P.b.b ||1, svetovnih in domačih dogodkov Pnitni umd Celovec 2 — Verlagspostanil Klageulurt 2. Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt U:TO XV./STEV1LKA 12 CELOVEC, DNE 21. MARCA 1963 CENA 2.- ŠILINGA Zopet so se oglasili Ckl šovilnilsitilfinilh organiiizacij podlpiita in organiiiTiiirama gornja mimiullilli let proti db-veznemiu tlivdjaaBčnemiu ipoulkiu na jiutžno-'kwd5ikii(h lljiudlslkilh ioMi se je v zatLnjjeim ča-su 'pdjaivilla itiuicli v meikaiterilh pretežno hr-vaSkili Ikrajuh na GraidiiBčamtelkeim. Ta aikci-ja, 'ki se je iporodiila ilz miižnijie polnega na-cionalistionoga miiišljenlja, kaltero je že v mi-nulom sitolletijlu preprdčiilo inabtatnek dlruge In ve^je šviice v Sradnljii Evropi iln je ne-daivno po naciemu žaildsitmega sipomina pustošila vso Evrdpo, je na KoroSkem uspela. Im človek bi mMil, da se boido zli duhovi v ddžeii pomirili! A ne — Ikdt doslej rovarijo po Heimaltidienstiu in Suidmairlki i'n celo k moralno podporo italko imenova-nilh demdkraitisIkLli iln ki^lčalnislkih čaisopisolv nemoteno mapreljj! Na GraldiSčainsIkem doslej niso uspeli in Hrvaitii imaljo tam po velčini v 'lljiudtslkih šolah Obvezni ipoulk še vedno itiuidi v materinščini. V rqj, zvezi prh našajo »Hirvaltislke novime«, glasilo gradi-š’čani-lkiih Hrvatov, pOd naslovOm. »iZopdt so se oglasiilli ...« uvodnik, v kalterem raapraiv-'ijaljo o dvolični vlogi večinislkega tislka o mamijšiinislkem siprašanljiu, im v katerem beremo med drugim sledeče: »Že večkrat smo mogli v našem lilsltiu ugotoviti, da imamo Hrvati 'kOt aivsitrijislka manjj&ima tuidi med nomško govorečo večino mnogo prijateljev. Posebno se med njimi odlllilkiulje časopis »Die Ositerreiiiohiisclhe Nat ion«. Drugače pa razpravljajo avstrijski časopisi — a to na žalOsit po večini — o problemih naše manjšine v glaivnem samo tedaj, kadar ne gre za naše ddbro. Tako je pred kraltlkim ndki dumaljški lilst objavil članek, ‘ki v Obliki senzacionalne vesti suznanjja svdt z nekimi tdžavami pri po-Oku na dvOjiezifinilh šolah na Gradiščanskem. čeprav se lilslt v omenjenem člatniku sklicuje na one člene zakona, ki garantirajo hrvaški manjšini na Gradiščanskem ipoulk na Ijluldlsikiih šolah v materinščini, vendar med vrstami čitamo Odkrito zado-'Vbijsitjvo zaradi tdh težav v ndkaterih naših vaseh. Ddlno se poslužujdjo tuidi ten-demdiiotzmilh informacij1, ki ne odlgovarjajo resnici. ^Hrvaitstkim nOvinam’ se zaradi takšnega zadržanja naših »prijateljev« zdi potrdim a ugotovitev, da mora v takoimeno-vanoin »Redhtsstaatu«, za kakršnega se Avstrija smatra, zakon ostati zakon, iin da so dolžni vsi 'ta zakon spoštovati. Slabo bi bilo za ‘javno moralo, če bi se zalkoni in svečane obljube rdspekiirale samo tedaji, kadar koristijo temu alli drugemu. Poznana je borba avstrijske manjšine na Južnem Tirolskem za irijen narodni obstoj. Znano je tudi to, da ima tuidi ta manjšima, kakor tudi vsaka druga, težave s sivoljimi lastnimi renegati in .prijatelji’! In če je do dands kak avstrijski iišlt pisal o 'nijih, potem večino v tonu naj (večjega prepira. Pri nas pa je narobe. Nikoli se ne piše v tonu priznanja o naših številnih idealistih, ki se kOt dobri Avstrijci samo na te-nnjiju prava in ipostave borijo za najjprimi-tiivnajše človeške pravite, tdmveč se, nasprotno, daje moralna pomoč rdnogatOm, ki sami blatijo svoje gnezdo in gazijo Čast s volj ega naroda in hrvaško mater. Vprašamo se, zakaj ndki krogi, ki drugače ne morejo dovolj' nahvaliti svojega patriotizma, dirdktno ali indirektno napa-daljo nas Hrvate — mamjišilno, ki so j|i ne samo enkrat iz najkompeieUtmdjšilh uslt prignali predikat »najllojalndjše manjšine«. Vprašamo prav one Ikroge, Če jilm je hrvalt-stvo kdaj ikoli škodilo in Če jiim je na tem, da iz ilOjailne manljšine naredijo mlačne renegate? Stavimo »volje upanje v poštenost in moralo onih številnih Avstrijcev, ki se zavedajo stare in Častne tradiicije iin svoje vflogc v sredini Evrope, ki so prav po svojem Slovenci na italijanskih državnozborskih volitvah ROk, v Ikaterom so se stranke ali skupine strank, ki se nameravajo udeležiti volitev za novo italijansko poslansko Zbornico in novi senat, smele vlagati pri pristojnem uradu pasalmezniiih volilnih Okrožij, je potekel. N a Tržaškem so slovenske politične organizacije, ki so že Skupno natopile pri lanskoletnih Občinskih 'volitvah v tržaški občini, sklenile udeležiti se tudi bližnjih drž avmožborskih volitev. Zato so pred- ložile svdjlo ifeto, katere znak sta tudi tokrat lijpdva vejica in ihelebarda z napisom »Skupna slovenska Lista« v Slovenskem in italiljamskcim jleziku. Gre vsekakor za važen siki ep v ipolitični zgodovini tržaških in sploh vseh zamejskih Slovencev, saj se po drugi svetovni vojni prvič dogaja, da na volitvah, v italijanski palrlament nalstopa tudi slovenska lista. Odločitev je edina v sklaldiu z glavnimi Podtalni boji za rakete Pred nčkalj dnevi so v Švici prijeli dva agenta, Iki sta skušala ugralbiti nemškega ralkotnelga Strokovnjaka dr. Hansa Klein-rvachterja, Iki je ddlal za Arabsiko republiko. švlicalriska policija jie ižjavila, da gre za avtilrijakega in ižraeislkega državljana. Medtem so postala zna|na imena roparjev raketnih strdkovlnljakov; AvSItrijoc je menda mednarodno znani profesor dir. Otto Franz JOklilk, ki je strdkOVnljalk za radiologijo ih ši je pridobil vdč akademskih gradov in odlikovanj!. Nemški učenjak dr. Hans katerem je vsaka dežela dolžna muditi vo-ja&ko pdmdč v treniulttku, ko bo katera napadena. To je brez dvoma že zadosti. In iNalsseijcve sadje v kraljestvu rdečega ppl-pieseca so se za košček pomaknile bliže retsbičnOSti. RAZOROŽITVENA KONFERENCA Neznana so pričakovanja na rafeorožitve-bi konlerencji.. V imenu Osmiih nevtralcev je načelnik mehiške delegacije Padilla Nervo napovedal Skorajšnjo predložitev kompromisa, ki ga prenčujej/o nevezani, da hi podpisali pogodbo o jedrskem premirjiu. Znova je zagovarjal takojšnjo zakUjjmfiitev dokončnega sporazuma o prenehanju poskusov v atmosferi, izven atmosfere in pod motrljem, kateremu naj' Sledi začasni spora-Mum o prekinitvi jiedrslkih poskusov. Pri tem pa ppozairlja velesile na predlog, ki so ga v tam smislu izglasovali na generalni skupščini OZN. Združene države in Sovjetska zveza so s svOje strani vsaka posebej predlagale, naj se zalčne razprava o umestnosti neposredne zveze med Bolo hišo iln Kremlom. To naj bi bila ona izmed mer, ki bi bile določene, da zmainjlšajn nevarnost slučajnega izbruha vojjne zaraldi pomote v računih alfi po-mainjiklljliive zveze. Zasedanje 17. se je tako končalo po 'triurnem zasedanju, ne da bi se držali določenega dnevnega reda o splošni razorožitvi, ki bi bila posdbej povezana iz ukrepi, ki bi Jih bilo treba sprejeti za zmanjlšabje, če že ne za odstranitev nevar-nositi. spopada. STAVKA RUDARJEV V FRANCIJI Od 1. marca dalije stoji delo v franr > sikih rudnikih tiho. Rudarji stavkajo. Za čdlo se je v premogovnlikih v Lothringemu, potem tse je ralzširilo na severne francoske kralje, talko da je staivka zajela 180.000 rudarjev. Zaihtcivaljo zvišanje plač za 11 odstotkov, medtem ko jim framoosika vlad? Obljtiblja zVišabje samo petih odstotkov. Da so te zahteve iz socialnih Vidikov upravičene, se ralzvidi tudi iz tega, da stavkajo 'tudi rudniški inženirji im da je Cerkev stavko odobrila. Takoj po izbruhu stavke je vlada prodpi-isala obveznost ddla, kar pa je pomenilo listo kot če bi delavce 'poklicala v vojsko. To (pomeni, da bo mogla kaznovati delavce, ki se bodo branili delati kot vojne dezerterje. Vendar je ito 'pri delavcih ostalo brez vtisa, stavka se je le še povečala. Drugi delavci kakor matstavljemai pri električnih podjetjih ali železničarji so v dkrepitev iStaVke rudarjev priredili svoje stavke. Napovedujejo še nove. Miinisltnski predsednik Pompidou je po radiu in televiziji pozval vse rudarje, naj se zopet oprimejo dela, ker prebivalstvo prav v tej hudi zimi potrebuje premoga. Pompidou je odklonili vsako pogajanje s stavkajočimi, dokler ne bodo nehali stavkati. Rudarji pa zahtevajo, da mora najprej vlada vzdti naizaj ukrep obveznosti; šele potem se hočejo .pogajati. Medtem, ko se vlada še vedno brani pogajanj, se kaže preiskušnjia Sil med rudarji iu vlado, ki je danes še gospodarskega značaja in ki že jdtri more dobiti politično barvo. Prišlo je tudi že do javnih spopadov med stavkajočimi .in polilcijo. O AS NA DNEVNEM REDU BavarSka policija je zadevo o ugrabitvi polkovnika Argouda dokončno rešila. Če so bili ugrabitelji ljudje okrog it/, vrst O AS, ■kakor so uradno rekli v Parizu, ali francoski 'Daljini agentje, ni bilo Objavljeno. Tudi nemški Bundestag se je bavil s tem primerom. Pred kratlkilm je britanska televizija oddajala ibtervjlu z nekdanjih! francoskim miuifetram Geargosom Bidaultom, ki velja za »glavo nacionalnega upornega gibanja«. Bidauit je ob tej priliki zelo močno napadal de Ganila. Intervju so posneli že sredi januarja. Medtem je bavarski polilcilji uspelo ugrabiti Bidablta. Odkrili so ga v hiši nekega holandskega novinarja v Steibbaohu, 30 Gospa Nina Rraunvvald, ena izmed maloštevilnih srčnih kirurginj sveta, je pomagala razviti umetno srčno zaklopko (Herzklappc). Ameriška zdravnica raziskuje zdaj novo metodo za ustavitev krvavenj pri srčnih operacijah. S svojim raziskovanjem jromaga svojemu možu, ki je vodja srčnega oddelka na National Health Institut v Bethesdi (Maryland), kjer sta oba zaposlena. km zahodno od Monakovega. Bivšega