185. številka. Ljubljana, sredo 13. avgusta. VI leto, 1873. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti prejoaun, za avatro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., ta pol leta 8 gold.. aa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ae računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za oelo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolab la za dijake velja znižana eena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po potu prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od četiri-atopne petit-vrstc 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. čo se dvakrat in 4 kr. če so tri- aii večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempolj M 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi 3e ne vračajo, — Uredništvo je v Ljubljani na celovški c«8ti V Tavčarjovi hiši „Hotel Evropa". O i. r a v n : h t v o . na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, roklamacije , oznanila t. j. administrativno reči, jo v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši Slovenskim volilcem sevuiškega, »reškega in kozjanskega okraja. V nedeljo 17. avgusta t. I. o 2. uri popoldne bodo na Blanci pri Sevnici shod slovenskih volilcev. Posvetovali se bodemo, koga da hočemo voliti za poslanca kmetskih občin v državni zbor na Dunaj in izrekli svoje mnenje, po katerem političnem programu naj bi se nas poslanec ravnal. Slovenski volilci sevniškega, breškega, kozjanskega in bližnjih okrajev so uljudno povabljeni, da pridejo k temu shodu v mnogobrojnem številu. Za okrajni volilni odbor: Alojz L e n č e k, predsednik. B. Sitar, tajnik. Beseda o našem „razporu". Kakor je stvar jako neprijetna, ipak moramo še o njej govoriti. Mnogo je poštenih rodoljubov, ki obžalujejo, da je v narodni stranki polemika prerastla že preveč in da se nijsmo mogli izogniti polemikam celo osobnim. Prigovarja se v tej zadevi nam in našim klerikalno-prvaškim protivnikom. Da se ne bi sodilo napačno, treba od naše strani nekoliko naravnostnih izjav. Prva in glavna je ta, da stvari nikakor nijso osobne, nego principijelne. Druga je pa ta, da mi liberalno-narodni od svoje strani ne segamo tako daleč, kakor klerikalno prvaki (ki pravijo, da rajši nemškutarja nego liberalnega Slovenca volijo) temuč javno in jasno rečemo, da — smo v prvi vrsti Ict&tek. Meta Holdenis. (Roman, francoski spisal Viktor Cherballez.) Poslovenil Da v. II ost ni k. Tretji del. VI. (2t>. nadaljevanje.) Drugi dan je dežilo celo dopoldne , gospod Mauserre pa gospica Holdenis se nijsta šetala po parku. K sreči je malo ponebalo, da sem mogel priti v atelier , kjer sem imel začeti portret gospoje d' Arci. Kmalu pride ta za menoj spremljana od soproga. Jaz odložim paleto, ki sem jo ravnokar vzel v roko, in gospod d' Arci, ki je burno podrl vrata, mi deje: — Gospod Flamerin prisezimo, da se ne ganemo od tukaj, preduo ne iznajdemo sredstva, kako se oprostiti od te intrigantiuje! Njegov akcent je bil tako tragičen, da ga vprašam, misli-li rabiti otrov ali nož. — Da so iznebi miši, mi odgovori, treba je ra- in nad vse slovenski in slovanski narodnjaki. S tega stališča se bo naša politika ravnala. S tega stališča smo bili in bomo na pravične kompromise pripravljeni, to se ve, le na take kompromise, ki se gode na podlagi enakopravnosti in moževskega poštenja. Z onimi, ki pravijo, da se moramo uničiti, ali da nas nij — s temi nič kompromisa, tem le z delom pokažemo, da smo in da nam v delu to daje neupogljiv pogum, daje bodočnost naša. Pa vsi kompromisi so tudi le mogoči, ako se ne dotikajo naših načel, javno izpovedanib, neprekljicljivib. Narodni do skrajne mere, svobodomiselni in liberalni, protivniki sebičnega klerikalizma — to smo in ostanemo; v teh principijelnih vprašanjih nij treba nič kompromisov. Pozitivne vere se ne dotikamo, vemo da je narodu potrebna, — a onim hinavskim agitatorjem, visokoimennim in obskurnim ne zmožnežem, ki nas razkričavajo, da ljudstvu vero jemljemo — hočemo kazati svoje zaničevanje. I nAli se boste z nemškimi liberalci