STEZICE so glasilo učencev osnovne sole heroja Bračiča Tržič Uredniški odbor: 5. a Marko Ručigaj, b) Janez Valjavec 6. a Boštjan Kuljič, Vladimira Erjavšek 6.b Milena Fornazarič 6. c Barbka Ovsenek, Smilja Brkljač, Beti Praprotnik 7. a Majda Radon 7*b Tomaž Madjar 8. a Marjana Ribič, Janka Opalički, Marija Ulčnik, Darjo Plesničar 8.b Janja Justin Likovno opremo pripravil akademski slikar Kamilo Legat Mentorji: učitelji slovenskega jezika od 1. - 8. razreda Tehnično delo so opravili: Francka Markič in člani uredniškega odbora Tiska Delavska univerza Tomo Brejc v Kranju KuEtiim in mir ^Maooa*»*Q<*Kc>?*9to«ss» V/ 'mm ISU I Hüt 1 Äf äÄl v,— —.V^.n:—; m ™s#9tor/!'//’/'//r///Mr//////‘ ™ . : |„ ^\\Wvvx\v\\\vtv\\\\\\vsv^ m > Vi +»; I I $ *+;*tm*z*w*z~< \ I mr-rz-TT) ^ | •SB: I fe Ü % '«4 H I mi ybliJy i ; i p ^«CZZZß * J § !• mm»*. ; i|j «tÄ\mwvk\\\\\^^^ m S Ss3 feiš I !^>#1 s _ „—.. _•— - -■-» 2 w/ f/.fisitmtnA *nrf/*iwi0i/0*WH**/ir*jt(Sf/ß h mm*• • nm*fß n - w/////?'//////*//M9nvr///» i ^ !!!!«!! 'rj9*99*&Hwi*ihWtttru Zakaj ne nosite v dlaneh svojih src, ljudje? (Kajuh, Ko človek bo čloVokn prepoznal) Mislim, da bi bilo treba o kulturi še več pisati in govoriti. Kultura nam je potrebna povsod! od javnega do n Jbolj zasebnega življenja. Mislim, da je pri nas vso premalo kulturnih del. Brez kulture bi bilo naše življenje pusto in prazno. Bilo bi potrebno, da bi vsi ljudje vedeli, kaj je kultura in bi se z njo soočili. Kultura nam Je potrebna v vsakem trenutku življenja, na vsakem korpku in na kateremkoli kroju. Kot je človeku potreben kruh, mu je tudi kultura. Kulturo človeka rezvedri, ga lepša in vzgaja. Vsakemu človeku je potrebna kultura kot del lepšega življenja. &V, C?"A V S ''»K !||:«!«S»MeK':::| i\\ f V'f. • r-*" ' R v ~ ::::•r*»:ci;-:.:*.vi5.'CO!;iIi s ž N?-.., n.V.... 4 Mir, ta tolikokrat imenovana beseda je postala pojem sreče. Toda kdlko ljudi ne ve, kaj je to in še več Jih je, ki teßa niso nikoli sami doživeli, ampak so slišali iz ust drugih kot nekaj nedosegljivo lepega. Mi se težko zavedamo, koliko tem ljudem pomeni mir, saj ne poznamo lakote, žeje, vojne. Toda naši starši in dedje pa včasih niso slutili naše sedanjosti. Zanjo so se borili, prelivali kri in s tem nam in sobi zagotovili svetlejšo prihodnost. Kot so si naši dedje in očetje borili za svetlejše dni, svobodo, se v Aziji, Afriki, Latinski Ameriki, borijo še danes zanjo. Brem nas Je lahko, civilizirani svet, da še vedno pustimo obstajati kolonializem, vojaški režim, strahovladja in nasilja v Angoli in Mozambiku. Bram nas je lahko, da mirno gledamo državni udar v Čilu, strahovanje olovencev in Hrvatov na Koroškem in zatiranje mnogih majhnih narodov po vsem svetu. Sram nas je lahko, ds še vedno obstaja oboroževalna tekma med ZDA in SZ, ki požre toliko denarja, da bi z njim za dalj časa lahko nasitili ves svet. V Ameriki in Evropi imamo nekateri že vsega preveč, v Afriki, Aziji in Latinski Ameriki p» opazimo od lakote napihnjene trebuščke, slišimo otroke, ki sprašujejo mamo, kaj je kruh, mleko. Med njimi letajo Jekleni ptiči in odmetavajo svoj nevarni tovor. Sram nas Je lahko, civilizirani svet, to lahko mirno gleda. Toda na svetu niao samo ljudje, ki jim je to več ali manj vseeno, temveč tudi ljudje, ki se borijo z dušo in telesom za mir, pravico na svetu. Tito, Naser in Nehru so ustanovili zbor neuvrščenih držav. Ta zbor ne gleda le na dobro velikih, pomembnih držav, z velikim vojaškim strojem in s kopico držav, ki Ji dajejo veliko surovin, vanjo pa vsilijo svoje izdelke in si a tem kujejo velike dohodke. Borijo se za pravice in težnje predvsem malih narodov, ki so bili do sedaj pod tujo oblastjo. Ta zbor se vedno veča in njegovo mnenje ▼ svetu vedno več pomeni. Za humanost do zatiranih ljudi pa se bori tudi RK. Bori se za denarno pomoč ljudem, ki so v stiski, ob potresih, poplavah. Zbira pomoč za dežele v razvoju. Teži pa predvsem po mirnem sodelovanju, sožitju in enakopravnosti vseh narodov. Toda preteklo bo še mnogo vode, da boto uresničeno. Vse gre počasi, prepočasi, vse preveč Je ljudi, ki so sovražne temu boju za obstanek, boljše življenje. Toda nekoč bo to uresničeno, mora bitil Andraž Legat, 8.a razred Kaj pomeni človek? Človek pomeni mnogo, vse; človek je vrhunec vsega. Vendar ga nekateri cenijo zelo nizko. Medtem, ko se v Alžiru, na IV. konferenci neuvrščenih, pogovarjajo in borijo za mir, se Francija prizadeva priti med svetovne velesile v oborožitvi in z jedrskimi poskusi ogroža življenja mnogim ljudem. Koliko cenijo življenja voditelji državnega udara v Čilu. Na stotine nedolžnih ljudi so pobili. Tisti pa, ki se borijo za napredek^za socializem, se morajo skrivati prod temi okrutnimi morilci. Zakaj so se sedaj pravzaprav bodili Amerikanci v Vietnamu? Zato, da so lahko zdaj po sklenjeni pariški mirovni pogodbi umaknili in pustili za seboj na tisoče grobov in nešteto požganih porušenih hiš? Zato, da so tam pustili lažne otroke brez staršev in popohabljence? Zato? I Vojne so nesmisel. Zakaj ne dajo denarju, ki ga goltajo "vojaške potrebe", raje za hrano tistim dvem tretjinam ljudi na svetu, ki sta lačni, ko vendar vedo, da bi bila naslednja svetovna vojna usodna. Vse več Je posameznikov in organizacij, ki se borijo za mir. V Alžiru Je razpravljala o miru, OZN se bori za mir, UK Je proti vojnam in nasilju. Vse to pa Je še zelo mulo v primerjavi z narodi in ljudstvi, ki si žele mir in svobodno življenje. Tudi sam si želim, do bi na svetu zavladala enotnost in bratstvo. Želim si nov, lepši svet. Predstavljam si, koko so si vsi med seboj pi'ijutelji, kuko imajo vsi dovolj hrane in besed vojna, lakota, zatiranje - ne poznajo. Narko Kravcar, 8.a razred Miali mi hitijo daleč na vzhod v - Azijo, kjer ljudje umirajo. Ti ljudje nimajo niti ure miru. Vedno morajo bežati pred sovražniki. Nad temi ubogimi ljudmi vsak dan krožijo sovražnikova letala. Njihovi sovražniki se spomnijo vse mogoče mučne stvari. Ljudje se nimajo s čim braniti proti močnemu sovražniku. Niti hrane nimajo. Ja* pa živim v miru. Hodim v šolo. Imam dosti hrane. Zadovoljna sem, ker imam oba starSa, ki mi kupita vse potrebno. Živim v slogi in nimam nobenih skrbi. Želim, da bi vsi ljudje imeli lepo življenje in da bi živeli otroci v Vietnamu in drugod v miru in brez strahu pred letalskimi napadi. Metka Petrič, 4.c razred Poletni dan ae jo leno vzdigoval. Ko sem stopila na prag, me je poedravilo sončno Jutro. Stopala eem po kamniti poti proti parku. Tedaj sem zagledala na klopi revnega dečka. Njegovo skrčeno telo je ležalo na zeleni klopi. Izpod zamazane, prekratke srajčke so mu štrlele zakrpane hlačnice. Z bosimi nogami je ril po pesku. Z majhne glave, pokrite s sršečimi lasmi, je gledalo v svet dvojo velikih, modrih oči. Njegova zunanjost, njegov pogled, sta mi segla do dna srca. Zahotelo se mi je pogovora z njim, ga potolažiti. Usedla sem se poleg njega. Vprašala som ga, kaj počne tukaj na klopi. Začudeno me je pogledal, kot da je začuden, da mu izkazujem pozornost. Nenadoma je začel pripovedovati. Tako sem zvedela,čh je doma nekaj ulic stran, da je zbežal od doma, ker je oče pijanec, ga pretepa, matere pa nima. Začudeno sem ga ogledovala,' njegove jisne,mpoj^tene oči, ki so videle že mnogo hudega. Nisem verjela, da živijo na svetu tako revni otroci. Pri nas doma je drugače. Oče ne pije, velikokrat me pelje na sprehod, kadar sem bolna, ga skrbi zame. In nekaj imam, kar deček poleg mene nimat to je topla materina beseda in roka. Tudi deček je strmel vame. Njegov odkriti obraz je občudoval mojo obleko in s poželenjem je gledal v rdeče Jabolko v moji roki. Dala sem mu ga in opazila sem, da se mu je v očeh prižgala iskra. Odšla sem naprej. Opomin ne dečka iz parka pa je ostal nekje globoko v meni v mojem arou. Milena Fornazarič, 6.b razred Kadar sem sam domu, se imuni 5o kar dobro. I'odim so po hodniku in kuhinji. Pri tem pa obrnem vse narobe in nobena stvor ne ostane nn svojem mestu. Ko sem bil nekega dne apet sam doma, sem so podil po kuhinji,?* kuhinje v klet in tako sem divjal po hi&i. Upehal eem se in šol pit v kuhinjo. Kozarce pa sem pustil čisto na robu mize. Spet sem začel razgrajati. Naenkrat pa sem zadol z roko ob kozarec, kozarec so Je prevrnil na tla in a* zdrobil na drobne koščke. Steklo oem vrgel v koč za smeti. £ele nato som opazil, da Ja prišel očka i* službe. Na srečo ni opazil, da sem razbil kozarec. Tako vedno nori» po stanovanju, a to samo takrat, kador sem sam. Marko Praprotnik, 3.a razred ža večkrat se Je zgodilo, da sem bil aam domu. Čeprav mami ne hodi v službo, se včasih primeri, da eem kar nekaj ur sam. Da atka ni doma, tega sem se že privadil, aaj Js obrtnik in dela po hišah. Toda, da bi šla mami v službo, tega bi se težko navadil. Biti sam, to Je zelo dolgočasno. Kadar sem sam, večino časa porabim za branje. Zelo rad poslušam tudi glasbo in pravljice s plošč. Včasih pa si tudi zaigram na harmoniko, ki Je moja velika prijateljica. Ponavadi takrat, ko sem sam, hitro menjam igre. Nobena stvar mi ni preveč privlačna, ker ves čas mislim, kdaj se bo vrnil kdo od staršev ali pa sestra is šole. Zelo nerad sem sam. Kadar smo vsi doma, Je tako lepo in veselo. Želim si, da bi bil čim manjkrat sam, biti sant^tako dolgočasno. Večkrat obujam spomine na svoje otroštvo. V njem sem preživela mnogo grenkih pa tudi srečnih trenutkov. Moje otroštvo Je bilo grenko zato, ter sem že kot majhno dekletce izgubila očeta. Takrat mi Je grenka usoda najbolj segla v srce. In če se danes spominjam tega trenutka, se mi oči napolnijo s solzami. Večkrat sem mislila nanj in na prešerno veselje, ki sem ga doživljala takrat, ko sva se lovila po travnikih, kot dva razposajena metulja, ki letata s cveta na cvet. Todu to veoelje mi je zgrnilo j'olno črnih oblr kov, ki nis o hoteli odjadrnti drugem, d» bi ao zopet prikazulo nonce. Počutila nem ne tako kot nebogljeni ptiček, ki ne ve, kaj ee z njim dogaja in ae propm.ti unodi. ločeni je mineval čer in nama se Je zopet poročila. In takrat ninom bile deležna več tinte toplino, kot nem je bila nekoč. bpominjum oe tudi žulontnih dogodkov pri zdravniku. Mama me jo vodila na zdravnižke pregleda. Ko sva nekoč sedeli v čakalnici in naju Jo medicinska sestro poklicala, mi Je začelo arce močno utripati. Sovražila nem belo haljo. "Punči bomo vzeli kri, vi pa počakajte ▼ čakalnici!" Je rekla sestra mami. Komaj no me zadržali, da se nisem z mamo zmuznila skozi ▼reta. Tri sestre oo me držale, dn mi Je lahko ena vzela majčkeno krvi. Ene sestra ms Je držala za roke, druga za noge in tretja zn glavo. Zelo Jezna sem bila, zato sem imela tako moč. Kot vedno so mi tudi takrat umazalo majico. Zabrusila sem jim: "Kaj mislite, da ima moja mama toliko čaaa, da bo kar naprej majčke prala?" Vse so ae mi smejale, Jez pa sem mislila resno. HaJbolJ srečna pa sem bila takrat, kadar mo Je očim dvignil v naročje in me poljubil. Tega se Se sedaj rada spominjam, saj je bil takrat zame srečen trenutek. Vsak človek rud obuja spomine na svoje otrožtvo, da Je otroStvo kot žuboret potoček, ki nazadnje usahne. OtroStvo je za mano. Hinili so časi, ko asm hodil z mamico gledat izložbe z igračami in skakal okoli hiSe. Sel« eedaj ae zavedem, kako lepo mi je bilo. Hisem edini, ki Je imel teko lepo otroStvo. Toda še vedno preveč Je tistih, ki so imeli in imajo težko mladost in so zašli na kriva pota. Zelo malo Je urio, ki se jih spominjam a težkim srcem. Toda te ao mi prizadejale mnogo žalosti, čeprav ae Sele sedaj prav zavedam, kako hudo mi je bilo takrat. Hodil sem v Sesti razred, ko ee Ja pOhearečil bratranec, na katerega sem bil selo navezan. Zlomil si Ja nogo. čaz nekaj dni ae Je stanje poslabšalo in izgubil Je zavest. HekaJ dni kaenaja pa Je v šolo priSel oče. Bilo Je pri uri matematike. Takoj, ko aem ga sagladal, sem epoanel, kaj se Je zgodilo. Jokaje aem odšel v razred po torbo. Najbolj pa ms Ja pri-sadelo, ker so ee mi soEolci posmehovali. Naslednjih nekaj dni sem preživel v Kopru, kjer sem si polagoma celil rane. Toda ni minilo leto dni, ko mi je umrla stara mama. In zopet so se odprle še nezaceljene rane, ki Jih bom pomnil vse življenje in se Jih bom spominjal e grenkobo v erou. Pustimo zdaj to in preidimo na veselje, ki me je opremljalo skozi otroštvo. Prelomnica v mojem otroštvu Je bila takrat, ko sem vesel prvič nesel v Solo avojo šolsko torbico. Spoznal sem mnoge nove prijatelje in prijateljice. StarejSi vrstniki so nam nagajali in razkazovali avojo moč. Zato Ja normalno, da smo delali to tudi mi, ko smo napredovali iz razreda v razred. V Soli nisem imel težav. Kadar pa Je fila mama na govorilne ure^ sem se vedno tresel. Po» tem Je bilo treba poslušati pridige o obnašanju, nasploh pa o pretepanju. Hama mi Je prikazovala moje sošolce kot vzornike. Nekateri od teh so imeli zelo lepo navado, da so tožarili. Sami seveda nismo bili nikoli nič krivi, sicer pa smo sodelovali pri vsaki malenkosti. Za storjena dejanja urno dobivali podpise, črne pike in drugo podobne kazni. Te so nam umirile za nekaj časa, nato pa je šlo spet vso po starem. Zelo red hob hodil n, i.'