mi-nilstidkega predsednika sicer niso zaprli, pač pa ga držijo v hišnem zaporu. Bidauit je v p>osdbnem pismu zaprosil Adenauerja za pjoliltični azil, vendar je Adenauer vrnil pismo, ne da bi ga odprl. Dvomijo, če 'bodlo azil dovolili). V Franciji so hudo udarili po OAS. Talko so zaprli trinajst članov — pripadnikov neki skupini OAS, ki je jeseni preteklega leta poskusila umoriti ministrskega predsednika Pomipidouja ter generala de Gabila. FraincoSko vojaško sodišče pa je v procesu proti de Gabllovim atemlta-torjiom meseca avgusta preteklega leta izreklo sedem smrten ih Obsodb. ... in pri nas v Avstriji SLUČAJ KRONHUBER Ko Je pred kratkim zvelzbi kandlor dr. Gorbach Otvoril običajlno ministrslko zasedanje, ni mogel slutiti, da bo ta seja končana že čez nekaj minnt. PriČakoVatei je bilo prav Od tega zalsedabja, da bo sklenil važne sklepe v zadevi proralčuna, ljudje so bili pripravljeni na Obširno sOjo. Vendar j.e 'prišlo drugače. Socialistični pravosodni minister dr. Brdda se je takoj. Ob začetku zalsedabja javil k besedi iln zahteval, naj se nalvzdči ministrski svetnik v taljni-šltvu zvezne informativne Služlbe, dr. Kron-huber, Odstrani. Zveznemu kataclerju ni preostalo drugega, kakor da prekine s Oj o in da zahteva od socialistov ali dokazov ali pa preklic. Drugače bi odstranitev Kronhuberja vzbudila veliko ogorčenje ne samo v uradniškem aparatu, temveč tudi v široki javnosti. Treba sl je predstavljali: zaslužnega uradnika Raketo „Satum I” bodo koncem tega leta poslali v njen prvi poizkusni polet z drugo stopnjo. Saturn I so določili, da bo pozneje ponesla tri ljudi v glavi tipa „Apollo” okoli zemlje. vrždjo iz sobe kratlkdmailo zato, ker njegova navzOčnosIt socialističnemu ministru mi po vOljli. In razen tega je moral dr. Goibach videti v sumu prOti dr. Kronhufooiijlu tudi ostro kritiko na svoji osebi kot zvezni, kancler, saij je dr. Krobhbber podrejen djetmu. Zmeda med sociialističnilni udeleženci ministrske sdje zaradi zahteve svojega strankarskega prijatelja je bila brez dvoma pristna. Se isti dan se jle v socialistični cen-tralli v LovvomstraBe vršila seja, pri kateri je predsednik stramke dr. Plitltermann postal zdlo oster. Da je zvezni kancler dr. Gorbach ravnal tako Ostro in sejo kratko-malo prekinil, je socialistično stvar le še poslabšalo. In res so bili socialistični odmevi drugega dne zdlo zadržani. Javnost pa je zveddla šele pozneje, da j'e bil dr. Kreitiky pravi inicilator usode-poline zahteve in da jie bil dr. Brdda samo njegova podaljšana rolka. Dr. Kreiisiky je že prod leti »deloval« prOti Krorthuberjfu, sicer spet brez uspeha. V 'političnih krogih je znano že Skozi desdt let, da se dr. Krei-sky in dr. Kronlhuber ne marata; raizilična mnenja obdh osdb pa imajo ibolj otsehne kot stvarne vzroke. OB VLADNIH POGAJANJIH Tudi na ipoliMIčnem (polju sc je led ota-jal. V pretdkllih dneh so bili ddseženi uspehi medsebojnega zbližanja, ki dajo upati, da bo kmalu prišlo do koničneupolštaivitive vlade. Podlrobnoislti so oStale vse prikrite, ker so se .pogajanja vršila za zaprtimi vrati. Vendar se je tu ib tam v jiavndsti govorilo o delnih Uspehih. Sociallisitilčnt napadi na minilstiiskaga svetnika dr. Kronhuberja so (povzročilii slabe pododice za pogajanja. Omenjena zadeva nikakor ni omiliila napetega vzdušja razgovorov ali zmanjkala nezaupanje mod obema koaliicijlskima strankama. Razen tega smatrajlo mnogi manjši funkcionarji' OeVP SLOVENCI (Lemut hi pe sneta Julij Betetto je umrl V Ljubljani je umrl po vsej Avstriji znani operni pevce bivše Dvome opere na Dunaju Julij Betetto. f. g, Janez Rupnik — doktor bogoslovja Katoliške univerze in katoliški visokošolci po svetu praznujejo vsako leto ,/lan sv. Tomaža”, god sv. Tomaža Akvinskcga, enega največjih mislecev v zgodovini. Tako je bil tudi letos 7. marca na salzburški univerzi slovesno praznovan ta dan ob navzočnosti nadškofa dr. Rohracherja in drugih verskih in svetnih predstavnikov. Posebnost letošnjega slavja pa je bila 'v 'tem, da je bil „Tomažev dan” združen s promocijo našega rojaka č. g. Janeza Rupnika, kaplana v Schtvarzachu, za doktorja bogoslovja. Dr. Janez Rupnik je doma iz Hotedršce na Notranjskem in je študiral filozofijo in bogoslovje na ljubljanski univerzi. Za doktorat je sedaj pripravil discrtaciljo (z naslovom >lGeschichtr der Gbersctzungen der HI. Schrift in dic slovvenische Sprache”, ki je bila sprejeta ,rsumma cum laude”. Rojaku prisrčno čestitamo k uspehu! ..Anton Ažbe in njegova šola" je naslov Zborniku, ki ga je uredil dr. Karel Do-bida za nedavno Ažbetovo jubilejno razstavo. V Zborniku je med drugim objavljena doslej najboljša študija o učitelju slovenskih impresionistov, ki jo je napisal dr. Franc Stele. Dr. Katarina Ambrožič je prispevala študijo „Ažbetova šola in srbski slikarji”, dr. Karel Dobida pa „Doneske k Azbetove-mu življenjepisu”. Nadaljnji prispevki so prevedeni iz drugih svetovnih jezikov. Proslava 60-letnice slovenskega pisatelja Slovenski klub v Trstu je priredil proslavo 6i-letnice znanega slovenskega pisatelja in tržaškega rojaka dr. Vladimira Bartola. Dogovorjeno je bilo, da bo proslavi prisostvoval tudi pisatelj in se tako zopet vrnil v krog svojih prijateljev in rojakov toda iz Ljubljane je sporočil, da mu je italijanski generalni konzulat v Zagrebu odbil vizum. Življenje in delo slavljenca, ki je bil rojen v Trstu, je podrobno orisal prof. dr. A. Budal, ki je svoje predavanje prepletel z značilnimi odlomki iz pisateljevih del, kakor zlasti iz „Alamuta”. Odlomke so iz občutkom prečitali člani Slovenskega gledališča Mira (Sardočeva, Stane {Raztresen in Jožko Lukeš. Glasbeni festival v Torontu Preteklo soboto in nedeljo, 16. in 17. marca 1963, sc je V dvorani Marije Pomagaj v Torontu (Amerika) vršil Drugi glasbeni festival 1963. Nastopilo je 132 oseb, vsi so bili Slovenci. Predvajali so slovenske narodne pesmi, dela slovenskih in slovanskih Skladateljev ter drugih velikih »nu-zikov svetovnega slovesa. kolt tlokdhčno dejstevto, da Je OeVP zghbiia sestavilj ainlj e (vlade. Modltcm se v krogih OeVP še ivedlno prizadevajo ilžbiiti čim 'boljši izid vladinih pogajanji. Precej gotovo Je, da bo minister za zulnahljlo 'trgolvino pripada1! OeVP, ki 'bo 'talko imdla onega ministera več. V obveščenih Ikrogih Vlalda minemije, da bo novi mi-milster za zunanjo trgovino dir. Back; za njegovega naslednika v itrgovislkettn miinilsltiratvu ipa smatrajo 'poslanca Mititererjia. Mimistr-stvu za zunanjo itrgdvilno bo poverjena naloga integracije. ADŽUBEJ NA DUNAJU GlaMnii urednik moskovskega dnevnika »Izvestija« Adžubej je imel na Dunajiu tiskovno konferenco, na kateri je izjavil, da v Rimu ni imdl nikakršnih 'tajnih razgovorov im da ni dobil nikakršne uradne poslanice papeža Janeza XXIII. za Hru&čeva. Dodal je, da je v Vatikanu imdl privatne raizgovore. Na vprašanje, če bo prišlo do srečanja Hiruščeva in kanclerja Adenauerja v Bonnu, je Adžubej' Odgovoril, tla o teh načrtih ne more ničesar pOvedalti O 'tem so pisali le ndkalteri zalhOdlni listi. Pripomnil Je, da je 'težko reči, kaj namerava kancler Adenauer, in dodal, da savjeteska Vlada in partija ne izključujeta možnosti raznih sestankov, če iso neizbežni za 'raŽčiBčevalnj e določenih vprašanj. Po njegovih besedah Obstajajo med ZSSR-iln Zahodno Nemčijo problemi, ki zahlte-valjo rešitev. Kar zaideva nemško vprašanje v sedanji fazi, Je Adžubej dejal, tla so 'i* 'njegovo rešitev 'zainteresirane ZDA, Velika Britanija, Francija, Jugoslavija in ostale dcždle, ki so se vojskovale proti HMcrJn- OgUc fn£ad%e pced&bcml ANTIGONO modemefta časa Presenetljiv napredek mladjevske igralske skupine »Vsaka tvorba fantazije, umetniškega ustvarjanja mora imeti, če hoče eksistirati, dramo, katere in zaradi katere je podoba. Ta dramatičnost je eksistenčna podlaga podobe, , njena vitalna funkcija, njena eksistenčna potrebnost.« Tako označi moderni avtor Luigi Pirandello v uvodu bistvo svoje drame »Šest oseb išče avtorja«. Moderni dramatik — in Pirandello je samo eden izmed njih — postavlja svoje like, ki so abstrahirani od vsakega v konvencionalnem smislu individualno-človeškega čustvovanja, na oder revolucionarne dramatične dejavnosti. Od leta 1910 naprej je postal človek kompleksno bitje za dramatika, od tedaj naprej stremi pisatelj za demaskiranjem različnih plasti, katere tvorijo osebo, za podrobno analizo čustev in razumskih utripov — človek postane raznoličen in samemu sebi problematičen. »Antigona« modernega slovenskega dramatika Dominika Smoleta, ki smo jo videli podano od »odra mladje« v Srednji dvorani Doma glasbe, spada med številne poskuse interpretacij 'tega grškega lika. V antičnih Tebah sicer, ampak v imaginarnem času se odigrava tragedija ljubezni, ki je prišla v konflikt z državnim zako-nom. Vsi, ki živijo in životarijo v — kakor jc zabeležil program k uprizoritvi — geometriji Kreonovega dvora, govorijo in ustvarjajo eden mimo drugega. Njih beseda doni, a vsak je vklenjen v lastni jaz interesov. Tista, ki zna živeti, ki ni klonila konformističnemu mišljenju, pa ne nastopi. Zanjo ni prostora v svetu despotije. I* tega dramatično zasnovanega izhodišča se razpleta dejanje. Zdi se, da bi ta Antigona prav v našem času niveliranja in absolutnih sistemov lahko občutila bič za to svoje dejanje upora. Z uprizoritvijo tako zahtevne igre, kakor je to »Antigona«, je stavil »oder mladje« dokaj pogumno dejanje. Režija in scena drame, ki ne igra v določenem