JLisš 27
V torek 3« Mali travna
1849.
Slovenija izhaja vsaki teden dvakrat, in sicer vsaki torek in petik. Predplačuje se za celo leto v založnici v Ljubljani 7 gold., za polleta 3 gold. in '/,, za ene kvatre 1 gold. in 45 kr. Za celoletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajtuje še '/2 gold. Za po pošti pošiljano Slovenijo je celoletno plačilo 8 gold., polletno 4 gold., za ene kvatre 2 gold.
Spis poslancov čeških
od poli tiski h vodil, po kterih so se na usta-vodajavnim zboru na Dunaju in v Krome-rižu ravnali.
Kar so dalj časa mnogi naprej pravili, drugi težko verjeli, marsikteri silno želeli, malokdo pa pričakoval, česar se je tedej toliko manj kdo za res bal, je nazadnje resnica poslalo; brez obzira na poprejšne razglase je pervi ustavodavni zbor Austrije nasilno raz pušen, in narodi austrijanski niso le svojib pravičnih nad nedopolnjenih vidili, ampak so še v osebi zvoljenih namestnikov svojih na nevredni način razžaljeni.
Podpisani nekdajni poslanci deržavniga zbora iz Čehov, prisiljeni obžalovati to ne zgodo za našo krasno domovino in za celo cesarstvo, deržimo za dolžnost, odverniti od sebe vso odgovornost za tega voljo in tim več, kolikor manj zasluženo in nepravično je vsa ktero očitanje in obdolženje, ki se nam zavoljo našiga obnašanja na deržavnim zboru ne samo od naših nasprotnikov in ene strani nem škiga novinarstva sploh dela, temuč tudi od ministerstva v patentu razpušenja od 4. Sušca t. 1.
Po pravilu v vseh deželah, ktere ustavo (konstitucijo) imajo, so izvoljeni namestniki ljudstva zastran vseh v zboru izrečenih misel in zastran vživanja pravice glas svoj oddati, edino Bogu in vesti svoji odgovorni. Ker pa to izverstno postavljenje le iz zaupanja svojih volivcov imajo, jim na tem zares veliko Ježi, de si to zaupanje ohranijo z razlago
uzrokov, zakaj so se tako in ne drugači obnašali. Mi smo pa tim bolj primorani, poli-tiške vodila, po kterih smo se na deržavnim zboru celi čas edino ravnali, tu razodeti, ker se tolikokrat te vodila, če prav so tako proste in očitne, doma in zunej, nalaš ali po nevednosti, napak razkladajo in tolmačijo. Cela naša politika jc nam bila tako rekoč naprej načertana z jasnim pogledam na vse dogodbe in resnične razmere, v kterih živimo. Treba nam je samo te okoljšine v kratkim obrisati, in une vodila izvirajo iz njih same od sebe kot naravni nasledik. Motijo se zares taisti, kteri poganjanje narodov, ki se dan današni z čedalje veči silo razodeva, de bi narodnosti svoji veljavo zadobili, derže in razglasujejo za umetno napravljeno, torej kratkoterpeče razdraženje, za zmoto, in clo za zalezljivo bolezen duha našiga časa. Kdor globokejši pogleda, bo beržej v tem vidil djanje previdnosti Božje, prirojeno, ker neogibljivo potrebno nasprotno moč proti omiki noviga veka, ktera vse poravnava in v eno podobo spravlja, — dc bi se v edinosti človeštva ne raz šla popolnama različnost njegova. Z narodnostjo , ktere pomen se današniga dne čedalje bolj razširja, je v zgodovino tega sveta sto pila nova moč, ktere veliki dozdaj neznani nasledki se še le prihodnim stoletjem popolna ma odgernejo. V vseh premikih imenitniga leta 1848 vidimo sicer zraven narodniga živ-Ija (elementa} tudi politiško in družbinsko pri-zadetje, tode le nagli pogled na narbolj razdražene dežele, Laško, Nemško, Ogersko, Polsko in Dansko, nam pokaže, de so tu narodni dobički povsod še nad politiške stavljeni bili; clo Francozka jc pokazala z ncpri
čakovanim izidam volitve predsednika, de je Napoleonska slava, prikupovaje se narodni častiželjnosti, bila veliki množici višji od vsega učenja glede republike in socialisma (poprave človeške družbe). Zato ni bilo modro ne pravično, de se je nam češkim poslancam, ogled po naših narodnih potrebah na deržavnim zboru za zlo jemal kot nevredna osko-serčnost, ko se je vendar veliko število naših nasprotnikov v svojim obnašanju še več po narodnih nagibih ravnalo; poslušali smo v tem, vedoči ali nevedoči, glas duha, vladarja sveta, tako kakor tudi rečeni naši nasprotniki. Po pravici pa za se to spričbo tirjamo, de nismo mi nikjer in nikdar iskali dobiček svoje narodnosti v škodo kakoršnekoli druge. V ti reči smo se bili berž iz početka in tako rekoč iz doma postavili na viši stanoviše, iz kteriga se nam je polna pravica za vse prikazala kot prirojeno vodilo, ktero je z podirav-nimi nogami in obrekami posameznih ljudi otemnjeno in zakaleno biti moglo, nikoli pa poderto ali odloženo.
Austrija, skupšina dežel in narodov silno razločnih, nekdaj več ali manj samostalnih je bila do Sušca 1848 le z voljo neomeje-niga vladarja, operto na moč orožja, skupej obderžana. Ta vez se je pa na zadnje pokazala za ta novi čas in za vso prihodnost biti ne zadostno; zakaj kakor hitro cel narodi hočejo, postanejo svobodni. De )i Austrija tudi zanaprej obstala in vživala kot deržava dobro srečo, se mora po naših mislili naiti vezilo še terdnisi, močnejši klej, kakor je bilo uno iz telesne moči. Nar močnejši in narstanovitniši izmed vseh takih vezi! je prirojeni (natorni) nagon, kakor tudi dobro spoznani lastni dobiček narodov samih. Ne samo pri posameznih ljudeh, ampak tudi pri narodih prevlada nagon ohranenja samiga sebe, svobodniga ravnanja in nemoteniga razvitja svojih moči za povzdigo dušniga in deželniga blagostanja.
