85 S4 A 60100200 OSREDNJA KNJIŽNICA PRimurtSKI DNEVNIK IbTttS^S^T™ Cena 200 lir Leto XXXV. Št. 32 (10.251) TRST, četrtek, 8. februarja 1979 °RIMORSKI DNEVNIK le začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni «Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je Izšla zadnja številka. Bil Je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Misli o jeziku ob našem prazniku izmed največjih Prešernovih dejanj je bilo, da je povzdignil slovenski jezik na raven, ki omogočala ustvarjanje visoke Umetnosti. Prešernovo jezikovno delo ni bilo enostavno, saj je trdil ob velika nasprotovanja, ki jih ic premagoval v zavesti, da je Prizadevanje za kultiviran jezik bistvena slovenska politična in kul-tllrna borba. Prešernove jezikovne °dločitve so torej predpostavljale 3Qsno ideološko in kulturno izbiro. l elik Prešernov nasprotnik glede jezikovne usmerjenosti je bil Zavist in učenjak Kopitar, to je eden izmed lakrat najbolj izobraženih in pomembnih Slovencev. Kopitarjevo stališče glede slovenske-0Q jezika je bilo jasno in ga je literarni zgodovinar Ivan Prijatelj °značii s temi besedami: «Sloven-i pisatelj piši samo tako, kakor Sovori kmet, ki je daleč oddaljen °d — mestnih senc — in piši sa-tuo to — kar neposredno potrebuje bmeb,. Skratka. Kopitar se je si-Cer zavzemal za neko ^prečiščeno* Prešernove proslave na Tržaškem in Goriškem Slovenska prosvetna zveza Prireja osrednjo Prešernovo Proslavo v Kulturnem domu v Trstu v nedeljo, 11. t.m., s Pričetkom ob 17. uri. V Gorici prireja SPZ osrednjo Prešernovo proslavo v avditoriju v Ulici Roma v soboto, 10. t.m., s pričetkom ob 20.30. Društvo Slovencev miljske občine prireja Dan slovenske kulture v kinodvorani Verdi v Biljah v soboto, 10. t.m., s Pričetkom ob 20.30. Prosvetna društva iz dolinke občine prirejajo Prešernovo proslavo v občinskem gledališču F. Prešeren v Bol,juncu v soboto, 10. t.m., s pričetem ob 20.30. riovenščino, hkrati pa je bil prepričan, da je pravi model slo ven-ie0a jezika Usti, ki ga govorijo riovenskj kmetje. Do te odločitve imenitni slovenski slovničar pri-,el iz dvojnega prepričanja. Prvič le sprejel Herderjevo tezo o Slojnih kot r.miroljubnih poljedel-fdi*. Bil je prepričan, da ustreza književnost Slovencev njihovi «po-dični nepomembnosti*. Ob analizi rešernovega satiričnega soneta *^rkarska pravda» je Boris Pater-ntl ugotovil drugi razlog Kopitar-le,Ve odločitve za Pcmečkh jezik, lede slovničarjevih zahtev po «po-tnem in razumnem črkopisu», ki bi imel poleg dvajsetih brez-n'bnih rimskih črk še devet no-b’ je Paternu ugotovil, da je **adaj 'delovala utopistlčna slovan-bu združevalna misel, zasnovana Podlagi katolištva in v intere-*u avstrijstva, z Dunajem kot driiževalnim središčem obojega». Kopitarjeva usmeritev ni pomenila ®am° želje po obnovi črkopisa, %aic je bila premišljena kultur-°'Politična poteza. Skratka Kopi-,a pisarija je Prešeren z ostro onjjo zapisal verze: «Da kranj-pClna zaklad ti tvoj odklene, / za-j Us^‘ ročno mestne mi sosede, / p !eta pojdi v Rovtarske Atene.* rešeren je v verzih jasno zo-ersfavi( mestno sredino kmečki. j Srnešii je tezo, da bi morali slo-^eUsJcj pjsatein zapuščati mesto in „a bi se morali učiti jezika med Postirjj. } lopova in Frešernava odločitev ® kultivirani iezik je pomenila re-i^marno, kulturno in politično Uk*0 kultiviran mestni je- „ ’ bi je sposoben govoriti o zna-°sti in sluziti visoki umetnosti, zapostavlja, da imajo Slovenci in umetnost. V optiki ro-ntičnih tez o jeziku in narodu ‘ >0 pomenilo, da morajo Sloven- il Postati dunovno bogati in orni-Val- *** da ne smejo biti usodno , twnjeni med r kmete*. Slovenci ži ..Morajo uveljaviti v mestnem . V«»ju in v krogih, ki imajo od-bj,llno besedo Kultiviran jezik je l *a Prešerna jamstvo, da lah-?° slovenci stopijo na prizorišče s®°dovine kot subjekt in ne kot j dpina, o kateri morajo odločati ^8* (konkretno Avstrija). Skrat- ka, Prešernova teza je kazala že v smer narodne suverenosti, Kopitarjevo prepričanje pa je odrekalo Slovencem kakršno koli možnost samostojnega odločanja. Slovenci naj bi ostali kmetje, o njihovi usodi pa naj bi odločal Dunaj. Velik spopad glede jezika, ki sta ga vodila po eni strani Čop in Prešeren, po drugi pa Kopitar, dokazuje, da vprašanje jezika ni bilo samo vprašanje slovnice in črkopisa. Prešeren je vedel, da predpostavlja jezikovna kultiviranost kulturno bogastvo in politično pomembnost. Tega se je verjetno zavedal tudi konservativni Kopitar. Ni čudno, da so v smislu naše kulturne dediščine prav med NOB posvečali veliko pozornost kulturi in jeziku. Že od Prešernovih časov je pomenila borba za jezik borbo za slovensko svobodo in samostojnost. NOB je bila v naši zgodovini prelomna točka, z orožjem v roki smo si Slovenci izborili svobodo. V gozdovih in med najhuj-šimi borbenimi akcijami pa so številni partizani pisali pesmi, prirejali recitale in igre. Danes poznamo veliko partizanskih pesmi, kjer se preprosti ljudje poizkušajo z zahtevnejšimi pesniškimi in jezikovnimi izdelki. Med borbo za svobodo in prizadevanjem za jezikovno kulturo ni bilo vsebinskih razlik. O Prešernovem dnevu se nam je zdelo primerno opozoriti na izjemna pesnikova prizadevanja za jezik, saj pomeni Slovencem, ki živimo v Italiii, skrb za jezik eno izmed najresnejših obvez. Na politični ravni so v 1 eku odločilna prizadevanja, da bi lahko Slovenci, ki živimo v Italiji, uporabljali materin jezik povsod, kjer je to potrebno. Uzakonitev rabe slovenščine v vseh javnih organih je bistvena postavka zakonskih o-snutkov, ki govorijo o naši globalni zaščiti. Boj za jezikovne pravice je v bistvu boj za našo osebno in narodnostno sffltMdo. Glede tega smo Slovenci izredno občutljivi. Kdor danes nasprotuje uveljavljanju slovenščine v širši javnosti, omejuje našo svobodo. Vsi naši nasprotniki točno vedo, da ko nam osporavajo pravico do uporabe jezika v javnosti, bistveno omejujejo naše pravice. Skrb za jezik pa ne more biti samo skrb za njegovo uveljavljanje. Sami Slovenci moramo našo jezikovno izobrazbo razvijati v skladu z vseslovenskim jezikovnim razvojem. Večkrat govorimo o lem, da Slovenci v Italiji vedno slabše govorimo in pišemo. Pritožujemo se, da šolska in druga mladina premalo pozna slovenščino. Če je to res, moramo zapisati, da je skromna jezikovna izobrazba huda nevarnost za vašo narodnostno in osebno podobo. Res je, da občutimo vpliv italijanščine. Res je tudi, da je slabo poznanje jezika eden najznačilnejših znakov tihe narodne asimilacije. Slabo znanje jezika pa je tudi znak kulturnega osiromašenja. Sistem potrošniške kulture, mračnjaštvo, politična demagogija in druge negativne težnje delujejo prav prekc jezika. Jezik reklame, političnih demagogov in praznih sloganov je vedno skrajno irreprost in poenostavljen Kdor takšen i ezik uporablja, ve, da ljudem krči kulturno in politično zavest. Brez poznanja kompleksnega jezika namreč težko razumemo sedanjost in preteklost. Jezikovna izobrazba je bistveni znak naše splošne pripravljenosti za življenje. Gotovo je, da moramo, če želimo biti v današnji družbeni stvarnosti aktivni in učinkoviti, veliko znati in vedeti. Če želimo ohraniti živo narodno zavest, moramo biti kulturno osveščeni Slab in reven jezik pa ni bil in ne more biti dokaz naše kulturne osveščenosti. Prešeren se ni samo iz veselja mučil s sonetnim vencem, tudi na njegovih jezikovnih dosežkih smo gradili naš0 zgodovino. Tem prizadevanjem se Slovenci v Italiji danes nikakor ne smemo izneveriti. Ob upoštevanju vseh zgornjih u-gotovilev naj velja ob Prešernovem dnevu poziv, da se vsi potrudimo za jezikovno in splošno kulturno izobrazbo. Slovenske šole, ustanove, slovenski tisk, društva, posamezniki, skratka vsi, smo dolžni slovenščino gojiti. To seveda ne pomeni samo branja slovnice. Brez trajnega prizadevanja za jezik ne bomo mogli biti in ostati v prostoru, kjer živimo polnoprav ni subjekt. Bistveno je, da dose žemo globalno zaščito, ki določa naše jezikoviie pravice. Bistveno pa je tudi to, da bo naš jezik bogat izraz naše kulturne, politične in družbene zrelosti. ACE MERMOLJA PRVO ANDREOTTIJEVO SREČANJE Z VODITEUI KPI IN PSI Berlinguer ponovil zahteve KPI Craxi za «paritetno» vlado Poverjeni predsednik naj bi komunistom ponudil sodelovanje v deželnih vladah in krajevnih upravah - Optimizem PSDI RIM — Poverjeni predsednik Andreotti je včeraj pričel prva in najbrž najtežja posvetovanja s strankami: srečal se je namreč s tajnikoma KPI Berlinguerjem in PSI Craxijem. Kaj jima je predlagal, ni znano, vendar se ve, da komunisti s temi predlogi niso zadovoljni, medtem ko socialisti upajo, da bo mogoče z nadaljnjimi pogajanji izcimiti zadovoljivo rešitev. Srečanje s komunisti je trajalo dve uri, udeležili pa so se ga Ber linguer, Natta in Perna. Ob izhodu je tajnik KPI dejal časnikarjem, da Enrieo Berlinguer Bettino Craxi poznajo stališča partije (zahteva o vstopu komunistov v vlado demokratične enotnosti), glede katerih naj bi Andreotti izrazil «nekaj misli* o tem, kako namerava oblikovati vlado. O teh «zamislih» bo danes razpravljalo vodstvo KPI. Sam Berlinguer pa je čutil potrebo, da razprši: morebitne utvare o teh predlogih, ko je na časnikarjevo vprašanje jasno odgovoril, da ni zadovoljen s temi predlogi in da na tej osnovi rešitev krize ni možna. Zdi se, da je Andreotti pred'agal Berlinguerju naj zaenkrat pozabi na demokrščanski «veto» glede vstopa komunističnih ministrov v vlado in naj se zadovolji s tem, da bo KD umaknila svoje pomisleke in oblikovala enakopravne odbore demokratične enotnosti v nekaterih deželah (govori se o Kampaniji, Kalabriji, morda Abrucih in o tržaški občini). S tem v zvezi so včeraj v Monteci-toriu Andreottijevi glasniki širili tako anekdoto: «Glejte, v kakšnih težavah smo. Amerikanci se boje komunističnih ministrov v vladi, demokristjani pa se veliko več boje komunističnih odbornikov v občinah in deželah.* To naj bi pomenilo, da se tej rešitvi upirajo tudi demokristjani sami. Četudi bi KD na koncu pristala na vključitev komunistov v enotne občinske in deželne uprave, pa KPI vztrajno poudarja, da se s tako «polovično» rešitvijo ne more zadovoljiti. Uresničitev odborov demokratične enotnosti in torej premostitev diskriminacije do komunistov v krajevnih upravah bi, kvečjemu, bila le »prvi pogoj* za nadaljevanje pogajanj, nikakor pa ne pogoj za rešitev vladne krize. Po srečanju z delegacijo KPI je Andreotti sprejel socialiste. V odposlanstvu so bili Craxi, Nenni, Si-gnorile, Balzame in Cipellini. Kot izhaja iz njegovih izjav in pojasnil sodelavcev, je Craxi poudaril Andreottiju, da podpira njegov poskus obnove bivše vladne večine narodne solidarnosti in v tem smislu lahko računa tudi na pomoč PSI, vendar je to možno samo na osnovi »ponovne proučitve programa in na ospovi vlade, ki naj bo paritetna in uravnovešena med KD in drugimi strankami, ki sestavljajo parlamentarno večino. Paritetna vlada je, po Craxijevem mnenju, «mcžna le, če velike stranke ne bodo razširile svojih pomislekov in vetov druga proti drugi*. Na časnikarjevo vprašanje je Cra-xi vsekakor poudaril, da se mu položaj ne zdi izkristaliziran*, pač pa »elastičen*. -Kaj Craxi meni, ko govori o »paritetni in uravnovešeni vladi*, je pojasnil pozneje Claudio Signorile: polovica ministrov naj bi pripadala KD, ostalo polovico pa naj bi predsednik vlade imenoval na osnovi dogovora med ostalimi strankami vladne večine (torej KPI, PSI, PSDI in PRI). Posvetovanja predsednika vlade se danes in jutri nadaljujejo. Danes se bo srečal s predstavniki manjših strank, jutri pa bo poročal demokrščanski delegaciji o izidu posvetovanj. Poudariti velja, da vlada med manjšimi laičnimi strankami še precej pesimizma glede možnosti An-dreottijevega uspeha. Večina je prepričana, da bo neizbežen razpust parlamenta in torej predčasne volitve. Izjema so le socialdemokrati, ki menijo, da bo »mogoče rešiti vladno krizo v razmeroma kratkem času*. Ta optimizem, ki izseva iz izjave podtajnika PSDI Di Giesija nekateri povezujejo z govoricami, da baje namerava predsednik republike Pertini v primeru Andreot-tijevega neuspeha poveriti mandat za sestavo vlade Saragatu. V socialdemokratskih krogih kroži že »organigram* nove vlade, ki naj bi jo sestavil Saragat in je na las podobna oni, ki jo predlaga PSI: polovica ministrov KD, druga polovica ostalim strankam. Komuniste naj bi v vladi zastopali »izvedenci*, ki pa naj bi imeli v žepu izkaznico partije. MINO FUCCILLO RIM — Vodstvo CGIL, ki je ravnokar razpravljalo o organiziranem boju proti terorizmu, je predlagalo, naj bi priredili množične pobude budnosti v tovarnah, kjer so se že pojavili ali dokazano delujejo pomagači rdečih brigad in drugih prevratniških organizacij. Član Stalnega slovenskega gledališča v Trstu Rado Nakrst prejema iz rok predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Bogdana Osolnika Prešernovo nagrado za življenjsko delo in posebej za delež pri uveljavljanju SSG v Trstu PODELITEV PREŠERNOVIH NAGRAD »11 SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V LJUBLJANI Prešernovi stihi - vzmet hoja za svobodo duha in kulture Slavnostni govor predsednika izvršnega sveta SRS dr. Antona Vratuše - Med Prešernovimi nagrajenci za življenjsko delo v gledališču tudi član SSG v Trstu Rado Nakrst - Svečanosti so se udeležili najvišji predstavniki družbenopolitičnega in kulturnega življenja Slovenije ter gostje iz zamejstva v Italiji in Avstriji LJUBLJANA — Po tradiciji, ki traja od razglasitve dneva Prešcr-ze smrti za slovenski kulturni praznik, je bila" sinoč nove smrti za slovenski kulturni praznik, je bila" sinoči v Ljubkimi i na osrednji proslavi svečana podelitev sedmih Prešernovih nagrad in 17 nagrad Prešernovega sklada za življenjske alt izjemne dosežke v kulturnem ustvarjanju. Svečanosti je sledil sprejem, ki ga je v prostorih skupščine SRS priredil predsednik predsedstva Socialistične republike Slovenije Sergej Kraigher. Glavna slovesnost je bila v dvo- rani Slovenske filharmonije, kjer je po uvodnem nastopu Partizanskega zbora pod vodstvom Radovana Gobca in pred kratkim koncertnim sporedom v izvedbi Slovenskega komornega orkestra pod vodstvom Antona Nanuta imel slavnostni govor predsednik izvršnega sveta SRS dr. Anton Vratuša, predsednik Prešernovega sklada Brgdan Osolnik pa je podelil nagrade. Med dobitniki Prešernove nagrade za življenjsko delo in posebej za uveljavljanje in utemeljevanje Stalnega slovenskega gledališča v Trstu — kot je rečeno v ohrazložitvi, je bil tudi član SSG, g'edallški umetnik Rado Nakrst. Njegov prihod na oder je občinstvo, med katerim so bili najvišji pred- P0_«RAZ0DETJl]» RIMSKEGA TEDNIKA «L’ESPRESSO>> Jutri v poslanski zbornici razprava o skrivnostnem zapletu zadeve Moro Časnikar Viglione, ki naj bi bii posrednik med domnevnim teroristom in sen. Ccrvonejem, je bil aretiran pod obtožbo lažnega pričevanja RIM — Parlament bo razpravljal o najnovejšem zapletu zadeve Moro, ki ga je izzval tednik «L’F presso* s člankom, v katerem «razkriva» del ozadja še nepojasnjene tragedije. V petek bo namreč vlada odgovorila na številna poslansk vprašanja predstavnike /seh političnih skupin v komisijah za notranje zadeve in za obrambo poslanske zbor niče, prihodnji teden pa bo uoro-čala senatu. Vendar razprava, ki so jo zahtevali predstavniki vseh strank, zastopanih v parlamentu, najbrž ne bo edina posledica članka, ki je v torek treščil kot strela z jasnega v politično zelo napeto obdobje vlad ne krize. Najbrž bo parlament tokrat po dolgem oklevanju končno odobril zakonski osnutel o ustanovitvi posebne parlamentarne komi sije, ki naj razišče vzroke teroriz ma in političnega nasilja v državi Za ustanovitev te komisije se je doslej opredelilo več strank, med katerimi tudi socialistična, nekateri demokrščansl poslanci pa so že začeli pripravljati konkreten zakonski predlog. Edini, ki se doslej še niso izjasnili v tem pogledu, so bili komunisti, ki s bojijo, da bi komi sija lahko zavirala delo sodstva. Po mnenju rredlagatelje- je par lamentarna preiskava u zadevi Mo ro nujna, da a preprečijo nov mo rebitne > olitičm špekulacij Nihče namreč ne dvomi, da je članek «Espressa», kljub dobri veri ured nikov rimskega lista, nagniti plod zakulisnih manevrov katerih cilj je še)bolj razburkati že itak raz burkane vode italijanskega političnega življenja in pogojevati re.še vanje vladne krize. Medtem ko polemika plamti, je rimsko sodstvo, kot napovedano, začelo s preiskavo. Včeraj sta bila zaslišana časnikarja Gianluigi Me lega in Enrieo Viglione. ki nai bi bil posrednik med sen. Cervonejem in domnevnim brigadistom, v pri hednjih dneh pa bo vrsta na de-mokrščanskih voditeljih, ki jih o-menja tednik. V okviru preiskave je dr. Gal-lucci, vodja preiskovalnega urada pri rimskem sodišču, ki vodi preiskavo o ugrabitvi in umoru predsednika KD. odredil aretacijo Vi-glioneja. ki je bil popoldne zaprt v kaznilnico Regina Coeli z obtožbo lažnega pričevanja in kaznive molčečnosti. Kaže. da je ukrep posle dica nekaterih časnikarjevih izmikajočih odgovorov in predvsem dejstva. da ni hotel izdati imena domnevnega brigadista. Pri tem se je skliceval na ustanovni zakon časnikarske zbornice, po katerem ima novinar pravico do poklicne tajnosti. Toda sodstvo ni doslej nikoli upoštevalo tega zakona in se ori svojih ukrepih sklicevalo na drug zakon, ki našteva kateeorije, ki imajo oravico do sklicevanja na oo-klicoo tajnost in ki ne navaja čas nikarjev. V zvezi z aretacijo urednika ra- dijske postaje iz Montecarla dr. Gallucci ni hotel črhniti niti besedice s kronisti. Njegovi odgovori so bili dvoumni in nejasni tudi glede poteka preiskave (še zlasti ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali je bilo sodstvo seznanjeno s stiki sen. Cervoneja z domnevnim teroristom) .Dejal je le, «da ie vsaj del informacij, ki jih navaja tednik, resničen.