času, zahteva podvojeno spretnost aranžerja. Erik P r u n č, v čigar rokah je bila režija, je to svojo nalogo rešil izvrstno. Nujno bi pa hilo priporočljivo, da bi imel ob strani pomočnika. Nodostatki, da stoji oseba, ki govori, pet minut iin dalj za drugo osebo in je tako zakrita za občinstvo, bi morali biti korigirani od pomožnega režiserja. Nujno pa je, da se dotični sprijazni s celotno idejo režiranja in jo tudi razume. Sploh — in to naj je ob tej priložnosti samo ob robu pripomnjeno — bi morala postati odrska skupina kolektiv, v katerem se posamezniki ne specializirajo, ampak služijo skupnemu cilju. Scena je nastala po navodilih Huberta Grcinerja. Grozeče maske so simbolizirale zbor, v kletkah iz žice pa se je ujemal vsak j rosam ezni igravec. Antigona, abstraktno upodobljena, pa je molče stražila sceno. Režija in scena naj služita po mnenju Siegfrieda Melchingerja (Theater der Gegenwart) prenosu teksta v nazor, prenosu ideje v življenje. Ta zahteva je bila dosežena v visoki meri. Tudi igra z lučjo (Mihi B 1 ii m 1) je prispevala svoje, čeprav bi morala biti bolj eksaktna, ker netočnost ravno na tem področju dostikrat kvari koncentrirani vtis. Glavna vloga Ismene je bila zelo posrečeno zasedena po Milici O r a s c h e. Njena v notranjosti se izživljajoča in meh- ka sestra Antigone je bila pravo presenečenje za vse gledavce. Posebne pohvale je še vredna njena lepa slovenščina. Kretnje so bile zadržane, vendarle nikakor niso bile nenaravne, kadar se je igravka poslu-žila te možnosti. Pri izbiri za to vlogo je imel režiser res posrečeno roko. Matevž Grilc je podal svojega kralja 'Kreona morda za odtenek premalo kraljevsko. Glasovno in fonetično je bil njegov jezik v redu, a marsikateri izmed gledavcev si je mislil, da morda ne bi brezpogojno ubogal Kreonovim ukazom, ker je bilo v dikciji premalo odločnosti. Kreonova desna roka je Terezias, podan od Erika Prunča. Ta cinični filozof je nosivec popolnoma drugačnega značaja, kakor ga ima Sotoklejev slepi svarivec. Prunču je uspelo, da je pokazal prav to potezo, čutilo se pa je, da je bil preobre- menjen z režijo in zdravstveno nedisponi-ran in se ni mogel posvetiti v polni meri svoji vlogi. Neugonobljivi stražnik je povzročil začudenje, ko je po svoji smrti zopet nastopil. Razumemo ga naj kot policijski aparat absolutne države, ki nikdar ne umre. Franc Koncil j a je igral svojega stražnika rutinirano, a pri mnogo prehitri izgovorjavi si imel vtis, da se mu zelo mudi priti do naslednjega stavka. Včasih so postale celo besedne končnice žrtve te govorne hitrosti. Izrecno pa naj bo tukaj poudarjeno: med Konciljo »Mrtvega oznanila« in med Konciljo »Antigone« je glede Letos obhaja krščanski slovanski svet 1100-letnico, odkar sta sv. brata Ciril in Metod prišla v Veliko Moravsko na Vele-hrad in prinesla s seboj prvi prevod sv. pisma v stari slovanski jezik in prve liturgične knjige. Ta letnica je za katol. Cerkev in še posebej za vse Slovane tako pomenljiva, da ne bodo šli tiho mimo nje niti v slovanskih deželah, kjer vladajo režimi, ko so odločno proti veri. Tem bolj se moramo |te obletnice spominjati mi, ki smo vero sv. bratov ohranili in jo skušamo po najboljših močeh braniti in širiti zlasti med našim slovenskim ljudstvom tu na Primorskem. Vsled tega hočemo spomniti na ta jubilej vso našo javnost, da v teku tega leta na dostojen način proslavimo ta zgodovinski dogodek, ki je za vse Slovane dvakratno važen: prvič, iker smo po oznanjevanju sv. bratov posredno ;ali neposredno prejeli sv. krščansko vero; drugič, ker smo po njih delu stopili v družbo kulturnih narodov Evrope. Za vso Cerkev pa je ta jubilej izredno važen, ker sta pred 1100 leti sv. Ciril in Metod prva stopila na pot, ki jo je sedaj sprejel tudi vatikanski cerkveni koncil II., namreč na pot, da mora liturgija biti (ljudstvu razumljiva in se zato posluževati tudi živega ljudskega jezika. Prav gotovo se bodo v našem listu oglasili še drugi bolj kompetentni možje, da orišejo osebnost in delo sv. bratov, da ga uokvirijo v sedanje dogajanje v Cerkvi in na svetu, da prikažejo njih aktualnost, saj so o tem napisali že veliko debelih artikulacije slovenščine zelo velika razlika. Skorajda docela se je otresel artiku-lacijske baze rožanskega narečja. Sploh je ta uprizoritev na jezikovnem področju (in seveda tudi v marsičem drugem) viden in slišen napredek. Lojze Popič kot Haimon se je dobro uživel v svojo vlogo, motilo pa je, da se je napram na splošno statični sceni dvorjanske zakrknjenosti malo preveč gibal. Kot tip egocentričnega Človeka pa je značilen za vso problematiko »Antigone«. Lep in močan je bil glas Zdravka L a u s e g g e r j a, ki je kot zastopnik zbora sledil s komentarjem vsemu dogajanju na odru. Tudi paž Tončka Galloba ter Tone Rigelnik kot glasnik sta se posrečeno vključila v igralsko skupino. S skrbjo so tudi bili pripravljeni kostumi iz krojačnice W e i s s ter maske in lasulje od M a j k i c e Z w i 11 e r. Scensko glasbo, ki je spremljala dejanje, je komponiral Uroš Krek. * Ob koncu samo še nekaj misli. Gledališče se je skozi vsa tisočletja svojega obstoja moralo ozirati na publiko. Danes se celo dviga klic po aktiviranju publike. Identiteta med igravci in gledavci naj bi se ustvarjala in postajala čim tesnejša. To velja v podvojeni meri za naše koroške razmere. Dober del publike pri nedeljski predstavi ni slišal (vsi igravci so govorili za to dvorano pretiho in prehitro) in ni razumel, za kaj gre v »Antigoni«. Slišijo se glasovi — in niso samo posamezni —, ki sumijo, da oder mladje vse to goji zgolj v osebno zadoščenje. Treba pa je vsekakor vedeti, da je občinstvo primarni činitelj vsakega igralskega prizadevanja. Na tem področju bo res potrebno, da bo iskal oder novih poti, predvsem pa, in to naj bo poudarjeno, živo zvezo tudi z našimi ljudmi na podeželju. Dosti jih danes že hodi v celovško gledališče. Oder mladje, ki nam je podal s predstavo »Antigone« res kvalitetno in na umetniški višini stoječo uprizoritev, naj bi tudi vnaprej gojil gledališko umetnost in vzgajal ne le v narodnem, ampak tudi v široko pojmovanem verskem oziru zavest svobodnega človeka ob navalu konformističnih sil. Tudi v tem bi bilo treba videti nalogo naših mladih. Naj še enkrat ugotovimo: bili smo res presenečeni nad umetniško višino nedeljske prireditve ter nad napredkom, ki je uvrstil to odersko skupino med nadebudne umetniško ustvarjajoče skupine. dr. r. v. 19 6 3 bukev. Zato naj mi bo tu dovoljeno, da le prikličem v spomin nekaj dejstev. PRISTEN SAD GRŠKE CERKVE Predvsem to, da sta sv. brata Ciril in Metod pristen sad grške cerkve. Doma iz Soluna, liz odlične grške družine sta dobila najboljšo vzgojo doma in potem Ciril na visoki šoli v Carigradu, Metod pa v raznih samostanih v Mali Aziji. Tu sta se navzela tistega pristno katoliškega, to je vesoljnega duha, kakor veje iz del velikih grških očetov od sv. Anastazija do sv. Janeza Krizostoma. Zato pa ni v njih nič tistega ozkosrčnega grškega duha, ki je tedaj prevladoval v Bizancu in katerega tipičen proizvod je njun sodobnik carigrajski patriarh Focij. Grka po rodu in po vzgoji sta si v največji meri osvojila duha krščanske vesoljnosti in apostolske gorečnosti. BLAGOVESTNIKA SLOVANOV Ta pristno krščanska vesolj nost in gorečnost ju je napotila, da sta sprejela povabilo carigrajskega cesarja Mihaela, naj gresta med poganske Slovane na Moravsko, kakor se je glasila prošnja kneza Ra-stislava. Šla sta iz tihote samostana na O-limpu onstran Bosporja in se napotila v negotovo prihodnost med tedaj še barbarske in poganske Slovane. Ti zanju niso bili neznano ljudstvo, saj sta jih že v mladih letih spoznala v Solunu, svojem rodnem mestu. Okolica tega sedaj grškega mesta je bila tedaj vsa slovanska in tudi v mestu ni manjkalo Slovanov. Tu sta se naučila slovanskega jezika do popolnosti, kot priča njih kasnejše apostolsko delo. Tako pripravljena sta odpotovala in srečni dan, ko sta stopila na Velehrad! Ni se nam ohranil noben opis, kako so ju sprejeli Rastislav in njegovi Slovani. Toda kasnejše njuno delo in zlasti še žalost učencev, ko sta drug za drugim umrla, Ciril prej, Metod kasneje, nam priča, da sta bila najbolj dobrodošla apostola, ki sta se za vse čase vtisnila v dušo in v spomin vseh Slovanov. VZGLED VSEM ČASOM S svojo za 9. stoletje po Kr. originalno metodo misijonarjenja sta obudila staro grško tradicijo in metodo pokristjanjevanja, namreč da je treba ljudstvu oznanjevati evangelij v domačem jeziku in ga učiti molitev prav tako v materinem jeziku. Tako so delali apostoli, tako so delali misijonarji še dolgo potem. Toda politične in cerkvene razmere so se do takrat tako spremenile, da je bila njuna uporaba slovanskega jezika pri sv. maši in pri obredih nekaj nezaslišanega. Zato vemo, kako so ju zaradi tega napadali nemški duhovniki in tudi rimski zastopniki; kako so ju tožili v Rim, da sta se morala ponovno zagovarjati. Toda vemo tudi, da so vsi tedanjii papeži potrdili njuno pravovernost in tudi njun novi način misijonarjenja. Prav tako sta sv. brata razumela, da je za obstoj Cerkve pri nekem ljudstvu potrebno, da ima domačo duhovščino in domačo cerkveno hierarhijo. Zato sta takoj začela vzgajati nekaj učencev in jih na prvem potu v Rim leta 867 vzela s seboj, da so bili tam posvečeni. Prav zaradi teh originalnih zamisli sta sv. brata stopila v vrsto največjih misijonarjev vseh časov. Uspeh njunega apostolskega dela je ostal zapadnemu svetu dolgo stoletij prikrit, kajti slovanski svet je bil zapadni Evropi do preteklega stoletja sko-ro neznan svet, oziroma v tuje, predvsem nemško morje potopljen svet. Toda ko so se slovanski narodi osvobodili in se kulturno dvignili, se je obrnila pozornost tudi na sv. Cirila in Metoda. To se je'zgodilo zlasti po vatikanskem vesoljnem cerkvenem zl»oru I. in pod papežem Leonom XIII. Tedaj so »odkrili« sv. Cirila in Metoda in ju prišteli med svetnike vesoljne katoliške Cerkve. Danes je veljava njunega dela in njunih misijonarskih idej aktualna bolj kot kdaj koli prej, zlasti še zato, ker je tudi sv. oče Janez'XXIII. kot apostolski delegat v Bolgariji od blizu spoznal njuno delo in njune ideje. Ali se v očetovskem razumevanju, ki ga kaže sedanji sv. oče do vseh ločenih kristjanov, ne kaže tudi vpliv sv. bratov? Saj to je njun duh, duh vseobjemajoče in vserazumevajoče krščanske vesoljnosti, kot izstopa v celotnem delu sv. bratov. In nadalje težnje, ki jih je pokazal vatikanski vesoljni cerkv. zbor H. v obnovi liturgije, ali niso tudi v tem ideje sv. bratov? Fr. Grivec pravi: »Naša blagovestnika sta bila prepričana, da je slovansko bogoslužje (v živem jeziku) v soglasju z duhom krščanstva in potrebno za širjenje krščanstva med Slovani.