.lot» v n r vo, ii jo jo v lil ji -/ni okolini na j>rotek. r-em.-i Jo zelo dobro Vodole, k'j bo, V:o r bom vrnjl. liro oem !T’ i. ^ 1 iz v<’ ko j e izlet unvizon od nop do yluve, n ztr^en in potolčen. Le bi lehko noetovol bolj .sončno kot sončno str »ni irojep;.» otro< tva, ki f. ’ na šalo a t no bo nikoli več, čeprav no pa bom zolo rad sioninjul, ko bom š.o bodil n nivo brado. hu, otroštvo Jo roa enkratno 1 Mojo otrofitvo Jo bilo, vnaj Jez mislim, srečno. V njem ni bilo dosti grenkih knpelj. Kolikor pa Jih Je bilo, Jih ni zakrivil nihče drug, kot Jaz sam. kam nem bil kriv, če sem prinesel domov strgane hlače in ne preveč zmagoslavno pokazal luknjo na zadnji plati. To no bi bilo nič hudega, če bi hlače ne bile nove in bi luknja ne bila velika. Vendar to sploh ni žalostno, ker nem bil potom topen. To Je že kar nepogrešljiv sestavni del otroštva. če bi bilo že to žaloatno, kuj bi potem rekli otroci, ki nimajo hlač, da bi Jih raztrgali. Da, to Je žalostno. Nikoli več se mi ne bo povrnilo otroštvo. Igrač sem imel, kolikor nem hotel, lovili smo se po kamnolomu in dostikrat Jo malo manjkalo, pa bi se zavalil po strmem pobočju. Vendar sem bil še majhen in nisem se bol. Nemalokrat sem prišel domov objokan in opraskan, če pa nisem prišel zaradi tega. Je bilo edino možno, da sem bil lačen, ali pa, do Je bila že trda tema. Moje otroštvo se Je izteklo. Lola Je hotela vedno več in brezskrbnih dni tekanj* po gozdu in kamnolomu je bilo konec. V šoli sem spoznal nove prijatelje. Bili so taki kot jsz, nemirni in razigrani. V razredu smo delali nered in tudi sedaj ga delamo. Toda moje otroštvo je minilo in žal mi je za njim. Marko Kravcar, 8.8 razred •jpominjsm se äe otroških dni, ko sem svobodno trgal hlače in hodil okrog z velikimi zaplatami, ki oo kazale mojo porednost. Bil sem poreden in nagajiv. Zato aem to porednost poplačal tudi na svoji koži. S krepelcem aem podil kokoši po kokošnjaku, da so kar frčale, in puh je letel od njih. Pri tem pa me je nekoč zalotila mama in mi jih krepko naložila, ß prijatelji amo zgradili kočo v gozdu. Vsako poletno popoldne amo se shajali oh majhnem potočku pri močvirju in zraven koče pekli rine. Nalovili smo jih z rokami v bližnjem potočku. Čeprav so bile 8« napol surove, glava in trup pečena, repek pe 8e moker, emo jih z veseljem pojedli. V jseenl pa smo dolgo v noč pekli kontenJ. Ko pa sem zvečer prišel domov, me je najprej pozdravil mrk pogled veeh, ki so sedeli za mizo in večerjali. Nato Je zadonel izza mize rezek glas: "Umij se in takoj v posteljo«* Naslednje leto pa me je že povabil šolski zvonec. Sedel sem mirno in nisem poslušal razlage. Potem, ko smo se učenci malo bolj spoznali, je bila razigranost vedno večja. Pisemca so lotela od prve do zadnje klopi. Vedno raj« aem hodil v šolo in som skoraj pozabil na vesele in svobodne dneve. Vsak odmor smo se fantje redno lovili po razredu. Toda nesreča nikoli ne počiva. Ko sem lovil prijatelja, sem odrinil sošolko, da Je padla med klopi in oe potolkla. Tako. Predstavil sem vam mojo otroško nagajivost in radovednost, ki sta me večkrat pripeljale V dkripce. Bil aem res poreden, kaj ne? Iztok Dacar, 8.a razred NokeK<* dne nem nedelu j>ri okrni in broli knji[ o Ivunn Umilo rju Moje f.ivl jonje. Zunnj je neusmiljeno j-mlnl do?,., bežno koplje ao polzele po ateklu počasi, akoruj žalostno kakor solze po licu. Genta jo bila prizna, nikogar ni, ki bi pretrgal oamoto. Nič še nisem pospravila, naredila. Uploh ne mi ne ljubi. Naenkrat ;;e mi zdi, da jo to že prava mora. ban za dnom. Irideč iz bole, lotiš ne oproVil, ki te nemo čakajo in tako naprej do večera. Pa tisto učenje in domače naloge, ttejem dneve do sobote. Takrat se ni treba učiti. Nobenega venelega dogodka, starši so včasih pusti, z bratom večno prerekanje, v šoli slabe oceno in že se ti zdi, da moraš zaradi tega umreti. Pomislim, kaj bi bilo, ko bi umrla. Za mojim pogrebom bi šlo veliko ljudi in jokali bi: 'Tu tako dobra je bila, res jo je škodo." Zdaj tudi meni polzi solza po licu. Rahlo so nasmehnem ob tako noumni misli. Življenje Je na oni strani polno tegob, razočaranj, doživetij. Življenje je kakor reka, ki teče, kakor gre tudi življenje, a se naenkrat ustavi, kakor roki, ki se je izsušila. Življenje ima dva bregova. Če ti je na pirvem bregu hudo, s trdno voljo, z močnimi pestmi zagrabiš veslo, stopiš v čoln ter se prepelješ na drugi breg, kjer te čaka sreča. Med potjo prebrodiš vse valove, kakor tudi težave v življenju. In vendar je življenje lepo ...... pa še kakol Opisal bom otroška leta. Rad oe»se igral. Tudi nagajal sem večkrat. Včasih sem ga polomil. Nekega dne sem Žel krmit kokoši. V posodo za koruzo sem natresel malo pšenice in koruza. Nesel sem kokošim, ki oo kokodakale no dvorišču, otresel sem koruzo in pšenico pred kokoši. Nato sem odšel. Naenkrat pa se mi je pod noge zakadil petelin. Zelo aem ee ga ustrašil in začel sem teči, petelin po za na-noj. Komaj sem mu ušel. Nato sem ee začel Jokati. Povedal nem mami, do mo Je "ugriznil" petelin. Mama se je smejala. če istega dne smo dobili obiske. Mama jim jo pripravila malico. Narezala je salamo. Hotel aem Jo nesti na mizo. Prav takrat, ko sem prišel do mize, sem stresel salamo na tla. Vsi so ne mi smejali, touu jaz sem bil žalosten, mama pa me je oštela. Popihal sem jo iz hiše kot še nikdar. Čez nekaj dni Je prišla k nam soseda. Irinesla mi Je čokolado. Teta mi je hotela pokazati, kako se Je. Dal nem ji, naj pokaže. Ona pa mi je pojedla vso čokolado. Tako so minevala moja otročka leta. Igral sem se kar naprej. Sedaj moram misliti na šolo. Marko Mali, 5.c razred Drobne, ljubke, bele, s pletiora v zroku ho začele, tum z lahnim vetrom se lovijo, vedno bliže k tlom hitijo, ko po padejo na tla je za vne dovolj enega. Hej, otroci to je res, nenavaden zimski ples. Barbara Ovsenek, 6.c razred Mladost - najlepša doba človekovega življenja, ^o so bili sončni dnevi mojega otroštva, veseli, brezskrbni dnevi, brez kakršnihkoli obveznosti. Vsak se rad spominja dni, ko ee je vesel podil po tratah, ko je z drugimi otročaji razposajeno tekal okoli in odkrival vedno nov svet, svet radosti in veselja. Takrat nam še ni bilo treba sedeti ob knjigah in ee učiti, ni nam bilo treba skrbeti, kaj bo jutri, pojutrišnjem .... Toda danes smo že večji in ne moremo kar tako mimo resnosti življenja, učenja in vsakodnevnih skrbi. Vse bolj odrasli postajamo, toda otroštva se zelo radi opominjamo. Najlepši spomini mi segajo v rano mladost, ko som tako rada vse pregledale in ugotavljala, kakšno Je tisto, kar vidim okoli sebe. Opominjam se dni, ko smo se sprehajali po gozdu in odkrivali življenje gozdnih prebivalcev. Najbolj vesela sem bila, če sem na takem sprehudo v gozdu opazila orno, to lepo gozdno žival, če som iz krošenj dreves slišala potjo ptic. Kadar smo odšli V. teti na obisk^sem brez premisleka potegnila za rep starega mačka ali odšla k psu, ki je bil privezan na verigo, ^obro so spominjam dneva, ko som dobila sestrico. To Je zame pomenilo nekaj velikega. Vedno sem bila pri njej in rada som se igrala z njo. Toda danes Je vse to že za mano. Hada se spominjam vsega tega.- Toda človek ni rojen le za sanje in obujanje spominov. Živeti mora za sedanjost, pa čepn v je bila preteklost lepša od sedanjosti. Majda Hadon, 7.a razred OtroZitvo je nnjlepži čus naSej'u življenja. Jo polno smeha, rad o ati in veselju, pa tudi Žalosti in bridkosti. Ovojega otroštva se najbolj spominjam od četrtega letu dalje, ko smo se z drugimi vaškimi otroki podili po vasi. Pregledati smo morali vse in nič nam ni smelo ostati skritega. Vendar pa sem se jaz najraje igralu z mojo oeutro. Nosili sva nu sprehod najini punčki. Jima kuhali in Jih pestovali. Večkrat sva vzeli mami iz omi.ro vse serviete, da sva lahko zavijali najini punčki, in nemalokrat sva bili zarodi toga pošteno okregani. Včasih sem bila Jaz povrhu vsega še tepena in to me Je zelo prizadelo. Zaprla sem se v svojo sobo in se pogovarjala s svojimi punčkami. Punčkam sem lahko potožila vse svoje tegobe in potem mi Je bilo veliko laže. Najlepše dneve sva preživeli s sestro, kadar sva bili sami domo. Nekoč nisva vedeli, kaj bi počeli, zato Je šoštra predlagala, da mi ostriže lase. Z veseljem sem Ji to dovolil«, ker sem bila vesela, da bom Imela novo frizuro. Toda sestra Je bila kaj slab frizer, saj me Je postrigla ponekod prav do kože in frizure mi ni mogel nihče več popraviti. Zelo rada se opominjam tudi dogodka, ko sva vzeli očetu moped, du bi se vozili. £lo Je kot blisk po travniku in polju. Toda sestra Je nenadoma zapljala v kotanjo, spustila iz rok krmilo in v hipu sva obe ležali na tleh. Eestra Je dobila nekaj prask. Jaz pa som čutila ostro bolečino v rami. Mami me Je odpeljala k zdravniku, ta pa Je ugotovil zlom ključnice. To Je bilo nekaj najlopših dni v mojem življenju, ki so segali nekako do sedmega leta moje starosti, kajti potem so Jo že začelo učenje in eolske skrbi. Nisem imela več toliko prostega časa, saj sem ga veliko poi’abila za učenje. Velikokrat sem se bala v šolo, ker s* zaradi lenobe nisem vsega naučila. Vendar pa sem tudi v šoli preživela veliko lepih trenutkov. Najbolj vesela sem bila takrat, ko sem dobila dobro oceno. Zelo rada se spominjam šolskih izletov, na katerih smo se imeli zelo lepo. Velika senca Je padla na mojo otroštvo takrat, ko mi Je umrla babica, ki sem Jo imela rad«, saj mi Je vsak večer pripovedovala razne zgodbe. Eden izmed žalostnih dni v mojem otroštvu Je bil tudi, ko Je oče prodal telička. Tiste dni sem dolgo "pasla mulo", vendar nisem b tem ničesar dosegla, telička ni bilo več. Vedno, ko sem šla mimo hleva, mi Je postalo hudo, da v njem ni več telička, ki bi me čakal, kdaj bom prišla iz šole. To Je bilo nekaj veselih in žalostnih dni v mojem otroštvu. Z veseljem se Jih bom vse življenje spominjala. Zdenka Zupan, B.b razred Mladost Je pomlad življenja, lomlud Jo ponavadi najlepai letni čaa, mladoat pa Je nojlepžl čas življenja. Mladont Je kot ptica, ki poje in ko Jo človek izgubi, odleti. Mladoot Je kofičok tople pomladi. Marjeta Pogačnik, 8.b razred Darja Papier, 8.b razred Veeela mladost Je kakor svetlo sonce, ki so ga z veseljem GX>ominjamo. Irena Blažič, 8.b razred Mladost Je nekaj, česar se ne da otipati in le težko izrazimo z besedami. Lahko ee le čuti, če zanemarimo brezskrbne mladostne dneve, jih težko nadoknadimo, življenje pa postane pusto in brez cilja. Mladost Je kakor Jutro. Če Je Jutro sončno in lepo, Jo ves dan lep, če pa Je mračno in pneto Je tudi dan tak. Tudi mladost Je taka. Vesele mladosti se v življenju * veselje» spominjamo, če pa Je mladost grenka in žalostna, se Je spominjamo z žalostjo. Mojca Ovsenak, 8.b razred *#P Jt V SPOMINI ijredi te svetlobe je stala mati, prečudno lepa in vsa ožarjena ... (1’režihov Vorano, Solzice Moji prvi spomini na mater segajo tja do šestega lete moje staroati. Takrat sem mislila, da je mama zame le neka dobra, razumevajoča oseba, dple sedaj vidim, da mama ni le oseba, ampak nekaj, kar je veüko več. ie sama beseda mama je nekaj izredno lepega. Spominjam se noči, ko sem bila bolna. Mati je vso noč bedela nad mano, skrbelo jo je za moje zdravje. Koliko igrač in sladkarij mi- je kupila. Tudi v bolnišnico me je že peljala. Čudno se mi je zdelo, zakaj je ta dobra in sladka oseba odšla in me pustila v veliki sobi, v kateri je že bilo nekaj otrok. Kmalu mi je za njo postalo dolgčas. Čeprav smo se z drugimi otroki igrali, sem mislila na mamo. Mama mi je vzbujala dobroto in veselje. bpominjam se tudi, da me je nekoč obdarovala za rojstni den. Vsa darila so se mi zdela lepa, a materino darilo se mi Je zdelo najlepše. Mislila sem, da je v nejm skrita dobrota in veselje. Svojo mamo imam