šimMm mm® m
mmmmm
ftedraštvel fctor, E & S. — Telefon št 220.
P• K 8-
iahsp v pom-
E®odrimm poMlšma Ust zb %lommsli€> Ifndshro.
s
5. fe 12.
00, številka.
Maribor,f dne 28. julija 1919 J l m
Letnik XI.
Kriza v ministrstvu.
Beograd, 2T. julija.
Tai beogradski listi poročajo, da je nastala nova aaiii&r*ka kriza. (LDU).
lova koalicij».
L|obljanftln dopisni urad poroia dne 17. ja-m B&ofiotelno iz Beograda:
V petek je prišlo med ministri, ki pripadajo staroradibalui skupini in med Demokratsko zajednico do ostrih naatopov. Splošno sodijo, da je «por nemogoče poravnati. Vlado bo sestavila skorogotovo nova koalicija, ki bo sestavljena is »taroradikaleev, Narodnega kluba is skupine dr. Korošca, katere stališče pa še ni jasno pre* •izirano.


Slovenska Koroška prisaga.
Železna Kapla, 27. julija.
V Gregorjevem dvorcu se je danes po božji alužbi vršilo veličastno ljudsko zborovanje za Žele«© &af>lQ in okolico. Zbralo se je nad 1000 ljudi. Saborovanje je vodil kapelski komendator kot predsednik krajevnega Narodnega sveta. Govorili ,4»^ general Maister-, profesor Dolar, urednik fämm In Srb Stojanovič. Govorniki so zbranemu narodu razjasnili zgodovinsko-važen pomen ljudskega glasovanja, ki se bo vršilo 'čez 3 mesece v slovenskem delu Koroške. Ljudstvo se bo moralo samo odločiti, ali hoče pripadati:
TabsrIOriov v Cefju.
Jugoslovanska mladina, ti si naš ponos in
■naše veselje! Tesel j® in radost si lahko bral včeraj iz vsakega obraza, ko smo gledali impozanten nastop Orlov in Orlic. Da, tako disciplinirana. tako navdušena mladina, vzgojena na nepremakljivih krščanskih načelih j.© najtrdnejša opora, vsake demokratične države.
Celle se pripravki 21 sprejeli.
Že v zgodnjih jutranjih urah se j© začelo prijazno celjsko mesto odevati v svečano obleko. Na. posameznih hišah so zaplapolale trobojnice, tn pa tam smo opazili tudi ovenčana okna. Sh moramo povedati naši iirši javnosti, da
bankerotni Nemški Avstriji ali pa naši mladi Jugoslaviji. Med govori so kaplsM pevci zapeli več narodnih pesmi. In ko je predsednik zborovanja ob zaključka shoda vprašal »brano ljudstvo, ali hoče položiti prisego zvestobe Jugoslaviji, je zbran koroški rod vskliknil iz tisoč grl: „Prisegamo!“ Slovesen je bi! trenotak. ko so dvignili v znamenje prisege roke starčki, in sivolase ženice, možje in žene ter krepki fantje in brhke Korošice. In glas prisege je odmeval od gore do gore . , . Nato pa je zbrano ljudstvo v glasni molitvi k Bogu združilo svoje prošnje za srečen izid ljudskega glasovanja . ..
•er
jr celjska liberalna gospoda splošno prezirala našo prireditev. Gospodje, mi si bomo to dobro zapomnili! Upamo, da imajo celjski krogi v natančni evidenci vse tiste trgovce ia-obrtnike, ki niso hoteli razobesiti zastav ali vsaj z zelenjem ovenčati svojih stanovanj. Žalostno,, je tudi, da niti okrajno glavarstvo, niti mestni magistrat ni dal na javnih poslopjih razobesiti zastav. Pre-s znali so nas, kakor da bi prišli v Oeije Cula-'' J kafri, ne pa pošteni Jugoslovani- Sramota! Po-I verjenik dr. Verstovšek je to pristransko po*
I stopanje oblasti v svojem govoru primerno I ožigosal.
Prihod viikoT
Ob pol S. ari je pripeljal vl&k iz Maribora številne' goste. Na vseh' postajah od Maribora do
I Celja »o vstopali gostje, Orli v krojih zlasti še I v Siivniei in Pragarskem.
Kmalu po prihodu mariborskega vlaka je pripeljal poseben, krasno okinčan in natlačeno poln vlak kranjske Orle in goste. Po običajnih obojestranskih pozdravih se je začel razvijati sprevod mimo kolodvora po Krekovem trgu, cesti Kralja Petra, Glavnem trgu v župnijsko eerkev, kjer je daroval član Narodnega Predstavništva dr. Hohnjee sv. mašo. Na čelu sprevoda so jahali Orli na čilih konjih, za njimi Št. Petrska godba pod vodstvom gosp. župnika dr. Jančiča, nato razni zastopniki slov. organizacij, I zastavonoše z zastavami, nad 400 Orlov v kroju, I naraščaj (okrog 80), Orlice (200), občinstvo v I narodnih nošah (100), za njimi ostalo občinstvo I v nepreglednih množicah. Po splošni sodbi ja
I bilo gotovo vseh manifestantov okrog 10.000.
£
i	Zborovanje.
I
Po končani maši se je razvil sprevod v f istem redu po Gosposki ulici na Dečkov trg, I kjer se je vršilo slavnostno zborovanje. Zboro-I vanje je otvoril in '1 neumorno delavni dr.
I Ogrizek. Govorili so: zastopnik SKZ za celjski j okraj' posestnik Samec, poverjenik dr. Verstov-I šek, član Narodnega predstavništva dr. Hohnjee, 1 zastopnik bratov Hrvatov, podpredsednik orlovske organizacije Pirc in zastopnik Jugoslovanske Strokovne Zveze v Mariboru tov. Krepek. Govorniki so povdarjali velik pomen mladinske organizacije, zlasti Orlov, vspodbujali so k vstrajne-mu delu v prid naše nove, lepe domovine ter podali marsikatere primerne nasvete za nadaljno organizacijo. Našemu vladarju, kralju Petru in regentu Aleksandra se je odposlala udanostna brzojavka.
Po končanem taboru je bil obhod po mestu in sicer po Prešernovi ulici, kralja Petra eesti in Miklošičevi ulici na telovadišče, kjer je bil razhod. Telovadci so imeli skupno vajo, o-stali Orli in gostje pa so si ogledali prijazno celjsko okolico. Večje število gostov je pohitelo na Stari grad, odkoder je krasen razgled na vse strani.

LISTEK,
Dr. Leopold Lenar d:
KnJiSmica
Maistra*.
{Koneojf
Slišal sem, da ima general Maister «animivo knjižnico. Ko je bila gospoda slučajno odsotna, sem se prikupil kuharici, da me je spustila v stanovanje in dovolila, da si ogkdam knjige. Čas mi je bežal kakor sen, užival sem naravnost prekrasno zbirko, nisem samo gledal, nego skušal tudi misliti. Nekako do leta 1912 je vse lepo zbrano in urejeno, potem se pa naglo prekine, prihajale so še nove knjige ia časopisi, a ni bilo več vešče roke, ki bi jih urejevala, ni bilo več glave, ki bi ž njimi mislila, Burni dogodki, ki so se začeli pripravljati, so trgali moža od tihega duševnega zavetišča. Knjižnica je kakor vrt, vrtnar mera i njim živeti, misliti in čutiti, Ako nekaj časa manjka starega vrtnarja, raste, cvete in se tudi seje dalje, teda človek opazi takoj, da vrtu manjka duše in ako to traja dolgo, ostane samo še pogorišče. Tako je tudi s knjižnico. ¥ knjižnici opaziš tudi takoj, ali je knjižničar samo uradnik, ali pa premožen diletant, ki kupuje knjige le samo za zabavo, kakor zbira njegov tovariš morda pisemske znamke ali živalske rogove, ali pa je resničen bibliofil, ki s knjigo živi, čuti in misli. Knjižnica generala Maistra je knjižnica 'resničnega bibliofila.
