Posamezna številka 1 Din mesečno, če se sprejema list v upravi, naročnina 4 Din, na dom in po polti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din. polletna 25 Din četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru J>0 j\£ X>E£JSjKI Uredništvo Kopitarjeva ul $t. f> Ui lVlefon št 2t>!*> 't - l.ifit i/lu i a v si» k pone^«*:i(*H Upr»tva kupit ai jeva ulico §te\ 6 Postni <*:ek račun Ljubljana 15.179 Telefon štev Ustanovni državni kongres J 1000 udeležencev - 371 delegatov - 518 pooblastil Belgrad, 1. junija, m. Za današnji kongres JRZ je vladalo v vseh tukajšnjih političnih krogih veliko zanimanje. Delegati so pričeli prihajati na kongres včerajšnji dan, večina pa jih je prispela danes z jutranjimi vlaki. Kongresu, ki je pričel zasedati ob pol 11 v strankini dvorani v Dečanski ulici, prisostvuje okrog 1000 oseb, med njimi Malo pred pol 11 so se okoli dr. Spahe zbrali vsi predsedniki banovinskih odborov ter v veži pričakovali prihoda ostalih dveh članov izvršilnega odbora dr. Stojadinoviča in dr Korošca. Ko sta se ta dva skupno v avtomobilu pripeljala pred strankine prostore, jima je navzočna mladina JRZ in članstvo delavske organizacije JRZ priredilo nadvse prisrčne in dolgotrajne ovacijc Godba tramvajskih uslužbencev, ki so vsi organizirani v JRZ, pa je zaigrala pozdravno koračnico Ko se je navdušenje malo poleglo, jc dr. Spaho z vsem. predsedniki banovinskih odborov pozdravil dr. Stojadinoviča in dr. Korošca, nato pa iu odvedel v kongresno dvorano. Ob vstopu v dvorano so delegati ter poslanci in senatorji JRZ priredili članom izvršilnega odbora znova navdušen sprejem za katerega so se člani izvršilnega odbora toplo zahvalili. Za predsedniško mizo so takoj nato zavzeli mesta dr. Stojadinovič na sredi, na njegovi desni dr. Korošec in na levi dr. Spaho. Za njimi so se posedli minister za gozdove in rudnike Gjuro Jankovič, minister za socialno politiko in ljudsko zdravje in zastopnik pravosodnega ministra Dragiša Cvetkovič, prosvetni minister Dobrivoj Sto-šovič, kmetijski minister dr. Stankovič, gradbeni dr. Kožulj, finančni dr. Letica, poštni dr. Kaludjerčič, minister za telesno vzgojo dr. Rogič ter ministra brez portfelja dr. Behmen in dr. Krek, predsednik skupščine Stevan Cirič, za tem pa dr. Kulo-vec ter dr. Hrasnica in ostali predsedniki banovinskih odborov. Navzočni delegati, med katerimi se je nahaial tudi podpredsednik narodne skupščine Kralj je padel, kralj je umrl v svojem velikem testamentu pa je določil visoke namestnike, da izvajajo kraljevsko oblast. Na prestolu se nahaja danes naš ljubljeni kralj Peter II. (Veliko odobravanje in vzklikanje: Živel kralji). Prav zaradi tega pa je naša dolžnost dvojna, da do polnoletnosti '--alja pomagamo kraljevskemu namestništvu pri Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je 372 delegatov s 518 pooblastili. Iz Slovenije so prišli na kongres zastopniki strankine organizacije: predsednik banovinskega odbora JRZ notranji minister dr. Anton Korošec, podpredsednik banovin-ekega odbora dr. Miha Krek, od delegatov za glavni odbor dr. Josip Leskovar in dr. Josip Ažman, odvetnik iz Ljubljane. Nadalje so prišli na kongres Alojzij Mihelčič, mestni župan celjski, Janez Štrcin iz Kaplje vasi, Karel Škulj, župnik iz Dolenje vasi dr. Anton Megušar, odvetnik iz Kranja, Hinko Lebinger, posestnik iz Litije, Gabriiel Oblak, indu-stri;triec iz Dol. Logatca, Marko Kranje, tajnik JRZ iz Maribora, Franjo Zebot, podžupan mariborske občine, Jožef Nemanič iz Metlike, dr. Franjo Ku-lovec, minister v pok., dr. Anton Ogrizek, industrijalec Jane iz Gorij pri Bledu. Dalje prisostvujejo kongresu JRZ sledeči poslanci, člani poslanskega kluba JRZ: dr. Andrej Veble, Karel Gajšek, Mihael Brenčič, dr. Šemrou, Anton Kersnik, dr. Koče in dr. Klar. Poslanec Benko kongresu ne prisostvuje, ker ne pripada klubu JRZ temveč klubu večine. Kongresa se tudi ni udeležil poslanec JRZ Pevec radi bolezni in je svojo odsotnost brzoiavnn opravičil. Delegati posameznih strankinih organizacij so že davno pred otvoritvijo kongresa napolnili prostorno dvorano ter pričakovali člane izvršilnega odbora JRZ dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. Pred strankinimi prostori v Dečanski ulici je bila zbrana tudi mladina JRZ Pred otvoritvijo kongresa se je v strankine prostore pripeljal dr. Spaho, ki mu je navzočna mladina JRZ ter članstvo delavske organizacije JRZ priredilo burne ovacije. Notranji minister dr. Anton Korošec Franjo Markič, ki je pred kratkim stopil v poslanski klub JRZ, so neprestano burno pozdravljali člane izvršilnega odbora. Ko se je navdušenje malo poleglo, se je ob 10.45 dvignil predsednik kr. vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič ter je otvoril prvi kongres JRZ s sledečim govorom: Predsednik vlade otvarjj® kongres Gospodje in dragi prijatelji! Objavljam, da je ; državna skupščina JRZ ofvorjeaa Iburao ia dolgotrajno ploskanje ler vzklikanje: Živio!). Ob tej svečani uri, ko se zaključuje perioda organizacije in se pričenja sivarno življenje naše stranke JRZ, smatram za svojo prvo dolžnost, da postavim svoje prve misli in svoje prve bese prestolu našega kralja Nj. Vel. Pefra II. Isplošno burno ploskanje, in vzklikanje: Živel kralj Peler II.U Godba je tedaj inlonirala državno himno in vsi prisotni so vslali. Ko je bila himna odigrana, so se velike manifestacije za kralja in kraljevski dom nadaljevale. Prosim vas, gospodje, za pooblastilo, da pošljemo s le skupščine pozdravno brzojavko Nj. Vel. kralju (viharno odobravanje in vzklikanje: Živel kralj Peler II. 1). Enako vas prosim, da nas pooblastile, da pošljemo pozdravne brzojavke tudi Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu (ponovno dolgotrajno vzklikanje: Živel knez Pavle! in ploskanje), gospodu kr. namestniku dr. Stankoviču (vzklikanje: Živel dr. Stankovič) in g. kr. namestniku dr. Peroviču (Živel dr. Perovič!). Gospoda! Enako smatram za svojo prijetno dolžnost, da s prisrčno dobrodošlico pozdravim vse vas, delegate naših organizacij in vse druge predstavnike parlamenta, zastopnike okrajnih odborov in člane glavnega odbora (dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: Živeli!). Nisle se uslrašili truda, da bi prisostvovali tej zgodovinski skupščini. Vaša imena bodo ostaja v zgodovini naše stranke, kakor imena uslanovileljev, za večne čase nikoli pozabljene. Meni je prijelno, da pozdravim kol drage gosle skupino naše delavske sekeje (Živeli!) .Enako pa tudi skupino naših o m I a d i n c e v , na katerih sloni bodočnost naše stranke (Živeli!). Delo, program organizacija JRZ Spoštovani gospodje in dragi prijatelji! Naša stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karadjordievičev (splošno dolgotrajno odobravanje in ploskanje), stoji na- 1'rometn Mehnied Spalni pisano v prvi točki našega programa. Mi smo za monarhijo, ker globoko verujemo, da je samo monarhija za našo državo edino mogoča vladavina (splošno odobravanje in navdušenje). Brez monarhije ni Jugoslavije! (Burno odobravanje.) Brez Jugoslavije ni življenja! (Še večje odobravanje in ploskanje.) Naša stranka pa ni le za monarhijo, nego tudi za dinastijo Karadjordjevičev! (Dolgotrajno vzklikanje kralju in kraljevemu domu.) Mi smo za to dinastijo, ker je izšla iz naroda in ker je že več ko pred 100 leti svojo usodo vezala na usodo sprva srbskega naroda in nato na usodo vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev. — Odobravanje. —Ker je vzpostavila narodno svobodo in parlamentarni režim pod velikim kraljem Petrom I. (Vsi prisotni vstanejo in vzkliknejo: Slava mu!) in zedinila Jugoslovane pod viteškim kraljem Aleksandrom I. Zedinileljem. (Vsi spet vstanejo in vzklikajo: Slava mu!) Da nc omenim drugih, razen teb dveh svetlih kraljevskih imen. (Vsi ponovno vstanejo in vzklikajo: Slava jima!) Zgodovinsko dejstvo je, da sta dinastija Karadjordjevičev in jugoslovanski narod nerazdruženo zvezana za večne čase (viharno odobravanje). So države, ki jim je vseeno, ali so monarhije ali republike. Pri nas pa je monarhistična ideja posebej vezana na državo samo. Mar mislite, da so streli plačancev 9. oktobra 1934 v Marseillu zadeli samo osebnost našega kra-i lja? (Vzkliki: Ne1 Ne!). Ne, gospoda, oni so zadeli I v srce Jugoslavijo. (Tako jel). Preko kralja so hoteli uničiti njegovo državo. (Ogorčeni vzkliki!) Na vso srečo so se naši sovražniki hudo prevarali. Globoko tragična smrt kralja Aleksandra jc pretvorila kralja viteza v kralja mučenika, (Vsi prisotni vstanejo in soglasno vzkliknejo: »Slava mul«) Vi se spominjate one nepregledne množice ljudstva vzdolž obale Jadrana, pa od Splita preko Zagreba iit Belgrada vse do večnega doma na Oplencu, onih prižganih sveč v rokah naroda, ki je klečal sredi noči, vi se spominjate onih vzdih-ljajev, ki so trgali srce in dušo. To je bil ne-zaželjen, a nov plebiscit za kralja in monarhijo in za dinastijo. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje). JRZ se globoko klanja pred tem plebiscitom. (Odobravanje.) — izvrševanju njegove visoke dolžnosti, očuvamo in jačimo Jugoslavijo ter da se kakor en sam človek zberemo okrog prestola z očmi uprtimi v mladega kralja, našo bodočnost in naše upanje. (Ponovno viharno vzklikanje kralju). In zato, ker imamo na prestolu mladega kralja, in ker imamo kraljeve namestnike z Nj. kr. Vis. knezom namestnikom Pavlom Isplosno vzklikanje: Živel knez Pavle!), čalnoni kraljevskega doma, okrog katerega se je takoj zbral ves jugoslovanski narod, zato marsej-ski atentat ni zadel Jugoslavije. Prijatelji in neprijatelji naši so lahko videli, da je Jugoslavija močna in solidna tvorba, da jc zelo trdno zgrajena ladja, železna ladia, ki lahko p. estaue tudi največje viharje in se jim upre. — Toda Jugoslavija kot relativno mlada država ima, j kakor se samo po sebi razume, tudi svoje teža- : ve, ki se v glavnem tičejo njene no- , tranje ureditve. Toda katera država nima I svojih skrbi (vzkliki: Tako jel). Poglejte okrog nas, poglejte dalje od nas po jivropi in po svetu od nas. Nikjer ne boste našli države, v katerih šefom držav in njihovim vladam ni treba reševati zelo težkih vprašanj, ki so nadvse usodna za njihovo boljše življenje, čestokrat pa tudi že sam njihov obstanek. Pogleite, kako je pri mnogih državah. Tu nočem imenovati niti ene tuje države posebej, toda videli boste, da je pri nas bolje, Itakor pri mnogih in mnogih. IBurno odobravanje in vzklikanje: Tako je!). Evo gospodje, vi ki ste danes prišli v Belgrad iz raznih krajev