JLctO LXXV., št. 238 «pem*ioTO t. *7. OREDNIfiTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA, PUOdNUEVA ULICA. • m bekutjcno ZASTOPSTVO sa oglase ls Kraljevine Italije ta UNIONE PUBBLICITA ITALIANA 8. A^ MILANO : 31-22, 31-», 31-24, 31-26 tal 31-26 — pri poStno čekovnem j Ljubljana Stev. 10-351 trt sa tnozemstro 15 JEO Ur CONGESSIONARIA ESCLUSTVA per la pubblicita di provenienza itall eatera: UNIONE PUBBLICITA ITALIANA S. A- MILANO. Neprestani napadi bombnikov na Malto Devet sovražnih letal sestreljenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 16. oktobra naslednje 873. vojno poročilo: S fronte pri El Alameinu ni poročati nikakršnega dogodka. Sovražni polet nad Tobruk ni povzročil škode; krajevna obramba je pri tem sestrelila eno sovražno letalo. Letališča na Malti so napadali v zaporednih valovih močni oddelki bombnikov, učinkovito zaščiteni od lovcev, ki so v boju uničili 8 britanskih letal. Zmaga v zračnem dvoboju med lovci Rim, 16. okt. s. Vojni dopisnik agencije Štefani poroča naslednje z bojišča v osrednjem Sredozemlju: Včeraj so skupine naših lovcev, ki so spremljali nemške bombnike, napadle skupino sovražnih lovcev, kateri so skušali ovirati bombnike. V kratkem dvoboju je bilo a strojnicami zadetih šest letal vrste »Spitfire«. Enega so naši lovci sestrelili, drugi pa je bil tudi verjetno zbit. Sovražna protiletalska oLramba je bila zelo močna. Ponoči so italijanski bombniki v zaporednih valovih napadli letališče v Mikabbi in so spustili na določene cilje več ton razstreliva. Sovražna protiletalska obramba je skupno z žarometi zelo močno delovala. Vsi cilji so bili v polno zadeti in na letališču je bilo povzročeno veliko razdejanje. Vsa naša letala so se vrnila. Uspešno uđejstvovanje letalstva na fronti ob Donu S fronte ob Donu, 16. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Kljub živahnemu udejstvovanju italijanskega letalstva v odseku, ki ga drže naše čete ob Donu, je bilo sovjetsko letalstvo v zadnjem času skoraj popolnoma odsotno. Italijanski izvidniki, bombniki in lovci so lahko nemoteno opravljali svoje misije, kajti le redko so se pojavili nasprotni lovci. Pretekle dni je neko naše izvidniško letalo bilo napadeno od treh sovjetskih lovcev, ko je fotografiralo neko točko, kjer se je sovražnik zbiral. Po zaslugi svoje brzine je naš izvidnik dospel nepoškolovan na svoje oporišče. Naše baterije so pričele streljati, ko so opazile, da sovražnik zasleduje naše letalo, ter so prisilile vse tri ruske lovce, da so opustili zasledovanje. Več akcij bombardiranja je bilo izvedenih na važne sovražne objekte. Ceste, skladišča in železnice so obstreljevali naši brzi dvo-rnotorniki z vidnim uspehom. Lovci so očiščevali na številnih poletih teren in so iz nižine obstreljevali sovražna vozila. Nsši lovci so se na enem svojih poletov spopadli s skupino ruskih lovcev. Navzlic številčni premoči sovražnika se sovjetski lovci niso hoteli spustiti v borbo, toda naši lovci so jih k temu prisilili. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Visoko riMimnsko odlikovanje generala Pezzija S fronte ob Donu, 16. okt. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). V priznanje stalnega sodelovanja oddelkov italijanskega letalstva, ki se bore ramo ob rami proti boljševizmu na vzhodni fronti, je rumunska vlada odlikovala poveljnika italijanskega letalstva v Rusiji generala Enrica Pezzija s komandersko zvezdo velikega oficirja mmunske krone z meči. Izredno visoko počastitev, podeljeno iz razlogov vojaških kreposti, je osebno izročil generalu pezziju rumunski minister za narodno obrambo. Obsežna amnestija ob 2o letnici Pohoda na Rim Krni, 16. okt. sr. Uradni list objavlja danes kraljevi dekret o amnestiji in odpustitvi ob 20. obletnici Pohoda na Rim z naslednim besedilom: »Siri Prva 20-letnira fašističnega režima poteka, ko je narod z neupogljivo voljo do zmagre v trdi osvobodilni vojni. Ta po-novno priča o juiraštvu naših vojakov in neizbrisnih krepostih žrtvovanja in patriotizma italijanskega naroda. Slavni dogodki, ki jih doživlja Domovina, dajejo posebno resnoben in svečan pomen obletnici 28. oktobra, ko se je pred 20. leti pričela globoka obnova našega narodnega življenja. Ob tej zgodovinski obletnici bo, Sir, vaše velikodušno milostno dejanje ojačilo acvestobo vse/fla borečega se naroda, ki preko najtrših preizkušenj dosega zmago. Zaradi tega predlagamo Vaši vzvišeni odobritvi ukrep o amnestiji in odpustitvi. Z amnestijo se izbrišejo vsi zločini, kažnjivi z zaporno kaznijo ne nad 5 let. Odpustitev izbriše Baporne kazni do treh let prav za toliko skrči višje kazni ter zbrise denarne in dodatne. Amnestije in odpustitve niso deležni oni, ki so zagrešili zločine proti narodu v vojni, zločine proti državi, ureditvi potrošnje ali oni, ki so izrabljali vojno stanje ter zagrešili zločine po vojaških in finančnih zakonih. Nobena milost m' dopustna za tiste, k; so izkoristili posebne okoliščine vojne ter zločinsko delovali, hoteč škoditi gospodarskemu odporu naroda v orožju, ter so s tem zakrivili največji zločin, ki ga državljan lahko stori do lastne države in vojakov, ki žrtvujejo DomovSni svoje življenje na bojiščih.« Na predlog Duceja fašizma. Sefa Vlade in državnega tajnika za milost in sodstvo, ter v sporazumu z ministri za zunanje zadeve, za notranje zadeve, za Italijansko Afriko in za finance je bil izdan dekret o pomilostitvi In odpustitvi, ki obsega 10 členov. Zadnji' člen določa, da dekret stopi v veljavo na dan objave ter ima učinek za storjena dejanja do prejšnjega dne. Amnestije bo deležnih po podatkih pravosodnega ministrstva okrog 42.000 ljudi, od katerih bo 22.000 izpuščenih iz zaporov. Razen tega bo 3.975 kazneneev deležnih vladarjeve milosti, 7.031 pa jih bo po-1 gojno izpuščenih. Nemški tisk ob 20 letnici Pohoda na Rim Berlin, 16. okt. s. Pred zgodovinskim dnevom 2S. oktobra obuja nemški tisk spomine na izvor fašističnega gibanja ter opisuje konstruktivno delo. ki ga je Doce uresničil v 20 letih režima. *Das neue Europa : objavlja članek dr. Adolfa Dress-lerja. ki piše med drugim: S pohodom na Rim je postal Fašizem odločilni činitelj ne samo v italijanski, temveč v evropski politiki. Izhajajoč kakor narodni socializem iz povojne revolucija, je Mussolinijevo gibanje v odločni in hudi bsrbi proti komunizmu rešilo Italijo pred prepadom ter jo napotilo k novemu dvigu. Fašizem ni prišel do oblasti kot izdelan filozofski sistem. Od pričetka je bil same neomajno zaupanje v sil^ Mussolinijeve osebnosti, ki je v dobi kaosa zagotovila trdnost volje, zavedajoča se svojih smotrov. Prav zaradi tega, ker Fašizem ni do-jrmatičen. je ustvaritev fašistične države določala praksa* postopoma, upoštevajoč zahteve trenutka in skladajoč se z razvojnimi fazami obnavljalne.sM. dela v notranjosti države ter ojačujoč svoj položaj v svetu. Po cmen-Itvi Mussolinijevih stvaritev v notranjosti in na področju zunanje politike do ustanovitve Imperija, pisec poudarja zgodovinske činitelje in duhovne elemente, ki so Italijo in Nemčijo dovedli do sklenitve zavezniškega pakta dne 22. maja 1939. To zavezništvo je bilo s pristopom Japonske razširjeno v trojni pakt in je postalo važno za ves svet. Skupnost idealov in prijateljstvo sil Osi sta se izkazali v vojni. Mussolinijeva Italija in Hitlerjeva Nemčija sta druga ob drugi v borbi proti plutokraciji in boljševizmu Iz te borbe bo nastal novi red pravice v Evropi. >Frankfurter Zeitung« podčrtava, da fašistični koledar, v katerem se od 28. oktobra označujejo leta z rimskimi številkami, navezuje na tradicije klasičnega Rima, ki se izražajo v liktorskem FaSiju \u v italijanskem Imperiju, v katerem zopet živi rimski imperij. Pisec nato poudarja razvoj revolucije od leta 1922 do 193S, ko je bila dokončana organizacija nove fašistične države. Fašizem in narodni socializem sta zelo sorodna po osnovnih načelih, toda različna po obliki. Ta razlika se razlaga s posebnim zgodovinskim razvojem Italije od ustanovitve Kraljevine. Zgodovina Fašizma se zaradi tega ne more pričeti z ustanovitvijo fašijev. List priporoča čitanje zgodovine Fašizma, ki jo je napisal Giorgio Pini in ki je oila prevedena v nemščno v svrho globljega spoznanja izvora in razvoja Fašizma, Vrsta Japonskih uspehov na Kitajskem Tokio, 15. okt. s. O vrsti uspehov poročajo s kitajskih bojišč. V okrožju Vuhana so japonske sile zadale hud udarec čung-kinškim četam, katere so z nenadnim manevrom razpršile. Nasprotnik je pustil na bojišču številne mrtve in obilno vojnih potrebščin. Japonske eiinice, ki operirajo na gorskem področju med Tungašnom in Rumeno reko, so razpršile med 3. in 9. oktobrom močnejše sovražne skupine in povzročile hudo škodo na kitajskih vojaških napravah v tem predelu. Hudi spopadi moža z možem so bili severnovzhodno od Kingmena v pokrajini Hupej. Sovražnik je imel zelo hude izgube in se je naglo umaknil. Zaposlitev Žensk v kanadskih rudnikih Buenos Aires, 15. okt. s. Zaradi pomanjkanja delovne sile v ruinikih so v Ameriki začeli uporabljati žensko delavstvo za delo v rudnikih. Iz Kanade poročajo, da morajo zaradi velikega pomanjkanja delovne sile uporabljati na tisoče dijakov iz kolegijev in univerz v vzhodni Kanadi, ki jih pošljejo v rudnike zapadne Kanade« Zavzetje močne utrdbe v Stalingradu Nov prodor do Volge — Obkolitev in uničenje nadaljnje sovražne skupine jugovzhodno od Novorosijska Iz Hitlerjevega glavnega stana, 16. okt. Vrhovno po\-eljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Boji jugovzhodno od Novorosijska so privedli ponovno do obkolitve in uničenja sovražnikovih sil. V smeri proti Tuapseju so nemške čete v naskoku zavzele nove vi. šinske postojanke, ki so za nadaljevanje napada posebnega pomena. V Stalingradu je neka oklopna divizija v drznem nočnem napadu prodrla do Volge in zavzela skupno s pehotnimi oddelki v ogorčenih hišnih in pouličnih borbah v severnem delu tovarniškega področja veliko tovarno traktorjev »Džerdzinski«. Močni letalski oddelki so nadaljevali udarce za izčrpavanje zagrizeno se borečega sovražnika, med tem ko so lovski oddelki preprečevali vsak uspeh sovražnega letalstva. Na fronti ob Donu So madžarske čete onemogočile vse sovražnikove poskuse za prekoračenje reke. V srednjem in severnem odseku fronte Je letalstvo obstreljevalo sovjetske prometne zveze v zaledju. Na fronti pri Murmansku so planinski oddelki zavrnili več sovražnikovih napadov deloma tudi v protisunku. Nasprotnik, ki je moral pustiti na bojišču mnogo padlih, je bil vržen nazaj na svoje izhodiščne postojanke. Letališča na Malti so nemške in italijanske letalske sile bombardirale podnevi in ponoči. Sestreljenih je bilo 8 sovražnih letal, izmed teh dve v bojih z nemškimi boj. nimi letali. Angleško letalstvo je preteklo noč izvedlo vznemirjevalne napade na poren-sko področje. Prebivalstvo je imelo izgube. V več krajih so bili povzročeni požari in poškodbe na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo je sestrelilo 22 sovražnih bombnikov. Razen tega s0 bila podnevi pri poskušenih napadih na nemško in francosko obalno ozemlje sestreljena še tri angleška letala. Sredi Stalingrada nov prodor do Volge Podrobnosti o zavzetju v močno utrjeno trdnjavo spremenjenega tovarniškega bloka „Džerdžinski" Berlin, 16. okt. s. Agencija za mednarodne informacije doznava iz vojaških virov glede položaja v Stalingradu. da je po vsem videzu boj na ruševinah treh velikih tvornic orožja »Džerdžinski«, »Rdeče barikade« in »Rdeči oktober* v severnem delu mesta otvoril odločilne akcije nemških čet. Potem ko je uničila sovjetsko odporno gnezdo, je nemška pehota ob podpori