Prva omara pri vhodu vsebuje slovensko čašo pisje, Slovensko slovstvo se je v prejšnjih" časih raz-
vijalo glavno potom časopisja in vsied tega je slove > sko časopisje za našo slovstveno zgodovino velike važnosti. Na najvišjem predalu stojijo najprej pri kraju skromne Vodnikove »Novice«, zn njimi razno nemško časopisje, ki je izhajalo v slovenskih deželah v I. polovici preteklega stoletja. Slede Bleivreissove »Novice«. 40 lepo ohranjenih in vezanih letnikov lepo po vrsti. Ne manjka pa tudi «Ilirska Danica« in Vrazovo »Kolo«, za skromnim »Vedežem« se dviga ponosna »Slovenija« in pr-d slovenski uradni list »Ljubljanski Častnik.« Ne manjka tudi »Slovenski Prijatelj« in celotne lepo vezane »Drobtinice.« Posebno mesto zavzema lepo opremljena Janežičeva »Bčela« in vsi letniki »Slovenskega Glasnika.« Iz časov narodnega preporoda ne manjka skoraj ničesar. Opazil nisem Drobničeve »Čbele«, »Celjskih Novin«, »Jadranskega Slavjana« in »Slavjanskega Rodoljuba.« Hotel sem zapisati, da tu manjka Vilharjevega »Napreja«, a v tem trenutku mi je prišel pod roko. Posebno du;, ro je zbrano razno dijaško časopisje Pijaško gibanje je bilo med Slovenci vedno velike važnosti. Vsako novo dobo je pripravljal dijaški preporod in prva zarja vsakega preporoda je vrgla svoj odsev v bornih tajnih ali poijavnih dijaških lističih. Od bornih starih rokopisnih lističev do »Vesne«, »Dijaške Zore« ia »Omladine« je zbrano tu skoro vse, kar je te stroke. Maister je pač dobro razumel važnost dijaškega gibanja in vsledtega ga je zasledoval tudi v njegovem zgodovinskem razvoju.
Zagledam krasno vezane vse letnike Škrabesove-ga »Cvetja.« Ne verjamem, da bi generala, toliko zanimal tretji red, najbrže sc ga vlekle težke slovniške razprave, ki se nahajajo na platnicah, kar je pri čast
niku ia pesniku nekoliko presenetljivo. Katoliško časopisje «ima zbrano popolno od prvega letnika Cerkvgfte-ga Časopisa in od »Rimskega Katolika« pa do seižStn-jega »Časa.«
Torej tudi važnost katoliškega gibanja ni odšla njegovemu očesu. Zelo zanimiva je zbirka starih almanahov od Razlagove »Zore«, Vijanskijevega Almanaha, Mladike, Klaaja, pa do Nove Nade in Almanaha slovenskih bogoslovcev. Almanah je v slovenskem slovstvu navadno pomenil nastop nove struje. Teda generala Maistra so zanimali tudi težki predmeti s polja slavistike. Tu zagledam ne samo lepo ohranjeni celotni Marnov »Ježičnik« nego tudi starega Šafarika, Jagičev »Archiv«, celo težki krakovski »Rocznik slawistyczny«, A poleg tega seveda še celo vrsto drugega časopisja znanstvenih del in razpravo te stroke. Začudim se, ko zagledam v taki družbi celo starejše slovensko gospodarsko časopisje, na primer starega »Vrtnarja« in celo mojo rajnko kričavo »Piščalko«.
To je samo majhen del časopisja katerega sem opazil in omenil v prvi omari. A za to omaro pride druga nič manjša, ki vsebuje slovensko poezijo. Za njo pride tretja s slovensko zgodovino. Tu zagledam starega častitljivega Valvazorja v prvotni izdaji in p;:-leg njega v novi Krajčevi. Najzanimivejša je posebno shranjena omara s starimi slovenskimi knjigami med katerimi se nahaja celo častitljivi Dalmatin.
Cas mi je bežal hitro, moral sem oditi in po stopnicah mi je prišlo vprašanje: kaj je živel, čutil in mislil ta mož, preden je doživel sedanje dneve.
Telovadba in prosta zabava.
Popoldne .se je vršila javna telovadba. Gledalci —ir Julo^ih je tisoče in tisoče so bili vsi razočarani. Ta vzoren nastop naraščaja, Orlov in Orlic, spretne proste vaje in telovadba na orodju je ugajala vsem brez izjeme. Med gosti smo opazili tudi finančnega ministra Ninčiča,
mar ni po svojem bistvu nič drugega kot proletarec K temu pa prištejte še i iteligentni proletarijat. Tu je nujno potrebna rešitev* socijalnoga vprašanja, vsaj nekaj bi se moralo v tem oziru storiti in pokazati. A v 9 mesee!h se ni storilo ničesar drugega, kot da se je nekaj go-
šitvi tega shoda nismo mogli ubraniti spominu na tistega postopača, ki si je nekje „prisvojil“ pbhabljenepa otroka, ter-’ga kazal ljudem, da gane njihova srca in napolni — svojo imalho! — Ni šlo za invalide — za! sbeljalistiltto stranko je šlo. Naše pristaše opozarjamo, naj se teh „nepolitičnih“ shodov vedno udeleže, ter mrepre-
vorilo o agrarni reformi, a še o tej reformi se
oveijnika celjske posadke, okrajnega glavarja t Je trdi,0> da zadeva pred vsem	Bošnjake in Ba- čijo zlo, ki preti invalidom!
Žužek», ki je hotel menda na ta način popraviti j načane- Ko smo čitali poročilo	dr. Kukovca na | ----------------------------—
svojo nelojalnost, poverjenika dr. Verstovšeka, I shodu zaupnikov JDS, nas je grabila naravnost člana Narodnega predstavništva dr. Hohnjeca Meza* Naše ljudstvo sliši za vsakim vogalom itd. Med telovadbo je neumorno igrala Št. Pe- I oznanjati vero boljševikov, od	druge strani pa
terska godba, ki je pa proti koncu že skoraj I 86 mu obeta sam° neka medla	agrarna reforma
Reka in Vzhodna Istra jugoslovanski.
Glas Na oda“ piše: „Od ugledue osebe iz
Beograda se je izvedelo, da se sme smatrati kot
__________„_____ —__________ ________________ ....	v ..	.	.	, gotovo, da pripade Reka in njena luka ter vz-
morala uboga, mlada, suha grla pihati skoraj \ lz&ublja potrpežljivost m hoče takoj preuredi sev j ko(jna ]gtra do reke Raše našemu kraljestvu.
opešala. Saj tudi ni čudno: v tej vročini so
v negotovi bodočnosti. Ni čudno, da ljudstvo
eel
dan v kovinaste inštrumente.
