ar rtniške in ar Izhajajo vsako sređo po celi poli. Veljajo v tiskarnici j II pošiljane po pošti pa celo leto 4 glđ. 20 kr., za pol leta 2 celo leto 3 glđ. 60 kr > pol leta 1 glđ. 80 kr glđ. 20 kr., za i četrt leta 90 kr četrt leta 1 glđ. 15 kr. nov. den ř Ljubljani y sredo 14. decembra 1870. Gospodarske stvari. prve m slučaji, ker taki namešani gozdi zmi rom ostanejo, moramo paziti, da pridejo drevesa s po Hmetijsko - kemiška preiskovalnica na Dunaji. S™0™?'^ ikore Cesar dovolil 27. novembra Dunaji osnovala neka nova nap da se je na na korist kme- vkup > oskrbovati. Na priliko ki morajo enako rast imeti in enako se hrastj bukve ----------- — r...... ^„«„jc, uuivvc, javori, jeseni^ bresti, breze, gabri ali jelše, za šilovne gozde, jelke ie iijstvu imeli, kakoršne dozdaj v našem cesarstvu nismo se smreke —___ ^ ^ «^a ^v 4> « r« I-» r\ « X ITF trv m* /\ i r% /\ ^ r\ 1 1 A O i i « ^ A » pod imenom ,,kmetijsko-kemiška preiskovalnica landwirthschaftlich-chemische Versuchsstation) 9 bori in mecesni, ali v namešanih šilovnih in listnih gozdih bukve, smreke in jelke namen med (prsti), imajo v mije rudnine, rastline, vodé, gnojila itd. in pové, kaj drugim je ta, da preiskuj Drug > bočemo iz nameŠanega gozda že popred kaj dobička imeti, je breza najbolja zarad cene sebi vse z ozirom na kmetijstvo 9 kdor želi od kaj izvedeti o ravnokar imenovanih zadevah; treba Te naprave se more poslužiti vsak semena, hitre rasti v mladosti in lastnosti drevj nje preišče, in za da druzega ne zajezi v rasti. Ne smemo je pa med smreke jelke sejati, ker jih kmalu preraste, z vršičkom oteplj pa jej v preisk pos > kar želi, da se mu preiskavo po odločeni tarifi plača pre-îskovalne stroške naprej. Pošiljati pa se mora od vsake stvari toliko, kolikor se je za preiskavo potřebuje, in poškoduje. Dolgo pa od breze dobička čakati in jo zarad tega dolgo rasti pustiti, ni svetovati. Pa tudi je ne smemo na gostem rasti pustiti, ker bolj drugim ško f v 2, 3 ali 4 tednih se mu poroča in duj 9 kakor sama koristi. Će sama stoji, naj se že, kaj se našlo. Od kedar je za preklovino dobra, poseka, posebno v takih vsake stvari se pošilja četrt ali pol funta ali cei funt do 3 funte, in tarifa je po obširnosti preiskave določena od 1 gold. 30 goldinarjev. Natanjčnejše pozvedbe dobi vsak od preiskovalnice same, ako se do nje pismeno na Dunaj obrne krajih 9 ker za obroče sklep, zemu pa cenó tr e tj em slučaj od dveh dreves 9 abij 9 ki hočemo namešan gozd io seme enemu drago 9 dru 9 so 99 Novicam" je bila dolžnost, da to važno novo na- pravo naznanijo kmetijskim gospodarjem, da vedó, kam se obrniti, ako to ali uno izvedeti želijo. Naj omenimo najbolja sledeča drevesa: hrast ia bukva, javor in jesen, bresti in gabri. Ta drevesa sejmo med breze in jih počasi izredkujmo. Mecesenovo setev moramo pa z bori dobro namešati, in sicer tako bode gozd v 60. do 80. letu čist, ko so bile breze 9 en primerljej; na priliko, nekdo jdel posestvu gips, gipsom in gipsom, razloček tudi znan dober gnoj gips kar se tiče gnojiln po kteri se prodaj moči Zdaj svojem med je velik koi mamo pristransko korist, vsekane 9 a V som varstva dati trt em slučaji, ko hočemo le dobrim dreve 9 daj 9 bor jboli Bor se še najraje tako obdelati, da nam v to služi. Moramo ga pa razioueis. luui v učni, pu mchoo piuurtja, aux mauiu res san30 za varst to novo napravo, pošljemo kaka dva funta najdenega jn k0 nam dosluži res samo za varstvo in zavetje druzemu drevju imeti 9 in v gipsa na Dunaj preiskovalnici, plaćamo tarifo dveh tednih vemo, kakošen gips imamo. Gotovi smo, da novica o tej novi napravi dobro doide marsikteremu naših gospodarjev. iu ucuxi uuomm, ga brez premisleka odstraniti, v^ ga hočemo dalje pustiti in veči dobiček od njega do 9 Ce 9 bo zarad hitre rasti tako škodlj biti dozdaj korišten. Najbolji nam služi med smrekami, jeî 9 kakor je bi kami in bukvami, če ga odstranimo ko je Zareja novih gozdov po umetni setvi. čevljev visoko izrastel. Še najbolj storih, ki jih hočemo s takimi drevesi nasejati B. (Dalje.) namešani setvi. vsejemo let popred po čevlj do ako na pro- bore Poteim 9 narazen bi Namešana setev, čeravno se ne priporoča tam, kjer se imela še le sejmo drugo seme, ki hoče varstvo imeti, v ra zore med mlada borova drevesca. Ce mladi bori zrastejo s smrekami, jelkami in buk sledečega : 9 je vendar zeló koristna, kar razvidimo iz vami na enkrat, zrastejo sicer bori v prvih letih moč- vendar pa niso tako veliki, da bi onim v prvih Namešano setev napravljamo- zato 9 bimo neJ.!> - - t. letih, ko varstva najbolj potrebujejo, varstva dati moglu uc jo zmirom obdržimo ; Da se to doseže, treba je bore bolj gosto sejati; vendar da od namešanega gozda popred dobiček do- ne hrepenimo preveč po tem, in zasejmo, če je zemljá da zmirom obdržimo . da napravimo sklep dveh dreves, kteremu je eno seme drago, drugo pa cenó dobra, same bore, pa bomo imeli borov gozd Ako hočemo, bodi ta ali uni namen doseči us, vai uBv7 v<* ucuu, namešano setvo, moramo se povedanih pravi! držati, in da eni sorti dreves, ki so v mladosti mrazu izpo- tako seme, ki hoče največ odeje imeti, prvo sejati, stavljena, z drugimi naredimo varstvo, dokler ga po- tako pa, ki hoče manj odeje imeti na dnj Na trebujejo. liko Cky XV1 JULVSUÇ? UiCliiJ VUVJU ILLl^ ti j ii c* 4JUIUUJVI 1.1(1 pTl" če hočemo hraste, bukve in breze skup sejati^ ; jpred želod in ga podorjimo; potem žir in po- nanja. Magjari so vsi bili zbrani pod krono sv. taejmo ni^ vleoimo ga počez z železno brano, in še le potem brezo in povlecimo z brano narobe prostor. (Konec prihođnjič.) e 9 složni v svojih zahtevanjih, okrepljeni vsi z enim fana pravom. Tudi Polj so tako složni in zbrani, ako se nasla ravno nimajo državnega prava, na ktero Cehe v raznih deželah krone sv. Venceslava Nenavadne prikazni letošnje zime. S Podgrada na Dolenskein. J. V. Na sv. Ka- njali veže močneje, kakor pravo, čuvstvo narodnega edinstva in sloga J už trudnega politicneg Slavene, razceplj delà na tri kolena in tarine dan in prvo adventno nedeljo so čbele nosile iz razkosane v deset dežel, je komaj dosehrnal. veza! en vrha Gorjancev. prikazen. ------- ~ M w w.J -----^ ^ iw/iuv/wttuv w Vtvuvv v JL p j uvuiuj U KJ OVJliLUCIl V KZCáčkL CL Tudi v Ljubljani smo videli isto jezik in bratinsko čuvstvo priljubilo. Kedar je politič Iz Viševka na Gorenskem 9. dec. R. Ko so nega delà trebalo, dělal je vsak na svojo roko, bodi pred dobrim tednom v naši okolici na sončnatih breži- M* . ... .«a« • •• 1 11*1 s starim ali novim državnim pravom, ali z ustavnim konom, skrojenim po nemško ali po magjarsko, vsaki nah, po ozelenelih travnikih in njivah v spomladni kra- si je pomagal le, kakor je mogel. Ťakošen nered ustav soti se že mnogobrojno razcvetale : bele slepice ali ku- lja'l je j Si do 0UU OU £J \J UIUV^V/MA vrj uv/ — ~ " --------------I----~--------J.jal JKJ J kA Ci LA Vš KJ 1 U V Cl U U UVI 0 6(1 ČIJ y \Ji Ck (5C II O UJ rice (Helleborus niger), spomladna resa (Erica carnea), odločno gibati na stezi napredka in izobraženosti, žanjevic (Polygala Chamaebuxus), pritlikaste brkončice človečnosti in moči, ktero je Bog dal za dědino vsa ali trobentice (Primula acaulis), rigelci ali male marje- kemu narodu. da se ne morejo do Cas 9 da tudi mi južni SI y njiv- spoznamo ta vzrok naše slabosti, našega zaostanka na tice (Bellis perennis), regrat (Leontodon Taraxac.) ski jetrnik (Veronica agrestis), mačehce (Viola tricolor), državnem in gospodarskem polji'v Avstrij kolenka (Sherardia arvensis), plešec (Capsella bursa da tudi mi idemo za Nemci in za Magj pastoris), Specularia speculum in še druge; ko so o vaje dobo gorkih dneh »"M wj/wv».»