Napredki mehaniški, z kterimi se vse razmere časa in prostora poravnajo in zmanjšajo, zraven pa poganjanje omikanosti (Bildung sploh, vse na eno obliko spraviti, store obderža-nje malih deržav ali deržavic čedalje bolj nemogoče. — Mali narodi so že k obder zanju deržavniga bitja napotjeni, po služiti se pravice združevanja (Asso ciationsrecht) kakor posamezni ljudje pri velikim započetju.
Ko je misel na deržavno sainostalnost Madjarov, Čehov, Serbov in Bomanov, Bu sinov in Slovencov, in clo Poljakov v njih celosti, pri vsredivni moči sedajne izobraženosti, le prazni sanj, dobiva nasproti misel od deržavniga zedinjenja teh rodov dan na dan veči veljavo, vterjeno na zgodovino in še bolj na prirojeno neogibljivost. Ti rodovi sami za se preslabi in v nevarnosti, zamorejo mirni zvezi med sabo do take moči priti, de se proti napadam vseh sosedov na izhodu z dobrim izidam postaviti vtegnejo.
Poklicani, se pri vravnanju Austrije kot deržave in pri odločenju načina in pogojev vdeležiti, pod kterimi bi ta deržava bila za naprej eno edinstvo, smo zamogli le v te omenjenih očerkih iskati in naiti tiste misli ktere so nas pri tem delu voditi imele.
Hotli smo tedej novo Austrijo postaviti na podlago federativno kot zvezno deržavo
ii bi se v svoji natori ne smela imenovati ne nemška, ne slavjanska, ne madjarska ali romanska, temoč je počivati imela na družtvu svobodnih in čisto enako opravičenih narodov. Hotli smo to zvezo berž iz početka v obliki dedišniga cesarstva, kije že tu, prepričani, e se ne smemo brez škode od positivne (dane) deržavne podlage več oddaliti, kot kolikor je neogibljivo potrebno za napravo prav-niga stanu, in de ravno to vladarstvo nar go-toviši poroštvo da za stanovitno ohranenje deržave same. Ker pa že od začetka nikoli mislili nismo, za posamezne dežele polno sa-mooblastnost tirjati, je imela beseda federacija" v naših ustali lastni, omejeni pomen, in poslužili smo se je le zato, ker za zaznamovanje te deržavne oblike, ktero smo si mi želeli, pripravniši besede našli nismo.
Hotli smo pa dalej ustavno ljudovladno monarhijo (cesarstvo), ker moramo popolno priznanje ljudskih pravic za vsakiga človeka tirjati, in ker bi prednosti tega ali uniga stanu v deržavi glavni misli nove Austrije, vodilu enake pravice vseh ravno nasproti bile. Mislili smo in mislimo še, de je boljši, to na enkrat in za vselej čez in čez odrezati, kar se več popraviti in obderžati ne da, kakor pa deloma malo po malo odrezavati, ker se z pervič imenovanim ravnanjem narložej cela deržava komunistiškiga kvasa ohrani.
K želji naših nemških rojakov, de bi se iri stavljanju nove zedinjene Nemčije vdele-žili, nismo ravno iz tistiga uzroka pristopiti zamogli, iz kteriga smo se tudi znanimu pri-zadetju Madjarov zoperstaviti mogli. Nameni obeh teh narodov so bili naravnost našim nasproti; ko bi jih bili izpeljali, bi bila Austrija takoršno.smo mi ne samo nam v korist že-eli, nemogoča, in vodilo enake pravice narodov bi bilo berž zares golo zasmehovanje. Frankobrodski zbor, kteri je stavljal in zidal svojo politiško stavbo zlasti in poglavitno le na misli in podlagi nemške narodnosti, je obetal sicer nenemškim narodam nemške dežele nektere pravice; ali kako so se obnašali Nemci v Šlezviku, kako posilno so raztergali Po-znansko, kako so njih besede v cerkvi Sv. Pavla z sovražtvam proti Slavjanam, in zlasti proti Čeliam navdane bile, vse to je bila stra-šivna razlaga (komentar) na uno pismo. Mad-jari prevzetni pa so nauk od enakopravnosti berž iz početka za golo neumnost imeli in razglasili.
Ker smo novo zedinjeno Austrijo hotli imeti kakor silno in močno tako tudi pravično in svobodno, je bilo iz početka berž naše prizadetje, de bi v nji osrednja deržavna moč od deželne oblasti razdeljena in med njima postavljena bila narpopolniši ravnovaga, de bi na eni strani vkupno osredje imelo ob času potrebe dovoljno moč, de bi ude, ki narazen silijo, skupej deržati in k njih dolžnosti pripeljati zainoglo, nasproti pa, de bi se svobodnimi! samoopravništvu narodov v rečeh, ki edinstva deržavniga kar nič ne zadevajo, nikakoršni zaderžki ne stavljali.
Te na kratkim povedane vodila in misli so bile premoženje duhovno ne samo posa-
meznih čeških poslancov, one so bile več ali manj jasno, več ali manj terdno založene v prepričanju vseh slavjanskih udov deržavniga zbora iz Českiga in večidel tudi iz Morave. __ _ jya to preidejo in overžejo v tem spisu,
kar se jim je vse očitalo. Zastran njih pri zadetja zoper centralizacijo pravijo:
Ravno tako so nas dolžili in sovražili ker smo se poganjali za zvezno in federa tivno osnovo Austrije. Sploh so razglasovali le to za stranske namene; ali bili so tudi taki nasprotniki, ki so vohali clo naklepe deržavne izdaje. Očitanje, de smo mislili Austrijo osla biti in od nje se odtergati, pustimo po vsem tem, kar smo celo leto storili, pisali in govorili brez vse opombe; to očitanje pameti teh ljudi ki taisto izreko, še manj čast dela, kakor njih sercu. Mi deržimo federativno ustavo Austrije za neogibljivi in gotovi nasledik ve like različnosti nje narodov in pravila, de vsem enake pravice gredo. Ali mar more biti v resnici enaka pravica vseh, ko se jezik in torej narodnost eniga uda v celi osnovi deržave povzdigne z postavo ali v djanju za gospodojoči? Ali nema, ker je en osrednj jezik potreben (ako se Francozki ali latinski vzeti noče ali nemore), že za tega volja taisti na le te reči prihranjen in omejen biti ktere k edinstvu deržave ncogibljivo gredo nasproti pa reči, ki tega edinstva ne zadevajo, lastnimu opravništvu posameznih udov prepušene biti? Mar ne bodo opravništva o-sameznih dežel (ako dobro pod deržavd nim, vkupnim vladarjem, kakor koli deržavno osrednje opravništvo? Ali ima ta obžalovanj vredna in neslišana reč, de veliki del udov deržavniga zbora še jezika razumel ni, kterim seje na njem govorilo, tudi za naprej in za vselej ostati? Ali morde ima, proti prirojeni pravici, in proti posilivni postav enakopravnosti, v volitni red prijeto biti nekako cenjenje po jeziku (Sprachcensus)? To je očitno, de že samo vprašanje zastran je zikov v Austrii stanovitno k zvezni osnovi pelje, če tudi zamolčimo nagibe iz razločnosti zemljopisne lege, zgodovine, stopnje omikanosti , zaderžanja, šeg in nagnjenja.