Po končani javni telovadbi se je pričela neprisiljena in prav živahna prosta zabava s srečelovom, šotori itd., ki jo je sicer nekoliko prekinila četrturna nevihta, a ni uničila veselega razpoloženja.
Prvi nastop „Orlov“ po končani vojski je bil nad pričakovanje sijajen. Ponosni smo lahko na naše Orle in Orlice, ponosni na našo mladino sploh, kajti ona nam daje upanje, da bo generacija, ki pride za nami, vzgojena v pravem demokratičnem in krščanskem duhu. Orli in Orlice le tako naprej po začrtani poti!
t socijalnih razmer. Izvršiti je treba nujno soci-I jalizacijo velikih posestev na deželi, a tudi veli-I kih posestev po mestih, velikih podjetij, tovarn, I rudnikov itd.
Piše se nekaj o valutni reformi, ki je tako [ pereča, da je že neznosno. Toda nobenega kon-I kretnega načrta, samo kritiziranje; valutno re-I formo je mogoče izvršiti samo, ako se v znat-I nem delu zasežejo vsa velika premoženja. Toda I o tem ni slišati niti besedice. V 9 mesecih naše \ samostojnosti smo edino na polju narodnega šoli I stva naredili velike korake. Ako bi tako delal-I tudi s konstitucijo, ter agrarno in socijalno reji formo, bi se nam ne bilo bati boljševizma.
I V sveta petorice v Parizu nočejo ničesar vedeti * o ustanovitvi posebne reške države. Italija bo j. za odstop vzhodne Istre in Reke zahtevala kom-I s*enz tcij.“
izgradil w Maribora in Mar-aždi nu.
Ham pl®verna?
Plovemo s polnim vetrom na valovje boijševikov. Ako pogledamo razne pojave v naši domovini, moramo priznati, da brije vedno sil-neje sever s snežnega brda. Socijalistično časopisje piše odkrito v boljševiškem duhu. V javnosti se oglašajo vedno drzneje različni več ali manj
invalida^ in socialisti»
Socijalistična stranka se trudi na vso moč prepričati neuke in lahkoverne invalide, da je ni
stranke pod so inčem, katera bi se hotela in i j savski konjeniški polk v Varaždinu. Vo-
LDU. Beograd, 25. julija. Dop. urad javlja: „Dne 22. t. m. ob 22. uri je nastala pobuna v dopolnilnem oddelku 47. mariborskega pešpolka. Pri uporu so sodelovali tudi posamezni meščani, Nemci, a pred vsem železničarji. Vsled posredovanja čete karlovškega polka ^se je vpast a vil še isto neč okoli 24. ure red. Četa je imela tri ranjence, uporniki šest mrtvih in nekoliko ranjenih. Del upornikov je bil aretiran, a en del je pobegnil. Kot vzrok za upor navajajo uporniki baje nezadostno opremo, kakor obleko in ob utev in malo plačo. Dne 23. t. m. se je
mogla z uspehom zavzeti za jugoslovanske invalide in odpomoči njihovemu bednemu gmotnemu
kvalificirani apostoli te nove vere.
Tudi boljševištvo ima svojo ideologijo, rekli f položaju kot JSDS. bi: svojo filozofijo, je svetovno naziranje, ki vse- J Seveda naslov: „Rešitelj jug. invalidov“ buje mnogo točk, ki se bodo uveljavile v človeški f ne bil neumen in tega si hoče „zaslužiti“
bi soci-
družbi. Toda v navadnem govoru pod besedo boljševištvo vse mogoče,
razumemo sploh vse,
Jalna demokracija s svojim „delom za invalide!
Prvi pojav njihovega „truda za invalide je bila
kar je v nasprotju s sedanjim družabnim redom. I ustanovitev:	„Zveze južnoštajerskih invalidov s
Boljševik se imenuje vsakdo, kdor hoče živeti j centralo v Celju“. To naj bi bila po lastni na-brez dela in truda, ne pozna razločka med moje I povedi nekako strogo nadstrankarska stanovska in tvoje, ne mara nobene discipline in nobene j organizacija, ki naj po vseh južnoštajerskih kra-avtoritete. Ako pravimo, da plovemo na valovje | jih organizira invalide, v svrho zboljšanja njiho-boljševižma, ne mislimo onega boljševizma z f vega gmotnega stanja. V tem znamenju bi se idejno vsebino, nego boljševizem, ki je ravno I imel vršiti dne 20. t. m. shod „Zveze invalidov“
tako zanikavanje socijalizma in urejenega komu- j	v gostilni Štefana Kunst na Gomilskem, kije pa	j	^	~ m	~sam~uda! a en (jei je pobegnil. Pod-
nizina, kakor »tudi vseh načel, na katerih sloni |	na koncu pokazal vso ogabno hinavščino pofcro-	f	v^AiA	Nn	odredbe *’
človeška dražba. Lahko pride do časa, ko nik- j viteljev „Zveze invalidov“. Ugotovimo, da 'od-do ne bo mogel obvladati drhali, ki bo razbes- j krito želimo zboljšanje bednega stanja invalidov, nela v živalskih nagonih.	I da pozdravljamo vsakega, kdor jim skuša z be-
Naše ljudstvo je živelo v sužnosti in še ne |	sede in dejanjem pomagati v njihovi bedi, da
pozna v zadostni meri discipliniranje samega se- jj	pozdravljamo tudi organizacijo invalidov, katero
. jaki pod poveljstvom podčastnikov so razbili I skladišča in se polastili orožja ter strojnic in I odšli k vojašnici., v kateri so bile-nastanjene pe-I hotne čete. Pešci, ena in pol čete, so takoj stoji pili pod orožje ter se postavili nasproti uporni-l kom. Ti so se razdelili v skupine, izo gnili se 1 srečanju s pešči, zavzeli poštno zgradbo na Trgu jj Svobode, kjer so postavili strojnice. Ker je pe-I hota zavzela park, je bil odrejen napad na U-I pomike, ki pa so se razkropili v skupinah po I nekaj ljudi in zasedli nekatere hiše. Njim se je j pridružilo tudi nekaj meščanov, ki so za časa I gibanja pehote streljali iz svojih hiš. Okoli 15. ure ni bilo več boja. Del upornikov so prijeli, en
vzete so odredbe, da se vsi poslednji primejo.
be. Tekom stoletij ga je držal v ojnicah pred- j si mislimo kot nekak kontrolni organ, ki stoji
vsem državni birič in bič valpeta. Edino orga- | vladi ob strani za izvojevanje in dosledno vrši-nizaeija katoliške Cerkve je tvorila neke vrste | tev vseh postavnih pravic invalidov. A v iate-okvirja za moralno discipliniranje ljudstva. V zad- | resu invalidov samih, kateri so v nevarnosti iz-njih letih je del ljudstva organizirala socijalistič- jj gubiti simpatije (prijaznost) kmečkega ljudstva, na, del pa tudi napredna stranka. Vendar ima- | odločno protestiramo, da bi se izrabljala beda mo še veliko množico, ki ne pozna nobene dis- j invalidov v strankarske (socijalistične) in državi cipline in nima nobenih tako trdnih načel, da j nevarne namene,' kakor se je to zgodilo dne 20. bi mogla brzdati v njegovi naravi nizke in stink- j t. m. pri Štefanu Knnstn na Gomilskem. Ta te. Vojska je v tem oziru poslabšala mnogo, j „Zvezki“ shod se je prelevil ob koncu koncev v obenem se je razrahljala vez državne oblasti, | pristni politični shod JSDS. Prvi govornik je go-Tudi imamo v di-žavi mnogo protidržavnih ele- f voril stvarno, a Izblebetal je v svojem tujem mentov, ki načeloma rujejo zoper vsako uredi- | akcentu, s katerim je govoril, da se pri Zvezi tev razmer in vsled tega delajo propagando za f invalidov gre v prvi vrsti za 50.000 volilnih boljševiško anarhijo.	\ glasov, katere hoče stranka dobiti od invalidov.