skupin inženjercev in tankov ter topništva in letalstva zavzela v naskoku tovarno za traktorje Džerdžinski in dospela, nadaljujoč operacije, do obrežja Volge, katero je zasedla v dolžini treh kilometrov. S to akcijo je skoraj polovica stalingrajske četrti, ki je bila pred tem napadom še v lasti Sovjetov, padla v nemške roke. Sovjetske izgube so ogromne. Orkan bomb iz letal in najhujše streljanje topništva vseh kalibrov sta omogočila napredovanje skupin inženjercev in napadalnih nemških stotnij do bližine tvornic »Rdeče-barikade« in »Rdeči oktober«, ki so tako prišle naravnost pod topovski ogenj. Nadalje je bila zavzeta železnica severno od čistilnice petroleja, ki jo je letalstvo že popolnoma uničilo. Položaj boljševikov, ki se še upirajo na ruševinah v severnoza-padnem delu. je obupen. Njih postojanke se zdaj nahajajo pod ognjem nemškega topništva. Napadalne nemške stotnije so prodrle v smeri proti Volgi. Borba proti kakemu sovražnemu odpornemu gnezdu, ki se še nahaja med ruševinami ene izmed treh tvornic, ki je zgradila 35.000 traktorjev na leto in je bila nedavno spremenjena v tvornico za izdelovanje težkih tankov, je poverjena nemškim četam, ki slede napadalnim stot-nijam. Te čete očiščajo zdaj teren meter za metrom. Snoci so bila odkrita skoraj vsa sovjetska skrivališča. Ujetniki delajo vtis popolnoma izčrpanih ljudi. Samo ostanki rednih čet so lahko dali razumljive izjave, po katerih vojaki v industrijski četrti Stalingrada že po več tednov niso bili izmenjani ter so morali prestajati ponoči jesenski mraz brez zaščite ter z oborožitvijo in oskr bo, ki je bila popolnoma nezadostna. Berlin, 16. okt. s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava iz tukajšnjih vojaških krogov, da je po hudih borbrh včerajšnjega dne, noč potekla razmeroma mirno na zadnjih postojankah zavzetih v Stalingradu, s čimer pa ni rečeno, da so se operacije ponoči popolnoma ustavile po zasedbi tvornice za traktorje Džerdžinski in po dosegi Volge v tem odseku. V luči raket in osvetljujočih bomb, so se nudili nemškemu topništvu in nemškim bombnikom odlični cilji, gosta zbirališča boljševi-kov. Ponoči je v višini tvornice za topove »Rdeči oktober«, ki se še ni nahajala v središču operacij, sovjetski general Radim skušal reagirati proti paniki, vladajoči med njegovigmi hudo decimiranimi četami, s tem. da je poslal ojačenja preko Volge. Toda z dobro namerjenim ognjem nemških baterij, ki so bile postavljene naglo ob obrežju Volge in z neprekinjeno točo bomb , iz bombnikov, ki so napadli tudi transport- ne splave s strojnicami in majhnimi topovi, so te rezerve utrpele hude izgube že pred izkrcanjem in pred posegom v borbo. Nemške napadalne skupine, ki so prodrle proti pasu tovarne, so naletele samo v posameznih točkah na važnejša sovražna odporna gnezda. Sovjetske izgube so bile v teh borbah izredno hude. Finski odsek Helsinki, 17. okt. s. Poročilo o vojnih operacijah v zadnjih 24 urah lavlja: Skromno uđejstvovanje na vseh frontah. Na fronti v Vzhodni Karali ji so bili z akcijami paSegi topništva in pehote v odseku Kukajcrvija odbiti napadli sovjetskih oddelkov. Sovjetski porazi na Kavkazu Berlin, 16. okt. s. Po ugotovitvah vojaških krogov, ki jih objavlja Mednarodna obveščevalna agencija, občutijo Sovjeti na vsej razsežnosti ozemlja med Novorosij-skom in Tuapsejem posledice neuspešnih hudih obrambnih borb, ki trajajo že nekaj tednov. Število sovjetskih dezerterjev narašča v tem delu presenetljivo. Pritožujejo se predvsem zaradi popolnega pomanjkanja živeža in zaradi skrajno slabega sovjetskega vodstva vojne. Glede sovjetskega napada na južno krilo fronte pri Lizi, ki je bil že včeraj najavljen, se doznava, da je ta pobuda imela brez dvoma važnejše cilje, kakor se je lahko predpostavljalo prvi trenutek. Dva bataljona 10. gardne sovjetske divizije ter oddelki partizanov in neke pehotne brigade so napadli nemške poljske postojanke. Branilci teh so se pričeli umikati po dobljenih navodilih, ne da bi imeli izgube, na glavna odporna središča. V sledečm odločnem protinapadu, ki se je pričel, preden so se Sovjeti mogli utrditi na teh postojankah, je bil trenutno prepuščeni odsek zopet zavzet v nekaj urah. Izgube nasprotnika so bile tudi tu znatne. Berlin, 17. okt. s. Iz vojaškega vira se doznava, da se na cesti v Tuapse nadaljujejo izredno sirdite borbe v področju izvirov Pski^a, pritoka Kubana. Nemške čete sc tu približujejo križišču zveznih cest, ki so zelo važne za nadaljevanje operacij v tem odseku fronte. Strmcglavci so silovito napadli bolj Se viške baterije v dolinah in na visinali tega področja. Pred nekaj dnevi so nenv3ci gorski lovci tu onesposobili za borbo sovražne sile in uničili med drugim glavni stan nekega bodjsevrškega topovskega oddelka ter neko sovražno opazovalnico. Ogromna premoč nemških l3vcev nad ruskimi Berlin. 17. okt. s. V tukajšnjih vojaških krogih pripominjajo, da se premoč nemških lovcev na vzhodni fronti jasno kaže v bilanci izgub. Od 12. oktobra so boljše-viki izgubili 1093 letal, na nemški strani pa je bilo izgubljenih samo 75 letal. Odlikovanje slovaškega ministra za gospodarstvo Bratislava. 16. okt. s. Italijanski poslanik v Bratislavi je v imenu fašistične vlade izročil slovaškemu ministru za gospodarstvo Medridskemu ollikovanje viteza velikega križa Italijanske krone, katerega mu je podelil Nj. Vel. Kralj in Cesar. Nov madžarski vojaški ataše v Rimu Budimpešta. 16. okt. s. Polkovnik Rako-czay je bil imenovan za madžarskega vojaškega atašeja v Rimu, namesto generala Szaba, ki je bil poklican na drugo mesto. Finski tisk v spomin akademiku Pavoliniju Helsinki, 16. okt. s. Vsi listi objavljajo obširno poročilo o počastitvi spomina akademika Paola Emilija Pavolinija na vseučilišču v Helsinkih. List Helsing Sano-mat« ugotavlja, da svečanost ni pomenila le poklonitve velikemu pokojniku, temveč tudi njegovemu delu in je obenem predstavljala izraz globoke hvaležnosti finskega naroda temu svojemu velikemu prijatelju, čigar spomin objokuje vsa država. Vse akcije trojnega pakta tvorijo enoto Berlin, 16. okt. s. Nekateri listi se hv. vijo s vprašanjem takozvanih prizorišč obrobne vojne ter dvomijo o teoriji, ki umetno loči glavne fronte od postranskih. *Zwolfiihrblatt* piše glede tega, da Qo Majkop, Tuapse, Stalingrad, Malta, El Alamein, Rokavski proliv, Capetown, Preetovvn, Severni Atlantik itd. geografske točke strateške važnosti v enem farnem j ogromnem spopadu, torej točkv2 totalne, vojne, ki jo vodijo Nemčija. Italija Jn Japonska. Potopitve ameriških bojnih ladij po italijanskih podmornicah, posamezne japonske akcije v Pacifiku in skupne akcije italijanskih in nemških podmornic na raznih morjih pripadajo, podčrtava list, enemu samemu velikemu ofenzivnemu na- j črtu proti sovražnikom trojnega pakta. Nedavna potopitev dveh velikih brzih transportnih parnikov, namenjenih na Bližnji Vzhod, je ponovno pokazala, da Os danes obvlada tudi zapadno Sredozemsko morje. V zaključku navaja berlinski list, da je lepi angloameriški načrt v ustanovitvi izhodiščnih točk in oporišč v Liberiji in Sierri Leone, kjer naj bi se ustvarila udruga fronta* vzdolž zapadne afriške obale z istočasnim prodorom proti Maroku, obsojen ostati po nedavnih dogodkih navaden papirnat načrt, ki se bo pridružil ostalim, ki so si jih izmislili angloameriški strategi in ki so prav tako hitro propadli. Bolgarija občuduje Italijo Minister Zaharijev o svojih vtisih z obiska v Italiji — Italijanska ura v bolgarskem radiu Sofija, 16. okt. s. Vsi listi poudarjajo z vidnim poudarkom izjavo trgovin sike ga ministra Za ha ri jeva o nedavnem potovanju po Italiji. »Sprejemi, ki so mi bili prirejeni v Italiji — je rekel minister — so presegli vse moje pričakovan je. Kot zastopniku bolgarske vlade mi je bila posvečena največja pozornost s strani italijanske vlade rn javnih voditeljev gospodarskega in finančnega življenja v Italiji. Imel sem mož nest obravnavati vsa vprašanja, ki «e tičejo obeh držav, z rrernisrrri in z voditelji italijanskega gospodarskega in finančnega življenja in z zunanjim mm istrom grofom Cianorn s katerim sem se dolgo in prisrčno razgovarjal. Sprejet sem bil tudi pri Duceju. s katerim sem se v ozračju tople prisrčnosti razgovarjal. Dobil sem vtis globokega zanimanja, ki ga ima ta veliki sin naše dobe za delavno ir. hrabro bolgarsko ljudstvo. Sporazumi, ki smo jih podpisali v Rimu. znova pod črta vajo, da ima gospodarska solidarnost Evrope, sloneča na gospodarski meči raznih držav, najtrdnejše temelje. Evropsko gospodarstvo, sloneče na načelu, da si mora kontinent sam zadostiti, bo odločilne važnosti v sedanji borbi ter bo z njim dosežena popolna gospodarrska neodvisnost. Bolgarija je srečna v teh velikih trenutkih Evrope in sveta, da ima možnost zavzemati zavidljivo mesto na na področju gospodarskega sodelovanja ob strani svojih velikih zaveznic, gradeč gospodarsko moč Evrope. 1 Ozračje prijateljstva v itaKMnsko-bolgar-skih odnosih, ki se vedno bolj »rečno razvijajo, ne ustvarjajo samo materialni in gmotni interesi ali gospodarska skupnost, temveč obstoje še globlja čustva v rta'ijan-skem in bolgarskem narodu zaradi skupnosti usode in istovetne volje do zmage. Čudoviti so moji vtisi o gospodarski in industrijski moči l toli je. Videl sem narod, ki daje z globoko ljubeznijo do domovine vse iz sebe, da ustvari in gradi silo nove Italije. Videl sem italijanski narod, priprav-lje na vse žrtve na oltar domovine za dosego zmage, ki bo neizpodbitno zmaga no\~e Evrope. Za mene je sirečna dolžnost, izraziti ponovno svojo hvale/nos* za izredno prisrčne sprejeme, ki sem jih bil deležen v Italiji, in za stalno pozornost, ki me je obkrožala. Vse to je nov dokaz čustev prijateljstva, ki jih goji bolgarski naT>r,d do Duceja. do njegovih sodelavcev, do vlade in do vsega italijanskega naroda. Sofija, 16. okt. s. Na podlagi r**godbe. ki jo je te dni podpisala metana i-talijansko-bolgairska komisija za. izvajanje kulturnega, sporazuma, bo sofijski radio 28. oktobra oh obletnici Pohoda na Rim pričel oddajati italijansko uro. Ta oddaja bo vsako STedo od 22. do 22.15 v bolgarskem jeziku, [talijansko uro bo otvoril z govorom italijanski nrnister v Sofiji grof Magistrati. Promet med Bolgarijo in Turčijo Sofija, 16. okt. s. V Sofijo je prispel generalni ravnatelj turških železnic, da bi z bolgarskimi oblastmi uredil vprašanje potniškega in blagovnega prometa med Turčijo in Bolgarijo ter med Turtljo in drugimi evropskimi državami ocstrtm Bolgarije, Stran 2 »SLOVENSKI NARODt, sobota 17. oktobra 19420DC Ste*. 233 Zadnja pot dr. Marka Natlačena Na čelu z najvišjimi dostojanstveniki m se spremile pokojnika k vicraj na počitku Žalah velike množice in Ljubljana. 17. oktobra. Vsa Ljubljana je bila včeraj v žaln'h zastavah v znak žalovanja za bivšem banom dr. Natlačenom, ki je padel kot žrtev komunističnih teroristov. S tem je naše mesto najlepše posvedočilo na eni strani svojo hvaležnost pokojniku, ki je toliko storil za Ljubljano, na drugi strani je pa tudi pokazala globoko zgražanje in ogorčenje nad komunističnimi atentatorji. Skoraj ni bilo hiše v mestu, raz katere bi ne vihrala žalna zastava. Vse mesto je bilo- včeraj v znamenju bližajočega se pogreba bivšega bana dr. Natlačena. Slovesna maša zadušnica v stolnici Včeraj zjutraj so prepeljali pokojnikovo truplo z 2al, kamor so ga prihajale krepit velike množice občinstva. Na kata-falk s krsto so položili lep družinski ter venec Visokega Komisarja, ob strani pa še več vencev pokojnikovih prijateljev in raznh ustanov, ki so izgubile v njem svojega velikega dobrotnika. Častno stražo so' postavili pokojniku katoliški akademiki ter stražniki, Kr. Kvesture. 