« In zaključuje: »Slovansko bogoslužje je bilo izraz in obramba krščanske vesoljnosti, pospeševalo je širjenje vere med Slovani in bilo velikega pomena za vesoljno cerkveno edinost.« To je prav tisto, kar išče danes vesoljni cerkv. zbor. Vsled tega sta sv. Ciril in Metod res last vse Cerkve. ZASLUŽNA TUDI ZA KULTURO Končno poudarimo še to, da sta postala velezaslužna tudi za slovansko kulturo. To sicer ni bil njun namen, toda ko je Ciril izumil črke za pisanje slovanskega jezika in ko sta prevedla sv. pismo in razne bogoslužne knjige na slovanski jezik, sta nehote postavila temelj tudi kulturi Slovanov in njih slovstvu. Zato pa imata svoje častno mesto tudi v slovstveni in kulturni zgodovini Slovanov. iKaiziimilr Hmlmar (v »fiat. glasu«) MLADJE 5 koroška kulturna revija mladih je v tisku in bo izšla v prihodnjih dneh. Sodeluje nad 15 ljudi. Obsegala bo nad sto strani in bo prinesla dramo Mrtvo oznanilo, prozo, pesmi, okoli 20 slik ter avtobiografske podatke in slike sodelavcev. Revijo naročite pod naslovom: Uredništvo mladje, Klagenfurt 1, Post-fach 307, Kiimten. F M1 čilaivi odra mladje (od love na desno: Folti Lauseggcr, Matevž Gnile, Tonček Gallob, Milica Orasohe, France Koncilija, Lojze Popič, Erik Prunč) v Antigoni Dominika Smoleta. Jubilej za slovanski svet 8 6 3 - SELE (Kovinast ptič) Večkralt simo že slilšadii v radiilu ali brali v časoipiuilh, kalko so ponesrečence alli Obolele v plaminalh ali •kraljih, kamor ne more avto ali voz, po araku z letalom prepeljali v bolnico. To vrSi letalMka reševalna Služba, ki je podrejena notranjemu mimi-Strstivu. Reševalna letala iso dvojne vrste. HeLi-ko|pter počasi z višine sede ma tla din se tudi. nairaivnolslt dlvilgme kvišku. Druga letala pa priistajaljo im odletijo z .zagonom po ravnini. Tudi v Celovcu je oddelek letalske reševalne službe. V petdk, 15. marca, sita revirna ilnElpelkltorja SiraBer im Werginz z rešilnimi letalom zn arnike Pipear v Selah iskala in našla primeren prostor, 'kjer bi moglo letalo prilstati. To je 'travnik mad Rutarjem. Seveda je Ita zdaj' še pokrit z debelim snegom, a letalo je spadaj opremljeno s smučimii. Ker travnik vlilsi, je 'letalo proti bregu vsakokrat prav lahko pristalo In od brega lepo odletelo. Letalo se j,e pojavilo, kakor napovedano, Ob desetih, ravno Ob času odmora v šoli. To je bilki ndkaj novega in zanimivega za šolarje, da so si mogli tega oudmega kovimaisltega ptiča oglodati od blizu, posebno še, ker je odnesel im »pet nazaj prinesel g. šolskega ravnatelja Jaklitscha im za njim g. učitelja Hribernika. Moiglb hi se kidaj zgoditi, da bi bili popolnoma odrezani Od sveta., n. pr., če bi zapadel sneg, cesto zasuli plazovi alli po-rušilli hudourmlilki in bi bil promet z avtom nemogoč. Če bi se kdo ponesrečil ali moral bitu nujno operiran — za take slučaje je zdaj preskrbljeno. Reševalna služba bi bila takoj brezplačno na razpolago. V desetih mlinutalh bi bil ponesrečenec že v celov-škli bolnici! GORENCE (Stare in nove novice) Nekoliko smo zaostali. To želimo popraviti in zato navesti na kratko nekaj novic še iz lanskega in ndkaj iz tekočega leta. Po stari navadi — Od kdaj je ta navada, ljudje ne vedo — obhaja vsa naša fara sej m — žegnanlje pri podružnici Sv. Rade-gunde. Lahi smo ta dan na nedeljo, dne 12. avgusta, prav slovesno praznovali. Gospod novomašnilk Baltazar Nuck, rojen v Žvabdku in zdaj, stanujoč pri svojih starših v šm ar tinski župniji, v Granici, je ponovil 'svojo novo mašo, vodil prangamje in podelil po sv. maši vsem skupaj svoj novo-maSmiSki, blagoslov in ga še posebej delili po končanem prangamiju. Golspod župnik iz Smartna p. Benedikt Pompe jie imel lqpo pridigo. Zbralo se je mnogo ljudstva, tudi vreme je bilo ugodno. Dne 27. novembra -smo imeli dan vedlne-ga češčonlja. .Kakor vsako leto so tudi letos prišli pomagat solsedmjli gg. žujpniiki. Sklepno božjo slUžbo je opravil g. župnik V. Zaletel iz Vogrč, kli je nato imel v dvorani lqpo in poučno predavanje s Slikami o živ-ijeinju, delovanju in trpljenju škofa Antona Martina Slomška. Kazal nam je tudi krasne slike o koncilu im bolj imenitnih cerkvah v Rliimu. Tako smo ta dan res lepo Obhajali Bogu v čaist in v korist našim dušam. Gospodu župniku se s tem še enkrat najlepše zahvalimo. V letu 1962 je bilo rOjenih 15 otrok, doma 10, drugod 5, krščenih pa je bilo 13 doma in dva drugod. Mrličev je bilo 5 domačih im eden iz sosednje župnije. Poroke so bile 3. .Kor jie dosedanji mdžnalr g. Stefan Marktl z 31. decembrom Odpovedal mežmarško služlbo radi pomanjkanja delavnih moči, smo slUžbo Oddali tako, da je eden prevzeli zvonjenje, drugi čiščenje lin lqpšanje itd. cerkve, Vse potrebno za maše v delavnikih pa oskrbijo naši mlihilstrantlje. Če je kaj muljnega in večjega, priskočijo tudi carkvenli ključarji na pomoč. Delo se lqpo vrši. Če bo tako ostalo, bomo prav zado-vOljnii. — Dne 7. marca Smo ob obilni udeležbi pdkopaii Jakoba Milavca, pd. kmeta Škorjanca iz Srednje vesi. Že pred Božičem lani je zašel v Dravo. Njegovo truplo so šdle zdaj našli pri žvabeški elektrarni. Kako je zašel v Dravo, bo ostala nerešena uganlka. Gotolvo pa je, da se mu j,e um Omračil. Bil je bolan na možganih. Skoro tri leta ga je zdravil zdravnik in napovedal', da bo v miSLjlenljU postal kot Otrok ali se mu bo pa omračil um. Zadnje tedne življenja je kazal očivildne znake umobal-nosti, zato smo ga lahko dostojno .pokopali. POkoj|nemu želimo vdčnii pdkdj, domačim, ki jih je zadel hud udarec, ipa izražamo iskreno sožalje. Lani smo o postnem času obhajali sv. misijon, v nedeljo 17. 3. pričnemo s petdnevno obnovo sv. misijona. Kako bo izpadla, bomo pozneje poročali. GLOBASNICA (Pevski zbor Jakob Petelin—Gallus je gostoval) Globasnica., ki. je Se 'Vsa pOd zimsko odejo, je doživela v nedeljo nekaj edinstvenega.! Poviški Zbor Jakob Petelin—Gallus ji jie pod vodstvom prof. dr. Franceta Cigana nudil v prekrasni' in akustični farni dvorani pevski koncert, kakršnega že zdavnaj rili doživela. Ko 'so udarili, krepki1 glasovi močnega (Zbora za pozdrav med polne vrste poslušalcev, si je ta osvobodil ozračje prijetne pozornosti. Z navdušenimi besedami je Sprejel pevce (domači župnik g. France Poseli. Izrazil je želijo, da bi zbor še gostoval med njimi. Prav gotovo se GlObašani veselimo takšnih povabil. Sledila je pesem »Oljsko goro«, Iki jlo jle harmomllziral dir. Fr. Cigan. Moški Zbor jte updlljall del umetne pesmi s tremi fianitovslklilmi: »Pogled v nedolžno oko« (Hu-gollin Saittner), »TilbuSki sajlm« (Milka Hartman — M. Tomc) in »Ko pridem jaz k tebi pomoč’« (Anton Jobst). Pri 'tem je drugi bais jako dobro oblikoval celoto, medtem 'ko ista isrednjia diva glasova za tenko spoznanje padala, da je tu in tam trpel korpus rezom ance. Presenetila pa je pred vsem dobra izgovorjava. Moč mešanega zbora se je pokazala v nad edin jih umetnih pesmih: »Na vas, gore« (Mirko Kamjiak), je Slavna pesem na Koroško; »nate prelqpa domovina, nate Slovenska zilbdljika«, kli je ganila slehernega do srca. »Domov, domov« (Stanko Premrl), kliče zvestobo, vzbuja hrepene-nljje, veselje im skrb Slovenca. S pesmijo »Bom pilsmo phala« (Emil Adamič), »Pojdi, pOjdi« (Milka Hartman — France Cigan) in »Ej tedaj1,« (B. Ipavec) je zbor zaključil prvi del. V drugem delu pa je bila na programu narodna pesem. Moški, Zbor je že takoj v prvih akordih dal čutiti, da si je osvojil dvorano. »Po gorah grmii« (J. Žirovnik) je intoniral prav dobro iln tudi pesem »Kranjčičev Juri« (Fr. Cigan) je naletela prav pri Globašanih na odmev, 'kajti ta pesem je ravno iz tega kralja. Z zadnjim nastopom mešanega 'Zbora, kli |j|e zapel 9 narodnih med mjlimi: »V dOMmci prijetni« (Fr. Cigan), »Tam, kjOr teče bistra Žila« (Luka Kramolc) im Vemčetk Slomškovih, je izven d koncert S Prešernovo Zdravljico v mogočni razgibanosti. Narodne pesmi so se "izvajale v efektni ipaioilznOsti, ha.rmohične enote, odlične izgovorj ave in Oblikovne cdlote. GlObašanom bo ofeta! prav 'ta prvi Gallusov koncert dolgo v 'lelpem spominu. CELOVEC (Ljubljanska srednja glasbena šola je koncertirala) Vzgled Vsej muzikalični avstrijski mladimi bi morala biti' ljubljanska srednja glasbena šola. Skoda je le, da je