«. «« «« v vajc uvuu j kedaj oc uuuíu tuui LUÍ /j LIJI mravlje okoli kobacale in ko smo ne pa ostali komu za podlago in privesek se bomo tudi } čas je, pričako mi ž še njimi poravnali ) To so o pravém času razumeli rodoljubi, kteri so kobilice (Barbitistes Fieberi) večkrat videli na kaki skalici ogrevati se v solnčnih žarkih — je nenadoma pritisnila mrzla zima, pognala nevgnane mrčese v zim- vseh krajev habsburške monarhij se kup našli o začetku tega meseca v Ljublj £7 JL 1110U1ÍU ixii ^tiLUM j «v w » —V Ovli aj ska stanišča ter nam ne samo našarila na okna ledenih Slaveni 5 v uauouuioao jlu kj i j c* 11j ij v , i^j cl o boii uj c Kedar drugi narodi razvijajo vse svoj od stanuj ej o južni moči cvetic, marveč še nasula blizo en čevelj na debelo ter jih vsak posebej združuje, da pride do vece močí snega, ki je pádel na zmrznjena tla in bo, kakor ljudje onda tudi j SI trdijo ) dobra in varna odeja lepo ozeleneli ozimini. ne smej i držati križema 9 vsaki pri svojem pragu; onda je treba, da brat Politične stvari. rok bratu roko podá ter se složno postavi v narodno kolo da se zdržé, za to se hočemo tudi ~ ini in raz- Kar Nemci delaj 9 m Slaveni potruditi, da dosežemo. Raztrg Južni Slaveni. cepljeni ne moremo nič, mi bi propali. Južni Slaveni morajo živeti, napredovati, v eno vrsto stopiti z dru- Gledé na dogovore v Ljubljani sta „Zatočnik" in gimi narodi cesarstva; tega jim nihče ne more zabra Zadarski „Narodni list" přinesla jako tehtne članke. Narodni list" piše tako-le: „Eden za drugim vse- niti, in to bodo dosegli z edinstvom Tudi „Novice" pri trdijo popolnoma tem nazorom, dajo se narodi za mizo omike in bogastva, kakor kte- za ktere duševno že delajo več desetletij, in ker so o remu napoči čas, da stopi na svoje mesto. Tukaj bi pravem času mogli veliko primerov navesti, kako se je to na svetu boljšega peha 9 godilo in se godi dandanes; vendar mi hočemo omejiti svoje navajanje samo na narode, kteri v Avstriji živé, ne vstrašij in to na sedanji čas. Na tej strani so deset let vsi na- čaka obilo in tudi tega se vljenje stopili, smemo pričako vati naj jlepše bodočnosti. Vendar delà še zedinj južni Slaveni rodi v Avstriji pozvani na novo življenje; al Nemci so se s tem pozivom največ obogateli in se širili sè svojim gospodstvom od konca do kraja celega cesarstva. Po nekoliko letih je vsakemu že v oči padlo, da ne sme dolgo tako ostati, in da je potrebno, da se tudi drugim narodom prostor pusti. Kedar pa je prišlo do tega Adresna debata deželnem zboru kranjskem 30. avgusta 1870. leta. Za dr. Costo je govoril dr. Razlag tako-le: Jaz bodem na kratko govoril in skušal na da bi Nemci svoje gospodstvo stesnili, pokaže sprotno stranko prepričati o vprašanj ktero } v w * jjvuj/u«u« » v uvvwuit. J I^vuuuv d^/iv/iuv; dtiau&u ^icpiluabl SJ v aortuj jl , i\lcl (J J e v <3£lllls se zunaj na toča, ktera je v nered spravila zamišljeno za celo kranjsko deželo, in potem tudi za dežele celega prenaredbo cesarstva; samo Magjarom je sreča poslu- cesarstva žila. važno da so se nemškega gospodstva znebili. leta se dva naroda, nemški in délita v Avstriji. Ali more tako ostati? Zadnja magjarski, v prvenstvo Najviše cesarsko pismo je zarja, vsled ktere ima nastopiti splošno porazumljenje in vesvoljna sprava vseh narodov avstrijskih. Pet let se že trudimo po deželnih Nihče ne bode tega ver- zborih, po časnikih, po domaćih krogih z, nasprotniki, Cehi nočejo zaostati za Nemci in za Magjari. da je treba sporazumljenja, in sprevidelo se je v onih se je zanesljiv zval leta 1867. zadob- za Avstrijo nevarnih časih o vojski s Pruaijo in Italijo jel. Poljaci, kterim Ijen položaj, so ž njim že nezadovoljni; že se slišijo leta 186,6., da je tega sporazumljenja potreba, vendar glasovi, naj bi se oni tretji vsedli poleg sreéniših na- se nič ni zgodilo; ampak komaj eno leto po tem se je napravilo sporazumljenje samo med dvema narodoma, rodov ; a drugi se oglašajo, da se ne more odreci Cehom ? « wi«5« "u u« do uo mulo uuicw vcuuujj iictpířvvnu opurazumije kar dobodo Poljaci. Ali bode Avstrija čakala na stran- med Nemci in Magjari sko politikanje, na novo uredbo, tema dvema narodoma večina avstrijskih narodov se ni pomirila. Sad tega enostranskega pomîrjenja je bil povoljno, tega ne vemo in nečemo ugibati; al vsa po- da se je Avstrija na dvoje razcepila, da je kolo, ki je doba je, da jima ne bode izostalo, kedar pride red na nju. sestavljalo mašino ali stroj cele države, šio na dvoje. Kolikor nas to razmišljanje more razveseliti, da se Po tem pa se ni čuditi, da so se prikazale centrifu- tudi za južne Slovane primikuje čas zadovoljstva, toliko galne moči, al nikoli ne na slovanském svetu. . _ _ _ ■ - „ - — „ ______ _____ delo- gati, dokler ne pndemo do zaželenega narodnega porav- vanje, to čuti naše neoskrunjeno patriotično slovensko nam se predstavlja veča tema, ktero je treba prema- pohvala.) Nam je za Avstrijo mar! To kaže naše srce! (Gromovita pohvala.) Nam je mar, u« umyj, ouuu.j«, »o^ um^u Oo u»j pre okrepčá slovenski patriotizem, in sploh avstrij sko leži v naravni sredini teh deželic. da se oživi sodnija, vse drugo pa se naj prestavi v Ljubljano > ki domoljubje, ne pa koketiranje sè zmagonosno Prusijo in njenim cesarizmom! (Gromovita pohvala.) Lega zemljiška kaže to. tem oziru bi morala to vsaka stranka podpirati in posebno pravi kranjski Poglejmo si malo stan našega ubogega naroda, zastopniki in zastopniki glavnega mesta ljubljanskega VpraŠam, ali ima on pravico do obstanka in razvoja? (dobro 9 veselost) 9 ker bi to neizmeren dobiček bil za Da? Država nam mora po pravnem načelu potrebne Ljubljano in za celo deželo. da Kar sole zadene, moram omeniti, da male šole to za to sredstva dati in mi Slovenci smo prepričani bodemo ta sredstva le v Avstriji dobivali. Ker tedaj po celem svetu razun nas osnovane po načelih peda narod živi, mora tudi dobiti sredstva za svoj razvoj, gogike. Take šole, kakor smo jih imeli osnovane za obstanek. Poglejmo, kako je z nami Slovenci. Tu in tam proti koncu preteklega stoletja in ki se spet snujejo; nam niso kar nič koristile. Takrat vem za se sliši glas, da ni mogoče združiti majhnega na novo v šolo iznajdenega narodiča. dunajski časnikarji, ki Se vé, da take kvante vganjajo so hodili, od začetka jih je bilo 80, na koncu ljudi, ki v SO pa komaj 8 do 12 fantov, ali nobeden se ni naučil nam iz jutrovih dežel pri- sati ali brati. Jaz sam sem več takih ljudi poznal leta pi- ki VI 14 JUL e*J O XX1 VUUUl^MI J JLJ " *-------L ~ « M4MVII v MU UM4XI W V UJ * IJUUi ^/U^liCIl 2 AH romali. (Pohvala in veselost.) Nas je pol drugi mili- so takrat v celó nemške šole hodili, in vendar niso \ ^ mm ê I « * * m m ~ I ^ jon to se najde je toliko, imamo v vsaki nemški štatistiki, in ker nas pravico do živobitja, do materijalnega znali ne pisati ne brati, razun enega, ki je pozneje kofc rokodelec na gornje Štajersko přišel in se tam nemški in duševnega razvoja. Ali nas ni samo pol drugi mi- naučil. Zdaj se hočejo spet šole predelati in osnovati lij on, Slovenci še imajo drugih bratov, kterih je v tako 9 da ne bodo na korist narodu slovenskemu. Mi Avstriji 16 milijonov; in narod, ki ima vec kot polo- hočemo, da se naš narod dobro v šolah izuri za po • 1*1 V 1 • A i •• I V IV** 11« 1« vicofprebivalcev, če se vzame, da ima Avstrija le čez trebšćine vsakdanjega življenja in kadar doba za to 30 milijonov duš, ima gotovo pravico do živobitja in pride v srednjih šolah, naj se tudi mládencem přilož V/ T VA U VJ J A J I i Vf ^ V/ V V f V A Vf ▼ 4 vv vt V/ V V VJ vv « M To je jasna reč, ktere tudi nasprotniki ne nost dá, nemškega laškega ali celó magjarskega jezika tem obziru tedaj mislim, da treba le se naučiti. (Dobro, veselost.) Pogledimo srednje šole. Te razvoja, bodo tajili. omeniti še nekoliko, kar ravnopravnost zadeva. Vpra- dni je bilo v „Novicah" razglašenih 128 profesorjev, ki sam, CkCk t\Kj JO u ut*now, uu UM u.iHujouviu xx\j au iti^iaottui CiCk uauac DICU lij 1U OUI, ill ZiUčlj OC J G OC Zifó čemo govoriti o zadevah celega slovenskega naroda, 12 druzih izvedelo, tako da jih imamo 140. Tedaj se kteri je v sedmih deželah razcepljen. Slavni zbor! ne more reči, da nimamo učnih moči, da ne moremo Kranjska dežela je po zemljepisni legi središče vseh srednjih šol dobiti. Ni res! Treba je samo učitelje na bomo vse potrebne šole kako je pravniško stališče, da na Kranjskem ho- so izprašani za nauke srednjih šol, in zdaj se je se za Slovencev, in če je tudi srce in glava zdrava, udje pa bolni prava mesta 9 CC V , JU I/O JO IUUI Oi VV JU glUVU íi VI l M » t» ^ li«jV I'M J^i H I M Ut V bode kmalu celo truplo umrlo. Akoravno od vseh gimnazije postaviti, in imeli tako kakor r&alke ; ker naši učeni profesorji Slovencev nimamo mandata v tem zboru, vendar je go- ki so skoraj v večini tudi slovenski pisatelji tova reč, da vsi izobraženi Slovenci z nami enako