V teh razmerah bi morali gledati, da ustvari- l Dragoceno je tudi njegovo priznanje, da .namerno čimpreje zdravo podlago družbe in države in j rava stranka porabiti bedne in delanezmožne in-
I Izgube pehote znašajo 2 mrtva, 1 častnik in 10 l vojakov ranjenih. Izgube med uporniki dosedaj f še niso znane. Niti v enem, niti v drugem poiz-I kusu upora ni sodeloval niti eden častnik, Ob-I stoje dokazi, da je do upora došlo vsled agita-I cije od zunaj. Ti dogodki, ki so krajevnega zna-I čaja, so dali sovražnikom naše države povod, da I razširjajo naj never] etnej še vesti, češ, naša ar* f mada je v razsulu, v našem vojaštvu je prene-, f hala vsaka disciplina, nemško časopisje še celo I piše, da so v našem kraljestvu ustavljeni vsi I vlaki in še mnogo drugih pretiravanj, ki so pa I seveda vse izmišljene.
Realna gimnazija?
uvedemo kolikor mogoče dobre socijalne razmera. Od razpada Avstrije je preteklo že devet
valide za zbiranje milodarov za — strankarske namene! {Savinjčani pozor, mi imamo pač za in-
■ V št. 56 z dne 14. t. m. se starši s celjskega okoliša poživljajo, naj se izjavijo, ali žele za svoje dečke v jeseni v Celju pravo gimnazijo ali pa realno gimnazijo. Ker sočustvujem s vsakim očetom, ki ima dandanašnji za šolo godne otroke, in sem' prepričan, da bo marsikateri pri-
šel vsled gorenjega poziva v zadrego, zato nu-
mesecev in storilo se ni ničesar, teh devet me
časa za
ra
secev je pomenilo ravno toliko dob« duševno razkrajanje ljudskih množic.
Vsako opustitev smo izgovarjali. z nesrečno pariško konferenco. Pariški konfereaclarji so
boljševike, mnogo
valide nekaj darov — za stranko socijalistov pa ne vinarja!) Posebno izzivalno se je na shodu jedel „veliki Jugoslovan“ Filač, sluga nemške „Union banke“ v Celju, ki sicer na vse šile tišči svojo deco v celjske nemške šole, in ki je bil še oktobra 1918 velik prijatelj tistih vsenemcev, bi so skrbeli, da pridejo naši zavedni fantje in možje to je: v fabriko sa proizvajanje'in-'
dim tu kratko,pojasnilo in svarilo; govoril pa bom o stvari obširno in z izdatnimi dokazili,
ako se ne odločim, da prepustim ves 'razvoj last*
gotovo izvrstni agitatorji
smo pa krivi tudi sami. Za discipliniranje ljudskih množic je brez dvoma potrebno ljudsko za* \ na fronto,, stopstvo, • ki bi imelo ugled in upliv. A mi smo ‘ validov.
popolnoma brez vsakega zastopstva. Državni f Ta mož je naravnost hujskal zbrane in-zbor v Beograda je-brez ugleda, ljudstvo ne ve, : valide zoper jugoslovansko državo, zoper vlado, kdo tam sedi in se ne briga za njegovo zboro- kateri pri delitvi nabranih darov za invalide ne
nema teku in odgovornosti tistih, ki se čutijo poklicane stopiti na plan.
Ne bom kdove naglasa!, da se mi ne zdi,’ priporočljivo, potom.'glasovanja staršev ukrepati o ustroju šolstva;, saj je de redkim dano iz last* ' nega soditi o takih vprašanjih; pretežna večina je odvisna od slučajne javne hvale ali graje po listih, od nasveta’ kakega bližnjika, ki pa tudi morda ni imel nikoli niti sile niti prilike si u-
vanje. Mir stoji pred durmi, najnunejša potreba f zaupa — (g. Prepeluh je menda socijalist!), stvariti svoje utemeljeno mnenje; izkušencev je
da se razpišejo volitve, toda o tem ni slišati česar. Vsako odlašanje volitev pomeni agitacijo za boljševizem. Istotako je nujna potreba, da se razpišejo volitve v avtonomne zastope. Imeti moramo povsod ljudi, ki se bodo lahko opirali na zaupanje ljudstva.
Dalje je nujno potrebna socijalna reforma.
zoper „farje“, in zoper kapitaliste, katerim upa „z njihovimi lastnimi prispevki'zaviti vrat“. (Le-
pil bodočnost za g. gostilničarja Kunsta!) Spozabil se je ter hvalil cesarja Karla, ki mu je
jako malo in baš ti nemara molče. Bodi torej to karkoli, eno pa Stoji: naša vlada se že dolgo peča z načrti za preustroj naših, tudi srednjih šol, ■ torej tudi gimnazij in realk. Načrti še niso sprejeti, tudi še niso namenjeni za takojšnje o-
boljše plačeval podpore, kot Jugoslavija. Vedel
!	je tudi povedati, da se je pri zbiranju za invalide	životvorjeaje, mogoče celo, da niso	dobri in da
I	„tukaj nekje“ izgubilo 30.000 K, katere bo „on“	j	bodo ovrženf, a trdno stoji,	da so	nameravani
Naše	ljudstvo	je	po veliki	večini	proletarsko	|	dvignil! Naj bi se javne oblasti zanimale za tega	f	Zato pa nikakor ne kaže In	se ne	more
ljudstvo,	mali kmet, bajtar,	mali	obrtnik	ali kra-	i	čudovitega moža in njegov zaklad! Mi se ob vr-	;	tovati, da bi kak posamezni	zavod	že zdaj pr
nasve-
drugače val svoj ustroj in svoj dosedanji načrt, fee? M se sicer moglo zgoditi, da bi moral svoj novi ustroj”|K)tmefe^j,^e^iht^opet preobračati, fear bila dvojna/ skoda. |a[0<pf	'
Naj > -sector^,a-v^afeimpreobratom počaka; če se drugod kaj preobrne ali zvrne, ni škoda tolika: obrne se pač nazaj! Drugače pa je pri šoli, kjer vsak prevrat hudo zadeva stotine staršev. Stara in dobra celisfea gimnazija naj se le na mire pusti; skrb učne uprave in staršev bodi, da postane in ostane tako dobra, kakor je bila. Vse drago bo prišlo samo.