med Celov-čani talko malo zamilmamlja za umetnost. Kljub temu je morala rešiti CeHovčalne sramote Slovenska gilmmazijla, ki je sk'iišala višaj deloma zasesti veliko dvorano. Kon-zenvatdrijj, ki ga je Obislkala glasbena šola Hribar, se je zanašal na obisk Slovencev, toda me da hi (jKiiskrlbel za kakšno propagando. S prvo točko Vivalldiljevega koncerta v aHmhllu za dve violini in ikomOrni Orlkester, katerega soliSta Sta bila Marijan Karuza iln Gorjan Košuta .pod vodstvom prof. Ve-roncka, sO lijiubljančanii dtvorili z dokajšnjo priciznolstjo svoj koncept. Solistično je zadel ivsak ton, ki je dajal barvo zgodnjemu italiijiamlskemu mdjlstru Vilvalldijlu. Kristalno čiste glasove so umetniki dosegli s štedertjem vibriranja in Čisto intonaaljo. Ritmična enota je trdno držala linijo interpretacije. iPlrofesOr Bole je nato presenetil s svojim izborom, ki je zapel Gallusove pesmi; »Mušica mdster amor«, »Per multos liceat cuoulus«, »Ecce quomodo moritur iustus« in »Pater noster«. Mogočnost slo- ventkoga skladatelja so pevci, ki so reagirali na vsak mig dirigenta, stopnjevali z jasnimi glasovi do viška v Pater noster. Za tem je koncei tni oder napolnilo okoli petinšestdeset fantov in deklet, ki so sestavili nadpovprečno zelo mlad orkester. V dvomu, da bo ta zmožen v podajanju teh skladateljev, ki so bili na programu, pa jie pokazal ravno nasprotje že v Ramovševi skladbi za boben iln orlkester. Profesor Vinko Šušteršič je vodili ta orkester do konca, ki je pokazal mnogo požrtvoval-nosti in idealizma .za mladino, obenem pa velik moljlster, da je spravil orkester na talkšno uimetnlšiko višino. Solist na bobnu je bili Anton Kolar, ki je z dokonlčno tehniko obvladali instrument. Mozartov koncert za flavto ih orlkester (solist Janez Petrač) in koncert za oboo, cimbasa, sdlilSt: Marjeta Bohinec, sta dala značaj klasikov. Sonja Pahor je v Mozartovi skladbi C-dur op. 467 pokazala svoji veliki talent in privrženost glasbi. Oblikovala je glals v klasični eleganci, ki je popeljal v neki drugi svet. Ritmično se je prioizno ujemala z orkestrom, Iki je držal interpretacijo Mozarta pdkonci. V zadnji točki pa Ije mladi maturant Bogomil Kaši v svojem d-mol .koncertu Wicnavslkega prelomil popolnoma meje mladostne zmogljivosti ih se povzpel na istopnjo virtuoznosti. SVEČE (Truda polno življenje ugasnilo) Ko se je začela javljati pomlad, ko je sonce topleje pošiljajo in so se začele ptičke Vseldj,e oglašati, je preminil g. Valentin Inzko, pd. Preglej v Svečah. Dne 9. marca je zatisnil za vedno Svoje oči. Še meseca jainiuairja so mu otroci in vnnlki že-lelli ob 754ecniici' in fdhruarija za god zdravju in doligo življenje; 'Bog pa je odločil drugače. Rajni jie bil rojen pri Kovaču v Svečah. V skromnih razmerah je odraščal in bil deležen itrdega kruha. Z naravno inteligenco, pridnostjo in vztrajnostjo je postal orožnik. Leta 1920 se je poročil. Z ženo Marijo sta se potem posvetila kmdtijli. V zakonu iso se rodili štirje otroci. Pregljev oče in malti, šta s .trdim delom iln skromnim živlljiemljem omogočila vsem otrokom študij. Prvorojenec Oto, ki je že dovršil medicinske študije, se 'žal ni več vrnil iz druge svetovne voljne. To je bil zelo hud udarec za Starše iti vso Pregljievo družino. Rajni pa' ni živel samo družini. Videl je potrebe vasi in se zavzemal za naprave, ki bi služile skupnosti. C dl ih 27 idt je bil vaški zastopnik. Na mjlegova pobudo je bila (postavljena javna tehtnica, skupno s č. g. Župnikom Viktorjem Ruprechtam iln drugimi mOžmi je bil ipaStavtllj cm spomenik v spomin padlim iz prve svetovne voljne. Prvi je rajlni Preglijev oče podvzdl korake za vzpostavitev postaje v Svečah. Prdje so Svečani mOralf na vlak na Bistrico. Tudi v občinskem svdtu je več Jdt zastOpall interese Svdč. Pregljeva hiša jie bila tudi zmeraj Odprta itilstim, ki so prišli po dober nasvet. Rajnega .smo 11. mairca spremili na farno pokopališče. Pevci so mu zapeli na domu in ob grobu. Požarna bramba, zastopstvo orožnikov, carinikov in žalnih goistov in štirje duhovniki iso ga spremili na zad-nijii dom. Naj ralj|ni v miru 'počiva, žalujočim domačim pa iskreno sožalje! SLOVENJI PLAJBERK (Resnica o položaju v naši občini) K članku, ki ga je prinesel »Slovenski vestnik« in še nato »Naš tednik« o položaju v naši občini1 in o plači našega občinskega tajinilka, bi rad opozoril ngše ljudstvo, da bodimo pravični in resnicoljubni v borbi za svoj obstoj., če (hočemo, da nas bodo drugi spoštovali in upoštevali. Namestnik župana, gosp. Feliks Bicser, ni v svojem članku nič Omenil, da je tudi on katkdr visi drugi občinski, možje, brez oporekanja glasoval za nastavitev tajnikove žene v pisarni. Tudi ni povedali, da je tajnikova žena, gospa Marija Lipe, mastav-Ij.ema samo poldnevno iln ne celodnevno. Kar bi moral še posebno omeniti, je dejstvo, da naš Občinski tajnik, gospod Jožef ^^Naše prireditve Farna mladina v Vogrčah priredi v nedeljo, dne 24. marca, ob treh popoldne, igro v 3 dejanjih: IZGUBLJENA OVCA, v farni dvorani. Pretresljiva zgodba družine, kjer otrok žrtvuje življenje za spreobrnjenje očeta! Prisrčno vabljeni! VABILO Slovensko prosvetno društvo »Košuta« v Selah priredi v nedeljo, dne 31. marca t. 1., ob 14. mri v gostilni »Pri žagi« zgodovinsko predavanje: »Življenje in trpljenje koroških Slovencev«. P r e d a v a t e I j. a : J anlko Ogris, star. diz Bilčovsa in Hanzej WeiB itz Št. Janža. Go-pod Ogris bo govoril o zgodovini koroških Slovencev od razpada aivstro-ognske monarhije do vrnitve izseljencev leta 1945. Hanzej WeiB bo kazal slike od Dachaua in Mauthausema din o 20. obletnici izseljevanja v Celovcu lani. Vsi prisrčno vabljeni! FARNA MLADINA IZ ŠMIHELA ponovi v nedeljo 24. marca v Žvabeku v farni dvorani ob pol 3. uri igro ČRNI KRIŽ V GOZDU Vsi prisrčno vabljeni! Lipe, kljub majihni občini ne zmore vsega dela sam, ker je z občani morda preveč vljuden in postrežljdv ter je pripravljen vsakemu pomagati. Saj smo prišli na žalost tako daleč, da Ijndlje več ne znajo dobro pisati ne slovenski in ne nemški in da je naš dobri občinski tajnik tisti, ki pomaga ljudem iz zadrege. Kolikokrat še najdemo našega Pqpija pozno zvečer v občinski pisarni uradovati, ker je podnevi reševal osebne prošnje ali bolniške liste za Bog lonaj ali pa še to ne. Končno moramo biti zadovoljni, da 'tistih nekaj sto šilingov, ki jih zasluži gospa Marija Lipe na mesec, ne gre toliko iz našega žepa, ker nam jiih gospod tajnik pridno vrača z obrestmi po svojih dobrih zvezah na pristojnih mestih. Zato prosimo našega Pepija, naj nam to neljubo obrekovanje oprosti, sami pa moramo biti odslej pravičnejši in modrejši pri obrambi naših pravic. Andrej Lausegger, kmečki vodja. ZA TISKOVNI SKLAD so darovali: Štrukelj Franc, Cleveland, USA, 4.— $; Sleme Franc, Cleveland, USA, 2.— $: Pintar Marija, Montreal, Kamalda, 2.— $; Miklavčič, Bataova, Kanada, 1.— $; Schellan-der Ana, Trabenče pri Podravllljah 150.— šili.; Karner Niko, Celovec, 100.—; č. g. Ka-ricelj Andrej, št. Jakob v R., 70.—; č. g. Picej Mdhor, Sflhernlberg i. P., Salzburg, 60.—; Gregorič Štefan, Globasnica, 47.—; dr. Grafenauer Jožof, Leolbendonf bei Ko.r-neulburg, 40.—; č. g. Pogačar J., Ebcm-Mau-raOh/Aohehsee, 40.—; Wornig Angela, Le-dince, 30.—; c. g. di. Zablatnik Pavle, Celovec, 40.—; Ošina Janete, Lepena, 30.—; Stare Franc, Tris|taoh, Lienz, 30.—; č. g. Fatur Jakob, Zeltlschaoh/FriešaCh, 25.—. Po 20.— šil. slo darovalli: č. g. Nadrag, Škofiče; č. g. Miklavčič, Spilita!/Dram; č. g. Moschitz Jakob, Brdo; č. g. Katnik Franc. .Bilače; č. g. Srienc Kristo, Šmihel; ravnatelj dr. Tischler Joško, Celovec; č. g. Brumnik Franc, Kdtimalra ves; Č. g. štrekelj Jakob, Gurcmče; č. g. Kunstelj Jože, št. Vid; č. g-Groblar Ignac, Dbllladh; St. Paul, samostan; č. g. Laura Mihael, Kičanje; č. g. dr. Mihelčič Franc, St. Johanln i. Waillde, Tirolsko; č. g. Ulbing TolmaŽ, Skočidol; Gril Amilom, Plazmica; Reiter Janete, Bunca; Doujak Marija, šmartiiln pri Ro/eku; Hobel Marija, Vogle pri S inči vasi; Primožič Terezija, Spod. LlibUče; Isop Franc, Gorinlčiče 'pri Št. Jakobu; Schuschnig Jožko, Spodnje Rute pri Žrdlou; VValdhauser Marija, Sveče; Partl Genovefa, Sveče; Rupitz Apolonija, Grablja ves; Fugger Anton, Ravne pri Ro-idkiu; Pavlič Janez, Podroje pri Globasnici; Pbrtsch LudbVik, šteben; Miklau Janez, Sinča ves; Leitgeb Terezija, Pl ibedk; Ran- (Nadaljevanje na 8. strani) NOGOMET: Celovška Avstrija razočarala Avstrija — WAC 0:0 (0:0) Se'1'e 'pretdklo neidelijp se je (pričel prvi kolii ipomladainlslke j logom utrne sezone 1963. Celovška Arvsitriilja, ki je ivcljala za fnvo-rita, je pri tej tekmi imela vdliilko smolo. Kajiti v 19. miiinniti je stal S|pMitlčan, Bernard Vukas, sam pred gololm, iki ga je čuval dtz-vrenni vratar Pichler, iln mi mogel iporimiiti Žoge v gol. V 20. miiinnitii se je ilsito zigodiilo Lorberju II., ki je tokrat igral na desnem kiriliu. In v 4. miiniuitli drugega ipolčatsa je bil' w>pet Vukas, Id je zastrelil enaijlstimeitroiviko — in tako je šla »zaffdldna zmaga« po vodi. Soullniilkiu Marjcihalllu iz Gornje Avstrije sta se stavila sledeča 2 'kaidira: Avstrija Celovec: Garntner (Pilhoirner); Uingeiher, Vavjiot, Sadkmann; BulJwaitsch, Hohaniborgor; Klug, Lortber II, Reipitsch, Vukas, Senauer. — WAC: Pichler (Hailden); Janedk, Hollaus, Nick eri; Neimanslky, Len-zilnger; Sizdkol, Cejka, Garastlhaler, Sizolniilk, Pesi. SMUČANJE: 1. Marianne Jahn (Avisitrilja), svetoivnia prvakinja slaloma in velaslaloma, je brcz-j dvomno najlbolljša smiučairka v slalomu. Ni I fiuda, da jo imenujejlo Ijiulblljemci bdleiga %>oirta »ikiralljico slaloma«, kaljlti njena teh-' nična dOviršenost in kalčja gilbčnoBt med vraitoi res mnogo prednjači Visom drugim, talko da se le malokdaj posreči kaki drugi smučarki piretaagalti »nepretasllljdivo Mari-jainlko«. Z zmagami v Oborstauinu, Grin-delwalldu, Baldjgalsteilniu, v Bad Wieseej|u, Mogeljn, Le Montu i. dir. prelclvtsem v slalomu so jp že lansko sezono, ipdsdbmo še po osvojitvi naslova svetovne prvakinje v Chamomixu, onoiglaisno iproigjasili časitniki z idealno štdvillkio 0 za najlboljso smučarko slaloma na svetu. Svojo kvaliteto je neštetokrat dolkaizala tudi tekom letošnjega leta, ko si je nizala zmago za zmago na različnih meidnarOdnih tdkmaih, kakor v I sdha-gunisu, na Halhnenlkammu, v Marijinem Ceiljiu ... priborila si je tudi naslov avstrijske prvakinje v slalomu. 