Tudi smo terdno prepričani, de Austrija pokoja in miru potrebniga za prihodno lila govitost pred ne doseže; dokler se od ne srečnih namenov centralizacije ne odstopi. Od-kažemo v ti reči na priliodne leta: opinionum commenta delet dies, naturae judicia confir-mat itd.
Podpisani so: Palacky, Pinkas, Rieger, Trojan in 26 drugih. Strobah je pozneje pristopil.
Austriansko Cesarstvo.
Slovenska dežela.
*	Lloyd, ki misli ministrov razodeva in zagovarja, reče v sostavku: „Die deutsche Frage" med drugim naslednje: ustavna in edina Austrija ne more napol pod Franko-brodam biti. — Če hočejo Nemci Donavo notar do černiga morja imeti, če hočejo na Ogerskim Nemce naseliti (!), če hočejo, de jih cela moč Austrije proti ishodu in zahodu brani, ne smejo cele Austrije od sebe od-verniti. —
*	Na Dunaju misli 3. t. m. neki Rosental z drugimi vredniki izdajati časopis: „der oster reichiskhe Poligraf" trikrat na dan zjutra, opoldne in zvečer, in zraven pa še trikrat na teden pod naslovam: „das polyglottische Notizenbulletin" v 8 jezikih (polskim, laškim, češkim, Valaškim, madjarskim, ilirskim, fran-cozkim in angležkiin). Naročba se prijema po c. k. poštah. —
Važniši opravila Slavjanskiga družtva v Terstu po opravilnim zapisniku. V obziru na naš opravilni dnevnik ali protokol hočemo le o važniših rečeh nekoliko na kratko povedati, de se ta naš pervi dokaz osnovanja in delavnosti našiga družtva pre daleč ne razširi. Broj 4. ljubljansko slovensko družtvo pošle svoj nagovor na Njih cesarsko Veličanstvo, de bi se poslanci slavjanskih dežela iz Fran-kobroda nazaj poklicali, in nam ob enim piše, de bi tudi teržaško družtvo enako prošnjo
svitlimu Cesarju pisalo. Prošnja ljubljanskiga Jelačiča in blagoslovljenje srbskiga patriarha družtva je v drugi polovici mesca Novembra izdelal. Ko bi kdo želel Jelačičevo sliko ali pretečeniga leta, tedaj še poprejšnimu gospo- srbskiga pevača kupiti, naj se s pismam pri du Cesarju Ferdinandu dobrotljivimu v liro- gospodu Ivanoviču oznani. Kar o tim naše meriž poslana bila. Iz časopisov nam je znano,Idružtvo tiče, bomo v kratkim gospodu Ivano-de ljubljansko družtvo na rečeno pismo še viču pisali, se za prijeto darilo zahvalili, in odgovora dobilo ni. V seji od 2. Februarja je imenovane nove dela posebno pa sliko Strati-tedaj naše družtvo po mnenju gospoda pred- miroviča naročili. Rroj 17. in 24. Gospod sednika skora enoglasno sklenilo, enake pro- profesor Fojček, ud našiga družtva in odbor-šnje ne storili, zato, ker je gotovo, de bi bila nik, nas je s pismam opomnil, de bi dobro prazno pisanje brez vsiga koristniga nasled- bilo, Lovrance v Istriji in ondašniga župnika, ka, in ker so istrijansko-teržaški poslanci že I ki so ministerstvu s krepko besedo oznanili, zdavnej sami Frankobrod zapustili. Te misli j de so in hočejo Slavjani biti in de želijo z smo še zdaj, ako ravno je ministerstvo v no- bližnjo Reko ožje skleniti se, zavoljo tako vič narode povabilo, poslance za Frankobrod verliga obnašanja v duhu slavjanskim lepo po-voliti, ker smo prepričani de Slavjani nimajo hvaliti. Na to smo mi Liburniancam prijazno v Frankobrodu nič opraviti, in de zares v I pisali, in smo jih opoininali, de bi se tudi za-slovenskih volitnih okolicah poslancov za Fran-1 naprej enako slavno obnašali. Scer je časti-kobrod volili ne bodo. Slavjani niso nasprotni, tiniu društvu znano, de imenovano obnašanje de se samostalna ustavna austrijanska deržava I verlili Lovrancov ni vsim po volji bilo. Pro-z nemškim deržavami, al če bojo edino nem- tivniki so se v teržaškib časopisih oglasili in ško deržavo skovali, s (isto v prijatelske za- so iskrene domorodce gerdo psovali. Ti pak veze poda; pa de bi naš austrijanski vladar I so primerni odgovor sostavili in ga nam s moral v raznih zadevah nemški deržavi po- prošnjo poslali, de bi ga presodili ino potem koren biti, de bi mi svoje poslance v Fran- po našimu mnenju razglasili. Ker je pa ger-kobrodu redili, de bi Nemcam morali davke I do obnašanje, s katerim so proti vniki Lovran-in mnogoterne doklade plačevati, ki tako dav- cov po zvijaško podpise neke prošnje zoper kov pri nas dama ne manjka, de bi se mo- Lovrance od prostih ljudi iskali, tudi že v rali v veri, v deržavnim, srenjskim in doma- teržaških časopisih razglašeno bilo; ker je čim živetju po v Frankobrodu izkovanih po- ves ta prepir že tudi poslancu tiste volitne stavah obnašati, tega austrijanski Slavjani I okolice na znanje prišel, in dalej, ker se nam nigdar dovoljili ne bodo. Rroj 7. Danek Jo-lo novi politiški vdelitvi austrijanskih dežela sip iz Friedlanda v Čehah pristopi k našimu I kaj očitno govoriti prezgodno zdi, mislimo družtvu in pošle 7 zlatih kakor plačilo za to reč za zdaj raji na stran položiti, namesto celo leto in za poštne potroške. Imeniten je ta razpertije med dvema sosednima srenjama še pristop iz tako daljniga in zlo ponemčaniga bolj podpihavati. Rroj 25. Černe Anton po-kraja, in veliko radost nas je obšla, ko sinolslanec pri deržavnim zboru pošle pet zvezkov njegovo pismo prijeli. Mi smo lepo v češkim ondašniga govorjenja imenitniših poslancov v narečju odgovorili in verliga iz