zelo rada. Rada vidim njeno postavo, njen obraz; nikoli je ne bi zatajila, čeprav bi bila slabo oblečena in revna. Andreja Gros, 5.a razred Ko sem bil star tri leta, so mi operirali žrelnico. Bilo je sredi maja. Z mamico sva šla v Kr-.nj. Stopila sva v belo, visoko stavbo. Ker nisem vedel, da me bo ta stavba ločila od mamice, sem brez strahu hodil po hodnikih. V čakalnici so nas je zbralo več otrok z mamicami. Sredi veselega živžava so se odprla vrata. Vstopila je belo oblečena sestra. Mamici so stopile v oči solze, jaz pa sem samo debelo gledal, zakaj vse to. Ker sem bil radoveden, sem rad šel s sestro. Ko pa so se zaprla vrata, sem opazil, da mi mamica ne sledi. Hotel sem k nji, toda bilo je vse zaman. Jokal sem toliko časa, da sem zaspal. Ko sem se prebudil, me je obšlo isto razočaranje. Toda jokanje ni pomagalo. Moral sem leči v posteljo. Vsakokrat, ko so se odprla vrata, sem pogledal tja. Vse upanje je bilo zaman. Brez mamice Je bilo vse pusto. Zadnji dan pa sem mamico pričakal pri vratih. Trenutka, ko sem jo zagledal, ne bom nikoli pozabil. Andrej Valjavec, 5.c razred Moji spomini na matsr segajo daleč v moje otroštvo. Tskrst se še nisem zavedal, kaj ml pomeni. Vedel sem, da me ima zelo rada. Tudi Jas sem Jo imel rad. Kupovala mi Je igrače, me hranila ter me dajala spat. Včasih sam bil nanjo hud, ker me ni pustila na dvoišče, kadar sem sam hotel. Ko me Je hranila, sem pogosto nagajal. Povedati mi Je morala tisoč povesti, potem šele sem zaužil nekaj Elio Juhe. Nekoč sem moral v bolnišnico, kjer so me operirali. Mati Je bila nekaj Časa pri meni, potem pa Je odšla. Takrat sem Jokal. Nisem mogel razumeti^ zakaj Je odšla. Mislil sem, da-se ne bo nikoli več vrnila. Ko Je po operaciji prišla po mene in me odpeljala domov, kar nisem mogel verjeti, da Je to res ona. Na poti domov mi Je kupila knjigo, ki sem J# bil zelo vesel. Takrat sem spoznal, kako hudo Je brez matere. Od takrat sem Jo imel še bolj rad in Jo spoštoval. Danes, ko sem £e sta-rejši, šele vem, kaj mi pomeni mati. Vem tudi, koliko Je morala potrpeti, da me Je vzgojila in da nisem storil prav, kadar sem Ji nagajal. Marko Ručigaj, 5.a razred Spominjam se nekega dne, ko Je bila mama nežna z menoj. V očeh mi Je sijalo polno zaupanja do nje. Vstala sem in Jo objela. Dala mi Je zajtrk. Lepo me Je oblekla, zavila v šal in odšli svft v mesto. Ne spominjam se več kam. A ko sva se vračali. Je bila otožna. Hotela sem Jo objeti in pomiriti, a se ni dalo. Čez dobre štirinajst dni sva šli na avtobus. Peljali sva se v Kranj. Žli sva v veliko hišo. Vsi ljudje so bili v belih haljah. Neka gospa me Je vzela in peljala v sobo, kjer so bile same postelje. Začela sem so Jokati in klicati mamico. A mamica se ni vrnila. Polno ljudi v belih haljah Je bilo okoli meno. Končno! čez teden ali ieč sem Jo videla. Vzela me Je s seboj. Zopet sem bila doma. Majda Županj 5.a rasrsd še, ko som bila majhna, me Je neka ljubeča roka božala po laseh in takrat sem občutila milino, nežnost. Komaj sem koracala za njo, sem v svoji otroški pameti -vedela, da me ima ona zelo rada. Vem, mamica, ti si mi največja dragocenost, zaklad. Ko sem bila majhna, sem stegovala ročice k tebi in moja prva beseda Je bila namenjena tebi! Hvala ti, da mi nudiš lepo družinsko srečo in mir, katerega mladina tako potrebuje in po njem hrepeni. Zato naj bo moja prva in ^adnja beseda mojega življenja MATI. I ,ui n:f‘ - '? 4 ■ Äil s “«a» Ä» Moji prvi spomini n« mamo ao lepi. Največkrat se spominjam «iraških vačarov in Jutar, ko m Ja nosila v vrtso. Bilo Ja «Insko Jutro. Prabudila me Je, da bi ma odp*1 Jala v vrtae. Sama Ja bila la pripravljana, kajti tudi ona Ja odhajala v tovarno. V«ala na Ja v naročja in «a odnaala. hJane noga ao sa ugretale globoko v sneg. Voda Ji Je brlsgela v kolena. Ko sem aa priblilala njenemu licu, sem eačutila, kako drhti. Prineala me Ja do vrtca. Čeprav se Ji Je prej mudilo, se kar ni mogla posloviti od mana. A morala aa Ja posloviti. Njene «adnje beseda so bilai "Badi pridnal" Hatarino ljubezen eom «učutila Se v rsni mledosti. 08« Je vo«il kamion, mati pa Je hodile na polje. In tako sva e bratom ostala doma eama. Kar pa Ja bil brat dve leti etarejči, Je tudi on pogostokrat oddal s mamo. Ko sem tako sama ostajala doma, šobili dnevi dolgi, temni in mračni. Nisem vedela, kaj podati, ni-•am imela igrač, ne prijateljic, čisto nič. Velikokrat sem Jokala in čakala mater. Kar ai hotela priti. Sedela eem na pručicl in «rla skozi okno. Najbolj hudo mi J« bilo, ko Ja legal mrak. Mislila sem, da bodo mater odnesli strahovi. Skrbelo me Je zadnjo. Na fcrata pomislila nisem. V meni ee Je porajala samo ena ieljai da bi priči« mati. Njo •am imala rada kot nikogar drugega. Ko Je minil ta dolgi, predolgi dan. Ja la priči«, ^kočili sva si v objem. Bili eve spet skupaj in etena med dvema sroema Ja bila «ručana. Ko sam bil fla majhen, aam bil na «mrnioo «elo navasan. Vodila ma Ja • aoboj, kamor Ja »ato aam Jo Imal la raja. Ubogal aam Jo. Bakag« dna ava čla v Kranj. Nakupila sv« nekaj reči in odčla n« avtobusno postajo. Ha-■Aoa aa Ja spomnila, da mora Se nekaj kupiti. Rekla Ja, da naj aadim na klopi in pa*im na atvari, da a« bo takoj vrnila. Zdelo ee mi Je, da Ja ealo dolgo ni bilo nazaj. Začel Jokati in gladati okoli sebe. Bil eem prepričan, da •• Ja eama odpaljala v Triič. Strah ma Ja bilo in bal eem ee za msmico. Ta str%h pa Ja bil odveč, mamica •• J« vrnila aam vas objokan, da aa Je uetrsSila, kaj aa Ja zgodilo. Ko eem Ji rekel, d» eem se bal aanjo, ma Ja potolažila in rekla, da ne ne bi pustila aamega. *• dogodek ml Ja najbolj ostal v spominu, saj sem takrat prvikrat pogrečal mamico. Tatjana Rovtar, 5.b razred Irena Aljančič, Janaa Kogoj, J.b rasrad Bilo »i Jo pot lot. Čo dobro ee opominjam mutorinoga obrate. Bil J« Msinojft» in vtoS. V lic« Jo bil» »»buhle. Dobrega orcu jo bile. Kadar jo priSle domov o polj«* w® j® v*«lo v naročjo. Bil» jo bolj debela in majhno postave. Vedno si je brisala roko v predpasnik, kadar ae je prijel» e» roko. Ni imela veliko 5«oa tane, kajti delati je mornl» n« požju in dom«, v kuhinji in v evinj»ku, ker emo redili pujske. Skrbeti je Borela, d» smo .»1 iseli dosti hrano. Včasih m» je pogledala, ae oErla vame in ae Bassmejnlo. Zabavali »v» se tudi tako, d» sv» Sli n» sprehod. živo se jo še opominja«. In včasih s« »„omeja» prav na glas. ftarija Ovaensk, J.c rosrsd Hmui. Kdo j« prtviapraT aajiaT Žana, ki hodi dan aa dnui t službo« ragaja otrok«, kub« kosilo ia poaira posodof I«. Zaa« j« aaaa v«a. Makaj, fiaaar ni nogoč« nadoaostiti in ni •od priasrjati s nl8«aor. Majhni otroci aploh n« rado, da imajo naao, kaj žala, da bi rađali, kaj jin ponani* Tudi sama s« no spoainjaa name od takrat, ko M« j« rodila. Spominjam s« j« od dna, ki •i bo sa radno ostal r spominu. Kot mi ja aaniea kasnaja porađala, j« bila tistega dna nadalja. T soboto j« bil lap dan. Z ofikom sra s« odpravila na islat. Hä poti s« ja «godila artonobilska nasrafia. Očku sa ni sgodilo nič, jas pa saa isgubila saraat. V nadaljo, ko sam sa r bolnilnioi spat saradla, aaa najpraj sagladala mamioo• ^obro aa ja spominjam. Imala ja žalostna oči in trapatajoča roka, ki so sa stegnila proti mani. Ha ustnicah ji ja saigral nasmeh, is oči so ji pritekla solse. '^akrat nisem razumela njenih sols, danes dobro posnam njihor pomen. Zaradam sa njenega trpljenja in strahu ob meni. To j« prvi dogodek, ki sa ga spominjam r srati s mamo in ga na bom nikoli posabila. Ha bos posabila njenih aolsa, ki so mi ostala r spominu kot rsi najražnejfii dogodki r mojam lirljanju. Barbka Kopač, 5.b rasrad V NOVI ŠOLI Stoji učilna zidana ... (Fran Levstik) V nedeljo, 14. oktobra, je bila v Bistrici pri Tržiču otvoritev nove Sole. Pred dobrim letom so položili temeljni kamen in zdaj je bila pred nami že nova stavba. Težko pričakovana otvoritev je razveselila 'vse učence naše šole. Po svečanem trenutku, ko je tovariš Ručigaj prejel ključe nove šole j se Je učenec Mitja Pernuš v imenu učencev zahvalil vsem občanom, ki so se nä referendumu odločili za samoprispevek in s tem omogočili gradnjo šole. Nato so gostje vstopili v čudovite prostore nove šole. Tudi učenci smo za njimi vstopali z veselimi obrazi . Jaz sem si šolo ogledal kar dvakrat. Delavci morajo opraviti še nekaj del in nato ... Nato se bomo vselili. Z veseljem bomo prestopili šolski prag in tudi učili se bomo raje. Prav gotovo bodo nekateri učenci poprevJj.li slabše ocene, saj bomo v tej šoli imeli boljše možnosti za učenje. Čeprav bo moja pot do šole skoraj dvakrat daljša, komaj čakam, da sedem na stol v svetli učilnici in prisluhnem učitelju. Naša nova šola stoji v Bistrici. Zgradili so jo vaščani in meščani s samoprispevkom. Prvič sem bila v šoli ob otvoritvi. Bila sem v vseh prostorih. Težko sem čakala dan, da bomo v njej imeli tudi pouk. Končno sem ga le dočakala. Ura je tekla zelo počasi in kar ni hotela biti eno. Nazadnje sem le pričakala prvi zvonec, ki je naznanil začetek pouka v novi šoli. Vse je bilo novo, lepo in prostorno. Učilnica, v kateri se učim, mi je zelo všeč. Ima velika okna, tri vrste tabel, ima tudi več predalov in omar ter neonske luči, ki lepo razsvetljujejo učilnico. Prva tabla je za pisanje s kredo, druga za slike, ki se pripenjajo z bucikami, tretja tabla pa je magnetna. Imamo tudi centralno ogrevanje. Ze v začetku pouka nas je tovarišica peljala po prostorih, ki jih bomo uporabljali. Najprej smo šli v jedilnico, ki je zelo velika z več mizami, potem smo šli še v telovadnico. Druga ura je potekla kot vsak dan. Ko pa je zazvonilo, smo se postavili v vrsto in odšli v jedilnico. Tam smo pomalicali in se vrnili v razred. Tretjo in četrto uro smo računali in pisali narek. Kar prehitro je zazvonil zvonec, ki je oznanjal konec pouka. Pohitela sem v garderobo, ki je tudi zelo praktično urejena, da Je za vse dovolj prostora. Brž sem se oblekla in odhitela domov. Prvi dan v novi šoli sem preživela zelo lepo in mi bo vedno ostal v prijetnem spominu. Irma Meglič, J.b razred Ba nafii loli Ja bilo sadnja dni vsa v nakan napetea pričakovanju In vasalju. Zakaj? Bavada, dokončana Ja nala nova lola in aelitav Ja bila ▼ ponadaljak, 5» novambra. Ha to aalitav amo la dolgo čakali. Ha bon pal slavo novi loli, ampak nakoliko bolj podrobno bon povadal o nafii, dobri, stari fioli. Ho »duj Ja norala utrpati rasna lalitva, njano stana so popisana, popackana in okirulana. Zdaj sa bo lahko odpočila. Do sdaj Joppslufiala natanatiko, sonljapis, rooitaoija, a sdaj toga na bo vač. Hala fiola bo ostala sana, prašna ... Ha njanib oknih na bo voč otrok, ki rasnatavajo krado, ne bo več vpitja. Hokaga dna pa bodo prifili orjaški stroji in šolo podrli, sravnali s tli. Tako so bo končalo fiivljenja nafis fiola. Kmalu bo potonila v pozabo, kakor ladja na obzorju. Zato bi sa Ji sdaj, ko Se Sivi, lahko sahvalili sa to, da nas Ja poslušala in nas sploh mogla trpati. Heoimo Ji hvala in zbogom. Po tretji uri Je za vae vifije razrede malica. V Jedilnico privre polno otrok. Vsak razred ima svojo mizo, na kateri Je malica. Vmes, ko se prerivajo po Jedilnici, Ja ▼časih tudi kakčen majhen pretep. Nekateri otroci polijejo veliko čaja, vsamejo samo salamo ali pa kruh. Brezobsirni otroci pa ho tisti, ki mečejo malico v kol, medtem ko drugi umirajo od lakote. Ko sem stopila v razred, sem se začudila. Razred Je bil večji in moderno opremljen. Ha stropu so bile neonske luči. Po razredu Je bil parket. V njem so bile klopi in omare. Ha sprednji steni Je tabla. Učenci smo se uaedli v klopi. Kmalu Je prišla tovarifiioa. Najprej nas Je poučila čuvati šolsko imovino. Nato smo imeli še nekaj predmetov. Po končanem pouku smo pospravili razred. Vrnili smo se domov. Ta dan Je bil same velik dogodek, saj sen prvič prestopila prag šole v Bistrici. Vedno mi bo V spominu. Boštjan Kuljič, Valerija štabuo, 6.b razred Olga Stankovič, 9.b razred ßloveana otvoritev Öoleke hranilnice je pripomogla k pratničnemu raepolotenju.dneva republike. Na tej proslavi Je prejela predsednica novo ustanovljene šolske hranilnice hranilno knjižico s začetno vlogo 1.000 din od direktorja Ljubljanske banke, podružnice v Tržiču. Uradne ure šolske hranilnice so ob sredah pred pričetkom pouka ter pred pričetkom popoldanske izmene. Vai učenci-vlagatelji sodelujejo v igri Pikapolonica, pri kateri dobijo nagrade ta privarčevani denar. Prva nagrada Je nalepka, potem pa si sledijot