Ker sem se že podal v premotrivanje, dotaknem se še pomena in vrednosti takozvanih realnih gimnazij: kaj več o tem, ako bo čas in potreba, o drugi priliki. Za enkrat naj se o njej izpišejo in izbesedičijo njeni zagovorniki in pri-govorniki, ki jo — dasi je z večine niso ali nič ali le tekom 2—3 let opazovali — slikajo kot šolo, ki je ra višku popolnosti. In vendar je to huda zmota. Realna gimnazija boleha že izza svojega rojstva na neozdravljivi podedovani bolezni, na polovičarstvu. Kajti ona je zaplodek združitve realke in gimnazije in kot tak neizogibno nerodovitna. Ona ne doseza uspehov prave gimnazije, a tudi ne privede dijaka do globin realnih ved kakor realka; študij traja v njej '8 let, a realni’ gimnazijec vendar ni sposoben za vse tiste višje študije kakor pravi gimnazijec (zaprto mu je n. pr. bogoslovje, več strok m®-droslovja, • otežkočeno pravosiovje in medicina); zapostavljen pa je tudi napram realen že v tem, •da mora študirati 8 let, realec samo 7 in kljub temu zaostaja za realcem v raznih vedah. Tistega modernega jezika, ki se ga uči na realni gimnaziji obvezno tekom 8 let, se nauči v svobodnem in manj obteženem pouku na pravi gimnaziji spričo temeljiteje jezikovne izobrazbe lahko in često celo bolje v 3 letih; priliko za to mu je doslej in mu bo odslej v še večji meri nudila vsaka prava gimnazija, ki jo preveva pravi duh.
To za zdaj zadostuj.
Maribor, dne 15. julija 1919.
Dr. Jos. Tominšek.
PoMticne Veiti«
ljudstvom krožijo govorice, da so ga Nemci v Cmureku en vagon, ki je bil za nas namenjen, zaplenili! Slišali tudi smo, da je odvetnik dr. 'Gorišek v Št. Lenartu, ki ni ne trafikant, ne dobavitelj za vojaštvo, dobil po zimi dva voza tobaka, cigar in cigaret za svoje pristaše in posojilnico, ki so v rokah njegovih pristašev. Gospod urednik, povejte in razjasnite nam, kaj je na tem resnice. —- Odgovor uredništva: Zadevo t bomo zasledovali.	m	mmmi
Nemška Ai/strija ne podpiše miru. Pariški listi j
pišejo, da po izjavi dr. Rennerja Nemška Av- f strija ne podpiše miru, ker bi tak mir pomenjal J popolno uničenje Nemške Avstrije in ker bi | Nemška Avstrija mirovnih pogojev nikdar ne mogla izpolniti. Sklepčno še pariško časopisje pripominja, da bo Nemška Avstrija konečno le morala, četudi nerada, vgrizniti v kislo jabolko!
Dogodki na Madžarskem. Dnevi komunizma
in madžarske strahovlade Bela Kun so šteti.
V Temešvar je došel francoski general d’ Esper-ray, generalisem ententinih čet, ki bodo prodirale v Madžarsko ter zasedle Budimpešto. Na Madžarskem vlada nepopisna zmeda, silna draginja in veliko pomanjkanje živil.
4010 Poljakov interniranih. Nemci so odpeljali
iz Gornje Šlezije 4000 Poljakov v notranjost Nemčije, da ne se bi mogli udeležiti ljudskega glasovanja. Slovenci pozor!
Romunija edina zaveznica Stalile. Po poročilu
angleških listov je sklenila Italija tajno zvezo z Rumunijo, ne da M je bila poprej odobrila pariška mirovna konferenca. Namen te tajne zveze je naperjen proti Jugoslaviji. Nova zahrbtnost Itahje je vzbudila v Parizu veliko nezadovoljnost.
Tragični ksnac Turčije. Nekdaj tako mogoč- j no turško cesarstvo, ki je bilo strah in trepet cele Evrope, se bliža h koncu. Po poročilih iz Pariza je mirovna konferenca sklenila, da se
Turčija državnopravno popolnoma razpusti ter njeno ozemlje porazdeli.
Premsžesiia carja Ferdinanda zaplenjeno. Po
vesteh iz Londona bodo zaplenili vse premoženje bivšega bolgarskega carja Ferdinanda, nahajajoče se v Londonu in ki znaša ,10 milijonov frankov. Zaplenjeno bo tudi vse njegovo premoženje aa Slovaškem, kjer ima ogromna posestva, graščine in razne tovarne.
Strankin® tajništvo. Slov. Kmečka Zveza in ■"Vseslovenska Ljudska 'stranka ustanovita v Mariboru strankino tajništvo. Poslovalo bo v Cirilovi tiskarni (L nadstropje). Tajništvo bo dajalo udom, oziroma somišljenikom SKZ pojasnila v vseh vprašanjih naše politične organizacije ter v davčnih in drugih gospodarskih zadevah. Da moremo' organizacijo naše stranke temeljito, izpopolniti, prosimo naše. zaupnike, da gredo tajništvu povsod na roko. Glavni zaupniki dobijo podrobna navodila. Naslov za pisma: Tajništvo Slov. Kmečke Zveze, Maribor, Cirilova tiskarna.
lesi shodi. Slov. Kmečka Zveza priredi dne H, avgusta tri velike shode: Po dopoldanski božji službi sa Vurbergu in po. Večernicah pri Sv. Martinu pri Vurbergu. Shoda se naj udeležijo tudi ■somišljeniki iz ' sosednih župnij.'Govorijo govorniki iz Maribora in. Ptuja. .— Pri Sv. Lovrenc« na Pohorju se vrši shod Slov. • Kmečke Zveze ■dne 3. avgusta ob 8. uri zjutraj, v šoli. Govorita poslanec Fr. Pišek in dr. Leskovar.
Lažhjlvci. „Slovenski Narod“ prinaša „izvirno“ poročilo iz Beograda, da so se slovenski klerikalni posknci SLS izrekli za to, da se Izmenja krona z novim državnim denar5em vraž-merju 1:8. .To je čista'navadna in nesramna laž slovenskih liberalcev. Poslanci .Jugoslovanskega kluba, se niso nikdar ia nikjer izreki! za tako izmenjavo nek a j je avstrijske krone. ' Naj liberalni lažnjivec pove, kateri poslanec, kdaj in -kje se je 'izrekel ."za to. Razmerje med krono in našim 'novim bodočim denarjem bo najprej določila vlada, ki in a demokratsko večino. 'Veliko več nego polovica vseh ministrov so člani Demokratske zajednice. Demokratska stranka ima 'večino v. sedanjem ministrstvu, ona je v prvi vrsti odgovorna za dejanja beograjske vlade, ona je . tudi prvenstveno odgovorna za način, kako se bo- zamenjala .krona in sploh uredila. naša valuta.
, LlütßKrskS -Ciril lm im tobaka. Pišejo nam: 'Dva meseca je že . preteklo kar smo' zadnjikrat -dobili v naš okraj tobak. Ne vemo, kje leži krivda, da se naš okraj .v tem ozira tako zanemarja. Med tem pa vlačijo verižniki na tisoče paketov iz Ljubljane ter ga tukaj prodajajo po pretiranih cenah. Prosimo okrajno glavarstvo, da prav energično pritisne, na dotične, ki imajo nalogo, da preskrbujejo naš okraj s tobakom. Med
:
Tedenske novice.