ali i rali' pride vprašat filister. Brate, mu mi odgovorimo, res je, da se naši klerikalci z nemškimi jezuiti zvezujejo za konkordat, za križarsko vojsko proti Italiji, za bog ve kaj vse, kar obstanek naše narodnosti čisto nič ne briga. Mi bi jim lehko rekli, da so od nemških klerikalcev in jezuitov podkupljeni, ko bi se tacih smešnih Hermanovih sredstev posluževati mogli. Ali mi nečemo teh posnemati, ki se brez pogoja uda jejo na život in smrt nemški „rechtspartei", v katero se niti Čehi niti Poljaki nijso hoteli stopiti in zliti. Kar se nemške liberalne stranke biti mišjega strupa. Znabiti so vam znana milejša sredstva; poskusimo je. VhccIc se na stol; jaz dam gospe d' Arci fauteuil, sedem na klopico k njenim nogam, in seja se začne. Ko bi nas bjl kdo videl, rekel bi, da smo vojni svet, ki kuje plan za oproščenje kake dežele. — Kako se je izdala! reče gospod d' Arci. — Kes je, odgovorim jaz, obledela je, nij vedela kaj bi. — Da, imela je podobo zbegane duše, pridene gospa d' Arci; cel večer nij delala drugega, nego od sedeža do sedeža tekala, ker jej nij bil nobeden po godu. — Dobro, da se jej vse vidi; v hlineuji nij še dospela do mojsterstva. — Od prvega dne, ko sem jo videl, zdele so se mi njene intencije sumljive, ujeu staroočansk nosek mi nij dopal. — Kar mi je najbolj žal, je, da je preslepila mojega ubogega očeta. — To dokazuje, gospa, da vi ne raz- tiče, o zedinjenji ž njo nij niti govora. Če pa bi nam ona hotela (česar ne pričakujemo) vse narodne pravice in razume se, pred vsem zedinjeno Slovenijo dati, potem — čujte pa „kamen pobirajte"! — potem se pa precej zedinimo ž njo. Torej svobodomiselnih načel se hočemo držati. V tem nij noben kompromis mogoč, ker oni, ki so proti svobodi, hočejo samo uničenje protivnika ne pa računa z njim. O uničenji nas pa še govora nij. Sicer so se naši domači klerikalni elementi (oprostite, da rabimo narodni izrek za primero) z našo, z narodno mastjo opasli in bodo kakor medved po zimi še nekaj časa na naš strošek živeli in delali — a ne dolgo. Mi, narodno-liberalci se pa prav čvrsto in dobro počutimo. Ce ne zmagamo denes, nič ne de, zmagamo čez leta. Moči se nam vsak dan množe, onim pa odpadajo. O tem, ali je bilo oportunno, zdaj ločiti narodno stranko v liberalno in klerikalno, se res da baš iz našega stališča (katero narodnost nad vse stavi in ve, da „verau nij v nobeni in nika-ki nevarnosti) govoriti mnogo. Ali, da je do tega prišlo, to so hoteli duhovniki „pravni carji", ki so bili naredili „kavdinski jarem" in so skelnili, da vsak, kdor Če pri nas poli-tikovati, mora križ narediti, pokloniti se njim do črne zemlje, skozi njih jarem zlesti in posvečeno Ulagovo in Jaranovo roko poljubiti ter nemški „državnopravni" program za edino zveličavni priznati; — isto tako so ločitev posilili oni „prvak i" (da se bogu smili), ki si nijso mogli kaj v ..Novicah" izpovedati, da jim je ljubši nemčur, nego liberalen Slovenec. Ako se jim izleže v njihovih kotih kak nemčur, i/daj i t-a naše narod- umete občutkov , ki jih vdiha ženska v čuteče srce bolnika, kojemu streže. — A kaj ima takega na sebi ta vetrnica? ta nelepota? — E! gospod, vi veste, da jaz tega ne verjamem. — Se vam-li njen duh zdi tako briljanten V — E! gospoja, njen duh nij briljanten, nego postrežljiv, in valjda si je izbrala pravi del. — Recite rajši, da je njen duh gola zvijačnost pa priliznenost. — Ah! gospod, najbolj ratinovani politiki reusirajo naj večkrat s pomočjo surovih sredstev, kajti oni imajo ljudi za take, kakor so, to je, za veliko otroke. — Meni se istinito zdi, da jej hočete pred nama peti slavodatke! — Ah! gospoja, jaz bi se ne varoval, a dober general svojega sovraga ne sme zaničevati. Gospod d' Arci se pokaže nepotrpežlji-vega, in zdi se mi, da se je potiboma pri- Frnnco*1ei legitimisti kolportirajo govorico, da je obisk cesarja Franca Jožefa v Gasteinu v oskej zvezi z minulo fnzijo v Frohsdorfu. Frohsdorf je zdaj Meka francoskih legitimistov, kdor ima le čas in denar, gre kralju Henriku V. poklanjat se, da bi se mu o pravem času