2. Francoz G. Perillat, ki je veljal zadnja lota kolt naljlboljSi v smuku, je letos zelo Popustil in z nijiim vred Hudi mnogi1 i izmed njegovih včasih zelo znanih roj alkov. Z edino zmago pri tdkmaih svetovnega formata Gospodarji so zborovali V četrtek, dne 14. marca, popoldne so se v Mohorjevi hiši sešli rožanski, gorjanski in podjunski gospodarji na občnem zboru Kmečke gospodarske zveze. Častno število navzočih je pričalo, kako zelo se naši možje zanimajo za gospodarska in socialna vprašanja in kako tesno so povezani s svojo stanovsko organizacijo. in sicer v Gmiimdehvaltdlu pri slalomu in le z maloštevilnimi boljšimi uvrstitvami je •kitcs mogel razveseli ti Francoze, ki po-lagaljto veliko vaišnost nanj. 3. Preisenetiljlive zmage je požel treniutno eden najibcCjšilh amu/čamjev na svetu Avstrijec Gerbard Nenning. Še škoraij vedlno je oidllilčrao zaUtcipal Avstrijo v divolbolj u z Francijo, ki (tvorila Se vedlno nesporno težišče moSkega kvalitetnega smuifarljia, s tem, da je oidldčil malilsflkaltero tekmovanje zase. Slplošno pclzornost je obudil 'že Jalni, ko j'e slavil zmago na Habnanlkaimmu in tudi pri ndkatarih druidih tdkimalh. Letois pa si je prilboiril v odsotnosti Zimmermanna celo nalslov avstiriljislkega prvalka, nadalje zmagal v Italiji na Tre-itre tdkmovanjiu, pri pred-olimlpijlslki preizkušnji v Ininisbrudku in na drugih. HOKEJ NA LEDU: Od dne 7. do 17. marca je bil Stock-holim iprilzorisče tekam za avetovno prvenstvo v hokeju. Udeležilo se jic skupno 21 držav, ki so bile po sposdbnolsti ralzvršče-ne na 3 skupilne (A, B in C). Zelo dramaltilčne so Ibile Ibodbe v skupini A, itz katere naj bi izšel svetovni prvak. Do zadlnje tekme se namreč ni vedelo, komu bo šd ta časten nalslov. Sprva je vse kazalo, da Čehom. Toda sreča jim ni bila naklonjena in klolriiJi so Rusom {1:3); ker pa so tudi proti Kanadčanom dosegli le polovičen uisipoh (4:4), niso več veljali za resnega tekmovalca v borbi 7.a prvo mesto. S tem pa so napravili Švedom, ki doslej še niso bili poraženi lin- Se že smatrali za svetovnega prvaka. N ihlče namreč ni' več Obračal večje pozornosti na Ruse, ki so že v prvi tekmi podlegli švedski (2:1). Nenadoma pa se je rusko moštvo znašlo na vrhu lestvice in šele zidaj sc Švedi opazili, od kod jim preti nevarnost. Ko pa so bili preteklo nedeljo Švedi nepričakovano premagani od Čehov, bi Švedom le še Kanadčani pripomogli na prvo mesto. Toda Rusi so se izkazali za boljše od Kanadčanov in tako radi boljšega razmerja golov (šlo je le za 1 gol) postali svetovni prvak, švedsko pa porinili na 2 mesto. Nadalje se glasi lestvica: 3. CSSR; 4. Kanada; 5. Finska; 6. DDR; 7. DBR; 8. USA. Avstrija, ki je morala igrati v skupini C je dokazala, da bi zaslužila uvrstitev v skupino B. Z visokimi rezultati (med drugimi 30:0 proti Belgiji) je zanesljivo dosegla prvo mesto. Edini resnejši nasprotnici sla ji bili Madžarska in Bolgarija. Uvodno je avezin predsednik g. Fric Kumer z Blata pozdravil navzoče zastopnike kmetijislke zbornice v deželi in. okra-jllh ter ostale in je nato podal besedo g. dr. Vinku Zwitterju, ki je govoril o tem, kako razpravlja »Mati im nlčiteijiica« o kmatijislkom problemu: »Misli sv. očeta o kmatiljlskem vprašanju sicer niso obvezne, vendar po svoji tehtnosti izredno važne. Vise tri velike socialne okrožnice Cerkve pOstaVljaljo naljipmp jalsna načela k štirim n a j, važnejšim problemom sodobnega javnega življenja: 1. Svoboda in dostojamisltvo čllOvefca-ipo-edinca sta maj večji kulturni pribitvi človeštva iln morata ostati naokrjienli; 2. Zdsdbno premoženje mi nujno socialno zlo, če se lastnik zaveda tudi svojih saoiallmilh dolžnosti; 3. Delo jie dolžnost vsakogar, delovni zaslužek pa mora zasigurati tudi gospodarski obstoj delavčeve družine; 4. Država naj v socialnem pogledu ne bo ne brezbrižna in ne samodržna, marveč nalj iposraduije pravično razdelitev narodnega dohodka.« Govornik jie nato prešel na agrarna izvajanja pastirske okrožnice im izvaja! med drugim: Gilvillizatorno zija med podeželjem in mestom velik prepad in vsa javna mesta so dolžna, da posredujejo 'podeželju vse moderne pridobitve higijenskaga, kul-iturnegai, vzgojnega, socialnega in prometnega značaja, sicer se bo dežela redčila naprej. Agrarna politika države mora s svojimi ukrepi upostaviti pravo gospodarsko razmerje med kmetijiStvom in drugimi stanovi.. Kmetlijlstvo pa si mora organizatomo, strokovno 'iln zadružno kolikor le mogoče pomagati tudi samo. Kmet mora slediti tehničnemu napredku, cene njegovih pridelkov pa morajo biti pravične in njegov gospodarski ter socialni! položaji izravnan iz drugimi stanovi. G. zlbomiilčni svetnik Mirko Kumer, pd. črčej starejši, je malto podal poročilo o položaju kmetijstva v letu 1962. Med drugim je povedal tole: Kmetijski položaj je še vddino napet. Vedno spet dela skib n. pr. prodaja govedi, če ni urejenega izvoza, šele v zadnjih mesecih se več eksporiira v Nemlčijio iln Italijo. Kmetje enotno zahtevajo mlečno ceno S 2.50 za lir ter. Glede lesnih cen so pogajanja z lasno industrijo v teku. Kmetijlska proizvodnja je vilšoka, v letu 1962 se je poviSatla za 7 odlslt. Samo tretjima mleka se porabi mdposredino, otstaii dve tretjimi prdddlaljo, pri čemer smo pač odvisni Od izvoza. Proizvodnja pšenice presega domače potrebe. Svinjerdja je lani nazadovala za 20 od Sto iln to spričo nerednih dohodkov. Zeleni načrt odObruje kmetij-sltivu pomoč v višini 450 milijonov, a po mnelnljiu sltrolkOvnjalkov (bo za nadaljlno po-sipeševanijo kmdtijistva (potrebnih 750 milijonov. 35 tisoč svinlj je zmrznijonib v skladišč ih ter 10 tisoč gOvedi. Priznati, pa je trdba, da je dosedanja agrarna poliitilka naše države prinesla mnogo dobrega i'n kmdta rešila tdžke krize. A še več 'se bo db vzajemnem inaStojpu prizadetih dalo doseči. Govornik je nato pdsvdtil pozornost vprašanju avstr.ij|ske priidružriltve k Evrdp-iskli Škulpndslti. Pri tem je navajal nadvse zanimiva lizvaljianja min. svet. dr. Sclrroe-deTja iiz Bonna (povodom kmetijlskega vit-SolkošolISkega itddlna v Celovcu. Evropska gospodarska vzajemnost dma tudi v Nemčiji Isvoj.e priijialteije in ne-priljatelje. Da je v povdjuih ildtiih indu-istrija. zapOčela z Jzvozdm, je ibrllO mogoče samo na račuln nemških Ikmetov, ki so morali poceni prodajati Svoje pridelke. Nato So začdlii z zelenim načrtom in .kme-itijškilm izalkonOm iln dosegli prav lepe usipe-he. Rimlslki protokol EWG izrecno predvideva, da se mora urejevati sku|pni agrarni trg talko, da bo kmetlijlstvo zaldobiio primerne didhOdke. Sicer pa so v Ameriki taiste agrarne skrbi kOt v Evropi. Kar bo IkmOtijistvo napravilo zmožno tekmovanja, je iizlkijulčno dobra 'kakovost pridelka. To je v Nemlčijfi! prva skrb. Druga pa je v zadružnem izdružejvalnjiu kmetov pri nabavi, iprOilzvOdnlji in prOdajd1. ‘Govornik g. Kumer Mirko je svOja nad- iVse zanimiva izvajanja zaključil z besedami.: ■ In kaj mi slovenski kmetje? Ali naj ■ trepetamo, kaj bo z nami? Ne! Bo- ■ dimo, kot pesnik pravi: Orjite dalje ■ svojo domačo grudo! Naprej sejte ■ zrnje, da bo Bog dal kruha nam BI in vam! Sledila so poročila okrajnih zborničnih zalstopndkov talko g. Waldhauserja Fobija, ki j.e poročal o delovanju celovške okrajne zbornice. Delo se izčrpava pretežno v sejah, na katerih so razpravljali med drugim zadeve odškodnine kmetom pri eilektirifilkaci-jah ob Dravd1, gozdarske dn druge prilike. V sledečem razgovoru so bila zanimiva az-vainja č. g. Kogleka o možnostih tujskega prometa. Poročila in volitve Izvtaijamljiem govornikov je sledil zapisnik zadnjega občnega zbora ter poslovno po-nočilo za leto 1962, nakar so navzoči po raz-irešnlci staremu odboru votldlli naslleidnj(t novi odbor svoje zveze: ipredlsednlilk Fric Kumer, ČUČdj mlajši, na na Bllaltu, poldpredsedlndk Galob Anton, Pavlih v Ma-lošfiali, tajnilk dr. Vinko Zvvitter, Celovec, tajlnikov namestnik ini. agr. Jožko Skamlič, Tinje, OdbOrnlikii svdtlovalci: č. g. Koglek Jože, župnik, Lepušic Janko, Ravne pri. Rožeku, O itz Franc, Birnca, Gregorič Lojze, Gllobaslnlilca., Wutej Franc, Pdjlovec na Lolčilu, Waldhauser Foltej, Slov. Piajberk, Ogris Janko, iKotamara veB, Jurij Trampuš, Dob pri Pliibetiku, Domcj Ignacij, Rinlkole, Kordeš Štefan, Globasnica, Tolmajer Janko, Raldiše. Lepo 'uspeli občni zbolr je predsedlndk zaključil s ipozivom, naj svdjd stanovski orga-nižaoiji (posvetimo še naprej svojo pozornost din ljubezen. filmska teina Bistrica v Rožu. — Sobota, 23. 3.: Mittemachts-spitzen (IV). — Kriminalni film. Ndko ženo bi radii podedovamja radi spravili v smrt. — Nedelja, 24. 