knjižno kazalo, značka, denarnica in hranilnik v obliki pikapolonice. Pri delu nam pomaga naša mentorica tovarišica Hafnerjeva, delo pa nam Je olajšala tudi Ljubljanska banka, ki nam Je opremila sobico, kjer Je tudi naš urad. V hranilnico lahko vlagajo vsi učenci, organizacije, učitelji ter vsi zaposleni v šoli. Vlagateljev Je že mnogo, toda vsi, ki v hranilnici delamo, upamo, da bodo začeli k nam zahajati tudi drugi učenci in učitelji. Naše šolsko športno društvo deluje že nekaj let. Kot vsako leto, Je bil tudi letos 15. decembra občni zbor. Bil Je tretji po vrsti. Po uvodnih besedah in pozdravu predsednika ÜD Polet, učenca Marka Kravcarja, smo začeli z delom. Najprej smo izvolili delovno predsedstvo. Za predsednika Je bil izvoljen Andraž Legat. Ko Je bila prva točka pri kraju, Je predsednik delovnega predsedstva zaprosil predsednika, tajnika in blagajnika za svoja poročila. Prvo poročilo Je podal predsednik-. Dejal Je, da Je društvo v preteklem letu doseglo mnogo uspehov doma in drugod in da Je krepko pomnožilo svoje vrste. Največ uspeha Je društvo doseglo v gimnastiki, saj Je tam zasedlo vna prva tri mesta: tako v moški, ženski in končni uvrstitvi. Zelo dobri so bili smučarji, malo slabše pa so se uvrstili rokometaši in taborniki, saj ni bilo pogojev za vadbo. Poročilo tajnika Je bilo kratko. Na koncu Je blagajnik prikazal finančno stanje, ki Je zares odlično. Po končani tretji točki, sta v četrti dali svoje poročilo kandidacijska in verifikacijska komisija. Po tem Je v peti točki prišla na vrsto izvolitev UO, ki bo prihodnje leto vodil ŠŠD Polet. V šesti točki pod razno Je bilo govora o raznih sekcijah, ki bi Jih lahko usta-novili. Po končanem občnem zboru Je bila zabava s plesom. Marta Štalec, ?.b razred Tomaž Madjar, 7.b razred k äbf maksan c. PoW )lii V vesolje Neke zvezdne, jasne noči sem trdno spal. Sanjal sem, da sem v Houstonu pri izstrelišČu raket. Pravkar so zgradili raketo, ki bo čez nekaj dni poletela v vesolje. Izbirali so prostovoljce, ki bi radi in ki znajo poleteti v ta neizmerni prostor. Javil sem se tudi jaz. Vse so preizkusili in najboljši smo bili: dva odrasla človeka in jaz. Teh dveh, ki sta bila poleg mene, nisem poznal. Takoj naslednji dan smo vzleteli. Leteli smo hitro, kakor smo le mogli. Prvi planet, na katerem smo se ustavili, je bil Merkur. Nadeli smo si skafandre in posebne obleke proti vročini in stopili t ladje. Visoke gore in nič vode in nič zraka, vročina pa velika. Po dolgotrajni hoji smo se vrnili v ladjo. Zapustili smo Merkur in odleteli. Obiskali smo še vse ostale planete v našem osončju, razen Zemlje, s katere smo prišli. Najlepša planeta sta bila Saturn in Mars. Vendar smo na Marsu doživeli nekaj groznega. Ko smo izstopili, so se pokazale pred nami votline. V njih so bile čudne živali in ljudje Vsak Marsove* je zajahal žival, ki je zdrvela proti raketi. Mi smo to nekaj časa debelo gledali, potem pa se skobacali v raketo. Zelo so nas prestrašile te grozne živali. V nekaj sekundah smo odleteli. Drveli smo z vso hitrostjo. Ugotovili smo, da Marsovci niso za nami poslali nebene rakete. Ko smo zapustili Pluton, smo se vrnili. Mislil sem, da plezam po lestvi helikopterja, vendar sem plezal le po postelji. Čez nekaj časa sem se zbudil. V moji sobi je stala mama, vsa zaskrbljena. Šele čez nekaj minut sem se spomnil, da sem v sanjah letel z raketo v vesolje. Primož Legat, 6.b razred c^/to^ CU/lovnll Nekega dne sem na podstrešju v stari skrinji našla s"ar, oguljen vžigalnik. Že sem ga hotela zavreči, a se mi ga je vseeno zdelo škoda. "Vžgil" sem mu ukazala. Toda glej j pred mano se je pojavil starček in iz nosnic mu je švigal plamen. "Kaj mi ukazujete?" je vprašal in se priklonil. "Jaaaz, jaz nič. Ali kaj ukazujem? Hada bi bila kraljična in imela tri diamantne gradove',' sem odgovorila. Nenadoma, kot da bi sanjala, ni bilo o naši hiši ne duha ne sluha in pred mano so se lesketali trije diamantni gradovi. Nisem bila več vaška deklica, temveč lepa kraljična z dolgimi zlatimi kodri in z zlato kronana glavi. Bila sem srečna in od veselja sem skakala iz ene sobane v drugo. Kmalu sem se naveličala in se utrujena sesedla na žametni stol. "Ah’,’ sem zavzdihnila in zaspala. Ko sem se prebudila, sem bila strašno lačna. "Kuhar, lenoba lena, prinesi mi Jafr za pod zob',' sem se zadrla, da je kar odmevalo. Saj bi si lahko sama prinesla, a jaz sem bila kraljična in kraljične samo ukazujejo. Prinesli so mi jedi, da sem se skoraj razpočila. Nato sem šla na sprehod. Prej, ko sem bila še vaška deklica, sem imela dobro srce, a zdaj se je moje srce spremenilo v kamen. Vsak popotnik, ki me je srečal, se mi je moral prikloniti do tal, če se ni, bo mu jih biriči naložili. Ljudje me niso spoštovali, ampak so me prezirali in se me'bali. Kmetje so morali hoditi na tlako in hudo delati, niti oddahniti se niso smeli• Nekega dne sem sedela pri oknu in opazovala tlačane. Kar naenkrat pride star berač in me nagovori: "Lepa kraljična, usmilite se me. Že skorjice kruha nima, da bi se nasitil. Nimam niti počenega groša, usmilite se mel" "Usmilite se mel" je prosil in kašljal berač "Kaj, take cigane, da bom podpiralaI Poberi se, izgini mi izpred oči, sicer te predam biričem!" sem zavpila. ?A Beraču ao se zasvetile oči. Nenadoma Je postal velikan in ukazal: Ostani trda ti in tvoje Bogastvo naj se spremeni v ruševine I" "Ne, na pomoči" sem zavpila. In naenkrat sem spet postala vaška deklica z dobrou srcem, s starši in sestro. Ni bilo ne gradov, ne biričev, ne berača, ničeJ Starši, sestra in prijatelji mi veliko več pomenijo, kot največji zakladi na več cenim mamino ljubezen in prijateljstvo kdrt vse druge dragocenosti. Nikomur pa ne dam starega vžigalnika, ki mi Je spomin na kraljevske dni! Kati Horvatin, 6.b razred jTjOttta, Ik L/OArtjOV oli. 3or\d^amiC/ Bila Je nedelja, ie več kot dve ure sem sedela v dnevni sobi, zatopljen» Zunaj se Je pričelo večeriti in v sobi Je postajalo temno. Bila sem preler , prižgala luč. Odložila sem knjigo in se zamislila. Bilo bi lepo, če bi bila kavboj. Jezdila bi na črnem vrancu ter nosila visoke z ostrogami. Imela bi hlače iz usnja, modro srajco, rdečo ruto okrog vr »tu n klobuk z dolgimi zavihanimi krajci. Za e&dlom bi visela puška. Galopirala bi ^ rijo kot veter. To bi bil užitek. Prav tako kot v knjigah Karla Maya. Ali, ^ Indijanec? Imela bi rdečo polt. Nosila bi mokasine z Ježevimi bodicami, suknji in hlače bi bile iz indijanskega blaga, obšite s franžami in raznobarvnimi tr ■ ■a za Imela bi dolge spuščene lase, okrog glave moder trak z raznobarvnimi orra^k' ^ kremplje trakom tri orlovska peresa. Okrog vratu pa na vrvico privezane grizljive Žal vsega tega ne morem imeti in ne morem biti ne kavboj in ne Indijanec, poredne deklica, polna norčij, želja in smeha. Barbara Ovsenek, 6.c razred SPLAVOM PO REKI Stanovali smo v vasi ob veliki reki. Vsak dan so po prevažali les. Kadar Je splav pripeljal mimo našega zbrali in kričali na splavarje. reki vozili veliki splavi, ki so brega, smo se vsi otroci naše vasi nv, reki. Nenadoma sva Nekega Jutra me Je prišla obiskat prijatelica. Sli sva na spreho Začudeno sva v daljavi zagledali splav, ki se Je vedno bolj približeval našemu bregu.^ Bva obstali in začeli premišljevati, zakaj bo tukaj pristal. Ko so sp'1'aVar'^J\l0 Najprej Jih vprašali, zakaj so pristali. Povedali so nama, da se Jim Je zlomilo . „ „n aira iih pri delu in si ga morajo popraviti, šele nato bodo odpluli naprej. Opazovali d -Mpva zaželeli, da bi se peljali s splavom. Obljubili so, da se lahko za nek j z njimi. Krmilo so hitro popravili. Vsi smo skočili na splav. Eden izmed 8plaVa^e_ni tok BQ vrv in splav se Je začel oddaljevati od brega. Da bi hitreje piišli v ^ sredini splavarji z dolgimi drogovi splav odrivali od brega. Počasi smo se pel eg^a nevihta reke. S prijateljico sva se veselili prijetne vožnje. Kmalu nas je pre , hitro naraščati, ni smo Začel je pihati močan veter in ulil se je dež. Reka je prič „„vn ^Qiir¥nvala razburkana reka. bili vsi premočeni. Hoteli smo pristati ob bregu, a nas je z Splav Je nosilo po reki kot majhno lupinico na vodi. Začelo ga Je zanašati proti bregu. Splavarji ao ee trudili, da bi splav obdržali v ročnem toku, aicer bi ae aplav razbil. Preatruleni sva a prijateljico sedeli na splavu in se trdno držali. Neprestano naju Je premetavalo. Prijateljica se Je od strahu spustila in zaneslo Jo Je na rob splava. Zadnji trenutek Jo Je ujel splavar, drugače bi padla v vodo ter utonila. Neurje Je kmalu prenehalo in tudi reka se Je umirila. Splavarji so končno lahko spravili splav k bregu. S prijateljico sva stopili s splava, se zahvalili ter odšli. Še dolgo potem nisva mogli pozabiti prestarega strahu. Pogovarjali sva se, da življenje splavarjev ni lahko, saj so velikokrat v smrtni nevarnosti, o pri tem delu vseeno vzdržijo. 8 prijateljico pa sva sklenili, da se nikoli več ne bova popeljali s splavom po reki. Splavarjem pa ne bova več zavidali njihovega živiJanja. Slavka Trstenjak, 6.a razred V I JANJAH SEM SREČALA HEDVEOA Priznam, da sem velik zaspanec, zato sem neko Jutro še dolgo sladko spala. Sanjalo se mi Je, da sem se izgubila sredi gozda. Bilo Je tiho. Nikjer nikogar. Na vejah dreves so žgoleli drobni ptički. Tla so bila pokrita z mahom in borovničevjem. Visoko pod nebo pa so se vzdigovala mogočna drevesa. Poskakovala sem po stezici, ki Je vodila v neznano. Prišla sem na majhno Jaso, kjer sem opazila, da se ziblje grm. Zastal mi Je dih. Obstala sem na mestu. Kmalu se Je it grma prikazala ljubka, rjava, kosmata glavica. Bil Je medvedji mladič. Nekaj časa sem ga opazovala bolj od daleč. Imel Je velika višeea, široko Selo, izpod njega pa so žarele velike okrogle oči. Počasi sem se opogumila in odšla k njemu. Pogladila sem ga po dolgi dlaki na glavi. Kaj kmalu se Je spoprijateljil z menoj. Začela sva se igrati. Kar iznenada Je na Jaso pri-koracale mati medvedka. Ko me Je zagledala, Je planila name. V mori sem zakričala. Takrat sera se zbudila. Oddahnila sem se. Nad posteljo Je bila sklonjena mati. Vprašala Je, zakaj sem tako kričala. Povedala sem Ji, kako hude sanje sem imela. Nasmehnila se Je in odšla. Marjeta Valjavec, 6.b razred KAM3E SO/fGE ŠLO Sonce žlo je na potep, le zakaj ga ni nazaj? Dež priSel je v goste k nam, Jure Je pa še zaspan. Kaj vse dala bi, da sonce bi nas grelo spet in da znova bi vsi veseli spet bili. Žoga je počivat šla, in vse igre te vesele zdaj ležijo mrtve tam, sploh se več mi ne smejijo. Kam je sonce šlo? Mar Je šlo kam za goro^ mar se skrilo je v morje ali pa na drugo stran zemlje? Kam Je sonce šlo? Nataša Romih, 5.a razred smAu. v qOŠŠAYI Tam v gošči srnjaček čepi. Tara v gošči srnjaček tiči, ob njem pa mati srna, gleda ga in posluša, noče in noče ga izpustiti izpred ostrih oči, kajti tam nanj prežijo hudobne, črne oči. Tatjane Blažič, 6.b razred cM>US Muc želi 1* eno, ribico pečeno. Pa spodrsne mu: "Štrbunki" zdravo upi, zdravo nade. Ribici v zabavo akvarij pade mu na glavo. Dragi mucek, dober teki Deana Seiko, 6.c razred OfiozmXßo’ V šolo hodim rada, se pridno učim, tovariša poslušam, da petico dobim. Tovariš nam razlaga: lagati Je grdo in kakor tudi veste: krasti ni lepo. Kdor laže in kdor krade, ne mara ga nihče, noben ga ne pogleda, ko mimo .njega gre. Nataša Medved, 6.c razred OXMA Pazite;smrtno nevarno je odpirati omaro, kjer Je mnogo stare šale, pazite, zelo nevarno 1 Kaj, če vse po tleh zleti? Boš pobiral Nejč^ ti? Misliš, naj ti kdo pomaga, uh, poredna ti nesnaga! Saj poznaš že to omaro, v njej dobiš vso staro šaro. Le še ena nogavica in -Joj, kam je padla rokavical To je pa že res neumno, kdo pospravljal bo to šaro in vi mislite, da jaz. Vi kar mislite - a Jaz že ne. Saj, če moja je omara, še ne rečem, le da bi Jo kdo pospravil, noT saj bi še šlo. Nataša Hornih, 5-e razred DEi Zunaj dežniki -■odri, selen!, rdeöi. čemu Jih iaajo ljudje v tej gneči? BaJ pada dež e neba. Ta čudna stvar pa tako noč ina, da naa Vse- ceste pokonča. Tudi naie veselje nan skali, da eno pusti ko muhe in in nas nič ni. '•K > 1: . Khkčen križ A je na ten sveti, če ugotoviš i da luč ne sveti. Zmanjkalo Je elektrike, kaj pa drugega, takoj moraš po svečo in pri prižiganju imej srečo. V ■ . ■ Ko na oenti eenafor neha svetiti nora miličnik voeilbn pretiti, če pa tega ni in eenafor ugasne, tedaj Jo vsak po svoje mahhe. Nekje Je potrebe^ V. drugje Je odveč , saj salije semljo iz nje pa ne raste več. t Mak» Somih, ^ 6.a razred ' V iv' ! Nezgoda V kožuščku belem, prišla k nam na obisk, Tadejca mala, kot princeska zala. Stopila je do vrat, prestopila hišni prag tam si čeveljčke sezula, in copatke si obula. 