* (vt) L. David ugnal svetovno elito Italijanski smučarski šport je včeraj slavil velik uspeh, saj je mladi Leonardo David pre magal na tekmovanju za SP pri Oslu v slalomu vso svetovno elito, kar ni nobenemu Italijanu uspelo že več kot dve leti. Stenmark je vozil zelo dobro, vendar se je moral kljub temu zadovoljiti z drugim mestom. Jugoslovana Križaj in Strel sta padla, vendar pa sta se zelo dobro uvrstila. Kurajt in Magušar, prvi na deseto in drugi na dvajseto mesto. O tem smučarskem tekmova nju, kot tudi o mednarodnih srečanjih za košarkarske po kale, poročamo podrobneje na naši športni strani. stavniki slovenskega družbenopolitičnega in kulturnega življenja ter gostje iz našega zamejstva in s Ko-ioške, še posebej toplo pozdravilo. (Imena vseh nagrajencev in obrazložitve njihovih nagrad objavljamo aa četrti strani). Predsednik izvršnega sveta SR Slovenije dr. Anton Vratuša je na ZEČDtku svojega govora dejal: «Veličina Prešerna ni le v tem, da je znal izraziti najsubtilnejše misli v jasni narodni prispodobi in da je dokazal, da se v slovenskem jszilcu dajo ustvariti mojstrovine tudi v najbolj zahtevnih pešniških zvrsteh in oblikah. Njegova zgodovinska zasluga je, da je z močjo svo jega izraza in z globino svoje človečnosti prispeval k temu, da je slovenski narod v kratkem času z orjaškimi koraki dosegel vrhove evropske kulture in da se je vse bolj 'Tovczoval z naprednimi mednarodnimi kulturnimi tokovi. Zato so se ob Prešernovi umetniški besedi z enako vnemo vzgajali največji duhovi slovenske kulture od Levstika do Cankarja in Župančiča, ■ kakor tudi borci za najgloblje socialne spre msmbe v družbi, v odnosih med narodi. O tem priča tudi dejstvo, da so slovenski komunisti vzeli Prešernov stih kot moto resolucije svojega prvega kongresa, da je Prešernova poez ja med narodnoosvobodilno borbo bodrila borce in navdihovala poete in da se to poslanstvo nadaljuje tudi v svobodni domovini, kajti boj za svobodo človeka in naroda je boj za svobodo duha in kulture. V tem je naravna povezava kulture in politike, kateri je cilj osvoboditev dela in človeka». V nadaljevanju je dr. Vratuša govoril o problemih kritike in se še posebej zadržal pri problemih umetniškega ustvarjanja. Dejal je: »Drugo vprašanje se nanaša na naravo umetniškega ustvarjanja in kulture sploh, na njeno univerzalnost in internacionalnost, če ljudskost kulture narašča ob poglabljanju' medsebojne odvisnosti narodov in ob vse bolj intenzivni mednarodni menjavi dela. S tem se vrši nov proces po stopnega odpiranja nacionalne družbe in še širšega demokratičnega mednarodnega povezovanja, zbliževanja pa tudi medsebojnega vplivanja družbene zavesti človeštva. Nosilci teh procesov pa so lahko v lastnem in skupnem interesu le svobodni, enakopravni narodi. Smotri in vrednosti naše socialistične revolucije so univerzalni. Za prte vase in omejene samo na naše razmere se te vrednosti ne bi dalje razvijale. Sčasoma bj zbledel njihov revolucionarni humani značaj. Žjalo-vile bi se in bi tudi same lahko postale vir zaostajanja. Dejanski vir njihove ustvarjalne moči je njihovo stalno preverjanje v praksi resničnega humanizma in demokratičnih revolucij narodov. To je še posebej važno za afirmacijo kulture malega naroda Često v takem primeru navajajo jezik in maloštevilnost kot resno oviro. Toda vemo, da jezik lahko le delno o- mejuje. Jezik sam ne more zavreti poti ..velikim idejam in naprednim stremljenjem brez ozira na to ali prihaja od velikih ali malih narodov. To velja v kulturi enako, kakor tudi na drugih področjih človekovega ustvarjanja. Kar primerjajmo: kdo je vedel za Jugoslavijo med dvema svetovnima vojnama razen kapitalistov, ki so želeli hitro obogatiti, in imperialistov, ki so si jo želeli med sabo podeliti? Za Titovo samoupravno in neuvrščeno Jugoslavijo pa vedo na vseh kontinentih zato, ker je socialistična, samoupravna in neuvrščena, ker ima o vsakem vprašanju svoje lastno stališče, fcj ga tudi odprto zastopa,» je dejal dr. Anton Vratuša. Vrednost dolarja pada RIM — vrednost dolarja ponovno pada. Padec so zabeležili včeraj na vseh evropskih tržiščih in ga je tre- ba pripisati iranski krizi.. Po drugi strani pa .je včeraj zopet narasla vrednost zlata, za katerega je bilo pri včerajšnjem fisingu na londonski borzi treba odšteti 251,60 dolarja za unčo. Delni neuspeh Dengovega obiska na Japonskem TOKIO — Deng Xiao;:;ng in njegovo spremstvo nista uspela prepričati japonske vlade in predstavnikov uprave, da bi Japonska zavzela jasno pozicijo proti vietnamski agresiji v Kampučiji. Glavna skrb Dengovih sogovornikov pa je bila ustvariti tako vzdušje. da bi razbremenilo sovjetske o-čitke, da se ustvarja proti-ovjetski ameriško kitajsko japonski pakt. NmiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiKiiiiiiiiiiiiiitiniiiimiiiiiimiiiiiiiiuiiiitiiliiiiiuiuiiiiiiiiiiiiMt CB KONCU TITOVEGA OBISKA V BAGDADU Obveza za tesnejše stike med Jugoslavijo in Irakom Potrjena veljavnost načel neuvrščenega gibanja • Tito bo danes odpotoval na večdnevni obisk v Sirijo BAGDAD — Predsednika Jugoslavije in. Iraka Tito in El Bakr sta včeraj končala uradne politične pogovore. Povzela sta vsebino opravljene izmenjave mnenj in ugotovila, da so bili pogovori zelo odkriti in vseobsežni ter da so prinesli veliko soglasje o vseh poglavitnih vprašanjih z dvostranskega področja in razširitvi sodelovanja med državama. Pri tem sta državnika posebej poudarila, da so politični in ekonomski odnosi med državama zelo razviti in usklajeni. Predsednika sta poudarila tudi koristnost pogovorov,, ki so jih med obiskom imeli njuni sodelavci za področje partijskega sodelovanja in za gospodarske in znanstveno - tehnične stike. Predsednika Tito in El Bakr sta ugotovila, da se skladajo stališča obeh držav pri oceni svetovnega položaja, pri željah in prizadevanjih, da bi prispevali k rešitvi krize na Bližnjem vzhodu, in zlasti pri oceni stanja v gibanju neuvrščenosti in pri zavzetosti, da bi odpravili težnje po cepljenju gibanja in da bi okrepili njegovo akcijsko enotnost s ponovno uveljavitvijo znanih načel, zaradi katerih je neuvrščeno gibanje postalo zelo prisotno in zelo pomembno v svetovni politiki. Ob koncu pogovorov je iraški pred sednik El Bakr na slovesnosti izročil predsedniku Titu najvišje iraško vojaško odlikovanje «A1 rafi-din», ki je tudi nasploh najvišje odlikovanje Iraka. Predsednik Tito bo danes končal državniško bivanje v Iraku in iz Bagdada odpotoval v Damask, na večdnevni uradni in prijateljski o-bisk v Sirijo, kamor ga je povabil predsednik Hafez El. Asad.' (vb) Polkovnik Šadli Brndžfdid novi alžirski predsednik ALŽIR -r Alžirci so včeraj šli na volišča, da potrdijo za predsednika republike polkovnika Šadlija Bendže-dida, ki ga je kongres alžirske, narodnoosvobodilne fronte (FLN) izbral za edinega predsedniškega kandidata. Šadli Bndžedid se je rodil leta 1929 v Sebai pri Anabi. V narodnoosvobodilni vojni se je kmalu pridružil txidelkom. ki so se borili proti francoskim kolonialistom in je leta 1960 postal poveljnik 13. bataljona, ki se je boril ob severni meji s '"unizijo. Naslednje leto je postal član generalštaba osvobodilne vojske in je kot tak prevzel poveljstvo vojaškega o-krožja Costantine, nato pa še Orana. Leta 1965 je sodeloval v vo;aškem udaru proti Ben Beli in postal poveljnik oranskega vojaškega okrožja. Kn je Bumendien zbolel, je Bendžedid postal najpomembnejša osebnost v alžirski armadi in je skrbel za koordinacijo med revolucionarnim svetom in vojsko. Po uradnem izidu volitev, verjetno že danes, bo Bendžedid pričel svoje težko predsedniško poslanstvo, prevzeti Bumedienovo dediščino in popeljati Alžirijo na pot razvoj« in napredka. PO ŽUPANOVIH IZJAVAH NEKI ZASEBNI RADIJSKI POSTAJI KD zavrnila Cecovinijev predlog o sodelovanju v občinskem odboru Potrjene bistvene razlike v stališčih in opredelitvah obeh strank ■ Lista za Trst brani le interese vodilnih kategorij Tržaška Krščanska demokracija je zavrnila predlog župana Ceco-vinija, ki ji le v intervjuju za neko zasebno radijsko postajo ponudil polovico mesto v občinskem odboru, češ da -sta tako Lista za Trst kot KD meščanski in sredinski stranki, ki »hodita po isti poti», in da torej imata iste interese. V članku, ki ga objavlja časopis »La Prora», tržaška KD zavrača Ceco-vinijeve ocene o »sorodnosti* med obema strankama ter potrjuje, da obstajajo bistvene razlike, zaradi katerih je ponudba po »lotizaciji* občinskega odbora za KD povsem nesprejemljiva. Tržaška KD v omenjenem članku med drugim pravi, da so demokratični katoličani tudi iz opozicije venomer zavzemali konstruktivna in odgovorna stališča ter se izogibali destruktivnih in maksima-lističnih kritik, takega resnega sta lišča pa ni mogoče tolmačiti — kot dela Cecovini — kot »politično kon- •I Hill IM II MIH III Hill IHI HM 111111111111 Hilli lili mHlltlll Kako je z vprašanjem cestnih povezav? Po približno lelu dni relativnega zatišja se je v zadnjih tednih ponovno obudilo zanimanje javnosti o-krog vprašanja velikih cestnih povezav, ki je nedvomno zaradi njegove pomembnosti vredno še posebne pozornosti. Gre namreč za življenjsko potrebo hitre povezave med tržaškim pristaniščem in vsem krajevnim gospodarstvom z naravnim zaledjem in za povezave z že obstoječim ali načrtovanim evropskim avtocestnim omrežjem, od katerega ne sme ostati naše mesto odrezano, če se noče odpovedati svoji mednarodni vlogi. V tem pravcu so šla prizadevanja krajevnih političnih in gospodarskih krogov dolgo let, ki so pa venomer zadevala ob oviro velikih finančnih sredstev, ki jih je bilo treba nakazati in jih ni bilo. Le o-simski sporazumi so pomenili čarobno palico, ki je odprla pot uresničevanju avtocestnih zvez z ostalim italijanskim ozemljem in s sosedno Jugoslavijo. Deželna uprava je zato lahko naročila specializiranemu podjetju predhodno raziskovalno delo in izdelavo načrtov, predsednik republike je pa že lani z odlokom v okviru izvajanja osimskih sporazumov nekazal potrebna sredstva. V začetku lanskega leta je dežela Izbrala tudi traso novega avtocestnega odseka med Moščenicaml in Padričami. Šlo je v glavnem za razširitev sedanje «trbiškc» hitre ceste, razen nekaterih manjših odmikov in širokega obvoza okrog Opčin do Fcmetičev in spet na Trebče. Ta okvirni načrt je že dobil vsa potrebna dovoljenja, navzlic nekaterim pomislekom ravno v zvezi z openskim obvozom, ki so bila prišla do Izraza. Na tej osnovi so strokovnjaki izdelali torej izvršilne načrte, ki jih je dežela v preteklih dneh predložila v pregled krajevnii 1 upravam, obenem so pa melonarji, ki začasno upravljajo tržaško občino, baje sestavili neki svoj posebni predlog, no podlagi katerega naj bi rešili vprašanje openskega vozlišča z o-krng 5 km dolgim predorom od Proseka do Trebč. Svoj načrt bodo predložili občinskemu svetu, ki se mora o njem izreči, in tedaj bomo o njem poročali na osnovi točnejših podatkov. Postavlja se pa takoj vprašanje, sli je sploh možno, da bi dežela snre.iela tak #tunelski» načrt. Že izdelani izvršilni načrti namreč temeljijo na trasi, ki je že prejela vsa potrebna soglasja na vsedržavni ravni, in je tudi v soglasju tako z dcželnhn, kot z občinskimi urbanističnimi načrti. Vse te urbanistične instrumente bi bilo treba po predlogu LpT spremeniti in nanovo pridobiti vsa potrebna dovoljenja. Pred javne upravitelje se torej po stavlja vprašanje, kako upoštevati vsako možnost čimbolj poglobljene izbire, ne da hi se začetek del od dalji! v nedogled. (Iv) vergenco*. Nasprotno, prav gotovo ne more biti konvergence med »listo* in KD vsaj glede tistih treh točk, ki jih sama lista postavlja kot bistvene. Glede dejstva, da so se svetovalci KD večkrat vzdržali glasovanja o predlogih občinskega odbora, s čimer so omogočili njihovo odobritev, pa KD poudarja, da je šlo le za tekoče upravne sklepe, brez pravega političnega pomena, ali pa celo za ratifikacijo sklepov bivšega Spaccmijevega odbora. Glede važnejših tem pa se je zgodilo, da je odbor zavzel skorajda agnostično stališče do občinskega sveta, ali pa, da je najprej zavzel neko stališče, nato pa ga spremenil in privolil v stališča večine. Ne glede na to, kako gre tako početje ocenjevati, je pa gotovo — pravi KD — da se na tej osnovi nikakor ne more trditi, da KD in Lista za Trst »hodita po isti poti*. Kot enega najbolj zgovornih dokazov razlik, ki obstajajo med o-bema strankama, navaja člankar »Prore* nedavno razpravo v občinskem svetu o problemih tržaškega pristanišča: takrat je KD skupaj z drugimi strankami skušala nakazati glavne probleme, ki jih je treba reševati na vseh ravneh (vlada in parlament, dežela, občina, pristaniška ustanova) s konkretnimi in stvarnimi predlogi, medtem ko sta se lista in odbor omejili na formalistično zahtevanje priznanja mednarodne vloge pristanišča. Prav glede tega vprašanja je spet prišlo do izraza stališče «liste» o iskanju privilegijev za vsako ceno. Glede trditve, da je KD, prav tako kot Iasta za Trst, meščanska stranka, pa člankar odgovarja, da je ta Cecovinijeva ocena zmotna in zaskrbljujoča: zmotna zaradi tega, ker je KD od nekdaj skušala združiti vmesne sloje okrog naprednih in pogostoma tudi nelahkih izbir gospodarske in socialne politj-ke, zaskrbljujoča pa zato. ker kaže na to, da »lista* išče zavezništva za obrambo interesov vodilnih kategorij. __ Članek se zaključuje z zavrnitvijo predloga o sodelovanju 1 v odboru skupaj z «melonarji», češ da je to v nasprotju ne samo s tradicijo demokratičnih katoličanov, ampak tudi s politiko solidarnosti med različnimi strankami. Srečanje časnikarjev z ravnateljem Italsidra Včeraj zjutraj je bilo na sedežu časnikarskega krožka srečanje med tržaškimi časnikarji in novim ravnateljem železarne Italsider, dr. Sacerdofejem, po rodu Genovežanom. Dr. Sacerdote je bil že zaposlen pri tem podjetju v letih od 1963 do 1967, ko je bil ravnatelj proizvodnega sektorja. Še ena aretacija v zvezi z umorom zlatarja Barucha Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so v našem mestu izsledili in priprli nemškega državljana, 45-letnega Ger-harda Helmuta Freya iz Welz-heima. Sumijo namreč, da je vpleten v umor tržaškega zlatarja Giacoma Barucha, ki so ga neznanci napadli in umorili 15. marca lani v njegovi trgovinici v Ul. S. Nicold in da je povezan z dvema apolidoma poljskega porekla, 26-letnim Grzegorjem Turskim in 44-let-nim Bromislavom Knapinskim. Oba so na zahtevo italijanskih oblasti že lani aretirali v Zahodni Nemčiji. Proti njima je namestnik državnega pravdni-ka dr. Staffa, l.i vodi preiskavo in ki je tudi osebno obiskal Zahodno Nemčijo, kjer je med drugim v zaporu zaslišal Kna-pinskega, zbral precejšnje dokazno gradivo. Ugotovil je tudi, da sta bila osumljenca na dan umora v našem mestu. Gerharda Freya so agenti pospremili v uradne sodne palače, kjer sta ga zaslišala preiskovalni sodnik dr. Grassi in namestnik dr. Staffa. Med zasliševanjem je moški zašel v očitna protislovja, zato so o-dredili njegova aretacijo pod obtožbo krivega pričevanja. Preiskava v zvezi s priprtim Freyem poteka tudi v sodelovanju z interpolom. • Univerzitetna sekcijr KPI in u-niverzitetni krožek ZKMI priredita danes, 8. februarja, ob 17,30 v avli Venezian na pravni fakulteti nove tržaške univerze javno razpravo na temo o reformi univerz. Ob tej priložnosti bo predaval član komisije za šolska vprašanja v poslanski zbornici Giannantoni. PO PONEDELJKOVEM MEDNARODNEM POSVETU Danes v Rimu sestanek o raziskovalnem centru Delegacijo odbora za znanstveni center bo sprejel predsednik Vsedržavnega sveta za raziskave prof. Quagliariello Pripravljalna faza za snovanje bodočega centra za znanstveno in tehnološko raziskavo se intezivno razvija. Obogateni z izkušnjami dveh posvetov — zadnji, mednarodnega značaja, je bil v ponedeljek v Miramaru — se predstavniki odbora za znanstveni center sestanejo danes v Rimu s predsednikom Vsedržavnega sveta za raziskave prof. Quagliariellom in s predsedniki vseh enajstih znanstvenih odborov sveta, da bi se pogovorili o bodoči organizaciji centra, pa tudi o prispevku Vsedržavnega sveta za raziskave k novemu tržaškemu raziskovalnemu območju na osnovi obvez predsedstva vlade v tej zvezi. Poleg drugih bodo v tržaški delegaciji predsednik odbora dr. Rocca, deželni odbornik Rinaldi in rektor tržaške univerze De Ferra. Prav včeraj pa se je medtem sestal odbor za znanstveni center, ki je pregledal rezultate tako obeh posvetov, kot tudi nedavnega obiska izraelskih raziskovalnih ustanov. Med drugim so na sestanku poudarili, da bo moral tržaški cen- ter nastajati postopno ter ob upoštevanju dejanskih potreb znanstvene raziskave ne samo na vsedržavni ravni, pač pa tudi na mednarod ni s posebnim poudarkom na sosednih državah. Poudarjena je bila tudi nujnost, da bi v najkrajšem času izdelali statut centra, ki naj bi ga že v prvi polovici marca poslali v proučitev ministrstvu za znanstveno raziskavo in vladi ter predsedstvu republike, kateremu pritiče, da z lastnim odlokom dokončno sklepa o ustanovitvi centra. V tem času pa bo odbor nadaljeval s posvetovanji, da bi dal čim bolj učinkovito strukturo konzorciju, ki bo imel nalogo, da upravlja novi center za znanstveno in tehnološko raziskavo. NA SINOČNJI SEJI IZVRŠNEGA ODBORA KMEČKE ZVEZE Opredelili so glavne teme za bližnji občni zbor zveze • V domu pristaniških delavcev bo danes, 8. februarja, ob 20.30 predkongresna skupščina luških celic KPI o temi »XV. kongres KPI in današnji položaj v Trstu in prista nišču*. Spregovoril bo član tajništva federacije Canciani. l ZADNJE REDNE SEJE ODBORA Delovanje MO SKGZ se tesno vključuje v napore za globalno zakonsko zaščito