3.: Die Buddenbroock, 1. Teil (IV). — Sijaj in propad neke nemSke plemiške rodbine v sredi preteklega stoletja. — Sreda, 27. 3.: Gcsucht wiird Mbr-der X (IV). — Nem Skl kriminatn film. Dva časnikarja imajo na sumu, da sta neikoga umoiiila. Borovlje. — Sobota, 23. 3.: El Perdiklo (III). — Film iz divjega zaipada o preganjanem, kii hoče maSčovati neki umor m o njegovem preganjalcu, ki ga mora umoriti. — Nedelja, 24. 3.: Zwei Bayer« in Bonn (IV). — Dolgočasna nemška veseloigra. — Torek, 26. 3.: Der Teppich des Grauens (IV). — Kriminalni film z neko neverjetno zločinsko zgod-lx>. — četrtek, 28. 3.: Wenn die Alpenrosen bitih* (IV). — Otrok privede svoje ločene starše zopet skupaj. Dobrla ves. — Sobola in nedelja, 23. in 24. 3.: Dor Orgeibauer van Sl. Marien (IV). — Domovinski film. — Sreda, 27. 3.: Harte Bursohen, stoilc Ziihnc (III). — Potovalne pustolovščine neke velemestne gospodične v divjem zapadu. Miklavčevo. — Nedelja, 24. 3.: Vertausohtes Leben (IV). — Dramatičen film. Radi zamenjave dveh dojenčkov prideta dve družini 18 lot pozneje v težke konflikte. Sinča ves. — Petek in sobota, 22. in 23. 3.: Die Falle von Tula (IVa). — Kriminalni film iz divjega zapada. — Nedelja, 24. 3.: Der Halhvangerhol ohne Etben. — Sreda in četrtek, 27. in 28. 3.: Der Henkcr ist untcnvcgs (IVa). — Kriminalni film o neki tihotapski bandi, kjer se vrsti umor z« umorom. Za odrasle s premislekom. št. Jakob v Rožu. — Sobota, 23. 3.: Stadt ohne Mitleid (IV-f-). — Dramatičen film. štirjd ameriški zasedbeni vojaki se morajo zagovarjati prod sMi3klove Zale«, katero so mdkolč igra® koroški kmdčki igralci v Ljubljani. Tu govori o pobožnosti« ki je prqvevala vsako kretnjo ligrallcev na odru, o prizorih, nad katerimi je plavala čudobita svetost in talko globoko Občutje, da si bil pretrdsen in So ti privrele solze iz oči... To je (prava ljudska igra; danes jo limcnujejo tudi laično igro. V njej stopa iislkrenolst poldaljanja prdd Ikalkovostjp ipodar janlja. Pri1 talkllh igralcih, iki igrajlo iz živega doživljanja, je mogdče, da spričo njiogo-vaga nOtralnljelga ognja pozabiš na pomanj-kljiivostii v igrskii tohnliki, (kalkOr se je to zgodilo Otonu Župančiču, ko je gledal preproste kmdčke 'igralce s Koroške. In to je treba našim igralcem prikazani kot prvi predpogoj uspeha pri tnjjlhovam idealnem prizadevanju ob nastopanju na nigrskih predstavah. Iskrenost, preprolštolst ter re-isirtično dolživtljanje dbčesltvonlih, to je Jjuid-tslki dogajanji, so cemeljii j>ravega Ijinddkega igranja. efe (ilnu ketja soeta Človeška družba — maisa se dalnes vdč ne zanima za posameznika', ki nič več tre ve lija.« Psihiater je dognal, da je sicer .normalnega človdka družbelna izolacija pripeljala (do te 'duševne dboIdLOstii. Obtoženec pa je bili oproščen. KAKO 140 Z LETOŠNJIMI »OSKARJI« Že v 35-tič bodo delili ^Oskarje« za najboljše film e zadnjega leta. Prava tekma se je že začela za dosego tega častnega naslova. Pri ocenjevanju filmov za to odlikovanje sodeluje vdč kot 2000 članov ameriške filmske akademije. Doslej ima najvdč izgledov, da doseže prvi častni »Oskar« film pod imenom »Law-race of Aralbia«, o katerem smo že poročali, tla prikazuje dobo angleške kolonialne moči v arabskem svetu. Naslednjo oceno pa bo najbrž dobil film »Kdo moti slavčke«. »Oskarje« bodo letos delili 8. aprila. KJE JE LOLOBRIGIDA? Pred nekaj leti najbolj znana filmska igralka in »najlepša žena sveta« je pred nedavnim s svojim možem Mariborčanom Škofičem zapustila Italijo in se preselila v .Ameriko, kar je zbudilo mnOgo kritike bodi mož! me nagiblje na moška dejanja, ker je moštvo nekaj častnega, a tudi zato, ker ostanem tako dosleden in zvest samemu sebi, kar je tudi neka vrednota. Tako me več nagibov (vrednot) nagiba, da sem resnično mož v življenju. Pravtako pa tudi velja: čim trajnejši so nagibi ali vrednote, tem trajnejša je moč načel. Iz enakega vzroka pa more moč načel tudi pojemati ali celo popolnoma prenehati. Če človek izgubi smisel za to, za kar se je malo prej navduševal, tedaj bo kmalu zavrgel načela, katera je gradil na vrednote, katere je zavrgel. Tako drži pravilo: čim večja je vrednota, tem večja je moč načel, in čim bolj pojema spoznanje vrednot, tem bolj pojema tudi moč načel. med Italijani (nekateri so jp celo nazivah. za izdajico italijanstva). Koncem letošnjega februarja pa se je menadoma pojavila v Parizu, kjer 'bi naj bila v avdienci pri francoskem (ministrskem predsedniku Pompi-douu. Poročila pravijo, da bi se naj »Lollo« v najbližnjem času preselila v Francijo in največ zaradi finančnih razlogov, kajti v Franciji so baje davčni vijaki do filmskih umetnikov še dovolj (prizanesljivi. MUSSOLINIJEVA HČI PROTESTIRA Grofica Edda Oiano, liči italijanskega d(ikta|taijjia iin ustanovitelja zloglasnega fašizma, BoUita Mussollilnlija iin žena nekdanjega izuinainljega milnlisltra Giaina, hoče usta-vlitli predlvaljalnlja filma »iProcets v Veroni«, katerega je pri|pra|viil i ta®j antiki ffilllmlslkli producent Diilno de LaurCntiis. V tlim filirmu prikazujejo proces in usmirtlitev grofa Cia-na. Svojo pritožbo Utemeljuje grofica s titdiitivfljo, tla jie film netočen, ndkoreikten in ža!j|iv za predstalle. Film šo kazali v Benetkah lin bližnjih Melstrah, 8. mairca pa bi ga tnoralJi predvajati kar v 108 kinodvoranah itallilje, a je začasno ustaivUjen. NA »OSKARJE« ČAKAJO Kot vsalko ildto, bodo tudi letos v začetku aprila razglalsili imena onlih »srečnih«, ki bOdo deležni inajivdčjlega Odlikovanja t' fillmUkam svdtu, ko bodo prejeli kipce »Oslkanja«. To filmiSko razsodišče ima zClo težavno nalogo, kaj® zadnja leta je postal lov za »Oškatjli« talko nellojialien iin v reklami 'pretiran, da so temu podlegli celo jurv-možje. Ameriška OlimlsJka akadomijia je letos posebej oipazorila iralzsoldišče, tla se naj zavaruje prdd vplivi in prilStrainoistini pri delitvi nagrad im se maj pri tem držijo pravičnosti in svoje vesti. Samotar - žrtev brezsrčnosti (Slika iz brezsrčne sodobnosti...) Prad sodiščem je bila Obravnava, pri kar tori je Ibil ojbtdženec molž, ki je ddlga leta živel življenje samotarja. Zagovarjati se je moral, ker jle v obupu naJd lastnim življenjem zaradi brezsrčnosti Okolice v svoji podstrešni sobi (podtaknil ogenj, ki je gro-«31 uinlilčiti cdlo stavbo. Že zgddaj mu je umrla maki, edina, ki je živela zalnj in ga razumela. Kot revna delavska (družina v predmastjb velemesta so se stlislkali v tesnih prostorih (kletnega fclalmovanja. Po smirti matere pa je o|če kmalu pripeljal1 drugo mater iin od takrat za falnta v isltanovainlju ni bilo več prostora. Umakiniti se j:c morali na podstrešje, kjer si je sam »izgradi!« bOrno sdbiCo. To je bil odslej njegdv življenjski prOStor, kjer je v »amoi;! in zavrždnOSti od družbe živel življenje samotarja. Svoje borno kosilo je sicer še smel ogreti na štedilniku mačehe, a njegov prihod je bil vsakokrat ndzalželien. Dobro je to čutil. Bi! je zato še bolj zagrenjen. Kot pomožen delavec sli je služil trd kruh pri ndkelm zidairSkem podjetju. Pri istem delodajalcu je delal pdtnaljist let din zadovoljni so hi® z njlim. Bil je zanesljiv iin vet!en delavec, tih in Vljuden. Medtem mu je umrl tudi oče in mačeha si je našla drugo Stanovanje. Kmalu so novi najiemlnliki zahtevali ittuidi Od Stanovalca 'saimuane. podstrešne sobe, da jlim jb prepusti; old souporabe kuhinje pa sb ga že ffltalk izrinili. V življenlju samotarskega molža je bil to talk -udarec, da ga ni premelsdl. Z/ajpulstSti podstrešni Ibrllolg, kjier mu je bilo edino pribežališče iin kjer jie preživel vsa leta od s veje mlaldbsti, na kar ga veže toliko spominov, čeprav grenikih ... To je preveč za -njegovo ipreproSto živflljieinlje ... Čutil j'e, da se je ves Isivdt zalklel proti njemu, da ga vse preganjia, Vse sovraži'... Bdi je strt. V tem duševnem prelomu njegove notranjosti je v veliko (Začudenje delodajalka, kateremu je pdtnajlSt let zvesto delal, ddpbvedal delo. Po pardnovinem blbdcnjlu po prddmelStnih zakotnih ulicah — ko mu je pošel še zadnji denar, se je vrinil v sVOjo podstrešno sidbo, 'kjeir je po nemimi ndči zgodaj Zjntraj vstal, zmetal vse ‘svdje »limdtje« ma (pdsteljo telr v blazno-Sti vse Skupaj: zažgal. .Hitro je zapustil pod-Btircšlje in hitdl na vlak tet sc odpeljal v scuadnlje meiSto. Tam je 'Modli brez cilja, ddkier se ni sam javil policiji, rekoč: »Zaprite me, saj ne vem vdč, kam vodi moje žitviijeirije.« Do .požara v podstrešni sobi (pa mi prišlo, iker je to prgprdail solsdd, ki jie še pravo-čatino opazili mevarmdSt. Prišlo je do sodne obravnave. Tam je tele bila razkrita viša revščina nesrečnega moža. Predsednik sodišča jle 'Ugotavljal: »Treba je poznati žMjjenjlsIko pot obtoženca, ipdtem je šdle mogdče ugotoviti kako velik delež krivde na tem Slučaju mori človc-ilka družba. To je tipičem slučaj] maše dobe. JANEZ JALEN: 23 CVETKOVA Vilka ZGODBA Cilka je milovala tiste srne, ki vodijo v takih divjih pogonih mladiča, morebiti cdlo dva: »Strašna mora biti njih skrb, kako maj jim rešijo Življenje.« Par golobov je spet priletelo na žir. Hotela sta že sesti, pa sta opazila Cilko. S široko razprtimi iperutmicami sta se odpeljala na polje Ob Savi. »Kako sem si želela otrok, pa jih Bog ni hotel dati. Je že vedel zakaj. Kam bi sedaj z njimi?