2e zgodaj zjutraj so začele prihajati v stolnico množice kropit pokojnika. Krsta je bila obdana s cvetjem in svečami, sredi katerih so počivali zemski ostanki voditelja katoliških Slovencev. 2e pred deseto uro so dostojanstveniki napolnili stolnico, kjer je opravil škof dr. Gregorij Rozman ob asistenci generalnega vikarja Nadraha ter kanonikov Šimenca, Kraljica Gogale in Koretiča zadušnico. V prvih vrstah ob katafalku je sedela žalujoča pokojnikova družina in njeni najožji prijatelji. Za njimi so bi i i predstavniki ljubljanskih kulturnih in gospodarskih ustanov ter uradov, ki jim je pokojnik kot voditelj in podpornik vedno stal ob strani. Posebno mnogo je bilo uradnikov in pokojnkovih tovarišev iz vrst slovenskega katoliškega starešinstva in mladine. Vsa cerkev je bila polna večinoma moških, ki so bili vsi pokojn'kovi prijatelji in sodelavci na raznih poljih ali pa dolžniki za njegove pobude jn dobra dela. Med mašo zadušnico je pel zbor ljubljanskih bogoslov-cev Premrlov »Requ:em*. Po končani službi božji je opravil g. škof še slovesno »L:bero« v cerkvi. Ljudstvo se ni takoj razšlo, temveč se je pomikalo k katafalku m kropilo pokojnika. Vse do treh popoldne so prihajali meščani v stolnico, da se posleve od velikega pokojnika. Potem so pa cerkev zopet zaprli, krsto s truplom pa prepeljali nazaj na Zale. Ogr:mita množica pogrebcev Ko so se včeraj popoldne oblite s soln-cem bleščale 2ale. so se prelivale na cestah proti pokopališču nedogledne množice ljudi kakor ob prazniku mrtvih. Celo uro so vozili k Sv. Križu prenapolnjeni tramvajski vozovi. Pogreb je bil napovedan ob 16., ljudje so pa hiteli na 2ale že nekaj ur prej in ob 15. se je množca tesno zgrnila na 2alah in Se zunaj njih. Vedno bolj gosto obrobljene z ljudmi so bile tudi ceste ob pokopališču. Pogrebni odbor je poskrbel, da kljub hudemu navalu, ni bilo nikjer nereda: za red so skrbeli Številni reditelji. Na Žalah, na obeh straneh ob kapelicah pred cerkvijo so se zgrnili številni mo_ ški: med njimi je skoraj sleherni koga zastopal, tako da je bila zastopana v resnica vsa naša javnost; zbrali so se številni vseučiliški profesorji, člani Akademije znanosti in umetnosti, dekani fakultet, predstojniki uradov, kakor tudi podrejeni urad-nki; zastopane so bile prav tako dobro kulturne ustanove kakor gospodarske; številne so bile akademske starešine kakor akademska mlad;na; in nešteto je bilo prijateljev pokojnika, njegovih sodelavcev* zbrani pa niso bili samo javni. kulturM in gospodarski delavci, saj so bili med njimi tudi številni preprosti ljudje, ki so ostali hvaležni pokojniku ter mu ohranili globoko spoštovanje. Zadnjo čast so pa pokojniku izkazali tudi izredno številni javni delavci, ki sicer n:so sodelovali s pokojnikom, a ki so ga spoštovali kot značajnega in pravičnega moža. Tako S2 je izkazalo, kako soglasna je javnost v spoštovanju do pokojnika in v občudovanju njegove žrtve ter v obsodbi nezaslišanega zločina. Tople poslovilne besede ravnatelja B. Remeca Sotnce se je začelo spuščati in posvetilo je na kamn:tj podstavek pod baldahinom, kakor da je ozarilo žrtvenik. Množico je zajela tišina. Pred baldahin je prispela duhovščina s škofom g. dr. G. Rozmanom. Hkrati so akademiki prinesli krsto z zem-skimi ostanki dr. Natlačena. Obstali so ob krsti kot častna straža. Zadišalo je po kadilu in molitev duhovščine je v zboru zadonela in se razlegala še iz zvočnika daleč čez možico. Ko js škof blagoslov:«! krsto, je stopil na oder eden prijateljev pokojnika, ravnatelj Bogomil Remec, da se poslovi od njega v imenu katoliškega akademskega starešinstva. Nj izbiral visokih besed, a je toplo ter Iskreno orisal življenje dr. Natlačena, ki je zrasel :z malih razmer, se dvignil z marljivostjo ter sposobnostmi. 2e k nt visokošolec se je začel na Dunaju posvečati delu. ki ga je pozneje vodilo med javne delavce in do visokega dostojanstva: delo. ki zahteva od javnih delavcev tudi največje žrtve. Govora k je ocenil to delo ter značaj pokojnika: predočil nam je moža. ki je padel kot žrtev svoje ljubezni do naroda. V slovo pokojiniku je zadonela f*lc» stinka, ki nas tako močno spominja minljivosti posvetnega: ^Človek, glej. . .«; peli so pevci p?vskega društva >Ljubljane«. Dolg žalni sprevod Potem se je začel razvijati sprevod in molitev duhovščine je donela nad množico. v .3. SPCRT Jutri začetek dveh nogometnih turnirjev Na igrišču SK Ljubljane ob Dunajski cesti bosta dopoldne dve mladinski tekmi, popoldne pa tri seniorske Ljubljana, 17. oktobra Na pobudo CONIja in Ljubljanske nogometne zve?.'-* so bosta jutri začela na igrišču SK Ljubljane dva nogometna turnirja, v katerih sodeluje skupno 11 moštev. Podrobnosti smo že navedli v dveh prejšnjih objavah, danes ponavljamo .namo razvrstitev glavnih dogodkov. V okviru turnirja A, v katerem sodelu-j*ejo stili mladinska moštva z igralci pod 16. letom starosti, bosta dopoldne dve tekmi, in sicer ob 10.,H0 Dop. tobačne tovarne — Žabjak (sodil bo g. Jerman) in oh 11.30 Vič — Mladika (sodil bo g. Rado Zajec). Vsaka tekma traja po 50 minut, oziroma dva polčasa po 25 minut. Vstopnina znaša samo 1 liro. Glavni in naiprivlačnejši spored bo popoldne v okviru turnirja B. v katerem sodeluje sedem moštev z igralci brez omejitve starosti. Pito tekmo bosta ob 13.30 lsrra!i moštvi Viča in žabjaka (sodil bo g. Makovec). Ob 14.50 nastopi dvojica Dop. Tobačne tovarne — Mars (sodil bo Hin-ko Kos), nato pa ob 16.10 glavni par Ljubljana — Korotan < sodil bo g. Fhrlich). Vsaka tekma traja 70 minut, oziroma dva polčasa po 35 minut. Vstopnina znaša 2 liri. Turnirja bosta po dolgem mrtvilu zanimiva športna atrakcija. Ker tekmujejo moštva tudi za čast turnirskega zmagovalca ali z drugimi besedami trenutnega ljubljanskega prvaka, bodo tekme privlačne tudi za tiste, ki imajo radi ostro fair igro. V kakšnih postavah bodo nastopili posamezni klubi, še ne vemo. Vsekakor bo zanimivo ugotoviti vsaj približne moči, ki danes z njimi razpolagajo že prej nastopajoči in pa obenem tudi tisti, ki se na spo: t-nih igriščih pojavljajo prvič. Jutrišnje tekme bodo že pokazale vsaj približno, kakšno je trenutno razmerje moči in kdo ima največ izgledov na uspeh. Enajsti udeleženec Mladika sicer jutri ne nastopi, vendar ga bomo imeli priložnost videti na delu že prihodnjo nedeljo. Hvalevredno je. da so se prireditelji odločili, da izvedejo ves spored na enem igrišču. Za skromen prisne vek bo mogel vsak prisostvovati vsem tekmam. Nogometaši so tako pokazali voljo, da obnovijo športno življenje, sedaj je še na gledalcih, da jih pri tem vsaj moralno podprejo. Iz zgodovine kajakaškega športa Kajakaški šport je najmlajši šport svetovne veljave. Zadnja leta pred vojno je na^ol tudi pri nas nekaj vnetih gojiteljev in kajakaška tekmovanja smo videli tudi že v Ljubljani odnosno pri Ljubljani. Čeprav je kajakaški šport tako mlad. ie vendar vozilo zelo staro. Nemci ga imenujejo na splošno Kanu. Beseda se je najprej pojavila v španščini, potem ko je Kolumb leta 1490 odkril Ameriko. Na obeh koncih prisiljen čoln so imenovali canoa. Španci bo ta izraz prevzeli od Indijancev na zapadne indijski h otokih. Indijanci so čolne nazivali c a n a o u a. Od Spancev so besedo prevzeli Angleži in jo prikrojili v ca- noe. Be^da je nato zašla tudi v druge jcz'ke in Francczi govor o c a n o e u. Švedi o k a n o t u. Danci o k a n o j u in Finci o k a n o c 11 i j u. Kajak se prav za prav imenuje samo« zaprti čeln. Besedo so pobrali na Grenlandiji. Tuke vršite čolnov uporabljajo- Eskimi. Domovina o-dprtega čo'na pa je Kanada, zato ga tudi imenujejo »Kanadijcc«. Nemški izum ;e zložljivi čc^n. Zgrajen je iz zložljivega ogredja, ki je prevlečeno z jadrovino, na kateri je plast gumija. Praktični so zla-ti za vožnje po »divjih vodah«, ker jih z lahkoto prenašamo po suhem. Zložljivi čolni so našli izven Nemčije malo prijateljev. Skandinavci jih na primer odklanjajo, češ da niso tako lepe oblike kakor čo'ni s trdnim, nezlomljivim ogrodjem. Skandinavci imajo rajši posebne kajakaške čolne na ve-&1a. ki so včasih dctlga celo do 7 m. 00 odstotkov gojitoljev kajaikaškega športa k nc bavi z njim redno, pač pa le na potovanjih. Tekmovalni kajak za eno osebo je le pol metra širok, dolg pa sme biti naiveč 5.20 m. Tehtati ne srne več ko 12 kg. Čo'n za dve osebi je dolg največ 6.50 m in tehta največ 18 kg. Prvi so kajakaški šport gojili Angleži. Lota 1860 je škotski odvetnik John Maegrc-gor zgradil v Londonu prvi moderni kajak »Bob Roy«. Znan je ustanovitelj s-kavtsike organizacije Baden-Po\vell, ki je leta 1869 zgradil veslaški kajak »Naut:'us« in z niim preveslal mnoge evropske reke. Leta 1866 je Maegregor ustanovil »Canoe Club«, ki pa je kasneje kamin neha.1 s sivojim delovanjem. Glavna beseda v k a iakaškem športu je počasii prehajata od Angležev na Nemce. Leta 1905 je bij v Hamburgu ustanovljen kot pni Alster Canoe-Club. Kmalu so mu sledili še drugi klubi, ki so se posvetili izključno kajakaškemu športu. Izvrstni kajakaši so bi'li nekaj časa Švedi, ki so zmagali na mnogih meduaircdnih prireditvah, kasneje so se uveljavljali tudi Nemci. L. 1933 je bilo v Pragi prvo evropsko kajakaše o prvenstvo, 1. 1938 pa prvo in doslej zadnje svetovno prvenstvo v Vaxho»i1n>u na švedskem. Na tem prvenstvu in še bolj kasneje na berlinski olimpijadi so največ prvih mest zasedli Nemci. Leta 1924 ie bila ustanovljena mednarodna kajakaška zveza. Predseduje ji Nemec dr. Hans« Eckert in je zato ni treba reformirati po težnjah novega reda. Kajak za eno osebo lahko doseže povprečno hitrost 13.5 km na uro. dvosedežni pa 14 km. Čolni stanejo sedaj približno 1140 do 7600 lir. Pri kajakaškem tekmovanju so važni predvsem duh, telesna pripravljenost m železna volja, šele potem pa rudi čoln. Mnogo je primerov, ko So zmagali tekmovalci, ki so nastopili v slabših čolnih, kakor so bili čolni njihovih nasprotnikov. — ///. pr\*enStveno kolo v Itafifi. Nogometno prvenstvo se jutri nadaljuje v Italiji z na^ednjimi tekmami v diviziji A: Firence: Fiorentina—Vicenzn. Rim: Roma.— M Mano, Genova: Genova—Venezia, Torino: Juventus—Torino, Livomo: Ltvomo^—Ligu- Akademiki so dvignili krsto na rame in dolg žalni sprevod se je začel pomikati proti pokopališki cerkvi. Na Č2lu. za križem, se je zvrstilo dijaštvo srednjih šol; sledili so akademiki, za njimi so pa dijaki j srednjih šol nosili okrog 10 lepih, velikih vencev. Najlepši je bil venec Visokega ko-misariata. a tudi mrstna občina je počastila spomin pokojnika s krasnim vencem. Pred krsto je korakala duhovščina, za. njo pa družina pokojniKa, ki je budila splošno sočutje. Za sorodniki so se zvrstili dostojanstveniki, ki so s svojo navzočnostjo pokazali, kako zelo cenijo pokojnika; pogreba so se udeležili: Eksc. Visokega Komisarja je zastopal Sef kabineta Visokega komisarijata pod-prefekt dr. Bisia? gene.