prikupil. Takoj, da se le narodna skupščina zopet snide, upajo monarhisti, da bodo izvršili veliki obrat in postavili na francoski prestol grofa Cham-borda. Republikani in bonapartisti^ se boje onega dne, ter se vedno posvetujejo, da grof Chambord ne pride na noben način na prestol, da-li se tudi fuzija izvrši, ker mu je Mac-Mahon odločen sovražnik. #*#•#/.» ku vlada bode sč škofom Ledohov-skim ravnala strogo po postavi, ker se je branil, priti pred sodnijo. Ttif.iki sultan pride, kakor se sliši, po odhodu šahovem iz Carigrada na Donaj, za kar se delajo uže priprave. Vicekralj egiptovski je uže odšel iz Carigrada. Dopisi. Iz H m tu* hi pri Celji 10. avgusta. Izv. dop.] (Volilni shod.) Gosp. dr. Prus, odvetnik v Konjicah, je prišel 1). avgusta po svojem odvetniškem poslu v Šmarje. Pri volilnem shodu v Celji dne 25. maja t. 1. je g. dr. Prus bil od narodno-liberalne strani postavljen za kandidata v državni zbor v mestni skupini, z volilnim mestom Celje. V to skupino spada tudi naš trg. Ko se je tedaj poizvedela navzočnost g. doktorja, se je takoj improviziral shod volilcev, katerih se je kakih 30 sešlo. Gospod dr. Prus se je predstavil kot kandidat in v svojem govoru omenil, da je on federalist, da bode na podlagi nnroflnef/a programa za napredek in svobodo slovanskega naroda svojo besedo zastavil, zlasti je njegova volja prave in resnične interese ljudstva zagovarjati in se za nje potezati. Govor je volilce popolnem zadovolil in sklenili so enoglasno, da bodo volilci šmarskega trga pri prihodnji volitvi za dr. Prusa glasovali. Iz Ilujli4'iil»ur»ra» 10. avg. [Izv. dopis. I Na Bizcljskem je imelo učiteljsko društvo iz okrajev Kozje, Sevnica in Rrežice G. avgusta svoj 6. redni shod, katerega se je udeležilo 17 udov. Predavalo se je: a) „o začetku človeške omike", kar je marljivo sestavil in poročal g. Čeh, učitelj v Zavijah, b) „o važnosti materinskega jezika v narodnej šoli", govoril g. Ivan KanshČ iz Brežic, in z vele veljavnim, nemškim pedagogom Dr. K&ferstein-om, krepko pobijal naše ncmČurske (kajti pravi Nemci vsaj nijso toliko zaslepljeni) nasprotnike, ki nam kratijo narodne pravice v Soli. c) „o zemljepisji v ljudskej šoli." O tem predmetu je predaval prav točno g. F. Jamšek, c. k. okr. šol. nadzornik. — Govore donaša strokovnjaški list „Slov. Učitelj". Vsi trije govori glasili so se v milej slovenščini. Prihodnji shod bode v Rajhenburgu, kedaj — se poroča pozneje. Iz /al>nlfe 7. avgusta. [Izv. dop.] Okolica med Kranjem in Loko je bila v zadnjem času posebno obdarovana z misijoni. Komaj so se ljudem ohladila ušesa od enega misijona, že so začeli duhovni očetje nadlegovati ljudi s prižnice, da naj se udeležijo v obilnem številu drnzega , kojega nameravajo napraviti ravno oni patri jezuviti v drugem, tretjem kraji. Posebno ženski spol se je udeleževal navadno v obilnem številu teh misijonov; zato pa najdemo tudi pri njem obilno število vsakovrstnih nasledkov, katere so obrodile misijonske pridige. Objavil je „Slov. Narod" nedavno, da ste znoreli dve dekleti v StražišČi pri Kranji zarad misijonskih pridig, katere so imeli jezuviti v Stražišči in druzih krajih. Ravno tako se jo zgodilo v istem času in zavoljo istih uzrokov hčeri nekega posestnika v Zab-nici. Pred misijonom v Smartni nij nikdo zapazil kdaj, da bi bila drugača v obnašanji in v obziru duševnih zmožnostij , kakor so navadne poštene kmetske deklice. Ko pa je minul ovi misijon, katerega je prav pridno obiskovala, začeli so se kmalu kazati nasledki onih „oštrih" pridig na njej. V vsem svojem življenji je začala kazati neko izredno čudno pobožnost, katero smo navajeni najti samo v oni knjigi, katera nam opisuje „življenje svetnikov" in svetnic božjih. Najpred je dala slovo vsi lepši obleki kakor jo imajo navadno nositi kmetska dekleta. Potem se je nalegla na molitev ter je cele noči premolila, potem pa začela premišljevati verske resnice in na zadnje objokovati svoje rgrehe"', katerih niti imela nij. Celo na polji pri delu je objokovala svoje „pregrehe" in trdila, da je ona velika grešnica, da zanjo