vse države, z juga in severa in vzhoda in zapada. Kaj ste videli, ko ste se vozili v vagonih, na ladjah in v vozovih. Nepregledna polja obdelane zemlje, kjer dosega pšenica višino človeka, kjer koruza naj; o raste. Ta danes zelena polja bodo skoro v kratkem dobila rumeno barvo. Letina bo ogromna. Seniki in skednji sc bodo napolnili s lem velikim darom božjim, s plodovi dela čestitih kmečkih rok. Kakšen težak problem, gospodje, je tedaj pred nami? Edini problem je ta, da dosežemo čim boljše vnovčenje te letine. (Tako je). To jc vsa naša »nesreča*. In zato smo mi, ki smo na vladi in blizu vlade, srečni, da bomo po vsem sodeč, imeli o'v.ično žetev, kot znamenje sedmih dobrih let (burno odobravanje) po sedmih slabih letih. Pa sc še zmerom pri nas najdejo ljudje, ki bodo s skrbio na čelu, nagubanih lic in nezadovoljni rekli: Da, da, rodilo je dobro, ali vprav lo je nesreča, ker bo cena padla, l aki so oni večni nezadovoljneži, tako so oni pesimisti, ki so, kakor pravi pregovor, pogledajo cmendol-ski sir, ne vidijo sira, ampak samo lukenj v njem) (odobravanje in vzklikanje: Tako jel). Oni nc vidijo, kaj pomeni dobra ietina za ves narod, oni ne vidijo, da je najvažnejše to: ne biti lačen! (odobravanje in vzklikanje: Tako jel). Glad je slab svetovalec (ponovno odobravanje in vzklikanje). Pa vam bodo povedali še maso argumentov, da vas prepričajo, da belo vendar ni belo, ampak črno. Toda gospodje, vprašajmo sc, kako bi bile druge države srečne, ko bi imele žitnico, kakršno imamo mi ob Savi in Donavi, ob Tisi in Moravi, vi ste, gospodje, po veliki večini tu iz onih krajev, kjer imamo nepregledne komplekse najboljših gozdov. kvaiiieta našega lesa )e znana ue samo v Evropi nego tudi na ob^ah Afrike in Azije in ši-rom vsega sveta. Sedaj imamo male neprijetnosti zaradi sankcij Ali pa so sankcije kakšna katastrofalna nesreča, ki bi za vse večne čase zadela našo lesno industrijo? Jasno je gospoda, da niso, nego da pomenijo je trenutno malo manj prodaje našega lesa v tujini. Ne smemo pozabiti osnovnega dejstva, da smo mi po svojem lesu zelo bogu' država, in da ■ nešern tesnem bogastvu leži veli' vir našega gospodarskega blagostanja. Prav tako veliko bogastvo pa najdete pri nas ludi tedaj, če se govori o rudnih zakladih. V državi imamo baker i železo i svinca ipremoga i sr.-M, pa celo zlata in srebra. Mi imamo bogastvo v prirodnih lepotah v mnogih krajih naše države. Nnše Jadransko primorje, pa naše slovenske gore in lepota Bosne in Črne gore in Južne Srbije je prav tako dober vir nacionalnih dohodkov. Turizem donaša danes naši državi več kakor izvoz kateregakoli produkta, če ga vzamemo posebej. In če k tem prirodnim bogastvom dodamo še naš geografski položaj na važnem stikališču vzhoda in zapada, s solidnim oslonom na Jadransko morje z n.-eimi 248.f>P(> kvadratnimi kilometri, na katerih živi 16 milijonov častitih ljudi in odličnih vojakov tedr.j. gospoda mate vsaj približno sliko kaj je Jugosla- vija, kaj na svetu pomeni. (Dolgotrajno in burno odobravanje in ploskanje). Gospoda, mi smo velika in s prirodnim bogastvom obdarjena dežela. Ka r p a n a m ni a n j k a . to j e m a I o ver sloge in m e il s e b o j n e g a raz u m e v a uj a. (odobravanje in ploskanje ter vzkliki: tako je!) spoštovanja litjih nazorni, iskrena želja pu bratskem sporazumu. Srhi. Hrvati iu Slovenci morajo -kupno i atmosleri zaupanja graditi notranji ustroj svojega lastnega doma. (Viharno odobrava nje in živahno vzklikanje: Tako je!) V tem po gleilu jc bilo doslej že na mnogih straneh mnogo zgrešenega. N' (eni pogledu očeh leli ljudi eelo naša stranka JRZ ni dovolj nacionalna. Nacionalni sil samo Po liorci. JNS. (Ponovno vzklikanje: Dol z njimi!) \ kaj smo mi, gospoda, to je g dr. A. Korošec (burno vzklikanje: Živio dr Korošec), ki se je s svojimi prijatelji Imril /.a uigoslovanstvo že pred polomom Avstrije v dunajskem parlamentu (burno in dolgotrajno vzklikanje: Živio dr. Korošec), in ie dr. S p n h o (živahni vzkliki: Živio dr. Spaho). katerega prijatelji muslimani iz Bosne in Hercegovine (ponovno viharno odobravanje in vzklikanje). so s puškami v rokah -prejeli avstTo-ogrsko okupacijsko vojsko (spet burno vzklikanje) in ka sneje ramo ob rami sli s pravoslavnimi brati Srhi v borbo za prosvetno iu versko avtonomijo, to sem jaz. gospoda (obče dolgotrajno, navdušeno odobravanje in vzklikanje: Živio dr. Stojadinovič), kale rega praded je kot munili-Dnliosar in vojvoda ž.o pred 100 in ver leli zaklinjal Srbe, naj se ln>rr >zu svobodo zlato* (burno ploskanje in ponovno odobravanje), a kaj sle vi v^i tu. gospodje, ali «nie kdo reči, da ste anacioiialni elementi? (< > I n s iz dvorane: So na žalost ljudje, ki to pravijo.) Od leta 1932 pa vse do pred II meseci. s(> vladali v tej državi ljudje i/. JNS pod r.i/niini vladami in firmami, a kaj so nuni. gospodje, zapustili > de illščinn? (Vzkliki: niški zbor in našičko afero!) Vsak dan in sleherno uro na dan »e trkali na prsa, in prisegali na državno in narodno >ilin sivo, medtem pa. ko hi oni morali svoje edinstvo izvajati. ,ie bil dr. Korošec internira n na II i a r u (navdušeni vzkliki: Živio dr. Korošec). d r. Maček v zaporih v M i t r o v i c i. d r. S p a h o aretiran v S a r a j c v u (vzkliki: Živio Spaho!) Pri meni pa so se vršile policijske preiskave. S čim so tedaj ti gospodje iz JNS so hoteli izvesti stvarno namilim edinstvo? Saj niso imeli s rini In zato ni nikako rudo. ila so nam ti gospodje poleg drugih mnogih skrbi pustili v zapuščini tudi nerešeno hrvatsko vprašanje. (Burno vzkliki: Živeli liratje Hrvatje!) Ali ni zares čudno, ila ima gospoda pri JNS danes pogum, ila nam sedaj kliče, ce- ila hrvatsko vprašanje ni rešeno iu ila hrvatsko vprašanje se zine rimi obstaja. Ali -mu mi iz JRZ krivi, ila lo ipra sanje obstaja? In narodno ter državno edinstvo! 0 tem se je stalno samo deklaniiralo in v nekaj letih svojega vladanja gospodje iz JNS niso smatrali. da so za lo edinstvo važnejše n. pr. dobre ceste in večje število železnic, kol vezi med puedi nimi kraji, kakor pa vse one vsakdanje prazne ileklamacije. (Burno odobravanje in vzkliki: Tako ji-!) Pa čeprav so nam zapustili v dediščino mnogo številna in zelo težka vprašanja, imamo mi. gospodje, trdno in ilohro voljo, -ilo in energijo, ila vsa ta vprašanja urejamo in uredimo. I Burno odo lira vanje.) Poglejte samo našo jRZ, kako jc v njej zbrano največje število Srbov, največje število Slovencev, največje število bosanskih in hercegovskih jugoslovanov, lo je velika večina naroda iz vse države v eni skupni hiši, pod vodstvom ene in iste ideje, z istim svojim prepričanjem, / enim in istim programom (burno odobravanje in vzkliki živio žnejš. vtiebina in širina konipctence onega, kar sc pred- 1 lagaPža posamezni: upravne cilinice. Nafta (Mboth ideja t tem pogledu M nahaja v oaiem programa. Mi smo za spoštovanje | treh imen natega naroda, Srbov, H r - j vatov i a Slovencev. Mi smo za spoštovanje Duhove enakopravnosti in njihovih tradicij. Mi želimo državne nprave v smi.viu narodnih želj in v skladu i njegovimi potrebami prepuščajoč pri tem posameznim upravnim področjem, da urede svoje potrebe, administrativne, gospodarske in finančne tor druge, kolikor so v zvezi s posameznimi kraji, a na način, ki to urejevanje ne dovede v nasprotje z državo, njenimi nameni in njenimi potrebami. (Viharno odobravanje), kakor v našem programu stoji: vse oblasti državnega življenja j morajo biti pristopne Srbom, Hrvatom in Sloven- ; cem, in z vsemi kraji naše države se ima enako j postopati. (Ponovno odobravanje). Pripravljajoč iz- | vrfitev osnovnih misli našega programa bomo sto- j pili pred vas s predlogi za konkretno rešitev teh I naših, za narod in državno življenje, tako važnih i problemov. Mi bi se iskreno veselili, če bi se tudi z druge strani čuli enako konkretni predlogi vseh teh vprašanj. Morda bi to prispevalo k odstranitvi | mnogih nesporazumov iz našega javnega živ'jenja in k rešitvi vprašanj, o katerih se tako na dolgo teoretično govori in se ne iznesejo podrobni konkretni predlogi za njih ureditev. Mi imamo dobro valjo in dober namen. Ce najdemo enako razpoloženje tndi na drugi strani, verujmo, da se bo rešitev našla mnogo prej, kakor se ponavadi mi- , sli. Vsekako je za rešitev tega vprašanja Jugoslovanska radikalna zajednica največ in najbolj pozvani strankarski politični laktor, ki lahko pove ■vojo besedo. (Odobravanje in viharno pritrjevanje). »Stranka je za ustavno in parlamentarno ureditev države v demokratskem duh u«, to je druga točka našega programa. V duhu celokupnega našega naroda je globoko ukoreninjen ideal i svobode. Naši najboljši pesniki so peli o svobodi, j Naši umetniki so posvečiM svoja najlepša dela svobodi, naši državniki so delali za svobodo in so izpostavljali svoja življenja za ta narodni ideal. Veliki kralj Peter (vsi prisotni vstanejo in vzkik-nejo: Slava mul) je prevedel knjigo Johna Stiarta Milesa o svobodi. A kaj naj porečem o onih mno-gobrojnih znanih in neznanih junakih, ki so žrtvovali svoja življenja za svobodo (vsi vzklikajo: Slava jim!) v onem težkem času, ko političnega življenja pod rfado JNS ni bilo. Mnogi iskreni pa-trifoti so se v skrbeh vpraševali, kako bi se našel izhod iz take situacije. Toda nam, današnjim nositeljem programa JRZ je uspelo, da smo v zelo kratkem času, kljub vsem težavam na katere smo naleteli tadi tam, kjer jib nismo pričakovali, da smo prišli do obnove svobode političnega življenja. Praktično smo obnovili demokracijo in državljanske svoboščine. Tako smo speljali državo brez mnogih pretre:'jajev kakršnih je sicer bilo v drugih državah ob sličnih prilikah, iz njenega težkega stanja na pravo pot. Našli smo »elo reakcionarne politične zakone, pri njihovem izvajanju pa se je posrečilo, da smo ljudstvu vrnili demokracijo in svobodo v obsegu, kakršne doslej še ni imelo. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Na ta način smo omogočili svoboden r a i v o j političnega življenja, llpamo, da bomo na ta način lahko že v kratkem medli tudi nove svobodoumnejše politične zakone. Dokler pa ne odstranimo vseh elementov neredov, ki hočejo zlorabljati svete dobrote narodnih svoboščin, pa naj se nahajajo na skrajni levici ali na skrajni desnici, bi grešili proti življenjskim interesom ljudstva in države, če pri izbiri primernega trenutka za novo politično reformo ne hi hili oprezni. (Splošno odobravanje.) Lahko jc pa-radirati na zborovanjih i zahtevami o nujni uveljavitvi novih političnih zakonov. Mi pa, ki smo prevzeli in ki nosimo odgovornost za usodo in bodočnost naše domovine, za red in varnost, moramo računati i dejstvom, da imamo v naši deželi tako na desni, kakor na levi strani ljudi, ki zlorabljajo dovoljene svoboščine in komaj čakajo, da bi strmoglavili našo državo v anarhijo. (Viharno ! odobravanje.) K sreči je ogromna večina našega ljudstva drugega mnenja. Opirajoč se na organi- j sacijo JRZ in gosto mrežo njenih organizacij po vsej državi, jemljemo nase častipolno dolžnost, da z ohranitvijo miru in reda hranimo obenem narodne svoboščine pred vsemi skrajnimi in neodgovornimi elementi. (Dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Tretja točka našega programa govori o upravi. Želimo dati ljudstvu dobro organizacijo tako glede države kakor v vseh samoupravnih enotah. Dobra organizacija na podlagi zakonov in določb daje možnost čim večje zadovoljitve upravičenih ielj državljanov. Ustava kraljevine Jugoslavije, ki je sedaj v veljavi, nam daje možnost, da bomo mogli še tekom letošnjega leta izvesti četrto točko našega |irograma o neodvisnosti in stalnosti sodnikov. (Dolgotrajno odobravanje in vzkliki: Živel Dragiša Cvetkovič.) V d r i a v n i h financah smo podedovali ne samo prazne blagajne, temveč tudi sistem nategovanja in šikan zoper davčne obvezance. Določile n taksah na račune in zloglasni § 7 so tudi najbolj mirnega državljana naše države izpremi-lijale v malega upornika. Spominjam sc dneva, ko smo brez vsake predhodne agitacije našli nekega dne vse obrate in trgovine v liclgnulu zaprte. — Relgrajski industrije!, trgovci in obrtniki so protestirali proti nemogočim davščinam. Ce je to nezadovoljstvo izbruhnilo mod meščanstvom, med najbolj državotvornim elementom, kako je moglo biti šele pri drugih. Dogodili so se primeri, da so bojevniki odlagali odlikovanja, ko so jim davčni organi odnašali blazine izpod glave. Mi pa smo v sistem neplačanih davkov uvedli stvarnejši postopek. Na področja davkov smo storili toliko, kolikor doslej nobena druga vlada v Jugoslaviji. Znižali smo davčna bremena. Znižali smo jih. kakor doslej še nikoli. (Odobravanje.) Na ta način >znižanjc neposrednih davkov in pristojbin« ni ostala mrtva beseda na papirju. V svojem programu smo poudarili kot svoje vodilno načelo, da »bo stranka v gospodarskem oziru skrbela za okrepitev proizvodnje in za dvig gospodarskega blagostanja vsega ljudstva«. To naše prizadevanje je bilo v resnici potrebno še s posebnim ozirom nn čast, ko je med nami pritiskala gospodarska depresija, ko so zapirali trgovine, obrtno obrate in tvornicc, ko so morale banke in hranilnice druga za drugo pod zaščito paragrafa in ko jc denar naših vrlih vla-gateljov zmrzoval za zaprtimi blagajnami. To stanje smo našli, mi pa nismo ostali prekrižanih rok. Čeprav so nas pri tem našem delu pogostokrat ovirali brez potrebe s čisto političnimi^ vprašanji, smo vendarle dosegli, da sin« z velikimi napori pognali naše gospodarstvo naprej in v boljše razmere. Kmet je najštevilnejši stan v naši državi. On je tudi najštevilnejši član naše stranke in zato bomo njemu tudi posvetili največje skrbi. (Dolgotrajno odobravanje.) Poleg drugih vprašani ga sedaj najbolj lanimajo tri vprašanja: Vprašanje dolgov, vprašanje nesorazmerja een med agrarnimi in industrijskimi izdelki in vprašanje novih kreditov. (Živahno odobravanje in |>loskanje.) Vsa ta vprašanja so naša neprestana skrb. Ne moremo in nočemo jih več zavlačevati. (Ponovno odobravanje.) Zlasti glede dolgov iu kreditov bomo Uda! i dokončno rešitev (splošne odobravanje), ki bo, kakor upamo, zadovoljila vse upravičene zahteve. Rešitev, ki jo pripravljamo, bo brez dvoma dokazana, da je Jugoslovanska radikalna zajednica največji prijatelj kmečkega ljudstva. (Viharno odobravanje.) Naš gospodarski program ne sine pusabiti interesov trgovine, industrije in obrti. Skrbel bo ludi za koristi delavstva, za njihovo socialno zaščito in zavarovanje. Na ta način želimo doseči, naj bi se razvijale vse gospodarske vrste našega ljudstva v harmonično celoto. Odstranjevali bomo spore med posameznimi sloji. Zahtevamo pravično rešitev zlasti zu gospodarsko slu-bejše sloje. Zahtevamo gospodarsko solidarnost njihovih interesov in medsebojno izpolnjevanje vseh slojev, tako da boino dosegli soglasje vsega naroda in vsega gospodarskega življenja. (Viharno odobravanje iu ploskanje.) Namen velikih javnih del, ki smo jih začeli v vseh krajih naše države, v lolišnem obsegu, kakor jih doslej ni bilo, ni samo la, da dvignemo gospodarsko blagostanje dežele, temveč da obenem pobijamo tudi največje zlo, ki pritiska na naše delovno ljudstvo, namreč brezposelnost. (Odobravanje in vzkliki: Tako je!) Da damo kruha in zaslužka tistim poštenim državljanom naše države, ki bi radi delali, ki pa lega doslej brez lastne privde niso mogli storiti, da bi namreč v znoju svojega obraza zaslužili svoj vsakdanji kruh zase in za svojo lačno družino. (Viharno odobravanje.) le doslej objavljeni statistični podatki o znižanju števila brezposelnih in o zaposlitvi delovnih sil pri javnih delih so najlepši dokaz stalnega in resničnega prizadevanja v korist delovnega ljudstva. (Odobravanje in vzklikanje: Živel naš delavec!) Lansko leto je bilo v gospodarskem oziru izredno hudo. Lakota je grozila mnogim krajem. Pomoč v živilih so prosili celo taki, ki doslej niso hranili samo sebe, temveč so svoj presežek celo izvažali. V takem položaju smo delili jjomoč v tolikšnem obsegu, kakor je doslej ni nobena vlada dala. Imamo dokazov, da je to noše delo prepričalo ludi lake, ki doslej niso verovali, da je naša slranka iskren prijatelj ljudstva. V neki hercegovski vasi so naši prijatelji ustanovili organizacijo jugoslovanske radikalne zajednice in izbrali za predsednika tega krajevnega odbora moža, ki je doslej podpiral poslanca, hudega nasprotnika naše vlade. Ko je ta poslanec slišal, da so v lej vasi ustanovili organizacijo )RZ, je pohifel v vas, da vidi, kaj se je zgodilo. Tam pa so ga kmetje sprejeli z besedami: »Mi smo le so ga kmetje sprejeli 7. besedami: »Mi smo te izbrali, ne da vodiš visoko politiko, ampak da skrbiš za naše polrebe. Sedanja vlada nam je drago plačala naš tobak, povečala posevke, poslala lačnim koruze, zgradila vodnjake, kar je vse v sedanjih težkih časih dovolj.« (Dolgotrajno odobravanje in vzkliki: Živci dr. Stojadinovič!) Ko je poslanec slišal ta odgovor, se je hitro izgubil iz vasi. Zunanja poliiiha »Cilj zunanje politike naše stranke, je ohraniti mir in mirovne pogodbe, kakor ludi zavarovati dobre in prijateljske slike s sosedi in z vsemi drugimi državami, s skupnimi prizadevanji, delali za zavarovanje neodvisnosti in integritete 1 države. (Splošno odobravanje.) V praktični izvedbi se mora In naše delo opirati na obstoječe mirovne pogodbe v okviru Zveze narod« v. To stoji v našem programu. Malo čudno zveni sedaj beseda n Zvozi narodov. — Po neuspehih nn Kitajskem in v Abesiniji ter drug«d, ali smem« še n njej govoriti ? Iii vendar se nam zdi. da temu ni tak«. Ahesiniju je pr«|tadla. ker je morala pr«pasli, ker je bila brez vsake vujaške priprave in oborožitve. Kazen lega je abesinska vnjna vedno nupruvljala vtis kolonijalne vojne, na kater« se v Uvropi gleda z drugimi očmi. Drugačna bi bila vsekakor stvar, če bi bilo šlo za državo v Kvropi. Morda bi bila v tem primeru pomoč, ki j« je Zvuza narodov izkazala Abesiniji, zadostna. Zat« ne moremo izreči dokončne obsodbe zoper Zvez« narodov. Po drugi strani pa prav tako n e s iii e biti za nas edina I opora. (Odobravanje in vzkliki: Prav dobro.) Mi iinamo zaveznike v Mali zvezi in Balkanski zvezi. (Živela Mala zveza in Balkanska zveza!) To je pel držav s 70 milijoni prebivalcev. Dipbmiat-ski sestanki, ki so hili nedavno tega v Belgradu. s« pokazali, da našo državo v Kvropi čislaj« in da iščej« njeno prijateljstvo. (Splošno odobravanje.) Zavedamo se, in ni dvoma, da pomeni Jugoslavija zel« zanimiv predel evr«pske celine. V zvezah, ki smo jih sklenili, čustn« izpolnjujem« vlog«, ki nam pripada. Naša politika je miroljubna. Želim« si miru, ker vem«, kaj pomeni vojna. Ne zahtevam« ničesar drugega, nočemo pa dati uiti pedi naše zemlje, ki nam p« vseh zemeljskih in nebeških zakonih pripada. (Viharno in dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) Ce nastopam« zoper r e v i z i n n i s t i r it o propagand«, ali proti prihodu Habsburžanov na Dunaj, ne delamo tega, ker bi hc te propagande bali, ali da bi sc ludi mladega Otona na Dunaju, pač pa zato, ker prav dobro vemo, da Iti te stvari vodile naravnost v vojne zaplete. Brez krvi in vojne pa se niso zahtevale izpremenihe meja, cel« v Afriki ne. kaj šele v Evropi. (Splošno odobravanje.) Zaradi lega se oklepam« Zveze narodov in svojih velikih in malih zaveznikov, vendar pa bomo glede svoje varnosti in sigurnosti zaupali največ in predvsem v sebe (viharno odobravanje), na svojo lastno m«č. Pripravili bom« svojo vojsko (živela vojska!), da varuje naše meje, naš mir, naš« varnost. S tem sem vam, gospodje, nc kot predsednik j vlado, marveč kot član izvršilnega odbora v nekaj | potezah očrtal pr«gram in dosedanje delo Jug«slov. radikalne zajednice. Organizacija naše stranke jo izvedena v vseh banovinah in malone v vseh slojih »d izvira Save do blizu izliva Vardarja. Ustvarila se jc nrganizacija velike ljudske stranke, ki je I poklicana, da igra odločilno vlog« v našem političnem življenju. Že v prvem letu pripravljalnega in «rganizat«ričnega dela se je izkazalo, da ima naša stranka veliko življenjsk« silo in pristanek vsega i našega ljudstva. Obenem pa lahko pokaže na vc-] like uspehe svejegn političnega dela, tak« da smemo pri završitvi njene zgradbe s ponosom in z zaupanjem gledati v njeno bodočnost. Vi, gospodje delegati, ste priča, da sm« v Jugoslaviji po več 1 nesrečnih poizkusnv zopet našli srečno osnovo in prav« oblik« političnega življenja. Na naš poziv se je Ijudstv« i vseh strani i navdušenjem zbralo v organizaciji Jugoslnv. radikalne zajcdnicc. Na stotin« naših prvakov je delalo t največjim ide-alizmnm in smo zato mogli v tako kratkem času ustvariti tako veliko in močno stranko. Ta oknlmist pomeni za naše p«litično življenje veliko pridobitev, ker kaže. da gre ta. držav« in ljudstvo koristen pnkret. Jugoslovanska radikalna zajednica je že prebrndila svoje začetne teikoče. Odbila je mnogo udareev. Premagati je morala brezštevilne zakulisne intrige do revolverskih strelov v narodni skupščini. Sp«minjate se, gospodje, težkih pitizku-s«v, da