mi- slijo x±x ow uuviuj » 1 \j\juxi num oivituoai ujoatcili , pol leta vse potrebne šolske knjige preskrbeli bodo 9 9 za samo 9 VIM » kJ* 1UVUÍHUVU1 f VUVi u «MU.1 "J» J^V* VHP T W O vlO iA »UJl^O L/l VOl\l Uvli , SALUV/ toraj se nam bode pritrdilo, kar nas navdaja, da ako se jim naročí, ker šolskih bukev sicer nihče nikjer imamo za vse Slovence toliko kakor pravico povedati ne spisuje želje na tanko in posebno v tem oziru, ker je narod eden in ker v Avstriji živimo in naše težnje in naše 9 9 9 in ker nismo, kakor da tem je dokazano, da smo prišli iz tistega kolo-vsled kterega se je povdarjalo, da se slovenski teb pa še ne moremo zahtevati, ker nimamo ne učnih sred- barja živeti hočemo in nismo med seboj ločeni, tudi nas ne jezik ne more vpeljati v urade, ker nimamo šol obdajajo in ne ločijo zidovi bi v amerikanskih hostah živeli, brez družbinske zveze, ampak smo v pravni državi staročastnega imena. Poglejmo razloge, iz kterih je razvidno, 9 stev 9 da je da treba Slovence združiti v eno deželo ali skupino je treba za njihov obstanek in razvoj skrbeti, in kako ne učnih moči. Gledé na vseučilišče, zastran kterega so se tu in tam želje izrazile, moram konstatirati, da po celem svetu, kjer izobraženi ljudjé stanuj ej o, se potegujejo za to, da bi srednje in visoke šole v svojo sredino do- se bode s tem Avstrija sama okrepčala. Pogledimo malo bili. To vemo iz nemškega, francoskega, laškega, pov-v našo upravo. Tu nahajamo 5 namestnij z vsem sod se potegujejo mestni zastopi, da bi se visoke sole njim potrebnim aparatom, naj je dežela še tako majhna. v njih mestih ustanovile. V Gradcu imamo vseučilišče Po naših nasvetih bi se ta reč lehko prenaredila in na- po ustanovnem pismu, ki pravi v latinském jeziku : „za pravila le ena namestnija in z enim potrebnim apara- notranjo Avstrijo, kjer več narodov prebiva tom in to že zarad tega, kar mi bodo tuai j iu tu jzjć* i au L^o / aai ljjk u v/u^, gotovo gospodje nekoliko leti je nevarnost žugala, ua vsi pritrdili, da je treba varčnosti na vseh stranéh gledé lišče iz Gradca preselilo, in veste kam? da ; na davke, ktere s krvavimi žulji služimo, in s to pre- naredbo bi se gotovo precej kaj zdatnega privarovalo. in deželni zastop Pred se to vseuči- v L j u b- ljano. In zavoljo tega je sklenil mestni zastop graški Občine, ktere Poglejmo še malo dalje, bodo v kratkem do tega prišle, da občinam lahko izročil ves posel političnih uradnij prve štajarski, da se ima vsako leto toliko bodemo dobili, in toliko tisuč goldinarjev doplačevati iz mestne in de se bode tem velikim želne blagajnice za stroške, da se vzdrži medicinska fakulteta StOpinje, kakor imajo i*u ©eutij ixicotc* , imoju ovvJ noua. .î^u par ici» pu^iicjc un olo. uicsiui auwi giaoxxi lastni štatut, vsa ta opravila oskrbovati. Ravno tako deželni zbor štajarski zahtevala, naj ta plačila nehajo že sedaj mesta ki ker je treba na meji Nemcije enega vseuči imajo svoj lišča. En par let pozneje pa sta mestni zbor graški in bi se tačas lahko odpravila okrajna glavarstva in bode in naj to plačuje država, toraj sta popřej le pomoči mogoče, vsa lepše skrožiti (arondirati). To tudi veljá obljubila samo za to, da ni Ljubljana vseučilišče do gledé na pravosodje, ker je zdaj prikazen 9 da bila. (Dobro! veselost.) nnamo tik Save na levem bregu dve okrajni sodniji in učilišče važna reč Tedaj 9 da naši po tujih mestih, ker dobro , slavni zbor! ker je vse-mladenči ne bodo stradali kaj se jim tam vse vemo, na desnem tudi dve, ki so zavoljo sedanje meje pre- blizo, potem pa bi se tudi okraji skrožili. Po tem takem očita, in ker se druga mesta za take naprave še pote je razvidno, da bodo davki tudi manjši, ker bode manj gujejo in žrtve doprinašajo, toraj moram svoje veliko stroškov. Poglejmo naše pravosodje. Mi imamo zdaj začudenje izreči, kako gospodje zastopniki ravno ljub- dve viši sodniji, eno v Gradcu, eno v Trstu. Zahte- ljanskega mesta govoré in glasujejo zoper vseučilišče v vanje naroda našega je, da naj se naredi sodnija ena viša 9 m da >" ~—~— -----— v Trstu morebiti ostala le pomorska Ljubljani. (Gromovita pohvala in veselost.) (Dalje prihodnjië.) * Slovenci. Spisal dr. Vinko Fereri Klun. PosveSeno velikim posestnikom kranjskim. (Dalje.) v njem zginilo in nedavno sprejeto se je pokazala kakor da bi bilo davno in narodno nasledstvo. tuie tako, Vsak nar j ati i izgled m iz mo b in LU x u ocwo, tuji ciomciiU u»j mu S1UZ1JO ie z a nikdar pa ne sme postati sužen inostranega tud dol se razvi elementi naj mu služij za » )) {Umje,) J>uu , UIJ\U«I ji/« uo orni Pogledite! mi smo z vami zmirom o Slovencih (tujega). To posebno želim m govorili; jaz sem vam pokazal meje njihovega jezika. Slavjanom Predstavljeni po meni očrt se razprostira na vâe Pa veste at;Hl vam puiva&ai uiclo UJlllUVCga jcmaa« jji. ÍOUOI«yjjcui ^u ujcm uun DD la^^iuaura ua da ni dalje, kakor le za sedem let nazaj, Slovence Kranjske. Ce tudi je razlika med njimi to X tt VCfOlb Al , UA UI VA«1JV , ttuaui IO JJCh OOUOUI N/tV*WUVV WW VUWI J\J lUUIIUUI UIWU JLlJtmi , tu ko je bil pri nas jako hud prepir, kteri je že meje pristoj- vendar ni velika. Ona odvisi od klime in svojstva nosti presegel, o tem: imajo li oni pravo imenovati se Slovenci? To je neverjetno, bode eden ali drugi iz mojih ruskih sobratov rekel (tako Klun 1869. leta nam ocital moskovizem) f pa je vendar mlj obraz posamesnih delov, kteri naravno imajo upi na vljenja a še celó tudi na značaj prebivalcev* > ki je tako 77 Na Ňotranjskem je narod reven, kakor je tuđi rastitelnost Krasa surova, kakor je huda burj LUtčt li cvili uvžiuai 111UO&.U ViZiCliiy , ^ M j v-» ivuumji iv t«aw ihoi/ivuiuuoi/ aaammm uuivtmj uuuvi j\y uuua UUiia, nepTl" Pri vseobčej takrat bivšej negotovosti in zmeš- jazna, kakor so kamenita tla njegove strani. Kot pravi bilo. njavi pojmov so protivniki slovenskega naroda v svoji predstavitelj tega kraj C. OO JCtVlJCt VlWj XV \j\ protiravnosti do tega došli, da so narodu še hoteli vzeti potomec starodavnih Japodov. Nerodovitost njegovo věčno in častno imé in so ga hoteli prekrstit ^ političnimi imeni po deželah, ktere on obseduje se javlj Cič kteri je bojè daj mlj ne razviti se poljedelstvu ; pomanjkanje vode deía za preke ustanovljenji fabrik in druzih zavodov, zato se Oe bi bili mi tudij to odobrili in se bili imenovali narod samo s prevažanjem tovorov iz Trsta pa v Trst ~~ dodelanjem železne ceste v Trst grozi prebi-valcem Notranjskega najžalostnejša bodočnost, in a v- v • f zivi. Kranjce, Korošce, Štajarce itd., vendar to početje ne bi bilo v stanu izbrisati in zadušiti zavesti narodne in zatreti imena „Slovenec", kajti to slavno imé je živelo strijsk lad cela stoletja, in narod ni v stanu njega pozabiti. Je tedaj čuda, da so razžaljeni Slovenci na ta poskus^od- s t va nj ej kraj poseb ta dolžnost bod pozornost obraćati na t i n s e o bito brigati, drugače bode revščina tega in popolnoma primanjkanje vsakih sredstev ži- govorili oštro in še celó morebiti nekoliko surovo? Česa pa jim je bilo pričakovati, če še celó samo imé nji- venja kakor težko breme na ostale kraje kranjske de L * m amía) a «miarl m wpi a ttir v\ n nn rl Ir a tt /I vin nui U r\ ï r\ %-v c\ rl 1 r\ ( i je po&ten člověk, pravdljiv, hraber, po nje hovo je postalo predmet psovk in napadkov drugih žele padlo narodov! Nazadnje smo vendar le mi Slovencizmagali „ VUV» V, t V, « V, wi jv r«TU.jw, laicwrwi morala priznati našo nošen kakor veličanske, z lesom zaraščene vršine G in avstrijska vlada je vendar zmago, ter je vvedla naše imé v oficijalno rabo. Ta govega kraja, trudoljuben, prevdaren in se rad zanimiva pridobitev pa mnogo pomeni, ako se pomisli, da naši z obrtnijstvom in z rokodelstvom. Zunajnost njegova vragi so bili tako predrzni, da so se upali na tak po-skus, in sicer kje? — kaj misliti? — no! v glavnem in sicer kje? kaj misliti? Je trda in groba i kakor železo, ktero on obdelava in no mestu Slovencev, v belej Ljubljani!" v glavnem pošiljava v sosedne kraje. Vsi bolj znameniti ljudj s (Potem popisuj o pisatelj nošnjo Slovencev in Slovenk. kterimi se kranjska dežela ponaša, so iz gorenskega kraja domá. Ljubezen njegova do slavjanske narod Na koncu pride v svojem popisu na sledeče podučne opazke.) nosti in blagostanje^ je dokaj više kakor v