Mladinski odbor opravlja pomehtbno vlogo veznega člena raznih mladinskih komponent povsodkjer živijo zamejski Slovenci Kot priprava Mladinskega odbora k širši razpravi pred občnim zborom Slovenske kulturno-gospodar-ske zveze in po njem, so bile najpomembnejša točka zadnje redne seje odbora, na kateri pa so tudi ocenili nedavni obisk mladinskih delegacij iz matične domovine iti s Koroške. Kot osnovno ugotovitev kratkega, a izčrpnega dokumenta, Mladinski odbor postavlja ugotovitev, da se delovanje vseh ostalih odborov Zveze bistveno razlikuje od vloge in delokroga MO, saj je obseg mladinske dejavnosti izredno pester in razvejan. Zajema namreč vrsto interesnih področij, ki gredo od specifičnih problemov študirajoče, delavske in kmečke mladine, do vključevanja mladih ,v . prosvetno, športno dejavnost ter do problemov posameznih mladinskih centrov, krožkov, odsekov, taborniške organizacije in podobno, kakor je izrecno in dobesedno navedeno v dokumentu. Pri tem je treba še poudariti, da MO opravlja nadvse pomembno vlogo veznega člena, raznih mladinskih komponent ZVeze š Tržaškega, Goriškega in Beneške Slovenije, kajti delovanje odbora zajema celotno področje Furlanije - Julijske krajine, kjer prebiva slovenska narodnostna skupnost. Že od samega nastanka sodi sodelovanje z mladino matične domovine med temeljne smernice delovanja, vendar pa so stiki v minuli mandatni dobi 1977 - 1979 dobili veliko širši okvir in novega zaleta, saj so se tradicionalnim oblikam sodelovanja, ki je potekalo v glavnem preko Republiške konference i Zveze socialistične mladine Slove-j nije, pridružili še neposrednejši stiki z obmejnimi Občinskimi konferencami in sicer s koprsko, sežansko, novogoriško in tolminsko. Kljub zavidljivim rezultatom, je še podčrtano v dokumentu, pa je treba sodelovanje nujno razširiti na večje število osnovnih organizacij ter izboljšati kakovostno raven posameznih pobud. Do kvalitetnega skoka je prišlo tudi v sodelovanju s koroškimi mladinci in njihovimi organizacijami in sicer s Klubom slovenskih študentov z Dunaja in z Zvezo slovenske mladine iz Celovca ter še z mladimi italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Zvezo komunistične mladine in Zvezo socialistične mladine, v okviru slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa tudi z mladino SSk in SSO. Tudi to skupno dejavnost, ki je prišla do izraza predvsem na javnih manifestacijah, bo treba v prihodnosti še popestriti. Do vidnejših premikov je prišlo tudi v notranjem delovanju odbora, oziroma celotni mladinski dejavnosti. Zaživela je predvsem aktivnost po vaseh in raznih odsekih, kar pa obenem postavlja ponovno^ vprašanje kadrovanja. Usposobiti čim-širši krog mladih za uspešno delovanje V okviru vseh organizacij, oziroma jih zainteresirati za mladinsko in širše manjšinsko problematiko, bi morala biti ena izmed prvenstvenih nalog Zveze in njenih članic, podčrtuje MO, ki v tej,.zvezi opozarja še na premajhno številčno in jf^kijvoštno prisotnost žensk, V zvezi z dijaškim in študentskim gibanjem se MO zavzema za povezavo vseh naprednih in demokratič* nih dijaških, oziroma študentskih komponent, kar naj bi lahko preraslo mogoče celo v posebno organizacijo. Dokument MO seveda ne zanemarja niti specifičnejših vprašanj, med katerimi je posebej pomembno vprašanje mladinskega glasila, kaj- ti dosedanji bilten ne zadošča več potrebam. Seveda je tudi delovanje MO v sedanjem političnem momentu in za bodoče tesno povezano z uresničitvijo globalne zakonske zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, kar se izraža v začrtanih smernicah. Vendar pa Mladinski odbor pri SKGZ zavzema v sedanji fazi posebno vlogo, ki nekako prerašča zadane okvire, tako da ne bi bila odveč morebitna preučitev njegove resnične vloge, (bp) Slavka otežkoča izplačilo pokojnin Zavod za socialno skrbstvo INPS javlja, da je nenadna stavka uslužbencev nekaterih oddelkov elektronskega centra upočasnila, oziroma preprečila dostavo poštnim uradom in denarnim zavodom mandatov za izplačilo pokojnin z zapadlostjo 8. februarja (danes). Gre za pokojnine v režimu mednarodne konvencije, pokojnine neposrednih obdelovalcev zemlje, obrtnikov in trgovcev ter pokojnine pomorščakov. Iz istega razloga n bodo pravočasno izplačane niti poKojnine z zapadlostjo 13. in 20. februarja. Odborniki Kmečke zveze so sinoči na redni seji izvršnega odbora o-bravnavali predvsem vprašanja, ki so povezana z bližnjim letnim občnim zborom, ki bo v nedeljo, 11. marca, v Kulturnem domu v Trstu. Na osnovi poročila tajnika Bukavca so o-predelili posamezne teme, ki jih bosta poročili predsedstva 'n tajništva predložili v razpravo skupščini članov, da zavzame do njih stališče in usmerja nadaljnje delovanje organizacije. Poročili bosta obravnavali krajevno kmetijsko tematiko, tako s strogo strokovno-sindikalnega gledišča, kot s širše družbenogospodarskega, saj se domači kmetje prav dobro zavedajo, da so njihove perspektive obstoja in razvoja povezane s splošnim uspevanjem ali neu-spevanjem vse skupnosti. Pri tem pa popolnoma upravičeno zahtevajo večje razumevanje in upoštevanje njihovih problemov in priznavanje vloge soustvarjalca napredka in terjajo torej možnost soodločanja o izbirah skupnega razvoja. Poseben poudarek bo občni zbor posvetil narodnoobrambni vlogi organizacije, ki ji je svojstvena spričo pripadnosti ogromne večine članov in krajevnih kmetov slovenski narodnosti skupnosti. Člahi bodo imeli tudi letos priložnost, da na občnem zboru poslušajo stališča vodilnih organov svoje organizacije o vprašanju manjšinske zaščite, o urbanističnih instrumentih, ki so temeljnega pomena za njihovo življenje in delovanje, o odnosu javnih oblasti do njihovih problemov, o specifičnih vprašanjih posameznih kmetijskih panog in pa poročilo o bogatem in uspešnem delu, ki ga je Kmečka zveza opravila v preteklem letu. Prav tako bodo mogli na skupščini prikazati svoje posebne in skupne probleme in odločati o vodilih, ki bodo usmerjala nadaljnje delovanje za obrambo kmečke zemlje in dela. Izvršni odbor je sinoči potrdil nasprotno stališče Kmečke zveze do odločitev tržaške občinske uprave v zvezi z izbiro področij za ljudske gradnje. Strokovna organizacija domačih kmetov bo zato nadaljevala z napori proti nevarnosti razlaščanja na Kolonkovcu, pri Sv. Ivanu in na Opčinah z vsemi zakonitimi, vključno pravnimi, sredstvi. Odborniki so odobrili tudi stališča, ki jih bo organizacija zagovarjala na petkovem posvetu o strokovnem izobraževanju v Kulturnem domu. Tovarna je bila dolžna invalida zaposliti v smislu državnega zakona št. 482 z dne 2. 4. 1968 in nu je vsilila poizkusno dobo, katere pa omenjeni zakon sploh ne predvideva. Nazadnje, komaj po treh dneh, je invalida postavila na cesto. S tem sta GMT ter Tnt sind grobo prekršila člen ustave. 0 Združenje SUNIA, ki ščiti interese stanovanjskih najemnikov, priredi jutri, v petek, 9. februarja, ob 18. uri na lastnem sede x v Ul. Novinarski ples Med našir. i bralci vlada veliko zanimanje za novinarski ples, ki bo, kot smo že napovedali, na pustno soboto, se pravi 24. t.m. Vse, ki bi^ se plesa radi udeležili, obveščamo, da so vabila na razpolago v našem uredništvu v Ul. Montec-chi 6, II. nadstropje, od 16. do 19. ure, kjer bo mogoče tudi rezervirati mize. S. Lazzaro 9 (I. nadstropje) tiskovno konferenco. Govor bo o postopku za izvajanj' državnega zakoni o pravičnih stanarinah št. 392. Izleti SPDT prireja v nedeljo, 18. t.®*; avtobusni izlet v Ovčjo ves ob prilit* tekmovanja za pokal «Lepi vrh*. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI 3° vključno petka, 9. 2., od 11. do & ure. Smučarski klub Devin prireja priliki 4. trnovskega maratona avtobusni izlet v črni vrh nad IdrijO; Vsi zainteresirani naj se čimpreJ zglasijo pri odbornikih ali telefonira jo med 18, in 20. uro Lucijanu Sosiču na telefonsko številko 208551* Umik avtobusa bo pravočasno javijo*1-PD Rdeča zvezda in SK Kras občine Zgonik organizirata v nedeljo. 11. februarja, smučarski izlet na Zo*1' colan - Ravascletto. Cena izleta Jf 6.000 lir. Vpisovanje pri Jošku MiA” ču št. 51/A, tel. 229239 in v Bri-ščikih pri Nadji Škabar št. 39, tel* _________________________ 227359. Vabljeni. IHHHMIIHMIIHIHHHHHHHHIHIHMIHIIIMMHHIHHIHMHHIIIHHHHHMIMHHMHHHHHHHHHHHHMHIIIIII**** S SEJE RAJONSKEGA SVETA Tudi na zahodnem Krasu avtocesta glavna tema Komunistična senatorja o nezakonitem odpustu civilnega invalida i . Komunistična ‘stmdtorja Jelka Gerbec in Silvano Bacicchi sta naslovila na ministrstvi za delo in zdravstvo vprašanje; če sta seznanjeni z okoliščino, da je boljunška tovarna velikih motorjev GMT 7. decembra 1978 nezakonito odpustila civilnega invalida in kaj namerava ukreniti, da vodstvo tovarne prizadetega ponovno sprejme v službo, oziroma, da se v bodoče takšni primeri preprečijo. V torek se je na Proseku sestal rajonski svet za zahodni Kras, ki je imel na drtevnem redu vrsto zanimivih problemov. Najprej je predsednik Slavoljub Štoka poročal o vrsti vprašanj, ki so jih na zadnjih sejah postavili razni svetovalci. Za njihovo rešitev je osebno posredoval predloge pristojnim organom. Zaradi zanimanja rajonskega sveta bo tako družba SIP v kratkem postavila v središču Križa prepotrebno javno telefonsko govorilnico, medtem ko je predsednik Pokrajinskega konzorcija za prevoze izrazil ugodno mnenje za postavitev avtobusnih čakalnic na Proseku, Kontovelu in v Križu. Sporazumno z rajonskim svetom pa bo treba točno določiti mesto za postavitev teh čakalnic. Predsednik Štoka pa je tudi posredoval pri županu Ce-coviniju prošnjo nekaterih Križanov za popravilo ceste na Frnačah. Zatem je predsednik obrazložil načrt ustanove AN AS o gradnji nove avtoceste, ki jo predvideva o-simski sporazum m se zaustavil predvšem pri trasi! kf gre' skozi tržaško občino na območju rajona in pa skozi zgoiniško občino > v bližini Proseka. Nova avtocesta, ki bo večinoma tekla kot sedanja Tr-biška cesta, pa bo od nadvoza pri Gabrovcu vse do proseškega nogometnega igrišča tekla iz še neznanih razlogov po novi trasi in to bliže Proseka. Dolžnost rajonskega sveta in predvsem njegove urbanistične komisije je, da čimprej naveže stike z zgoniško občino, Kmečko zvezo in drugimi prizadetimi or- ganizacijami za sestavo skup*1® pripomb k temu načrtu in to v obrambo interesov našega prebivalstva. ^ Zatem je svet z zadovoljstvo**1 sprejel dejstvo, da je občinska *■' prava sprejela predlog, da se vaška jedra Križa, Proseka in K0*1' tovela označijo kot zgodovinska območja. To pride v poštev za razdelitev občine v zvezi z zakonom*! pravičnih stanarinah in daje tud* možnost, da dobijo naši ljudje dolgoročna in nizko obrestna posojil* za popravilo starih hiš. Po zakonu lahko prejme vsaka družina d® 15 milijonov lir posojila z obrestno mero od 4 do 9 odst. z vračanje*11 v 15 letih. Odstotek obrestne m°r8 pa je edvisen od letnega dohodka* ki ne sme presegati 10 mil. lir. (st) Skupščina novinarjev deželne postaje RAI Včeraj je bila na deželnem sedežu RAI skupščina novinarjev, n* kateri sta upravni ravni'. Ij Guid® Botteri, glavni urednik deželneš8 sedeža RAI, ter ravnatelj slovenskih programov Benedetič seznanil* prisotne o pogovorih, ki sta jih *' mela na državnem sedežu RAI v Rimu. Govor je bil predvsem 0 tretji mreži in o novih namestitvah-Glede deželnih slovenskih TV odda) je bilo na skupščini jasno, da ne obstajajo še konkretni programi, k* naj bi določali delovanje slovenske televizije v naši deželi. ................m,,.,,.....,,...,,,,,...*.lltl.ll.....um...........n.............m.**.........................»«* Dve prometni nesreči - dve smrtni žrtvi Zaradi slabosti zavozil na pločnik in podrl žensko Četno trčenje v UL Marchesetti usodno za priletnega upokojenca Včeraj nekaj pred 16. uro se je v našem mestu pripetila huda prometna nesreča, pri kateri jc ena oseba izgubila življenje. Takoj zatem pa so morali reševalci spet na pot, tudi tokrat pa je bil rjihov poseg zaman, saj je bila žrtev na mestu mrtva. Do prve nesreče je prišlo v Ul. Marchesetti v višini «Ferdinandea»: Še zlasti pa je treba poudariti, 137-letni filmski operater Antonio da je MO v minuli mandatni dobi Frontaloni je za volanom svojega navezal plodne stike s predstavniki BMW tržaške registracije ravnokar večinskega naroda, v prvi vrsti z | zapustil parkirni 1 ‘03to. ter obrnil .............................................mm.......»i.................. ¥ slovenske vasi pošta po... neapeljsko Kaj ko bi spet spregovorili o pošti? I posleno večinoma italijansko osebje Pa ne morda o kakšnem ponovnem (mestnih že tako nima smisla jemati strašilu tarifnih poviškov in tudi ne v poštev). Razen redko katerega o kronični nadušljivosti aparata, ki1 w nrav,'° mh- poganja upravno ter razdelitveno službo, saj je bilo na račun zamud in najraznovrstnejših drugih mestoma tragikomičnih, zapletljajev že toliko napisanega, da bi se morali ponavljati in zabresti v neokusno in plehko pisarijo. Pač pa o kopici žgočih vprašanj, ki neposredno zadevajo vsakdanjo dostavo poštnih pošiljk na območjih tržaške pokrajine, ki jih naseljujejo povsem ali povečini Slovenci; vprašanj, ki v poedi-nih primerih že po nekaj dneh tonejo v pozabo, katerih skupek pa nam izoblikuje nič kaj spodbudno podobo, kolikor zadeva pripadnike naše narodnostne skupnosti kot objekte in kot* subjekte V mislih imamo prvenstveno tri probleme: odnos pokrajinskega poštnega upraviteljstva, oziroma vrste posameznih krajevnih poštnih uradov do slovenskih koristnikov te službe; možnosti zaposlovanja Slovencev, sicer tudi v luči rastoče krize v mladinskem zaposlovanju ter nazadnje nekatere negativne plati v urejanju službenega statusa poštnih uslužbencev. V okoliških poštnih uradih je za primera, ki le potrjuje pravilo, nih če ne obvlada slovenskega jezika, nekateri pa, o katerih zatrdno vemo, da bi za silo in za potrebo slovenske stranke brez težave spregovorili po naše vsaj tistih nekaj najbolj nujnih in šablonskih izrazov, tega nočejo. Ne samo: tudi to nam je znano, da službuje v izrazito slovenski vasi na kraški planoti Slovenka, iz katere pa za nobeno ceno ne iztisneš materine besede. Dalje: marsikje je iz ust ravnatelja ali uradnika v poštnem uradu čuti šovinistično opazko na račun slovenskega p smoneše, češ' le kako si drzneš govoriti slovensko, saj vendar nismo v Jugoslaviji. K sreči imamo med sice* maloštevilni* mi slovenskimi raznašalci pisem, brzojavov in podobnega bistre in narodno zavedne fante, ki znajo na takšna in podobna nacionalistično zabeljena izzivanja odločno, čeravno kar najbolj omikano, reagirati. Ravno tako k sreči pa lahko tudi na vodilnem mestu najdemo slovenskemu življu naklonjenega, skratka poštenega in službenim dolžnostim resno podvrženega moža, kakor nam je povedal pismonoša M. Krasna. In res smo v razgovorih z našimi bral- ci ugotovili, da imamo tak primer 1 pak drugi raznašalec, tokrat. . . Nea-na openskem poštnem uradu v rav- peljčan. Za Bazovce in okoličane je nateljevi osebi. Ko bi jih vendar | bilo to razočaranje, pa ne, ker bi i- bilo več! Povsem drugačno, resnično domače vzdušje veje na borštanski pošti, ki jo vodi zavedna domačinka in kjer je nameščen prav tako zaveden Dolinčan. Da ne bi bilo nesporazuma: oba sta docela «dvojezična», kar pomeni, da popolnoma obvladata italijanščino in dokazujeta, da večinskemu narodu res ne grozi asimilacija s strani zahtevne in »dobro-stoječe* slovenske manjšine, kot se boje v melonarskih krogih. Kakor rečeno, je med poštnimi u-službenci malo slovenskih in še ti so po večini zaenkrat pismonoše. Omenjeni Krasna je šest let zapored delil pošto Bazovcem, Gropajcem, Pa-dričarjem, pa še Gročancem in prebivalcem Peska ter Drage; vzljubili so ga, ker je svoje delo vestno o-pravljal, dobro poznal krajevne razmere, za vsakogar je imel dobro — slovensko — besedo. Pa je bil nenadoma — v času samih 48 ur — premeščen drugam (prešel je v stalež, a v tem primeru je vselej predvidena premestitev, ki človeka seveda utegne spravitj v dokaišnjo zagato praktične narave, pa tudi v psihološkem smislu). Nadomestil ga je kaj- meli kaj proti novemu pismonoši zaradi njegovega izvora, ampak preprosto in razumljivo zato. ker še besedice ne razume po naše. Kot Slovenci pa imajo pravico do raz-našalca, ki jih razume in slovenščino tudi obvlada. Takšnih primerov je v tržaški okolici nič koliko. Pri boi-štanskem poštnem uradu sta usluž-bena npr. italijanska pismonoša, ki se temu skladno tudi ravnata v občevanju z domačini ter Ricmanjci, Katinarci, Lonjerci in vaščani Dom-ja. Na Opčinah imamo med šestimi uradniki (brez ravnatelja) le dva Slovenca in med pismonošami samo tri proti šestim Italijanom, južnja-kom, kar je značilno. Pred časom sm,. na seznamu kandidatov za me sto pismonoše, katerega sprotno ažu-rnira pokrajinska poštna uprava, za sledili med 40 priimki. . . enega samega slovenskega. In vendar se vsako leto odpre pri poštni upravi niz prostih službenih mest: lani jih je bilo na voljo pet, pa se noben slovenski mladinec ni prijavil. Letos bo poštno upravitelj-stvo zaposlilo kakih 15 mladih; bp med njimi vendar kak slovenski kandidat? (dg) prot' središču mesta. V tistem trenutku je z nasprotne strani privo--h flot. 126, ':i je up-o Mal 65 .................................................................................... ......................................................................... ' .......................................................................................................................................................................................... * Emilio Emili letni upokojenec Emilio Emili iz Ul. Fabio Severo. Oba sta bila na isti strani cestišča in čelno trčenje je bilo neizbežno. Frontalonijevo težko vozilo je močno udarilo v prednji del malega fiata in ga precej poškodovalo. Na kraj nesreče so_ nemudoma prišli reševale' Rdečega križa in odpeljali priletnega upoko jenca, ki pa je i~ med potjo izdihnil. Po mnenju osebja Rde. ga križa b.