bi i odstopi posameznih ministrov p«vzro-čiii k-ise vlade. Spominjate se sej narodne skup- ščine, in v tistih, v naši parlamentarni preteklosti nezaslišanih prizorov. Spominjate se naše borbe v senatu za državni proračun. Spominjale se vseh tistih klevet, laži in izdajstev, ki so izhajale tudi iz nekih naših včerajšnjih prijateljev, in vseh drugih neštetih tež-koč, ki sfe jih morali premagali v začetku svojega organizacijskega dela. Če se vsega tega spomnile, boste lahko primemo ocenili, kako velika je moč Jugoslovanske radikalne zajednice v našem političnem življenju. Ta moč bo brez dvoma z vsakim dnevom naraščala. V enaki meri pa bo rastlo tudi prepričanje o koristnosti našega dela za splošnost in se bodo razpršile zablode, ki so jih raztresli med ljudstvom. Končna organizacija naše stranke, ki jo bomo izvedli jutri z izvolitvijo glavnega odbora, pa bo usfvarija ludi krepko ojx>ro za sedanjo državno politiko in njeno kontinuiteto. Zaključujoč na tem državnem kongresu organizacijsko delo Jugoslovanske radikalne zajednice, smo prepričani, da smo opravili veliko narodno delo zgodovinskega pomena za srečo in bodočnost velike in drage nam )ugoslavije. Globoko smo prepričani, da smo s tem izpolnili tudi svojo patrijotično dolžnost do kralja in domovine. Prisotni so sprejeli dr. Sfojndinovičevc zaključne besede z dolgotrajnim odobravanjem in j vzklikanjein. Delegati so priredili dolgotrajne aklamacije predsedniku vlade, notranjemu mini-! stru dr. Korošcu in prometnemu min. dr. Spahi. Po govoru predsednika kr. vlade dr. Stojadi-i noviča se je sestal verifikacijski odbor ter soglasno izvolil za predsednika dr. Franca Kulovca, bivšega ministra iz Ljubljane. Izvršilni odbor je pregledal vsa pooblastila ter ugotovil, da je predložilo pooblastila za upravno področje BelgraJ, Zemun in Pančevo fl delegatov, za zet-sko banovino je predložilo 34 delegatov 58 pooblastil, za primorsko banovino 15 delegatov 25 pooblastil, za dravsko banovino 23 delegatov 30 pooblastil, za moravsko banovino 45 delegatov 75 pooblastil, za vardarsko banovino 48 delegatov 85 pooblastil, za vrbasko banovino 28 delegatov 45 pooblastil, za drinsko banovino 46 delegatov 73 pooblastil, za savsko banovino 30 delegatov 45 pooblastil in za donavsko banovino 48 delegatov 71 pooblastil, to je skupno 372 lelegatov s 518 pooblastili. Nato je ob pol 5 popoldne predsednik kr. vlade dr. Milan Stojadinovič izjavil, da kongres JRZ nadaljuje svoje delo ter je dal besedo Kazimiro-! viču, ki je prebral poročilo verifikacijskega od-1 bora. To poročilo je bilo soglasno sprejeto. Nato se je takoj prišlo na drugo točko dnevnega reda, na pretres splošne politike JRZ. Minister dr. Krek Prvi je dobil besedo minister brez listnice g. dr. Miha Krek, ki je med drugim izjavil: Mirfim, da se strinjamo vsi, da je po tako izčrpnem, obsežnem in sijajnem referatu, kot smo ga slišali od gospoda predsednika vlade dopoldne, težko še nekaj dopolniti ali kaj novega dodati. V teh besedah je povedano vse, povedano je tako, kot smo vsi želeli in kakor smo vsi soglasno in enodušno odobravali. Toda, ker je ta kongres velika državna manifestacija naše enoduJnosti, naše volje in našega veselja, zato je potrebno, da se za to skupno delo, ki smo ga pripravlj,-'i leto dni in ki ga bomo jutri, pojutrišnjem in v bodoče nadaljevali, spregovori še kakšna beseda. Prvo, kar jc posebno nam Slovencem milo in drago in na čemur se veselimo, je to. da je naša stranka enkrat za vselej prekinila z delitvijo poštenih jugoslovanskih državljanov v državne in pa protidržavne, v nacionalne in nenacionalne elemente. (Burno vzklikanje in klicanje: Zivio dr. Korošec!) Nam iz Slovenije se je mnogokrat oči-ta'o, da govorimo v Belgradu in po srbskih krajih v strogem tonu in drugih nijansah kot pa po naših slovenskih vaseh. Toda danes, ko imate v svoji sredi nekoliko desetin najuglednejših javnih delavcev, lahko ob niihovi navzočnosti pred vami vsemi pozivam vse stotine in stotine tisočev Slovencev za pričo, da je skupina dr. Korošca vodila to isto jugoslovansko politiko že tedaj, ko je napočilo današnje 20. stoletje, ono isto politiko tudi tedaj, kakršno izpoveduje danes. (Burno ploskanie in klici: Živio dr. Korošec!) V dobi najstrašnejših režimov avstrijske soldateske ni bilo na s tako zvanim vojvodinskim sejiaratističnim jx>-kretom. V svojem govoru je govornik ta pok rut ostro obsodil. Za Koturjem je dobil besedo minister za socialno jiolitiko in narodno zdravje Dragiša Cvet-I kovič, ki je podal obširen referat « delavskem vprašanju ter o delavstvu sploh, za katerega težnje je JRZ tudi pokazala največje razumevanje. V okrilju JRZ se je ustanovila že jtosebua delavska organizacija v Belgradu, ki se b« v najkrajšem I č a s u razširila p « vseh ostalih m e-i stih v državi, kjer se bodo ustanovile posebne delavske organizacije. Za težnje delavskega stanu so vedno kazale največje razumevanje vse tri bivše stranke, ki so i ustanovile JRZ: tako bivša radikalna stranka, biv-I ša SLS in bivša muslimanska organizacija. Vse te tri stranke so pokazale vedno največje razume-j vanje za malega človeka. Govornik poudarja, da je l treba geslu marksistov in levičarjev: »Proletarci i vseh dežel, združite se!« postaviti nasproti geslo: »Delavstvo Jugoslavije v vrste JRZ!« Za ministrom Cvetkovičem je govoril v imenu muslimanov Hamid Kurbegovič iz Jajca, ki je | ostro obsojal delovanje prejšnjih režimov, ki so poleg ostalih Jugoslovanov preganjali tudi muslimane po Bosni in Hercegovini. Za JRZ pravi, da je to velika politična zamisel, ki se naslanja na najvišje politične vrednote v državi, to je na dr. Stojadinoviča, dr. Korošca in dr. Spaha. To so velike moralne vrednote naše domovine. Že zaradi tega ima pojiolno zaupanje v JRZ in politiko, ki jo ta stranka izvaja. Za razna hudobna dela, ki so jih prejšnji režimi napravili, pravi, da je to kuga, ki jo je treba radikalno zdraviti. I Nato je dobil besedo ininiMer za telesno vzgojo j narodo dr. Josip Rogič, ki je imel referat o 1 mladini, ki se zbira okrog JRZ. Govornik poudarja potrebo organizacije te mla-i dine, ki bo delala na prosvetnem in gos|todarskom ! iHilju. Dejal je, da se je že ustanovil akcijski od-' lx>r, ki šteje 28 članov ter da bodo v kratkem ! sprejeta posebna pravila in dane smernice za organiziranje mladine JRZ po v s c j državi. Za dr. Rogičem je govoril dr. Kraft kot predsednik narodnih manjšin. V svojem govoru pozdravlja kongres ter izjavlja, da je narodna man|-šina, posebno nemška narodna manjšina, uživala vedno popolno razumevanje in kulturno svobodo. Pozdravlja ustanovitev JRZ, v kateri vidi za svojo manjšino najboljšo zaščito. Za dr. Kraftom je dobil besedo dr. Voia Janjic, ki pravi, da vodstvo JRZ ne želi, da bi se o njem govorilo in hvalilo. Za dr. Vojo Janjičem je govoril predsednik JRZ iz Gruža Žika Štefanovič, za njim pa dr. Mile Miškulin, bivši pravosodni minister, ki je v svojem govoru dejal, da so vsi Hrvati za to državo in za monarhijo in da o tem ni nobenega dvoma. Kar pa se tiče ostalih želja Hrvatov v zagrebškem okvirju in katerih izpolnitev ne more biti proti interesom države, se te želje morejo izpolniti ter se bo ravno s tem država ojačila. Tudi se ni bati, da bi se Hrvati odzvali sirenskemu glasu z druge strani Jadrana ali pa da bi jih mikala zlata krona iznad baških in banatskih poljan, ker so 800 let čutili madjarski škorn in avstrijsko puško. Nato je stavil dva predloga, in sicer 1) da se da dosedanjemu izvršilnemu odboru JRZ absolutorij in 2) da se sprejmejo strankina pravila in program. Član izvršilnega odbora dr. Stojadinovič je dal oba predloga na glasovanje in sta bila z aklamacijo sprejeta. S tem je dr. Stojadinovič zaključil popoldansko zasedanje kongresa ter napovedal nadaljevanje za jutri ob 10 dopoldne. Na jutrišniem dopoldanskem sestanku delegatov JRZ bosta izvoljena glavni in izvršni odbor JRZ. Po zaključku zasedanja kongresa so se vsi delegati podali v Ratnički dom, kjer ]im je priredil izvršni odbor banket, na katerem so govori i dr. Stojadinovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Smodej. Balkanska konferenca na ladji na Jadranu Bukarešta, 1. junija. Zunanje ministrstvo uradno poroča, da bo prihodnja konferenca Balkanske zveze dne 12. junija in sicer na nekem še ne označenem kraju jugoslovanske jadranske obale na jugoslovanskem parniku, ki bo udeležencem konference stavljen na razpolago, tako, da bodo lahko nemoteno zborovali na visokem morju. Obravnavali bodo vsa vprašanja, ki so na dnevnem redu evropske politike, to je vprašanje sredozemskega pakta, nadalje vprašanje reforme Zveze narodov in organizacije kolektivne varnosti. Zadnja športna poročila Belgrad, 1. junija, m. V okviru proslave 25 letnice BSK so se vršile na njegovem igrišču hazen-ske in nogometne tekme. Na binkoštno nedeljo: državni prvak v hazen' Viktorija : BSK 12 : 0 (9 : 0). Vienna : Jugoslavija 3:1 (1 :0). BSK : Slavija (Sofija) 7:1 (4:0). Binkoštni ponedeljek: Rezerva BSK : Šoferski 7 :0. Jugoslavija : Slavija (Sofija) 6:1 (3:0). BSK : Vienna 1 :0 (0 :0). O proslavi in poteku tekem bomo podrobneje poročali v eni prihodnjih številk. Zagreb, t. junija: Gradjanski : Bačka 7:2 (3:1) - Hajduk : Sašk 4:0 (2:0) - Gradjanski : Hajduk 3:0 (1:0) - Bačka : Sašk 5:2 (2:11. Subotica, 1. junija: Komb. Sand in Zak : Hašk 4:1 (0:1) Sarajevo, t. junija: Slavija : Hajduk 3:2 (3:2). Pošljite naročnino! Kongres inženjerjev in arhitektov filcd, 31 maja. bled ki je v tem času ic dokaj miren, ko se sprehaja ob jezeru in okolici še malo lmcev, je ob binkoštnih praznikih precei oživel. Okrog poldneva v soboto so prišli sem delegati Združenia inženjerjev in arhitektov iz vse države kakih 150 po številu. 