*al poveljnik armrd-nega zbora Eksc. M. Robolti, Zvezni tajnik Orlandini, podžupan dr. Tranch.la, hvesiOT dr. Ravelli in župan general Leo Rupnik. Za dostojanstveniki se je uvrstilo številno akademsko starešinstvo in zastopniki ustanov, uradov ter društev: številna je bila tudi duhovščina. Za množico moških, ki so korakali v četverostopih. so se ! zvrstile redovnice in za njimi še mnogo ženstva. Sprevod se je ustavil ob pokopališki cerkvi, ker je duhovščina opraviia molitve še v cerkvi. Tam so pevci tudi zapeli žalostinko »Usliši nas . .nakar je množica preplavila pokopališče ter se zgrnila ob svežem grobu na zgornji levi četrtini pokopališča. Ob odprtem grabu Po molitvah duhovščine in množice ob grobu je spregovoril škcf g. dr. G. Rozman. Osnovna misel govora, ki je zapustil globok vtis. je bila, da je Bog pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje in da bo zato tudi pravično poplačal delo ter žrtev dr. Natlačena. Pokojnik je poznal le dvojno ljubezen in dolžnost: ljubezen do družine in ljubezen do naroda. To mu je nalagalo delo in žrtve 2rtve za narod se pa ni nikdar ustrašil: vedno je bil pripravljen na nje in najbrž tudi svoj zadnji dan. Govornik se je vprašal, kaj bi nam sporočil dr. Natlačen zdaj izpred božjega obLčja in je dejal, da bi nam naročil dvoje: 1. narod, zavrni od sebe brezboštvo, ki t? tira v časno in večno pogubo! Ne sklepaj nobenih zvez z brezboštvom! — 2. Ostani živ. narod, ne ubijaj sam sebe! Združite se vsi. ki verujete v Boga! — Govornik je dejal, da sp bomo ravnali po tem sporočilu, pokojnik pa naj prosi Boga. da bo dal narodu pravo spoznanje še enkrat je zadonela pesem; zapeli so žalostnko ^Blagor mu*, nakar se je ob zahajajočem selncu vsul v grob pravi dež jesenskega cvetja. Skoraj četrt ure je deževalo cvetje; šo dolgo po slovesnosti se je zgrinjala ob grobu množica; v dolgi vrsti šo prihajali ljudje ter sipali prst in metali cvetje na krsto. PoKrajitf fcl zdravstveni svet razpravlja o števitatih tekočih r'a. M'i':mo: AmHro^-iani—A ta lan. ta. Bari: Bari—Lazio in Trieste: Tr.iestina—Bofogna. V diviziji B pa'so na Sp "'redu: Alc^sandria: Alegnajodiža—Nc*v2.ra. Medena: Modena— Prb Patria.. B-?>c;a: Brcscia—Pisa. Ancona: Ancorrtana—Pescara. La Speziia: Spczia— Savcma, Padovi: Padova—Crcmcmese, Rim: Mate-—Lkfocse, Ledi: FanfuUa—Siena in Naperi: NapoH—Palermo. li Hrvatske — Hrvatsko-mmun«*ki blagovni promet. Hrvatska žrlezniška uprava objavlja, da so stopile s 1. oktebrom v veljavo nove do_ ločbe o blagovnem prometu med Hrvatsko in Romunijo, železniška uprava sprejema in odpremlja samo tovorno in brzo-vozno blago, ekspresnega pa ne. Podatki v tovornem listu morajo biti napisani v hrvatskem odnosno rumunskem obenem pa tudi nemškem jeziku. Tovornemu listu je treba priložiti vse carrske dokumente. Voznino plača na progi državo, kjer ]e bilo blago natovorjeno odpo5:ljatelj, na ostalih progah pa prejemnik. Povzetja niso dovoljena. Za obmejne prehodne postaje veljajo Gvekenves. Virovitica. Osijekt Lokoshasa, Zemtr. Veršec in Zoret. — Hrvatski junaki na vzhodn. V založništvu »Vstenit« v Zagrebu je izšla knjiga s Hrvatski junaki na vzhodu«, ki ie v nji opisano delovanje Hrvatov v bitkah na vzhodnem bojišču. Mecl drugim pravi pisec, da je Poglavnik že 2. julija 1941. s posebnim proglasom dovolil in ugodil želj: zvestih in dostojnih sinov njihovih očetov, da primejo za orožje in proslavljenje zastave ter da ra bajonetih poneso svojo, Poglavnu kovo in voljo vsega hrvatskega naroda. Ta volja m samo zaščititi evropski zapad, temveč sodelovati pri izgradnji nove Evrope, ki v njene temelje polagajo svojo kri in živi enja najboljših svojih sinov. 2e 15. julja 1941. so cdšli letalci, 16. julija pehotinci, 17 julija mornarji. 18. julija pa topničarji, kot prvi pr?dstavniki Hrvatske, da se v Nemčiji prisrčno sprejeti in pozdravi jer i pripravijo na odločilno borbo. — Ureditev delovnega razmerja. Nova uredba o ureditvi delovnega razmerja po-tifacvlja najprej nčkaj novih splošnih načel. Vsak državljan ima pravico in doižnost delati in samo delo more biti temelj in merilo vsake vrednosti. Vsako delo je dopustno samo tedaj, če njegov uspeh ne škoduje državi in narodu, temveč služi njunemu napredku in blagostanju. Vsebino, svrho in način slehernega dela nadzoruje država, ki nadzoruje tudi način in višino koristi in nagrade in kazen za neizvrševa-nje, onemogočanje in otežkočanje dela. — Priprave za prvo razstavo plemenske perutnine. Da bi se reja perutnine in malih živali dovolj povzdignila je pokrenila zajednica za perutnino in divjad v Zagrebu širokopotezno organlzatorično akcijo. Na njeno pobudo bo prirejena 6., 7. in 8. decembra v Zagrebu prva razstava plemenske perutnine In kuncev. — Popis zalog vina, špirita In alkoholnih pijač v Zagrebn. Organi nrestnegp poglavarstva v Zagrebu bodo od 10 do 15. novembra popisovali zaloge vina, Spiritov in alkoholnih pijač. Kdor bi jim re dal točnih podakov o svojih zalogah ali kdor bi v osmih dneh po popisu ne prijavil zalog, se bo smatral za tihotapca. Obnovite naročnino! Ljubljana, 17. oktobra. vr.-raj dopoldne se je prvič šesta! v vladni palači pokrajinski zdravstveni svet pod predsedstvom podprefekta comm. dr. Petra Davida. Navzoči so bili vsi člani sveta. Podprefekt je zbranim sporočil pozdrav Eksc. Visokega Komisarja ter je predočil pomembne naloge, ki so zaupane svetu. Zatem je razpravljal svet o številnih zadevah, ki so bile na dnevnem redu. Poročali so v okviru razprave pokrajinski zdravnik dr. Carmelo Belistreri, inspektor za pravosodje, potem direktor za vojaško zdravstvo pri poveljstvu Armad-nega zbora, direktor Higjjenskega zavoda, direktor zavoda za zdravljenje raka, direktor univerzitetne zdravstvene klin'ire, predstavnik Sindikata zdravnikov dr. Ger-lovič, dr. Derč ter zastopnik Sindikata ic-karnarjev dr. piecoli. Sestanek se je začel ob 10. ter je bil zaključen ob 12.45. Dva nova grobova Ljubljana, 17. oktobra V četrtek je po daljšem bolehanju umrl v Ljubljani višji carinski kontrolor g. Ciril Svajgar. Kakor mnogim drugim, taiio se je godilo tudi njemu, da si je v pivi svetovni vojni nakopal zavratno bolezen, katere kal je prinesel že iz Rusije. Pokojni je bil novomeški rojak in v Novem mestu je tudi študiral. Bil je zelo priljubljen doma, med vojnimi tovariši in tudi kot uradnik med kolegi po svojem vedrem značaju. Poleg svojcev in stanovskih tovarišev ga bodo ohranili v najlepšem spominu zlasti njegovi vojni tovariši iz Rusije, kjer je moral prehoditi vso dolgo in nevarno križevo pot. A bil je vedno dobie volje, potrpežljiv, požrtvovalen in postrtž-ljiv. Vsi, ki so ga poznali, so visoko cenili njegove osebne vrline. Pokojni je bil tudi velik prijatelj narave navdušen lovec in vnet ribič. Pckojni zapušča soprogo gospo Valjo. ki mu je zvesto stala ob strani na burnih potih življenja, dalje dobro mater go. Fran-čiško. posestnico v Novem mestu ter brate in sestro. Pogreb bo danes ob 15. iz kapele sv. Ardreja na Žalah na pokopališče k Sv. Križu, žalujočim svojcem naše iskreno sožaJje. Davi je umrl v Ljubljani znani veletrgo-vec z vinom Karel Bolaffio, star 57 let; zadela ga je kap. Bolaffio je imel zelo velik krog znancev, kajti njegova tvrdka je slovela ne le v naših krajih, temveč tuii v tujini. Velika zasluga Bolaffijevega podjetja je bila, da se je naše vino uveljavilo ter zaslovelo tudi v tujini. Pokojnik je užival velik ugled v Ljubljani in njegove podjetniške sposobnosti so gospodarstveniki zelo cenili. Pogreb bo jutri ob 15. z 2al od kapelice Adama in Eve na izraelitsko pokopališče. Družini in prijateljem pokojnika iskreno sožalje. Iz pokrajine Gorlzia — Na polju slave je padel 2tlemi pešec Franc Habe iz Ceconica v frakciji Idria. Poročnik Guido Cencetti je poslal Habejevi materi pismo, ki v njem proslavlja junaško zadržanje njenega padlega sina. — Komisar pokrajinske bolniške blagajne. Za komisarja pokrajinske bolniške blagajne v Goriziji je bil imenovan dr. Josip Vel-vi. — Delavnost pokrajinsKe bolniške blagajne. Konec septembra je bilo povprečno število bolniških zavarovancev 17.286 in sicer 13.087 moških in 4199 žensk. V septembru je bilo zdravljenih 3S53 boln.kov ter bolnic zaradi splošnih bolezni, 229 v očesnem ambulatoriju, 187 v dermcsifilo-patičnem ambulatoriju, 174 v odd. za ušesne, vratne in nosne bolezni, 241 v porodniško ginekološkem oddelku, 137 v zobnem ambulatoriju. Lekarna pokrajinske bolniške blagajne je izdala v preteklem rt ese-cu 4871 bolniških listkov. V septembru je bilo potrošenih za zdravstvene namene S6.647.50 lir; za podpore porodnicam 3327.50 Ur, za podpore v smrtnih primerih 1200 lir, za izredno pomoč 2025 lir, skupno 93.200 lir. Od 1. januarja do 30. septembra 1924 je izplačala omenjena blagajna v celoti 946.7S6.45 lir. — Nezgode. Desno nogo si je zlomil pri padcu čez stopnice 141etni Josip Kurat iz Sambasaa 152; levo nog-o si je poškodoval med delom 541etni delavec Karol Sgubini iz ulice Salcano; na vratu ima poškodbe 91etni Valter Zof iz ulice Trieste 52 v Goriziji, na katerega je pnletel precej velik kamen, ki ga je bil med igro zalučal Zofov tovariš. Vsi ponesrečenci se zdravijo v go-rizijski bolnišnici. KOLEDAR Danes: Sobota, 17. oktobra: Marjeta Alakok Jutri: Nedelja 18. oktobra: Luka Evangelist DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Beatrice Cenci Kino Sloga: Abbandono — Zapuščena Kino Vnion: Kean Kino Moste: LTra kemije in Glas v viharju Razstava slikarja Milofca SuStersJčs v Obersnelovi galeriji na Gosposvetski cesti, odprta od 9. do 18. neprekinjeno. PRIREDITVE V NEDELJO Kinematografi nespremenjeno DEŽURNE LEKARNE Dane«: Mr. Sušnik. Marijin trg 5, Peu-Klanjšček, Gosposvetska cesta 4. Mr. Bohince ded.. Cesta 29. oktobra 31. Nedeljsko dežurno zdravniško službo bo opravljal od sobote od 20. do ponedeljka do 8. zjutraj mestni zdravnik dr. Ivan I^o-gar. Cesta 29. oktobra št. 7. Iz pokrajine Trieste — Zaprta kavarna, Kvestura v Fiumu je odredila, da se za des^t dni zapre kavarna »Adria*. Lastnik Albert \Voloschin je bil ovaden pristojnemu oblastvu zar:uii nedovoljenega in nedopustnega navijanja cen. Zagovarjati se bo moral pred sodiščem. — Smrt starih Triestinov. Te rinj so umrli v Triestu 781etni Dominik Ri Lg iri, 651etni Hektor Plet. 681etni Ivan Ottnu«, 781etna Ana Folan, 751etna Marija Blat a ni, 671etni Josip Matjak, 63lefna Apolonija Vcsnaver-Celar in 731etni H : N < »m. — Teden grozdja v prid vojakom }^ v Triestu od 15. do 21. oktobra. Ta pobuda je izšla iz vrst pokrajinskega Dopola". V okviru tega tedna se vršijo številne manifestacije z umetniškimi prireditvami. Ob tej priliki bodo vojaki obdarovani z grozdjem. — Smrten p»dec s senika. 531etni zidar Jakob Linasi iz ulice Pondares 5 v Ti je padel s semka v Galozzu d| ICateria in obležal s počeno lobanjo Revež je Kmalu po prevozu v triestinsko bolnišnico b nil. — Konj v trgovinski izložbi. NVnav;; :. n dogodek se je primeril v Triestu v ulici Genova na vogalu ulice S. Spiridione. K ki je pridirjal z vozom iz smeri Ponte Ros-so, se je splavil ob mimo drvečem avtok.vju in se zagnal naravnost proti izložbi bližnje manufakturne trgovine. Steklo izložbe se je razletelo na drobne koščke, druge škla znaša nekaj tisoč lir. — Zaključena slikarska razstava. V dvorani Ierco v Triestu je bila zaključena razstava odličnega triestinskega slikarja Ivana Russattija. Skoraj polovica razstav'j rih umetnin je bila prodana. Naše gledališče DRAM A Sobota, 17. oktobra ob 17: OČE NAS. .. Izven. Nedelja, 18. oktobra ob 14: FCITELJICA. Izven. Znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: DESETI BRAT. Izven. Ponedeljek, 19. oktobra: ZAPRTO. OPERA Sobota, 17. oktobra ob 17: GASPAKONE* Opereta. Premiera. Red Premierski. Nedelja, 18. oktobra ob 17: TRAV1ATV Izven. Cene od 24 lir navzdol. Ponedeljek, 19. oktobra: ZAPRTO. Nepričakovano nas je za vedno zapustil naš preljubi veletrgovec dne 17. oktobra 1942 v 57. letu starosti. Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 18. oktobra L 1. ob 3. uri popoldne z 2al — kapele Adama in Eve — na Izraelitsko pokopališče. Prosimo tihega sožalja. Venci se hvaležno odklanjaja v prid dobrodelnim ustanovam. Ljubljana, dne 17. oktobra 1942. Obitetj BOLAFFIO »SLOVENSKI NAROD«, sobota 17. oktobra 1942-XX Stran 3 Bronasti pripovednik pred Kramljanje ob dr« fccrati" Ljubljana. 