0 ta naša punca mala, po nerodnosti Je pala, na glavi Ji Je zrasla buška, velika kakor majhna hruška. Smo domači vkup hiteli, da bi nesreče Jo oteli, na koncu naj povem še to, da vse le ni bilo tako hudo. Luna Luna, lunica poredna, se na nebu mi smehlja. Skrije se in spet prikaže, kot,da z mano se igra. Skozi okno mi mežika, ko se Jaz odpravljam spat. Za slovo mi še pokima, in zakrije Jo oblak. v e- b' Zinoo. Je veselje spet pri nas, ker prišel Je zime čas, hud pritiska mraz, da rdeči se nam obraz. Burja se okrog hiše smuka, in na duri nam pokiJuka, mi pa vsi okrog peči, kjer že mali muc smrči. Zinxcx Pada, pada, beli sneg, nam pobeli dol in breg. Hitro sanke in smuči, vsem se nam na sneg mudi. Zdaj v breg se zapodimo, naredimo si smučino, smuk na desno, smuk na levo, vse na snegu Je veselo. Anton Umek, 6.c razred Maja Dornik, 6.b razred Zol mucki Zjutraj se zaspan zbudim, na uro gledat brž hitim. Je sedem ura že in čez, mudi oblačit se mi res. Joj, ura me Je prehitela in šola se Je že začela. Sergej Rus, 6.c razred NA VRH CjORE, NA VRH CjORE TJA VLEČE M E 5RCE Na dun planincov, 8. septembra, smo se plsnincl nufie šole namerili ▼ Boveo, kjer Jo bilo tudi plovno srečanje planincev. Kot som potno J« uvedel, smo bili tržifiki obiskovalci twa ▼ večini. Namenili smo se zavzeti ?208 m visoki Pombon. Tako smo se v soboto zjutraj z «vtobuaom odpeljali proti Bovcu. Kmalu smo prispeli v Kranjsko goro. V avtobusu Je bilo precej mirno. Večina Je epala, drugi pa tirno opazovali naravo, ki Je vstojala iz noči. Po vijugasti cesti smo zavili proti Vršiču. Poleg oeute Je tekla člata, svetlo modra rečica. Peljali smo ee tudi mimo Jezerca, katerega kopalna sezona pa Je bila že pri kroju. Z avtobusom smo sekali ostre ovinke in marsikdaj Je zadnje kolo odhitelo po bližnjici. Gore so že vstajalo iz temo, medtem ko Je po dolinah 6e gnez dila mogla. Na zlatoctosijanih strmoglavih stenah Prisojnika Je Mia vidna čudovita igre svetlobe. Med veličastnimi stenami so zijale sence divjih peči in razpok. Kmalu smo se po divjih krivuljah spustili^v Trento, prečkali 8očo in so ob nji odpeljali n„vzdol. Bila Je modra, zelenkasta. Vila se Je med skalami, delala Je tolmunčke, večkrat Eafila v kakšno eotenko in spet v vsem svojem sijaju pritoki» ne plan* Prispemo v Bovec. Raztovorimo prtljago in se nastanintfv prostor, kjer bomo spali. Kmalu nato pa v gonJem redu pod vodstvom tovarišice Kavarjave, tovsrifia Vagnerja in ravnatelja odkorakamo proti vrhu Rombona. Z vso vnemo naokočimo osončeno pobočje. Nekateri se Se pogovarjajo, pa kmalu prenehajo, ker imajo preveč opravka e svojo sapo in nogami. Znoj mi v curkih teče po telesu. Pot se strmo vzpenja. Vije se med skalami, na planem, oonce se bliža svoji najvlšji točki na nebu. Tako vročina pritiska z voo silo. Kar duši nas. Sopiham kot lokomotiva. Mnogi so se ustavili ob poti, mnogi pa so se vrni li, zaradi utrujenosti, ne bolj pa zaradi pomanjkanja volje. Nekateri pa ee še brez počitka zagrizeno vzpenjamo. Pridemo ▼ gozd. Tako sedaj hodimo v hladni, prijetni aenci. Počutim ▼eliko breme padlo z ramen. Tako kmalu dospemo do lovske koče. Z olajšanjem posedemo po tleh ter iz nahrbtnikov privlečemo na dan razne dobrote. Hiaem lačen, 1« žejen. B hladnim limonovim sokom nadomestim iz telesa izhlapelo vodo. 8 iofioloem Smiljanom se odpraviva naprej. Pot zoper vodi po članem strmo navkrebor, po zemlji porsžčeni z ostro travo in po kamenju, ki e* valja po4 nogami. Pogled ee nama odpira po ttofiki dolini in na lepe, nekako vzvišene gore. Ogledujeva si Kanin, Preetrel e-nik in ko steklenica ozki in strmi, toda ne visoki Svinjak. Naletiva tudi na mnogo bunkerjev in vlažnih rovov, ostankov soške fronto. Vdolbeni so pod skalami, včasih pa so kar vsekani ▼ skalo. K» &«•£>•?• pod Čuklo. Ztaidrava •• v vdolbiniolfpor«B£onl s »vibo*, Fotailve sl fiajo, lača* oiava. nahrbtnik« •krljoira ▼ n«ki «kalni mr-poti, vsajnava nakaj llnon in fotoaparat in hajdl. Sad«J lahko vidiT« honbon. Tamna «kalna gmot« a« prod nama v*diguj« patato matrov proti nabu. Ha «ni atrani pada gladka atana navpično, včaaih tuđi pravdano navcdol, na drugi atraai pa aa apulča polagoma. Pod njim kdtsvari na praki čapljo temna oči bunkerjev in vhodov v rova, pred njimi pa kdtnama priča preteklosti toča na pol aaaut atrelaki.jarek. Poeameane bunkerja tudi raelakujeva. To ao do deaet metrov dolga votlina a oakiml vhodi, ki aa polagoma ratiirljo. So vlakni in «atuhll. Mnoga njihova etana ao mokra, apolaka, nekatera pa ao porasla tudi a mahom, Nadaljujeva pot. Pod «trmo ateno, katar« vallkoat naju kar nekako potlači aa vapenjava proti »«atu, kjer a« atana raekolje. Po atrml skalnati raapokl prispeva na vrh atana. 6e par ato metrov utrujajočega sonca pa ava na vrhu. Oenojena, utrujena, pa vendar tračna. PrivoSčlva al malo počitka, nad tam pa najin pogled boka vrhova gora, ki ao salo goato nakopičen« vse naokoli. Najviije ao okoli Triglavska tudi druga na aaoatajajo doati aa njimi. Med njimi aa vijejo doline, atrme in oake. Največje j« Qolka, ki e« tu pri Bovou nekoliko racčiri, aa spat toki v provo grlo,aa njim pa «e ponovno raaliri proti Tolminu. In po «radi te čudovite doline teče oeek, aljajoč trak Soče. teak človek, ki Sivi v itieatu, si geli v nerevo, kjer lahko uSive «ve* arak. Nekateri hodijo na morje, drugi v gor« in goedove. Kdor »ne opeacveti naravo in lahko dolgo hodi, aa najraje odpravi v gore. Mi se neko nedeljo niitino mogli odločiti, kam bi Sli. "Predlagam, da bi Sli na Kofcel" Takoj so bili val aa to. Pripravili amo ve« potrebno, se uaedli v avto in ee odpeljali proti Jelehdolu. Pot je postajala vedno bolj atrma. Pod nami je ostajala o»ka eoteaka in Sirni goadovi. Oprtali smo ai nahrbtnike in a« odpravili po go*dni potki ekoai goad de koče, ki atoji aredi lepe planine. Nato sem Sla malo naokrog in eagledala konje. Eden od njih mi je bil tako vSač, da aem vee čas hodila aa njim in mu ddjalft fcr>tvo, da jo je jedel » roke. Pomislila sem as, kaj bo,Če ga aajaham. Zleala asm na ograjo ter naprej konju na hrbet. Hotela sam ga pognati naprej, e ni storil niti koraka. Skočile sem a konja ia hitela povedat očetu. Pokaral m« je, čeS kaj bi bilo, Če bi konj podivjal» Potem smo odßli na krajši sprehod po planinekem travniku. Vae je bilo Čisto tiho, le prih trkavanje kravjih evonoev je motilo tišina. Tako aem prc&ivela enega najlepših počitniških dni. V nedeljo smo se zgodaj odpeljali na izlet. Odločili smo se zn dolino Krmo. Jutranje sonce je obsvetilo vrhove gora in hribov. Najprej sem nekaj časa nabirala brusnice. Neto smo si z daljnogledom ogledovali strme stene gora, ki so se bliččale v soncu. Zaman sem se trudila, da bi uganila, katere vrhove sem videla. Zato sem vprašala očeta, vendar mi tudi on ni znal povedati imen vseh gora. Popoldne smo srečali smučarje, ki so se vračali s smuke izpod Triglava. Na nekaterih gorah sem še vedno videlo zapläte snega, ki jih toplo sonce še ni stopilo. Svetile so se, kakor bi jih polil s tekočim svincem. Kaj kmalu se je zvečerilo in morali smo domov. Tako je minila sončna nedelja, ko smo sproščeno uživali sonce in mir. Bila sem zadovoljna, spočita in sem se nenadoma spomnila, da nas pot vodi nazaj v hrup, nevarnost na cesti in zaprte prostore. Toda tako je pač življenje. Po delu in učenju se prileže nedeljski izlet in počitek. Planinski kiožek na šoli večkrat organizira izleta v planine. Nepozaben je spomin na mojo pot na Triglav. Že nekaj dni pred izletom sem seskrbno pripravljala. Mamico sem prosila, da mi je kupila nahrbtnik. Vanj sem zložila potrebno obleko in hrano. V petek zvečer sem šla zgodaj spat, kajti zjutraj je bilo treba zgodaj vstati. Toplo sem se oblekla, saj sem vedela, da je v gorah mrzlo. Odšla sem k avtobusni postaji. Tam je na avtobus čakalo že nekaj učencev in odraslih planincev. Ko je pripeljal avtobus, smo nahrbtnike odložili v prtljaž' nike, sami pa sedli v avtobus. Odpeljal je proti Aljaževemu domu. Izstopili smo. Bilo je hladno, zato smo se topleje oblekli. Porazdelili smo se v skupine in odšli proti Kredarici. Med potjo je zadnja skupina pela planinske pesmi. Že po treh urah hoje sera bila utrujena. Tovarišica Kavarjeva me je hrabrila in mi rekla, da premagamo samo še eno strmino, pa bomo na Kredarici. Toda prehoditi smo jih morali še več. Na Kredarici smo počivali. Lahko smo si kupili enolončnico ali pa čaj. Čez pol ure smo odšli naprej. Naša naslednja točka je bila Aljažev stolp. Pot do njega je bila zelo nevarna in strma. Zato smo hodili v navezi. Vsako navezo je vodil izkušen planinec. Na vrhu so nas tovariši slikali. Žal pa razgledu ni bilo, saj so globoko pod nami ležali oblaki. Po počitku smo odšli nazaj. Toda ne na Kredarico, temveč v kočo Planiko. V tej koči smo povečerjali in legli k počitku. Vstati smo morali že zelo zgodaj. Lahko smo opazovali sončni vzhod. T'o je bilo nekaj čudovitega. Na obzorju se je razpenjal širok pas prelivajočih se barv: iz rumene v orunžno^iz te pa v rdečo. Nad tem pasom pa je bočila pisana mavrica. V loku te mavrice je počasi vzhajalo sonce. Tovariši so nas prebudili iz teh lepih sanj in naznanili, da nas čaka še dolga pot. Hitro smo vzeli nahrbtnike in odšli proti koči na Doliču. Tam smo zajtrkovali. Kmalu smo odšli proti sedmerim jezerom. Gama sem se tega izleta posebna veselila nrav zato. da vidim teh sedem prelepih Triglavskih jezer. Res so pravi biseri Alenka Kuhar, 6.b razred Po polurnom pofiitku ob koöi pri Jezerih smo odšli proti Komni. Poatal« sem zelo Sejna. VSftBih, ko aem elilele Sum dreves, sem mislila, da Je kje v bliSini studenec, pa ga ni bilo. Zaradi utrujenosti sem a prijateljicama hodila zadnja. Eden izmed odraslih planincev nas Je počakal, da smo šli skupaj naprej. Povedal nam Je, da bomo na Komni počivali eno uro. To nas Jo selo razveselilo, zato smo pospeSili korak. Po krajfiem počitku smo pot nadaljevali proti Bohinju. Bodili smo po senčnatem gozdu. Pod nogami nam Je Šumeli Jesensko listje. Med potjo se Je zgodila nesreča, vendar brez huJSih posledic. Kmalu Je pripeljal avtobus in odpSlJali smo se proti domu. Med potjo smo opazovali Bohinjsko in Blejsko Jezero. Domov sem prišla zelo utrujena in sem takoj .zaspala. Tega izleta za bom še dolgo spominjala, saj Je bil to moj prvi izlet v gore. Sklenila sem, da bom še obiskala tega spoštovanja vrednega očaka naših gora. Smiljana Brkljač, 6.0 razred OPAZUOE MO DOŽIVLJAMO IZPOVEDUJEMO Bližalo bo Je novo leto. Težko aem pričakovala dedka Mraza, da nd. kaj prinese. Y Nemčiji imam strica, ki mi vsako leto kaj prinese. Tudi letos ni pozabil name. Pisal Ja, da pride okrog novega leta. Bila Je sobota popoldne. Nekdo Je pozvonil in 81a sem odpret. Pred vrati Je stal stric. Srce mi Je burno utripalo. V roki Je držal veliko polivinilasto vrečo. Takoj aem zaslutila, da bo nekaj zame. V dnevni sobi Jo odprl vrečo in začel zlagati na mizo same lepe stvari. S sestrico Alenko sva ostrmeli. Meni Je prinesel nove rdeče hlače, čokolado in Se razne druge sladkarije. V vrečki Je bil še en zavitek. Odprla sem ga in ostrmela. V zavitku Je bil prekrasen dedek Mraz, prav takšen kot sem si ga predstavljala. Težko Je bil obložen e raznimi darili. Bila sem zelo srečna. Ta stric Je bil za mene najboljši dedek Mraz, ki mi Je prinesel veselje in srečo. Pozimi zelo rada smučam. Večkrat sem si zaželela, da bi šla z očkom, mamico in bratom kamorkoli že na smučanje. Beko nedeljo popoldan pa smo res s sorodniki odšli na pot^na Zatrnik. Ker prej Se nikoli nisem bila tam, sem ee zelo razveselila. Komaj sem čakala, da bomo prišli na veh. Hitro Je minevalo in kmalu smo prispeli na cilj. Takoj, ko sem stopila iz avta, sem dala na noge Čevlje in nato še smuči. Odšli smo na smučišče. Hitro sem se podala na vrh klanoa. Najprej se nisem upala spustiti, saj Je bil klanec preoej strm in velik. Toda brez koristi se ni splačalo do vrha. Nato pa sem se le spustila. Bila pa Je udobna Vožnja. Peljala sem se selo daleč. Nekajkrat sem se še spustila po klancu, potea pa sta se peljala s žičnico. Tudi ta vožnja Je bila zame prva, zato pa ae mi Je zdela ie boljža. Ker mami in ati še nista imela smuči, sta samo malo gledala. Toda popoldne v lepem veselju tako hitro mine in morali smo počasi zaključevati s našim teučanjem. Hisem bila prav nič vesela odhoda, toda ko smo prišli domov, se Je prilegla topla peč in večerja. Tega nedeljskega popoldneva ne bom nikoli pozabila. Majda Bradač, A.b Beti Smolej, 4.o PIKA NOGAVČKA Moja najljubša knjiga je Pika Nogavička. Všeč so mi njene prigode. Pika je stanovala v vili Čira Čara. Morala Je skrbeti tudi za gospoda Picka in konja. V aosednji hiši ata stanovala Tomaž in Anica. Pika se je z njima roda igrala. VčB8ih se je Pika grdo obnašala. Zato Jo otroci ne smejo posnemati. Alenka Černelč, 2.a razred Doma imam že veliko knjig. Dobila sem jih kot darilo ali pa so mi jih kupili starši. Med vsemi mi je najbolj dragocena knjiga Medvedkov rojstni dan. Dobila sem jo v prvem razredu za lepo spričevalo. Zelo sem je bila vesela. Večkrat sem Jo že prebrala. Je velika, ima trde platnice in liste. Posodim jo tudi bratcu, da jo gleda, ker brati ne zna.