Mlada doktorica. Gospodična Melita Pivec, rojena Dunaj čanka, hčerka zavednega Jugoslovana častnika mornarice, g. polkovnika Ruperta Pivec, doma- iz Zrkovc pri Mariboru, je bila proglašena v pondeljek, 21. julija t, 1. na dunajskem vseučilišču doktorjem filozofije. Zavedni Jugoslovanki, ki bo porabila- vse svoje moči in znanje v prid svoji pravi -domovini, naše iskrene čestitke!
lito zbolel- Iz Washingtons se dne 22. julija, poroča, da je predsednik Wilson zbolel na griži. Njegovo zdravstveno stanje ni opasno.
Frančiškanska provincija Slovenije. Pri volitvi
vrhovnega predstojništva frančiškanskega reda
za Slovenijo so bili izvoljeni: P. Avguštin Čampa, provincial; P. Hugolin Sattner, kustos-; P. Valerij a n Landergott, P. Regalat Čebulj, P. Hugo 'dr. Bren; P. Mariofil Hoieček, definitoriji.
Ruski koncert priredijo v sredo, dne 30. t. m. v- veliki dvorani „Narodnega doma“'in -sicer točno ob 8. uri zvečer,: gospa Marija Valujeva, pevka, petrograjšk® opere, - Dionizij e va Potapenko, Igralka ruskega bivšega Imperators1 'feega baleta. Na klavirju spremlja ruska piani-nistmja'Mile Durnovo. Omenjeni so kooeertovaii v Beogradu, Zagrebu. Ljubljani itd. Predprodaja vstopnic '-.v- trgovini gdč,, Ivanke Weixl v Gosposki ulici št. 17, ter na večer kohčerta od 5. ure dalje pri blagajni.	W.W ^!lrikG-:':Č Č
f-lasfa poštnih ©flcifantsi# se bodo z aCpirami,
ki'so že in M bodo.Ša izšli iz letošnjih tečajev, toliko izpopolnila, da naenkrat -ni. treba novega ofici j antskega naraščaja ia zato v doglednem času ne ho oficiiantskega tečaja. . Zato »poživljamo vse, M se. žele pripravljat za službo poštnih o-fidjantov, naj us vlagajo prošenj, dokler ne 'bo zopet objavljen rok za sprejemanje. Višji poštni ravnatelj.
' Na držami! vinarski In sadjarski šoli v Mariboru se prične šolsko leto 1919/1920 s 15. septembrom,. Šola je dvoletna. Prošnje za sprejem, katerim treba priložiti krstni list in domovnico, zadnjo šolsko spričevalo, zdravniško in nravstveno spričevalo ter izjavo staršev, oziroma varuha, s katero se zavezujejo ti plačevati stroške šolanja, oziroma uradno potrjeno spričevalo o
premoženjskih razmerah pri onih prosilcih, kateri se potegujejo za kako prosto mesto, je vložiti do 15. avgusta Kdor ne prestane sprejemnega izpita ali je še telesno preslab, Sfe..šp?bjme tudi za eno leto kot vajenec; to leto še nadaljuje njegova ljudskošolska izobrazba, tako da se ga naslednje leto lahko sprejme v 1. strokovni letnik. Natančneje podatke se izve iz programa, katerega dopošlje vodstvo šole vsakemu na zahtevo.
Ito/a knjiga: Sv. evangeliji in Dejanje apostolov- Priredil Jožef Zidanšek, profesor bogoslovja v Mariboru. Založila tiskarna sv. Cirila. Take knjige Slovenci dozdaj še nismo imeli. To je prva popolna žepna izdaja vseh štirih sv, evangelijev in Dejanja apostolov v slov. jeziku. O knjigi še bomo natančneje pisali. Za zdaj pa jo vsem Slovencem prav toplo priporočamo. Pričakujemo, da bo to Sv. Pismo prišlo v vsako slovensko hišo. Knjiga obsega 550 strani in stane s poštnino vred K 6‘90, brez poštnine 6 K. Naroči se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
lužna Železnica, v Ljubljani se je za progs j. ž., ki tečejo po ozemlju kraljevine SHS, ustanovilo prometno ravnateljstvo v Ljubljani. Za prometnega ravnatelja je imenovan nadiušpektor Viktor Bračič, za njegovega namestnika pa centralni inšpektor Andrej Vrečko.
Označba polkov- Ministrski svet je sklenil,
da se označijo polki s številkami. Pehota bo imela 23 polkov, artilerija 7 in konjenica 8. Označba polkov z raznimi imeni odpade.
Navodila za blagovni promet po železnici Ljutomer—Špilje in obratno. Za prevoz živil po tej
progi je potrebno prevozno dovoljenje, izdano od oddelka za prehrano v Ljubljani. Tozadevne prošnje se mora pa vedno vložiti pri pristojnem okr. glavarstvu. Za prevoz premoga izdaja prevoznice Centralna, uprava za trgovački promet sa ino-stranstvom v Beogradu, podružnica Ljubljana — slednji urad je edino pristojen za izdajanje pre-voznic za vse ostalo blago osebam, ki ne stanujejo v območju okrajnega glavarstva Ljutomer in Maribor. Osebam, ki stanujejo v območju imenovanih okrajnih glavarstev, izdaje prevoznice za vse drago blago, raz ven živil in premoga, pristojno okrajno glavarstvo, Pristojbina za te pre-voznice znaša 3 K. Pri blagu, ki je namenjeno za Radgono in Gornjo Radgono se lahko zaračuna poleg tega V2%—2% prevozne pristojbine od čistega fakturnega zneska.
Pisemski promot^z inozemstvom. Poštno ravnateljstvo sa Slovenijo v Ljubljani razglaša, da je pisemski promet z inozemstvom zopet otvor-jen. Izvzete so sledeče države: Nemčija, Bolgarija, Turčija, Madžarska, Italija, Poljska in Ukrajina.
Maredfea 0 organizaciji mlnistrsta za finance
je izdala v založbi delegacije ministrstva financ za Slovenijo ia Istro v Ljubljani, Poljanska cesta 2. Izvod stane 2 K.
Ulove sladkorna tovarne v Jugoslaviji Ker se
letos obeta, da se bo v Jugoslaviji pridelalo o-bilo sladkorne pese, je naše poljedelsko ministrstvo sklenilo, da se že letos ustanovi v naši državi več novih tovarn za izdelovanje sladkorja.
Oddaja koal. v četrtek, dne 31. julija popoldne ob 14. uri (2.) se bodo v topniški vojašnici v Mariboru oidalo kmečkim posestnikom 17 konj.
Grenili trgovcev v Mariboru priredi skupno z
drugimi .trgov, industrijskimi in obrtnimi korporacijami celega okraja velik javen shod In sicer dne 10. avgista 1919 ob 15. uri v Götzovi dvorani. Na dnevnem reda so glavne točke: 1. Naša valuta. 2. Carina in 3. Naša trgovina. Opozarja se toraj tem .potom že danes vsakega posameznika da s a tega zelo važ nega shoda zanesljivo udeleži, kajti od tega bo odvisna naša bodočnost. Govorniki k navedenem točkam se naj- pravočasno- javijo -pri -gretriju Stolni trg 3. — Odbor trg. gremija.
la fantine vsiake je nabrala gospa Veri ijeva 40 K. Iz Ruš je poslala .ga dr. Gorišekova' 112 litrov vina. Prisrčna hvala!