17. oktobra Alojz Gangl, nas imenitni kipar, nam je ustvaril Valvasorjev spomenik. Pred muzejem stoji bronasti pripovednik; z desnico prepričevalno razklada čudovitosti svoje ljubljene domovine, z levico oklepa svoj rokopis, glavo je nagnil globoko zamišljen, ustnice so mu odprte, oči pa mu žare v zanosu. Ni lep ta naš najslavnejši zgodovinski pripovednik; široko, brazdasto je njegovo golo lice, njegovo telo ni vitko, temveč je tršato, jedva srednje veliko, a silno, vidno vajeno borb in naporov. Velika, oglata glava izdaja bogatega misleca. Cel možakar je ta bronasti gospod, ju-nak-pisatelj, ki je iz gole ljubezni do svoje domovine žrtvoval ne le vse svoje imetje, svoje gradove in posestva, temveč tudi svoje živce, svoje zdravje in življenje. Vse, kar je podedoval, pridobil in imel, vede! in znal, vse je dal za čast in slavo domovine. Bil je po rodu Ljubljančan. V prvi polovici 16. veka je prišla Valvasorjeva rodbina iz italijanskega Bergama na Kranjsko in si tu pridobila znatno imetje in ugled. Zadnje dneve maja 1641 pa se je narodil v hiši na ljubljanskem Starem trgu Ivan Vajkard, ki je hodil v šole nekdanjega ljubljanskega jezuitskega kolegija na prostoru današnjega šentjakobskega trga. Nato je nad trinajst let naprestano potoval po Evropi, proučeval Nemčijo, Italijo, Švico, Francosko, celo Tunis, študiral povsod zlasti zgodovino, arheologijo in prirodoslovne vede ter se seznanil z raznimi evropskimi učenjaki. L. 1672 je kupil grad Bogenšperk pri Litiji ter zbral v njem velike zbirke matematičnih in astronomskih instrumentov, knjig, rokopisov, samih izrednih starin in raritet. Zlasti tesno prijateljstvo je sklenil s hrvatskim plemičem pisateljem Pavlom Rittrom Vitczovićem. Prepotoval je znova ln znova deželo Kranjsko z Istro in delom Hrvatske in jo jež in peš odkril in spoznal kakor dotlej še nihče. Temeljito je spregledal vasi, trge, mesta, gradove- samostane, gozdove, rudokope, plavže, reke in gore, jezera, jame, vinograde živali in golazni, drevje in zelišča, kamenje in mrčes, in sploh vse, kar je količkaj zanimivo in značilno za naše pokrajine in njih ljudstvo. Valvasor si je vse — često s humorjem — zapisoval in narisaval, izpraševal ljudi, iskal podatkov po arhivih in starih tiskanih in napisanih virih ter se poglobil v šege in navade, noše. prehrano, opravila, stavbe in orodje, v značaj in ves način življenja prebivalstva, plemičev, meščanov in kmetov, pa tudi v vraže, vreme in podnebje, celo bolezni ter v »kranjski in slovanski jezik«. Bil je čudovit mož! Zapisal je: »Ako je pošten rodoljub dolžan časti svoje domovine v vseh potrebnih primerih žrtvovati kri in življenje, ji je dolžan v prav nič manjši meri služiti s peresom. Domovino moramo ljubiti kakor starše, — da, če zakon preučenega Platona velja, bi morala domovina glede ljubezni imeti celo prednost pred očetom in materjo«. In zato se je lotil ogromnega literarnega dela, da z obširnim opisom vojvodine Kranjske s sosednimi istrskimi in hrvatskimi krajinami stori r prijetno uslugo ne le sodobnemu učenemu svetu, ampak tudi zanamcem, če odkrije poleg drugih posebnosti dežele tudi umetniške zakladnice narave v njej ter tako z oznanitvijo sonca ali slave te vojvodine prežene sence nevednosti in mrak dvoma vedoželjnih tujcev« (Posvetilo). muzejem Ruplovem »Valvasorjevem V Bogenšperku si je Valvasor osnoval veliko delavnico za bakroreze in najel mnogo umetnikov bakrorezcev, slikarjev in risarjev, da so mu izvršili slike in risbe za njegova dela, med katerimi je glavno in največje z naslovom »Die Ehre des Herzog-thums Crain« (Čast vojvodine Kranjske), ki je izšlo v štirih debelih folijantih prvič 1. 1689 in naslednja leta ter v ponatiaku 1. 1877 do 1879. Grajščak pisatelj baron Ivan Vajkard Valvasor, posestnik gradov Medije, Zavrha, Bogenšperka in Prapreč, hiše v Ljubljani, Krškem itd. je deloma s pomočjo zgodovinarja Erazma Franciscija opisal svojo domovino večinoma na temelju lastnega študija, osebnega utrudljivega ogledovanja in lastnoročnega skrbnega zapisovanja in lastnih risb. Rešil je pozabnosti marsikaj, kar ni bilo pred njim še nikoli nikjer zabeleženo ali naslikano. Tako je njegovo ogromno delo še danes neizčrpna zakladnica. V historičnem arheološkem, etnografskem, topografskem in geografskem, literarnem, verskem, pravnem in prirodnem pogledu je Valvasorjeva »Čast vojvodine Kranjske« večne zgodovinske vrednosti in največje zanimivosti. Toda že na Valvasorju, najplodovitejšem pisatelju Ljubljančanu se je izKazala resničnost Prešernove Glose: »Slep je, kdor se s petjem (pisateljevanjem!) vkvarja, Kranjec naj mu oslu kaže; pevcu (pisatelju!) vedno sreča laže, on Živi, vmrje brez d'narja ...« Tudi do vseh skrajnosti požrtvovalni Valvasor je postal siromak zaradi svojega idealizma: troški za izdanje monumental-nega ilustriranega dela »ćasti« so ga tako temeljito upropastili, da je moral prodati večino svojih posestev in svojo velikansko knjižnico z originali bakrorezov vred ter tudi grad Vagen-(ali Bogen- )šperk. Obupan se je moral preseliti v svojo najskromnej-šo hišo, v Krškem, kjer je kmalu nato 19. septembra 1693 umrl. Nemško je napisal Valvasor svoje delo. Najbolj popularni slovenski zgodovinar prof. Ivan Vrhovec je sodil o Valvazorju: »Valvasor si je za narod gotovo večje zasluge pridobil (z nemščino), kakor če bi bil izdal svoje foliante v slovenskem jeziku, in meni se zdi vsekako bolje, da se je drugi natis Valvasorjev izdal v originalu, kakor če bi se bile knjige v slovensko prestavile. (Ivan Vrhovnik: »Iv. Vrhovec«). Vendar smo bili zelo zadovoljni, ko smo dobili v roke in z velikim užitkom preči-tali Valvasorjevo berilo. I. Izbral in prevel dr. Mirko Rupel. Akademska založba. Str. 311. Z urednikovimi opombami in številnimi reprodukcijami podob po prvi izdaji »Časti«, nekoliko zmanjšanimi. Lepa izdaja po tisku, obliki in papirju. In vendar: bolje bi bilo, da je izšla ta knjiga — s primernim življenjepisom in s še nekaterimi slikami — v založbi Mohorjeve ali Vodnikove družbe. Prišla bi v širše ljudske sloje, ki bi jih gotovo živo zanimala. Urednik je prav spretno zajel iz velikanskega izvirnika predvsem odstavke, ki so značilni za pisatelja, poglabljajočega se z ginljivo ljubeznijo v našo preteklost. In ta preteklost kakor vse, kar je našega v Valvasorju, naj nam postane dostopnejše v domačem jeziku! Vse ljubitelje naše domovine in naše lepe knjige torej živo opozarjamo na Ruplovo »Valvasorjevo berilo«. Bronasti pripovednik pred muzejem zasluži našo ljubezen in velespoštovanje. Fr. DNEVNE VESTI — Novi hrvatski prevodi italijanskih del. Nov dokaz vedno plodovitejšega kulturnega razmerja med Italijo in Hrvatsko je bil ooprinešen cb priliki -»Knjižnega tedna« v Zagrebu. V prodajnih paviljonih na Zri-njevcu so bila na razpolago kulturnemu občinstvu številna dela znamenitih italijanskih pisateljev, ki so bila prevedena v hrvaščino. Med temi italijanskimi spisi so vzbujali posebno pozornost »Gog«, delo italijanskega akademika Giovanna Papini-ja, »Sonce in sence«, zbirka novel I.uigija Pirandella. potopis »Tropici« Viktorja G. Rossija, Sestre Materassir Alda Tniazze-schija, »Sto dni na Finskem* Intra Mon-tanellija, >-Elias Portolu«. roman iz sardin-skega okolja, ki ga je napisala pisateljica Gracija Deledda, »Golobi in jastrebu, delo iste pisateljice, ter »Nikdo se ne vrne« (Alba de Cespedes). Prevodi Izbranih del vodilnih italijanskih pisateljev bodo zelo pripravno sredstvo za kulturno zbli-žanje italijanskoga ter hrvatskega naroda. — Lep uspeh italijanske veseloigre v Argentini. Iz argentinske prestolnice poročajo: Igralska skupina argentinskega avtorja Pepe Arisa je uprizorila z najlopšn.i uspehom znano veseloigro Gioacchina For-zana »Udarec vetra«. Tisk Iz Buenos Ai-resa zelo pohvatno omenja odlično izvedbo pod vodstvom režiserja A. Motture. ki je po rodu Italijan. — Blaženstvo Dominika Savija. Zadeva beatifikacije Dominika Savija je v svoji zaključni fazi. Doslej sta bila priznana in potrjena oba čudeža. Sedaj manjka še samo odlok, da lahko sledi proglasitev svet-ništva, kar se bo pa zgodilo šele po vojni. Prof. Caviglia pripravlja izčrpen življenjepis blaženega Dominika Savija. — Siromak — bogataš. Te dni je umrl v uboštvu in pomanjkanju ter oslabelosti 6P-let-ni Peter Ottino. bivajoč v Torinu, stanujoč v ulici Po 24. Ljudje sc ga imeli za siromaka, saj je hodil obedovat k samostanskim ter vojašniškim vratom. Druge hrane ni zsužival. Ker ga v zadnjem Času več dni ni bilo na spregled, so opozorjeni oblastveni organi vdrli v njegovo podstrešno stanovanje, kjer so našli starega mrtvega. Nemalo so bili presenečeni, ko so našli v neki škatli bone za 80 000 lir vrednosti, razen tega pa pravcat zaklad — de-vet ^atih ur. potem Dolno zlatih verižic, broš ter obeskov. Tudi so bili iznenađeni, da je imel Ottino devet volnenih 4?mnic. ki so bile povsem nedotaknjene, dočhn je sam spal na preležani slamnjači. Našli so tudi devet popolnoma nedotaknjenih živilskih nakaznic, veljavnih za devet zaporednih mesecev. Ottino ni uporabil zase niti enega odrezka. Zapuščina samotarskega, skopega čudaškega starčka je vzbudila med torinskim prebivalstvom zelo živahno zanimanje. — Madžarski industrijski predstavniki v Milanu. Po pogajanjih med italijanskimi in madžarskimi industrijskimi predstavniki pod vodstvom dr. Hagenmacherja in predsednika madžarskih industrijcev dr. Dischke je prispela v Milano druga komisija madžarskih industrijcev, ki jih vodi dr. Viktor Dischka. Namen prihoda nove komisije madžarskih industrijcev je priče-tek novih obojestranskih pogajanj. Italijansko časopisje iz Milana poudarja, da je dr. Dischka tudi predsednik tekstilnih industrijcev ter da ima Italija ravno na tem torišču zelo važne koristi v odnosu z Madžarsko. Madžarski gostje si bodo ogledali posamezne obrate v Milanu, pa tudi druge kulturno gospodarske zn a.m eni tosti. — Se večje poljedelsko Izkoriščanje *e-Iczniških površin. Iz Rima poročajo: Akcija, ki jo je sprožila uprava drž. železnic za čim večje poljedelsko izkoriščanje vseh njenih površin, bo Se pospešena v poljedelski sezoni, ki se pričenja. V soglasju s smernicami, ki so bile izdane občinam, se je železniška uprava odločila za poljsko obdelovanje površin ob železniških postajah ter drugih železniških vrtnih nasadov. Poljsko delo bo vršilo železničarsko osebje v času odmora. Razen tega bodo obdelani tudi zemljišča vzdolž železniške proge, ki obsegajo nad 15 milijonov kvadratnih metrov. Razen tega bosta obdelana še dva milijona kvadratnih metrov površine ob 5997 železniških čuvajnicah, železniška uprava bo razdeljevala semena ter sadike, razen tega bo dala na razpolago tudi potrebna sredstva za obdelovanje. — Določene cene za že rabljene avtokarje. Korporacijski minister je odločil, da cene avtokarom ne morejo biti pri prodaji višje nego so one, ki so bile zakonito določene za nova avtokarska vozila z dne 30. julija 1940 s spremembami, ki so v primernem odnosu s stanjem rabljenega vozila. — Ne aamudite prilike, ki Vam Jo nudi knjiga Grad, Italijanski tečaj, da se z lahkoto naučite hitro italijanskega Jezika. Prepričan! smo, da bodete z uspehom zadovoljni. Priznano dobra učna metoda, zlasti primerna sa samouke. Samo 00 lekcij brez učitelja! Knjiga je odobrena tudi kot učna knjiga Za srednje in aUokovne LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI Predstave oo aeiavniian ooia.tr 18 15. ob oedeijan in praznikih or IO 3« 14 3» «6 ar tr I* SO KINO MATICA TE LE F. «-41 Zgodovinski film o nesrečni patricijski hčeri Carola Hdhn, Enzo Flermonte, Gluho Donadio, Osvaldo Valentl KINO UNION TELEF. 