7 ozirom na to. da šteie Združenje po podatkih od 1. jan. 1936 2207 članov, štev.lo ude-deležencev tega kongresa ni posebno veliko V soboto ni bilo, razen pozdravov gostov, nikukšnega oficielnega dela na sporedu, /.ato so si goslje že prvi dan bivanja na ftledtt mogl. ogledati ta gorenjski biser, kjer na; b. tudi padle važne rešitve vprašanj, k. so na letosniem dnevnem redu zasedanja glavne skupščine. Otvoritev Danes, na binkoštno nedeljo, so sc sestali delegati v veliki, krasni dvorani v suterenu »Park hoteia« in začeli z delovnim programom kongresa Za predsedniško mizo visi med dvema tro-bojnieama slika velikega jugoslovanskega izumitelja Nikole Tesle. Izraz spoštovanja m hvaležnosti za vse, kar je dal genij nam in vsemu svetu! Ob četrt na 10 je predsednik Združenia g. inž Tomič otvoril 17. redno glavno skupščino jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, toplo po: zdravil odposlance in člane posameznih sekci), nato pa predstavil skupščini zastopnika gradbenega ministra dr. Marka Kožulja m/. BouCeka, načelnika splošnega oddelka, zastopnika vojnega ministra inž. polkovnika g. Goluboviča, zastop-. nika bana dr. Natlačena inz. Viklona Skaber-neta, ki je načelnik tehničnega oddelka, zastopnika železniškega ravnateljstva g. inz Kavčiča, predsednika 7veze industrijcev v Liubliam inž. I enarčiča, predsednika inž. zbornice g. Smiliaiu-ča, inž Hrovata itd. ild. Vsi omenjeni so se nato zahvalil za topli pozdrav, ki ga |im ie izrekel predsednik /.druženja in izrazih zelie onih, katere zastopajo, da bi letošnji kongres žel popoln uspeh. Pozdrav banovega zastopnika Inž Viktor Skabeme je kot zastopnik gosp. bana imel krajši govor, v katerem je izrazil obžalovanje g. bana, da ne more zaradi zadržanosti sam prisostvovati kongresu in žc s to svo)o navzočnostjo poudariti važnost inženjeiskega stanu, ki je dnnes posebno v naši državi najpomembnejši javni činilelj. Naši državi ]e predvsem treba javnih del, ker se Ic z njimi more povzdigniti narodno gospodarstvo Pri nas se tudi zelo podcenjuje pomen tujskega prometa Nnsa država ne vnbi samo s svojo sinjo obalo ki le na glasu kot najlepša v Fvropi, ampak vabno tudi lepote in zanimivosti njene notranjosti. Treba nam ie cestnega in železniškega omrežja v najmodcrnei-ši obliki Veliko škode nam delajo tudi vsakoletne poplave, ki jih morejo preprečiti le regulacije v velikem stilu, lavna dela so na druoi strani važna zaradi tega, ker se eno glavnih sredstev za omilienje socialne bede širokih plasti našega naroda. V dravski banovini pa so nekak predoogoj za javna dela drugod v nosi domovini. Nc smemo pozabiti, da predstavila dravska banovina vrata, ki i/, zahodne in severne Lv-rone vodijo v državo. Naivažnciše lavno ddo ie trenutno cesta, ki bi vezala Avstrijo s Sušakom in bi potekala vzdolž vse naše obale. Po ta žili bi se stekali dohodki, ki bi ludi v docela pasivne kraje mogli prinesti blagostanje. Prov nič mani važna pa ne bi bila železniška zveza preko Ljubljane, oziroma 7idariega mosta, predvsem z regulacijo Črnomelj—Vrbovško. Nuino ie potreben velikopotezen program za javna dela in sicer za daljšo do!>o V imenu g. bana želim skupščini uspešno in plodno delo. Oh 80 letnici Tesle Sledil je krajši govor predsednika g Tomiča o velikem geniju Nikoli Tesli. V njem je podal predsednik na prav originalen način izumitenevo nenrccenljivo delo in uspehe na polju elektrotehničnega ustvarjanja. Tudi ni pozabil omeniti njegove trnjeve življenjske poti, ki mu jc vedno stavila zapreke. Toda veliki Tesla je vzdržal, čeprav ni žel lolikega razumevanja in upoštevanja, kakor ga jc zaslužil. Po navdušenem odobravanju, ki ga te govornik žel za svoja izvajanja, so bila prečitana pismena sporočila, s katerimi so sc nekateri od-iičniki in predstavniki opravičili, zakaj nc morejo osebno prisostvovati zasedanju kongresa. Med niimi jc tudi pismo gradbenega ministra dr. M. Kožulja. Poročila uprave Združenra Predsednik jc okrog pol 11 odredil krajši odmor, nakar je sledila ugotovitev članov posameznih odborov in poročila: o delovanju Glavne uprave, o stanju blagajne, poročilo o tehničnem listu, poročilo nadzornega odbora in Tehniškega lista. Vsa poročila so bila sprejeta. Do kraiše debate je prišlo le pri točki, ki govori o zakonu o inženjerjih. Člani posameznih sekcij, predvsem iz Zagreba, so se pritoževali, da kljub temu, da se toliko govori o omenjem zakonu, še danes ne vedo, kai sloji v njem, ker ga niso dobili na vpogled. 7.ato zahtevajo, da se že na današnjem zasedanju ta zakon podrobno vzame v pretres. Predsednik ie pa njihovo željo odbil z utemeljitvijo, da sc ne more oddaljevati od dnevnega reda, ker bi sicer ne mogla biti v tem zasedanju rešena še nujnejša vprašanja, zaradi katerih se je konores v prvi vrsti sestal. Ob koncu dojioldanskega zasedanja se je predsednik spomnil ludi po zadnjem zasedanju umrlih Članov Združenja. Skupščina je stoje počastila spomin nanje z vzklikom »Slava!« Važne resolucije Po skupnem kosilu v hotelu »Toplice« so se malo po 3. uri sestali posamezni odbori, deloma v »Park hotelu«, večina pa v »Zdraviliškem dolinic, ki so po triurnem napornem delu pripravili resolucije, ki so bile prečitane pred glavno skupščino. Pred filanjem resolucij je bil soglasno izvoljen za 11. podpredsednika Glavne uprave g Inž. Koprivnik. Med resolucijami jo gotovo ena najvažnejših ona, ki jo je izdelal odbor za javna dela in železniško omrežje. Glede javnih del odbor ugotavlja: 1. Javna dela predstavljajo eno najvažnejših vprašanj državne ureditve v ekonomskem, socialnem, pn tudi v pogledu državne varnosti. 2. Dosedaj so se javna dela izvajala brez kakega gotovega programa, in zato odbor smatra za potrebno, da se da nova uredba ob sodelovanju ne samo vseh nierodajnih činiteljev, ampak tudi gospodarskih ustanov, v prvi vrsti pa ob sodelovanju »Združenja jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov. — S to uredbo naj hi bil določen program ia čim daljšo dobo, čim večji obseg del, določa pa naj uredba tudi linančni program in vrstni red. no katerem naj bi se dela izvedla. Za financiranje del se mora ustanoviti nov fond, v katerega naj bi prihajali gotovi državni dohodki, da bi se na ta način mogla plačevati posojila, ki so potrebna za izvedbo javnih del. Tudi glede vprašanja stroškov novih investicij za graditev železnic smatra Združenje za potrebno, da si zagotovi sodelovanje, kadar se bo pripravljal program za nova dela. Skupščina tudi povdarja, da sc pri novih investirijah upošteva vprašanje zveze Slovenije z morjem kot eno najvažnejših. Kar zadeva splošni program javnih del, odreja glavna skupščina Združenja, da vsaka sekcija na svojem področju prouči to vprašanje in dostavi svoje sklepe najpozneje do konca oktobra letos, glavna uprava pa naj skliče konferenco delegatov vseh sekcij, na kateri bo določen sporazumno program javnih del za vso državo. Ta konferenca mora biti do konca novembra letos. Število delegatov se določa na isti način kot za glavno upravo. Važne so ludi dalje zahteve, ki so jih inže-njerji izrazili v resoluciji za zaščito stanovskih interesov, resoluciji za normalizarijo in za tehnično šolstvo. Veliko neugodnost predstavlja tudi dejstvo, da so nekateri tehnični zavodi v tujih, v druge namene zgrajenih poslopjih, katerih prostori ne odgovarjajo potrebam sedanjega časa. Treba bo tudi rešiti vprašanje srednje-tehničnega šolstva in pogojev absolventov zn vpis na tehnične visoke šole. Resolucije so bile sprejete s prav malimi iz-preinembami, ki jih je zahtevala skupščina. Pri vprašanjih in predlogih, ki so bili stavljeni kot zadnja točka dnevnega reda, se je med drugim povdarjalo tudi to, da se vedno tudi premalo upošteva socialna stran, ki nikakor ni manj važna kot golo razumsko rarzglabljanje o strokovnih stvareh. Precej razburljivo je bilo ludi razmotrivanje vprašanja, če je res najugodnejši ponudnik pri licitacijah tisli, ki je najcenejši. Soglasna pa je bila skupščina v tem. dn je treba posvetili vso pozornost in delavnost, da inženjerji čimprej pridejo do svojega zakona. Zaključek kongresa Predsednik je nato izrazil svoje popolno zadovoljstvo nad uspehi, ki jih je rodil današnji dan kongresa in želel, da bi jki tej poti hodili inženjerji naprej, da si ustvarijo najvažnejše življenjske pogoje in prinesejo njim dostojen ohol za procvit naše domovine. Zvečer, kmalu po 8, je bila udeležencem kongresa prirejena večerja v Park hotelu«, ki je oh nadvse družabnem razpoloženju trajala skoraj do polnoči, s celo vrslo napitnicami. S tem slavnostnim delom je bil kongres tudi zaključen. Za ponedeljek so bili predvideni izleti udeležencev kongresa v Bohinj, na Pokljuko in na Jesenice. Prihodnji kongres bo prihodnje leto v Sarajevu. Pri slabem teku, zapeki v črevih, poživi čaša naravne Franz-Josefove grenlrc vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Bok. min soe. pni hi Dar. «tr. 8-hr. 1618.".. 25. V. SV Zaiumi In uklpl. žejo hitro pogasi. Naj bo staro, naj bo mlado. pije C LI 0 limonado I Obiščite pavilron ..CLIO" začetkom velesejma - levo I Manifestacija jugoslovanskih esperantistov za mednarodni jezik Ljubljana, 2. junija. Razen številnih drugih gostov, ki so za bin-koštne praznike prihiteli v prestolnico Slovenije, da si ogledajo razstavo in druge zanimivosti Ljubljane, je obiskalo naše mesto še lepo število pristašev Zamenhofove ideje, da pokažejo svojo samozavest, vztrajnost in moralno silo v borbi za uvedbo svetovnega pomožnega jezika ter da dostojno manifestirajo idejo miru in sprave med narodi. Na kongresu so bili zastopani » svojimi delegati esperantski klubi iz Belgrada, Belovarja, Osijekn, Zagreba, Varaždina, Delnic, Karlovca. Novega Sada. Mikluševcev Našic. Slav. Broda.' Slovenijo pa so zastopali s svojimi delegati esperantski klubi iz Ljubljane, Mariliora. Jesenic, Logatca, Ptuja, Kamnika in od drugod. Prihiteli pa so na kongres kot gostje tudi esperantisti iz Belgije, Avstrije in Češkoslovaške. Sobotna akademija Kot uvod v kongresne prireditve je bila v soboto zvečer v dvorani »Kazine* esperantska akademija s prav pestrim sporedom. Akademijo je počastil s svojo navzočnostjo tudi župan mesta Ljubljane, častni predsednik kongresa dr. Adlešič s soprogo. Po esperantski koračnici, ki jo je zaigral orkester »•Zarje*, je nastopila gdč. Trtni-kova v družbi majhnega dečka in deklice o pozdravno deklamacijo, ki je izzvala vihar aplavza. Vsi trije so bili v slikovitih narodnih nošah. Nato je imel predsednik ljubljanskega esperantskega kluba g. Ko zle v čar daljšri pozdravni govor. Poudarjal je. dn današnja skrajno indivinduali-stično in egoistično usmerjena družba nikakor ne more razumeti gorečnosti in nesebičnosti delovanja zelenih pionirjev. Njihov trud in delo za sedanjost. Sadove tega dela bodo uživali šele poznejši rodovi, kajti borba esperantistov je borba za boljšo bodočnost, je delo za splošnost. Tudi našemu malemu slovenskemu narodu naj služi gibanje esperantistov, naj ga povede v svet in ga pokaže zunaj, kakor to po pravici zasluži. Govornik je apeliral na javnost in vladajoče kroge, naj slovenske esperanliste v njihovem plemenitem stremljenju v bodoče bolj podpro, da bodo čim prej in tem uspešneje dosegli svoj cilj. Na konru je v imenu pripravljalnega'odbora pozdravil vse. ki so se v tako častnem številu od- > zvali povabilu na kongres, prav posebno prisrčno j dobrodošlico pa je izrekel gostom iz inozemstva ! in slepim otrokom iz Zagreba. Pozdravnemu govoru g. Kozlevčarja je sledil J nastop slepih otrok iz zavoda za slepe v Zagrebu, j Pogled na te revčke, ki jih je narava prikrajšala za najdražje in jih vrgla v brezdno večne teme. je moral presuniti sleherno srce Ko so s svojimi srebrnimi. kakor glas zvončka čistimi glasovi odpeli tri pesmi v esperantskem jeziku je po dvorani zavalovalo in navdušenemu ploskanju ni hotelo biti konca. Kakšno zadoščenje je bilo to priznanje j za uboge slepce, jim je vsak lahko bral z obrazov. Vse ee je zjasnilo na njih, kakor da jim je posijalo samo sonce v globino srca. Slavnosten začetek hongresa V nedeljo dopoldne so esperantisti pohiteli k službi božji v uršulinsko cerkev. Mašo je daroval g. dr. Teofil Velnič in imel tudi le|io pridigo na zbrane. Med službo božjo so slepci zapeli na koru več slovesnih cerkvenih pesmi v esperantskem jeziku. Ob 10 so imeli katoliški esperantisti izredno dobro obiskano delavno sejo v Delavski zbornici, na kateri so sklenili, da pospešijo in poglobijo svoje delo za širjenje esperanta pied katoličani. Trud katoliških esperantistov je blagoslovil škof dr Rožtnan s pismom, v katerem ie opravičil svoj izostanek. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika dosedanji marljivi predsednik Lige g. Peter Golobic. Ob |iol 11 pa je bila v dvorani Filharmonične družbe slavnostna otvonitev kongresa, katere so se udeležili tudi pokrovitelj kongresa ban dravske banovine dr. Marko Natlačen, častni predsednik kongresa župan dr. Adlešič, predsednik apelacije dr. Golia, finančni direktor Sedlar in drugi. Kongres je otvoril ban dr. Natlačen s kratkim nagovorom, v imenu mesta Ljubljane pa je domače in tuje goste esperantskega kongresa z zbranimi besedami pozdravil še župan dr. Adlešič. Sledili so govori domačih in inozemskih udeležencev kongresa, ki so vsi izzveneli v optimističnem nastrojenju zbranih, da mora esperantska ideja zmagati. Dvorana je bila tako polna, kakor je ob raznih kulturnih prireditvah redkokdaj. Zvečer so imeli kongresisti glavno skupščino Jugoslovanske esperantske lige v mali dvorani »Kazine*, na kateri so predvsem obravnavali iz-dnjo antologije jugoslovanske književnosti v esperantskem jeziku, ki bo razdeljena v tri enake dele: v slovenskega, hrvatskega in srbskega. Slovenski del antologije bo uredil ljubljanski esperantski klub, hrvatskega podpredsednik JEL g. Rotkovič, srbskega pa belgrajski esperantski klub. Antologija, ki bo dostojno propagirala Jugoslavijo med svetom, bo izšla predvidoma vlelu 1038, založila pa jo ho »Leteralura Mondo v Budimpešti poti pogojem, če bodo v Jugoslaviji odkupili vsaj 50 knjig. Cena antologiji bo 150 Din. Na skupščini so sklenili, da prihodnji X. jubilejni kongres priredijo v Zagrebu ter obenem proslavijo tudi 50-letnico esperanta. Pri volitvah je bil izvoljen stari odbor s predsednikom dr. M a r u z z i j e m . |iod-predsednikom Rotkovičem, tajnikom Ki sen-stadterjem in blagajničarko Kovačičevo. Drugi dan kongresu Na binkoštni ponedeljek dojioldne so bile v okvirju kongresa številne seje in konference. Tako V. konferenca delavcev-esperantistov v Delavski zliornici, delavna seja učiteljev - esperantistov v »Kazini* in konferenca slepcev-esperantistov v Delavski zliornici. Konference Sekcije učiteljev-espe-rantistov so se udeležili učitelji iz Mariliora, Slov. Broda, Vukovarja, Belgrada. Jesenic, Kočevja, Starega trga pri Ložu in kot gost prof Krestanov iz Bolgarije, ki se je zavzema! za lo, da hi v šolske čitanke uvedli spise miroljubne vsebine. Tudi na tej seji je bil izvoljen dosedanji predsednik sek-ci|e g Peter Golobič. Del esperantistov si je dopoldne pod vodstvom predsednika Ljubljanskega esperantskega kluba ogledal Narodno galerijo, muzej in magistrat. Zvečer ob 7 je bila v Delavski zbornici zaključna seja kongresa, ob 8 pa so nn tamkajšnjem odru ood spretno režijo člana dramskega gledališča g. Potoka rja uprizorili »Hlapca Jerneja in njegovo pravico«- v originalni dramatizaciji Forda Delaka in esperantskem prevodu prol. Modrijana. Ministrski odposlanci na meščanskih šolah Belgrad, 1. junija, m. Minister z.a prosveto g. D. Stošovič je podpisal odlok, s katerim se določajo ministrski odposlanci za meščanske šole. Določeni so: za deško v Celju Napotnik Josip, profesor v Celju; za dekliško v Celju Stante Valentin, profesor v Celju; za Dolnjo Lendavo llo-leček Peter, profesor v Ptuju; za Jesenice Waguer Rudolf, referent za meščanske šole pri kraljevski banski upravi v Ljubljani; za Krško Dragan Anton, učitelj meščanske šole v Ljubljani; za Sv. Lenart Mlaker Ladislav, profesor v Mariboru; za III. meščansko m. š. v Ljubljani Kunaver Pavel, upravitelj meščanske šole v Ljubljani; za Mežico Šilih Gustar, profesor v Mariboru; za Novo mesto Kranjc Rudolf, profesor v Novem mestu; za Ormož Bankhart Jan, upravitelj meščanske šole v Ljutomeru; za Ptuj Alič Franc, profernr v Ptuju; za Rakek Prezelj Maks, profesor v Ljubljani; za Senovo Vutkovič Josip, upravitelj meščanske šole v Krškem; za Ribnico Južnič Rudoll, profesor v Ljubljani; za Slov. Bistrico Dolar Anton, profesor v Mariboru; za Slovenjgradec Kotnik Janko, profesor v Mariboru; za Škofjo Loko Hočevar Maks, upravitelj meščanske šole v Ljubljani; za Tržič Gospodarič Jakob, upravitelj meščanske šole na Jesenicah; za St. Vid pri Ljubljani Grafe-nauer Franc, profesor v Ljubljani; za zasebno dekliško meščansko šolo v Celju Pečjak Rudolf, upravitelj meščanske šole v St. Vidu nad Ljubljano; za uršulinsko meščansko šolo v Mekinjah Wagner Rudolf, referent za meščanske šole pri kraljevski banski upravi v Ljubljani; za uršulinsko meščansko šolo v Škofji Loki Kunaver Pavel, upravitelj meščanske šole v Ljubljani. Novi grobovi •J- V Ljubljani je umrla gospa Marija Jurjevič roj. Križaj, soproga zvaničnika drž. žel. v pokoju Pogreb bo danes ob 3 popoldne. ■f V Šmarju pri Jelšah jc mirno v Gospodu zaspala gospa Otilija Lorger, posestnica. Pokopal jo bodo danes ob 15 popoldne. IJ. i. p.I Žalujočim naše iskreno sožalje! Ljubljanska kronika Ljubljana. I. junija. Za male birmančke in birmanke letošnje bin-kosti niso bile preveč ugodne: z vremenom je v nedeljo dopoldne še šlo, sicer so soncu zastirali žarke gosti oblaki, vendar vsaj lilo ni, zato pa jo močno deževalo popoldne, pa ludi danes, v ponedeljek, dopoldne in lilo z neba. Srečni so bili birmančki, ki so imeli tako radodarne botre, da so se pripeljali v stolno cerkev z avtom Birmančkov in biritiank je bilo letos 170S. V nedeljo dopoldne jih je bilo 1235, popoldne 351, danes dopoldne pa 212. Število jc znatno nižje, kakor v prejšnjih letih. lidini vzrok temu je v tetn, da jc -.kot g. dr Rozman letos birmoval tudi v naj bližji ljubljanski okolici in je zato odpadel sedaj dotok birmancev iz okolice, tako s Posavja, kakor tudi z Gorenjskega in z Barja. Med birmanci so bili zlasti zanimivi odrasli fantje, nekateri celo s čvrstim mahont pod nosom, ki so bili skoraj večji od svojih botrov. Nameravajo sc namreč oženiti, toda jx>prej morajo seveda k birmi, l udi mrd hir-mankami jc bilo več odraslih deklet. General Jurišič v Ljubljani. Med prazniki se je mudil v Ljubljani armijski poveljnik gpnerai Jurišič iz Zagreba, ki je med drugim obiskal tudi velesejem. Stanovanjski urad Ljubljanskega velesejma potrebuje za 3. in 4. junija večje število sob, v |>rvi vrsti z eno posteljo. Prosimo, da se te sobe nujno javijo v pisarni stanovanjskega urada, ki sc nahaja na glavnem kolodvoru pri izhodu. Uradne ure od 7.30—22. Telefon št. 2720. Mariborski drobiž Maribor, 1. junija. Birma v stolnici je za obdravsko mesto *« bin koštne praznike pač najvažnejši dogodek. Včeraj je bilo birmanih v stolnici rekorjno število 1054 birmancev. Vreme je bilo včerai dopoldne lepo in tako so imeli poleg birmancev zadovoljstvo vfj oni, ki jim prinaša birma lep dohodek: predvsem^ lijakerji in avtoizvoščki, fotografi, urarji in slo|-nifarji, ki so zgradili okrog stolnice celo šotorskA, mesto. Vršila pa se je birma v vsem sijaju velikega dogodka Med botri smo opazili tudi številne mariborske in tuje imenitnike. Danes dopoldne sc je birmovanjc nadaljevalo, namenjeno pa jc bilo mladini iz okolice. Okoliškim birmančkom pa vreme ni bilo naklonjeno in so se vozili v mesto na okrašenih vozovih v hudem nalivu. Sami alibiji... Mariborčani še vedno gruntajo, kaj je z vlomom v ZaJružno gospodarsko banko. Takega zagonetnega vloma v Mariboru še nismo imeli. Policija ie neumorna in neprestano išče novih sledi. Vse dosedanje aretacije in zasliševanja so bila brezuspešna, ker imajo vse osumljene osebe alibi Policija je mnenja, da bo treba vlomilca iskati izven kroga običajnih svedrovcev. SSK Maraton. Drevi ob 20 seja upravnega odbora v običajnih prostorih na Aleksandrovi 6. Nenavaden občni zbor se je vršil včeraj popoldne v gostilni »Vinski hram«. Za mizami je sedelo precej ljudi, ki so bili v živahni, deloma razburljivi debati, pa vendar je bilo vse tiho in mirno in ni se čula niti beseda. Zborovali so namreč gluhonemi reveži, ki imajo že nekaj let sem svojo organizacijo, » katero si skušajo lajšati pezo življenja. Na S ii draga in nepozabna mama, star« tiinmn. gospa Morija lurjevčič roj. Križaj soprogi r.vnnlfntkrt drž. žel. v pok. j« danes zjutruj, previden« h sv. zakramenti, odSto v boljše življenje. Pogreli lto nn hinkoStn! torek ob pop. i z domače hiše, Ljubljanska ulicn Al. 21, nn pokopališke pri Sv. Križu. LJubljana, dno ,11. niajn 19.16 Z.nlujoM: FRANC JI UJK.Vf IČ. snproK. družini Jt ltJEVCIfF,VA. ZDKSAKJKVA Tužnih src naznanjamo, da je dne 31. maja po dolgi, mučni bolezni preminula naša predobra mama, oziroma stara mama in tašča, gospa OTILIJA LORGER posestnica Pogreb bo v torek dne 2. junija ob 17. uri. — Sv. maša zadušnica se bo darovala dne 3. junija ob 7 zjutraj. Šmarje pri Jelšah, dne 31. maja 1936. Dr. Franc Lorger, profesor, dr. Viktor Lorger, zdravnik, sinova. — Lia Lorger, ravnateljica v p„ Mici Kline, Zofija Lorger, hčere. — Ludvik Kline, davčni inšpektor, zet. — Vida Lorger roj. Mulej, s i n a h a. Viktor Lorger, vnuka. Dr. Erik Kline, zdravnik, Spori v praznikih Ali so lo športniki? V nedeljo — na binkošlno nedeljo — zvečer jo bilo. V najhujšem nalivu so potniki pribežah ua pcstajo Jarše-Mengeš k zadnjemu večernemu vlaku. Komaj so čakali, da bi mogli pod streho, da se jim obleka odteče Pa se je pri valila iz