raznih časo- zbornih sejah od 3. do 10. Januarja 1849. pisov znaniga Slovana in brata, ki vsako slo-jTo darilo je velike hvale vredno, ker se v vansko reč rad krepko podpira, serčno po- njemu veliko imenitniga govorjenja najde, ki zdravili. Rroj 11. Černe Anton, poslaneclga časopisi niso tako obširno prinesli, in mi pri deržavninm zboru v Kromerižu, besedejse gospodu poslancu v odpisu lepo zahvali-ministra Stadiona na znanje da, po katerih lino, naši častiti družbeniki pa se iz tega pre-ministri spoznajo de so Dalmacia, Istrija in I pričajo, de imamo verliga prijatela v deržav-celo jadransko primorje do Soče prevagavna nim zboru. Broj 32. Neki primorski kapitan slavjanska dežela. Na to smo mi gospodu in člen našiga družtva se pritoži, de v po-poslancu prijem vesele novice poterdili, obIglavarskim razglasu zarad službe ces. kralj, enim pa tudi primerno pismo gospodu ministru kapilana teržaškiga ladjostaja (Capitano del poslali, v katerim se lepo za priznanje naše porto) terjano ni, de mora ta uradnik tudi narodnosti zahvalimo in ga ponižno prosimo,Islavenskiga jezika zmožen biti, ker so austri-de bi zanaprej slavjansko živetje v primorju Ijanski pomorci in mornarji veči del Slavjani. krepko podpirati blagovolil. Rroj 15. in 21. Znano je, de je bilo še pod staro vlado za-Odbor Slovanske lipe v Pragi nas lepo po- povedano, de uradniki v slavenskih deželah zdravi in prosi, de bi ji o važnejših rečehImorajo tudi slovenski jezik dobro umeti, in tergovine in kupčijstva dopisavali ali mu ka- de se to tudi v razglasih zarad takih služb kiga dopisatelja (korespondenta) na znanje I terjati mora. De se je to v zgori omenjenim dali. — Vredništvo Novin Slovanske Lipe v I razglasu opustilo, se je mende pomota zale-Jragi pošle od neimenovaniga prijatla prijete žila. Ker bo pa, ni dvomiti, to službo verli in teržaškimu družtvu namenjene denarje, 20 in zasluženi gospod, nekdajni hrabri in izver-zlalih, in prosi, de bi mu po priložnosti pri- steni oficir austrijanske vojaške brodnije do-merne sostavke za imenovani časopis poši-Jbil, od kateriga se je nadjati, de si bo pri-Ijati hotli. Ta dva dopisa sta zarad tega zadeval slovenskiga jezika se dobro naučiti, znamenite važnosti, ker nam pričata, de smo mislimo, de v tem nič kaj več opraviti nimamo, si v tim kratkim času našiga djanja v Če- toljkajn manj, ker, kakor vidimo, deželsko lah, to je v domovini sedajne slavjanske iz- poglavarstvo že zdaj vse važniši postave in obraženosti, verle prijatle pridobili. Mi smo zapovedi v slovenskim in ilirskim jeziku raz-im zahvalne odgovore dali. Gospod Josip glašuje, in tedaj tudi od vsih uradnikov, ka-Wesely in gospod Bačovvsky sta nam dovo-1teri z Ijudstvam opraviti imajo, popolno zna-ila, de smo ju kakor primerna dopisatelja nost slavenskiga jezika gotovo terjalo bo. To vredništvu na znanje dali. Družtvo bo še za-Jso znamenitniši reči našiga opravilniga dnev-naprej bolj zrelo razsodilo, kaj bi v teli re-Lika do zadniga Februarja 1849.
čeli še storiti bilo. Broj 16. Več iskrenih Slovencov nam pod to številko iz Beča piše, tako se serčno ob našim združenju veselijo, in kako britka tuga jih ima, de nam zarad
(Iz dokaza uravnanja itd.)
Hervaška in slavonska dežela.
tam vladajočiga obsedniga stanu ne zamorejo Slavenski Jug piše: Zagreb 26. Sušca: imenu bečko-slavjanskiga družtva splohno Trojedno kraljestvo je izreklo zvezo z vojvo-radost o našimu obudenju na znanje dati. Po- dino serbsko, to če reči: deliti med sabo vse šlejo nam krasno sliko slavniga bana Jelačiča dobro in zlo, in delati v vsem složno, in v narodni banski obleki in drugo delo izverstne Isporazumljenju. —Naši bratje Serbi povab-roke „Srbi oko pčvača". Obe podobe je Slav-lljeni po ministerstvu, de pošlejo dva moža, v janskimu družtvu v Terstu gospod Ivanovič.lktere zaupajo, na Dunaj, kjer se bodo dogo-slavni srbski kamnopisec, v dar namenil, inlvarjali z vlado zastran uredbe vojvodstva, so 10 imenovanih Slovencih prijazno v Terst po-[izbrali vredne svoje domorodce gg. Šuplikca, al. Zraven nam jc tudi oznanil, de bo kmalo Živanoviča, Paskoviča in Bogdanoviča, od kte-sliko Stratimiroviča, ter poslavljenje banalrih so pervi trije pred dvema dnema sem pri-
šli, in naša kot zaveznikov dolžnost je, de jim tudi od naše strani pridružimo nekoliko zanesljivih ljudi, ki bi z njimi pred vlado ponovili naše vkupne želje, izrečene v zadnjim zboru, in na podlagi taistih se ne samo z vlado pogovorili glede domačiga vravnanja, ampak tudi glede razmere do celotne deržave brez obzira na darovano ustavo, zakaj oni so sicer govorili za eno, to de za zvezno austrijansko cesarstvo. — Danas je zavoljo tega velki odbor (zbora) sejo imel, in če prav od vlade povabljeni nismo bili, so se vendar v ti seji izbrali gg. Vranjicany, Mažuranič, Zigrovič, in Kukuljevič, de se serbskim poslancam pridružijo in edino ž njimi pri vladi tako ravnajo, kakor to sreča in čast našiga naroda tirja. V ravno ti seji je bilo govorjeno od razmere med nami in bratji Serblji in sklenjeno, de imamo eno postavodajavstvo, ali vsak svoje domače opravništvo (Vervvaltung). Zložno, le vedno „Viribus unitis!"