ostalih krajih „Jako je obžalovati, da ta lepa narodna nošnja kranjske dežele. Življenje sredi te prekrasne prirode začenja umikovati se čedalje bolj in bolj razširjajo- sredi tega na duhu in telesu zdravega naroda oživlj — -- -i—~~ -------^ -------1:.,:. u---: kakor o napredku civilizacije, a jaz najdem v „* ju6y ^wucuí «^uo^ tem malo tolaživnega, ker z razprostiranjem utančenih drugo, po imenu skoro neznano pleme jugo iztočnem kraji dolenske strani živi pa še Ono (verfeinert) potrebščin narod izgubi posebnost, du uavam v voulu y vqvi ou ^ru lujgui j iu uuuu oavi vj pi v vuivuv^w mvwujw uaivua) v ^iruuoui úď zanemari in zaničuje vse domače, kakor da bi bilo to vesti svoje sile in narodnosti se to pleme čuti svobodno se navadi v vsem vêsti se le po tujem svojo odlikajočo a surovo > v jih naravah in običajih predstavlj je mocno po in dobo skoro prvobitnega stanja národa; v ponosni za- prenavadno in prosto. Ce se začne z nošnjo, no potem in samostoj ta bolezen vse prešine in proniče vse globokeje in glo- to so Uskok jbolje ima naličnost s Crnog In bokeje v običaje ) v nrave y v jezik y in nazadnje (Dal. prih.) končá se s tem, da narodna zavest oslabí in se potopi v vodeni kosmopolitizem. Po mojem mnenji je ta vi-dezna civilizacija mnogo bolj nevarna gledé duševnega življenja in samostalnega, zdravega razvitja, kakor vsa Znanstvene stvari. Poročilo o VI. občnem zboru slovenske Matice v Ljubljani 1. debembra 1870. 1. (Dalje.) Kdor ima pred očmi knjige, ktere je Matica v roda, ker on še ne umeje delati razločka med tem in prvih petih letih na svetio spravila, in hoče nepristran-unim in z resnično zastarelim in neugodnim vred utegne sko soditi o delavnosti našega zavoda, moral bode pri- druga sredstva k zadušenju narodnosti. In take vrste civilizacija, po kterej izobraženost v tem obstojí, da se vse domače zavrže, tuje pa sprejemlje, je pa tem bolj škodljiva, čem niža je stopinja občne izobraženosti na- zavreči tudi najboljše, še celó svojo samostalnost in znati svojo samosvest. Ali mar civilizacija > da ki so se 7 to je 7 duševni stavile Toda jej > napredek, ne drugače mogoča za narod, kakor da uniči svoj samostalni značaj ? Ce je to res tako, rajše je nočemo, — potem nam ona ni potrebna. Vsaj nas tudi računu prištejemo velikodušni dar gosp. Tomanov od zgodovina uči, da celó veliki narodi, akoravno so dobro 41.132 gold. 18 kr., poskočil na 52.795 gold. 21L kr., se je premagavsi mnogo ovir, lepo razcvela in mnogo duševnega sadů obrodila a pretekla leta daleč prekosi letošnje leto ne ozir društvenega imetka, kteri je, ako letošnjemu ' ---7----* —*--w—7---~ «.«.», f/V tuje od sosedov sprejemali, so vendar to tako primerno ampak tudi ozir slovst kajti morda •iwjw vu ouoeuu» p^/ivjvuiaij, ou »cuuni tiv j^iiuigiuv aui^aa lUUl \JCtlX DlUVObVa, »ojm u predelali svojemu duhu in svojim potřebám, da je vse odbor udom razpošlje naslednja delà še ta mesec pišu dr Letop ki obsega 28 pol. Pridj Tomanova podob leto z posebno knjigo ali pa vvrsti v letopis, to odbor določi, vim poslednjim slovenskim pismom, s kterim je Matici tografovanim njego- ko mu dojde omenjeni spis Slavni skupsôini je gotovo še znan IV. občnega podařil diplomo ter se milo pošlo vil od svoje hčerke zbora sklep o izdavi ,,naučnega slovni ka", in drage mu Slovenij J p e s n i š k Ta sklep do današnjega dné ni izvršen in niso se še pri- Vesela-Koseskega razne delà Sele priprave. Gosp. Josip Nolli je bil edini, ki grokazne, kterih bode nad 40 pol vsled odborovega razpisa oglasil za vredovalca. Tudi tej knjigi se je priložila podobšč se je Nje- druga, neg tolikanj lože 9 vrleg ker našega pesnika » gotovo ne Sova ponudba se je v XV. odboroví seji sprejela s přepustil brez vsake nagrade Slovenskega Stajerj Bj^^^^^H pristavkom, da mu Matica 240 gold, plačuje na leto in Koseski svoj rokopis Matici da odsek za izdavanje knjig ž njim sklene natančno je odbor storil snopič 99 o narod nem gospodarstvu" spisal g. dr. Ivan Gršak, ki obsega 71/ 2 pôle pogodbo v smislu razprave v imenovani seji. Odsek za izdavanje knjig je to stvar pri mnogih svojih shodih imel na dnevnem redu ter jo pretresal na vse strani. Toda do trdnega sklepa še ni dospěl in zato tudi ni Schoedlerje ževem in kemij a nad 19 pôl. Slovenskega tr o n o m i j v Vil Og 17. opra v Erjavčevem převodu, ki obsega t lan ta II. snopió s 3 zemljovidi bil še izvolj en dotični odsek, omenjen v vilnega reda. Uzroki so mnogoteri. Naj omenimo zlasti dveh. Prvi je bil ta, da je odsek previdel velike stroške za le to š nje knjige, drugi pa ta, da so prihajali Azija, severna in južna Amerik glasovi najprej po m ale m naučném slovníku". Te Vseg skupaj toraj Matičarji dobé 97 tiskanih pôl so in tri zemljovide Toliko tiskovine in pa nektere druge nemile okoliščine so nanesle, da letošnje knjige niso vse dovršene do današnjega dné. Dovršé se pa vendar kmalu. odbor nastavil letošnjim knj želje boru in pri sinocni seji spravil v pretresovanje. dr. Razlaga napotile, da jih je omenil od- Sklep občnemu zboru prepustiti Nizka cena 9 ki gam 9 znaša 5 gold. 15 kr. Natisnj bode kakor se- danjim knjigam, na vnanji strani vseh Matičinih knjig, se beró tudi knjigotržci, kteri imajo na prodaj Matičine knjige. * Vsled 5. §. Matičinih pravil letniki sicer nimajo o tem predlogu je bil, nasvet v razsodbo; toraj «predlagamo: „Naj slavna skupščina sklene, da Matica pred vélikim naučnim slovnikom na svetio dá „mali naučni slovnik". Po prebranem tem oddelku prvosednik dá besedo dr. Razí agu, kteri kratko pa jedernato priporoča od-borov sklep tudi občnemu zboru, kteri ga tudi skoro soglasno odobri. (Dal. prih.) pravice do vseh na leto izdanih knjig, zlasti ne, če njihova cena presega letni donesek; vendar je odbor sinoči sklenil, njim tudi letos dati vse knjige, misleč Dodatki in popravki 9 da to Matici ne bode na škodo, ker tako ravnanje utegne mnogo novih udov pridobiti Matici, stare ude statisti ki Slovencev profesorjev, suplentov iu profesorskih kandidatov k 34. listu „Novic". spodbuditi, da v redu 9 to 9 v prvi polov vsakega 129. P. Bernard Vovk leta odrajtujejo svoje doneske, one pa, ki so za lansko uči 9 izprašan za višo gimnazijo, leto in morda v se za več preteklih let na dolgu 9 da matematiko in fiziko v Novomestu. 130. P. Ignacij Staudacher, profesor gimnazije kmalu pošljejo zaostalo letnino ali ustanovnino v Novomestu, kršč. nauk ; ízp. vis. gimn Naj bo pri tej priliki odboru dovolj prošnj do cast, udov, da bi v prihodnje, kar se dá po poverje-nikih pošiljali doneske, in oni, ki spremené svoje bi-vališče, to o pravém času naznanili odboru. Ker pa letošnje knjige mnogo presegajo stroške 131. P. Bogomir Hlebec, suplentgimnazije v No I 111 • • v • vomestu. lat. slov. ízp. vis. gimn. 132. P. Castomir Z u pet, suplent gimnazije v No 9 vomestu niž. gimn lat. > zemlj. 9 zgoďov., nemški, slovenski > ízp enega društvenega leta (kajti stanejo blizo 7000 gold.), in pa ker zaostala letnina gotovo znaša toliko, kolikor stane ena imenovanih knjig, zato je odbor sinoči sklenil, da se Koseskijeva delà dadó letos na račun prihod-njega leta in se letošnji stroški tako raztegnejo za prihodnje (1871.) leto. Društveni knjižnici je letos prirastlo 148 zvezkov ki so s svojimi naslovi tiskani v Matičinem poročilu. Da društvene knjige na svetio pridejo konec društvenega leta, zato je odbor že v sinočni skupšcini 133. P. Clemens Jelenec, suplent gimn. v Novo městu. lat. v 1 • u j iau j grSKl j uuujoai ^ oivsvt) i^u« jli i u« giuiu« 134. Dr. Jan. G o gal a, profesor viš. gimn. v Ljub , kršč. nauk; izp. viš. gimn. 135. Janez Gnjezda, suplent vise gimn. v Ljub nemški slov. izp. niz. gimn Ijani ljani kršč. nauk. 9 Ivan Macun, zdaj profesor c. k. gimn. v Gradcu, izprašan v slovenskem in latinském jeziku za višo nemškem jeziku za dolnjo gimnazijo številjenji.) 9 V e v prejšnjem 136. Dr. Josip Križan, prof, v Varaždinu 9 vvi^vyi. y idu, ur, «Josip rv.rizan, prui. sklenil, da za prihodnje leto izidejo naslednje knjige: nemški, matematiko in prirodoslovje. 