nij več od puščenja. Med tem ko je bila že skoraj popolnem obnorela, pridejo v njeno nesrečo nosti, — oni se ga bodo veselili in privoščimo jim to veselje. H koncu tega jasnega govora, še en predlog. V zdanjih polemikah je osobni element prevladal. To za nprod nij dobro. To demoralizuje. Mi smo v tej reči bili defenzivni. Mi smo mislili in še mislimo, da je tist čas že prešel, ko je kdo po levem lici udarjen še desno nastavljal. Mi smo se odločno branili in se mislimo še. Ce vam je pa prav, če vas boli, da osobne udarce dobivate in se pritožujete — nehajte Vi z osobno polemiko, in precej nehamo tudi mi. Nam je celo in vseskozi ljubše, da principe razpravljamo, da si samo v principih nasprotujemo. Mi prav radi pustimo demo-ralizujoče osobnosti — ali enako orožje naj velja. To kot „vorseblag zur gtite", dasi — bog nam grehe odpusti — ne verujemo baš trdno, da bi naši domači protivniki (edino „Danico" izvzemši) mogli brez osobnih napadov polemizirati. Poznamo se! Politični razgled. V LJubljani 12 avgusta. Sklep češke/j« mestnega zbora v Pragi, kjer so češki zastopniki z 41 glasi proti 10 sprejeli nasvet o odpravljenji šolnine in se tako postavili tndi tu na popolnem liberalno in protiklerikalno stališče, povsod po svetu zanima in dokazuje, da Slovani nijsmo in nečemo biti taki mračnjaki, za ka-koršne nas so zli ljudje in protivniki naše slovanske narodnosti razkričavali. Ce»ar baje odide 20. t. m. v Gaštin, da se zopet snide z nemškim cesarjem. (Homuiki škof daje res izgled, kako daleč klerikalci gredo, da si prilastujejo pravico priznavati ali ne priznavati — države. Ta škof se brani priznati Italijo kot državo, za to se brani razglasiti postavo o vodstvu matrikelnov, ker bi se s tem papežu krivica (V) godila. Cerkvi kar je cerkvenega, državi kar je njenega. Tnanje držaie. V »us ki/i stepah se bode garnizona zmanjšala, in kadar se razdene trdnjava v Čekišlaru, bodo se vojaki o d poklical i tudi od tam. Pošta iz Kive v Kirdesli se bode preskrbovala v devetih dneh. Brat kivan-skega kana se je podal z 800 Kamelami kivanske armade iz Nižnjega Novgoroda na sejm v Kirdesli. dušil. — Čemu bodemo nosili vodo v morje in tratili čas, deje. Jaz pripoznavam popolno gospodu Flamerinu, da bistrovidni duh go-spice Holdenis nij nepotrebni grm, ki krasoti vrt; jaz izpoznavam v njej , kakor on, ono malo sadno drevesce, ki da za malo postrežbe, dežja in za veliko solnca obilen sad. Bog blaži njo in njene spalirje! Mi se nijsmo sešli, da bi diskutovali njene velike zasluge in deviške gracije. Nas vseh želja je poslati jo čem prej tem bolje v njen dragi Florissant, k njenemu ponižnemu in krepostnemu ognjišču, k njenemu nježnemu oči, ki tuguje, da so v njenej nenavzočnosti njegove mo-gunske gnjati izgubile vso poezijo, k njenemu čarovnemu, ljubljenemu bratstvu, kojega obleka razpada v cunje, kar nij nje, da bi jim zakrpala perilo. Smo-li vredni imeti to mistično golobico V In kaj je prišla delat v filistejsko deželo ? Jaz vem, gospod Flamerin, da dobro delo, koje premišljamo, vas dosta menj zanima, nego nas. Mi drugi se tepemo p r o aris et focis, a vaše prijateljstvo do go- spoda Mauserre-a je tako zvesto, da pozabite zraven na lastne interese. Smo-li ene misli? Dobro, nadaljujem. Ne da bi vam hotel očitati, dragi gospod, vi ste mi trdili pri vašej česti, da je moj tast, ki jih ima uže tri in petdeset za soboj, očistil se vse nesnage, in da bode do konca dnij najpametnejši človek. Opiraje se na vašo lepo zagotovo sprijaznil sem se s tastom, in si poradi tega iz prva le čestital. Bil sem prijetno iznenadjen, ko sem našel v ženski, ki mu je nekdaj storila neprizanesljivo budalost, osobo, koje vzvišeni in delikatni občutki so mi vdihnili takoj prve dni poštovanje in ljubezen do nje. Le ene stvari si še želim : da bi mogla legitimovati tudi formclno zvezo, od koje bi smela pričakovati srečno bodočnost. Včeraj je izginil zadnji zakonski zadržek; toda rudeča luna je počela pluti nad Charmilles-om, strašna katastrofa nam žuga. Ne migajte s pleČi, slučaj je važen : v nevarnosti