> vzroke njegove smrti treba še raziskati. Ugotovili so namreč, da poškodbe niso bih tako hude, da bi zaradi njih lahko umrl. Zato domnevajo, da ga je nr 'a obšla slabost v trenutku, ko je prišlo do trčenja ali r a celo trenutek prej. Pri nesreči se je poško 'oval tuli Frontaloni. Tudi njega so z rešil-cem odpeljali v glavno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku. Njegove poškodbe pa niso tako hude, saj bo okreval že v petnajstih dneh. m ■■ Giuseppina Piano - Fonda Okrog 16. ure včeraj se je huda prometna nesreča pripetila tudi na pokrajinski cesti 14, v višini križišča pri begunskem naselju S. Maura, kjer je izgubila življenje 75-letna Giuseppina Piano por. Fonda. Do nesreče je prišlo v višini hišne štev. 113. Giuseppina Piano je stanovala v bližini. Morda je bila namenjena domov ali pa je tisti trenutek odšla iz stanovanja. Tedaj je privozil mimo s svojim malim dostavnim vozilom s turinsko registracijo trgovec Lauro Valussi iz Gorice, Ul. Vittorio Veneto 14. Bil je namenjen proti Sesljanu, ne*1*' doma pa ga je zaneslo na drufS® stran ceste.' Zgubil je nadzorstv® nad vozilom in zavozil na poli*11*' kjer je silovito podrl priletno žf" sko. Vrglo jo je na cestišče, kj®‘ je obležala na mestu mrtva. Na kr®J nesreče je nemudoma prišla ce®*' na policija. Agentom je mladeflri izjavil, da je izgubil nadzorstvo n* vozilom, ker ga je Obšla slabost. Strah je bil odveč Ko so v jutranjih urah posef(jj minerci, se ie izkazalo, da ne 81? za nikakršen atentat: predvčeraj" šnjim zvečer je namreč nežna*18 ženska telefonsko javila, da je 1,8 ki «mini», parkiran v Drevored® D’Annunzio, povezan z razstreliv01” in ga lahko vsak trenutek razne®8' Karabinjerji so vozilo, last 33 let*1® Tržačanke Tatjane Marinšek, ki P* sedaj prebiva v Milanu, skrbno v'8, rovali vso noč. Neznana ženska J. med drugim tudi povedala, da * pobudo za atentat prevzema »Pr**1'* linea*. Rajonski svet za novo mesto va° vse stanovanjske najemnike z d® nimalno pokojnino, ki bi jim na P® dlagi novega zagona o pravičnih st* narinah zvišali najemnino, da 8 zglasijo na sedežu sveta. Ob Po0f. deljkih, sredah in petkih, od 9. 11. ure, bodo pomagali izpolnjev*1 prošnje za dosego integracije narine. Po dolgi bolezni nas je zapustila naša draga NERINA SANCIN por. PETRINJA Pogreb bo jutri, 9. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani. Žalujoči: mama Frančiška, mož Livio, hči Marina z možem ter sinova Santo in Claudio Trst, Milje, Boljunec, 8. februarja 1979 Fiat 136, v katerem je izgubil življenje Emilio Emili PRIMORSKI DNEVNIK 3 GORIŠKI DNEVNIK 8. februarja 1979 SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA Ob imenu Franceta Prešerna ob dnevu slovenske kulture RAZSTAVA O ČERNIGOJEVEM KONSTRUKTIVIZMU ki je ob slikarjevi 80-letnici že bila v Idriji, Ljubljani, Kopru, Beogradu in Zagrebu. Odprtje razstave bo danes, 8. t.m., ob 18. uri v Kulturnem domu v Trstu. Vabljeni! Gledališča SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA PREŠERNOVA PROSLAVA SODELUJEJO: — pisatelj CIRIL KOSMAČ — pesniki BRUNA PERTOT, MIROSLAV KOŠUTA, ZORA TAVČAR. MARKO KRAVOS — interpretirajo člani Stalnega slovenskega gledališča — Baletna skupina LIDIJE SOTLAR iz Ljubljane — dekliški in moški zbor IGO GRUDEN REŽIJA MARIJ URŠIČ Scena KLAVDIJ PALČIČ V nedeljo, 11. februarja, ob 17. uri v Kulturnem domu v Trstu. V foyerju bo na ogled razstava o Černigojevem konstruktivizmu. VABIJO NA PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču «F. Prešeren« v Boljuncu Nastopajo učenci osnovne šole iz Boršta, recitatorji iz Doline in Ricmanj, pianistka Vihra Kodrič, violinist Žarko Hrvatič, mešani pevski zbor France Prešeren in moški pevski zbor Valentin Vodnik. Slavnostni govor bo imel pesnik Ace Mermolja. DRUŠTVO SLOVENCEV MILJSKE OBČINE prireja DAN SLOVENSKE KULTURE ki bo v soboto, 10. februarja, ob 20. uri v dvorani kina VERDI v Miljah SODELUJEJO : DOMAČI OSNOVNOŠOLCI, SREDNJEŠOLCI IN VIŠJEŠOLCI PEVSKI ZBOR JADRAN HARMONIKARJI GLASBENE MATICE VABLJENI! GLASBENA MATICA IH Trst Sezona 1978-79 Šesti abonmajski koncert Jutri, 9. februarja 1979, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu D U O PAHOR - SLAMA Na sporedu: Beethoven, Doni-zetti, Danieli, Merku, Pauer. Pordaja vstopnic od 9. do 12. u,'e in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma. PD LONJER - KATINARA OSNOVNA ŠOLA F 'MILČINSKI IN ŠD ADRIA vabijo na PREŠERNOVO PROSLAVO ki bo danes, 8. t.m., ob 20. uri v prostorih osnovne šole na Katinari. Nastopali bodo osnovnošolski u-čenci in dramska skupina PD Slovenec iz Boršta z veseloigro «Dogodivščine družine Smola* KUSSETU V torek, sredo in četrtek, 13., 14. in 15. februarja, s pričetkom ob 11.30, baletne predstave za šole v koreografiji Alfreda Kollnerja. šole {osnovne ali srednje), ki bi si rade ogledale predstavo, naj se prijavijo na tiskovnem uradu gledališča Verdi (tel. 62-931). AVDITORIJ Danes ob 16. In 20.30 Leopardijevo delo «11 galantuomo e il mando* z Renzom Giovampietrom. Kupon št. 3. Rezervacije pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. * * • V nedeljo, ob 11. uri, v okviru »nedeljskih koncertov*, nastop ansambla trobil gledališča Verdi. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni. Cena 500 lir. Koncerti NAGLO SLABŠANJE POLOŽAJA V PODGORSKI PREDILNICI Popolna osamosvojitev edina rešitev pred prisilno upravo Jutri celodnevna stavka in demonstracija pred sedežem dežele v Trsta V Modri dvorani hotela Excelsior bo danes. 8 t.m., ob 20.30 otvo- ritveni koncert komornega orkestra «Mesto Trst*, ki ga prireja kulturni krožek «11 Carso*. Komorni orkester pod vodstvom dirigenta Alda Cosso-vela bo izvajal skladbe Haendla, Bacha, Scarlattija in Mozarta. Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64-520 od 18. do 20. ure. Kino La Cappella Underground 18.00 »Viva la muerte*. Režija Arabal. Ariston 17.00 - 18.40 - 20.20 - 22.00 «Le colline blu*. Režija Monte Helman. Jack Nicholson, Mili Perkins, Ca-meron Mitchell. Ritz 16.30 «Amori miei*. Monica Vit-ti, Johnny Dorelli, E. M. Salerno. Eden 16.30 «L'amico sconosciuto*. El-liot Gould, Susanah York. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattaeielo 16.30 «La pili bella av-ventura di Lassie*. Mike Curb, James Stewart, Pernell Roberts. Excelsior 16.00 «Qualcuno vuole uc-cidere i piu grandi cuochi d’Euro-pa». Barvni film. Fenice 16.00 «La ragazzina perver-sa». Prepovedan mladini pod 18. letom. Barvni film. Nazionale 16.00 «Questa e l’America». Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.00 «Gli zingari del mare*. Cristallo 16.30—19.00—21.30 »Assassi-nio sul Nilo*. Peter Ustinov, Mia Farrow. Barvni film. Fihidrammatico 16.00 »Toro e vergi-ne incontro pornoravvicinato*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Moderno 16.00 «Convoy». Prepovedan mladini pod 14. letom. Aurora 16.30 »Aciuila grigia, capo Cheyenne». A. Cord. Barvni film. Capitol 16.00 «Dove vai in vacanza?* Alberto Sordi, Ugo Tognazzi. Prepovedan mladini pod 14. letom. Vitturib Venelo 16.1% «klelnhoff Hotel*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Volta Mil p Danes\ zanrto. Prosveta i'i«,3w-u.a u,umvu iz utiiusiu- ouci-ne vabijo na Prešernovo proslavo, ki bo v soboto, 10. februarja, ob 20.30 v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Razstave Slovensko deželno gospodarsko ^druženje. Kmečka zveza Trst 'n Gorica. Sindikat slovenske šole Trst in Gorica ter Slovenski raziskovalni inštitut prireja-J0 jutri, 9. februarja 1979, 16. uri v mali dvorani Kulturnega doma v Trstu, Ulica "etronio štev. 4 Javni posvet o slovenski 'Jš.11 SREDNJI ŠOLI TER O POKLICNEM in strokovnem ŠOLSTVU IN IZOBRAŽEVANJU. Vljudno vabljeni! Razna obvestila Smučarski klub Union priredi v "'Neljah, 11., 18. in 25. februarja ' smučarski tečaj za otroke in o-rasle na Zoncolanu Ravasclettu. ."‘Ormacije in vpisovanje v Ul. Vai-u'riv° 30/11. vsak dan od 17. do 19. re razen ob sobotah. *0 Polet priredi na pustni torek Šolske vesti V Prosvetnem društvu ua Opčinah razstavlja Robert Hlavaty vsak dan do vključno nedelje od 17. do 19. ure. Zavodski svet učiteljišča A. M. Slomšek s priključenim tečajem za vzgojiteljice vabi starše dijakov na Prešernovo proslavo, ki bo danes, 8. februarja, ob 11. uri v Marijinem domu pri Sv. Ivanu, Obvestilo Sindikata slovenske šole Seja glavnega odbora Sindikata slovenske šole — tajništvo Trst — bo danes, 8. februarja, ob 17. uri na sedežu v Ul. Fil-zi 8. PD KRAŠKI DOM REPENTABOR priredi v soboto, 10. t.m., ob 20.30 v dvorani gostilne Križman v Repnu PREŠERNOVO PROSLAVO Spored: — govor Marij čuk — 'nastop gojencev glasbene vzgoje — recitatorji — domači pevski zbor Srečko Kumar — ansambel Glasbene matice s Proseka in ansambel A. Be-denčiča. Vabljeni! Ples v dvorani Prosvetnega doma na , —«... Vabila so na razpolago v Sovini keramike in sanitarij v Na- Ppčinah. r!50Vini k—— °"n' ulici 160 na Opčinah. Mali oglasi 'pPfM renault TS 16 ali standart. 'ačilo v gotovini. Telefonirati na 4ni,ko 0481 ‘ 77106 ‘ Ronke- ODAM dvobatni kompresor za ^sk. zmogljivost 100 litrov, 2 leti '!;ar‘ malo rabljen. Ogled Doberdob, /kmetska (Ul. Boneti) 2. GOVINA posode in železnine Per-Fioretta - Prosek št. 5 obveza svoje cenjene odjemalce, da v esecu februarju nudi 10 odst. po- iTEDlLN,KVSem blagU' ^vema eieKincimna pioscama v rav dobrem stanju prodam. Tele-/°P 827130. RaRTOR FORD 2000 - 40 HP s 180 na drva s pečko ter električnima ploščama v •«iUK MIKI) Z000 - 40 IIP s 1«U /“lavnimi urami. Ugodno prodam, fon 200412. NICA išče majhno stanovanje .Telefon 200412. "ADnic/ I" Pajem v mestu. Tel. 411693 od ..•do 15. ure. 1 127 letnika 1972 prodam po u-Spdni ceni. Je plave barve s čr-z"n pokrovom za motor. Primeren a mladino, s športnim volanom, 'emakljiv avtoradio in prednja ^edeža z različnimi nakloni. Telefo-lrati v popoldanskih in večernih na štev. 825656. Včeraj-danes Danes, ČETRTEK, 8. februarja JANEZ Sonce vzide ob 7.18 in zatone ob 17.20 — Dolžina dneva 10,02 — Luna vzide ob 14.19 in zatone ob 4.37 Jutri, PETEK, 9. februarja POLONA Vreme včeraj: najvišja temperatura 7.3 stopinje, najnižja 3,8, ob 13. uri 7,2 stopinje, zračni tlak 1003 mb pada, vlaga 41-odstotna, nebo poobla-čeno, veter 18 km severovzhodnik, morje rahlo razgibano, temperatura morja 8,3 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI Dne 7. februarja 1979 so se v Trstu rodili 4 otroci, umrlo pa je 20 oseb. RODILI SO SE: Manuel Gallinuc ci, Francesca Gnisci, Kristian Ri tossa, Sara Cravagna. UMRLI SO: 83-letna Barbara Dušek vd. Cozzi, 85-letna Maria Per-tot, 68-letni elemente Forza, 71- Krzna! Jope! Našitki! Na tisoče primerkov! Dobite pri CERVO Koristni nasveti. Krzna iz vseh koncev sveta po konkurenčnih cenah! Viale XX. Settemhre 16 - TRSI letna Gisella Giraldi por. Donati, 90-letna Paola Škerlj vd. Vatta, 72-letna Alma Gherbez vd. Trampuš, 75-letni Michele Lovaglio, 75-letni Anton Čok, 82-letna Josipina Štrajn por. Komar, 87-letni Giusep pe Postogna, 54-letni Guglielmo Ce-selin, 52-letni Giuseppe Zidarich, 69-letna Giulia Derossi vd. Bottizer, 71-letna Argia Bonivento por. Zec-chini, 77-letni Ivan Fabian, 86-let-na Angelina Dugar vd. Marsilli, 71-letni Giuseppe Gherlani, 93-let-na Francesca Krizmancich vd. Pao-letti, 96-letna Emilia Kartata por. Komelj, 71-letna Paola Duchini por. Rismondo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.36 do 20.30) Trg S. Giovanni 5; Čampo S. Gia-como 1; Ul. Soncini 179; Ul. Revoi-tella 41. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Garibaldi 5: Ul. Diaz 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Garibaldi 5: Ul. Diaz 2. I.EKARf E V OKOLICI Boljunec: i el. 228 124, Bazovica: tel. 226 165 Opčine- tel 211001 Prosek: tel. 225-141 Božje polje: Zgn mk: tel. 225-596. Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel 209 197; Žavlje: tel. 213-137: Milje: tel. 271-124. ZDRAVSTVENA DEŽURIV. SLUŽBA Nočna Služba za zavarovance INAM in EN P AS od 22. do 7, ure: telet štev. 732-627. Ni mogoče več izgubljati časa. Potrebni so nujni in odločilni ukrepi za rešitev 1.500 delovnih mest v podgorski predilnici, to pa je sedaj mogoče izpeljati le s popolno osamosvojitvijo podjetja, tako v u-pravnem. finančnem in legalnem smislu, ki zdaj nastopa v sklopu grupacije Bustese. Časa ni veliko, saj grozi šestim lovarnam, vključ no tisti v Podgori že od 1. marca dalje prisilna uprava. To na pomeni zopet nekajmesečno dopolnilno blagajno za večino delavcev brez jamstva, da se bo stanje v prihodnosti izboljšalo. To pomeni po drugi strani tudi, da bi bil povsem zaman več kakor enoletni oster sindikalni boj 1.500-članskega kolektiva. Tako je včeraj popoldne, na srečanju s predstavniki tiska, povedal tajnik goriške pokrajinske delavske zbornice, Aldo Colleoni in pri tem podrobneje obrazložil zadnji razplet že od novembra leta 1977 trajajočega sindikalnega spora. Predstavniki sindikata tekstilcev Papais, Benfatto in Bregant pa so osvetlili stanje v tekstilnem sektorju nasploh ter v posameznih podjetjih na Goriškem. Glede tega velja omeniti, da so prav včeraj na sestanku na sedežu Združenja industricev v Gorici, dosegli načelni sporazum z lastniki tkalnice v Romansu, tako glede dodatka za nočno delo, kakor tudi glede jamstev za ohranitev zaposlitvene ravni v prihodnjih dveh letih. Čeprav je ’ odprtih vprašanj na področju tekstilne industrije kar precej (tovarna SNIA v Zdravšči-nah, Manifattura Goriziana, tkalnica v Romansu ter vrsta manjših podjetij, ki mejijo že na obrtniško dejavnost) je bila pozornost na včerajšnjem sestanku namenjena skoraj izključno reševanju stanja v tovarni Cotonificio Triestino. Menda se je za popolno osamosvojitev podjetja izrekel pred kratkim celo upravni svet podjetja, v katerem so, kot znano, tudi Dred-stavniki deželne finančne družbe Friulia. Sindikati podpirajo tak načrt, vendar bo treba pred njegovo uresničitvijo povsem razčistiti vrsto bistvenih vprašanj, ki zadevajo konstituiranje glavnice novega podjetja, kdo bo prevzel paket delnic, ki jih nameravajo odstopiti lastniki, kakšen delež bo imela Friulia in ne nazadnje, kako bo prišlo do poravnave finančnih bremen podjetja do ostale grupacije. Podgorska tovarna naj bi imela do grupacijg kakih 8 milijard lir kredita, medtem ko nai bi njen dolg znašal o-krog 6,5 milijarde. Jutri bodo delavci podgorske predilnice stavkali. Ob 10. uri se bodo zbrali na demonstraciji v Trstu z namenom opozoriti deželno upravo, ki je glede veševanja spora doslej že nekajkrat zatajila, da vendarle skliče sestanek vseh zainteresiranih strani in da jasne in točne odgovore na vsa zgoraj omenjena vprašanja. Nekaj več pripravljenosti za reševanje spora, ki zadeva naivečje (po številu zaposlenih) nodjerie v občini, je pokazala goriška občinska uprava. Sinoči je bil na občini sestanek med predstavniki sindikata Fulta in županom De Simo-nejem, ki je obrazložil do sedaj opravljene naloge posredovanja. zano solidarnost vendar istočasno pozivajo, naj se sprejmejo potrebni ukrepi, da ne bo voda še naprej ogrožala človeških življenj in premoženja. • V petek, 9. februarja, ob 21. uri, bo seja rajonske skupščine za mestno središče. Razpravljali bodo o letošnjem proračunu občinske uprave. V petek v Doberdobu Prešernova proslava V Doberdobu bo v petek, 9. februarja, Prešernova proslava. Prireja jo v svoji dvorani prosvetno društvo «Jezero», pričela se bo ob 19.30. Najprej bodo otvorili fotografsko razstavo z naslovom «Naša zgodovina in kultura*, ki jo je pripravil fotoklub domačega prosvetnega društva. Ob 20. uri bo priložnostni govor o pomenu Prešernovega praznika, sledil bo Prešernov recital, ki ga je pripravil domači Ženski iniciativni odbor, zatem bo na vrsti nastop dekliškega zbora prosvetnega društva «Danica» z Vrha. Podaljšan rok za vplačilo socialnih prispevkov Pokrajinski zavod za socialno skrbstvo sporoča, da je bil na podlagi zakonskega dekreta št. 20 z dne 30. januarja letos, podaljšan za 15 dni rok, do katerega morajo podjetja poravnati svoje obveznosti in plačati prispevke na račun osebnih dohodkov prejšnjega meseca. Doslej je veljalo, da je bilo treba nakazila opraviti najkasneje do 10. v mesecu. Zakon je že stopil v veljavo in tako bodo podjetja lahko opravila obveznosti najkasneje do 25. februarja. V PONEDELJEK ZVEČER PO TRIMESEČNEM PREMORU SOVODENJSKI OBČINSKI SVET OBNOVIL REDNO DEJAVNOST Gino Marega novi nadomestni odbornik . Izdatne podpore kulturnim in športnim društvom v občini Po več kakor treh mesecih se je v ponedeljek zvečer spet sestal na redni seji sovodenjski občinski svet. Od oktobra dalje je bila namreč dejavnost občinske uprave precej paralizirana zaradi politične krize v zvezi z napovedanim odstopom župana in katere reševanje se je zavleklo vse do januarja letos. Vmes sta sicer bili še dve seji. vendar sta bili sklicani izredno, za obravnavo vprašanj povezanih izključno z u-pravno krizo. Prav zato se je za ponedeljkovo sejo nabrala cela vrsta vprašanj in svetovalci so se morali spoprijeti z dokaj obsežnim dnevnim redom. Sejo je vodil župan Jožef češčut. Občinski svet je najprej razpravljal in sprejel ostavko, ki jo je 31. oktobra podal z mesta nadomestnega odbornika Emil Visintin. Zaradi delovnih obveznosti, zaposlen je namreč v tujini, se ni in se ne bi mogel redno udeleževati sej. Na njegovo mesto je KPI kandidirala Gina Marego, vendar se z njegovo kandidaturo ni strinjalo zadostno šte- niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiii* Pevke na sobotni Prešernovi proslavi mm i iMUl Dekliški zbor iz Črnega vrha, ki nastopi v soboto na goriški Prešernovi proslavi Kot smo že napovedali bo na letošnji Prešernovi proslavi, ki jo v avditoriju priredi v soboto Slovenska prosvetna zveza, naštdpil tudi dekliški zbor KUD »Sloga* iz Črnega vrha nad Idrijo. Zbor deluje že od 1. 