9 uči 1. Koseskij e va delà, o kterih je bilo omenjeno v prejšnjem odstavku, da izidejo letos, a da se vštejejo 137. Evstahij Ozimek, profesor vise gimn na Kostanjevici mat. fiz. izp. hum. uč. za prihodnje leto. aupviui . luau , jjlu* , lo^» UULU. «v. 138. Kris. Gro s nik, profesor više gimn. na Ko Letopis, ki bode imel dva predela; znanstvene članke spise za 9 za zabavne, lepopisne in druge s tanje vici lat. icviui, , gršč.; izp. hum. uč. 139. Fried. Honigman, viš. gimn. naKostanjevici. 140. Lozar, sedanji ravnatelj više gimn. v Trstu. 141. Vekoslav Kolarič, potrjen za više realke za 3. Schoedlerjeva mineralogija in geognozija v Zajčevem převodu. 4. Atlanta III. snopič s tremi zemljovidi: Afrika, Avstralija in evropska Rusija. 5. Slovenskega Stajerja II. ali IV. snopič, če nam za kteri doidejo rokopisi. Ponuja se nam še obširnejši spis, in sicer gosp slikarstvo, sedaj učitelj v Piranu na realki. 142. Jakob Merkel, izprašan za kemijo na realki, zdaj prof, kemije na viš. realki v Gorici. visi 143. Franjo Merkel, izpr. za kemijo viš. realke, zdaj učitelj na c. k. realki v Trstu. 144. Franjo Vodopivec, sedaj prof, na Reki uči ronuja se nam še obšírnější spis, m sicer gosp. 144. Franjo voaopivec, seaaj pioi. u* , J. Parapatov „turskih bojih". Ali se sprejame za tehniške predmete, za ktere je bil potrjen na Dunaji. 145. Dr. Andrej Vred ko, izpr. iz mat. in fizike, ta velikán izložen v Kremlu (v predelu Moskve) na zdaj asistent na c. k. fizikaliônem institutu dunajskega 5 čevljev visokem podnožji. Poleg njega leží velikánská vseučilišča. kembelj, ki je 100 centov težek. Profesorski kandidatje na Dunaji: Janez Beniga Jožef Selič za Jakob Ce bula France Levec 9 za matematiko in fiziko aravoslovje. za matem, in fiziko. za sgodovi] Gradcu Janez Levičnik, za mat. in fiziko. Miroslav Srabotnik, za mat. in fiziko. tem se še povikša število slovenskih močí za učiteljstvo na srednjih šolah. Kratkoeasnica. Neki pijanec pride svojemu fajmoštru in mu da reče: Prečastiti gospod fajmošter! lepo Vas prosim me loči^e od moje žene. — Zakaj? vpraša ga fajmo- odgovori pijanec — ker preveč žganja šter. Pije Zato Tedaj zato več žganja pije! No mu reče fajmošter ker Prav zato 9 kaj pa pre 9 ki si vsak dan pijan? čiva odvrne pijanec — je treba, da se lo- 9 ker vsaj eden mora v hiši trezen biti.) » Pučki Prij. it Casnikarstvo slovensko. (Vabilo na naročbo.) Dolgo že čutimo živo potrebo da bi izhajal za slovenske otroke poseben list, ka 9 koršneg smo imeli v nekdanjem „Vedež** , ki Je prví dino jal koristne nauke med našo slovensko mla Otroci, ki so brali nekdanji „Vedež", 80 dai odrasli možjé, kterih se mnogo odfíkuje tudi na slov stvenem polji, a slovenski národ stojí zdaj med prvimi izobraženimi narodi v našem cesarstvu. Da bi tedaj slovenski otroci imeli zopet svoj časopis v poduk in zabavo, namenil sem se o novem letu dajati t ran časopis za našo slovensko mladino pod naslovom Vrtec", ki bo donašal v prijetnej mnogovrstnosti : kratke povestice podučnega in zabavnega zadržajs zgodovinske, prirodopisne in natoroznansk 99 9 p naloge, uuuujo »g»«)^»8 goče tudi muzikalne priloge pravi 9 t 9 b 9 te vil tr oôj pesm in kolikor bode mo Ako pomislimo da naši slovenski otroci radi beró, pa da ravno od mladine zavisi bolj naše in elejša prihodnost naše do movine, radi bodo priznali vsi slovenski rodoljubje, da je zdravega in tečnega berila našej mladini neobhodno potreba, pa me bodo gmotno in duševno radi podpírali pri težavnem mojem podvzetj zdaj 99 Vrt bo po krat v mesecu, in sicer dne hajal za vsacega meseca na celej poli z najmanj dvema ali tremi po dobami. Ako se pa število naročnikov toliko namnoží, da bi bilo mogoče list dvakrat izdajati v mesecu, rad bodem to storil pozneje. — Naročnina mu ie za celo gold. 40 kr., za pol leta 1 gold. 20 kr. Po pošti leto za celo leto 2 gold. 60 kr., za pol leta Naročnina naj se blagovoli «old 30 kr slovom I OHJ VUUi • „A V «I JU i. UU pucinarsko predmestj Tomšič 9 telj prej pošiljati pod na na c. št. 52) v Ljublj vadnici (ka iiťť. Naroče vanje yaj 0 najceneje po poštnih nakaznicah kr. in se pri vsakej pošti dobivajo. ; ki ve- Pro simo, da bi tudi drugi slovenski časopisi to vabilo v svoje predele sprejeli Tomšič vrednik in izdajatelj Mnogovrstne novice. Prij Dopisi. Iz Varaždina. (0 narodnem gledališču) piše „Pučki tt take neugodne reči f da ne bi verjeli, da Varaždin je na slovanski zemlji. Pripovedovaje, da bodo ondašnji „Liepa toži milo J --->---*----------j" - - v * . ^^ ^^^w rodoljubni dobrovoljci predstavljali veseli igri mlinarica" in ,, Tko zna čemu je to dobro" da je društvo dobrovolj v zeló težkem položaj 9 in da se mora boriti z velicimi težavami, odkar je nemško kazališčno društvo -----uv v.^««,^ ^«prlo prostorij O IrtftU, cicu ^uopuujo dobrovoljci morajo poskušnje za hrvaške igre imeti tako da gospodj koli. Národno občinstvo ali ga je v Varaždinu pod Rauchom mnogo ali ne, tega ne vemo — je jako hvaležno društvu dobrovolj vanje, s kterim odstraňuj za jegovo veliko žrto preke kolikor le more, Tudi so vsaj manjše hrvaške predstave mogoče kličemo vrlemu društvu slava! in mora da mi in moramo iznova iz raziti živo o, naj bi kmalu iz Hrvatske zgi mora, ki tlači narodnost slovansko, se šopiri od ene strani oholi Nemec Tudi v Varažd in ki je kriva Magjar, od druge pred 9 ona da doljubi hrvaški pogo-stoma napravljajo predavanje (berila). Poslednjič ste bile: „črtice iz hrvatske povestnice mladeži". Na mladeži " in o „uzgoju naš naša predmet prihodnost 9 zato 9 to 9 na njenem odgoj tako berilo goto , ston vreden ori ci 3. dec. (Fcm. grof Wimpffenf; svilorej ski zbor ; tajnik kmet. družbe; katolisko clruŠtvo ; ravna- Ohlsen ; nova ulica.) Brž ko ne je j že kdo mislil, da sem zgnjil ali zmrznil, popred zarad dežja, ki je celi mesec lil, zdaj zarad nepričakovanega izrednega mraza (danes 5—6 stopinj pod ničlo R.), pa ni tako; še sem tù. — V pondeljek 28. u. m. je bil tukaj svečan greb 74 let starega fera. Franca grofa Wimpffe (umri 26. nov poveljnika pomorstva in imetnika našega primorskega ) nekdanjega namestnika v Trstu, višega polka 30 nov. so odpeljali truplo v Gradec Kdo bode zdaj imetnik našega polka? Spodobilo bi se kako slovansko imé ; in ne tako 9 da ga naši M še izgo varjati ne morejo. Tudi to ne bi bilo slabo, ko bi se primorski regiment iz samih Slovanov nabiral ; Lahi naj bi se devali v poseben laški polk, kajti naši mladenci * ne vidijo in ne slišijo nič dobreg pri jih Svil Naj veči zvon na zemlji. Na Buškem se na- rej ski shod 28. in 29. dne u. m. je zboroval v gle hajajo najveći zvonoví vsega sveta J® tako 9 m zvani „carski zvon" v Moskvi, prvi med njimi diščini dvorani; sešlo se je bilo kakih 70 poslan ki tehta 3692 Zbor je bil mednarodski, govorili so pa vsi deležniki centov, v^preméru šteje 21'/9 čevljev, debel je 2', visok razen enega, po italijanski pa 21' ~ Pod njim letu bo zbor v Vidmu moglo 40 ljudi obedovati, 30 kro- Dotični predlog je bil kolikor toliko s politiško solij 9 jačev šivati. Vliti ga je dal car Aleš Mihajíovič leta potrošen; dišal je po pobratimiji avstrijskih in inostran 1654. Leta 1701. je bil v Moskvi velik požar in takrat skih Lahov je zvon padel na tla. 1733. leta ga je carica Ana dala „Gospodarskemu listu' preliti reči sami prepuščam besedo našemu t in cez Naša kmetijska družba ima visini. ---- — --------O J- -------------"«HM. . ttjLUV.