smo videli očeta moje soproge onečestiti se z lekkomiselno prodajo in peljati k altarju Lulino guvernanto, koja teži postati vladarica Charmilles-a , in vsega, kar zraven spada. — Moja ne! sežem mu jaz v besedo; nesreča nij tolika, kakor se vam vidi. Blagovolite me poslušati do konca, govori gospod d'Arci. Jaz sem človek mirnega premisleka, gospod, jaz nemam navade, da bi me genila vsaka mala stvar. Zagotavljam vas , da se je moj tast strezil, kar se tiče prve ljubezni; kaj govorim ? bodisi da je gospa Mauscrr-ova še lepa, vendar mu je zdaj nedopadljiva postava, podoba velike huda Insti, ki ga je ovirala, da nij postal poslanik v Carjemgradu ali Londonu. To se pravi ne imeti odkritosrčnosti reči si: Ti si hotel to, George Dandin! V njegovo in našo nesrečo so hotela nebesa, Toni Flamerin , naj pride sem hinavka, ki vzdignjc oči proti oblakom, in ki se z eno roko tolče ob prsi, med tem, ko druga diskretno preiskava sosedov žep. Jaz ne porečem, da ne zna pripravljati bez-govega čaja, in iztepati hišnih tapetov, toda spravila je našega diplomata v pokoj sč svo- „pobožni" patri jezuviti v Staro Loko, menda ljudi spreobračevat. Tudi pri tem misijonu ne zamudi nobene pridige in skuša včasih med pridigo patra jezuvita, na svojo roko začeti ljudem pridigovati, tako, da so jo morali enekrati iz cerkve izpeljati. Bila je že torej popolnem nora. Domu nij hotela več iti sama , vedno je čitala v cerkvi in njeni domači so morali iti vsak dan uro hoda daleč po-njo. Ko prideta nekega dne njen brat in njena mati z vozom po njo, da bi jo odpeljala domov, se jima brani; zdaj pride dekan Staro-loški k njej in jej žuga, da jo bo s palico, če ne bo šla na voz, pa odgovori mu : Naj me le udarijo s palico, če me hočejo , saj me ne bo nič bolelo, ker je žegnana. Tudi v Ljubljano k prejšnjemu dekanu starološkcmn, sedanjemu korarju, gredo njeni starši, da bi jim svetoval, kaj naj storijo v tej zadevi (omenjeni je namreč menda izvrsten „homeo-pat)." Ali ne da jim druzega sveta, nego da naj kolikor mogoče prud ljudmi skrivajo, da so ravno misijonske pridige uzročile, da je znorela, ker hudobni ljudje bi hitro razglasili po „cajtengah", kaj seje njej zgodilo zarad tega ker je poslušala misijonarje. — V svoji norosti si prereže po nakjučji glavno žilo na roci s stekleno črepinjo. Starši jo dajo v bolnišnico ljubljansko, kjer tudi — umrje. Med misijonom v Stari Loki se tudi obesi neka žena v Vermašah (blizu Loke), o kateri so tudi nekateri trdili, da je znorela zarad preostrih misijonskih pridig. — Ko vpraša njen brat, posebno pobožni in duhovnom jako priljubljeni kmet v Vermašah , dekana, kedaj naj jo pokopljejo, mu ta svetuje, naj jo imajo toliko časa doma, dokler misijon mine, (Čeravno je še dolgo časa trajal), zato, da bi sopatre ne žalilo, ko bi zvedeli, da se je ravno zavoljo njih ovesila. Iz vsega tega se razvidi, da so jezuviti na Kranjskem zares potrebni, ker pomagajo izvrstno ljudem, da pridejo eni v nebesa in drugi — v norišnico. Iz I*tr«»: 00 gld.; za prvega naj se imenuje dr. Kovač, drugo mesto pa se naj razpiše. Predlog je bil sprejet. — Dr. Suppan poroča o ovirih glede zidanja mestne ljudske šole in predloži, du se naj kranjsko stavbeno društvo vpraša, za katero svoto bi ono prevzelo zidanje. Tudi ta predlog je bil sprejet. Roka roko umiva, obe pa obraz. — (Končna obravnava.) 20. avg. ob 3. uri popoldne je končna obravnava v tožbi g. dr. Vošnjaka proti stolnemu kaplanu Klunu zavolj razžaljene Časti. Tožnika zastopa g. dr. Zarnik. Obravnava pa je pri delegirani mestni sodniji. — (Delavsko bolniško društvo) je imenovalo g. dr. Drča za društvenega zdravnika. Dosedanjemu društvenemu zdravniku g. dr. Vošnjaku, ki se je sam odpovedal , votirala se je zahvala za njegovo delovanje v prid društva. — (Čudna agitacija.) Iz Gorenjskega se nam piše 11. avg.: Da bodete znali, kakšna agitacija je zoper „Tednik", poročam Vam, da je kaplan v Velesovem včeraj cerkovniku ukazal, da mora iti med cerkvenim opravilom pred cerkev gledat, Če naročniki „Tcdnika" v cerkev pridejo, ali zvunaj