Zagreb 26. Sušca. 1 dan MaligaTravna bo opravil g. Pakraški škof Štefan Kraguje-vič v Zagrebu zadušnico po rajnkim serbskim vojvodam Štefanam Šuplikcam.
V Zagrebu je bil 30. Sušca naslednji oglas (plakat) na ulicah pribit, kakor Nov. h. si. d. pravijo, od nekiga uradnika pri banskim svetovavstvu :
Dobri glasi!
Kakor smo ravno za terdno zvedili, se bodo vsi sklepi, in zlasti tudi 26. člen glede vojaške meje ali krajine, za kaki dan od nje-goviga veličanstva našiga mladiga cesarja in kralja Frančiška Jožefa poterdili.
Komu se pak za voljo te nenadane milosti narpopred zahvaliti imamo, to bo serce vsa-kiga domorodca samo po sebi čutilo.
Jugoslavjani! Mili bratje! Ne obupajte. Tudi mi bomo imeli edino domovino in takrat zopet ljubili Austrijo!
Ter bomo drage volje zopet k velikimu delu njeniga prerojenja podali junaške svoje desnice.
In zacelile se bodo gerde rane naroda našiga, ktere mu je vsekal boj na borišu za moč in slavo austrijanskiga cesarstva.
Takrat, bralje! bo nam slava, de smo sozidali novo hišo na jugoistoku od Evrope, v kteri bomo tudi ini kot udje slobodne družine narodne le te hiše, dostojno mesto posedli, in pozabljivši na poprejšne nadloge in žalosti iz celiga serca glas povzdignili: Naj živi ustavni kralj Frančišek Jožef! Naj živi ljublenec naroda slavni Jelačič ban! —
Slavenski Jug pravi: Bog daj, de bi res bilo, ali dvomimo. —
V	v
Ceska dežela.
Odbor Slovanske Lipe je v seji 26. Sušca enoglasno sklenil, de ostane Lipa tudi zanaprej politiško družtvo, in de se bodo prineski za kaucijo Novin Slov. Lipe zbirali. —
Dr. Brauner je ministerstvu zastran češke deželne ustave pomagal, in oznani zdaj po Nar. Nov., de se pred Cehi opraviči, načert, kteriga je ministerstvu v ti reči podal. V I. oddelku od dežele je nasvetval (2): oba naroda v ti deželi imata enako nedotakljivo pravico, ohraniti narodnost svojo in rabiti jezik v uradih in v očitnim podučevanju. Vikši opravnik kraljestva (Stalthalter) mora zadeve českiga kraljestva in oba jezika popolno znati. Uradi, ki sežejo do krajev, v kterih oba naroda prebivata, se morajo le ljudmi izročiti, ki oba jezika znajo. V V. oddelku „od de-želniga zbora" svetva: Deželni zbor ima obstati iz 240 poslancov, ki se tako razdelijo:
60 voljenih od teh, ki v volitnim okraju skupej narmanj 1/a celiga direktniga davka plačajo,
80 od mest in krajev, ki imajo narveči obljudenje,
100 od drugih prebivavcov zemlje.
Na zbor se zamore izvoliti v vsaki versti, kdor je 30 let star, 5 let že austrijanski
deržavljan in ki je v kaki versti volivec. Zbor se izbere za 3 leta, ima eno zbornico in se vsako leto pokliče, itd.
Druge novine na Ceskim prineso podoben izpisek iz češke deželne ustave, kakor de bi že od ministerstva poterjena bila.
IVforavia in Silczia.
Holomuc 29. Sušca. Včeraj je bilo poslanstvo iz okraja in mesta Beke pred svit-lim cesarjem in mu je dva pisma izročilo; zahvalilo se je sosebno zavoljo samostalnosti, ki je Reki v ustavi 4. Sušca zagotovljena.
Njeg. Veličanstvo cesar je med drugim te besede odgovoril: Upam, de se bodo drage Vam naprave z zavezo vkupnega nadomest-vanja (geineinsame Vertretung) z bližnjimi kronskimi deželami bolj dopolnile in vterdile."
Tudi Teržačani so bili poslance k Cesarju v Holomuc poslali, prosit za samostalnost Tersta in okolice, ki so bili 24. Sušca pred njeg. Velič. S vitli cesar jim je obljubil: „Deželna uravnava Vaše kronske dežele se bo z pomočjo zaupnih mož iz Vaše srede ustanovila."
* Slovanska Lipa v Holomucu je sklenila tudi za naprej politiško družtvo ostati; udje, ki so 24 let stari, bodo udje politiškiga družtva, mlajši pa samo udje bravniga družtva.
Oalieia in Vladimiria.
Iz Lvova 21. t. m. pišejo rusinske novine Zorja galicka: Ne z druziga vzroka, samo zato, de bi ustavili lažnjive povesti naših nasprotnikov, opomnimo: de vse raznesene novice in pravlice, kakor de bi misli izrečene od g. Borisikjeviča, predsednikoviga namestnika v Glavni Radi, v seji 16. t. m. zastran darovane ustave proti vladi bile, ali de je g. Borisikjevič zavoljo tega govora zapert ali družtvo samo razpušeno bilo, so lažnjive besede.