1975, goriška publika ga pozna, ker je nastopil v isti dvorani na lanski reviji »Primorska poje*. Vodi ga Ivan Rijavec. Mlade pevke bodo i-mele na sporedu vrsto narodnih in umetnih pesmi. Prireditev v počastitev štavenške ga kulturnega dne se bo pričela ob 20.30 Priložnostni govor bo imel pesnik Miroslav Košuta, sodelovali bodo člani Mladinskega centra z branjem del Damira Fei"’a, sledilo bo nagrajevanje zaslužnih goriških kultiTno-prosveinih delavcev. ne nasedajo posameznikom, ki jim obljubljajo takojšnjo ureditev pokojninskih zadev, kasneje pa od njih zahtevajo ptecejšnje 1 zneske 'dena ' rja. Edini pravi naslov, nadaljuje tiskovno poročilo, so uradi za to pristojnih pati-ohžrtiH* kjer--vse usluge upravljajo popolnoma brezplačno. tu- Ne nasedajmo špekulantom Še zmeraj se najdejo posamezniki, ki skušajo na lahek nafija. p. iti c’o denarja na račun upokojencev, ali takih, ki šele čakajo na pokojn no. Na to opozarja tiskovno poročlo pokrajinskega zavoda za socialno skrbstvo (TNPS), ki obenem obvešča vse upokojence in za varoma ce, naj I'a zrdnji strani: Poneškl sodniki oiro-. sti'i odvetnika Livia Ber-nota. Odpraviti nevarnost novih poplav Prebivalci kraja Saletti na področju občine Gradišče, ki so bili ob zadnji povodnji najbolj prizade.i, so se te dni zbrali na skupščV; ter ocenili nastalo škodo, ki bi bila prav gotovo še večja, če ne bi b.Io hitrega ukrepanja in podeči s strmi pokrajinskih oblasti, o.cžnil ov, vo' ske, gasilcev in posamezni .ov, ki so pomagali reševati. Prebivalci se zahvaljujejo za izka- PRVA V LETOŠNJEM LETU V ponedeljek seja goriškega občinskega sveta Regulacijski načrt, davčna komisija in podražitve na dnevnem redu V ponedeljek, 12. februarja bo prva letošnja seja občinskega sveta v Gorici. Iz dnevnega reda, ki so ga včeraj dobili občinski svetovalci je razvidno, da imajo veliko stvari v razpravi, zaradi česar je skoro nemogoče, da bi izčrpali na eni seji vse, kar je na dnevnem redu. Poleg nekaterih interpelacij, ki so jili predstavili svetovalci raznih strank, so na dnevnem redu seje nekatera važna vprašanja: izvolitev enajstih članov občinske davčne komisije: podražitev vode in voženj z mestnim avtobusom; prizivi roti lokaciji za ljudske hiše kot izhaja iz splošne revizije regulacijskega načrta. Kot vidimo gre za zelo važna vprašanja. Interpelacije se nanašajo na pokritje Korna ob državni meji pri Svetogorski postaji, o zakasnitvi odprtja šolske stavbe v Ulici Čampi, o povišku cestnin na avtocesti in o jezu čez Sočo pri Pevmi. Na dnevnem redu so številne ratifikacije, ki jih je sprejel odbor na svojih sejah. Med temi naj omenimo povišek stroškov pri gradnji slovenskega o-troškega vrtca v Ulici Čampi: nakup dveh novih tovornjakov za odvoz smeti. Svetovalci se bodo morali spopri- jeti tudi z vprašanjem razdelitve mesta v področja, upoštevajoč določila zakona o pravični stanarini. Tozadevni sklep so sicer že sprejeli v začetku novembra, grof Coronini pa je vložil priziv zaradi neke svoje stavbe v Svetogorski ulici. Zato prt de stvar spet v razpravo v občinski svet. Imeti psa bo postal pravi luksus. V vsej državi morajo letos izvesti sklep vlade, da se takse za pse podražijo za štirikrat. Marsikdo se bo moral odreči spremstvu svojega najboljšega prijatelja. Na dnevnem redu ponedeljkove seje bosta tudi točk, o podražitvi vode in avtobusnih vozovnic. O tem smo v našem listu že pisali po pogovoru z občinskim odbornikom za finance Ciuffarinom. Voda se bo podražila povprečno za 40 odstotkov, vendarle bo posamezna družina mo rala doplačati le nekaj sto lir več mesečno. Hujše bo s podražitvijo avtobusne vozovnice. Ta do poskočila od 100 na 200 lir. Kljub tako občutni podražitvi bo deficit mestnega podjetja ostal na isti ravni kot lani. ker so se režijski stroški povečali. Podražili se bodo tudi mesečni abonmaji in to v nekaterih primerih zelo občutno. Zdravstvena predavanja v Sovodnjah V Sovodnjah uspešno poteka tečaj zdravstva in prve pomoč/ za katerega sta dala pobudo tamkajšnja krvodajalska sekcija in ženski od sek donačega prosvetnega društva. V ponedeljek, na tretjem večeru tečaja, ki se vrši v Kulturnem domu, ie predaval dr. Karlo Brešan o mikrobiologiji, o bakterijah in virusih, nakar se je razvila zelo zanimiva razprava tudi o nalezljivih boleznih in gripi. Četrto predavanje bo drevi, ob 20. uri. Na vrsti je predavanje dr. Rafka Dolharja o prvi pomoči. Pogovorili sc bomo o pravični stanarini Tudi “a področju Tržiča in bližnje okolce prihaja do vsepogostejših sporov v zvezi z izvajanjem zakona o pravični stanarini. Grožnje z izgoni, kakor tudi zahteve po neupravičeno visgkih poviških na'emnine, so na dnevnem redu. O vseh teh vprašanjih se bodo skušali pogovoriti na skupščini, ki bo v soboto, 10. t.m., v mladinskem domu v Pauzanu. Pobudo za sestanek je dal sindikat Sunia. Krupljan, sicer pa že znanec kajšnji policiji. Pri pregledu so v avtu našli dva šopa ključev in sicer kakih 29 ktjučev -za hišna vrata in prav tolikšno število različnih avtomobilskih ključev. Spričo takih okoliščin so Mariborčan; pospremili na kvesturo, od tam pa v goriški zapor. Skupaj z njim so ustavili tu-_ di nekega drugega mladeniča, ven-i dar ga niso aretirali, temveč so ga takoj izročili jugoslovanskim oblastem. Za šoferje ki potujejo v Iran Izleti Slovensko planinsko društvo v Gorici, vabi člane in prijatelje, da se udeležijo spominskega pohoda na Stol v Karavankah, ki bo 17. in 18. februarja letos. Izhodiščna točka je Valvazorjev dom pod Stolom. Dostop iz Žirovnice oziroma Most. Priporoča se dobra zimska oprema. Slovensko planinsko društvo v Gorici razpisuje 18. februarja avtobusni izlet v Ovčjo ves. kjer bo tekmovanje za pokal »Lepi vrh*. Tekmovali bodo člani rojeni v letu 1958 in mlajši. Prijave za nastop sprejemajo na sedežu društva do vključno 12. t.m. Tisti, ki ne bodo tekmovali. se lahko prijavijo do srede. 14. t.m. Slovenski mladinski rekreativni kul turni klub priredi v nedeljo, 11. t.m., avtobusni izlet na sneg. Avtobus bo odpeljal ob 7. uri iz Gorice skozi Rupo. Doberdob in Ronke. Prijave sprejemata Barbara Rustja (telefon 81-585) in Aleš Doktorič. vilo svetovalcev. Izvoljen je bil šel* z balotažo. Občinski svet je nato imenoval tri preglednike računov ter odobril sklep o določitvi potnine in povračilu stroškov uslužbencem in upraviteljem za uporabo lastnega prevoznega sredstva. V treh mesecih je občinski odbor sprejel vrsto nujnih sklepov, ki jih je župan na ponedeljkovi seji predložil v ratifikacijo. Gre v glavnem za izplačila računov, za spremembe in dopolnila proračuna iz leta 1977, za koriščenje pribitka iz leta 1977, za sklep o povišanju pristojbin (za petdeset odstotkov) za pobiranje smeti. Kot zadnjega na vrsti so svetovalci ratificirali sklep o porazdelitvi prispevkov kulturnim in športnim društvom v občini, za kar je bilo na razpolago je bilo 2.590.000, ki so jih tako]* porazdelili: PD Sovodnje 730.000, ŠD Sovodnje 500.000, PD Danica 490 tisoč, PD Vipava 450.000, pevski zbor Rupa Peč 120.000, Kraški krti 120.000 in društvo krvodajalcev 180 tisoč lir. Glede porazdelitve je bilo iz vrst predstavnikov manjšine slišati nekaj kritik, da sredstva niso bila razdeljena po za vse enakem kriteriju. Odgovoril je župan, ki je dejal, da so upoštevali kvote, ki so jih posamezna društva prejela v letu 1977 ter jih povečali v skladu z letos razpoložljivimi sredstvi. Zaradi upravne krize, ko se občinski svet ni sestal, je porazdelitev opravila tričlanska komisija, ki jo j* imenoval župan. Predstavniki manjšine so zahtevali, da se za letos imenuje v občinskem svetu posebna komisija, to je, da se upošteva način poslovanja iz prejšnjih let. Občinski svet je nadalje odobril črtanje cestnega relikta v Sovodnjah (v industrijski coni) iz domenske posesti ter prodajo zemljišča podjetju Soteco. Govor je bil nadalje o stroških za upepeljevanje smeti, ki so z novim letom občutno porasli in je zato občina bila prisiljena tudi zvišati pristojbine. Količina smeti namreč stalno narašča, medtem ko je dogovorjena fran-kiža (50 stotov mesečno) zmeraj manj pomembna. Sicer pa so v zvezi s smetarsko službo povezana tudi nekatera druga vprašanja. Tako je bilo slišati pritožbe, da se v občini, kljub temu da je dvakrat tedensko urejeno pobiranje smeti, množijo nedovoljena odlagališča in ni znano, če so za to odgovorni domačini, ali pa je to delo prebivalcev bližnjih, predvsem goriške občine. Po odobritvi nekaterih administrativnih ukrepov v korist uslužbencev, odobritvi poviška nagrade čistilkam na osnovnih šolah in prošnje za sprejem priletne občanke v dom počitka, so svetovalci na tajnem glasovanju izvolili še davčno komisijo prve stopnje. Na tajni seji pa so razpravljali o pomanjkljivostih grobarske službe, oziroma o ravnanju oseb, ki so za to odgovorne. Kino Gorica CORSO 17.00-22.00 »Amori miei*. M. Vitti. J. Dorelli in E. M. Salerno. VERDI J7.15—22.00 «Convoy - trincea d asfalto*. Kris Kristofferson in A-li McGrawe. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.00-22.00 »U ragazza col lecca lecca*. Prepovedan mladini pod 18. letom. Irzic EXCELSIOR 16.30-22.00 «Come per-dere una moglie e trovare un'a-mante*. PRINCIPE 16.30—22.00 »Aliče nel iia*-se delle pomomeraviglie*. Nova Gorica in okolicu SOČA 18.00-20.00 »Divji zahod*. A-meriški film. SVOBODA 18.00 - 20.00 »Vrnitev tigra*. Hongkonški film. DESKLE 19.30 »Abba*. Švedski film. Goriška trgovinska zbornica nam je v zvezi z dokaj zapletenim notranjepolitičnim položajem v Iranu, kamor vozijo tudi številni goriški šoferji, poslala nekaj navodil, kako naj se slednji ravnajo. Iranske oblasti dovoljujejo prost prehod v Turčijo vsem tovornim vozilom, ki so ostala blokirana v državi. Turški carinski uradi v Gurbu-laku se smatrajo torej kot odhodna carinska postaja, kjer lahko šoferji uredijo potrebne listine za povratek. Trgovinska zbornica nadalje sporn ča, pri tem pa navaja podatke Mednarodne unije za cestni prevoz, da morajo za tranzit preko turškega ozemlja, šoferji plačati 300 ameriških dolarjev. V slučaju potrebe se šoferji lahko obrnejo za pomoč do špediterskega podjetja Pinar v Ca rigradu, tel. 433-177, telex 22514, vsekakor pa je priporočljivo, da kontaktirajo z italijansko ambasado v tem mestu. Aretacij'a ključavničarja V Gorici je včeraj zgodaj zjutraj policijska obhodnica aretirala 20-letnega Rajka Kupi jan. iz Sloven ske Bistrice. Pri običajnem medobčinskem nadzorovanju je namreč u-stavila tudi fiat 124 maribeske registracije, ki ga je vozil omenjeni NAVELIČANI ČAKANJA IN OBLJUB STARŠI V PEVMI ZAHTEVAJO TAKOJŠNJE POPRAVILO ŠOLE Te dni so poslali pismo goričkemu županu Že dalj časa je v ospredju vprašanje preureditve poslopja osnovne šole v Pevmi. Nič koliko posegov smo že zabeležili v tej zvezi in menda so bila za prepotrebna dela že tudi nakazana določena sredstva. Starši otrok, ki obiskujejo omenjeno šolo pa so se naveličali čakanja in so sklenili napraviti ustrezne korake na županstvu, oziroma pri pristojnih šolskih o-blasteh. 26. januarja so se sestali ter sestavili pismo goriškemu županu, v vednost pa šolskemu skrbniku, predsedniku rajonske konzulte ter predsedniku konzulte za manjšinska vprašanja, Pismo, ki ga je podpisalo 23 staršev objavljamo v celoti. »Starši otrok osnovne šole s slovenskim učnim jezikom v Pevmi, zbrani na skupni seji dne 28. januarja 1979, ugotavljamo, da ni občinska uprava, kateri Vi načelu-jete, poskrbela za primerno preureditev šolskega poslopja, za katerega je že pred več kakor dvema letoma izdelala načrte in nakazala potrebna denarna sredstva. To je povzročilo, da so danes učilnice še neprimernejše kot pred leti za nemoten potek pouka in da so sanitarije že več kot dotrajane in sploh tudi higiensko neprimerne. V takem nezadovoljivem stanju se na- hajajo otroci in učitelji že dolgo vrsto let. Z ozirom na to, da je potrebo po preureditvi in obnovitvi šolska zgradbe v Pevmi ugotovil kot že o-menjeno tudi občinski svet sam, podpisani starši zahtevamo takojšnjo izvedbo del, ki naj se pričnejo že v teku tega šolskega leta, za kar želimo od Vas tudi pismeno zagotovilo. Y Primeru odgovora, ki ne bi u-pošteval navedenih zahtev in nam ne bi zagotovil za prihodnje šolsko leto preurejenih šolskih prostorov, bomo starši šoloobveznih otrok iz Pevme in Oslavja primorani sprejeti druge oblike prepričevanja pristojnih občinskih in šolskih oblasti.* (sledijo podpisi) Razna obvestila ženski iniciativni odbor bo 1. m 2. marca letos priredil tečaj ikebane za vsakogar. Prijave sprejemajo na sedežu v Ulici Malta 2, ali po telefonu 26-44 še danes in jutri. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Go-rici dežurna lekarna Alesani, Carduo-cijeva ulica 38. tel. 22-68. Slovenski kulturni praznik v imenu velikana besede in duha - Franceta Prešerna Igralstvo ni kos kruha, je ljubezen Razgovor z letošnjim Prešernovim nagrajencem, igralcem SSG Radom Nakrstom Rado Nakrst, dekan našega gledališkega zbora, se je vpisal med Prešernove nagrajence. To visoko, najvišje slovensko kulturno priznanje, si je zaslužil za natanko šestdesetletno igralsko razdajanje v treh središčih slovenske kulture: v Trstu, Mariboru in Ljubljani. »Bilo mi je 12 let. Na odru Narodnega doma, v tem poslopju sem se tudi rodi’. 4. avgusta 1906, so igrali Cankarjevega Kralja na Batajnovi. Med predstavo se je eden od obeh Lužaričinih otrok izgubil. Inšpicient je ves zbegan pritekel na galerijo, s katere sem z radovednimi očmi strmel na o-der. Zagrabil me je in odpeljal za kulise. Na hitro so me preoblekli in takega me je Lužarica kar porinila na oder...* Tako se je leta 1919 začela Na krstova igralska pot. Po naključju? «Ne bi rekel, skrivnost odra je dražila mojo otroško domišljijo že prej in danes lahko rečem, da mi je bilo igralstvo usojeno, čeprav me Ribičič ni hotel sprejeti med palčke v Kraljestvu palčkov, ker nisem imel posluha... Maščeval sem se tako, da sem se našemil doma in igral palčka za starše in sostanovalce.* Potem je prišel čas, ko je moral tudi Rado z materjo (oče mu je umrl v rosni mladosti) v Jugoslavijo. Begunska pot ju je zanesla na severno mejo v Maribor in eksistenčna nuja mu je narekovala, da pride čimprej do kruha zase in za mater. Dobil je zaposlitev skladiščnika na železnici, istočasno je obiskoval gimnazijo, potem meščansko in nazadnje trgovsko šolo in... sanjal o gledališču. Pa ne le sanjal. Obiskoval je amaterske predstave, sodeloval pri njih v dijaških in obrtniških vrstah, bil režiser, recitator, i-gralec. V dijaškem krožku je re- Utemeljitve letošnjih Prešernovih nagrad BOJAN ADAMIČ: za ustvarjalni opus v filmski in zabavni glasbi BOJAN ADAMIČ je utemeljitelj slovenske zabavne glasbe. Njegovo delovanje na tem področju se začenja že pred drugo svetovno vojno, med narodnoosvobodilnim bojem pa je kot partizan prispeval k obogatitvi kulturnega življenja na osvobojenem ozemlju in v partizanskih enotah. Ogromen in pomemben je njegov opus filmske glasbe, kjer je z izrazitim smislom za filmski medij mojstrsko dopolnil vizualni del filmske stvaritve z ustrezno, smiselno poglobljeno in dognano glasbo. V tem smislu ni deloval samo na področju slovenskega filma, temveč je njegovo mojstrstvo dalo tudi vidne prispevke v filmskern ustvarjanju drugih jugoslovanskih narodov. Njegov opus zajema tudi skladateljsko in dirigentsko dejavnost, s katero je bogatil skozi desetletja slovenski in jugoslovanski radijski in televizijski program. VANDA GERLOVIČ: za dovršene pevske kreacije Sopranistka VANDA GERLOVIČ je že dolgo let naša najvidnejša operna solistka. Pela je domala vse sopranske vloge dramskega značaja kjer so prišle do izraza njene pevske kvalitete bogatega m žametnega glasu. V svoji umetniški rasti je vedno znova dosegala priznanja kritike in občinstva doma in po svetu, saj je vedno združevala leooto glasu z izrazito muzikalnostjo in igralskim talentom, kar se je odražalo tudi v dovršenih odrskih kreacijah. Ves čas svojega umetniškega delovanja je ostala zvesta domači operni hiši in s tem prispevala nesporen delež k ugledu našega opernega gledališča. Dosegla je velika priznanja doma in po svetu kot koncertna pevka. JANEZ MENART: za pesniške zbirke in prevode JANEZ MENART je kot pesnik izrazito izvirna in samostojna o-sebnost. Formalno je pesnik zasidran v tradiciji, vendar suvereno mojstri najzahtevnejše pesniške oblike. S sproščenim ritmom in y kateremkoli verznem sistemu izpoveduje življenjsko občutje današnjega človeka njegovo veličino in majhnost, zahtevnost njegovih stremljenj, bolečino njegove zavrtosti, jedko kritičnost in hkrati globoko pritrjevanje pristnim in bistvenim humanim vrednotam. Klasična forma, povezana s sodobnim utripom - tja do žurnalistične odmevnosti - daje njegovim poezijam hkrati aktualnost in občutek trajne veljavnosti m mu zagotavlja širok krog bralcev. . Janez Menart je še pomemben kot prevajalec klasike in sooblikovalec slovenskega jezika. Zlasti v prevodni literaturi je obogatil lepe in slikovite stare izraze: tudi po njegovi zaslugi je slovenski jezikovni izraz bolj blizu življenja, udarnejši, sočnejši, bolj domač. VLADIMIR MAKUC: za grafični opus Grafični opus VLADIMIRA MAKUCA združuje najboljše dosežke sodobne umetniške grafike. Nastajal je ob prelomu z obdobjem, ko so se umikale nekatere tradicionalne vrednote novim pogledom, nazorom in novi. razširjeni in poglobljeni umetnostni občutljivosti Potem ko je v nekaj deset listih na izredni