Za invalide, Podpisano mestno poveljstvo se zahvaljuje najprisrčnejše tem potom za vel ko -dušni dar v imenu obdarjenih invalidov, kterega je vodstvo sklada za vojaške vdove in sirote v Mariboru zbralo od sledečih gospodov: dr. Pirkmaier, Slov. Bistrica 500 Iv, Vinko Gregorin, Maribor 50 K, Avgust Kopriva, nadučitelj, Spod. Polskava 170 K, Alojz Voglar, učitelj, Artiče 103 K 20 v, Simon Viher, nadučitelj, Vuzenica 64 K, Franjo Čretnik, Šmarje- pri Jelšah 43 K, Nameščenci SHS moške 'kaznilnice so nabrali prostovoljno iijed seboj na Petrov dan za naše invalide velikodušen dar 327 K. Gospa dr. Gu-
•tin-ova je darovala za naše invalide 3ÖÖ K in gospa Marija Ltainger &0 K, ža kiere dobrodelne darove se mestno poveljstvo tem potom najpri-•rčnejše zahvaJjuje.
Slowene! širite naše liste!
Sy. Kril nad Črnečami. Poroijnnknla »e bo T naši romarski cerkvi tndi letos obhajala kolikor mogoče slovesno v soboto dne 2. avgusta. V petek ob 7. uri zvečer pridiga in slovesne litanije, dragi dan se pričao sv. maše ob 5. uri. Ob 7. ari je prvo slovesno opravilo s pridigo, ob 9. tiri mrtvaško opravilo, ob 10. uri zadnja pridiga, pontifikata* sv. maša, zahvalna pesem in litanije. — Spominjati se hočemo letos pri tag lepi slovesnosti z globoko hvaležnostjo zlasti naših junakov, ki so dali svoje življenje za naše osvobojenje, in bo zanje ob 9. uri posebno opravilo. Skupno in goreče hočemo pa tndi prositi Vsegamogočnega, da nam kmalu nakloni pravičen mir, ter vodi naše državnike k srečni uredbi naše skupne domovine. Pridite torej romarji v obilnem številu!
Boljševik! v Prekmurju.
Pred kratkim je pobegnil iz Prekmurja o-krajni glavar belatinski, g. Cigan. Bežal je pred boijševiki; ker je bil v srcu vedno protirevola- I «ijonar, bil jim je seveda trn v peti. Bil je dobar človek in mnogo koristil naši slovenski pokrajini v Prekmurja. Pisal je g. Klekiu, ki je že prej ušel gotovi smrti, da se boljševiki v Prek I murju samo dveh mož bojijo, „ki mir kalita“ in 1 katera se morata s pota spraviti. To sta Klekl | m on. Oba se jim sedaj lahko smejita. G. Cigan j
—	Oger — je že .šel v Segedin, da s« pridruži f
organi zaječi m protirevolucijonarjem.	i
Boljševiška vlada skuša na vse načine stare \ avstro-ogrske bankovce zamenjati za nor e. bele. | Ker ljudstvo, zlasti v obmejnih krajih, ni sledilo f odredbi, so posebne patrulje preiskovale stano f vanja in s silo zamenjale denar. Ker tudi to ni f uspelo, so zapovedali, da mora vsak hišni go- f spodar zamenjati najmanj 400 K starih bankov- | cev. Ako se kdo ne odzove naredbi, iztirjajo de | nar z zaporom.
Novejša in strašnejša naredba pa je naredba | o rekviziciji. Kmetje in posestniki se branijo mla- f riti, misleč,-da bodo tako zavlekli do rešitve od | .strani Jugoslovanov. Najnovejše naredbe pa ne I določajo samo rekvizicije zrnja, ampak, ako še ni z mlačeno — s slamo vred. Obupani Prekmurci jokaje prosijo rešitve pri jugoslovanskih obmejnih oblastih. — Ker bodo boljševiki rekvizicije strogo izpeljali, bomo morali Prekmurje
—	to bogato slovensko žitnico — čez zimo z banatskim žitom preživljati! Nikar naj nam ne bo Prekmurje deveta briga!
Prekmurci ne smejo niti svoje lastne živine prodajati. Ako kdo ne more živine rediti, mora to naznaniti direktoriju in država prevzame žival za maksimalno ceno. Plača seveda z belim denarjem, za katerega ni mogoče sploh nič dobiti
Strogo kaznujejo tistega, ki je mogoče kje na javnem prostoru pravil, da bel denar ne velja. Prekmurci so se navadili, ako odklanjajo bel denar, da se izgovarjajo, češ, ta denar že velja, ampak dobiti se ne more zanj nič. Naša zmagoslavna armada naj naredi kmalu konec boljševički strahovladi v Prekmurja!
fCuteiiške laaradno dijaštv o.
Prošnja na slavno občinsvo. Slovensko kat. nar. dijaštvo priredi kot zaključek ma-mfestacijskemu zborovanju velik komerz dne 9. avg. 1919 in da bo mogoče pokriti vse režijske stroške, prosimo slavno občinstvo, da daruje v ta namen dobitke za srečolov, Darila naj se pošiljajo na „Pripravljalni odbor“, Ljubljana, Ljud. dom. (Pisarna se nahaja I. nadstropje, soba pevskega društva „Ljubljane“ in je odprta vsak dan od 9.—10. dopoldne). Spominjajte se naraščaja ararodove inteligence.
Korespodenca za slov. dij. zvezo naj se *a dobo počitnic naslavlja na osrd. tajnika (med. Tinja Jemec, Klopce, Dol pri Ljubljani), ali pa na predsednika (cand. phil. Josip Kovač, Št. Janž na Dolenjskem). Zadeve tehnične režije za ljubljansko zborovanje rešuje pripravljalni odbor v Ljubljani, kakor je bilo že oglašeno. — Gospodje m tovariši, ki žele stvarno sodelovati v debati na zborovanju in oni, ki imajo stvarne predloge,
.. "■-votuffl»; n. imožnik;; Konsorcij „Straža.'"-
naj te prijavijo osrednjemu predsedniku vsaj do 1. avgusta. Smeri, v katerih se bodo referati in sekcije gibale, so itak že naznačene, temata in reference se bodo špecijelneje naznanila v par dneh. Žftteti bi bilo, da se priglasi čim več ko-referentov
Ponovno se poživljajo vsi tovariši akademiki, abiturijenti, srednješolci in bogoslovci, kakor tudi vsa naša društva ter organizacije, da 3© nemudoma priglase na „Pripravljalni odbor“, Ljubljana, Ljudski dom. Pripravljalni odbor mora imeti število udeležencev, ki reflektirajo na stanovanje in hrano, najkasneje do 30. julija.
Za občni zbor SDZ se vsi referenti prosijo, da takoj sporočijo naslov in lepo očrtani snena svojega referata na predsednika SDZ (fll. Fr. Kovač, Št. Janž, Dolenjsko).
Slovenska dijaška zveza, k&iol. akad. ferijalno društvo za Slovenijo je te dni razposlala na naše javne korporacije in rodoljubne zasebnike prošnjo za denarne prispevke. Organizacija počitniškega sestanka, kulturno-socijalno delo med narodom, ki ga je zveza na široko zasnovala, potrebuje najizdatnejše pomoči Priložili smo položnice ljubljanskega čekovnega urada. Prosimo, da se istih vsi poslužijo in si tako v delu za najvišje dobrine človeštva postavijo „ ... monumentom «ere perennins“.