ostanejo, ker so se z naroČbo na „Slovenski Tednik" od cerkve ločili. Med zvedenimi ljudmi bi tako obnašanje duhovnika — bedarija se imenovala, drugače pa je med prostim ljudstvom. Tu pa je tako počenjanje hujskanje na sobrate katolške kristjane, in to nij delo katoliškega duhovna. — (Nesreča.) Iz Smelednika na Gorenjskem sc nam piše 10. avgusta: Denes se jo tukaj praznovala nova maša. Po na-'vadi so fantje iz možnarjev streljali. Eden fantov hoče možnar sprožiti, a ta se ne vžge. Fant stopi bližje in vzame možnar v roko. V tem hipu sc možnar sproži in raztrga nesrečnežu celo desno roko. Koliko nesreč se je vendar že pri cerkvenem streljanji zgodilo. — (Hudobije in nesreče.) Iz slov. Ristrice se nam piše 10. avgusta: Pri sv. Martinu na Pohorji so se stepli drvarji in je eden bil z nožem v vrat tako hudo ranjen, da je precej umrl. — Na bližnjem Križnem vrhu je živela neka žena, ki je imela (i nezakonskih otrok. Skrega se z možem, s katerim je skupaj živela in v svoji jezi požre misnico. Se dva dni je živela in strašne muke trpela, predno je umrla. — Pri košnji je kosec druzega metal, ki je tako nesrečno naletel na koso, da si je vse žile na nogi prereza!. Ozdravel sicer bode, a noga mu ostane popačena. — (Iz Svetinj pri Ormuži)se nam piše: V vinogradih kaže lepo, grozdje uže mehča. Suša je velika, pa je vendar razgled po ljutomerskih goricah nad vse krasen ; povsodi se vidijo lepi vinogradi, ki nam obljubujejo dosta dobre kapljice. — (Požar.) Vinica v črnomeljskem okraji je pogorela. Začelo je goreti v hiši učitelja. Koliko škode je ogenj napravil, nam še nij znano. — (Strela.) Iz sv. J u rja pri Kranji se nam piše 11. avgusta: Denes v nedeljo opoldne je med hudo uro treščilo v eno kajžo, katera je do tal pogorela. Teško so rešili ljudje sosednja poslopja. — (Strašilo.) Iz Cernic se nam piše: 11. avgusta: Tukaj je v eni hiši skozi osem dni strašilo. Čudno praskanje sc je slišalo v zidu. Družina se jo vsa v eno spavniško sobo spravila zarad strahu. Končno le gre hišni gospodar iskat, od kod pride to praskanje. Najde globoko luknjo v zidu dimnika, v luknji pa čepi — stara mačka, lu tako je bil odpravljen strah. - (Vojaki), ki so na odpustu, letošuo jesen ne bodo sklicani k vojaškim vajam, zavoljo kolere. — (Mislili smo, da bo ljubljanski rTagblattu) ob novem letu v mehki postelji „inteligencije in kapitala" po No-viškem prerokovanji mirno v bogu zaspal. Ali urednik, gosp. Špitalcr, mu je s svojimi uvodnimi članki tako zavdal, da so ga morali v „špital" prenesti, kjer od vseh prcjš-uih prijateljev in znancev zapuščen, smrtne ure čaka. — Zakopali ga bodo brez pogrcb-cev kakor pravega „špitalarja." In potem se bodo nad njim II. Ileine-jeve besede spolnile: Keinen Kadosoh' vrird man sagen, Keine Kesse wird man siugeu, Nichts ge*;>£t umi nichts gesungeu \Vird an seinon Sterbetagen! — (Klerikalci so povsod enaki.) Klerikalci se zmirom s tem borujejo, da lažejo, sumničijo in obrekujejo, kadar nemajo nobenih dokazov proti svojim protivnikom. Pri nas nam očitajo ndispositionsfondu, zvezo z nemškutarji, prusovske tolarje in kar je še več tacih fantastičnih stvarij, ki se le v omehčanih možganih kakšnega „bogaboječegau izcimiti utegnejo. Na Francoskem pa očitajo v svojih listih „Pays", „Constitutionel", „Pa-trie", „Monde" itd. Gambetti in republikanski stranki, da je s Prusi v zvezi! In to samo zaradi tega, ker je Gambctta odločen sovražnik ultramontanizma. Tout comme chez nous! — Narodno-gospodarske stvari. — O ger.sk o ministerstvo kmetijstva je objavilo izkazek žitnih pridelkov tekočega leta, po tabelah, ki so mu jih poslali posamezni okraji. Iz teh se razvidi, da so popolno slabe letine le v nekaterih slavonskih okrajih. Sedmogradsko je posebno veliko pridelalo, katastralni oral počez 25 vaganov pšenice in 30 vaganov reži. Tržim poročilu. — Iz Pešte. Vročina je bila cel teden strašna, da se toži iz vseh krajev, da bo uničila koruzo in krompir. Kar se tiče žitnega trga, je bil ta teden malo živahnejši; pripeljalo se žita sicer nij veliko, pa vendar več, nego na