-Upam, da Jo bo rad pozneje tudi bral in z njo lepo ravnal, ker se zanjo zelo bojim. Nataša Gorjanc, 2.b razred Dnevnik rabimo pri spoznavanju narave in družbe. Rabimo ga v šoli, doma pa se iz njega učimo. Moj dnevnik ima trde platnice. Kupili smo ga v Italiji. Je bolj zelenkaste barve. V njem je tudi nekaj pack in prečrtanih besed. V sredini pa je šlo ven nekaj listov, zato Je bolj suh. Mislim, da bom v dnevnik dobila nekaj dobrih ocen, da jih bodo veseli starši in tovarišica Želim pa tudi, da bo moj dnevnik lepi Do zdaj sta ga bila očka ki mamica zelo vesela. Ne vem pa, kaj bo naprej. Irena Jaklič, 2.b razred Bil je lep julijski dan. Jaz, mamica in brat smo šli na avtobus in se odpeljali proti Ljubelju. Od tam smo šli peš proti Zelenici. Po poti smo se smejali in peli. Na plazu sem zagledal trop gamsov. Ta lepota narave me je čisto prevzela. Zato se vedno rad vračam nazaj v naše lepe planine. Damjan Ahačič, 2.b razred Bil Je lep sončen dan. S prijateljico in bratom sem šla v gozd. Nabirali smo maline in jagode ter Jih dajali v vrečke. Potem smo se domislili, da bi se šli skrivalnice. Brat Lojze je stekel k drevesu in začel šteti do petdeset. Z Bredico sva hitro smuknili za drevesi in se akrili. Brat Je prištel do trideset, midve pa še naprej za drugo drevo, ko Je prištel do petdeset^naju je začel iskati. Ko naju je iskal^se je spodtaknil ob vejo. Začela sem se smejati. Lojzek me Je zagledal in stekel k smreki. Kar naenkrat pa Je zavpil:"Kača, kača me Je pičilal Joj, kako bolil" S prijateljico ava hitro pritekli k njemu. Brat nama Je pokazal nogo. Bila Je vea opikana. Nato sem vzkliknila: "Poglej, aediš na oajem gnezdul" Brat naju Je prestrašeno pogledal. Hitro smo stekli domov. Doma so nas vsi začudeno pogledovali. Mama pa Je rekla: "Joj, kje pa ste bili? In ti Lojzek, kaj si si naredil? No, povejte, kaj Je bilol" Hitro sem Ji vse povedala, kar se Je zgodilo. Mama Je brata odpeljala v sobo in mu na otekline pokladala mrzle obkladke. Meni pa Je rekla, da moram drugič bolj paziti, kam stopimo. ,, TOKM Lidija Bergant, 4.a razred srednje postave, po obrazu pa se Ji prepletajo brazde in gube. Nos Ji Je malo spodvihan, pod čelom ima modre oči, iz katerih čari babičina ljubezen do otrok. Kadar Ji poglodam v oči, v tiste tople oči, ki žarijo kakor spomladansko sonce, Je v njih zapisano vse trpljenje, saj Je preživela obe svotovni vojni s sedmimi otroki, mož pa Je bil zaprt v Nemčiji. Z babico včasih sediva ob peči in gledava skozi okno v planine. Včasih vzdihne mehko in prisrčno: "Oh kako lepo Je bilo, ko smo hodili po planinah in uživali tisti čisti gorski zrak, zdaj pa smo že ostareli, čepimo ob peči in čakamo na smrt." Dedek Jo tolaži, da so tisti časi že minili, da zdaj ni vojne in imata svoje vnuke, da Jima delajo družbo. Kadar babica pripoveduje. Je njen glas tih, govori počasi;stavek za stavkom, njene oči pa gledajo nekam v stran, včasih pravi, da Je z eno nogo že na onem svetu. To pomeni, da bo kmalu umrla. Jaz pa Jo imam rada in Ji želim,da bi živela še mnogo let. Če bi Je ne imela^ bi bila naša hiša preveč prazna. Jana Lunar, 6.a razred Imam babico. Rada se pogovarjam z njo, v zimskih večerih pa Jo še posebno rada obiščem. Z babico sediva pri oknu in strmiva v lepo podeželsko pokrajino, na katero se že spušča mrak. Njena majhna hišica stoji na samoti, zato se mi včasih zdi prav čudno, da Je ni nič strah. Babica Je majhna, pri hoji pa si pomaga s svojo palico. Njen obraz Je na moč zguban, kar mi priča, da Je že veliko pretrpela, posebno med vojno, saj Je bila partizanska kurirka. Sredi tega izmučenega obroza pa kot okrogli bunkici žarijo oči. Njeni lasje so lepi, sivi, zakriti z rožasto ruto. Babica mi najraje pripoveduje o času, ko so tujci teptali naša nedolžna tla, našo domovino. 0 tem mi pripoveduje tudi danes. Ko mi Je povedala, da so Jo Nemci ujc>li in pa, da Jim Je ušla, sem v srcu nenadoma začutila,da sem ponosna nanjo, ker Je za našo domovino nekaj žrtvovala. Ko pa so se Ji njene tople besede ustavila ob zmagi, svobodi, se Je nenadoma zazrla skozi okno. Za hip sem oči usmerila nanjo in ravno takrat se Ji Je iz očesa izlila ena sama solza, ki se mi Je zdela kot sad sreče v njenem srcu. Po poti lomov so se mi misli še dolgo ustavljale samo na tisti solzi in babičini sreči ob svobodi, ki Jo sedaj uživamo mi. Smiljana Kotar, 6.a razred aLostS Axksvys /ju /ZeKjcsr&s Jko* /Vttlhas /lASHK/ A/* *Jj*&A*ArJis fyfJbuL* Atf' /BtUm. c$ZJknt>b #s /rvJjoj&r' s joUs ofJhjcJi/voj as** *y*Aj&s /hufvop *>t/rr* Afs h^eLis fShLtJbv^c* AAu&čstrvv, i^yr^oej^ f&QnnAjiAZS rrA9JiKs tujeLi/ srxh&j’ dovv^ouGt^o* d&fj&s. Vfsvodiorm kaolaua* f«*s aA/ ÄA^v&sriA* AUheh^s fru*Afr&(*s smaAVucas. f**s JA/ AA/jJbL*nnA* LLsJtk> jset/djU, ■do' a^+m/yas ti/ j&čdonmv jisnAs /wueu^vcSso* AJ* ftAjnrryjtJhcr JxopjoJUictA t /f* ÄAJ&VAAA* jJLtAAK*&A/% z*l*nrA* /»A' Ajck/ Id /mtuu /vuJsv^cr' Ima* Inf* fstis &E 'VECEl Sprehajum se po mračni in pusti ulici, ütrehe, ki se stiskajo druga k drugi, se mi zdijo, kot da bi me hotele zagrniti. Mrak ee je kot temna zavesa spuščal čez nebo. Pi-eko njega kakor prikazni lezejo majhni oblački. Tuko na gosto so posuti, da ni moč uzreti celega meseca. Tu pa tam, kjer teh prikazni ni, žari kaka osamljena zvezdica. Že pridem skozi ulico do poti, ki me vodi domov. Tam se k poti sklanjajo strašna drevesa e svojimi dolgimi rokami, kot bi se hudovala nad Jesenskim vetrom, ki jim je potrgal njihovo raznobarvno šumečo obliko. Že sem dospela domov in si oddahnila,ker nisem več videla teh pošastnih dolgih rok žalostnih in osamljenih dreves. Smiljana Kotar, 6.a razred mšE nesioY tew Nastajal je večer. Vse bolj je postajalo temno in no nebu so se prižigale prve zvezde, podobne svetlim pikam. Po razsvetljenem mestu so drug za drugim vozili avtomobili in izginjali v temi za ovinkom. Ljudje, ki so prišli še zadnji trenutek v trgovine, so hodili sem ter tja, zakaj zadnji čas je bil, da so še nakupili, kar so hoteli. Ura v bližnji cerkvi je že čez pet minut odbila sedem. V trgovinah so ugašale luči, gorele so le še v izložbah in svetloba se je odbijala od njih po vsem mestu. Naenkrat pa jo postalo vse temno. Ljudje, ki so še hiteli po mestu, so za hip obstali. V vseh mestnih hišah je postalo temno, v izložbah so ugasnile luči. Iz gostilne so se gnetli ljudje, nekateri med njimi že precej pijani. S svojim vpitjem so če nekaj časa vzbujali pozornost na mestnih ulicah, počasi pa so vsi izginjali na vse strani. Postalo je vse tiho. Naslednji dan sem poslušala radio in slišala, da ho še nekaj času primanjkovalo električne energije, dokler ne bodo popravili termoelektrarne v Trbovljah. Tjaša Ankele, 6.a razred KO UGjFlSNE UJČ Sobota Je. Vsi smo zbrani pred televizorjem. Na sporedu je nadaljevanka Daktnri. Nenadoma nastane tema. "No, pa smo tam!" si pravim. "Zopet redukcija električnega toka. Vode v strugah ni, termoelektrarne pa so v okvarah." Brat se v temi pritipa do mene. Oče hoče prižgati svečo, a se zaleti v brota. Jaz pa sem premišljeval; "Le kako so ljudje živeli včasih,pri svečah, ko še ni bilo elektrike. Ženske so vseeno krpale, šivale, pletle ... Življenje se je mizno odvijalo, kakor zdaj, čeprav ni bilo luči. Le petrolejke so nemo brlele v temo." Jz premišljevanja me je zbudil vesel bratov klic, da se je zopet prižgala luč. Jn življenje je mirno steklo dalje. DEŽ ] E L\ L IN NEVIHTE N \ BILO KONCA Pot do koče je 'bila dolga. Kakor koča se je vila med drevjem in me nenadoma pripeljala do jase. Sele sedaj sem opazila, kako se je zmračilo. Nebesni svod so pokrivali oblaki. Črni in težki so me gledali zviška in opazovali zemljo, no katero bodo zlili svoje solze. Nenadoma se je utrgala strela in strela in se zvila med oblaki kakor kača. Neto se je v1il dež, vse zatvornice oblakov so se utrgale. Kakor biseri so se uidle na tla dežne kaplje, ki so že hip pozneje izginile v zemlji, suhi in razpokani. Kakor bi zemlja pila in pile, pa se se ne bi odžejala. Igrive kapljice so poplesovale po zraku, sedale na veje in se pozibavale. Vse rastlinstvo jih je bilo veselo. Vodal Tudi najmanjša marjetica jim je nastavila svoje lepe cvetne liste in se vunivala. Tako tudi živali. Čeprav Jih nisem videla, sem si predstavljala, kako si drobni zajček«umivaiumiva svoje dolge uhlje, kako se srnica plašno približuje naraslemu studenčku. Nato sem se zdrznila. Še ena ognjena kača se je zvila na nebu. Oblaki so se mi zazdeli sovražni. Tudi prej lepe kapljice so se mi zazdele velike, grozovite kaplje. In tako se Je zazdelo tudi rastlinam. Kakor hitro so mogle, so zaprle cvetne liste in sklonile glave. Šele zdaj sem se zavedla, da sem popolnoma premočena. Začela sem toči. Drevesa so zagrinjala svoje veje nad mano, črni oblaki in grom pa so me zasledovali in mi grozili. Oblakov in deževnih kapel pa ni in ni bilo konca. Alenka Dolinar, 7.a razred Pozno popoldne je. Sedim pri oknu in gledam, kako iz daljave neslišno plavajo po zraku grozeči, temni oblaki. Vse bolj se mi bližajo in vsak hip se bo ulil dež. Na zemljo se je že spustil mrak in ovil zemljo s svojim črnim plaščem. Nebo je še bolj potemnelo in z neba so začele deževati prve kaplje. Polzijo po šipi in se združujejo.'Skupaj spolzijo do tal in se tam brezslišno razbijejo. Dež se še bolj ulije in bliskajoča strela preseka morečo tišino. Kaplje vse močneje trkajo po šipi. V enakomernem tempu šipe pojoče žvenketajo. Sama sem in postane me strah. Bliski švigajo po nebu in strele neusmiljeno sekajo nebo. Zunaj zaslišim topot konjskih kopit in mimo okna pridirja konjska vprega. Voznik sedi ves premočen in sključen ter se v mislih gotovo huduje na nenaklonjeno vreme. Otroci pa so tega veseli. Skačejo po lužah in nekje v daljavi vidim skupino živobarvnih dežnikov. Ko se naslednje Jutro zbudim, je nebo umito in jasno. Zemlja Je kot prerojena: vsa sveža in polno bleska. Anki Šober, 7.a razred Metek mojega m im V dvanajstih lotih, kolikor jih bom v kratkem dopolnila, se je zgodilo marsikaj veselega in tudi žalostnega. Vsekakor pa so zame najbolj prijetni prvi šolski dnevi. Z veseljem in strahom sem pričakovala začetka. Brez torbe sem tekla v šolo. Čimprej sem hotela biti tam. Sošolce sem že poznala, kor sem doma z dežele, tu pa se otroci tako vsi poznamo. Na veliko presenečenje nas je tovarišica pogostila. Žkoda, da ni več takih dni. Vse je bilo tako imenitno. Ogledovali smo se, kako je kdo oblečen in podobno.' Dobro se če spominjam, da sem imela dva repka s pentljami in predpasniček. Druge deklice so me pogledovale,gotovo jim nisem bila všeč. Zgodilo se Je tudi nekaj, kar mi ni bilo najbolj všeč. Že doma sem morala pospraviti svoje punčke in druge igrače na podstrešje. Kmalu mi je bilo žal za njimi. Večkrat sem jih šla iskat in potem spet pospravit. Tovarišica j^a jo tudi hotela svoje. Kako težko sem sedela pri miru in poslušala. Venomer sem vrtela gkvo in mislila na vse druge stvari. Velikokrat sem pozabila napisati nalogo. Od takrat je minulo več let. Nekaj se Je že spremenilo. Marsikaj pa je tudi ostalo, kajti svojih navad in razvad ni mogoče tako hitro odpraviti. Mojca Polajnar, 6.c razred Mo. vizseJcr? pol oranju. Bilo je zgodaj zjutraj, sonce še ni vzšlo. Nebo je bilo jasno kot ribje oko, iz domače hiše pa se je veselo kadilo. Ati, Nataša in jaz smo se odpravili s kolesi na kratko potovanje. Oče in mati sta nam zaželela srečno pot. Veselo smo