tehnični ravni poustvarjal izreze primorske pokrajine, arhitekture in življenja ter jih obogatil z monumentalnimi liki ijudi, neredko poosebitvami duha narodnoosvobodilnega boja, katerega se je tudi sam aktivno udeležil, je zajel v svoj izpovedni svet v izvirni, svojski interpretaciji mnoge silnice, gibala in sestavine sodobnega okolja in življenia. Makuc je mojster subtilnega piodnašanja osebnih razmerij do sveta in življenja in posreduje domačo in svojo osebno problematiko v splošnem, mednarodno razumljivem umetnostnem jeziku, a z izrazitim avtorskim pečatom. RADO NAKRST: za življenjsko delo v gledališču RADO NAKRST je v svojem bogatem umetniškem opusu izoblikoval nepregledno vrsto izjemno prodornih igralskih kreacij. Zelo zgodaj je nadgradil mladostne vloge s tisto karakterno igro, ki ga je kmalu postavila v sam vrh slovenskega igralstva. Od Maribora preko Ljubljane do Trsta, kjer aktivno deluje od osvoboditve dalje je Rado Nakrst formiral izjemen in docela enkraten igralski izraz, ki je postal vodilo in žlahten rezultat obenem. Rezultat, ki je navdihoval in navdihuje prihajajoče generacije. Prav gotovo je treba posebej naglasiti požrtvovalno Nakrstovo delo ravno v najlepših igralskih letih, ki jih je nagrajenec v celoti in brez pridržkov posvetil ravno uveljavljanju ter utemeljevanju Stalnega slovenskega gledališča v Trstu. IVE ŠUBIC: za likovne stvaritve IVE ŠUBIC je eden naših najplodovitejših likovnih umetnikov. Njegovo delo začeto v grafičnem oddelku Centralne tehnike KPS v partizanih, zajema slikarstvo, grafiko, risbo, monumentalne stenske kom-pozicije in ilustracije. Je mojster lesoreza in linoreza in v svojih ris-bah, grafikah in slikah združuje figurativno upodabljanje z ekspresionističnimi poudarki in magično realističnimi razsežnostmi na eni stra-ni na drugi s kmečkim žanrom in na tretji s partizansko m revolu-cionarno tematiko. Temu se enakovredno pridružuje njegov slikarski študij krajine in pa ogromen opus mladinske knjižne ilustracije ter časniških in revialnih slikanic za naše najmlajše. Je reden gost mnogih pomembnih likovno - umetnostnih prireditev in avtor pomembnih monumentalnih likovnih del, med drugimi tudi mozaika na spomeniku NOB v Dražgošah. FRAN ŽIŽEK: za uspele režije na slovenski televiziji FRAN ŽIŽEK je eden od pionirjev slovenske televizije. Njegovo delo je prepleteno in neločeno vezano z njenim razvojem. V svojem delu za slovenski televizijski program se je Fran Žižek usmerjal na najrazličnejša področja. Med njimi je oživitev junaške smrti legendarnega pohorskega bataljona in nadaljevanka o slovenski skladateljski družini Ipavcev. V enaki meri je pomemben njegov delež pri raz vijanju dokumentarnega televizijskega programa, kjer je eden nje govih' in sploh televizijskih največjih dosežkov nedvomno serija oddaj o slovenskem socialističnem revolucionarnem in osvobodilnem boju «Teh naših petdeset let*. Za Žižkovo delovanje v slovenski televiziji je značilno, da se je od vsega začetka poglabljal v odkrivanje njenih razvojnih možnosti, v opredeljevanje njene funkcije v družbi, tako v politični kot v kulturni sferi. Žiral Cankarjeve Hlapce in igral Jermana. Maribor se je medtem prebujal v narodnostnem življenju. Prišlo je tudi do oživitve predvojnega Dramatičnega društva in Nakrst je bil na prvem občnem zboru izvoljen za njegovega tajnika. Pa tudi igral je v Mariboru in na gostovanjih po raznih krajih Štajerske, nastopal na sokolskih akademijah itd. Toda kdor nosi teater v sebi se s tem ne more zadovoljiti. «Začutil sem, pravi Nakrst, da je za dosego umetnosti potrebna resna in trda šola. Zato sem vstopil v dramatično šolo Vale Bratine in potem v šolo velikega režiserja, našega primorskega rojaka Rada Pregarca. Bila je to resna šola iz katere je izšla vrsta pomembnih slovenskih odrskih ustvarjalcev. Pregare je zanesel k nam iz ujetništva v Rusiji teater Stanislavskega in njegova šola se je seveda oslanjala na slog tega velikega ruskega gledališkega genija. Kmalu mi je Pregare začel dajati manjše vloge v gledališču, ko pa je po dveh sezonah zapustil Maribor, se je zame zavzel takratni umetniški vodja v mariborskem gledališču Jože Kovič in začele so prihajati na vrsto že večje vloge, in po dveh letih nekakšnega stažiranja, tudi glavne. Leta 1927 sem dobil končno prvi angažma v gledališču, pa čeprav le kot »eleve* - gojenec s poldnevno zaposlitvijo. Plača je bila skromna in moral sem za preživljanje obdržati tudi službo pri železnici. Pa je vendarle prišel tudi zame tisti veliki trenutek, ko sem začel živeti samo za teater in s teatrom. Bilo je to v sezoni 1929-30, ko sem z upravnikom dr. Bren- Rado Nakrst kot Kočkarjov v Gogoljevi Ženitvi Čičem podpisal pogodbo za prvi redni poklicni angažma. Poslej sem bil veliko zaseden, igral sem tudi po 10 velikih vlog na leto in manjših niti ne štejem...* V seznamu gledališkega lista ob 25-letnem Nakrstovem igralskem jubileju sem preštel te vloge od sezone 1927 28 do vključno 1940 - 41: bilo jih je natanko 179 velikih in manjših. Iz tega obdobja so Nakrstu še danes najljubše vloge Petruccia v Shakespearovi Ukročeni trmoglavki, Hlestakova v Gogoljevem Revizorju, dr. Grudna v Cankarjevem Za narodov blagor in Petra v Cankarjevem Pohujšanju, Ivana Karamazova v Dostojevskega Bratih Karamazovih, Va-lerja v Molierovem irtuffu, pred- vsem pa dr. Puba v Krleževih Gospoda Glembajevi, čeprav je v tem delu dosegel kasneje tako rekoč vsejugoslovansko afirmacijo z vlogo Leona. Potem je prišla vojna in nacistična zasedba Maribora in Štajerske. Večina članov mariborskega teatra se je umaknila v Ljubljano in dobili so mesto v Drami SNG, čeprav to ni šlo ravno gladko. Za Nakrsta in še za nekatere druge se je največ zavzel upravnik Oton Župančič, toda prevladalo je načelo — vsi ali nihče. V vojnem obdobju je Nakrst v ljubljanski Drami odigral do o-svoboditve 58 vlog, od katerih so bile verjetno najpomembnejše vloge Pilada v Goethejevi Ifigeniji na Tavridi, Horaca v Molierovi Šoli za žene in Horatia v Shakes-perovem Hamletu. Zadnji njegov nastop v Drami je bil v vlogi grofa Aubespina v Schillerjevi Mariji Stuart. Osvoboditev. Okupatorske more je bilo konec. Življenje se je rojevalo znova in z njim tudi slovensko gledališče, prečiščeno v preliti krvi za svobodo in za i-deje. V Ljubljani in v Trstu in v Mariboru. V Ljubljani sta Ferdo Delak in Danilo Turk - Joco, vodja igralske skupine IX. korpusa, zbirala igralce za prvi ansambel obnovljenega Slovenskega gledališča v Trstu. Iskala sta predvsem Primorce, ker sta slutila njihovo posebno zagretost, da spet priborijo domovinsko pravico slovenski gledališki besedi tam, kjer ji je fašizem požgal hišo — Narodni dom. Med tistimi, ki so se z navdušenjem odzvali vabilu, je bil tudi Rado Nakrst, v Narodnem domu rojeni, za tržaško gledališče usojeni umetnik. In tako se je začelo tretje poglavje njegove gledališke poti, najdaljše, umetniško najbolj dognane in do najvišjih vrhov pripeljane: s Cankarjevim Hlapcem Jernejem in njegovo pravico v Delakovi priredbi v trojni vlogi Oblasti. V jeseni, že v zimi, bo 34 let od tistih čudovitih dni v gledališču «La Fenice*, ko so u-tripala naša srca ob zmagi hlapca Jerneja, pa tudi še vedno krvavela, ko je fašistična sodrga na ulici nastavljala zasede našim ljudem. Pa pustimo to, čeprav je sestavni del prvih let življenja našega povojnega tržaškega teatra, kot je njegov sestavni del sramotno prosjačenje pri Zavezniški vojaški upravi za dvorane v mestu in vagabundsko vandranje po razmajanih deskah naših vaških dvoranic,—in če ni šlo drugače, tudi skednjih. Preteklost, ki je ni izkusilo nobeno drugo gledališče in noben drug gledališki i-gralec razen naših in Rado Nakrst z njimi. Jernejeva plamenica pa je svetila naprej uporno kljub nasprotnim vetrovom. Sezone so tekle brez prekinitve do danes in Nakrstu so se nabirale nove vloge, povprečno po šest na sezono vse do teh zadnjih let, skupno čez 150, in če potegnemo črto pod njegov igralski obračun, potem jih od začetka do danes lahko naštejemo okrog 500. Najbrž bi delali krivico Nakrstu samemu in osebam, ki jih je predstavljal na odru, če bi se lotili med njimi izbiranja pomembnejših ali manj pomembnejših, kajti Nakrst sodi med tiste i-gralce, ki ima do vseh enak pristop. Pokojni gledališki kritik našega dnevnika Vladimir Bartol je nekoč zapisal, da je Nakrst «e-den tistih mož, čigar navzočnost se čuti tudi če ne odpre ust. Naj igra ali ne igra, naj govori ali ne govori, če je na odru čutiš njegovo prisotnost*. Rada Nakrsta poznamo kot i-gralca v otroških igrah, kot izvrstnega ironičnega rezonerja, kot imenitnega oblikovalca karakterno -, komičnih vlog in kot psi- Rado Nakrst med razgovorom v uredništvu hološkega razčlenjevalca zapletenih, tudi čudaških značajev v klasičnih in modernih delih. Zanj je vsaka vloga delček njegovega življenja, preda se ji z vso zagrizenostjo analitika in iskrenostjo u-metnike. Pa vendar: «Kot vsak igralec — pravi — i-mam tudi jaz svoje priljubljene like: Jermana v Cankarjevih Hlapcih, entuziasta Ščuko v njegovem Za narodov blagor, idealista Maksa v Kralju na Betajnovi. Posebno pri srcu mi je opeharjeni zlodej v Pohujšanju, Pe-truccio v Ukročeni trmoglavki, baron v Gorkega Na dnu, dr. Golen v Beli bolezni, Hlestakov v Gogoljevem Revizorju ali Kočka- Rado Nakrst v vlogi Henrika IV. v istoimenski Pirandellovi drami rjov v njegovi Ženitvi, Slehernik, Horac v Šoli za žene, Tartuffe v Namišljenem bolniku, Otto Frank v Dnevniku Ane Frank, Agostino Toti v Pirandellovi Le premisli, Giacomino...* In nizala bi še kar naprej, saj je priljubljenih vlog v Nakrstovem arhivu še in še, pa sva se zato ustavila le še pri dveh, ki predstavljata morda Nakrstova vrhunska dosežka: pri Krleževem Leonu in Pirandellovemu Henriku IV. Njegov Leone v Gavellovi režiji (v sezoni 1951/52) je ob gostovanju našega tržaškega gledališča v Zagrebu tako prevzel takrat najuglednejšega zagrebškega kritika in gledališkega studiozusa Vlada Magjareviča, da mu je v reviji za književnost «Hrvatsko kolo* posvetil celo izčrpno študijo, v kateri je to Nakrstovo kreacijo vzporejal s kreacijama dveh velikih jugoslovanskih interpretov Krleževih likov, Strozzija in Pla-oviča. «Nakrst je zagrabil in zgradil svojega Leona —■ je zapisal Ma-gjarevič — mnogo širje. Mislim, da je v osnovi podal zares pravi, kompleksni in bistveni lik Leona — kakršnega je Krleža verjetno zamislil in kot ustvarjalec nosil v sebi. To je globoko human, občutljiv, človeški lik. Ne živčnež (kakor pri Strozziju), temveč ves iz živcev, ne intelektualec - re-zoner (kakor pri Plaoviču), marveč ves iz emocije in intelekta — živo človeško bitje, ki brezkončno trpi zaradi svoje glembajevske za-sužnjenosti, zaradi svojih grehov in zločinov glembajevskih prednikov...* «Nakrst je kot Leone zares sama strast — strast v mržnji in v vseh reakcijah, vdirajoč strastno v vse razgovore, zanašajoč v vse krvavo človeško zainteresiranost šibkega človeka, ki je toliko strastnejši v svojih reakcijah, kolikor bolj občuti svojo šibkost pred vsemi situacijami in odnosi, Ki ga spravlja vanje njegova glembajevska odvisnost in okolje...* «Nakrst je zares pretresljivo tolmačil in raztolmačil resnično človeško bistvo Leonovo, njegovo nesrečno in globoko tragično usodo, ki se ji ni mogel iztrgati. To je bil pravi, živ človeški lik, s skoraj vso kompleksnostjo, ki jo nosi v sebi Krležev Leone, v katerem pa je dominirala in prebijala, kot najvišja nota v registru, v simfoniji človeškega trpljenja, globoka humana nota — tragičen krik nesrečnega bitja, ki je moralo biti in ostati Glembay...» Pirandellovega «Henrika IV.» je Nakrst igral za svojo jubilejno predstavo ob 25-letnici igralstva. Spominjam se te predstave in njegove igre in živo mi je pred očmi njegov Henrik, razpet med realnim in irealnim, med resnično blaznostjo in fingirano blaznostjo. Nakrstu je uspelo prodreti skozi nevidne pore v Pirandel-lov življenjski nazor med resničnim in fikcijo, živel je Henrika IV. kot je živel Leona, kot je živel Kočkarjova in Bonifacija III. v Silonejevi Prigodi ubogega kristjana... Zamikalo me je, da sem mu zastavil vprašanje o najlepšem V »LJUBLJANSKEM ZVONU* IZ LETA 1882 PREŠEREN VFURLANŠČIN1 V Ljubljanskem zvonu iz leta 1882 je natisnjen Prešernov sonet «Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi* v furlanskem jeziku. Objavo in nekaj spremnih besed je oskrbel zgodovinar Simon Ru- tar. Prevod je povzel iz nemške Pennove knjige »Dichterstim-men aus Osterreich - Ungarn», (Pesniški glas iz Avstro - Ogrske), ki v svoji 8. številki leta 1877 prinaša omenjeni Prešernov sonet v nemškem prevodu izpod peresa H. Penna, in v furlanskem, katerega je pripravil Franjo Zakrajšek iz Gorice. Furlanski prevod soneta se glasi (objavljamo tudi slovenski izvirnik): Una preson la vita, il timp un boja, Fedel compagns i displases, la noja; Travais di ogni sorta, simpri a flanc, 11 pentiment un sbirro, mai plui stanc. Spessea duncia, muart desiderada; Tu ses la claf, la puarta, ses la strada, Che fur dai patimez fin la nus mena, Dula che si distruzz ogni ciadena; Dula che il fier nimi mai plui no riva, Dula che ogni so dituart nus schiva, Dula che Ton a liberassi va; Cula nel dormitori della tomba, In cui riposerA, onde la tromba Dei gnais umans no lu spaventera. Življenje ječa, čas v nji rabelj hudi, skrb vsak dan mu pomlajena nevesta, trpljenje in obup mu hlapca zvesta, in kes čuvaj, ki se nikdar ne vtrudi. Prijazna smrt, predolgo se ne mudi: ti ključ, ti vrata, ti si srečna cesta, ki pelje nas iz bolečine mesta tja, kjer trohljivost vse verige zgrudi: tja, kamor moč preganjavcev ne seže, tja, kamor njih krivic ne bo za nami, tja, kjer znebi se človek vsake teže, tja v posteljo postlano v črni jami, v kateri spi, kdor vanjo spat se vleže, da glasni hrup nadlog ga ne predrami! Prevajalec soneta v furlanšči-no, Franjo Zakrajšek, se je rodil v Gorici 24. 6. 1835. Bil je učitelj in tudi pesnik. Leta 1885 je izdal zbirko pesmi «Lira in cvetje*. Knjižica je izšla v Trstu; založnika sta bila Ivan Dolinar in Avgust Bronic. Šest let pozneje pa «Poezije» — zbirka liričnih pesmi. Med leti 1878 - 80 je živel v Trstu kot zasebni učitelj, a je opustil ta svoj šolski poklic ter imel nekaj let v našem mestu gostilno, ni pa znano kje. Pozneje se je vrnil v rodno Gorico, kjer je umrl 11. 5. 1903, v precejšnji revščini in pozabljen. Naj še omenimo, da je Zakrajškov prevod tega soneta drugi po vrstnem redu med prevodi v tuje jezike. Kot se bere v knjigi Štefke Bulovec «Prešernova bibliografija*, je bil pred furlan skim preveden samo v nemščino in sicer že leta 1846, in spet leta 1870. Sledili so prevodi: v angleški, srbohrvaški, češki, francoski, makedonski, poljski, slovaški, italijanski, in kot omenja Bulovčeva, celo v bengalski jezik. LADO PREMRU ti kolajni SSG ob igralski 25-letnici, Borštnikovemu zlatemu prstanu, ki ga je prejel kot četrti po vrsti slovenski gledališki umetnik, se je zdaj pridružila še Prešernova nagrada za življenjsko delo, najvišje odličje, ki ga matična domovina podeljuje kulturnim ustvarjalcem. Nisem mogel mimo njegovih občutkov v takem slovesnem trenutku: «Po tolikih letih igralskega u-stvarjanja je Prešernova nagrada zame prijetno in zanesljivo potrdilo, da je bilo moje delo vendarle koristno. Moje zadovoljstvo je še toliko večje, ker je bil s tem počaščen tudi naš teater.* Razgovor priredil JOŽE KOREN Nagrajenci Prešernovega sklada Nagrajenci Prešernovega sklada: Anton Nanut — za dirigiranje slovenskih in jugoslovanskih simfoničnih skladb doma in v tujini. Studio 7 v Biroju 71 - Domžale (arhitekti Štefan Kacin, Radisav Popovič, Jurij Princes, Bogdan Špindler) — za vztrajno iskanje specifičnega arhitektonskega izraza z u-poštevanjem sodobnih materialov. Ervin Fritz — za četrto pesniško zbirko «Okruški sveta*. Aleš Jan, režiser — za radijske režije v zadnjih dveh letih. Pavel Mihelčič, skladatelj — za glasbene kompozicije izvedene leta 1978. Saša Vuga, pisatelj, za roman «Erazem Predjamski*. Drago Jančar — za novelsko zbirko «0 bledem hudodelcu*. Pavla Brunčkova, gledališka igralka — za nastop v «Intervjuju» Matjaža Kmecla v SNG Maribor. Ana Pusar -Jerič — za uspešne pevske kreacije v operi. Anica Kumrova, gledališka igralka — za vlogo Jacinte v «Pohujšanju v dolini Šentflorjanski*, Tosce v «Tosci». Boris Jug, gledališki igralec — za vlogo Leona Glem-baja v Krleževem delu «Gospoda Glembajevi* v SNG Drama. Stojan Kerbler — za fotografske zapise o Halozah. Meta Vrhunec, ing. arh. — za industrijsko oblikovanje krznenih in usnjenih oblačil. Evgen Sajovic, ak. slikar — za izvirne slikarske dosežke. Milan Rijavec, ak. slikar — za izvirne slikarske dosežke in razstavo v Žalcu leta 1978. Zdenka Golob, ak. slikarka, za grafično razstavo v galeriji Labirint 1978. Dušan Jovanovič, režiser — za režijo «Kralj na Betajnovi* v MGL. Rado Nakrst kot Leone v Krieževi drami «Gospoda Glembajevi* spominu na leta njegovega igralstva, pa mi je odgovoril: »Nobenega posebnega spomina, zame je vse moje igralstvo eno samo poslanstvo. Nikoli mi ni bilo za denar, nikoli nisem prosil za vlogo. Pač, enkrat: svojo 25-letnico igralstva sem hotel proslaviti s Hamletom, pa se je Babič odločil za Henrika IV. Sprejel sem in se zagrizel v študij in ko smo odigrali Henrika sem začel študirati naslednjo vlogo in potem naslednjo in tako naprej vedno znova. Rad pa se spominjam takšnih krasnih predstav, kot, so bile one Hudožestvenikov, ko so gostovali v Sloveniji, na primer Gorkega Na dnu. Rad se spominjam svojih potovanj in teatrskih doživetij na njih. Lahko rečem, da sem prepotoval dve tretjini sveta. V vseh glavnih mestih sem si ogledal kakšno predstavo, pa obvezno še umetnostne galerije in živalski vrt. Rad imam živali. Bolj kot industrijsko civilizirana Evropa me je in me še priteguje skrivnostna Azija, skrivnostna s svojo staro kulturo, ki je niti nepojmljiva beda ne more prekriti...