22-21 Ljubavna pustolovščina slavnega igralca Romano Brazzi, Germana Paolierl, Marlella Lottl tilNO SlAMiA TELEF. Z7-50 Velika filmska drama ljubezni in ljubosumnja Abbandsno — Zapuščena Corinna Luchalre, Maria Denis, Camillo Pilotto i. dr. šole. Dobite jo v knjigarni Tskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ul. 3. — Padel je čer. stopnice in umrl. 461etni delavec Josip Spinazza ;z Bruttapietre pri Veroni se je vračal zvečer domov. Na domačih stopnicah se je po nesrečnem naključju prevrnil in obležal na koncu stopnic s počeno lobanjo. Bil je pri priči mrtev. Njegovo truplo je našla pokojnikova žena. ko je ob zori naslednjega dne šla iskat svojega moža. IZ LJUBLJANE —lj živilski trg. V tem mesecu menda trg še ni bil bolje založen ob tržnih dneh kakor danes. Mnogo je bilo zlasti zelenjave. Menda je zdaj dovoz večji, ker zelenja-darji pospravljajo zadnje pridelke. Vseh n? bodo mogli vzimiti, zato jih pa žeie čim prej prodati. Dobro so bili založeni danes tudi branjevci, najbolj s kostanjem, ki ga je prispela zadnje dni v Ljubljano velika pošiljka. Grozdja je zdaj precej manj kakor kostanja. Precej je pa še vedno paprike. Danes je bilo naprodaj tudi nekaj domaČih jabolk. Gob je bilo precej več kakor prejšnje dni. Razen kravjač so danes prodajali tudi čebularje in cigane. Prav bi bilo. da bi prodajali tudi peščenke, ki jih zdaj še mnogo rase. —lj Včeraj nenavadno toplo za oKtorer. Včeraj popoldne se je zelo ogrelo, kakor pri nas le redko. Po tednu je maksimalna dnevna temperatura dosegla zopet nad 17 stopinj; znašala je 17.2 stopinje sredi mesta. Davi je bilo tudi toplejše kakor včeraj; minimalna temperatura je znašala 6.4 stopinje. Zračni tlak popušča že dva dni in težko je reči, kako dolgo bo še trajalo lepo vreme. Upajmo, da se bomo še jutri naužili malo sonca. Davi je bila megla izredno gosta, kar budi skrb, da se bo vreme kmalu spremenilo. KLOBUČARNA »P A J K« vam strokovnjaško očisti, preoblikuje in prebarva klobuke vseh vrst po nizkih cenah. Lastna delavnica. — Se priporoča RUDOLF PAJK, Sv. Petra c. 38. —lj Greda sredi mesta. Ta naslov smo dali pred mesecem dni v našem listu član-čiču, s katerim smo opozorili na zanemarjeni podaljšek &ubičeve ulice. Danes pa lahko ugotavljamo, da je bil že nekaj dni temeljito očiščen ves južni rob Valvasorjevega trga grde plevnate nadloge. A prav ta teden so dobili uslužbenci mestnega vrtnarstva nalog, naj premečejo z rezačo na dotični greli trdo zemljo, dodajo zmesmi gnoj in novo plast dobre navožene prsti, odnosno store vse, česar je treba za svoje-časno posetev trave in zasaditev lepotnega grmič j a, če ne morda za enkrat samo koristne zelen jadi. To so napravili in razen tega še ustrezno obdelali ves ostali desni kos praznote ob cesti, ki ne prihaja v po-štev za njeno širino, da enači spred omenjeni gredi. — Nekoliko poprej so nasadili vzdolž visoke kamnite ograje uršulinskega samostana tudi plezalke, in sicer tako, da je v približno dvainpolmetrski razdalji skupina treh rastlin. V sredini bršljan (hedera helix), ki mu drugu je ta v metrskem presledku japonsk i vmiki (prathenocissus veitehi). Obe vrsti plezalk sta takšne narave, da se trdo oprijemljeta tudi naj-gladkejšega zidovja in pokrivata njegovo goloto. Bršljan kot plezajoč grm prirasca z mnogoštevilnimi zračnimi koreninicami na zidove, vinika pa se razpenja po njih z organi — nekakimi ročicami ob koncu vi_ tie, podobnimi pri sesku. Tako bodo pre-pregle nasajene plezalke sčasoma pusti zid v vsej dolžini in širini ter ga mikavno poživljale: bršljan vse leto s trajno temno-zelenimi, a vitica od pomladi do poznega poletja s svetlozelenkastimi in na jesen, ko pokaže prekrasno barvitost, z rumenkasto in škrlatno rdečimi listi. KINO MOSTE V preurejeni dvorani predvajamo: URA KEMIJE in GLAS V VIHARJU Film ljubezni, sovraštva, sreče, veselja Nedelja ob 14, 17. Delavnik ob 17 uri Sledi: KRALJICA BkO AD W A Y A —lj Umrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m.: dr. Natlačen Marko, 56 let, bivši bon, Ciril Metodova ulica 18; Krše Marija, 73 let, Radeče pri Krškem; Cerne Frančiška 74 let, delavka, Japljeva ulica 2; Kosmač7 Frančiška, rojena Pšeničnik, 63 let, vdova delavca, Vidov danska cesta 9; Cerar Jera, rojena Rozman, 88 let, posesti'!ca, Prianj At 6; Možek Franc, 2 leti. sin mestnega delavca, Lavričeva ulica 2; Oven Alojzij, 3 tedne, sin delavca, Cesta d veti cesarjev; fivajger Ciril, 49 let, višji carinski Inspektor, Vilharjeva cesta, carinarnica. — V ljubljanski bolnici so umrli: Baudek Franc, 41 let, rezbar. Wolfova ulica 12; Kukovi č Kazimir, 35 let, policijski komisar. Medvedova ulica 5il; Zrimšek Jožica, 3 leta, hči mizarskega pomočnika, Bizovik 93 pri Do-brunjah; Dr. Hibler Otto pravni «r*«etnlk, 27 let, hotel Metropol; Peneš Franc, 44 let, »bul uradnik, Kranj 65; Kogovšek Jote, 4 leta. sin hišarja, Rovte 57 pri Logatcu: Bratovž Vid, 23 let, prometnih dri. žel., Kolodvorska ulica 23; Volčič Anton, 50 let, Slivna 19, obč. Vače pr iLitiji. —lj Upraviteljstvo I. dekliške meščanske šole poroča učenkam tretjega razreda da pridejo v Trnovsko zavetišče v ponedeljek 19. X. ob 8, one iz drugega razrela pa v torek 20. X. ob 8. — Upraviteljstvo. —lj Opozarjamo na orgelski koncert, ki bo v ponedeljek 18. t m. zvečer ob V^T. uri v ljubljanski Stolrici. Izvajal ga bo sloviti italijanski orgelski mojster prof. Ulisse Matthev. kj je že lani koncertiral na istih orglah v Ljubljani. Takrat je napisal glasbeni kritik prof. Matija Tome. da smo nneli priliko slišati orgelski koncert, ki je bil prvovrsten, tako po sestavi sporeda, kakor tudi po umetniški izvedbi. Dalje pravi skladatelj Toinc. da smo v Ljubljani slišal; Se malo tako dobro sestavljenih in sijajno izvajanih orgelskih koncertov, kakor je bil koncert Mattheva. Za svoj ponedeljkov koncert si je mojster izbral popolnoma nov spored, ki prinaša dela iz klasične in tudi sodobno glasbene literature. Natančni spored bomo priobčili jutri, danes pa že opozarjamo na izredni užitek, ki "h bo nudil poslušalcem koncert tako velikega mojstra, kakor je prof. Ulisse Matthev. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice —lj Valpollčello, Verono, ch*antl, toči čez ubeo gost ina Lovšin. Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu veljavne od ponedeljka 19. t. m. zjutraj do objave Ljubljana, 17. oietobra. Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki k on sum en tov. pridelovalcev in proda jaJ cev je mestni tržni urad Visok emu komisanatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odc4>nl. Z odlokom VII1/2, št. 41 «1/23. Visokega komisariata za Ljubljansko p'krajino vclui-jo za Ljubljano doiooanc na ivine cene od ponedeljka 19. oktobra 1942-XX zjutraj dalje do objave novega cenika. Najvišje cene. ki je po njih d© 12 L. sivke za vlaganic 10 I.. vae drUfB užitne eobe 6 L. kostanj 3 L. java po 2 L. Kjer ni posebej naveden liter, velian> cene za k*!ogr:im. Opo/aram > pa. t'.i v*e 'c cene veljajo ^mo 7a blatjo. pHde'nno v Ljubljanski pokrajini, ker je za blago uvoženo iz drugih p*.4irniin. v veliavi ce-n'k za zelenjavo in sadje št. 21 na sv c t !< v/o! enem papirju. Pt^ebno pa opozarjamo proda alke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo. otreb! jeno in v Takem stanju kakor je Op t—BO v cen'ku. Vsa povrtnina mora b^ti osna/cna ta oprana, vendar pa ne več nvkra. pač pa sveža. Vse te najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo bfti vidno naznačene pri vsem v cemku navedenem b!au"u ne vuno na Vodnikovem in Pogača r jc\t in trgu. temveč tudi na živilskih trj» h v Mositah, nft Viču. na Sv. Jakoba trgu in v .š "ki, enako pa sp!<.h pri vseh pr« hI a ;a'k.ih n prodajalcih po vsej mes>tni občini ljubljanski. Križanka Besede pomenijo Vodoravno: 1. veterinarsko-medicinski zavod, 15. pesem. 16. razum, pamet, 17. načelnik, poveljnik, 18. del kolesa, 19. kratica pri imenih svetnikov, 20. zdravilo, medicina, 22. nada, upanje, 23. površinska mera, 24. sibirska reka, 25. angleško pivo, 26. imovina fevdalnega podložnika, ki je bila njegova last, 28. neznanka v višji matematiki. 30. začetek abecede. 31. sveta gora v Tesaliji, 32. del človeka, 34. žensko ime, 36 običajno skupina najboljših nogometnih klubov, ki tekmujejo med seboj za prvenstvo, 38. grška črka, 40. prislov, 41. navdušujem, propagiram, 43. pritrdilnica, 44. kazalni zaimek, 45. finsko mesto, 47. osebni zaimek, 48. začetek Gondarja, 49. italijanski spolnik, 50. čutilo, moško ime, 51. presledek v gozdu, 53. kratica v pismib, 55. vodna žival, bolezen, 56. del človeškega telesa (množ.) 57. evropsko gorovje. 59. so-glasnika v kipu, 61. grški junak pred Trojo, 63. predlog, 65. kazalni zaimek, 66. gora, na katero jezdijo pesniki, 69. glej 16. vodoravno, 70. osebno-povratni zaimek, 71. stavbarski načrt. Navpično: 1. del Ljubljanske pokrajine, 2. znamenit grški slikar; poziv, klic, 3. na tem mestu, tukaj, 4. v Avstraliji živeči ptič, ki spada v vrsto kazuarjev. 5. vas pod Krimom, 6. uglajenega vedenja. 7. italijanski spolnik, 8. ta (srbohrv.), 9. kup vsakovrstnih stvari, 10. krat:ea za nekdanji denar, 11. človekovo orodje, 12. igral- na karta, 13. evropsko glavno mesto. 14. število, 21. geometrijski pojem. 25. oče, 27. padavina. 29. znanilec mrzle z me, 31. turški gospodar. 33. zverina. 35. bog ljubezni, 37. mednarodni jezk, 39. dva skupaj, 42. južno sadje, 44 poleg, zraven, 46. nadležna žuželka, 50. domača žival, 52. glasovi, 54 igra s kartami, 56. značilnost pesmi, 58. šahovski izraz, 60. tuj predlog, ki pomeni za, 62. pripadnik izumrlega mongolskega plemena, 64. površinska mera. 66. zamenjana soglasnika pod 58. vodoravno, 67. kratica za neznanca, 68. kratica za športni klub, 70. okrajšava za srednji. Rešitev zadnje križanke Vodoravno: l. baronica. 7. zal. d. bazar, 12. amen, 13. sod, 15. oda, 17. kos, 18. met, 20. banka. 22. Ida, 24. en, 25 penat, 27. Ria, 28. brana. 30. Rogatec, 32. tra-kec, 33. Kari. 34. vlit. 35. prav. 36. ml, 38. stenice. 41. Stalin. 43. ar. 45. Anine. 46. top, 48. udaja. 49. rok. 51. Iza, 52. Pilat. 54. Iva. 55. Ivan, 57. nos, bS. ris, 61. zidanica. 62. aga, 63. tiran. Navpično: 1. baker. 2. Amon. 3. res. 4. on, 5. Irena, 6. as, 7. zdar, 8. loka, 9. ba, 10. zidak, 11. ro, 14. Ob. 16. da, IS. megleni, 19. tatvina. 21. Nil, 22. Iravadl. 23. anemija, 25. porta. 26. telce, 28. bratu, 29. Acina. 30. rajj, 31. cie. 32. trs. 37. Pariz, 39. nizki. 40. kol. 42. lavor. 14. rovi. 46. tisa. 47. para. 50. kad. 52. Po. 53. U, 56. na, 57. na, 59. st.. 60 N. N. Radio NEDELJA, 18. OKTOBRA 1942-XX 8.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 8.15: Koncert organista Luigija Ben-zija. 11.00: Prenos pete maže iz bazilike Presv. Oznanjenja v Firenzi. 12.00: Razlaga Evangelija v italijanščini (O. Marino. 12.15: Razlaga Evangelija v slovenščini (O. Sekovanič). 12.30: Poročila v slovenščini. 12.45: Pisana glasba. 13.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15: Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operno glasbo izvajajo mladi umetniki. 13.50: Vojaške pesmi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Koncert Radijskega orkestra in Komornega zbora, vodi dirigent D. M. šijanec. Slovenska glasba. 14.45: Poročila v slovenščini. 17.15: Ing. Novak Viktor: Izkori-sčajmo gozd s pridom — predavanje v slovenščini. 17.35: Plošče. 17.45: Ncvi orkester vodi dirigent Fragna. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Polke in mazurke. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovCTSČinL 20.45: V Olimpu operete. 21J5: Filmsko glasbo izvaja orkester Ce-tra, vodi dirigent Barzizza. 21.45: Kr.ncert Adamičevega orkestra. 