-j^l. UI leta je bil zopet na prejšnjem mestu v zdaj pravega plačanega tajnika (strokovnika) 1835. leta se je bil z nova splazil na tla in pri St Ant (zemljemerca), ki bode vredoval italijanski ---------- _ J ------- — ~ j---------' - — f * r^ « » X/ . « M M ~ ~ '.VVIUÏMI, iimijHUUua tem se mu je odkrhnil 5% čevljev velik kos. Sedaj je gospodarski list („Atti e Memorie"). Naš Ernest Klavžar ni tedaj dobil tište službe. — Te dni se je izdal nek svojem prevdarku ljudskim šolam po Kocevskem. Kdor razglas zarad ustanovljenje „katoliško-politiškega izmed g. učiteljev želi toraj za svojo šolo imenovanih društva". Pravila je namestništvo potrdilo 30. de- stenskih tabel, naj se oglasi pri podpisanem za-nje cembra 1870.; prvi shod bo ta mesec. Razglas in VVJJLlUlt« AV t j J^l Ti OUV/U. KT vy KM) JilVUVV« ^ ^ Q in slov. jeziku, pa posebej) ima na čelu gesli: iitev , delo, žrtva" in v ital. Mo- „za cerkev, za cesarja, za dom (C vstreglo se bo njegovi želji. Gospodu vodji pa se tukaj javno zahvaljujem za lepi učni pripomoček. Hvala! Ni dolgo tega kar so Novice" po vsej pravici hvalile Zraven občeznanega namena ima društvo tudi ta: „po- nove frančiškanske orgije v Ljubljani. Naj tudi jaz speševati lepo soglasnost med Lahi in Slovenci na neu- povem, da nove orgije, ki jih je naredil mojster Dev tralnem polji naše sv. vere Podpisani so: Karol za cerkev na Robu, so izvrstno delo -------------------- - #----- ----r------ ;------ ------—-------7 , kaj lepo se gla dr. Doliak (bivši deželni poslanec) , Ivan Simšič in A. sijo posamesni spremeni, ki jih je 12, pa tudi vsi spre V. Toman (oba učitelja v pokoji). kajšnje deželne kmetijske šole Karol O hl s en je od moniji Ravnatelj tu- meni skupaj glasijo se nekako veličastno v prelepi har tem pa gre čast tudi Robškemu preč. žup- italijanske vlade poklican v Kaserto za ravnatelja ime- niku gosp. J. Lenčeku, znanému prijatelju in izvedencu nitne kmetijsko-tehnične (realne) naprave, ktera šteje godbe. Domača godbina umetnost se po vsem tem tedaj neki do 30 učiteljev. Odhod tega teoretičnega^ kmetij- lepo razvija. Ker so pa na Rob dobili prav izvrstnega orglavca in učitelja g. Avg. Adamiča, mislim, da R. skega učenjaka menda ni nikakoršna zguba naši šoli. Našemu mestnemu starešinstvu je došla od neke strani ne bo nikdar žal,"davso si omislili nove orgije. lepa ponudba, da bi se lahko odprla nova ulica od Rabatišča sem čez proti véliki cerkvi. toda Novomesto/ (Citalnice naše občni zbor) bo vsled . 18. društvenih pravil 18. dan decembra 1870. ob s tem pogojem, da se ono zaveže sozidati nov farovž 3. uri popoldne v čitalničini dvorani. Čestite dru- prvostolnim vikarjem (namesti sedanjega hleva cerkvi in mestu na sramoto). 9 ki je ta namen hoče odsto- štvenike uljudno vabi odbor. iz Postojne 5. grudna. — Za siromake pogorelce piti nekdo brezplačno prostor za ulico in posoditi denar postonjske je podařil svitli knez Windischgrâtz iz Has za zidanje duhovnišnice; slišimo pa, da se mestni stare- perga 50 gld. — in podporní odbor v Trstu je zopet šine obotavljajo, menda zato, ker se nekterih liberal- poslal 130 gld. 50 kr., ki so jih zložili dobrotniki: D. nost ne more sprijazniti z mislijo, da bi se v sedanji eri duhovnišnica zidala! Trst 10. dec. D. (Vslišana prošnja Margoni 50 gl., Jož. Anagnosti 20 gl., Franjo Gostiša 10 gl., Juri Dornig 10 gld., Franjo Dimer 10 gld., Lu 9 hoven JoŽ. Zamejc vtoniL) Prošnje, s vojaŠki du- devik Dolenec 5 gld., V. Tolentino kterimi je depu- gld. Jož. ' ^ VAV/UVV/ V ^AVi»^ f • JL V/lVUtlUV t/ giU« y tJ VJJLA* XlSglOil gl. 50 kr. in G. Mahorčič 1 gld. Za velikodušne da glas tacija naših okolicanov na Dunaj šla, je cesar vslišal rove in neutrudljivo prizadevanje slavnega podpornega in odobril. To je med nami veliko veselja napravilo, odbora v Trstu izreka srčno zahvalo ker previdimo, da skupnost z mestom nam je le v kvar. Res 9 da na videz živimo z lahoni v prijaznosti, al Županija postonjska 5. grudna 1870. na iihem so enaki vulkanom, ki, kedar čas pride, ízme-čejo žlindro iz sebe. Zarad nemške realke se „Cit-tadino" in „Triesterica" vedno vjedata; Iz Viševka dec. R. A. Lavrenčič. Tudi naše selo dobi zuje (čujte, kdaj nas Slovence Lahi štejejo!) ljudsko šolo. Že prihodnjo spomlad bodo boje začeli laški list doka- zidati poslopje za-njo. Kakor je dobro vredjena ljud kako ska šola velika dobrota za uka željno in uka potrebno mladino in je zato v več selih gotovo potrebna ter od pešica, ktere vlada na vso moč podpira, da so dobili mnogih jako zaželjena, vendar ne umemo, kako bodo veliko nas Slovencev tukaj prebiva, Nemcev pa je _ _ V • li 11 * V 1 • 1 Jl _ 1 VUiVM y JUV Uvi V V iUUMI UC« f WV/ «XIV J^VUJ/AIM y Vfc v * * A. UAUVQJ,U J^^V MMUVX j V11U y V VUUM1 JUL V UUiV/JLUU J JL\ C* 1\ \J KJKJKJLVJ na državne stroške realko. Da se nam Slovencem kri- tukajšni z raznimi davki že preveč preobloženi selani vica godi, to je očitno, kajti tudi iz našega žepa se vse to skorej sami zmagati mogli, da postavijo primerno polni državna vreča, nikjer pa nimamo srednjih sloven- poslopje in plačujejo učitelja. Bog daj srečo, da ne bi skih šol. Nadejamo se oď naših poslancev, da se krepko marsikteremu boben zapel! potegnejo za naše pravice, in da dobimo kar boljši bodočnosti temelj. uai uuuiuiu , aai je naSl ujuuijuuc« - iuiuioiciaiviF auicbijotva^ naivuj dan t. m. je v tukajšnjem drugim kmetijskim družbám, je naročilo tudi družbi naši Iz Ljubljane. Ministerstvo kmetijstva, kakor > lazaretu, kjer morje zasipljejo, po nesreči vtonil c. k. naj za deželo kranjsko izdela za leto 1870. sporočilo vojaški duhoven g. Jožef Zamejc ob uri zjutraj 9 o kmetij skih pjidelkih ali štatistiko pride 1 burja hudo brila; misli se, da kov. Gosp. Fr. Solmajer, ud glavnega odbora ko je bilo še temà in je je pot zgrešil, zagazil v blato in potem po mehki prsti prevzel to zeló važno in silno težavno delo 9 J® 9 in v morje zdrčal kjer le kakih 14 dni je tukaj ljane prestavljen bil. so ga še ob uri dobili. Se pripomočjo 60 najimenitnejših izvedencev na deželi jo s , do bival ; kamor je iz Ljub- kterih je osebnopotoval ali pismeno ž njimi obravnaval srečno dokončal in v nedeljo glavnemu odboru pred i Iz Rojane. (Čitalnica naša) napravi v nedeljo 18. ložil, da ga izročí ministerstvu. Ker prostor „Novicam" m. ob pol un popoldne veliko „besedo" na spomin ne prepušča, da bi mogle na drobno popisati obseg teh Fr. Prešerna z dekíamacijami, petjem in gledališčino bukev, ki so velike kakor velike mašne bukve in polno veselo igro: „Bog vas sprimi! kdaj pojdete domů?" številk, sicer pa razjašnjene z ličnimi malanami kar- Bog vas sprimi kdaj pojdete domů?" številk, sicer pa razjašnjene z ličnimi malanami kar MÉ da celo delo spada v Uljudno vabi odbor vse ude in rodoljube; neudje pla- tami, naj jim povemo to j/v f v 1X1 VJ IVj LVJ y Vidí VsKjIKJ UVIV uj^mivimi v V razdelek popisuje katasterske deželne in razdelkov. kulturne razmere, 2. razdelek razmere zemeljne mere gospodarske, 4. razmere vremenske ) raz razmere cajo 30 sold, vstopnine. Odbor. Iz Celovca. (vTrdnjava"), politično društvo koro-ških Slovencev, imela bi bila imeti občni zbor 7. t.^m. Mnoge neugodne okolščine so bile vzrok, da seje moral pridelka, in razmere naše domaće živine. Vsak raz ta zbor preložiti na ugodniši čas. — Slovenska čital- delek popisuje obširno svoj del in tudi v številkah našteva. nica v Celovcu, ki je bila leta 1862. ustanovljena inje Najobširnejše je obdelan 5. razdelek, kterega ne raz zadnja leta komaj še životarila, oživěla bode na novo, jasnujejo samo tabéle pridelka, temuč tudi ter svojo sobo imela od 15. t. m. naprej v gostilnici glavnih pridelkih naše dežele. Tudi kart o razdelku je do- 99 zum weissen Lamm". Kdor želi pristopiti oglasi pri predsedniku g. Rosbaherju. 9 naj se dana grafiška karta, na kteri se razvidi, s čem se v 910 katasterskih občinah naše dežele kmetovalci najbolj Iz Poloma na Kocevskem. iztisov stenskih pečajo. razdelek, ki popisuje zemljé naše dežele 9 tabel (Wandfibeln) blagovolil mi je poslati gosp. Hrovat, je tudi z grafično karto izvrstno razjašnjen vodja ljublj. preparandije z želj o naj je razdelim po Te kratke črticě kažejo, koliko truda je "obširno to delo prizadjalo pisatelju, kteremu bi se bila pač lahko glava mesala, predno je dovršil ogromuo krdelo številk. Kmetijska družba se raduje o izvrstnem delu in je prosila (Revnim Šolskim otrokom) se je 8. dne t. m. v čitalnici delila obleka, ki so jo pod vodstvom katoli- skega društva izdelale milosrčne gospé in gospodičine. ministerstvo, naj "bi ga v natis dalo za obširnejšo Gosp. prof. Von či na je pred delitvijo v imenu kat. porabo društva, po delitvi pa g. dr. Jan. Bleiweis v imenu (Nižje mérstvo ali poljemérstvo) se imenuje knjiga, čitalnice ogovori! otroke in vso skupščino ; obá sta ktero po profesorju Ivanu Tušeku v Zagrebu iz hr- Orlovi rodovini^dala čast, da je vpeljala to dobro aškega poslovenj luu j. uocft u v i« v 4 * v » * , j" r Ja deloma pa tudi predelano bode delno napravo, ki je v pravih rokah zdaj ko kat. VaSKega posioveujciiu , VlClVUlřfc pa lUUl picucmuu ». j v, * ivaau Z>VI«J , »U Jt3 ivaw deželni odbor na svitlo dal za deželno gozdarsko šolo društvo osnovalo po s eben oddelek za milodarstvo. v Šneperku. Ker pa praktična geometrija, razjašnjena 40 fantičev in 40 deklic od glave do nog lepo obleče- s 106 