* In naš gledališki, ali če hočete splošno kulturni trenutek? Ka ko gledate nanj? «V zadnjih desetih, petnajstih letih se je pri nas kulturno življenje zelo razgibalo in kvalitetno vzpnelo. Italijansko gledališče nudi kvalitetne predstave, tu gostujejo najpomembnejši italijanski ansambli in igralci, operno gledališče pripravi vsako leto nekaj predstav na visoki evropski ravni, isto velja za koncerte, likovne razstave itd. V tem nam Slovencem res ni treba biti nerodno. Tako v Sloveniji kot pri nas hodimo vštric 's svetovnim razvojem kulturnega življenja. Čeprav nas je malo v ničemer ne zaostajamo, morda kje celo prednjačimo. Res, ni nam treba imeti manjvrednostnega kompleksa...* A naše gledališče, kakšen je, po Vašem, ki ste njegov nepogrešljivi del, rdeča nit skozi 34 let, njegov današnji trenutek? «Pričakoval sem to vprašanje in odgovoril bom nanj kot človek, ki mu igralstvo ni samo poklic, kos kruha, pač pa predvsem ljubezen. Za vsako gledališče je bistveno, da je v stalnem razvoju, da gre s časom v svetovnem merilu. Za naše, na tako izpostavljenem prostoru, je to še posebno važno. Zato pa je potrebno ansambel pomnožiti z mladimi močmi, pa tudi s starejšimi in izbirati tak repertoar, ki bo zadovoljil že vzgojeno publiko, pa tudi tisto, ki se šele vzgaja, zlasti najmlajšo. Vem, da to ni lahko, da je celo zelo težko, a je nujno, neizbežno. Tako gledališče moramo imeti, da bo resnična kulturna hrana našim ljudem. Zato pa je treba pristopiti gledališki vzgoji že v osnovni šoli in tam mladim privzgajati ljubezen do gledališča, do umetnosti sploh. V tem oziru stanje danes gotovo ni zadovoljivo, na šolah je premalo zanimanja za tovrstno vzgojo. Morda je tudi v tem dejstvu del krivde, da imamo še vedno premalo gledališke publike. Toda jaz že po naturi nisem pesimist in predvsem verujem v poslanstvo teatra. Naše gledališče je premagalo od svojih začetkov do danes že nešteto težav in kriz, pravzaprav živi v težavah in krizah, toda živi, raste in se razvija. Toliko bolj bo živelo in se razvijalo, če bo teater res ljubezen...* Nakrstova vera v teater, njegova ljubezen zanj, njegovo življenje zanj je bilo že večkrat nagrajeno: predvsem z njegovim o-sebnim zadoščenjem, potem s priznanji ploskajočega občinstva, z dognanji kritike pa tudi s formalnimi priznanji družbe: dvema prvomajskima nagradama Združenja gledaliških umetnikov, zla- fliiiiiiiiimniniiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiuiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiitiuiiiiiiiiiiiiiiiiiii* Misli ob prazniku slovenske kulture Jože Pirjevec France Prešeren je naš edini polnokrvni predstavnik tistega lite• rarnega pa tudi ideološkega pogleda na svet, ki mu pravimo romantika. Njegovo ustvarjalno delo, njegova politična in narodnostna prepričanja so trdno zasidrana v sodobni evropski misli, kakor so jo oblikovali, denimo F. Schlegel, Herder, Kollar, Mickieivicz in Mazzini. Njegove zavzetosti za razvoj slovenskega knjižnega jezika in kulture, zaverovanosti v «vzajemnost» slovanskega sveta, prepričanja, da se morajo narodi pobratiti med seboj, če naj človeštvo stopi resnično na pot etičnega in materialnega razvoja, ni mogoče ločiti od naukov in misli, ki so jih razglašali najvidnejši in najnaprednejši oblikovalci evropskega javnega mnenja na prelomnici med 18. in 19. stoletjem. Če rečemo, da v svoji ideološki usmerjenosti Prešeren ni originalen, ne zmanjšujemo njegove veličine. Ta pa se nam odkriva predvsem v estetskih vrednotah njegove poezije, a tudi v njegovi zavestni, neomajni odločitvi za slovenstvo. Podariti svoj pesniški talent majhnemu, nerazvitemu ljudstvu, se odpovedati slavi in priznanju, ki bi ju lahko nudil tuji prostor, ko bi se Prešeren odločil, da piše v nemščini ali srbohrvaščini (kot je storil Vraz, ki so ga zato poznali tako v Moskvi kakor v Parizu ali Londonu), to je gesta vredna genija — ustvarjalca, ki se zaveda cene svojega naroda v veliki harmoniji človeštva. Josip Tavčar Prešernov dan je in mora biti dan slovenske kulture na oni in na tej strani meje in povsod drugod. Še poseben poudarek pa mora ta dan imeti pri nas. kjer smo kdove iz kakšnih razlogov vajeni istovetiti kulturo s poezijo. Res je, da so v Prešernovi poeziji zapopadeni vsi ali skoraj vsi elementi slovenske kulture. Res pa je tudi. da se ne moremo in ne smemo omejiti na simbole. 7ato je naša dolžnost, da v Prešernovem imena govorimo tudi o matematiki, gledališču, gospodarstvu, fiziki, rokodelstvu, glasbi, pripovedništvu, arhitekturi, slikarstvu, jezikoslovju, pri-rodoslovju in celo o športu, to je o vsem tem, kar sestavlja črno prst kulture. Prešernov dan naj bo torej dan v katerem se z enakimi pravi-i cami in enakimi dolžnostmi srečajo vsi Slovenci, ki na kakršen koli I že način prispevajo k harmonični rasti slovenskega naroda. In naj I bo tudi preverjen je storjenega in načrtovanje vsega, kar je v daljši | perspektivi še treba storiti. In še na koncu naj bo tudi praznik, to je veselo obujanje spominov v krogu najdražjih prijateljev. Marko Kravos Zadnje čase čutim vse bolj potrebo po kvalitetnejših kulturnih odnosih, predvsem na osebni ravni: in zdi se mi, da posebno na našem koncu to ni samo moj problem. Mislim, da so intenzivni osebni stiki nujno potrebni, da človek, ki kaj ustvarja, začuti okrog sebe, celo v fizičnem smislu, pozornost do svojega dela. pa naj bo ta pozornost kritična ali prijateljsko solidarna. Vsekakor je tako prijateljevanje z ljudmi podobnih ustvarjalnih interesov najbolj stimulativna stvar — predvsem glede kvalitete. To bo velja'o tako na osebni ravni, kot na ravni umetniškega dela, ki je po svoji naravi skupinsko, npr-gledališče. Za take stike in srečevanje pri nas ne manjka priložnosti bodi*' i> osrednji Sloveniji bodisi med italijanskimi in slovenskimi kolegi tu-Manj imam časa in energij, da bi se jim ob vsem drugem — obveznem — posvetil. Filibert Benedetič Ob letošnjem prazniku slovenske kulture pozabimo za trenutek na skrbi, ki nam jih povzroča nenehni spopad z osnovnimi vprašanji življenja naše narodnostne skuposti in zamislimo si situacijo, v kateri ne bi bilo nebenih razlik med Slovenci in Italijani. Z ozirom na to, kar se je v preteklosti zgodilo in kar še zmeraj prihaja do izraza v odnosu do pravic Slovencev v tržaški, goriški in videmski pokrajini s strani nepopravljivih zaničevalcev nejpristnejših vrednot avtohtonih kulturnih stvarnosti na tej naši zemlji, bi bilo slovensko vprašanje v tem primeru takoj črtano z dnevnega reda. Kvečjemu bl za nekaj časa ostala skromna sled za Slovenci na nagrobnih kamnih in križih. primorski dnevnik 5 8. februarja 1979 končno v dostojnem okviru za vaško kulturno in družabno življenje Prvi občni zbor ricmanjskega prosvetnega društva v novih prostorih v Babni hiši Predsednik Kuret: Poosiinski odpor nam nasprotnih sil mora krepiti našo zavest - V tem okviru je vloga društva še bolj zahtevna - Danes zvečer porazdelitev funkcij v novem odboru Predsedstvo občnega zbora ricmanjskega PD Slavec uiuHHim, mmunmmmmmmmumii, mummmnmi, iiiiiimiiiiiimiiinniiiiiiiiiiiiniiiitiiimiiiitiiuiiiiiiiimimiiiiimiiimimiiiiimiiiiiiiiiiii V TOREK V SLOVENSKEM KLUBU Težave prevajalcev v besedah pesnikov Mihaliča in Zlobca Prevodi so bistveno bogastvo omikanega naroda Otvoritev razstave slikarja Rudolfa Sakside Slovenski klub je počastil Pre-Jfmov dan z otvoritvijo slikar-**e razstave Rudolfa Sakside in ' Pogovorom o stikih med sloven-,k° in hrvaško poezijo. Gosta ve-era sta bila slovenski pesnik in Prevajalec Ciril Zlobec ter hrva-,, pesnik in prevajalec Slavko Mihalič. .Slikarsko razstavo Rudolfa Sak-tf1* je predstavil dramatik prof. °sip Tavčar. Saksidovo slikarsko apl° je prof. Tavčar označil kot Pesnenje s čopičem v roki». Podaril 'e umetnikovo samoniklost n lirsko naravnanost, ki preveva se njegove slike. Saksida je pri-en lirik, njegovo čustveno razpoloženje označujeta melanholič-Post, občutek osamljenosti in «o-,P°sko» razočaranje nad svetom, J zna biti tudi slab in krivičen. , r°f. Tavčar je poudaril, da sli- -,arjeva čustva nikoli ne postane-r Magična do tiste mere, ki je Ja na primer značilna za eksi-/ePcializem in druge podobne fi-z°fsko-umetniške smeri. Saksi-* . je predvsem zvest samemu v svojem izrazu ostaja vse-,kazl pristen, čeprav si je pri stvarjanju izbiral različne stilne ■raze. Tudi razstava v Slovenija1 klubu pomeni določen u-n °tnikov stilni razvoj. Saksidove ®* * * * ve slike so sestavljene iz drob-j.v. raznih odpadkov, ki nadome-pp]o oljnato barvo, stilna novost j® nikakor ne spreminja Saksi-°Ve čustveno-lirske kostante. .Otvoritvi razstave je sledilo Jcan.je s pesnikoma in preva-j?lcema Mihaličem in Zlobcem. Pjnen srečanja je bil predsta-I J* občinstvu vrednost kulturnih Ponjav med Slovenci in Hrvati. .Ker je bil večer v Slovenskem klubu posvečen Prešernovemu Sjjvu, je pesnik in prevajalec P'avk0 Mihalič najprej prebral Jkaj odličnih prevodov Prešerno-•'P Poezij, ki jih je oskrbel Lu-,a Paljetak. S svojim novim de-O?1 je Paljetak dokončno uveljavi' med Hrvati Prešernovo ge-0!a‘no pesništvo. Mihalič je nato hr .eno še prebral nekaj svojih v vaških prevodov pesmi Miroslavi Košute, Ivanke Hergold in arka Kravosa. i. ?ama pesnika Zlobec in Miha-J sta nato predstavila drug jPjfpga, kot se pesnikom najbolj .Podobi. Mihalič je prebral nebi' sv°j'h hrvaških prevodov ' občevih pesmi. Zlobec pa je vf?bral svoje slovenske prevode 1‘maličevih lirik. Poslušalci so se v .ko prepričali, da mojstrsko pre-“lanje lahko ohranja poetično a?-Sežnost izvirnika. To seveda j 'ahko. Oba prevajalca sta iz-LV ..’ tla prevajata z veliko lju-s Zn>jo. Zavedata se namreč, da Jjajtrše vezi med narodi prav aiturna posredovanja in izmenja-s ■ Spoznati neki narod pomeni Poznati njegovo kulturo, brez te-jn ne more biti pravega bratstva . spoštovanja. Prevajalsko delo J ker ja tudi veliko truda in zna-la. Prevajalec se lahko tedne .oči z eno samo besedo. Zlobec oh Po.udaril. da je težko hkrati raniti umetniško in pomensko težnost pesmi. Ostati moraš j est ritmu in vsebini, melodiji Pomenu posameznih besed. En VJP zgrešen akcent lahko v pre-Jj1) bistveno okrne vrednost iz-ja) n'ka. Posebno težko je prcva-Zi? 1Z jezikov, ki so sorodni je-v ,u.\ v katerega prevedeš. Hr , Scina nožna na primer veli-besed, ki so enake sloven- skim, in se rado zgoli, da polovico verza ni potrebno prevesti, ostali del pa nato povzroča hude preglavice, saj se rušita ritem in melodičnost. Zlobec je dejal, da je, ko prevaja iz italijanščine, svobodnejši, ker je ta jezik popolnoma različen od slovenščine. Trud, delo in ljubezen do poezije so predpogoji za dobro pre- vajanje. Vredno pa se je truditi, saj so prevodi bistveno bogastvo omikanega naroda, brez prevajanja bi bili revnejši. Tega se Zlobec in Mihalič dobro zavedata. Da bi svoje delo bolje o-pravila sta v stalnih medsebojnih stikih. Sodelovanje med posameznimi umetniki se tako konkretizira tudi v novih, kvalitetnih prevodih, (ath1) ’" iiiiiimiiiiiiiiiiiiiniHi Hlinili iimiiiiiiimiHiiiimiiiiniiiii»mniMiiiMiiM|iin»iiiimiiimiiiiiiiiiiiiiniimi Vrba, Prešeren muzej in jubilej Oskrbnica Prešernove rojstne hiše, Justina Pogačnik, s knjigami s podpisi obiskovalcev od leta 1939 do danes na zidu stopnišča pesnikove hiše v Vrbi (Nadaljevanje s 4. strani) Rojstno hišo največjega slovenskega pesnika dr. Franceta Prešerna v Vrbi je v 40 letih obiskalo precej več kot milijon o-biskovalcev. Zanimivo je, da je oskrbnik hiše ob okupaciji skril razne predmete, pa so prišli nacistični funkcionarji in zahtevali, da se vse postavi nazaj, kjer je bilo, muzej pa mora biti še naprej odprt. Tako je Prešernova rojstna hiša srečno previharila vojno. Na pobudo pisatelja in Prešernovega rojaka iz Doslovič, pisatelja in duhovnika Frana S. Finžgarja, je pred vojno slovenska šolska mladina zbrala denar za odkup Ribičeve, to je pesnikove rojstne hiše, družini, ki je bila v njej, pa so v bližini sezidali novo. Napotke, kako bi se dala hiša preurediti v muzej, je dal arhitekt, profesor Plečnik, pisatelju Finžgarju, ko je bil Plečnik v družbi s Finžgarjem prvič v Ribičevi hiši. Slovesna otvoritev je bila 21. maja 1939. leta, jubilejna proslava pa bo letos 25. maja na dan mladosti in Titov (Foto Jože Vidic) rojstni dan; združili naj bi torej tri proslave. Majski potres pred tremi leti ni prizanesel pesnikovi hiši, v kateri so tedaj zazijale razpoke v stenah, toda samo na hodniku, ne pa v sobi. Letošnjo pomlad se bodo strokovnjaki lotili «zdravlje-nja» notranjosti hiše, zunaj bodo olepšali fasado in uredili nov vrt ob in za hišo s klopmi ter okrasnim grmičevjem ter uto, kamor se bodo lahko zatekli učenci, ki pridejo na ogled muzeja oziroma pesnikove rojstne hiše. V pesnikovi rojstni hiši prodajajo znački z likom Prešerna in Finžgarja ter knjižico Gregorja Kocijana o življenju dr. Franceta Prešerna, ki je okusno slikovno opremljena. Znano je, da sta 1. februarja 1945. leta predsednik SNOS Josip Vidmar in sekretar Boris Kidrič podpisala odlok o proglasitvi dne va Prešernove smrti (8. februar) za kulturni praznik slovenskega naroda. Lani je pesnikovo rojstno hišo obiskalo 40.000, predlanskim pa 42.000 obiskovalcev. Letos . jih glede jubileja pričakuieio znatno več, JOŽE VIDIC V soboto zvečer so se ricmanj-ski kulturni delavci zbrali v Babni hiši na rednem občnem zboru vaškega prosvetnega društva »Slavec«. Prvi občutek, ki se mi je porodil še pred uradnim začetkom občnega zbora,' je bil občutek zadovoljstva, ki ga je sprožila zavest, da se lahko'prebivalci Ric-manj in Loga končno lahko zbirajo v prijetnih prostorih, ki predstavljajo dostojni okvir za vaško kulturno in, zakaj ne, tudi družabno življenje. Moje zadovoljstvo se je nato krepilo ob poslušanju poročil in pozdravov. V skoraj vseh je bilo prisotno zadovoljstvo za pridobljene prostore, izražena je bila tudi skrb za njih pravilno upravljanje, ni pa izostala vrsta naklepov in načrtov glede obogatitve prireditev in kulturnih priložnosti, ki jih ti prostori končno omogočajo. Pa bi šli kar po vrsti. Prvi je spregovoril bivši predsednik društva Enij Kuret, ki je vaško prosvetno in kulturno delovanje postavil v okvir zadnjih političnih dogodkov. Poosimski odpor nam nasprotnih sil mora krepiti našo zavest, odpornejši moramo postati proti asimilaciji, ki nas bolj ali manj očitno ogroža. Iz vsega tega sledi, da je vloga prosvetnega društva širša in obenem težavnejša ali kompleksnejša, kot je morda bila v preteklosti. Kulturno delovanje postane tudi socialna skrb, nujna je prisotnost vseh vaščanov, društvo se mora zanimati za življenje na vasi v Celoti, prosvetno delovanje preneha biti samo rekreacija in zaposlovanje prostega časa. Dalje se je Kuret ustavil še ob tradicionalnih o-blikah delovanja, ob stikih in prireditvah, ki jih seveda ne smemo opustiti ali zanemariti. Sledilo je poročilo tajnice Silvane Dobrila, ki je bila žal odsotna. Poročilo, ki je podalo skrben pregled vseh prireditev in pobud v zaključeni poslovni dobi, se je začelo z ugotovitvijo, da je izgovor glede slabih in neprimernih prostorov dokončno odpadel. Sledil je, kot omenjeno, prerez delovanja v celoti: od zborovskega petja in nastopov ali snemanj do sodelovanja s šolo ob poimenovanju, od proslav in gostovanj do Prešernove proslave, od otroškega ex tempore do gostov iz Clevelanda, ki so poleti nastopali v Ricmanjih'. Poročilo se je zaključilo z željo, da bi se v vasi obnovilo amatersko gledališče, ki je bilo nekoč tradicionalno in da bi se posvetilo nekoliko več skrbi knjižnici. Med zadnjimi pobudami društva je bila tudi nekoliko neobičajna, čeprav nadvse pohvalna; z izkupičkom silvestrovanja je društvo kupilo in podarilo televizor neki vaški invalidki. Zahvalno pismo, ki ga je društvo prejelo, dokazuje kako pravilna je bila začetna ugotovitev predsednika, da mora društvo živeti z vasjo in skrbeti za življenje ha vasi v celoti, v nekaterih primerih še posebej s socialne strani. Sledila so izčrpna in do natan-kosti podrobna poročila blagajniJ' ka in gospodarja, ki so izzvala marsikatero odobravanje in tudi trohico dobre volje. Miran Kuret, ki je vodil občni zbor, je nato dal besedo gostom. Prisotne je tako prvi pozdravil župan dolinske občine Edvin Švab, oglasil se je nato Bernardo Žu-ljan kot predstavnik krožka «Ba-ragov dom», veliko uspehov v novi «hiši» je zaželela predstavnica SPZ Nadja Kriščak, v imenu koordinacijskega odbora se je ogla-sij Vojko Lovriha. še tesnejšega sodelovanja z vaško godbo, je zaželel Vojko Komar. Predstavnik godbe je tudi podal kratek oris glasbene šole, ki se odpira v Ricmanjih in v katero se je že vključilo 30 mladih vaščanov. Oglasil se je tudi predstavnik medrazred-nega sveta Boris Žafran, ki je izrazil željo, ali bolje prepričanje, da bo sodelovanje med šolo in društvom obrodilo pričakovane sadove, saj so današnji šolarčki bodoči prosvetarji. Čeprav se niso oglasili, smo v dvorani opazili tudi predstavnike sosednjih prosvetnih društev «Slo-venec» iz Boršta, «Vodnik» iz Doline in «Venturini» od Domja. Pozdravi so bili uvod v daljšo in dokaj živahno diskusijo, ki se je dotaknila raznih bolj ali manj perečih vprašanj, ki zadevajo življenje v vasi. Posebej se moramo ustaviti ob pobudi, katere se je društvo lotilo tik pred občnim zborom in ki je ob tej priložnosti našla pravil ni izraz in prostor. Društvo «Sla vec» je namreč ob jubilejnem le tu delovanja izdalo bilten, ki daje dober oris raznolikega delovanja v vasi. Uvodni članek predstav lja daljše in tehtno razmišljanje Enija Kureta ob občnem zboru. Avtor sam je med občnim zborom deial, naj se ta prispevek ima kot del njegovega poročila na ob čnem zboru samem, članek orne nja pobude društva, bolj ali manj tradicionalne, ustavlja se pa tudi ob neizogibnih težavah, ki jih ie imel sorazmerno maloštevilni odbor v zaključeni poslovni dobi. Pris/trvajlt* za DIJAŠKO MATKO Poleg uvodnika so zelo zanimivi razgovori na temo «Komu naj služi Babna hiša« s kapelnikom ric-manjske godbe Enijem Kriszanov-skim, z dirigentom domačega zbora Vladom Švaro in s predstavniki ansambla «Pomlad» Valterjem Betom in Brunom Bordonom. Bilten zaključuje ponatis članka Zofke Obad «z Bleda v Trst in Ricmanje«, ki je bil prvič objavljen v tržaškem dnevniku E-dinost 6. februarja 1908. Ta bilten predstavlja tako še en otipljiv dokaz, pravzaprav dokument o dejavnosti in vlogi, ki jo prosvetno društvo «Slavec» o-pravlja na svojem področju. Namen je, da bi bilten izhajal dvakrat ali trikrat, letno. No, pa povrnimo se k občnemu zboru kot takem. Ob zaključku raznih posegov je član bivšega odbora prebral podroben in izredno točen pravilnik glede uporabe «Babne hiše». Uradni del občnega zbora se je seveda zaključil z glasovanjem za nov odbor, ki ga sestavlja 35 članov. Predlagana kandidatna lista je bila odobrena javno z večino glasov. Odbor, ki se bo na prvi seji sestal danes zvečer, da si porazdeli funkcije in da začrta prve in osnovne smernice ■ nadaljnjega delovanja, sestavljajo: Valter Bet, Maria Berdon, Vanda Berdon, Mariza Blažič, Mario Blažič, Pino Blažič, Sonja Blažič, Pino Deponte, Fausto Di Donato, Milka Fabris, Milan Grdina, Zdenko Hrvatič, Valter Klabjan, Edvin Komar, Patricija Komar, Fabio Komar, Anton Kuret, Boris Kuret, Emil Kuret, Enij Kuret, Milan Komar, Miran Kuret, Rai-ko Kuret, Emil Matietti, Branko Oblak, Mario Ota, Darko Pregare, Edvard Pregare, Valter Romano, Milan Slapnik, Vlado Švara, Sergij Vatovac, Boris Žafran, Vi-viana Žuljan, Zdravko Žuljan. Spet v dokaz začetnih predsednikovih misli, je prav . na koncu beseda nanesla na zdravniško ambulanto, o kateri so imeli marsikaj povedati vaščani sami in pa župan. Po uradnem delu so se seveda člani novoizvoljenega odbora, nekateri vaščani in gostje, kot običajno, zadržali v prijetnem in Oproščenem klepetu, (nak) v."’