22.15: Pisana glasba na ploščah. 22.45: Poročila v italijanščini. PONEDELJEK. 19. OKTOBRA 1M2-XX 7.30: Pisana glasba. S.00: Napoved časa. Poročila v ptalijanftttnl 12.20: Plošče. 12 30: Poročila v slovenS^ni. 12 45: Simfonična glasba. 13 00: Napoved časa. Poročila v italijanAčini. 13.10: Pet minut gospoda X. 13.15- Porr.filo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. 13.20: Operna glasba na ploščah. 13 50: Pesmi ln napevi. 14.00: Poročila v italijanščini. 14.15: Orkester Cetra. vodi dirigent Barzizza. 14 45: Poročila v slovenščini. 17.15: Koncert ljubljanskega godalnega kvarteta. L. Pfeifer I. violina, A. Dermelj II. violina. SuStersič viola. C. Sedlbauer čelo. 19.00: »Govorimo itnliian-sko« — prof. dr. Stanko Leben. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Operna glasba. 20.00: Napoved časa. Poročila v italijanščini. 20.20: Komentar dnevnih dogodkov v slovenščini. 20.30: Vojaške pesmi. 20.45: Simfonično-koralni koncert vodi dirigent Viktor de Sabata. 22.25: Novi orkester vodi dirigent Fragna. 22.45: Poročila v italijanščini. Mali oglasi POHIŠTVO po naročilu in vse vrste stolov »zdelujem. Politlram oprave ln izvršujem vsa popravila najceneje. — Josip Zorman Ljubljana, Breg 14. DVOSOBNO STANOVANJE v centru mu mesta — i S č e w proti nagradi 500 lir. Peoudbe pod »Nagrada« na ogl. oddelek >Slov. Narodac, "T* »SLOVENSKI NARODi, IT. oktobra 1942-XX Prva ljubljanska gledališča in predstave Eno najstarejiih ljubljanskih gledališč je bito na magistratu — lisce prezidano iz jahalnice L 1765 Poslopje opernega gledališča v Ljubljani Ljubljana, 16. oktobra Ob začetku gledališke sezone bo morda koga zanimalo, kakšno je bilo gledališko življenje v stari Ljubljani. Da naše mesto ni brez gledališke tradicije, pač ni treba še posebej omenjati. Ko pa govorimo o stari Ljubljani, ne smemo nikdar pozabiti, da je bila mestece in da so se tedanje kulturne in .socialne razmeie v splošnem zelo razlikovale od dandanašnjih. Zato tudi ne smemo ocenjevati nekdanjih gledaliških razmer s sedanjimi z merili estetov naše dobe. Gledališke predstave v starih časih so bile namenjene zabavi ali so pa imele vzgojni značaj: iz njih še ni govorila umetnost s takšnim tarom kakor dandanes. Igralec je bil tedaj kcmediant. torej na podobni stopnji Kakor dandanes cirkuški artist. Zato tudi ni še tako dolgo, ko je igralčev poklic veljal med »žlahtnim plemstvom« in »vcscbno med aristoki acijo kot nečasten. Tako je n. pr. veliki dramatik B. Shaw napisal roman iz življenja umetnikov iz polpretek?** debc. ko so gledali na gledališko umetnico kakor na izgubljeno žensko. Po vsem tem lahko sprevidimo, da gledališča v prejšnjih stoletjih niso nastajala predvsem iz umetnostnih potreb in da zato tudi predstave niso mogle biti na višini. Začetek gledališkega življenja v Ljubljani O samem začetku gledališkega življenja v Ljubljani ni lahko pisati, ker se je w tem hranilo zelo malo podatkov. Domnevati pa smemo, da se je Ljubljana seznanila z gledališko umetnostjo od potujočih komediantov. V začetku nedvomno ni imela stalnih igralcev in gledališkega odra. Gledališke predstave — če smemo tiste vprizoritve sploh tako imenovati — so bile bolj naključje. Ce so Ljubljano obiskati kemedianti, se je lazmahnilo »gledališko življenje« za nekaj tednov ali vsa nekaj dni, sicer pa predstav niso pogrešali. Spadale so med zabave in za gledališče so lahko našli nadomestilo. Med začetke gledalskega življenja v Ljubljani bi morali najbrž šteti tudi improvizacije v zaključenih družbah. deklamacije in nastope priložnostnih pevcev, kar je bilo v navadi med plemstvom. O vsem tem pa nimamo podatkov. Gledališče v stari mestni hiši Da sc pa v starih časih vendar že precej cenili ter spoštovali gledališče, bi smeli soditi po tem. da je bila v mestni hiši določena posebna soba za gledališke predstave in druge zabave. Iz tega sicer lahko sklepamo, da so si meščani, ki so imeli v rokah mestno oblast, želeli tudi zabav ter da so mestni zastopniki mislili piedvsem nase in ne na potrebe "»-širšega« občinstva. Po tem pa, da je bilo treba plačevati precej visoko vstopnino, lahko tudi sodimo, da je magistrat iskal predvsem vire dohodkov. Pretiravanje bi bilo, če bi trdili, da so bili meščani v tistih časih visoko kulturni ter da so potrebovali estetske užitke gledališke umetnosti. Prvo ljubljansko gledališče — če to ime zasluži zabavišče na magistratu — nedvomno ni nastalo zgolj iz umetnostnih potreb meščanov. Tedaj je imel magistrat skoraj na« vsem monopol in če ni piepustil tudi vodstva priložnostnega gledališča zasebnikom, se zdi skoraj samo po sebi razumljivo, zlasti, ker si je obetal od prireditev ao-hodke. Sicer pa tudi ni bilo tako lahxo najti kjer koli prizorišča za igre potujočih igralcev, a na magistratu so imeli dru- žabno sobo, tako da pač ni bilo treba iskati odra drugje. V tej sobi so priiejaU tudi plese in baje je bil v nji biljard. Lahko bi torej rekli, da je bila to nekakšna klubska soba. Tedaj so pa gledali na zabave drugače kakor dandanes; med postom so veljale zabave, predvsem plesi, za greh, v predpustu so si pa ljudje šteli skoraj v dolžnost, da so plesali. Zato so tudi prirejali zabave na magistratu samo v dovoljenem času. Da so pa tedaj šteli gledališke predstave med navadne zabave, ki so bile v postu neprimerne, sprevidimo iz spora, ki je nastal med gosposko in škofom, ker so nekoč igrali med postom na magistratu, čeprav je bila igra verska. Med občinstvom številni plemiči Kdo je obiskoval tedanje gledališke predstave? Ko je prišlo do spora med škofom in gosposko zaradi predstav v postu na magistratu in se vicedom ni hotel ukloniti škofu, je o tem zvedel celo cesar, kajti škof se je končno obrnil nanj. škof se je pritoževal, češ. ljudje se spotikajo nao javnim pohujšanjem, ker gledališke predstave obiskuje gospoda v postu. Vicedom se je pa zagovarjal, da gledališke predstave nikakor niso bile naperjene proti verskemu življenju. Igrali so vselej le po maši. Predstav so se udeleževali skoraj vsi plemiči in celo vicedom. Isto igro so isti komedianti igrali pred tremi leti v Gradcu, ne da bi se kdo nad tem pohujševal, saj je bila verska. Prav tako so igrali v Salzburgu isto igro v postu. — škof Je menda moral končno popustiti, sicer je pa bilo tudi gostovanja potujočih komediantov prej ali slej konec. Spor se nam zdi zanimiv zlasti zaradi tega, ker izvemo tz njega posredno, kdo je obiskoval tedanje gledališke predstave. Zdi se, da so plemiči mnogo bolj cenili gledališče kakor meščani sami. To sodimo tudi iz tega, da je bila vstopnina zelo visoka. Sicer bi tudi meščani lahko plačevali visoko vstopnino, saj so bili bogati, toda sami sebi bi ne določili tako visoke vstopnine, saj so oni odločali na magistratu, če so pa že plemiči tako radi gledali gledališke predstave, so se hoteli tudi meščani okoristiti. Vstopnina je znašala po 17, 7 in 3 kr., itar je bilo za tedanje razmere mnogo. Igralci so bili obdavčeni Umetnost je bila obdavčena že v tistih časih. Obdavčitev je pa bila tedaj bolj zanesljiva kakor dandanes. Slovite igralce z velikimi dohodki skušajo dandanes obdavčiti, ko igralec dvigne zaslužek. V Ameriki je bil celo uveden neke vrste žepni rubež za igralce, ki jim je bil fiksus vedno za petami. V starih časih so pa bili bolj praktični. Igralci, ki so hoteli nastopiti v Ljubljani, so se morali ob prihodu v mesto obrniti na vicedoma in mestnega sodnika ter takoj plačati davek. Vicedomu so plačali davek, ki je šel v deželno blagajno, mestni sodnik je pa spravil denar za mesto. Davek je pa bil baje znosen, boTj neke vrste vstopnina v mesto. Koliko so pa tedaj igraici zaslužili, ni tako lahko povedati. Nedvomno so bili mnogi bohemi in menda je bilo prav tako malo bogatih kakor dandanes. To sprevidimo tudi iz pogodbe, ki jo je magistrat sklenil 1. 1792 s češkim igralcem Vondraško (iz Brna). V pogodbi je tudi določena plača Vondra-ška, ki je bil gledališki ravnatelj, režiser, igralec itd. — vse hkrati. Moral se je obvezati, da bo sodeloval pri vseh igrah, ckl se bo dobro naučil vsake vloge ter dobro igral. Moral je pa tudi nastopati v baletu, »figurirati«. Določili no mu 6 gld. place na teden, ko bi igral, sicer pa samo 3 gld. To sicer nI bilo tako malo. a Vondradek jo je vendar popihal iz Ljubljane silno zadolžen; a nikakor ne z denarjem. Njegova prtljaga Je bila silno skromna, kar zvemo iz ohranjenega seznama. Plemiško gledaliice Čeprav so plemiči obiskovali tudi gledališke predstave na magistratu, so imeli Se svoje gledališče v deželni hiša. Se ve*? a je bilo tudi to gledališče, ki bi ga smeh imenovati morda le oder, prav tako skromno kakor mestno. Kaže, da so v deželni hiši vprizarjali precej številne gledališke predstave, vsaj za tiste razmere. Tako je znano, da Je bilo L 1765 vprizorjenih 13 opernih predstav tn 8 komedij. Nastopati so razni umetniki, predvsem potujoči. Morda so pa bili tudi v tem gledališču od časa do časa nameščeni igralci kakor je bil n. pr. v mestnem Vondrasek. — - Meo? najstarejšimi ljubljanskimi gledališči je treba omeniti tudi oder v jezuitskem samostanu. To je bilo morda prvo ljubljansko gledališče, a ni se nam ohranilo mnogo podatkov o njem. Znano je, da s jezuiti prejemali za to gledališče podporo o« deželnih stanov, ki je znašala za tri leta (1. 1740) 100 gld. Stanovsko gledališče Pravo, stalno gledališče je pa dobila Ljubljana šele s stanovskim gledališčem, ki je stalo na prostoru sedanje filharmonije. Starejši Ljubljančani to gledališče še dobro pomnijo. Nedavno smo po veda h, koliko je imelo prostorov in sprevideli smo lahko, da je bilo precej veliko za tedanje ljubljanske razmere. Gledališo poslopje je nastalo iz stare jahalnice. Med 50 ložami je dobil eno magistrat, ker je preskrbel za stavbo les po znižani ceni. Mestni svetovalci so pa morali tudi poskrbeti za opremo svoje lože. Deželni stanovi pa niso Pogled v eno izmed italijanskih oporišč hldroavijonov dolgo izkazovali magistratu hvaležnosti. Gledališče je bilo sezidano 1. 