teme tuleča skupina mladih fantov, kot da bi bil i pripeljali zveri-njak na postajo. Veliko med njimi popolnoma pijanih, da so sv kar majali in oprijemali vsega, kar so v roke dobili. Nekateri so za zidom vračali preobilno zavžile dobrine. Vsi pa so razgrajali in tulili, da so morali ostali potniki zbežali na prosto, ker se niso marali pretepati. Iz razgovorov, v kolikor so sploh bili še razumljivi, se je razvedlo, da jt to neka skupina »športnikov«, ki je igrala nogomet v Mengšu in se je zvečer ob 9 vračala r.azaj v Ljubljano. Kako se ta »športni klump* imenuje, ni I bilo mogoče dognati. Potniki pa so to razgrajajočo nočemo reči drhal skupino nadebudne mladine prenašali do Ljubljane, kjer jih je pogoltnilo mesto. Naj napravi športna organizacija, ki ima nadzorno oblast nad prireditvijo v Mengšu na binkoštno nedeljo popoldne, disciplinsko preiskavo in naj v obrambo časti svojega imena radikalno napravi red med svojimi člani. Športnike naj obdrži v svoji sredi in vsi jih bodo spoštovali, pijance in neotesane doinišljavčke naj pa brej usmiljenja poženejo iz svoje srede, sicer bo javnost sama organizirala samoobrambo proti takšnim tipom športnike v, oziroma klubom, ki takšne tipe proizvajajo. Športnik naj bo mladini vzor, ne pa njen izpljunek. Športni klubi, a ne — športni klumpl II. mednarodni turnir v tenisu Ljubljana, 1. junija. II. mednarodni tenis turnir, ki ga je priredila SK Ilirija, se je vršil o binkoštnih praznikih v Ljubljani, ki se pa ni mogel dokončati, ker ga je onemogočilo prav nemogoče vreme, ki je oviralo še marsikako drugo prireditev ob teh praznikih. Za ta turnir je vladalo velikansko zanimanje, kar se vidi že samo iz prijav. Nič manj ko 60 tekmovalcev se je prijavilo za to srečanje, in sicer 27 gosjiodov, 16 dam, 12 juniorjev ter 28 tekmovalcev kategorije B. Zlasti je presenetila udeležba dam, katerih doslej v Ljubljani na stičnih prireditvah še nismo imeli pri li ko videti toliko. Turnir je bil oficielno otvorjen v nedeljo ob 11 dopoldne! Med odličniki smo opazili g. podbana dr. Majcena, ki je zastopal službeno zadržanega bana c. dr. M. Natlačena. Le škoda, da je dež onemogočil tekmovanje, ki se je tako lepo začelo. Vsled tega v singlu gospodov in dam niti do se-mifinala niso prišli, doubla pa niti igrati niso pričeli. .Iuniorji so odigrali samo |irve partije, kategorija B pa niti do tega ni prišla. V naslednje še tele podatke od tekem, v kolikor so se sploh mogle izvesti. (Kolikor smo izvedeli, se tekme prihodnjo soboto in nedeljo nadaljujejo.) Single gospodov: Banjai (I): Freudenreirh (ZKD Zagreb) 6:0, 3:6, 10:0 (2 urna borba). — Sivic (I) : Mitzky (Va-raždin) — zmagal W. O. Sivic. — Dacar (I) proti Levrer (Kapid — Mariobr) 6:3, 6:4. — Ilagenauer (ATK Zagreb) : Albaneze (SK Maribor) 6:2, 4:6, 6:3. — (iogala (I) : Soukal (Varaždin), zmagal \V. O. Gogala. - Mogin (ATK Zagreb) : Treo (II 6:1, 6:2. — Maver (ZKD Zagreb) : Pinter (I), zmagovalec W.O. Maver. — Nagv (I) : Takač (Varaždin). zmagal W.O. Nagy. — Banko (I) : Aritol-kovič (Hišk, Zagreb) 0:4, 6:4. — Vidic (I) : Kenda (() 6:3, 6:1. — Cikuš (BTK Belgrad) : Fabijan (Maribor) 6:1, 6:2. — Sivic (I) : Banjai (I) 6:2, 6:3. — Ilagenauer : Dacar 6:4, 4:4, W. 0. — Mogin : Gogala 6:2, 7:5. — Maver : Nagy 6:0, 6:0. — Skoherne (Celje) : Banko 5:7, 6:4, 6:2 (2 urna borba). — Truden : Vidic 6:2, 6:0. — Friedrich (llašk) : Tedorovič (ATK Zagreb) 6:0, 6:1. -Mogin : Ilagenauer 6:4, 6:4. — Friedrich : Truden. zmagal W. O. Friedrich. Single dam: Kovač (ATK Zagreb) : Potočnik (1), zmagala W. O. Kovač. — Friedrich (Hašk) : Bahovec (Domžale) 6:3, 6:4. — Dernovšek (I) : Bahor (Concor-dia, Zagreb), zmagala W. O. Dernovšek. — Budisavljevič (ZKD Zagreb) : VVester (Celje) 6:2, 6:3. — Skoherne (Celje) : Tratnik (I) 2:6, 7:5, 6:3. — Elegovič (ZKD Zagreb) : Miihleisen (I) 6:0, 6:1. _ Svoboda (I) : Parili (Smučarski klub, Celje), zmagala W. 0. Svoboda. — Florijan (ZKD Zagreb) : Galle (I), zmagala VV. O. Florijan. — Budisavljevič : Dernovšek 6:0, 6:2. — Florijan proti Svoboda, zmag. W. O. Florijan. Juniorji; Tončič : Slipetič (2urna borba) 6:2, 3:6, 11:9. — Albaneze : Rosemvasser 6:0, 6:2. — Dernovšek proti Smole 6:1, 6:0. — Bačič : Smerdu, zmag. \V. 0. Bačič. — Pleunik : Snoj, zmag. Pleunik W. O. — Jelašič : Sotelšek, zmag. W. O. Jelašič. Ljudje, ki jih poleg trde stolice mučijo tudi čiri, moreio za čiščenje črev vzeti zjutrai in zvečer po četrtinko čaše naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Kc«. po tulil. soc. pol. ln nar. uSx. S-br. 1S4S6, 2S. T. H. Državno prvenstvo v lahki atletiki * & Ljubljana, 1. junija. V soboto in nedeljo se je vršilo v Ljubljani lahkoatletsko prvenstvo države za moštva. Za letos je bil uveden nov način tekmovanja tako, da so tekmovali atleti v štirih razredih. Glede nato je bilo letos v Ljubljani zelo malo atletov na startu. Primorje in Ilirija, ki sta jih postavila vsako leto vsak po nad sto tekmovalcev, sta jih letos pripeljala dobro desetino. Poleg teh dveh klubov so nastopili še atleti SK Planine ter eden od Ko-rotana. Že dolgo časa se opaža v Ljubljani prav ma|-hno zanimanje za lahkoatletska tekmovania; pri tem državnem prvenstvu, ki se je razvijal ob maloštevilni udeležbi atletov, pa je bilo zanimanje občinstva neprimerno manjše kakor zadnja leta. Slabo vreme je prav gotovo mnogo pripomoglo h temu, še več pa nov način tekmovanja, največ pa vsekakor mnogoštevilne lahkoatletske prireditve, katerih bi se moralo vsaj polovico reducirati. Že med sodniki samimi ni bilo dosti razpoloženja za nov način tekmovanja, saj so opravili sodniški kosel skoraj sami sodniški kandidatje, ki so prav dobro nadomestili odsotne sodnike. Atleti, kolikor jih je bilo na startu, so se prav dobro držali. Njihovi volji do nastopa ob tako obilnih lahkoatletskih prireditvah in tako maloštevilni publiki, se moramo naravnost čuditi. Kljub deževnemu vremenu so bili doseženi nekateri prav dobri rezultati. Ugajala nam je zlasti mlada in agilna lahkoatletska ekipa SK Planina, ki je že večkrat nastopila uspešno s svojimi junijorji in ki je že večkrat dosegla prav lepe uspehe. — V državnem prvenstvu je nastopila v tretjem razredu in se je v Ljubljani v tem razredu najbolje odrezala. Topot je presenetil mladi in talentirani atlet SK Planine Košir, ki je pretekel 1500 m progo v izbornem času 4:24 ena petinka. Lahka atletika se v Ljubljani prav lepo razvija in bo dobila pri nas v mladih in talentiranih atletih kader najboljših zastopnikov te športne panoge v naši državi. — V naslednjem prinašamo še rezultate teh tekmovanj: Sobotne tekme: 100 m. II. razred: L Šušteršič (P) 12 sek., 2. Svetek L. (I) 13,2. — IV. razred: 1. Simonišek (P) 13,1, 2. Gerzinič (I) 13,3. 200 m. I. razred: 1. Stopnik (I) 26.3, 2. Kotnik (I) 27,3. II. razred: Skušek (P) 24.2, 2, Pukl (I) 27 2. _ ' Krogla. IV. razred: dr. Schifrer (I) 888. I. razred: Stepišniik (I) 1213 cm, Jeglič (I) 1154 cm, Pribošek (I) 1078 cm. II. razred: Banko (I) 954. Skok v višino. I. razred: 1. Slanina (P) 170, Jeglič (I) 155, 3. Svetek (I) 150, 4. Oroszy (I) 150. IV. razred: 1. Beranek (K) 155, 2. Gerzinič (I) 140. Skok v daljavo. I. razred: 1. Putinja (P) 643, 2. Pukl (I) 583, 3. Slapar (P) 557, 4. Grunfeld (I) 530. — IV. razred: dr. Schifrer (I) 527. 400 m. I. razred: Osterman (I) 1:00,2, 2. Stropnik (I) 1:00,8. 1500 m. I. razred: Goršek (P) 4:15 ena petina, 2. Bručan (I) 4:22 ena petina, 3. Kotnik (I) 4:27 ena petina. Kladivo. 1. razred: 1. Stepišnik (I) 4672 cm, 2. Zupan (I) 3656 cm (3861). 110 m zapreke: 1. Svetek (I) 18 sek., 2. Pribošek (I) 21.4, 3. Beranek (K) 21.7. Nedeljske tekme: 100 m. I. razred: 1. Skušek (P) 11,8, 2. Stropnik (I) 12.4, 3. Safošnik (I) 12.8. — III. razred: 1. Nesreča v Kamniških planinah Ponesrečila sla se dva akademika iz Ljubljane - Enega so rešili, drugega, Bojana Lovšo, so našli mrtvega dopoldne vrnila v Kamniško Bistrico s truplom smrtno ponesrečenega mladeniča. Truplo so položili v kapelo v Kamniški Bistrici na mrtvaški oder. Iz Kamnika je bil o strašni nesreči svojega sina obveščen oče g. Lovša, orožniški narednik v p. in bivši občinski svetnik, ki stanuje na Poti n? Rakovo Jelšo v Ljubljani. Oče se je danes v spremstvu svoj« hčerke, sestre ponesrečenega Bojana, odpeljal ob v Kamnik. Pokojni Bojan Lovša je bil star 21 let ter je študiral montanistiko. Njegov soudeleženec Ple-terski je tudi akademik ter ie znan v turističnih krogih kot izvrsten plezalec. V društvu »Skala« je učitelj v plezanju. Na turi ni dobil nobenih po-škodb, pač pa je zelo premražen. Ljubljana, 1. junija. Žalostna tradicija je, da moramo po vsakih praznikih poročati o kakšni težki nesreči v planinah. Tudi letos se je v Kamniških planinah blizu Kokriškega sedla zgodila huda nesreča, V nedeljo so bili kamniški reševalci obveščeni, da se je blizu Kokriškega sedla ponesrečil akademik Maks Pleterski in da leži blizu njega smrtno ponesrečen drugi akademik Bojan Lovša, oba iz Ljubljane. Akademika sta v soboto odšla v Kamniške planine, in sicer pod severno Kalško 9teno. Na Kokriškem sedlu ju je oskrbnik svaril, češ, da ie v dežju in snegu nevarno nadaljevati turo, zlasti ker 6e krušijo skale. Vendar sta oba mladeniča pričela plezati na skale. Krhka skala se je pod obema odkrušila ter je Lovša strmoglavil v globino, kjer je obležal mrtev, Pleterski pa je obvisel na drugi skali. Pričel je klicati na pomoč. Slišal ga je turist Maks Jamnik, ki je šel v smeri za klicem, priplezal do ponesrečenega Pleterskega, ga navezal na vrv ter ga spravil s težavo na varno pot. Do ponesrečenega Lovše pa ni več mogel. Reševalna ekspedicija, ki je iskala v Kamniških planinah truplo Bojana Lovše, 6e je danes ob 11 - Pri zaprtju motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«. Steklenice butelke 600 do 1000 komadov — potrebujem. Pnudbe na Onič, Davorin, Ribnica, Dolenjske. (k) Zidarji bodo stavkali Ljubljana. 