prejšnje trge. Pšenice se je prodalo 40000 vaganov po kupu prejšnjega tedna, pozneje pa tudi ceneje po o" gl. 60 kr. Rež se je plačevala dražje, nego oni teden po 4 gl. 90 kr. do 5 gl., prodala se je vsa, kolikor se je je pripeljalo. Podražila se je od 30— 40 kr. Ječmena se še vedno malo pripel ju, zato ne moremo ničesa poročati. Koruza se vedno draži j prodalo se je je 30000 vaganom po 15 kr. dražje nego pretečeni teden. Sočivje 8e zelo kupuje, fižol po 4 gold. 75 kr. cent. Ker je vedno vroče, se nij nadejati, da bi sočivje plenjalo, zato bode tudi v prihodnje imelo visoko ceno. Po masti, špehu in loju se je malo povpraševalo. — Iz Dunaja. Žitna kupčija jo bila ta teden jako slaba. Pšenica se je po 7 gl. 60 kr. do 8 gl. cent. prodajala. Rež se je plačevala po 6 gl. 10 kr., kajti kljubu temu, da se je ne potrebuje veliko, se je vedno premalo pripelje. Ječmen 8o kupovali tuji kupci po 3 gl. 85 kr., a ker je bila cena prevelika, Be ga je malo prodalo. Koruza se je podražila na 4 gld. 30 kr., ker se letošnje nij veliko nadejati. Moke manjka, posebno črne in režene, kajti malini še veČji-del stoje. Cena je taista. PoMlano. Vsem bolnim moč in zdravje brez leku in brez stroškov. Revalesciere d u Barry t? JjOliflOllii. V . in trpečim zilravjo po izvrstni KuvaleHcieru ilu ll:irrj\ kati'ru lire* piirulm lek;i in lire/, »tm.-knv mIpiIihi' Imli-ziii mUtruiii : Imlr/.ni v želodci, v živcih, v prsih, n;i pljuruli, jctruli, žh-/.ali, nu 1 i 11 i« i, v ilnšnjnkii, v muhurji in na lnlviciih, tiiborktih', mišico, iiutluho, kanelj, nt'prrhuvljivust, Mpor, drisko, BMMtaoit, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrlnitlu* ico, naval krvi, ftiuucnje v ušesih, modlico in hl.jcvaiijc tudi <>l> 6MH BOMČOltt, sculno Kilo, otožtiOMt, Hii^cnic, rpvmatizpm, protin, hlrdico. —■ IzpiHnk iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki ho vsem lekom zoperstavljule so : Spričevalo št. 74.070. Nn I 'o ti .111. 1.1. aprila 1872. 1-u'dein mesecev je Bednj, ko sem bil v najolmpncjšem položaji, llil som i, .1 m na prsih in živcih, tako da ..-ni oil dnevu do dneva vidno i/mevnl in vsled tci/u dalj časa nijsem mouel so učiti. .Slišal sum o Vušej čudovitoj Hevahmciore, rutiil sem jo in \ ,11 morem zagotoviti, da se čutim po enomesečnem vživunji Vašo tečne in žlahtne KeviilcBciere popolnem zdravega in okrepčancRa, tako da morem, ne da hi gn tresel, pisati. Napoten sem tedaj, vsem bolnim tu ni/.meriio juko dober kup in okusno zdravilo kot najbolji lok priporočati in ostajem Vaš uiluiii O u h ri l l T ose h n o r , slušatelj javnega višjega trgovinskega ucilišču. Spričevalo št. 715.668. Mitruvicc, 30. aprila 1871. Hvala izvrgtnej moki jo moja sostru, ki je na nervoznom glavobolu in nespečnosti trpela, po porabi . funtov na potu k bolj-san.ju. (Hi enem si dovolim, Vas uljudno prositi, da mi na poštno povzetje 1 funt Kevuleseiere navadne sorto, Jioleg razločnega poduka za rabo te moke pri otrocih K tednov starih pošljete. S »poštovanjem N i kol aj O. K o s t i c. Spričevalo št. 7.'$.704. 1'rik'p, pošta llolešan na Aloruvskcm 7. maja 1871. Ker mi je od \ a, žc davno prejeta Itevalcscidro do Iturrj pošla in je 7.11 mojo želodčno slabost iu neprehuvljlvost ilohro ln splošno zdravilo, Vas prosim, dn mi od pravo Kavalcsoierc 'ž funta na povzetje kakor hitro jo mogoči1 pošljete. Spoštljivo udani Jožef It o h a c i o k , gozdar. Točnojsi kot meso, prihrani Kevalosciera pri odrasenili ln pri otrocih fiokrut svojo cono za zdravila. V plehastih puiicah po pol funta 1 gld. 60 kr., 1 funt 2 gld, oO kr., 2 funta 4 gld. 60 kr., .'