Nar. N. povedo omenjeni govor Borisikjeviča , v kterim od ustave naslednje opomni: de 1) ne obseže izrečbe od razdelenja Galicije po narodnosti, ktero si je celi rusinski narod zlo želel, de bi svojo narodnost proti polski varvati in do enakopravnosti priti za-mogel.
2)	šole in uradi, zunej nižjih šol stoje pod centralno oblastjo, in z tem so vrata od-perte ponemčanju.
3)	Kupčija, umetnost, rokodelstvo so izročene moči deržavniga zbora, kar vse na to kaže, de vstanemo mi le kolonia naložena v prid centralizacije.
Ogerska dežela.
General Velden je mende iz Dunaja k armadi šel, ktera je Komarnsko terdnjavo ob-legla. Tu mende silo veliko naših pada. Na mesto Veldna je na Dunaj gen. Corič prišel.— Tudi se pripoveduje, dc je Vindišgrec na cesarski dvor v Holomuc poklican, in de bo vikši komando baron Jelačič prevzel.
Iz Erdelja se sliši, de je Polak Bem od Rusov potolčen in v Valahio pregnan bil.
Na doljnih planjavah okoli Tise je mende velik sneg zapadel, zatoroj naša armada dosti opraviti ne more.
Kakor dunajski časopis „Presse" pove, je v Builapešti velik strah, de bi zopet pod Košutovo gospodarstvo ne padli, ker že dolgo niso madjarski puntarji od cesarske armade potolčeni bili in se že blizo Budapešte poka zujejo. —
Časopis „Oester. Correspondent" pove, de so Rusi v Galicijo stopili. —
Ptuje dežele.
Laška. General Volgemut je do ministrov in do Cesarja poslan z pogoji miru z Piemon-tezi. —
Poljni maršal Radecki izvestuje v glavnim stanu v Novari 24. Sušca c. k. bojnimu
ministerstvu od bitve: Sovražnik, 50,000 mož, je sklenil pri Olengi pred Novaro srečo svojo z nami poskušati. Prednja straža pod hrabrim generalam d'Aspre je šla včeraj (23.) iz Vespolate proti Olengo in je tam na sovražnika zadela, kije na goricah postavljen bil. Ker drugi oddelek koj za njim prišel ni, je bila bitva dolgo dvomljiva. Nadv. Albrecht, ki je prednjo stražo komandiral, je več ur z junakoserčnostjo sovražnim napadam nasproti stal, dokler ni general d'Aspre z komandan-tam tretjiga oddelka Appelam leta oddelik na obojno krilo vojakov nadvojvoda Albrehta raz-položil, jez pa sam zadnjo stražo na sredo za njimi postavil. Na to je pa še grof Thurn z četertim oddelkam ustran Agonje na desno stran zoper sovražnika planil, tako de se je sovražnik na mrak povsod umikvati in v velikim neredu v gore potegniti mogel. Vsak v armadi je bil junak. Če bi hotel pravičen biti, bi prav za prav vse imenovati mogel. Blagor nJcg- Velič. cesarju, de ima tako armado. Nar veči pohvalo zaslužijo generali d' Aspre, Appel, Thurn; za njimi pa nadvojvoda Albreht.
Na to pohvali Radecki se več drugih generalov in oficirjev, ter nadaljuje:
Dobili smo 12 štukov, 1 bandero, 2 do 3000 vjetih, sovražniku so vbiti, kolikor se ve, 2 generala, 16 oficirjev, 3 do 4000 mož.
Naša zguba tega dne je žali Bog! tudi velika; 2 do 3000 možje mertvih ali ranjenih.
Bitva je terpela od 10. zjutri noter do pozne noči. — Piemonteski general Cassato je še tisto noč k generalu Hessu, ki je na borišu ostal bil in sovražnika preganjal, prišel, za primirje prosit, kar mu je pa odrekel in mu je še na znanje dal, de se drugači od primirja govoriti ne sme, kakor s naslednjimi pogoji: noter do sklepa miru ostane kraj med Tesinam in Sesio od vojakov obseden, ravno tako mesto Alesandria celo in polovica terdnjave; dalej sardinske bojne ladje se morajo iz jadranskiga morja naravnost spraviti in po lastnih poslancih pogovori zastran miru berž pričeti. —	/
V	Brescii so se bili ljudje spuntali, de se je moglo mesto bombardirati. Tudi marsikje niso ceste več varne od puntarjev.
Naša armada je mende v Novari veliko dnarjev (Lloyd piše od 42 miljonov lir) zaplenila, ki so bili od Lombardov in drugih nespokojnežev za vojsko proti Austrii namenjeni.
Pripoveda se, de tirja Badecki za mir povračilo vse škode (80 miljonov gold.) in pa odstavljenje Benetek. — Karel Albert de pojde v švajco.
Od Slovenskih regimentov je mende sosebno regiment Kinski veliko terpel. —
Frankobrod na Majnu. Narodni nemški zbor je 27. Sušca sklenil z 279 proti 255 glasam, de se ima dostojnost nemškiga deržavniga glavarja enimu izmed sedajnih nemških vladarjev izročiti; z 267 glasi proti 263, de je ta dostojnost (AViirde) nasledna ali dedišna (erblich) ; ta vladar ima ime nemški cesar.
V	seji 28. Sušca se je pričela volitev tega nemškiga kralja, 248 poslancov se jc glasovanja zderžalo, 290 jih je pa izvolilo Pruskiga kralja za nemškiga cesarja.
Poslanstvo od 25 udov bo ta sklep pruskimi! kralju na znanje dalo.
Narodni zbor je sklenil skupej ostati, dokler se pervi deržavni zbor ne snide. —
Kakor Lloyd pove, Pruski kralj te časti ne prevzame, in narberžeje se bo tudi Nemcam , kakor se je g. Šmerling v Frankobrodu ovadil, ustava oktrojirala ali odkrojila. —
Turčija. Augsb. Allg. Zeit. piše, de se v Valahii govori od namena Turkov, 45,000 mož v podonavske kneževine poslati, Busi pa de se hočejo zoperstaviti. Sploh rasejo, kakor se sliši, razpertije med Rusi in Turki čedalje bolj.
If e p o liti š ki del.
Svečan in cvetica.
Pod rušo gorice, na solnčno stran, Je nježna cvetica tičala, V zavetji se varnem ni mornih slan, Ko zima je zunej vihrala, Ni burje, snegov se ni bala, Ker zemlja zakriva jo varno Pred mrazom, pred silo viharno.