BBed. dr. Vilko Hartai
zdravnik za triasa« poškodbe, spolne in ženske brio*»", ordinira vsak dan od 11.—12. in od 14.—16. (2.-4) nr*
v Elizabetini ulici štev 15, Maribor, Telefon 20S.
ZENSKO a
ZDRAVILIŠČE
drž. toplice Dobrna pri Celja (preje Nenhaus bei Cilli, Steiena*Fk) vrelec izredno bogat na radija in ogljikovi kislini. Maj—Oktober.	13i9

Prireditve.
V nedeljo, dne 3. avgusta:
Ma Ptujski go ri ob 15. (3.) v ioli prireditev bralnega društva. Na vsporedu je poučni govor, petje domačega melanega zbora ter dve igri. — Na S č aval c i pri Cmureku ob 13. (1.) uri v posojilničnih proatorih redni občni zbor posojilnice, ki je zdaj razširila svoj delokrog če* celo župnijo Sv. Ane v Slov. goricah. — V Št. liju pri Velenju popoldne po večernicah pri »Korošcu« (IvanTanjšek) prireditev domačih mladeničev za spomenik padlih Šentiljč&nov. Ma sporedu je igra »¥ ječi«, petje in srečelov. — V Mak »i ah popoldne po večernicah v Narodni dvorani Vodnikova slavnost s petjem in gledališko pred stavo.
SALA NAZNANILA.

Bala za nevesto sa proda in sicer vsakovrstno zelo fino perilo. Vprašds se pri J. Winder, Meljska cesta 87, Maribor.	1874
500® kg Bona kapi tovarna poljedeljskih strojev Ježek v Mariboru, Melje. Zapelje si ga sam na dom,	3.409
Staži»® i
Lap* prile&esi sa, gaspÄsfo
je, si kttpiM novo toplo sukno. .	.	_ ,
Na prodaj v Maribora, Usnjarska j govina z mešanim blagom, Sv. ulica 28.	1585 i Lenart v Slov. goricah. 1407
Pf?Sn®sa sčenea i* poštene kiše
sprejme takoj Anton Zemljič, te-
ti ISM! Writes fe žre® dal-w sili» matisskss od 63 1
! ?e6 šavljarjsv za fino in vojaško
naprej ter SBdJevM fa KMe v®-ŠS se razpošilja po najnižji aenr od podjetja 1S97
s delo proti, dobremu, in stalnemu
zaslužku sprejms V. Glušič, Grajska ulica 20, Maribor. 1131
Silva vrelec Guštani
Kupijo se stari zamaški.
Slagar-ilvalHl sire} a«, čevljarja se prodam Tegetthoffova ulica 61, H. ndstr. Maribor.	1404
I Sžče se slažkisja proti dobri pla-j či, katera ima vaeelje pri hišnem i in vrtnarskem del«. Vrtnarija TJrbaoek. Batlom ulica 7, Koroško predmei^e, Maribor. 14Ö&

SUKANEC

mmmm i
BES“ Omleto© •‘^11 od preprofte do mkovntaia naj-
(cvirn)
1 klopdič = 366 m črn §1	24, 30, 36
bel št. 10,16, 24, 30, 36 1 kiopöiö ... K 6'— 1 dueat .... K 69 —

eOM)
ALOJZIJ 6HIUŠEK,
Maribor Glavni trg št. 6 Trgovci znaten popust.
Hupi
finejše, dom»,če, dobro in veitno delo, vsak» velikosti, izborna kakovosti izdeluje tofoo in solidno ter prodaja
khOSMJ lEBBfljK®,
Maribor, Dravska ulica št. 16, (pri sterea mostu). 71#
* aofet aaMSrad all___
v Bredini mesta pripravni ea pisarno. 100 K nagrade tistemu, kdor mi do X. avgust» priskrbi, Ponudbe pod „Pisarna* 181 na upravo lista. ‘	1401—131
N jgü3HH?NN8SaSBSINN
Pohištvo
wTzmm
mm, bukova in bratova ".sako, množino za takoj 430 ali poznejšo odpošiljatev so kupuje. Ponudbe sprejme Malenšek M. v Mariboru. Posredovalci dobe provi-cijo.	1405
Hudega pse kupi Ludvik Dolajš, Sv. Jakob v Slov. gor. 1890
Seno.
ipim vsako množino sena za, IS voj. oskrbovaiišše Maribor r plačam isto takoj po kako-sti od 82—S3 K za 100 kg. Im. Konjedic, veleposestnik in jovee, Maribor, Koroška cesta 80.	1400—130
najboljše kakovosti izdeluje in prodaja po nizkih cenah
Abriss zadrega mtaraMh v H&IIBÖEÜ, Grajski trg it. 3.
Kupuje tudi vsakovrstni mizarski les, 65
IS!
Stanovanje za Moralka
z eno meblirano sobo, če mogoče z hrano vred se išče * 1. avgustom. Ponudbe na upravo lista.	1409
Prfložn&sirai nakup!
2 lepih vrat iz jekla, 4 dvojna vrata za sobe, 1 omrežna vrata se po ceni prodajo. Vpraša se: FERDO KAUFMANN, Glavni trg 2, Maribor.	1398
ČEVLJE
M«, moderno izdelane in sandala ima r «aJogi in jih razpošilja po polt. povz.
m!s„Mjarsi8 uinp“11rtan
"	pri Morirja. ~......
Čevlji so iz L&hfc*
»edua k »že, boksa ia *«£»-»ne. Dobite visoke, »Ms» isi salonske moška, žm&hr, deSie in otročje čevlje #*r sandale. Gene nsnja s« cvrti-gRtjo, »to naročite ölmnwfl Pri vetjem odjemu prime-- ■ im popast % '	'
tudi iv 'Ceiju „fiarudal[donM.
osa« 1 Zahtevajte ©sni!» j	1268

Stavbene pisari»
FRANJO NERAD,
mestni zidarski mojster v CEUU.
Prevzema vsa zidarska in druga stavbna dela. Izdaja strokovna mnenja. Izvršuje načrte in proračune po dnevnih cenah 1028
i#«*i!bta,flspijiti Doni
Krčevina štev. 78, zadaj za Kalvarijo na desno.
Talsfon 60/8.
Koncert # nedeljah in praznikih,
Za dobro pijačo, in tepla ia mrzla jedila je kar-asjboSjo poskrbljeno
1384 Z odličnim spoštovanjem Ä, 0. Hydlil
HMELJ :
kupi vfcftko množino	P«^a® v Moz»
Cena po dogovora z vzorci.
M slrižsm ii sto
sprejme mestni urad Brežic® ©b Savi. Predt Imajo ždravi in čvrsti doalažsm orožniki in vo| Nastop 1. septembra 1919. Plača po dogov< 1403.	Županstvu
Hrastella Union>Ppopeganil«v RRarib
Naznanjam nljndno p. n. občinstvu, d» sem s 15. julijem otvoril prvo in edino slovensko oblastveno koncesiomrano
POSREDOVALNICO
za obrat z zemljišči: nakup in prodaj» posestev, hipotečna posojila itd.

K. TMOISA
mm* Tegeltli-vjbv» «-aU št 30 pritUt
1410—138
Dfftrovorot
Tokoslav Stepen*
■ --V ..4
STJßk ßskarne