. funtov 10 gld., 12 funtov 20 gld., 24 funtov 80 gld. — Rovalesciere-IUsouiten v puiicah a 2 gld. 50 kr. in 4 gld. 50 kr. — Rovulescioro-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gld. 50 kr., 24 tas 2 gld. 60 kr., 48 tas 4 gld. 50 kr., v prahu za 120 tas 10 gld., — za 288 tas 20 gld., — za 670 tas 30 gld. — I'mi Inja I", a r r v d u lUrrjf it Comp. 1 ia Duiinjl, Wi»IUIn<'Iik">*m<' št k, v LJubljani mi, .Ma.br, v «irmlil bratje Obe rr a nz m«y r, v Iniliriikii Diechtl & Frank, v < cliiii I 1*. Ilirnbacher, v I.niici hud vig Moller, v Maribora F. Kolotnik A M. Maric, t Nerniui J. II, S toc k h a u se 11, kakor v vseh mostih pri dobrih lukurjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša nu vse kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih. Ijlatnlca ure«lniHtvi*. G. Jurij G rab rt« jan, župnik v Vipavi, nam glede dopisa v 1H0. »t. „81. Naroda" piše, da zvonik v Logu se je moral na novo zidati, ker je bil stari tako razrušen, da je bito bati ho nesreče; dalje, da se vipavski farovž nij zidal na stroške farinanov, ampak da jo vse stroške 15.531 gld. 54 kr. Nama tarna cerkev plačevala. Celega nam poslanega pisma nočemo natisniti, ker so spušča v stvari in surovo osobne napade, ki no spadajo med faktične popravke. Sicer se pa g. župnik v osobi dopisnika moti. Izbere si kar tje v en dan nekoga, „ta jo moral pisati" in udriha po njem. To ne spada pod §. 19. Treba se prej tiskovne postave naučiti, predno se na nje sklicuje, potem pa pri rpopravkibu ne pozabiti na „olikanega Slovenca". — G. J. — đ. Uredništvo mora ime dopisnikovo vedeti, če prav se javno nikdar no imenuje. Dakle izvolite so nam imenovati. — G. V. K. Vi sto se v adresi zmotili. Dunajaku borsa 12. avgusta (Izvirno telografiono poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 68 gld. 90 kr. Enotni drž. dolg v srebru 73 „ 15 „ 1860 drl posojilo.....102 „ — Akcije narodne banko 967 „ — „ Kroditne akcije...... 238 , 50 „ London ........110 „ 90 Napol..........8 „ 86 „ C. k. cekini.......— „ — „ Srebro.........106 „ — Broj 302. Razpis. Na šest razredni ljudski šoli v sto izprazneni dve učiteljićini službi s plačo 480 gld. Prva učiteljica dobiva se 60 gld. letne doklade. Prosilke naj svoja pravilno obložena prosila predpisanim potom pošljejo do 12. septembra 1873 krajnemu šolskemu svetu v P tuj i. Krajno šolsko svetovalstvo v Ptuj i, 1. avgusta 1873. (203—3) Trttutvefter. OskrbništvO v konkurz ranjcega gosp. Antona Schrey-a v Ljubljani upadajočega premoženja s tem naznanja, da bo bodo posestva in sicer: 1. Posestvo v zemljiških bukvah Komenda Ljubljana pod Urb. št. 89/a in 89/b vknjiženo, na Glincah, namreč — umetno stavljeni mlin, najnovejše konstrukcije na pet koles s francoskimi mlinskimi kamni, z obilno vodno močjo, v prijazni okolici malo od mesta Ljubljane, z obširnim poslopjem za stanovanje, gospodarstvo in obrtnijo, zraven ležečim vrtom za sadje in zelenjavo, bajerjom (ribnik) in drugim pri mlinu skupaj ležečim zemljiščem, 10 oralov, 1415 □ sežnjev katastralne mere, v skupni sodnijski ceni 30.872 gold. 20 kr. 2. Posestvo, poleg mlina v zemljiških knjigah ljubljanskega magistrata pod Map. št. 15, Ki in 17 vpisano, s katastralno mero 11 oralov, 405 O sežnjev v najboljšem stanu, se sodnijsko ceno 4010 gold. 60 kr. in ravno tam pod Map. št. 185 ležeči h ustni travnik v dobrem stanu, katastralne mere 4 oralov, 192 Q sežnjev in sodnijsko ceno 881 gold. 60 kr. — očitno po eksekutivneni potu, 14. avgusta in 16. septembra t. 1. na Glincah i/, konkurza prodajala: h kateri prodaji se kupci uljudno vabijo s pristavkoni, da se natančneje pogodbe pri deželni sodni ji, ali pri postavljenem oskrbniku omenjenega posestva dr. liane Yl undn v aLj ubijani izvedo. Ljubljana, 26. junija 1873. (172-4) Oskrbništvo. Tlljcl. 12. avgusta. Evropa: Stokert, Dr. Borohko, Katar, Gerstner iz Dunaja. . , . , *:,*'ta«l«» Seber i/. Dunaja. — Gospa Glaser iz Keke. — Toiua-sini iz Keke. •f" I1*11*1* Bidflesoh iz Kupnja. — Pofronovi iz Delnic. — Breit-schneider, Lakner, Beer i/. Dunaja — Eltrenreioh ti Ponoviea. — Knettie \/. Zagreba. — Emerman i/. Zeits. „ ,.Pri Mihovo iz Ljubljano. — Jung iz Dunaja. — Uonikeves iz I ulja. — Vaulosoky iz PeJte. — Tomove, Zupančič i/. Maribora. — Kdlilor iz Češkega Epileptičen krč ali božjast zdravi pismeno poseben zdravnik za božjast Dr. O. 14 IIli*cli , Berlin, Louiseustrasse 45. (255—83) Pričujoče ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji. Izdajatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".