« Cilka Ijc sddla: Glblbdko pod mjo je šumela Sava. Na cesti iprOti Soteski je dre-'veči avtdrndbill dvigali oblak prahu. Tik pred mjo so predle mušiioe sončne žarke. Ne daleč za njenim hrbtom je dolbla žolna itrhell Vrh. Cilka pa je sedela, kakor bi nlič me videla iin nliČ me iSiišitla. V mislili j|e še enkralt hodila po isvoij(i današnji pdti. — še tarna je bila, 'ko jie zjutraj odšla dd dotna. Z lleslkmlko je morala Otepati roso z grmdVja, drugalče bi bila vsa mokra. Molilo pdd vrhom je velik gams go-Sčilr ie melkaj kdrakoiv pred mjo preskočil stezo. Usltrašila se iga je Ikakdr samega črnega hudobca. Skozi Nomenj je morala teči, drugače bi: bila skoraj; zamudila Vlak. BldjSko jezero se je svetlikalo v jutranji svetJldbi. Od otdka IprOti bregu jie drsel isalmdten čoln. Jesenice so bile .pdllne dima. Premeta-vanje žollaza je Udarjalo Jz tovalme. Na ravnimi ipOd Vdx> je sdnce iprilsijalo v vlalk. Sikali n e iPeei mad Brozmico in Rodinami pa so bile še Vse mračne. Pa vendar je Cilka ddbro razldčilla voz, kr se je ||xjča!si ipomlikall -po Strmi, ostro začrtami pdti, prek širdkilh irndlf. V Otdčalh je izstppila. Romarjev ni bilo kar milč. Pa saj Cilka se nli za milkogar brigala. Muldilo se ji je ma Brezje. V spovednic! se je ddlgo ipomudila. Mimogrede ji jie 'prišlo ma misel, da jo imajo žanlslke, Iki so čalkale za njo, gdtoiVo za veliko grešniCo, ko toliko časa me opravi. Cilka pa le mi mogla pristati na slpovedni-'kovo prigdvarjartje, da naj skuša še potrpeti. Že je hotela Obljuhiitd', pa se je spomnila, ikalkšen pekel je ddma. Zavedela se je, da bi dbljlUbe ne mogla ilzpolimM. Po svetem Obhajilu je 'pOkllekmila na 8to(pni'co pred Marijin oltar. Zagledala se je v milOšti polni, Ik Jezuščku nagnjeni Obraz 'in molila lin prdsiila. Saj mi hotela, .pa se mi miogla ubraniti. Sdlze so ji .pridrsele ma lita. (Ni jih mogla zadržati. Brisa® jih je morala z lObcem, čeprav jb je 'bilo sram. Dobro, da je mihče nli poznal. iPdčai® se j;e UrnUrila. Kakor bi ju bile sdlze iizpralle dokaj grenkobe 'iiz srca. Vsa ponižna in mdčna je še drsala po kolenih Okrog Oltarja. Šele zunaj- certkve se je spomnila, da mora dati še za sveto mašo v čast Materi božji v dober namen. Pohitela je mazaj in se spet za kratek čals Ustavila pred Marijo. Zajtrkovat mi utegnila 'M. Se jli jie preveč mudilo v Radovljic o, da opravi ddpOldne. Od začetka je hodila tako naglo, da se j‘e le itn pa tam amila ma mjliive Ob cesti. »Kako dobro polije imajo ljudje tukaj. Vse drugačno kakor pri mas v gorah.« Skozi podvinski gozd jie prigriznila nekaj malega od po|potmje, ki jo je motsllla s sabo v košari. Ko je pa zagledala radovljiški zvonik, j|i je ipostajial korak zmoraij bolj (počasen. 'Pred sodnijo je hotel kar zastati. »(Kaj hi se obotavljala. Moram pred sodnika.« »Ddkle, kalj bi rada?« jo je pogledal sodnik prek naOčriikov. Cilki |j|e hlilO merodno. »'GotOvo me ima iza (nezakonsko mater, ki se ije prišla potegovat za pravice otroku,« je mislila im plaho 'povedala, da je že omožOna. »Talko. Žena 8tc že. Pa kaj želite?« »Ločila bi se rada,« Ije že skoraj zašepetala Cilka. »Tako? LdčJla? Kaj Ije ta moda tudi že ma kmdte zašla?« se jie prijel sodnik z obema 'rekama za mizo lin srepo gledal Cilko izpod čdla. »Oh gdsipod svetnik, saj; vi ne veste —,« je slkorajj zajokala Cilka. »Talko. Marslikaj 'veni in mairaikaj drugače 'vidim Ikalkor ‘drugi.« Sodnikov glas je .izgubil 'vso robatost. '»Kako valm j'e pa ime?« je prav po domače vprašal. »Cilka sem.« »NO, Cilka, pa sedite,« je pokazal z rolko 8tol, »lin povejte kako ih kaj.« Cilka je prilpiovedOvaLa, .sodlnik je pa poslušal. Vmes je 'vlčasih kaj pogodrtijal. čil' Ika mi Vsega raZlOčila, razumela pa je, da je bil nejevoljen na milčvredme babe im na nOrčave dedce. Cilka je 8kOUčaLa lin Občutil®, ‘kakor bi bila vrgla najtežjo 'ijiulho Vlažnega lištja z raman. Sodnik se je zravnal: »Tako, Cilka. Prav dobro vas razumem. Uganka mi je pa vaš mož. T alko brhkoto ima ddma , pa se z drugo peča. Trot!« Cilka se mi mogla zdržati smeha. Pa se je spolmmliila, da bi jo utegnili 'imeti sodnik za nečimrno, češ kako dobro se ji tzdi, dj mu je všeč. Hitro se Ije zresinlilla: »Res n® drugega me kaže, kakor da se lolčiva.« »Pravico ilmate. Samo —.« Sodnik je vstal in se sprehodil po sobi, »za' zdaj še me ibova Vložila tožbe.« »Gospod slveltnik,« je zaprosila Cilka-»Kalj, bi še čakala, ko me more biti nikoli več prav.« »Prav, prav. Tako res nikoli več ne bo, ikalkor bi lahko bilo. Komu je pa za vse prav?« »Potelmltalkem som zaman prišla v Radovljico,« je Cilka kar Vstala. »Nisem rekel, da ne bo mič. Le ne mudi se ne 'nikamor. K župniku pojdita še prej-* »H župniku,« je za|skrbdto Cilko. »Da. Ge vaju je prerahlo povezal, naj pa slkuš-a sedaj; pritrditi.« »Gd-pdda Janeza smo že pokopal®,« 'h1 P •» | * S * /A * N * O * B * R * /\ * NI * J * E ČETRTKOVA ČRTICA: JEAN JE VEDNO SAM Kadar so fanitlje v neddlljb ipotpoibdne hodili s svajlitnii dčoti na nogometno tdkmo, je Jean hodili sam. Ni imel očeta. Živci je z materjo sam. Tudi na nogometnem igri-šču in doma iln v šoiM je bil sam. Mati je ddlaila v nekem uradn. Vsako jntro olb pol osmih sta Sla sikupaj do ipo-staljaliiSča cestne železnice. Skupaj sta se peljala do glavnega trga. Takrat je bilo vedno tako kpo. Na trgu sta oba izstopila. Mali ga je pdljubilla, potem pa je čakal na drug tramvaj;. Mati se je naglo izgubila v množici, ki je hitela na delo. Jean se je potem odpeljal proti šoli iln ves čas mislil na svojo mater. V šolo nli rad hodil, toda mdrall j,e. Prav 'tako je morala mati hoditi v službo. Vsak dan. Tu nli bilo mogdče ničesar storiti. Saimo Ob nedeljah Sta ostajala doma. Zato je bila nedelja za Jeana n a ji Lel psi dlan. Ves teden'se je veselil nanjo, štel je dndve. Ponedeljek, tordk sreda ... Od pooedcljlka do nedelje se mu je izddlo neskončno dolgo. Sedaj, sedaj, pa je bil šdle ponedeljek. Jean je bil zelo ljubek dečdk. Zato ni bilo čudno, da so ga imele deklice iz šole rade. Do njjiilh se je vedel, kOt da so že odrasle, bile pa so Stare šele enajst let. Prav toliko kot fantje. Drugi dečki so bili Gozdiču spomladi Gozdič tihi in zaimrtzil, zopet bodeš zaživel. Suhe veje zelenele, z njih pa ptičdk bo zapel. Zašomeli spet lesovi in cvetela lipica, kli bo v sivdji hhudind senci, hladila čelo -potnika. če ipoSlušam spev skmiMndsltan, ki se ziblje nad menoj. Se mi zdi1, da v moljem srcu, slišim isti spev iln boj. A. M. z deklicami grobi, nedostojni in zlobni, zato so imele rade le Jeana. »Zakaj tli je ime Jean?« so ga fanitlje vsak daln spraševali. »Smešno ime imašl« Famtije so spraševali še več: »Jealn, zakaj milmaš očeta?« In tedaj je Jean postal otožen, ker niti sarn mi vedel, zakaj. Tudi vprašati mater... Zvdčcir, ko se je vrinila domov, je bila vedno tako utrujena. Doma pa j'e morala opravljati mmOgo podov: pri|praviti bralno, so bila Cilka rada o troši a pota v župnišče. »Sem ga poznali. Škoti a ga je bilo. Pa lo zanesite se. Tudi sedanju vama bo vedel pravo posedali. Morebiti še bolj zadene, kio ga pdsmit nič ne molijo in ne pusti srcu preglasno spregovorit!.« »In 'če se mu ne posteči —?« '»Potem ipa piliidite nazaj' k menil, Cilka! bomo že tako nreriiM, da Ibo vašega moža greli dovesmijo in glasim pozdravljamo in voščimo. Preizkusil zdravilo in umrl Skrivnostna smrt londonskega zdravnika Dr. Samuel Leff, zdravnik iz Willletsdena ■pri Lomi domu, se je Odločil, da bo začeli zdraviti duševne bolnike z ndkim nedavno bdkriinim zdravilom, ilmenovahlim LSD-25 — toda kolt veislten zdravnik je hoteli to zidiiaiviilo najprej dalij čaisa preizkušalii na ■satoeiin selbi, če morila nima kakšnih Škodljivih polsHcdiic. Po-Jkuti 53-llelthega dr. Leffa pa so se končali i z zdravnikovo 'tragično smrtjo. Pet timi potom, ko je vtzd zaidnjo dozo LSD-25, je dr. Ldff paiddl v gldboko 'nezavest, iz katere se nli vdč zbudil. V bol!nišn'Mi Saiilut Painoras v Londomtu, kjeir je dr. Ldff prod kralikim umrl, so pri-tv:dLi z ualtainlčnimi posmrimmli prdiiskaivamij tla bi uigO tol vili, kaj jie pravzaipraiv povzro-Čilb njegovo smrt. Ali je bilo vzrok omenjeno zdravilih alli kalkšna usoidna pomota? PretiJkalve so ugotovile, da so se prvi znalki bolezni jtojaivili takoj, ko je tir. Leff začel jemati zdralviilo LSD-25, ki ima med drugim to lalstnost, da pomaga človeku obudili pozabljene 'spomine iz otroških let. Potom ko j,e dir. Leff že ndkalj dni jemal omenjeno zdravilo oziroma mamilo, se je ddročill, da bo napravil nov polskuis: da sl 'bo nalmirdč vbrliizgal inljdkcijo zdravila z na-sproMm ulčinlkom, kolt ga ima LSD-25. Zdravnik, ki voidi prciilJkavo, je minanjia, da ise je dr. Ldff piri tem zmotili in si namesto tega zdraiviTa vbrizgal injekcijo 'imsuliha; slednje bi bilo mogoče, ker je njegova žena diabetična in si' mora dnevno dajati injekcije inisUlina. Ko so našli dr. Leffa v nezavesti, je bila v njegovih rokah briizgavka, Iki jo sicer uporablja njegova žena. Na-idaijmj.e preiškaive bodo morda razvozlale Skrivnostno smrt londonskega psihiatra. MALI OGLAS PRODAJAMO ženske nogavice, perlon, brez šiva, S 6.50 jopice iz dralona S 139.— ženske prešite jopice S 125.— pri SATTLER-ju, Celovec - Klagenfurt, Houpl®w List izhaja vsak četrtek. - Naroča se pod naslovom: „Na5 tednik - Kronika", Celovec, Viktringer Ring 26. - Naročnina mesečno 7.- šil., letno 80.- šil., za inozemstvo 6 dolarjev letno - Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. - Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec - Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. - Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.