prepevali in hitro vozili. Kmalu smo se utrudili. Sonce Je že vzšlo in nas toplo božalo. Kmalu smo bili v gozdu. Listje je šepetaje padalo na tla. Globoko v gozd je odmevalo krakanje vran. Družbo pa so nam delali ptički. Nekaj časa smo vozili molče, nato pa nas je zmotil potoček, ki je prijazno žuborel pod cesto. Ustavili smo se in odpočili. Bonče je bilo navpično nad našimi glavami. Zavili smo v dolino. Veselo nas Je pozdravljalo petje ptio. Kmalu smo prišli do hiše#kjer Je stanovala teta. Tam smo prespali. Ponoči sva z Natašo gledali skozi okno, kako so švigale strele sem ter tja. Zjutraj nas Je prebudilo petelinovo petje. Račke so počasi racale proti malo večjemu ribniku. Skočile so noter in veselo rezale vodno gladino. Ostali smo in pozajtrkovali. Ko smo se najedli^ smo se odpravili domov. Doma so nas veselo sprejeli in nam postregli s kosilom. Jana Lunar, 6.a razred Stara sem bila komaj štiri leta. Z mojo teto in sestrično smo šli domov. Bili smo v mestu. Vračali smo se in kar naenkrat sem stekla čez cesto. KO sem pritekla na sredino ceste, Je počilo. Teta se Je zastrmela v kolo motorja. Brž me Je dvignila, ker se Je zelo prestrašila. Videla Je rano na glavi. Brž so me peljali v zdravstveni dom. Klicali-so zdravnika. Teta me Je vprašala, še bo mamica kaj huda» Odgovorila sem Ji, da sem sama kriva, da naj nič ne skrbi. Slikali so mi glavo in ugotovili, da imam pretres možganov in počeno lobanjo. Vsi so se hudo prestrašili. Začeli so mi šivati rano na glavi. Ko so mi zašili in obvezali glavo, so me peljali v bolnišnico. Tam sem ostala tri dni. Po treh dneh me Jo mamica prišla iskat v bolnišnico. Vsak teden sem morala hoditi v Ljubljano. Še sedaj se ne počutim dobro. Stopam v avtobus. Takšen, kot vsi drugi avtobusi, s polpraznimi sedeži. Usedem se na prvi sedež. Pogled se mi upre v šoferja. V delovni modri halji in z modro kapo na glavi sedi za volanom ter kadi cigareto. Ali ni prepovedano kaditi v avtobusu? Vendar, cigarete pomirjajo. Mogoče Jih prav zaradi tega kadi, kajti v njegovih rokah Je ducat človeških življenj. Tega se gotovo zaveda. Brzinometer mu ne pokaže več kot 60 km na uro. Njegove gube na obrazu izražajo veliko živčno napetost. Vozi ponoči in podnevi, ob vsakem vremenu, leto za letom. Za njega ni konec delovnih obveznosti. A s tem si služi svoj kruh. Tudi on ima družino in otroke. Avtobus pripelje na svojo končno postajo. Izstopil bom. Vrata se.Odpro. Še enkrat pogledam šoferja, videti Je bolj miren, cigareto Je vrgel v pepelnik, saj Je več ne potrebuje. Nekako se oddahne, saj Je spet eno vožnjo srečno opravil do konca. Vsi vemo, kako nevarno Je danes voziti po naših cestah. Imeti v svojih rokah človeška življenja, ki so odvisna samo od šoferja, to res ni od muh. Občudovanja vreden Je ta šofer avtobusa, vendar veliko Je podobnih šoferjev avtobusa. Zato tudi njim košček našega občudovanja. Sreda, četrtek, petek in končno sobota in nedelja. Ves teden čakam na ta dva dneva. V soboto napišem vse naloge in se pripravim na naslednji teden. Potem pa nedelja, tako težko pričakovana. Dopoldne gledava z bratom televizijo, popoldne lenarim. Posebej dolgočasno Je nedeljsko popoldne. Največkrat sem doma. Vse popoldne nič ne delam, le v televizor "buljim", da me od tega že vse boli. Za predah nekaj časa slonim ob oknu in gledam na ulico. Kako dolgočasno 1 Ni ne avtomobilov, nikjer nobenega človeka, celo hiše so videti dolgočasne in otožne. Poskušam brati knjigo, a ne gre. Po treh prebranih straneh Jo odložim. Z eno besedo, samo dolgočasje. In kar težko spet čakam začetka pouka. V sredo pa bom imel spet vsega dovolj. Bpet bo nedelja, pa ponedelJ?k...... Sonja Zupan 6.c razred Boris Zadel 6.b razred C/a ve k t apiacr V oosednjo hišo se Je priselil neki človek, mrk, zamišljen. Zjutraj, ko sem šla v šolo, Je nerodno atopal pred mano. Oblečen Jo bil v črne hlače, črno suknjo in klobuk. Na nogah Je imel prevelike, nizke čevlje, da bi Jih kmalu izgubil. Pod nosom so mu poganjale majhne ■brčice, na rokah pa Je imel polno bradavic. Manjkali so mu trije zobje, v rokah pa Je nosil majhno opico v rdečih hlečah, rumenem telovniku in modrem klobuku, ki Ji Je lezel na oči. že na pogled Je bila zelo živahna. Njen obraz Je bil popraskan, nos pa malce obrnjen v desno stran. 8 seboj Je nosila kitarico, ki Je bila že pokvarjena, saj so Ji manjkale vse strune. Ta neznanec Jo Je še nekaj časa vrtel v rokah, nato pa izginil za hišnim vogalom. Tjaša Ankele, 6.a razred 9MDAMKA Vstopim v trgovino. Kakor ponavadi Je tudi danes prodajalna polna ljudi. Kaj morem, počakala bom, dokleri»e pridem na vrsto. Zazrem se v prodajalkin obraz. Majhne gubice na njenem obrazu, komaj vidne, skrivajo v sebi tisoče skrbi. Na čelu opazim največjo gubo, ki prav mogoče nosi največjo skrb in to materinstvo. Druga guba, ki Je le malo majnša, verjetno nosi na grbi gospodinjstvo, a tretja verjetno še službo. Kot se pomanjšujejo skrbi iz vsakdanjega življenja, tako se tudi postopoma zmanjšujejo gubice na prodaJalkinem obrazu. Čeprav ima polno skrbi, Je prodajalka vedno prijazna z ljudmi. "Želiš?" me vljudno vpraša prodajalka ter se mi toplo nasmehne. Eele tedaj sem opazila, kako topel in vesel nasmešek nakloni vsakemu kupcu. "Samo kilogram sladkorjal" Ji odvrnem. In že sem zunaj prodajalne. Na poti domov me še vedno spremlja misel o prijazni prodajalki. Toda, na koncu pridem do zaključka, da Je ta prodajalka ena izmed tisočerih skrbnih mater, ki Jih vsakodnevne skrbi spremljajo na vseh poteh in na vsakem koraku. Marija Bešter, 8.b razred Ko sem se vračal iz šole, sem srečal nekega sošolca, ko Je Jedel grozdje. Poprosil sem ga za malo grozdja, pa ga ni hotel dati. Kar nekam užaljen sem se sam napotil, čeprav s skoraj praznim Žepom, na tržnico. Pred stojnicami Je bilo vse polno ljudi. Posebno tam, kjer so prodajali grozdje. Je bila velika gneča. Izza velike vrste ljudi sem opazil debelo prodajalko, kako nespretno Je nakladala grozdje v vrečke. Bil sem Ji kar malo nevoščljiv ob tako veliki količini grozdja. Ko sem prišel že skoraj na vrsto, sem šele segel v žep, začel šteti denar in ugotovil, da mi manjka kar precej denarja. Žalostno sem pogledal debelo prodajalko, ki me Je kar nekam sumljivo gledala in odšel sem proti avtobusni postaji. Frtnci Razinger, 8.a razred Med prazniki nas je obiskal stric Lojze. Med pogovorom nam je povedal tudi ta zanimiv dogodek. "Takrat sem bil še vajenec v avtomehanični delavnici. V prostem času sem pomagal kmetom na polju. Tako sem nekoč zaslužil rejenega zajca. Zvečer sem se utrujen vračal domov. Preko rame sem nosil vrečo z zajcem. Pot me je peljala skozi dolg in teman gozd. Gozd Je bil poln skrivnostnih jam in rovov. Komaj sem dobro zakoračil v gozd, me je nekaj pbbu-talo pri hrbtu. Obšla me je groza. Namah sem pozabil na utrujenost in jo ucvrl, da so me komaj noge dohajale, ako sem pridirjal do potoka. Šele, ko sem preskočil potok, ki mu pravijo Ruski graben, se mi je posvetilo, odkod tisto butanje. Vso nadaljno pot do doma sem se smejal svojemu strahu." Kaj mislite, kaj ga je prestrašilo? Moje počitnice so bile žalostne. Že četrti dan sem zbolel. Začelo me je boleti grlo. Na dom Je prišel zdravnik, dejal je, da imam vnetje grla in gnojne mandeljne. Napisal mi je napotnico, de moram v Kranj v bolnico. Tega sem se zbal. Tretji dan mi je oče dejal, da bova šla zjutraj v bolnico. Začel sem pripravljati stvari. Okoli sedme ure sva odšla* Ko sva prišla v bolnico, sem začutil vonj zdravil. Neka zdravniška sestra me je peljala v sobo, v kateri so bili taki fantje kot jaz. Očetu so povedali, da bom v bolnici ostal en teden. Zdravniki so se odločili za operacijo. To se je zgodilo čez tri dni. Peljali so me v operacijsko sobo. V nji so bile razne naprave za transfuzijo krvi. Na usta so mi položili nekakšno masko za narkozo in čez dve sekundi sem zaspal. Zbudil sem se zvečer. Kmalu potem me je začelo peči grlo. Sestra mi je povedala, do me bo nekaj časa peklo, ker so mi vzeli iz grla mandeljne. Ko je minilo tri dni, je oče prišel pome. Povedali so mu, da moram jemati zdravila in moram če ležati, na zrak pa ne smem ves teden. Čez teden dni sem se zopet pridružil prijateljem v igri. Tudi bolezen je počasi izginjala Tega dogodka ne bom nikoli pozabil. V mislih mi bo ostal vse življenje. Iz šole domov se vračam s prijateljico Slavko. Največkrat greva kar po Trgu svobode, zavijeva v desno in greva čez tržnico. Vsakokrat pogledava, če je znani prodajalec že tam. Vedno ga pozdraviva in on nama odzdravi! "Dober dan, srcel" Malo dlje se posmejiva, ker nama je rekel srce. Zaradi tega ga tudi pozdravljava. Smiljana Brkljač, 6.C razred Mitja Papov, 6.b razred Na mostu radi gledava ribe. V vodi Je precej postrvi. Nekega dne sva videli, da Je mrtva riba ležala med skalami. Ostale ribe so žalostno plavale okoli nje; nekatere od njih so se grele na plitvini. D/PAA I/ MONACU Dirkdlna steza v Monaou(25. januarja 1970. To Je ena naJlepSib in najtežjih dirkalnih stez na avetu. Najlepäa Je zaradi čudovite pokrajine Monte Carla in Ažurne obale, ki Jo obdaJa,najtežja pa zato, ker poteka steza po zavitih ulicah kneževine. Tekmovalci amo se zbrali pred glavno tribuno, na kateri 00 plapolale zastave Anglije, Nove Zelandije, Italije^ Nemčije in Jugoslavije. Zbralo se Je na tieoče nestrpnih gledalcev. Mehaniki so zadnjifc pregledali Jeklene stroje. Napovedovalec Je v štirih Jezikih sporočil po zvočnikhi "Do začetka dirke Je še trideset minut. Naj povem še enkrat Imeno tekmovalcev) Jackie Stewart, Anglija Oris Amon, Nova Zelandija Jachen Bindt, Nemčija Bruce Mc Laren, Nova Zelandija Oiancarlo Ascari, Italija in Darijo Plesničar, Jugoalavijal" Tekmovalci amo ae postavili pred avtomobile. Na znak atarterja smo planili v škatle. Vžgal aem motor in ae pognal po stezi. Moj "Masaeratti" Je kmalu ujel Italijana in ga prehitel. Hitrost ae Je s P40 km/h povečala na 290 km/h. Za mano Je vozil Mo Laren in me kmalu pustil daleč za seboj. Švignil aem mimo Nemca in Novo Zelandca ter se apet približeval dirkaču pred seboj. Nemec se mi Je obesil za pete. Enega za drugim eva prehitevala. 8 hitrostjo J10 km/h aem zdrvel mimo Angleža. Za menoj Je dirjal Nemec in ae trudil, da bi me prehitel. 800 metrov pred ciljem ga Je pri hitrosti J00 km/b zaneslo in njegov "Ferrari" Je zletel po zraku in padel v travo, kjer Je eksplodiral. 8 tem Je bila kariera Jochena Bindta za vedno ta'-ključena. V cilj sem privozil prvi, za menoj "leteči Škot", tretji Je bil Mc Laren, nato Chtis Amon, Italijan Oiancarlo Aacari pa Je bil zadnji. Godba Je zaigrala našo himno in v oči ao mi pritekle aolze ereče. Po končani razglasitvi rezultatov so poleg Jugoalavanake zaotave obesili Se ]fano. Z enominutnim molkom amo počastili tragičen koneo Joohena Hindta. Čet nekaj čaaa aem že hitel po sončni avtooesti mimo Azurne obale. Poleg mene Je sedela ■oja žena ig pestovala zlat pokal, nagrado za prvo meato v tekmovanju za svetovnega prvaka. Darijo Plesničar, !