1. junija »Slovenec« je že poročal o resnem gibanju stavbinskih delavcev po vsej državi in v Ljubljani. Danes dopoldne je ljubljansko stavbinsko delavstvo sklepalo o tem, ali sprejme jx)goje svojih deloda-jalcev-stavbenikov ali pa vztraja na svojih zahtevah ter stopi v stavko, da si jih pribori. Kakor je našim čitateljem znano, je bila konec prejšnjega tedna na ban upr. anketa, pt ka ni uspela ter se je razšla. Danes ob 9 dopoldne je stavbinsko delavstvo napiolnilo dvorano Delavske zbornice. Glavna j5oro-čevalca sta bila predsednik socialistične Strokovne komisije Leskovšek in zastopnik Delavske zbornice Kopač. Poročala sta. da ponujajo podjetniki urne mezde 2.75 Din za težaka v mestu in 2.50 Din na deželi, za zidarje 5 Din v mestu in 4.50 Din na deželi. Zastopniki delavstva pa so zahtevali mezde 3.25 (3), oz. 5 (4.75), za tiste pa, ki že imajo mezdi 5, oz. 3 Din, pa še povišek 0.25 Din. Od L avgusta dalje pa so delavci zahtevali, da morajo mezde znašati za težake 3.50 (3.25), oz. 5.50 (5.25). V Ljubljanici mora tnezda znašati 3.50 Din. Podjetniki so predlog strokovnih organizacij odklonili Na današnjem zborovanju pa je delavstvo soglasno odklonilo tudi kompromisni predlog svojih zastojmikov. Stavbinsko delavstvo je p° burni debati sklenilo soglasno, da stopi jutri, v torek, v por>olno stavko na vseh stavbah v Ljubljani. Delavstvo je izvolilo tudi že stavkovno vodstvo iz lastnih vrst. V debati so nekateri govorniki poudarjajo, da stavb delavci zaslužijo v mnogih ]>rimerih po 1.75 Din na uro, kar znese v sto delovnih dnevih na leto ob 10-iirnem delavniku komaj 1750 Din ali niti ne 5 Din na dan za preživljanje družine. Weibl (P) 12.2, 2. Rihter (1) 12.8, 3. Košir (Pl) 13, 4. Tiran (Pl) 13, 5. Pamenuti (I) 13,2. 800 m. L razred: 1. Goršek (P) 1:59,8, 2. Srakar F. (P) 2:04,6, 3. Bručan (I) 2:07,2. 1500 m jun. III. razred: 1. Košir (Pl) 4:24,1, 2. Tiran (Pl) 4:58.2. Troskok. I. razred: 1. Svetek 1232, 2. Jeran-čič 1185, 3. Grunfeld 1147, 4. Safošnik 1098 (vsi Ilirija). Skok v daljavo. III. razred: 1. Pregelj (Pl| 5.44, 2. Vider (i'l) 5.02, 3. Carmelutti (I) 5.02, 4. Bratovž (I) 4.73. Disk, I. razred: 1. inž. Stepišnik (I) 3835, 2. Kajfež (P) 3445, 3. Jeglič (I) 3386, 4. Oroszy (I) 2642. — II. razred: 1. Banko (I) 3015, 2. Ilovar (I) 2516. — III. razred: 1. Kosec (P) 3300, 2. Pogačnik (I) 2944, 3. Pavlin (I) 2013. Skok ob paiioi. I. razred: 1. Oroszy (I) 3 m. Kopje. I. razred: 1. Dečman (I) 4078, 2. Pukl (I) 4024, 3. Kajfež (P) 3749, 4. Jerančič (I) 3515, — II. razred: 1. Ilovar (I) 3655, 2. Banko (I) 3401. — III. razred: 1. Weibl (P) 2998, 2. Pavlin (I) 2822, 3. Pogačnik (I) 2685 10 km. I. razred: 1. Kvas (I) 35:42 min. Skok v višino. III. razreJ: 1. Bratovž |I), 2. Horvat (Pl), 3. Carmelutti (I), 4. Rasperger (Pl), vsi 140 cm. Štafeta 4 krat 100 m. III. razred: 1. Planina (Šalehar, Pregelj, Rasperger, Vider) 55.3 sek. Mariborski šport Lahkoatletsko prvenstvo moštev Maribor, 31. maja. Včeraj in danes so mariborski klubi izvedli lahkoatletsko državno in mestno prvenstvo moštev. Po sklepu zveze so se morali tega prvenstva udeležiti vsi klubi, in sicer v enem od štirih razredov. Prvi razred je imel 18 panog ter se je prištelo 15% točk, II. razred 12 panog s pltts 10% točk, III. razred 10 panog s plus 5%, IV razred pa 8 panog brez procentov. Klubi so si izbrali panoge po svoji številčni moči in po uspehih svojih atletov. Prvenslvo države,oziroma mesta si osvoji klub. ki doseže v vseh razredih sktijmo najvjšje število točk. Istotako postane prvak države, oziroma mesta v posameznem razredu klub. ki doseže v dnoviti in to do 12. julija 1036. , , Razveseljivo za mariborske lahkoatletske klube jc dejstvo, da so postavili na start čez 130 atletov, kar je vsekakor visoko število. Naše občinstvo pa zasluži grajo. Lahkoatletski šport, ki s svojimi panogami: v teku, skoku in metu nudi mnogo več užitka gledalcu, kakor kaka druga športna panoga, zasluži mnogo več pozornosti. Da je bilo pri sobotnem in nedeljskem tekmovanju jedva 50 gledalcev, je dovoli žalostno. Mariborski klubi so zaenkrat tekmovali in dosegli sledeče število točk: SK Železničar: I. razred 2Z710, II. razred 10.478. III. razred 6661, IV. razred 4017, skupaj 43.866 točk. SSK Maraton: II. razred 13.263, IV. razred 3748. skupaj 17.011 točk. SK Rapid: III. razred 5548, IV razred 5203. skupaj 10.751 ločk. SSK Maribor: IV razred: okoli 4000 točk. Nazboljši rezultati tega tekmovanja so sledeči: 100 m: Stropnik, Venutti (Žel.) 12, Vidic (Maraton) 12.1. 200 m: Venutti 24.4. Starašina 25.6 (oba Žel.). 400 m: Koser (Maraton) 56.8, Mohamed (Zel.), Štrucl (Mar.) 58.1. 800 m: Ledenik (Žel.) 2,14.6, Herič (Zel.) Z15.1, Gomoli (Maribor) 2,15.4. 1500 m: Štefančič (Maraton) 4.34.3. StrucI (Maraton) 4,36, Cigler (Maraton) 4.47. Stanko (Maraton) 4.38. 5000 m: Podpečan (Zel.) 17.16.2, Hoš (Maraton) 18,03.1. Škamlec (Maraton) 18.12 110 m zapreke: Lipovšek (Maraton) 19,2, Fika (Maraton) 20.2 Urbanek (Zel.) 20.6. Štafeta 4x100 m: železničar 47.6, Maraton 49.3, Rapid 50.6. Višina: Krajnčič (Zel.) 160, Verzel, Rabič (Rapid), Radoslavski (Maraton) 155. Daljava: Fika (Maraton) 506. Obersnel (Maribor) 578, Dovjak (Zel.) 560. Triskok: Kleut (Zel.) 12.37, Stropnik (Zel.) 11.80, Cernec (Zel.) 11.13. Palica: Fika (Mar.) 3. Vitko Kovač. Radoslavski (Zel.) 2.80. Krogla sen.: Mohamed (Z) 11.28, Urbanek (Z) 10.03. Kleut (Z) 10.84. Krogla jun.: Zorko (Z) 15.91. Radko Mar.) 13.05. Linzner (Z1 13.37. Kopje sen.: Basambo (Z) 42.85, Musnik (Rapid) 40.22. Kuharič (Z) 39.28. Kopje jun.: Lijiovšek (Maraton) 42.46, Krajnčič (Z) 35.94. Brence (Maraton) 34.40. Disk sen.: Mohamed (Z) 34.45. Puharič (Z) 34.10. Radič (Rapid (31.65. Disk jun.: Krainčič (Z) 31.15, Lužar Maraton) 30.82. Brence (Maraton) 30.33. Prihodnjo nedeljo 7. junija bo Olimpijski dan, na katerem bodo v okvirju nogometnih tekem tekmovali audi mariborski lahkoalleti v tekih 1500, 110 m zapreke in v štafeti 4x200 m. Celjski šport Celje, 31. maja. Za binkoštne praznike ie povabil SK Celje v goste graški SK Admiro, da odigra ž niim dve prijateljski nogometni tekmi. V nedeljo popoldne je bila prva tekma, v kateri so Celjani z lahkoto zmagali s 4:0 (3:01. Tokrat se ie enajstorica Celja pokazala v dobri luči ter ie zaigrala z elanom, odločnim stortom in voljo do zmage. Celjani so imeli večino igre v svojih rokah ter prav dobre moči v obeh branilcih. Pa tudi krilci so igrali dobro, bodisi ofenzivno kakor tudi defenzivno. Admira ni izpolnila tega, kar smo pričakovali. )e srednje drugorazredno moštvo, ki ima prav dobrega vratorja, le preveč se oddaljuje od svojega gola. Tekma ic bila le deloma v prvem polčasu zanimiva, ko so padli v 7.. 14. in 20. minuti 3 goli. Potem pa je postala medla ter se ni ver vrnila v začetno živahnost. Zadnji gol je padel tik pred koncem drugega polčasa. Tekmo, kateri je prisostvovalo ca 350 ljudi, ie nekoliko motil dež. Dobro ie sodil g. Vcble — V predtekmi je zmagala rezerva )ugoslaviie nad rezervo Celja s 3:0. V drugi mednarodni tekmi je danes SK Celje v deloma spremenjeni jiostavi ponovno zmagalo nad SK Admiro iz Gradca s 6: 1 (1:1). Tekma se ni dvignila nad nivo prve tekme, temveč je bila še bolj raztrgana in nezanimiva. Proti koncu drugega polčasa stn po nesrečnem slučaju trčila skupaj en igravec Celja in gost, ki sta morala iskati zdravtiišjte pomoči. Sodil je g. Veble ne preveč sigurno ob udeležbi 200 gledalcev. Predtekma mladina SK Celje : mladina Jugoslavije 4:1. SK Olimp je imel v gosteh ljubljansko Svobodo, s katero jc odigral v nedeljo popoldne na svojem igrišču prijateljsko nogometno tekmo, ki jo je v nndmočni igri odločil z rezultatom 4:1 v svojo korist. I. propagandni table-tenis turnir Celjska lugoslavija je priredila pod pokroviteljstvom predsednika celjske mestne občine g. Miihelčiča I. propagandni table-tenis turnir. Ude-žili so sc ga poleg državnega prvaka Marinka POSKUSITE NASA ODLIČNA VINA PROŠEK, ZLATO KAPLJICO, VERMOUTH, PLAVAC NA LJUBLJANSKEM VEEELSEJMU v paviljonu H koja št. 256 PERO KOLIČ — DUBROVNIK in juniorskega državnega prvaka L. Dernovška. Smerdu in vsi celjski klubi. Single gospodov: 1 Lazar, 2. Dernovšek, 3. Marinko, 4. Cob 1. Marinko-Dernovšek 1:3 (15-21, 21-18, 21-23, 11-21) 2. Lazar-Čoh 3:0 (21-13, 21-17, 21-12) 3. Dernovšek-Lazar 0:3 (17-21, 18-21, 19-21) 4. Marinko-Čoh 3:1 (16-21, 21-11, 21-17, 21-16) 5. Dernovšek-Čoh 3:0 (21-13, 21-15, 21-12) 6. Lazar-Marinko 3:0 (21-16, 21-16, 21-14). Lazar je s svojo mirno igro napravil lep vjis, saj ni izgubil v finalah nobenega seta. Državni prvak Marinko ni pokazal svoje običajne igre. V semi-finalah je Furlan dobil premočnega nasprotnika in mu podlegel s 3:1. V moštvih je zmagala Ilirija (Lazar-Dernovšek), druga lugoslavija (Coh-Furlan), tretji SK Celje, četrti SK Olimp. Double gospodov: 1 Lazar-Dernovšek, 2. Ma-rinko-Smedru, 3. Coh-Furlan, 4. Frank-Rebra II. Iuniorji: 1. Dernovšek, 2. Smerdu, 3. Rebra 1, 4 Frick. — Prehodni pokal predsednika mestne občine si ie priboril Lazar. — Udeležba celjskih klubov je bila zadovoljiva, pogrešal« pa smo že prijavljene druge igralce. Lahka atletika Lahko-atletski meeting dijakov in dijakinj drž. realne gimnazije v Celju se je vršil v petek popoldne na Glaziji. Doseženi so bili sledeči rezultati : 1. Tek na 60m — dečki: 1. Povh 0:8.9; 2. Črepinsek A. 9; 3. Zah J. 9:9. 2. Tek na 60 m — deklice: 1. Dolinar 8:5; 2. Mravljak 9:1; 3. Bonač 9:2. 3. Tek na 100 m: Bonač M., V.b 12:8; 2. Tischler R, V b 12:8; 3. Gruden M., VII b 12:9. 4. Tek na 200 m: 1. Tischler 26:6; 2. Gradišnik F. 26:7; 3. Gruden 27:5. 5. Tek na 1500 m: 1 .Zohar O., V.b 4:59.4; 2. Ograjenšek S., V.b 5:33.4. 6. Skok v višino: 1. Majcen B., VIII., Birsa E., VIL b., Marinček M., VIL b in Bonač M. — vsi 150 cm. 7. Skok v daljavo: 1. Domitrovič V., VI. a 5.40; 2. Bonač 5.29; 3. Majcen 5.28. 8. Troskok: 1. Majcen 11.40; 2. Marinček 11.01; 3. Pirih M., VI. a 10.98. 9. Disk: 1. Majcen 33.21; 2. Marinček 31.17; 3. Ivančič A.. V. b 28.73. 10. Krogla: 1. Gradišnik D., V.b 12.47; 2. Marinček 12.31 in 3. Majcen 12.06. 11. Štafeta 4X100 m: 1. VILb razred 52, 2. V. b razred 52.2 in VI. b razred 54. Vmes so nastopile tudi deklice z lepo uspelimi telovadnimi točkami in izvajale elemente gimnastike na udarce na gong, dočim je morala deška telovadba in telovadba na orodju odpasti zaradi hudega naliva. Na meetingu so bili doseženi lepi rezultati, dokaz, da je telesna vzgoja na gimnaziji na lepi višini. Obisk je bil zelo lep, navzoč je bil celokupen profesorski zbor z dija-štvom ter mnogo staršev in prijateljev mladine Jadranov pokalni brzoturnir Ljubljana, 1. junija. Včeraj se je vršil na Jadranovem igrišču v Ko-leziji pokalni brzoturnir. Turnir je bil kljub slabemu vremenu dobro obiskan. Tekme so bile precej napete, a najbolj je bila napeta zadnia tekma med Reko in Jadranom, katera je zaključila neodločno kljub dvakratnemu jiodaljšku igre po deset minut in moral je odločiti žreb v prid Reke. Rezultati tekem na turnirju so sledeči: REKA : GRAFIKA 1 : 0, JADRAN : AMATER (Trbovlje) 2 :0, AMATER (Trbovlje) : GRAFIKA 3:2 REKA : JADRAN 1 :1 (žreb odločil za Reko).