merjaškimi podobami vsakemu umnému gospo- nih in še s štrucami obdarovaní, ki so jih radodarni darj kmetijstva mnogokrat prav hodi, ako si sam zná péki podělili, je veselega srca zapustilo čitalnico. t.: travnike ^^^rla nai ai hnrlr» rnvnî ali ra «A dnlcra lfita fthrani ta l^na nnnraro ! izmeriti njive y iraVUIKC j gUZlUC y XIC*J OX UUUV/ X C4 V -LX1 Mil bregoviti itd., in ker tudi kaki drugi šoli utegne ta knjižica pripravna biti, je deželni odbor sklenil, gozde naj si bodo ravni ali se še dolga leta ohrani ta lepa naprava Naj J0 » J UJ e (Odbor katoliŠkega društva za Kranjsko) nazna-da občni zbor bode med 22. in 27. januarjem več iztisih na svetio dati, da po nizki ceni na prodaj 1871. leta; vse drugo se bode natančniše pozneje na priđe. v (Zele znanilo. Oni društveniki, kteri pri občnem zboru ná gorenska iz Ljubljane v Trbiž) se za meravajo staviti kak predlog, naj blagovolijo ga vsaj ljudi in blagó odpr d 14. decembra do 10. jan. 1871. leta odboru pismeno naznaniti ali pri (D Jožef Kranjc), naš rojak, dozdaj profesor predsedniku ustmeno se oglasiti, ker drugače bi se na pravni akademiji v Sibinji na Erdeljskem > Je ime predlog na dnevni red staviti ne mogel. — Vsak ud novan za rednega profesorja avstrijskega civilnega in katoliške družbe dobi eno ali če hoče tudi dve knjižici nemškega prava na vseučilišču v Insbruku )) (Gosp. dr. Tancer) nam dobroznani zdravnik za namreč po 15 krajcarjev. Papeževa nezmotljivost" za polovico navadne cene zobé iz Gradca, nas je še le pred kratkim pustil, ker da moral bivanj svoje je imel toliko opravila 3 Ljubljani za več dni podaljšati pridobil toliko zaupanja pri nas, da je res treba vsako leto večkrat pride le-sem. Obljubil je tedaj za gotovo pride vsako spomlad in jesen v 9 9 da da (Osma slovenska predstava) dramatičnega društva v javnem gledališči bo v nedeljo 18. decembra. veseloigra „Veseli dan ali kratkem času si je Igrala se bode Linhartova ktera se že leta (Mož dveh žen Albert Meninger vitez Lerchental) Matiček se ženi" v 5 dejanjih 1849 s prav dobrim vspehom predstavljala na tukaj šnem gledališči. Gotovo bode tudi zdaj přivábila obilo prav veselega večera. občinstva, ktero se sme nadejati bil v pondeljek pri konečni sodniški obravnavi hu- Sedeži se bodo dobivali, kakor po navadi, v nedeljo dodelstva dvojnega zakona kriv spoznan in v težko - zjutraj od ječo na 15 mesecev obsojen. Več o tej zanimivi obrav navi v prihodnjem listu 10 12. in zvečer od (Dramatičnega društva) glediščina představ kasi, popoldne od čitalnici I. nadstropje.) pri gledališki pa v pisarnici dram, društva v saboto, rekli bi je prekosila še prejsnje. Igrala se je po profesorji Man del eu poslovenj nni li \T v-i i ni o n vioVioioiA »7T000011 lO Zeit. << peto kolo.) Iz „Lab. smo razvideli, da je v poslednjem mestnem zboru (Peta apoteka v Ljubljani igra 9) oči povzeti njej se poln ahajajo značaji, jako dobro iz življenja Pešek v bila razprava zarad 5. lekarnice v Ljubljani in da se izreklo, da olikanih komičnih momentov ima pa tudi lekarnica je prava „Seeschlange" bi je bilo želeti, pa kje odzunaj. Péta v Ljubljani, ki se pri- v resnici moralo pred očém, česar pogostoma pogre- kaže vsacih 10 let, da zopet zgine. Čudno je pri te} šamo pri glediščinih iger, vnali po tem izgledu! Skor jših igrokazih. Naj bi se prestavljalci lékárnici le to, da želje po njej niso še nikoli izrekli da so narodu „podu učilnica", ra- role so se pa tudi vršile m es tj ani, ampak zmirom še le takrat potreba po vdarja kadar bi rad kdo kot „Cicero pro domo sua izvrstno in vse se je vjemalo lepo. Po pravici moremo apoteko začel. Po pameti bi v Ljubljani več apotek le čestitati vsem, še posebno pa omeniti gospoda Gra- takrat na korist bilo, ako li-ja, ki je mojstersko predstavljal pariškeg ______i\ t : x___ — — i. ~ T>"---4. me ščana. bi za zdravila ne bila tarifa predpisana. Takrat bi morebiti konkurencija dobra gospod Mična opereta „Pijerot in Violetta" se je bila, da bi drug druzega gnal na nižo ceno zdravil. Al kakor je postava dandanes, da vse lekarnice po eni ta tudi letos občinstvu zeló prikupila; gospá Odij m N eugeb petj 9 trio" prva pa tudi s živahno predstavo svoje role (Citalniski nedelj ski besedi) bil je biser Pro h ste se odlikovale v rifi morajo prodajati zdravila, kaj neki je boînikom po- za gi „liliu glrtOUVJl , gospá Solmaj erj ov jajo gosle in violončel, s kterim so si ali unemu kraju. Harpf gromovito hvalo pridobili ter in gospoda Viktor Buč magano s pomnoženjem apotek? Nekteri sicer zagovar- apoteko s tem, da bode bolj pri ročna temu vprašamo vas: kam jo hočete Al in djati? Na dunajsko cesto! Prebivalci dunajské ce- izbudili, ste so tako blizo Majerjeve apoteke da je presmešno, naj bi nas prav kmalu razveselili z enakim umotvorom. če se ravno na tem kraji potreba apoteke zagovarja Moški zbor ie pel Nedvedov izvrstni pa težki zbor Gotovo bi Gradišće, St. Jakobska fara, in doljne Po- 91 Popotnik" tako dobro, da ni bilo pred mirú, dokler ljane s St. Peterskim predmestjem apotek bolj potrebo v se enkraj pel. Berilo gosp Ravnikarj ga ni pod naslovom „Zena" bila je navdušena apoteóza ž ker so dalje od mestnih. Ce jo na dunajsko vale cesto daste, po pravici morejo gori omenjeni mestjani in gotovo Schillerjeve poezije „Ehret die Frauen" še ni predmestjani na noge stopiti in tudi z a-se zahtevati noben slovensk pisatelj tako živo ilustriral kakor naš apoteko. Deleč pa v Ljubljani ni v nobeno apoteko 4JV W^» wiv » vww^» j/íwmvv.j » v 4ÍMWW1 JXM* «Mw mi^vvv^v« ^ vAvv J^W Y XJjUUlJCtUI XXX V UUUWUIV gosp. Ravnikar, čegar berila so že iz Sokolovih večerov izvzemši tište hiše, ki so že zunaj mesta, kamor se na glasu. — V veseli (?) igri „Kovač" ste posebno novi kompetent gotovo ne bo vsedel. će bi apotekarii veseli gospodičini Velunšek talentirani sestrici, storile igri 9 Kovač" ste posebno novi kompetent gotovo ne bo vsedel. Ce bi apotekarji za gledališke predstave večletnih skušinj ne imeli, kje da morejo izhajati kar koli je bilo mogoče. da ta pusta igra ni prišla pod naklo zamere. Pri tej pri liki moramo prestavljalce gledaliških iger resno opom ------- -------f ---) -------i v «-J«—*, gotovo bi se ne bili vsedali vsredišče mesta. Ce kdo že zdaj, ko so 4 apoteke, ne more izhajati, kako neki bode izhajal še le niti potem ; ko jih bo 5? In ali morete raz- 9 se lotij naj dobro izbirajo nemške ali druge igre, predno pisati apoteko tako, darečete: „ein Apothekergewerbe delà j ni vsaka tuja smet vredna prestave auf der Wienerstrasse," ali „in der Floriansgasse « ali %áimáši Ufel 409 *èr m* m .ť»i » áuť der Pol 1st žu veťgeben"? Kakor koli tedaj poteko obračamo, pridemo do tega, da bila bi bil shod za Ljubljano dogovorjen. Naša dva žastop koló in da potem potrebujemo tudi še 6 lesa ; da na ) in em k ko bode ena, vsi apotekarj nika nista več vedela kakor štajarska Čud to f da se tako rado no je mači vkupaj pa potem namesti poštenega kosa kruha kup pred drugim pragom pometa, Nar." pa se ne vidijo! Koliko je Slov res do-že Valento arabico )) re vzivajo pikal dr. Co sto, da deluje tudi v katol. društvu v Ljublj «.c* «U1UJO IUU1 v IVrtlUi. UlUOfcVU unidan pa je h valil gg. Hermana in Šu (Naša cesarska „Studienbibliothek") je prava ma- mana o istem delovanji pri katol. društvu v M čeha slovenskemu in slovanskému slovstvu \j\3Liat OIVJ v ouoivuuiu m oiuvwuoa^mu oivvobvu, kajti pu knjigah, ki si jih vsako leto nakupuje, vidi se, da tudi ona delà najbolj le „ad majorem Germaniae gloriam." po morebiti kdo ne poreče ) da nam pa Da spet národna boru? Cemu v eno mer ta ljubeznjivi dvalizem! Hvaležno potrjujem milodare za ubogo rodovino pre jete od E. R D. R. N. N od bogosl od N. N. in Dr Bleiw strastperó vodi, postrežemo mu s številkami. Imenik knjig za leto 1870. kaže kupljenih knjig 334 in 160 zvezkov v znesku čez 650 nemških tolarj slite In kaj mi koliko kupljenih slovenskih ali slovanskih knjig nik* haja se med to vrsto? —Ed češki še ta je dalj „naučný slov red več leti na- glasuj Novičar iz domaćih in ptujih dezel. Iz Dunaja. Cesarski patent od 28. novembra raz ) da se davki za prihodnja dva meseca pobi ročenega obširnega delà. Zdaj pa sodite sami: ali taka raj knjigama v Ljublj po dosedanjem merilu Ministerstva predsednik Potocki in še nekteri