Al komaj topili se led začne Od solnca, ki nekaj dni greje, In komaj prek juga se rižice Znebijo snežene odeje, Že svečan k cvetlici prispeje, In terka na rušico njeno, Klicaje z besedo medeno:
Svečan.
Kaj čakaš, premilena, kaj mudiš, Doklej pod zemljo boš tičala? Ne pada več slana, ne brije piš, Že sneg je gorkota pregnala; Na solnce, cvetičica zala, Ne skrivaj več svoje lepote, Pred svetom v neznane tamnote!
Cvetica.
Še zima, se zdi mi, minula ni, Bojim se, de mraz mi še preti; Glej! zendja me kviško še ne budi, Ne slišim še tičkov žgoleti. Ne sapic pomladnih šumeti, In skerbno umikajo lice Pod zemljo še moje sestrice.
Svečan.
Kaj t vezeš, preljuba, naj sram te bo, Mar letenske čakaš vročine? Ko toča pobija, ko strele žgo, Ko suša popalja cvetline? Le mudi, de pomlad premine, De bodejo druge, manj zale, Na tebe zmerzlivko kazale.
Cvetica.
Poterpi, moj Svečan, vsaj ene dni, Sej dolgo ne bom se mudila, Premerzle se zdijo mi Ae noči, Bi jutranja sapa nemila Nezdrava mi bit' utegnila; Ker zemlja, ko dan se nagnuje, Še zmirom nad mano zmerzuje.
Svečan.
Oj starke neslane pač ncpoznaš, Cvetičica moja prelepa, Ki polna zavisti mrazi nalaš, De bolj te v samoto zaklepa, De skriva tamnica te slepa, Medtem, ko pomlajene dobe Vse vživa in pije sladkobe.
O pridi na svetlo, na beli dan, In zemljo zapusti vesela! Pač radosti čaka te raj neznan: Toplota najmilši bo grela, Te sapa naj meči objela, Naj lepši, naj zalši cvetica Med cvetjem boš stala kraljica.
Tako jo je vabil, jo klical vun, In sreče obetal čez sreče; Kar mika serce, ji na dan lizun, Vse sladko, vse ljubo izleče, Dokler ne preveri boječe, Dokler izpeljana ni bila Nevedna iz varnega krila.
Al komaj je vne, se strašno zave; Pred sabo zre polja snežene , In komaj je solnce šlo za gore, Zarjovejo burje ledene, Zmerzal jo strupena oklene; Prepozno kesa se zdaj reva, Ter mraza in groze medleva.
In zjutra, ko dan je posijal spet, Cvetičica več ni živela, Viselo je perje, bil skerčen cvet, In bilka sosedena, vela. Mat1 zemlja zastonj je solzela, Zastonj je po hčerki tožila; Ni tožba več mertve zbudila.
Kaj lioče nek Slavjansko družtvo v Terstu? *)
a.	V vod. V našimu pervimu povabilu od 23. Oktobra in v oznanilu od 20. Novembra 1848, od kateriga tudi pričijočimu dokazu en iztis perložimo, smo namembe našiga zedinje-nja v raznih slovenskih, nemških in taljanskih novinah razglasili, in s tem očitno na znanje dali, de kakšinc skrivne naključbe, kakšine drugim narodam in jezikam sovražne misli nikakor naše vodila iiiso. Nar važnejši naših namenov so: Povzdiga Slavjanstva v Austriji po mogočnosti na nar višji stopnjo izobraže-nja po vodilu slobode, enačili pravic in bra-tinstva, in pa zagotovlcnje ustavnih naprav po potu enacih pravic vsih austrijanskih narodnosti. O tim se hočemo z našim dragim slavjanskim bratam jadranskiga primorja še nekoliko po domače pomeniti.
b.	Stališ Slavjanstva pred letam 1848. Slavjani vsih nekdaj, ne tak mnogo kot zdaj razcepljenih narečji, so bili v starodavnim času vsi slobodni, samolasten, krepak mogočen narod, vladan od lastnih svojih vojvodov, vno-trajnih zadevah pa od svojih domačih stara-šinov in županov. Odkar je pa Frankovski mogočni kralj Dragutin z naslovam Veliki, jred jezero letami slavenski narod, v začetku, vakor Nemci pravijo, naprošen jih tlačenja Avarov (Obrov) rešiti, nemškimu jarmu pod-vergel, so bile vse naprave v deržavnih in notrajnih zadevah le po nemškim kopitu osnovane." Dragutin in njegovi nasledniki v vladi velikiga nemškiga kraljestva so v podveržene slavenske dežele nemške mejne grofe, poglavarje in druge vikši uradnike pošiljali. Z njimi in za njimi se je pertepla v slavonsko zemljo množica nemških žlahtnikov darivših Slavenam tisto peklensko znajdbo vazalske podložnosti v kateri se je zcmljolastnik grajšaku podvreči in mu vsakoletne davke v denarjih in v per-deljkih da vati, tudi z lastnim životam njega sužen biti moral. Tako jc bila opčna slobod-nost zaterla, in ker je bilo vsim nemškim tla-čiteljem ležeče podložnike v nevednosti obder-žati, so tudi slavenski jezik zaterati se prizadevali in zarad tega poduk prostiga ljudstva popolnama zanemarili. Še hujši se je Slovcn-cam jadranskiga primorja godilo. Tu so se Taljani iz bližnih dežela v primorske mesta naselili. Blagovitnejši od Slovencov so si ne li dosti zemlje temuč tudi vse uradnije in sod' niške opravila osvojili. Ošabnejši in prevzet nejši od Nemcov so Slovence popolnama za nič deržali: Slovcnc (Slavo) in pa sužen (sliiavo) je Taljanam enake pomembe, in govoreči od Slovencov ali njih jeziku pravijo le Quel schiavo, parla la lingua schiava.