1765, v dobi vlade Marije Terezije je pa magistrat že izgubil ložo. Slabo mestno gospodarstvo je zbudilo pozornost vlade in magistrat je dobil nadrejeno oblast, okrožni urad, ki je strogo gledal na prste mestni gosposki. Okrožni urad je zapovedal magistratu, la mora prodati vse svoje nepremičnine, ki so služile, kakor so očitali magistratom, predvsem obogatitvam mestnih svetovalcev. Med to premoženje so všteli tudi magi-stratovo ložo v stanovskem gledališču ter jo prodali. Denar od prodaje lože je pa obležal v deželni blagajni in kljub vsem pritožbam magistrata ga niso šteli mestu v dobro. Tako so bila poslej zastopnikom mesta zaprta vrata v deželno gledališče, če že niso bili pripravljeni plačati vstopnine. Skupno spanje smrtnih sovražnikov Beseda o rimskem spanju — Nekatere živali spe poleti Ena njajvečjm skrrvuos>fi narave je z^msiko spanje. Vsako jesen zatziMje skrbna mati narava nekatere zevali v zimsko spanje, a sama se tudi vsa pokrije najprej z rumenim, potem pa z belim plasc&m, da pod njim počiva do nove pomladi. Cirn postane hladno, se začno mnoge živaila pripravi jati na prezrmovanje. Ptice selivke odlete v tople južne kraje, divjad pa dobi gosto dolgo dilako, kd jo varuje čez zimo mraza. Dvoživke, žuželke, mnoge ribe. reptili m tudi številni manjši sesalci se pa pripravijo na zimo po sfvoje, Ž-Vvali, ki zimo prospe, hrane nekaj 5asa sploh ne vživajo. Njihovi prebavni organa počivaj o«. Pri nos sita znana po zimskem spanju medved in jazbec. Zanimivo je pa, da vrže medvedka mladice prav v najhujšem mrazu. Razen medveda in jazbeca prespi zimo pri nas tudii več manjših živali. Povsem pa otrpnejo čez zimo žabe, močeradi, kuščarji in kače, ŽužeMce se umaknejo v zemlja aili za drevesno skorjo, medtem ko se metulji zabubijo in pričakajo tako pomladi. Svojstven in zanima v je pogled na nekatere živali v zimskem spanju. Živail se zvije v kolač, tako da inna glavo pri repu, posamezne živta'lri se stisnejo skupaj in obleže neptt^emiično. Tako prezime v swjih pogosto razmeroma toplih zavetiščih, kjer ostanejo več mesecev. Zrval v zimskem spanju lahko primemo ali pogladimo, ne da bi se zbudila. Nekatere živaili se zaritjejo globoko v zemljo in čudno mnoge ž rvali, ki se sicer smrtno sovražijo, prespe zimo kot najboljši prijatelji skupaj. Mi/rno in složno se umaknejo pred mrazom v stara mravljišča ali zapuščene luknje, ki so jih izkopali krti, Človek bi skoraj ne verjel, da morejo spati skupaj krastače in kače. Preden se kače zdramijo z zimske otrplosti, se pa seveda krastače previdno umaknejo z njihove btKižine. Največji umetnik spanja je svaSč. ki se umakne že v oktobru v svoje toplo, iz suhega listja in mahu zgrajeno zavetišče, rz katerega ga ni potem polnih osem mesecer na spregled. Ta žnvadca prespi dve tretjini svojega življenja. Rekorda v spanju pa romajo svišči, tem-BsaBSBsiBBsassBSsssesaai več metulji. Nekatere vrste metuljev prespe blizu enajst mesecev v letu. Ves ta čas so otrpli. Le redki prijatelji živaili vedo, da spe nekatere živaili tudi poleti. Ko pritisne poletna vročina, se žanjejo krokodili, kače in nekatere vrste rib v tropičnih krajih v blato, kjer počakajo, da mine najhujša vročina. Kakor se nekatere živali boje hudega mraza, tako se boje druge prehude vročine. S tem, da se zari jejo v blato, pa živaili obvarujejo svoje telo, da ne izgubi preveč vlage, ki jo potrebuje za življenje. Čim pa začne zopet deževati, da se voda v rekah in močvirjih dvigne, prilezejo živali zopet iz blata in nadaljujejo svoje normalno življenje. iško - bolgarska skupnost Kralj Boris je dal proslavi 24 letnice svojega vladanja posebno obeležje Ostal ni v Sofiji, temveč se je odpeljal v glavno mesto Bolgariji na novo priključenih pokrajin Skoplje. Tja se je pripeljal dopoldne s svojim bratom princem Kirilom. Prebivalstvo Skoplja ga je navdušeno sprejelo. Z balkona oficirskega kluba je kralj Boris množico kratko nagovoril in se ji zahvalil za tople ovacije. Po 24 letih je bil to prvi primer, da je kralj Boris posetil Skoplje. Pred 24 leti je bil tam s svojim očetom carjem Ferdinandom. Po svečanem sprejemu se je kralj Boris razgovarjal s prebivalci Skoplja kot svojimi starimi znanci. Iz Skoplja se je odpeljal v Kumanovo, kjer ga je bolgarsko prebivalstvo tudi navdušeno sprejelo. Iz Kurnanova se je pa povrnil v Sofijo. V Sofiji je prisostvoval proti večeru istega dne svečani otvoritvi nove tehnične visoke šole. Med častnimi gosti so bili ministrski predsednik Filov, predsednik sobranja Kalkov, prosvetni, gradbeni in prometni minister ter mnogo drugih dostojanstvenikov. Proslava 24 letnice vladanja kralja Borisa je dala šefom mnogih držav povod za brzojavne čestitke kralju Borisu. Kralj Boris je pa porabil to priliko, da jo odlikoval z najvišjim bolgarskim odlikovanjem redom Sv. Cirila in Metoda Poglavnika dr. Paveliča in predsednika slovaške republike dr. Tisa. Drugi dan j«! sprejel v Bolgariji mudečega se vodjo nemške delovne službe Hierla. potem pa šefa tiskovnega oddelka nemškega zunanjega ministrstva, enega prvih sotrudnikov zunanjega ministra von Ribbentropa poslanika dr. Schmidta. Slovaška delavna služba O organizaciji in pomenu delovne službo na Slovaškem je govoril te dni v klubu inozemskih novinarjev v Bratislavi pooblaščenec vodje nemške državne delovne službe Prager, ki pomaga kot svetovalec organizirati slovaško delovno službo. Na Slovaškem je bila delovna služba ustanovljena z zakonom z dne 12. marca t. 1. 230 organizatorjev je posečalo poseben ti^.u ki je trajal osem mesecev. V juliju so šli na delo. Razdelili so jih v skupine po 50 in jim poverili najprej nalogo poiskati pi -merne prostore. Zaenkrat je Slovaška pozvala na delovno službo 1000 mož, ki so bili razdeljeni v 5 oddelkov po 200. V eru m oddelku so sami Nemci. Slovaška delovna flužba je mišljena kot Častna služba narodu. Njeni obvezniki so mladeniči v starosti 18 do 25 let pred nastopom vojaške službe. Mladino hočejo vzgojiti v prvi vrs'i k narodni zavednosti, narolni skupnosti in pravilnemu pojmovanju dela. Zaenkrat traja delovna služba šest mesecev. Obvezniki bodo zaposlen; pri osuševanju močvirij. Poleg delovne službe ima Slovaška delovni zbor vojske, prostovoljno delovno službo Nemcev in delovno obveznost akademikov med počitnicami. Spomenik nemškim vojakom v Bolgariji Ganljiva svečanost pobratimstva med nemškimi vojauki in bolgarskimi kmeti M je vršila te dni na najvišjem vrhu pogorja Pirin, na El Tepe. Tam je padlo 14. maja 1941 v izpolnjevanju dolžnosti več nam-ških vojakov in siromašno prebivalstvo okoliških vasi je prispevalo iz svojih skromnih sredstev za njihov spomenik. Spomenik, ki je zelo lep, je bU oni dan svečano odkrit. Odkritju je prisoi>tvo\ 1 > bolgarsko in nemško vojaštvo ter mnogo bolgarskih kmetov. V imenu nemške vojske je položil na epomenik lep venec neki nemški porečnik. List »Zora< zaključuje poročilo o odkritju spomenika z besedami: — Ta spomenik, postavljen po hvaležni-m prebivalstvu pogorja Pirin nemškim vojakom na najvišji gori Bolgarije, bo večen spomin na bratstvo nemškega in bolgarskega naroda v orožju. Zasačen slepar Pri župniku neke vasi v okolici Budimpešte se je zglasil nedavno slepar, ki h ft izdajal za vladnega svetnika. Ponudil n j' občini, da ji bo preskrbel mnogo živil. Zbral je vse živilske nakaznice in 7.000 pengd, češ, da. bo kupil in dobavil za ta denar 20 metrskih stotov masti in 10 ■lotov moke. Od denarja je izročil v imenu nekega dobrosrčnega bogataša župniku 1.000 pengo za reveže, po tem je pa mirn:> odšel z ostalim denarjem in živilskimi nakaznicami. Policija ga je pa kmalu izsledila in aretirala. D. Da Maurier; 120 Prva žena Roman Sodnik je bil droban, prileten mož s ščipal-nikom na nosH. Ko sem se polagoma in skrivaj razgledala, sem opazila več ljudi, ki so mi bili tuji. Srce mi je poskočilo, ko sem spoznala gospo Dan-versovo, ki je sedela nekoliko zadaj na desni, in zraven nje Jacka Favella, Rebekinega bratranca. Ta se je iztezal naprej, si podpiral brado z rokami in nepremično gledal sodnika, gospoda Horridgea. Še malo nisem pričakovala, da ga najdem tu. Kdo ve. ali ga je bil Maksim že videl ... Prav tedaj, je vstal James Tabb, tesar, in odgovoril na neko sodnikovo vprašanje. »Da, jaz sem bil tisti, ki sem predelal jarnico gospe de VVinter. Izprva je bila francoski ribiški čoln; gospa ga je bila kupila v Bretanji za košček kruha in ga poslala semkaj. Potem mi je naročila, naj ga predelam v majhno jadrnico za izlete.« »Ali je bila že prej kdaj nevarnost, da se ne bi jadrnica prevrnila?« je vprašal sodnik. »Ne: ko bi bilo kdai govora o tem, bi bil gotovo zvedel od gospe de VVinter. A ta je bila v vsem docela zadovoljna... vsaj meni je tako dejala.« »Ravnanje z jadrnico je menda zahtevalo mnogo skrbi?« »Pha... kadar je človek na morju, je zmerom dobro, da ima glavo na pravem mestu, tega ne tajim. A jadrnica gospe de VVinter" ni bila izmed tistih muhastih lupinic, ki jih lahko vidite v Ker-rithu in ki jih ne morete niti za hip prepustiti slučaju. Bila je čvrsta ladjica, dobro je kljubovala morju in prenesla tudi nekaj vetra. Gospa de Winter je bila že nekaterikrat izplula ob slabšem vremenu, nego je bilo tisto noč. Kakopak! Takrat je bilo komaj trohico sape, ki je pihala v sunkih.Tako je, kakor sem zmerom trdil: ne gre mi v glavo in mi ne gre, kako se je mogla jadrnica ponesrečiti v taki noči.« »A če je šla gospa de Winter, kakor domnevajo, v kajuto po plašč, da bi se ogrnila, in je izza rta nepričakovano buhnil veter,, je to nemara vendarle zadostovalo, da se je jadrnica prevrnila?« James Tabb je zmajal z glavo. »Ne, gospod sodnik,« je trmoglavo zatrdil. »To se mi ne zdi mogoče.« »A vendar se bojim, da je bilo tako,« je rekel sodnik. »Ne pravim, da bi bila gospa de Winter ali kdorkoli izmed nas kdaj domneval, da utegne biti vzrok nesreče kakšna malomarnost v vašem delu. Vi ste popravili ladjo ob začetku sezone ter izjavili, da je v dobrem stanju, in to je tisto, kar sem hotel vedeti. Po nesreči je imela uboga gospa de Winter raztresen trenutek, ki je zadostoval, da se je čoln potopil in je ona izgubila življenje. Podobne nezgode so se že večkrat zgodile. In ponavljam: vas ne zadene nobena krivda, nikakor ne.« »Ne zamerite, gospod sodnik, a to Se ni vse,« je rekel tesar. »Ce dovolite, bi nekaj dodal.« »Dobro, kar povejte.« »Vidite, za tole gre. Lansko leto, po nesreči, sem imel nič koliko sitnosti z ljudmi, ki so se obregovali ob moje delo. Nekateri so me celo dolžili, da je gospa de Winter po moji krivdi pričela sezono s poškodovano ladjo, ki je puščala vodo... Dve ali tri naročila sem izgubil zaradi tega. Stvar je bila krivična, a konec koncev je ležala jadrnica na dnu morja; kaj sem mogel storiti, da bi se opravičil? Potem pa je prišla ta nesreča s parnikom, ki nam je vsem v nedavnem spominu, in jadrnica gospe de VVinter se je našla in je bila dvignjena na površje. Včeraj mi je dal kapitan Searle dovoljenje, da si jo ogledam; tako sem tudi storil. Hotel sem videti in se s svojimi lastnimi rokami prepričati, da mojemu delu ni kaj očitati, čeprav je bila jadrnica dalj ko dvanajst mesecev pod vodo.« »Vaše želja je bila več kot razumljiva,« je rekel sodnik. »Upam, da vas je uspeh zadovoljil.« »Da, zadovoljil me je. Kar zadeva moje delo, je bilo vse v redu. Na pontonu, kamor jo je bil dal dvigniti kapitan Searle, sem si jo ogledal od vrha do dna. Obtičala je bila na peščenih tleh; vprašal sem potapljača, ki mi je potrdil. Kleči, ki je bila vsaj nekaj metrov v stran, se niti ni dotikala. Brez senčice kake poškodbe je ležala na pesku...« Obmolknil je. Sodnik ga je osuplo pogledal. »Nu? Ali je to vse, kar nam imate povedati?« »Ne, gospod sodnik,« je mož razvneto odvrnil. »Ni vse. Kdo je zvrtal tiste luknje v deske? Če vam pravim, da je bila najbližja kleč vsaj dva metra daleč... In razen tega ni bilo nobenih znamenj, kakor jih pusti udarec ob skalo. Bile so luknje. Napravljene s šiljastim orodjem.« Nisem ga gledala. Zrla sem v tla. Pod je bil pokrit z zelenim linolejem. Zakaj ni preiskovalni sodnik nič rekel? Zakaj je trajal molk tako dolgo? Ko je sodnik nazadnje iz-pregovoril, je imel njegov glas čudno oddaljen oddaljen zvok. »Kaj hočete reči? Kakšne luknje so bile to?« Vsega skupaj so bile tri,« je tesar odgovoril. »Ena na desni, proti kljunu, v tleh kabine. Ostali dve sta bili druga tik zraven druge, bolj proti sredi. Tudi balast je bil načet. In to še ni vse... Zapornici sta bili odprti.« »Zapornici? Kakšni zapornici?« je vprašal sodnik. »Zapornici, kakršne zapirajo odtočne cevi umivalnikov ali stranišč, gospod sodnik. Na ladji je bilo majhno stranišče z vsemi udobnostmi, zadaj v krmi pa majhna pomivalnica za kuhinjsko posodo. Oba odtoka, tako iz stranišča kakor iz pomivalnice, sta imela vsak svojo zapornico, ki je bila zmerom zaprta, ker bi bila drugače voda vdirala v ladjo. In ko sem včeraj pregledoval jadrnico, sem našel obe zapornici odprti.« Vroče je bilo, prevroče. Zakaj niso odprli okna? Toliko ljudi nas je bilo na tem tesnem prostoru, kar preveč ljudi, in vsi smo dihali isti zrak, vse nas je hotelo zadušiti. Urejuje Josip Zupančič — Za Narodno tiskamo Fran Jeran — Za del Bata: Ljubomir Volčič — Val ? Ljubljani