v središču slovenskih de- drugi ministri so bili 12. dne t. m. poklicani k cesarju - ni istinita mačeha svojim sinovom? Vsaj ne ena v Pešt. Ali gré za premembo ministerstva ali kaj > se žel slovenska knjiga, ki je poslednjih 20 let prišla na svetio, ne vé, ker se sicer nič ne sliši, da bi se ministri me ne bi se imela pogrešati v ljubljanski ces. knjigarni, in nili pred začetkom državnega zbora, kteri se gotovo koliko jih ima! Glasoviti nemški kolovodjaAnton Auer- pred ne začne kakor meseca svečana prihodnjega leta. sperg je menda res v ljubljanski biblioteki iskal slov Ministerstvo je ukazalo da se pusti dunaj knjig, da je potem rekel, da „vse lahko na enkrat pod sko akademično društvo, ki je tako razuzdano se pazduho odnese !" Ne ene nove češke, ne ene hrvaske obnašalo pri svojem poslednjem shodu, v kterem so ne priliko, juguoiuvauoul« aaau&ujija «c i^učvia izj v io ujiu. jl uui ^uuciaiucuiu ui uoivu v xJiiiuu jo muu ^icpuvc" znanstvenih knjig! Vsemu temu pa ni sam bibliotekar dano v Išel-u zbor imeti. Obojna ta prepoved delà VIUV ---------V,*^ ahajamo v imeniku za leto 1870, čeravno na IV » ALUVUXUM > zveze. Kako čenčá Slovenije" ni južno slavenske na srce pokladajo resen in nepristransk prevdarek tega > razumeli s Bulgarom? » Tagbl u Ker dalj se bote da se povsod pravici in resnici in pa enaki svobodni naj pozná jezika bulgarskega, bukve brat „očenaš" bulgarski Tagblattovec" celó ne samoupravi vseh narodov zadostuje. Podpisani zaup- . Valvasor- niki českega naroda želijo, da to pismo v roke pride » gre vsaj 1 jeve dene možgane svoje vé nič o Avstriji, govori da v si razjasni vo- tudi Njih Veličanstvu. ne o tt Nemčija. — Kar dozdaj ni bilo mogoče, bode se zgodilo zdaj. Nemške armade, ktere pod vodstvom pruske vlade kri prelivajo na bojišču franeoskem, naredile kakor vi, in pogubil staročastno imé, namesti kterega bodo iz kralja pru skega cesar ja nemškega, in „Deklaracija jugoslavensk „habsburški monarhij se grozi „Tagblatt". Kdo pa je zapravil „Avst (( se nam daj ponujajo „ die im Reichsrath vertretenen to prav kmalu, kajti že mu je bavarski kralj ponudu Konigreiche und Lander"? Pojdite se solit Kafki denun- cesarsko krono, ktero je zadnji nosil avstrijski cesar cijanti! Habsburška monarhija je tudi Prusomanom Franc ,1. Potoki prelite krvi in druga škoda na mili- močna jéz v shodu ljublj )t n Pa večidel le „obskure namen so bili j°ne in milijone: to so tla, iz kterih bo rastla ce- blodi » Tagbl (í lahko rečemo, če tudi 10 konštitucijonalnih društev Na to vam pac sarska krona! Ali je bode čez leta tudi narod nemški vesel? mož 7 Iz francosko-pruske g a bojiŠČa. Se zmirom nič od- kakor ga vživa eno samo ime v shodu bivših ločilnega; bojev dokaj, zmage pa na nobeni strani to- vaših skupaj zmelete, ne dobite toliko zaupanja v narodu iyù. — „Slov. Narod", Jii uieuua misu , ua je laKrat um, ui oo ujugiv &cui, ivcuaj uuuo avuto jbolj pikanten, kedar pika po „prvakih" kranjskih, vojski. Da Nemci hočejo bombardirati Pariz menda misli, da je takrat like da bi se moglo reči, kedaj bode konec grozoviti 7 se zmi- deželnem odboru kranjskem itd., oštevazdaj tudi Ljub- rom napoveduje, pa spet odlaša. Vendar to tudi je go- ljančane ; da niso kogar štajarskih Slovencev vabili v shod Al to pšico bi bil „Slov Nar." moral na oj tovo, da je vstal razpor med franeoskim vojnim ministrom Gambetto in nekterimi vojskovodji in da vlada adreso obrniti; vsaj sta bila, kakor dva poslanca iz francoska se iz Tours-a preseli v Bordeaux (izgo- Jíranjskega, tudi dva iz Štajarskega v Sisku kjer varjaj Bordo), da ni vojskovodstvu na poti. Al vendar « Žitna cena v Ljubljani 10. decembra 1870. 8è iz vséga vidi, da vklub vsem strasanskim nesrečam franeoski narod še zmirom na svoji zastavi zapisano ima gêslo : „ne udajmo!" Ravnokar beremo, da novi razglas vladni zapoveduje, da VSÍ moški od 21. do 42. vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 20 leta morajo V vojsko. Med temi vojni mi klici pa žvr- banaSke 6 fl. 20. — turšice 3 fl. 88. — sorsice 4 fl. 20. — rži gelijo golobčeki mirů, ki jih neki vlada angleška in 4 fl. —. — ječmena 2 fl. —. — prosa 2 fl. 90. — ajde 3 fl. 10. avstrijska pošiljate do Bismarka, naj bi jenjal z ovsa 2 fl. Krompir 1 fl. 80. bojem. To so paô glasi vpijočega v pušéavi. - fJstnica vredništva. Gosp. B. v G: Kakor v Gorici tako Kursi na Dunaji 13. decembra. ie tudi drugje vprašal dež. odbor; druzega se ni nič zgodilo in se ... . .v.. t „ tudi ne bode. - Gosp. Ant. Šavnik v Biljah: Denar poSljite gosp. «V. metaliki 56 fl - kr. Aži,o srebra 122 fl. - kr. dr. Zupancu v Lîubljano, bukve dobite pri g. A. Maru ši ču v Gorici. Narodno posojilo 65 fl. 10 kr. Napoleondon 9 fl. 94 kr. 53 Novice" slovenskému narodu ob koncu 1870. leta. Novo leto se bliža in ž njim narodilo na časnike. Novice", radostno se oziraje na važne dogodke letošnjega leta, ko so se med drugim vršile mnogo vrstne volitve, si pred vsem h koncu leta v dolžnost štejejo, zahvaliti se za ve liko zaupanje, ki jim ga je dosehmal skazal narod slovenski. To zaupanje, kakor so že večkrat rekle, jim je trdna skala, s ktere se bojujejo za duševni blagor njegov, pa tudi za materijalno blagostanje njegovo. Novice", brž iz početka svojega spoznavši, da narod, ako hoče kaj velj ave imeti pred svetom, mora se izkopati iz revščine, kajti „pauper ubique jacet", imajo neprenehoma skrb za to da slovenski narod napreduje na polji kmetijstva in obrtnijstva , ki ste blagostanju njegovemu v i glavna stebra. To isto radostno gledamo pri bratih svojih Cehih, ki so vzlasti po svojih po-močnih blagajnicah neskončno marljivi in z velikim vspehom. Zato „Novice" niso prezrle nobene nove naprave, nobene nove skušnje, nobene nove znajdbe v kmetijstvu, da ne bi bile hitele na-znanit je Slovencem. In tako bodo delale vprihodnje, kajti na polji kmetijstva in ž njim zdru-ženega obrtništva se godi neprenehoma toliko novega, da mimo tega, ko časniki druzega obsežka pogostoma morajo staro pesem gosti, so kmetijski časniki vseskozi mladi in novi. Kar se tiče narodnih zadev, ,,Noviceu že tako ne morejo kreniti s tište poti, ktero so one prve na Slovenskem nastopile. Ni jim tedaj o tem treba delati novih obljub. Za duševno zedinjenje Slovencev delajo že 28 let, in, ako Bog dá, tudi politično edinstvo ne ostane predolgo več le prazno hrepenenje zdaj, ko nam tudi bratje naši na jugu Avstrije hočejo na pomoč biti, in mi njim. Da s tako zvanimi „liberaluhi" in „konfessionsloserji" bodo „Novice" tudi vprihodnje praske imele, to dobro vemo ; al če so nam tudi že davno vzeli „stare petice", vzeli nam ne bodo naše „stare vere", dokler je poštenega slovenskega naroda kaj in braniteljev njegovih. Na političnem polji nam je bil in bode federalizem ona danica, ktera po programu národně večine kranjskoga deželnega zbora, ki jo zastopajo „Novice4', kaže edino pot do sprave in porazumljenja narodov avstrijskih, in da se državi naši starodavni povrne spet celo častno ime „Avstrija", pomagali bodemo po svojih najboljih močéh. Al to je gotovo, da borbe bode še veliko in silne, in da za srečno zmago potrebujemo dobro podučenega, izvedenega, po-gumnega naroda. .. i ! To so pravila, ki bodo „Novicam" vodila v 29. tečaji, kterega nastopijo. Zahvaljajoč se srčno svojim prijatlom dopisovalcem za njihovo tehtno podporo vpreteklem letu, prosijo jih in še druge rodoljube, naj tudi prihodnje leto blagovoljno podpirajo njih delovanje na obširnem polji ki ga obdeluje naš list. ; ; ! " m ? Novice" z „Oglasnikom" vred veljajo po pošti za celo leto 4 gold. 20 kr. — v tiskarnici za celo leto 3 gold. 60 kr. po pošti za pol leta 2 gold. 20 kr. — v tiskarnici za pol leta 1 gold. 80 kr. po pošti za četrt leta 1 gold. 15 kr. — v tiskarnici za četrt leta — gold. 90 kr. Za pošiljanje na dom v Ljubljani se plača za celo leto 36 kr., za prenarejeni napis med letom 10 kr. — Naročnina se pošilja tiskarnici Blaznikovi v Ljubljano. — Omenili smo že večkrat, da naročila so najcenejši po tako imenovanih poštnih nakaznicah (Postanweisungen) ktere se pri vsaki pošti dobivajo in do 10 gold., ki se po pošti pošljejo, veljajo le 5 krajc., pri čem se tedaj prihrani do 12 kr. Odgovorni vrednik: Jožef (Jolé. — Natiskar in založnik: Jožef Blazillk v Ljubljani.