•« razred Nekega dne emo se s prijateljicam, domenile, da bomo igrale razne igre. Takoj po kosilu, ko smo pospravile, smo odSle na vrt. Najprej smo premišljevale, kaj bi sploh igrale. Odločile smo ee za igrico Sneguljčica. Igra je zelo lepo potekala in dolgo časa trajala. Kar naenkrat so priSli fantje in začeli s fračami streljati. Ko Je neki fant ustrelil, sem se sklonila in tako je kamen priletel Bredi v oko. Fantje so se razbežali, me pa smo hitro stekle k Bredini mami in povedale, kaj se je zgodilo. Bredina mama ni mogla verjeti, da se je kaj takega zgodilo njeni hčerki. Stekla je na vrt, prijela Bredo za roko in Jo odpeljala v hišo. Sosed, ki je bil na dvorišču in Je slišal hrup, se je vsedel v avto ter mamo in Bredo odpeljal v zdravstveni dom. Nestrpno smo čakale, kdaj se bosta vrnili. Vrnila se je samo Bredina mama. Stekle smo k njej in jo vprašale po Bredi. S krhkim, žalostnim glasom Je povedala, da Breda mogoče ne bo nikoli več videla na desno oko. Obstale smo, kot da so nam noge prirasle k zemlji. Šele čez dolgo časa smo se brez besed razšle na svoje domove. Počutila sem se krivo. "Če se ne bi sklonila ..." sem mislila. Toda nisem vedela, da je Breda za menoj. Sklonila sem se nagonsko. A vest, edini pravični sodnik, mi ni dala miru. Z mamo sva prinesli iz trgovine veliko sadja. Ko sem vprašala mamo, zakaj Ji bo toliko sadja, mi je povedala, da bo naredila sadno kupo. To imam zelo rada, posebno če je na kupi veliko smetane. "Pazi, da mi ne boš pojedla vsega sadja!" mi je zagrozila mama in zaklenila dobrote v shrambo. Tega opomina sem se še nekaj časa bala, toda kmalu me je premagala želja po sadju. Komaj sem čakala, da je mama odšla k sosedu in že sem se lotila iskanje ključa. Pretaknila sem že vso hišo, toda ključa ni bilo nikjer. Ostala mi je še omara, v kateri Je tičala posoda. V vsak lonec sem pogledala in že sem skoraj obupala, ko sem našla ključ v obtolčeni kanglici. Steklo sem pred shrambo, potisnila ključ v ključavnico in vrata so se odprla. Pogled mi je splaval na police, na katerih so čepele razne dobrote. Nisem vedela, kaj bi najprej pokusila. Zagledala sem šop banan. Te imam najraje. Olupila sem jih, in kot bi trenil, sem Jih polovico pospravila, poskusila sem tudi druge dobrote, vendar nisem ničesar pojedla do konca, da ne bi bila mama preveč huda. Mama se Je kmalu vrnila. Vzela je ključ in odšla po sadje. Iz shrambe se je razlegal vzklik: "Oho, kdo je tako priden, da Je pojedel skoraj vse sadje?" Pridirjala je v kuhinjo in na pol v šali, napol zares rekla: "Za kazen ne boš dobila niti ene sadne kupe!" Na koncu pa naj povem, da vse to ni bilo res, moglo pa bi biti. Majda Benedik, 6.a razred V o motri Marjana Ribič, 8.a razred AätxiJi, To se Je zgodilo, ko sem bila še majhna in še nisem hodila v šolo. Takrat smo še stanovali pri babici. Nekega popoldneva Je mamica pomagala babici saditi krompir, Jaz sem se pa igrala. Kar naenkrat so pričeli ljudje kričati in klicati na pomoč. Takoj smo videli, da je pri sosedovih izbruhnil požar in v hipu je bilo vse v plamenih. Tudi pri nas smo se bali, da se od vročine ne bi vnela hiša in nad je bilo hudo strah. BedaJ imajo tudi pri sosedu že lep nov dom. Alenka Javornik, J;c razred .K 03 BkATeC Imam malega bratca. Ime mu Je Borut. Utor je tri leta in pol. Je zelo živahen in murni večkrat nagaja. Zelo rud čofota po vodi. Nekega dne je pri stari mami odšel k jarku, ki ga imajo za hišo. Mamica go je klicala in iskala, toda vse zaman. Naenkrat je zakričal, mama je stekla pogledat, če je padel po stopnicah. Bele ko Je drugič zaklical, ga je našla. Imel je polne škorenjčke vode. Nikoli več ni šel v jarek, jaz pa sem sklenila, da bom bolje pazila nanj. Čeprav je poreden, ga imam nadvse rada. Sonja Markič, 3.c razred nrdCL Tako kot Toni na televiziji, imam tudi jaz teto Maro. Ta teta Mara ni moja prava teta, je le prijateljica moje mamice, je pa resnična in ne samo za vice kot Tonijeva. Ta moja teta Mara je kmetica. Obdeluje polje in doma redi živino. Na polju pridela korenje, zeleno, peteršilj, solato, cvetačo in zelnate glave, živina pa ji da mleko in meso. S tem se tata Mara preživlja. Ker pa ima preveč dela, da bi sama pospravljala hišo, pazila svojo mlajšo hčerko, krmila živino in obdelovala polje, kuhala, pospravljala pred kmetijo in hodila nakupovat, Ji pri delu pomagajo tudi mož, otroci in mama. Ker pa Je zaposlen samo mož, teta tudi prodaja svoje pridelke, kakor drugi kmetje. Bojana Kališnik, 3.c razred V GOZDU Nekoč smo se s prijatelji domenili, da bomo šli v gozd. Bilo nas Je sedem. Ko smo šli po gozdni stezi skozi velik^temen gozd, smo se prestrašili. Na misel nam je prišlo, da se lahko izgubimo. Toda Roman se je delal, kot da ga nič ni strah. Rekel Je s "Kaj se pa bojite, saj v tem gozdu ni nič takega, da bi se morali bBti?" Toda meni se Je zdelo, da se Je on fie najbolj bal in sem ga opazoval. Toda to je opazil in se delal, da se nič ne boji. Nenadoma pa je pritekel mimo -joaa zajec. "Ujemimo gal" je zavpil Iztok. Začeli emo ga loviti. S Tonetom eva se preveč oddaljila od ostalih in sva se izgubila. Naredila se je tema in začelo naju je skrbeti. Prijatelji so doma povedali, da sva se v gozdu zgubila in starši so naju težko našli, če ne bi bilo prijateljev in staršev, bi morala gotovo v gozdu prenočiti. Toga dogodka se bom še dolgo spominjal. Bojan Pavšek, 4.a razred TABOR3EN3E V NEVIHTI Taborili smo nekje pod Karavankami. Bilo je zgodnje jutro. Nebo je bilo še močno zatemnjeno in žalostno. Sonce bi moralo že vstati, vendar so ga temne črne gmote že zakrivale. Vse mirno. Živali so si iskale zavetje. Naenkrat se je zabliskalo in zadonelo po vsem gorskem grebenu. Prve debele kaplje so začele padati. V šotorih nas je bilo strah in stiskali smo se. Kmalu je zapihal tudi veter in pršil dežne kaplje, ki so silovito divjale na zemljo. Z grebena so že prihajali hudourniki, ki so divjali kakor viharji. Tudi do šotorov je pritekla voda in prinesla nekaj kamenja in zemlje. Drevesa so se silovito pripogibala, kakor izmučeni ljudje. Strele pa so divjale sem ter tja kakor ptiči, ki iščejo hrano. Kmalu je močan veter odpihnil dež in kot zmagovalec prevzel povelje nad trepetajočo naravo. Ni bilo dolgo, ko je tudi veter pojenjal. Narava je bila izmučena od nevihte kakor ljudje po bitki. Voda je usihala v zemljo, kakor da tone neznano kam. Posijalo je sonce. Narava je zadrhtela in se razveselila sončnih žarkov. Živali so lezle iz skrivališč in pozdravljale sonce. Nevihta je odšla in pustila le mokre sledove. Milan Klemenc, r? "H NEVIHTA NAS I PREHITELA Sonce je že zdavnaj zašlo in na zahodu se je prikazala večerna zarja v svojih mavričnih barvah. Mrak je začel preplavljati dolina in gozdove okrog nas. V zarji so goreli le- če vrhovi gora, na katerih je ležal še sneg. Do koče, kjer bi prenočili^smo imeli še kake pol ure. Nebo nad nami je bilo oblačno in pričakovati je bilo nevihto. Ognjeni bliski in grmenje nas je opozarjalo, naj stopimo hitreje. Ozračje je bilo težko in nabito z elektriko. Zarja na zahodu je ugasnila, po naš pa so začele padati prvi težke kaplje. Svetel ognjen blisk in strašno grmenje za njim nas je opozorilo, naj se raje zatečemo v kakšno votlino, čeprav smo do koče imeli le še deset minut. Nasmehnila se nam je sreča, ker smo trenutek za tem zagledali votlino. Hitro smo stopili vanjo, saj je bil še zadnji čas. Skoraj vsi smo bili do kože premočeni. Sedaj smo opazovali naravo, kako vsa razbesnela ruje drevesa s koreninami vred iz zemlje in kako se veter poizgrava z dežnimi kapljami. Hudourniki so nosili s seboj kamenje, veje, pa tudi prst, ki jih je temno obarvala. Na» rava se je sprostila in dež je začel ponehavati. Veter je utihnil, le Še rahel severozahodnik je pihal. Nastopila je strašna tišina, v kateri nas je bilo strah, zato smo se začeli pogovarjati. Odšli smo proti koči. Viktor Paplar, 7.b razred MMSELIL SE/1/imo Moj« mamio« hodi ▼ službo. Zjutraj salo «godaj vstane, ker so t avtobusom vozi v Kranj, kjar Ja zaposlena. Vrna sa popoldrs in doma Jo zopet Saka delo kuhanje, pomivanje, pranje, likanje, čiSčenJe stanovanja, pa fie kup dela s sestrico. Da bi Ji pomagal^grem v trgovino, Odnesem smeti in pobričem posodo. Vesela Je, kadar to storim, ne da bi me bilo treba opozoriti. Kadar me čakajo prijatelji, godrnjam, da moram samo Jaz pomagati. Vem, da takrat mamicormamioo;Jezim in žalostim. Mamica Je zelo vesela, kadar Je s sestrico ubogava in pomagava, toda velikokrat Ji tudi nagajava. Sa bi mamico razveselil, se Je spomnim ob njenih praznikih) ob rojstnem dnevu in ob dnevu žena. Takrat^sklenem, da bom bolj ubogljiv, Ji kupim darilo in naberem rožic. Obljubim Ji tudi, a kaj, ko na obljubo kmalu pozabim in obljubo težko držim. BaJbolJ pa Je mamica vesela, ko v Soli znam in na koncu šolskega leta prinesem domov odlično spričevalo. Veflkrkt premišljujem, kako malo Je treba, da so mamice vesele, a se tudi toliko ne potrudimo, da bi Jih ubogali. Toliko dela in skrbi imajo, da res zalužijo, da Jihi kdaj razveselimo, pa čeprav s ekromin Šopkom, ki ga naberemo na poti iz šole. BILI SMO N F! TR6RTVI V začetku oktobra smo se odpeljali k teti na trgatev. Po dvourni vožnji amo prispeli do njenega doma. Zaradi grdega vremena smo upali, da bo doma. Ker pa Je ni bilo doma, smo se odpeljali po grdi strmi cesti. Kar precej časa Je trajalo, preden smo priSli na cilj. Jaz sem takoj pokusila grozdje. Bilo Je zelo sladko in sočno. Zaradi tega sett ga veliko pojedla. V zidanici smo ostali malo časa, saj se Je kmalu začelo nočiti. Drugo Jutro amo se zgodaj odpravili v vinograd. Čakalo nas Je veliko dela, zato smo si ga razdelili. Jaz sem morala grozdje rezati in ge metati v Škaf. Kadar ee Je napolnil, sem grozdje neela v brento. Brestač Je polno brento grozdja nesel v klet in ga tam zmlel v posebnem mlinu. Zmleto grozdje so potem stiskali. Po žlebu Je pritekel moSt, ki so ga točili v velik sod, v katerem se bo moit spremenil v vino. Bezka Jano, 6.b razred Odideva dalje. No proatoru, kjer obračajo avtobuse, se ločiva. Slavka odide po Cankarjevi ceeti dalje, Jaz pa grem po stopnicah k mami. Na dvorišču me čakata mama in sestrična Jerneja. Ko me ta zagleda, se mi v pozdrav zasmeji. Mami oddam torbo, da Jo odnese domov, Jaz pa čuvam Jernejo. Čez nekaj časa prinesem Jernejo domov in moja pot Je končana. Ladi Erjavšek, 6.a razred YEStLUMbW DAM Bilo je med zimskimi počitnicami. Ta teden sem preživela kar doma, saj sem se skoraj vsak dan hodila drsat na mlako pred našim blokom. V nedeljo,je kazalo, da ne bo snežilo. Popoldne sem odšla na led. Komaj sem si obula drsalke in se pognala po ledu, že je posijalo sonce. "Oh, to sonce, ali si ravno sedaj moralo posijati?” sem se Jezila. Led se je začel topiti in če si se peljal po njem/Je začel pokati. Nekdo je celo nalašč naredil luknjo na ledu. Otroci so se vrnili k bregu in opazovali prijateljico in meme, kako sva se še naprej drsali. Kar naenkrat se mi Je vdrlo in le sem bila skoraj do kolen v vodi. Vsi so se mi začeli smejati. Hitro, kar se je dalo, sem se preobula in stekla domov. Coma se mi Je če mami smejala. Vprašala me je, od kdaj tako rada lovim žabe. Še sama sem se začela smejati. Te dan Je bil zame vesel, pa čeprav sem morala popoldne ostati doma. Beti GJorgieva, 6.a razred Khmilhicđ V gozdu Danes s/no si ogleddli krmilhico ja irryi. Je v gozdu ob stan snnheKi* V Krtoilnico Slno dali Seho-Noßli srt'ö Sit- di Sfnt ih srnjaka. Lovec sktbi pozimi Za gozdne livali. Pomagamo pa tudi pio-hihjj poKladati Stho v khhnilhito. Jaz: imam »‘«d^ gozdne živali. Lenca Nemec ut raz. - Podljvib« 'L&' *+€>9m,Lf JV4* Anr*** J*JO *Lms J#, Aytorrsjr AamXptZt ^MiMy ✓rvcurr*/ •f^By JtAJbiJ XmjJUs &'%*+***, ■Ais mu fmoMO' Jkj+djJi/ t\ß* jLv&r: JmAs XjA/f /c4ou ^jchO *v**ir 'y*~*>** Ajm** Jb«r+& l. r«*+' — T*— »v » lase icq Kb setr* žel domov iz iok, sein zagfedoil pod ^tvesom v sh©gu taščico. Zelo jo je zeblo. Rijel sem jo ^ >oko ih jo odrasel dohnoy. Ndt^sil sefn ji nato pa sem jo spustil ha svobodo. Dašah tywZa-TyLß’ y<} i /tistrvism* JLj£tr-rr\, £ßa* au ■f-™- /n-»v«rÄ-Z*w ^stQüj»*. JLJL X, .porti. '^>»*rVjJhJhu v ffOUtL, tnd, gjl* jijoJLo-' aLi^jH sj*0&Jjnu> spj&AM&n*' OLxAfmJhs rrJ.ArmHßO" Jln-OsrA, 4 nr* Ä/t*sru*J&Au jjau ^triževtn, j^JLoi-dh» ^ jbj)*r -*ju /imo^u AAJ*X»n£.4.£h». -ßA, ^MJtLt^au trua-ßa-'. i&Ä*M&ß' £&> ^i*JßQsri iwwß&u nüX, ^Jtrrn^su^auiL», ^ X»*L4*A+V £,£*• m- +****’) JbOaf ^a. ftvipto# J&Jißm. A****** •pJ** dUJL J£ütmX*u 4UMM. 3Co+o*f* C$ÖJQ, MAkUo, Xnflum, ^4^ j^yLL^ . Ly JtufH ^o'i' JM WUuJi JLdL. MJLr Ai> mo Ä <* A», jLqsmb, . tX)u^{ rkAejyl ÄUitf«». * ^ AVU. iuK/* JLAv AhsJ-A***^ I tLf /fraJoy** mumJL twU> y • ^PboL, ftmtf fV*iULu . %*+#+' f*' K/V*^/ 4MS*f • ^ kd* Jp/tidu fit- JnM+'t Luhvf t*~hy* * ^ rtiJ.v-- /wurj&sv*. iau*., , h. jUt. 2 . «u . totda Irena v i razred Zaios-tnci zima Kovor IzvUla se» sanke in se ila sankal. Parkred sem sc peljala p^ brej^ pa SO se ie pokazale korenine. Po Sedaj s sankanje» ni ki/o nič. k , Mamica me dJaži , da ko še elosii snega. Jaz pa ji nič ne Vrjatnem. Hoj Rq Pari, par K-do je l3^ ^ morski pr^i^ek. da erno pele \odrV0. On je samec. \4ak ddh mu adm jesti- Imam^^di Sol mite T^dd moj neljubši je Rupdrt. Praprot hik. Janez 't. razred j^ovor v) ^Mjcgw rVVU^-CJOU. kJAstjv rmxAXM q* **rw 3rruÄ/ Imp ‘px/xcvw /hjDftjJykß» % tkoubiy MV ifyfW ,Artt *\njS!inüjjb jrt&Avy /rr&njb\ 36er -jwxLvrtvmj ndbf mc&j kxxjux/ /na/ nrrtw , Drruovnv /pr nsJutr cmJj*/« 3ß-ßö -d/ntgu /roui/f^jci/ <>V, i" r* '0&r**kjL^ v&jUu /w^ AfjiK, **rrJ /•hÄ*» J\^vdL X/c^pL <>c ^fy’tr^w, JUp' .vx /^JL, ^^17 » /Jt^ ^tev* 'p/'r'fc/ota/V*) . ^v^VV^l tf . 2L. cKc^Kt c)Ukx ^ f>0^.. ^JLcv rfyNXxWvÄT . OT neA po- «U3U WAjf »/a. r^rx«»* rKxk.^vjoRr^ oo- Rwix.^ic^ ^o- cuW* ^✓xr JUoJU^^ *\r kAwJrv u^y^kjo- UoJi^ 0^y>