Vse le napake je 15. dan sušca 1848 v dim raskadil. Enakopravnost je vsim stanovam in vsim narodam avstrijanskiga cesarstva zagotovljena. Pa enakopravnost mora tudi resnica biti. Tega vas dragi slavjanski bratje večkrat in glasno opominvati hoče Slavjansko društvo.
c. Prebivavci v primorski deželi. Slavenski narod jc v okrožju teržaškiga po-
Podgorski.
glavarstva prevagljiva množina obljudenja. Iz med 504,412 prebivavcov celiga primorja, jih je pod Pazensko kresijo 176,023, pod goriško, če tudi vse kar je prek Soče taljans-kimu jeziku perštejemo, nar manji 142,000. in v teržaškim mestnimu okrožju tudi nar manj 25,000 Slovencov, vsih skup 343,023, tedaj skora dva tretjaka vsiga obljudenja. Sla-venskimu narodu tedaj gre posebna skerb deržavniga vladarstva in deželskiga poglavarstva To vam dopovedati hoče Slavjansko društvo d. Poslaniki za deržavni zbor. Ustava in enakopravnost Slavenam pravico da svoje poslance v narodni zbor pošiljati, kateri sami rojeni Slavjani okoljšine in potrebe svo jiga naroda poznajo in se v vravnavnim al po stavedajavnim narodnim zboru za svoj narot izkreno potezajo. Volili ste že, dragi bratje pretečeno leto poslance, pa pregovorjeni, pre hiteni, persiljeni, in navajeni Taljane svoje gospode priznati, ste, žalibog! tako volili, de razun treh iskrenih Slovencov goriške kresijc, so bili le taljančoni izvoljeni, katerim slaven-skiga naroda clo nič mar ni, in zmed katerih eden, od Slovencov izvoljen, je v narodnim zboru terditi se podstopil, de Istrijanska zemlja je vsa Taljanska, in de mora le po taljan-ško' vravnana in vladana biti. De zanaprej poslance k narodnimu zboru iz med vas, može
vašiga lastniga naroda in jezika, pametne, umne može čistiga slavjanskiga duha izvolite, de vam ne bodo v škodo ravnali, to vam v vaš lastni prid šivo perporočiti hoče Slavjansko društvo.
e.	Poslaniki za deželski zbor. V takorečenih nemških avstrijanskih deželah so zarad presojenja notrajnih domačih zadev deželski stanovi osnovani bili. V okrožju teržaškiga poglavarstva sicer še niso vpeljani bili, in lahko jih je dežela pogrešala. Na mestu tistih stanov se bodo zanaprej deželski zbori deržali, v katerih bodo odborniki celiga ljudstva naredbe in .postave v notrajnih deželskih zadevah presodili in narodnimu zboru ali deržavnimu vladarstvu predpoložili, nektere tudi jrecej izpeljavah". De kadar bo na to prišlo v takim deželskim zboram poštene zvedene narodoljube može iz med vas izvolite, de se ne daste prekvantati, odbornike iz med vaših )rotivnikov voliti, to vašim sercam vtisniti hoče Slavjansko društvo.
f.	Odborniki za domače ali srenj-ske opravila. Po posebni postavi o srenj-skili napravah bodo se srenje v domačih srenj-skih rečeh same vladale, svoje srenjsko premoženje same oskerbovale, za notrajni mir, pokoj in red same skerbele, to je svojo lastno policijo imele. De se ob novim osnovanju srenj ne daste takim krajem pridružiti, v katerih je večina Taljanov, v katerih rog bi vi trobiti morali, de v oskerblenje srenjskih opravil lastne domorodce, iskrene Slovence, pa tudi poštene in zvedene može izvolite, to vam skerbno perporočiti hoče Slavjansko društvo.
g.	Prisežniki v sodnica h. Pravde nad nesrečnim, ki so hudodelstva alj manjših pre-greškov zoper postave obdolženi, se bojo očitno, in uslmeno deržale, v katerih bojo pri-seženi možje pri sodbi sedeli in po svoji vesti sodili, ali jc obdolžen kriv in ima kaznovan biti ali pa ne. Bratje, poklic prisežnikov v takih sodbah je silo važna reč! v njih izusten-ju leži osoda obdolženiga človeka — božje stvari, živlenje ali smert, slobodnost ali dolga huda ječa; leži pa tudi mir in pokoj in varnost premoženja od hudodelnikov večkrat napadenih. De prisežnike može izvolite, može nigdar ne oskrunjene vesti, može zdrave pameti in opčno znane poštenosti, k temu vas zanaprej opominjali hoče Slai\jansko društvo.
(Konec sledi.)
Knjiga splošnih deržavljanskih
postav.
210.
Ako je več varhov postavljeno bilo, zamorejo sicer premoženje maloletniga skupno ali razdelno oskerbovati. Tode naj oskerbu-jejo taisto skupno, ali naj razdelijo oskerb-ništvo brez poterjenja sodnice med sabo; je vsak posamezen za vso škodo odgovoren, ki bi maloletnimu izvirati vtegnila. Vselej mora pa tudi sodnica poskerbeti, de se oseba maloletniga in glavno vodstvo opravil le od eniga oskerbuje.
§. 211.
Iz dokaza vravnanja in delavnosti Slavjanskiga družtva v Terstu od svojiga začetka do konca Februarja 1849.
Materam in babam, ki varstvo prevzamejo, se mora sovarh pridati. Pri volitvi taistiga se ima pred vsim gledali na izrečeno voljo očeta, dalej na nasvet varhinje, slednjič na žlahtnike maloletniga.
212.
Tudi sovarh mora poverno pismo od sodnice prijeti in obljubiti, de hoče blagor maloletniga množiti, in mora k temu koncu varhinjo s svojim svetam podpirati. Ko bi važne po-greške zapazil; si mora perzadeti, jih odpraviti, in če je treba varstvini sodnici razodeti.
213.
Druga bistvena dolžnost sovarha je, de pri opravilih, za veljavo kterih je dovoljenje varstvine sodnice potrebno, prošnjo varhinje ž njo podpiše ali svoje posebno mnenje priloži, ravno tako ima tudi' čez takšno opravilo na tirjanje sodnice naravnost svoje zdetje oddati.
§. 214.
Sovarh, ki je te dolžnosti izpolnil, je vsake druge odgovornosti prost; če je pa so-varhu ob enim oskerbništvo premoženja naloženo bilo, je taisti z tem oskerbljenjein vse dolžnosti oskerbnika prevzel.
§. 215.
Ako varhinja iz varstva stopi, se ima varstvo pravdama bivšimu sovarhu naložiti.