.- S®*VA’ ZA vse NAROCSOKL PRIMORSKEGA dnevnika, ki poravnajo celoletno NAROČNINO RO 28.PE1 SEZNAM NAGRAD barvni televizor Philips 2 potovanji s Primorskim dnevnikom 3 umetniške slike stereo gramofon Philips magnetofon Philips radio Europhon namizna ura Philips zložljivo kolo fotografski aparat Kodak daljnogled Bikolj žepni računalnik Canon 4 zbirke vin servis za sladoled - keramika srebrna ogrlica elektronska budilka Junghans moška zapestna ura Bulowa preproga (kelim) usnjena šatulja usnjeni fotografski album usnjeni ovitek za knjige ruska lesena šatulja nalivno pero In kemični svinčnik kraški pršut domače klobase 3 zbirke plošč in 17 knjižnih nagrad Z NEDELJSKEGA OBČNEGA ZBORA PD IGO GRUDEN IN ŠP SOKOL Pridobitev mladih sil v ospredju prizadevanj nabrežinskegaprosvetnega in športnega društva i Društvi ne bi smeli sloneti samo na delu skupine požrtvovalnih odbornikov, temveč je dejavnost treba okrepiti z novimi močmi V nedeljo je bil v Nabrežini ob-čpi zbor . SPD Igo, Gr.udpn , in $D Sokol, Skuppi olpcpj zbor prosvetnega iti športnega društva je pri nas svojevrstna posebnost, saj i-mata v Nabrežini prosvetno in športno društvo skupen odbor. Posebnost je pomembna, .ker lahko preprečuje prekate, ki večkrat nastanejo med športno in prosvetno - kulturno dejavnostjo. Predsednik nedeljskega občnega zbora Stanko Kosmina je najprej pozdravil številne prisotne in goste, nato pa je povabil predsednika društva, blagajnika, tajnika in odgovorna za kulturno in športno delovanje naj preberejo svoja poročila. Predsednik SPD Igo Gruden Nevenko Gruden je v -svojem poročilu poudaril važnost kulturnega dela med ljudmi, saj je to ena izmed osnov za rast narodne zavesti. Krepitev narodne zavesti in kulturna rast naših ljudi sta temelja prosvetnega delovanja, ki je v današnjih časih nadvse pomembno. Nevenko Gruden je nato spregovoril o odkritju spomenika domačemu pesniku Igu Grudnu, postavitev spomenika je terjala veliko truda in je pomenila enega izmed najpomembnejših dosežkov istoimenskega prosvetnega društva. Nadalje je Nevenko Gruden spregovoril o vedno tesnejših stikih, ki jih ima SPD Igo Gruden z društvi in organizacijami v matični domovini. Glede športne dejavnosti je predsednik društva dejal, da je zadovoljiva, treba pa bo okrepiti vodstvo športnega društva in pritegniti k delu vedno več mladine. Pridobitev mladih sil je sploh ena izmed največjih skrbi nabrežinskega prosvetnega in športnega društva, saj je jasno, da prisotnost ljudi pogojuje uspehe. Društvi ne smeta sloneti samo na delu skupine požrtvovalnih odbornikov, krog športnih in prosvetnih delavcev je treba razširiti. Nevenko Gruden je nato opozoril še na drugi problem in sicer na neprimerne prostore, v katerih društvo deluje, nato je o-menil še odnose med društvom in političnimi strankami. Tajniško poročilo je podal Martin Petelin, Adriano Cahariia pa je pripravil blagajniško poročilo. O kulturnem delovanju SPD Igo Gruden je spregovoril referent Stanko Devetak. Omenil je gostovanja; Jri jih je imelo društvo v Sloveniji (od Kopra pa do Slovenj Gradca) in med Slovenci na avstrij- skem Koroškem (gostovanje v Globasnici). Stanko Devetak je predvsem pohvalil delovanje dekliškega in moškega pevskega zbora, ki sta pod vodstvom Sergija Radoviča dosegla dobro u-metniško raven in žela številna priznanja pri nas in v matični domovini. Devetak je izrazil potrebo, da bi se moškemu zboru pridružili mladi pevci. O športni dejavnosti je spregovoril Savo Ušaj, poudaril je uspehe ŠD Sokol, ki goji pretežno košarko in odbojko (prva ženska ekipa igra v B ligi) in združuje v svojih vrstah številne mlade športnike. Problem športnega društva pa je v tem, da se premalo ljudi angažira pri vodenju društva. Razrešnico staremu odboru je podal Danilo Mihelič, član nadzornega odbora. Poročilom so sledili pozdravi. V imenu SPZ je spregovoril Niko Sirk, ki je poudaril potrebo, da i-majo prosvetna društva čimveč stikov s krovno organizacijo in drugimi društvi ter organizacijami. Predsednik ZSŠDI Vojko Kocman je izrazil pripravljenost športne zveze, da pomaga ŠD Sokolu glede kadrovske politike, pozdra- Z občnega zbora PD Igo Gruden in ŠD Sokol vil je tudi povezovanje med športno in kulturno dejavnostjo. V i-menu občinske uprave je pozdravil občni zbor župan Albin škerk. Dejal je, da ima občina v svojem načrtu gradnjo kulturnega središča, ki bo odprto vsem nabrežin-skim občanom. Pretežno bi ga seveda uporabljali Slovenci, ki i-majo v občini najbolj organizirano kulturno dejavnost. V imenu KPI je občni zbor pozdravil Markovič. Ivan Brecelj je prinesel pozdrav SSk, glede kulturnega centra je izrazil bojazen, da bi lahko v njem prevladal italijanski e-lement, izrazil je zato potrebo, da bi morali imeti Slovenci v Nabrežini lastne prostore, predvsem zaradi posebnega stanja, ki je za občino značilno. V imenu SKGZ je spregovoril tajnik Dušan Udovič, ki je poudaril važnost sodelovanja med kulturnimi in športnimi delavci ter pomen udejstvovanja čim večjega številk mladine. Diskusiji so sledile volitve novega odbora, ki ga sestavljajo: Aleš Pertot, Stanko Devetak, Robert Franko, Nevenko Gruden, Savo Ušaj, Martin Petelin, Marinka Terčon, Mario Ušaj, Lino Caha-rija, Vasja Pertot, Jožko Širca, Danilo Mihelič, Sergij Kosmina, Hadrijan Caharija, Peter Rogelja, Alma Rogelja, Ladi Kobal, dr, Dušan Gruden, Ladi Gruden, Antek Gruden, Martin Venier, Ivo Pertot, Lina Caharija, Mario Spetič, Ivan Terčič, Zvonko Legiša, Cirila Kralj in Ivan Vogrič. Nove knjige ZKOS V okviru založniške dejavnosti Odbora za zgodovino pri ZKOS je izšla knjiga «NAŠA POTA V KULTURO SVOBODNEGA ČLOVEKA«. Knjiga ponuja vrsto zanimivih pričevanj in podatkov o razvoju in delu delavskih, narodnoobrambnih, izobraževalnih in kulturnih organizacij v razdobju od leta 1867 do 1977. Knjigo je uredil Janko Liška, svoje strokovne, obenem pa z o-sebnim odnosom in doživetji prežete članke in zapise, pa je prispevala vrsta avtorjev — poznavalcev in pričevalcev, med njimi: Janko Liška, Ivan Regent, Bratko Kreft, Jaro Dolar, Rafael Aj-lec, Marjan Belina in drugi. PRIMORSKI DNEVNIK 6 8. februarja 1979 JUTRI V KULTURNEM DOMU' ' * Jutri bo v Kulturnem domu šesti koncert abonmajske sezone Glasbene matice. Nastopil bo dno Miloš Pahor (flavta) - Dina Slama (čembalo) s skladbami Pavleta Merkuja, Alda Oanielija, Beethovna, Donizet-tija in Pauerja. Alda Danieli ja (na sliki) bomo tokrat prvič spoznali kot skladatelja, poznamo pa ga že kot zborovodjo zbora opernega gledališča «La Fenice* v Benetkah in drugih zborov. Duo Pahor - Slama bo izvajal njegovo Suito s stavki Preludij, Sarabanda, Aria in Finale AKTUALNO ZDRAVSTVENO VPRAŠANJE S STROKOVNEGA VIDIKA r— Epidemija sinkrecialnega virusa |j Slabe higienske razmere v Neaplju - Zadržanje zdravstvenih organizacij je bilo neoporečno - Znaki bolezni in možnosti uspešnega zdravljenja - Primerjava z nami Stanje, ki je nastalo ob epidemiji sinkrecialnega virusa v Neaplju, zaskrbljuje prebivalstvo, oblasti in tudi zdravnike. V nekem smislu trenutno nismo kos tej novi ir. čudni bolezni, ki je umorila že okoli 60 otrok in kaže, da se še ni umirila. Zaenkrat je epidemija skrčena ie na mesto Neapelj in na njegovo ožjo okolico. To nam daje misliti, da obstajajo prav na tistem področju posebne okoliščine, ki dopuščajo, da se e-pidemija ne da popolnoma zatreti. Od januarja lani pa do teh dni je zbolelo za epidemijo sinkrecialnega virusa skupno 160 otrok, vendar je umrla «le» tretjina obolelih. Razmere v Neaplju so bolj ali manj znane vsem. Gre za veliko, a neurejeno mesto. Prebivalcev je skoraj poldrugi milijon, rodnost je zelo velika, zelo slabe pa so higienske razmere. Ljudje so stlačeni v majhnih stanovanjskih prostorih, sanitarij ni ali pa so poinanjk- •iiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiminiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiHHiiiiiiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Ženska in njena stvarnost KAKO TISK PREDSTAVLJA ŽENSKO v Tradicionalni pogledi na žensko v družbi • Zenska ni več le angel varuh Zloraba ženske figure v reklami ali v ilustracijah - Ženska v dnevnem tisku Kaj pravzaprav časopisi pišejo o ženski? Kako nastopajo ženske v tisku na splošno. Kakšen je pristop žensk uo informacijskih sredstev in kakšen vpliv imajo lahko nanje? Tovrstna vprašanja si vedno bolj pogosto in v vedno večjem številu postavljajo .:ens! širom po svetu in je umestno, če že ne skoraj nujno, da se to vprašamo tudi v tej rubriki, ki gostuje v dnevniku, o-ziroma, ki ga, čeprav občasno, tudi tvori. «Privatna sfera življenja je ženskega spola, družbena pa moškega* — to je strogi zakon, ki je izšel iz stoletne družbene ureditve, take, ki je strogo ločevala zunanji - moški svc'. o 1 ženskega, ki je Lil utesnjen med štiri domače stene. Zakon pa je v črki in duhu osvojil malodane celoten tisk in r- ga še sedaj, ko l. se razmere v marsičem spremenile, noče ali ne more otresti. Tako s štreni najuglednejših dnevnikov ali revij še zmeraj prodira med bralce in tor.j v javnost trdo mnenje, da je ustvarjalec družbenih preosnov v glaviem ali celo edinole moški, medtem ko naj bi ženska opiavljala vlogo »varuhinje domačega ognjišča*, budno bdela nad tradicijami •iiiiiiiMiiiiiiiiMiiii.HiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiminiii Visok jubilej učiteljice Vilme Bogataj-Gruntar Pred nedavnim je Vilma Bogataj Gruntar slavila svoj velik življenjski praznik, 90. rojstni dan. Vilma Bogataj Grutnar je upokojenka, bivša učiteljica. Rodila se je v družini učitelje v Bovcu in je vrsto let in nato do upokojitve službovala na (snovni šoli v Kobaridu in je tudi po upokojitvi o-stala tu, kjer preživlja svoja mirna leta. Bila je odlična učiteljica in vzgojila lepo število otrok. Med njenimi učenci so tudi trije učitelji, ki so že v pokoju in ki se je zelo dobro spominjajo še i'. otroških let. Jubilantka Vil"'a živi v glavnem v Kobaridu, i>ogosto pa je tudi v Ljubljani. Med domačini je dobro znana in je še kar čila in zdrava. Ob visokem življenjskem jubileju se je spominjajo mnogi njeni še živeči učenci in stanovski tovariši, ki ji želijo še mnogo zdravih in zadovoljnih let. S. S. Po drugi strani pa je cela vrsta ilustriranih revij namenjena izključno ženski, toda ne kot osebi, ki se poteguje za enakopravnost in polnopravno vključitev v vsa področja družbenih aktivnosti, temveč kot osebi, ki ima, točneje mora imeti, veliko ozk* specifičnih interesov. Tako kopice podrobnih nasvetov o kuhanju, pletenju, vrtnarstvu, pa še ličenju in modnem oblač nju ne moremo tolmačiti nič drugače kot napotek in mnenje rbenem, da je najbolje, če ženska v domačem o-kolju izčrpa vse svoje znanje in vso svojo kreativnost ter prepušča «spopade s kruto družbo* moškemu delu človeškega rodu. Tem tradicionalnim starokopitnim pogledom, ki moškemu in ženski dodeljujejo povsem ločene družbene vloge, so se pridružili še novi predsodki — otroci in nuje obenem potrošniške družbe. Ženska ni več, če naj verjamemo blestečim reklamnim straner", samo angel varuh, temveč j" predvsem lep, po modi oblečen, skrbno naličen in eksc ično nadišavljen mili angel ali omamni zlodej. Zlodej zato, . r mora premamiti kupce obeh spolov naj nabavijo potrebne in nepotrebne stvari, angel a zato, ker ne sme p Javljati pomembnejših zahtev kajti »ženska narava* naj bi bila usmerjena predvsem v potrpežljivost, skromnost in r-moodpovedovanje. V zahvalo z?, te «ženske lastno-sti», v glavnem pa v imenu denarnega dobička, so ženske končno pahnili še z ravni drugorazrednega bitja v kategi.r.jo neživih stvari, ki se lahko uporabljajo v katerekoli, zlasti pa reklamne namene. Zloraba ženskeg, telesi v raznih oglasih ali ilustracijah je najočit-nejši dokaz o tem, objavljajo pa jih tudi tisti časopisi, ki se v izjavah in elankil. zavzemajo za ženska vprašanja. Pri dnevnem tis’ pa vlada poleg omenjenih, še naslednji zakon, ki bi ga lahko strnili v izrek, da «ženska daje vesti večjo barvitost in privlačnost*. Razloga bi lahko bila kar dva: prvič nepisani z...;on velja za napotek prh obravna-i vesti, predvsem tistih, ki sodijo v priljubljeno «črno kroniko*, drugi pa zadeva ženske - novinar ki naj bi do nekateri . vprašanj imele toplejši, humanejši, celo briljantnejši pr' top. Dnevniki odmerijo ženski izdatnejši prostor v glavnem v člankih o ljubezenskih, spolnih in družinskih zapletljajih, še raje, če pride do kakšnih »vročih* trenutkov. Redko pa je vloga ženske pravilno ocenjena, temveč je največkrat ožigosana, tudi takrat, ko je žrtev dogodka, kot vzrok in povod tragedije ali neprijetnega zapleta. K »objektivnemu poročanju* o dogodku naj bi med drugim sodile tudi pikantne podrobnosti in natolcevanja, katerim se »črna kronika* nikakor noče odpovedati. Toliko o liku ženske, ki ga lahko izluščimo iz dnevnega in periodičnega tiska. Kako pa je s tem v našem zamejskem tisku? Koliko odstopa, če odstopa, od srednje ocene italijanskega tiska? Na to vprašanje pr bi želele, da bi najprej odgovorile bralke same in postregle tudi z dokazi. (bp) ljive. Večkrat ima cel ducat družin le eno : .uipno stranišče na dvorišču, da o kopalnicah niti ne govorimo. Veliko je brezposelnosti, ljudje si pomagajo kot vedo in znajo, oblasti skušajo stanje izboljšati, a uspeha je bolj malo. Razumljivo je, da se v takem okolju bolezni rade širijo in možno je tudi, da se v takih okoliščinah porodijo tudi nove bolezni, katerim, zaenkrat z zdravniškega stališča še nismo kos. Tako je zbolelo v zadnjem letu 160 otrok za čudno in navidezno neozdravljivo boleznijo, od teh jih je umrlo že kakih 60, več otrok pa še leži v oddelku za oživljanje bolnice Santobono in sicer v zelo resnem stanju. Kakšni so znaki te bolezni? Pri otrocih, zlasti manjših, pod dvema letoma starosti, se pokažejo najprej lažja vnetja dihal, kmalu prevlada pri tem vnetju funkcionalna, nadušna komponenta, ki resno poslabša bolnikovo stanje in ga privede do respiratorne insuficien-ce. V nekaterih primerih nastanejo pri otroku tudi motnje centralnega živčevja: bolnik je truden, pasiven in gre mu na spanje. Polagoma preide v globoko spanje ali komo, pri kateri razločujemo štiri stadije. V prvem stadiju bolnik drema in se zbudi, če ga predramimo, \endar potem spet zaspi. V drugem stadiju kome pacient še reagira, vendar le na močnejšo stimulacijo. V tretjem šta-diju ne reagira več na stimulacijo, a ohranja še neokrnjeno dihanje in krvni obtok. V četrtem stadiju je pacientovo dihanje nezadostno. Podobno je tudi s krvnim obtokom. Če takemu pacientu ne pomagamo takoj z intenzivno dihalno in cirkulatorno nego, kmalu umre. Pri neapeljski epidemiji ni še jasno, ali napada sin-krecialhi virus, ki je skoraj gotovo glavni povzročitelj te bolezni, samo dihala in pride do kome zaradi respiratorne insuficience (pomanjkanja kisika v možganih) ali pa napade hkrati tudi centralno živčevje. Dejstvo pa je, da so omoči, ki so jih hospitalizirali na oddelku za oživljanje, predstavljali že hude znake prizadetosti tako dihalnega kot živčnega sistema, zaradi katerih so potem tudi umrli. Kakšno je bilo zadržanje zdravstvenega osebja? Priznati je treba, da so nudili in še nudijo otrokom, na oddelku za oživljanje, ki ga vodi primarij prof. Ruggiero, vso strokovno in psihološko pomoč, vendar zdrav- stvo nima, trenutno, učinkovitega zdravila. Zdravljenje je v glavnem simptomatično, kar pomeni, da pazi zdravnik predvsem na življenjsko ogrožene funkcije, ne napada pa povzročitelja bolezni. Ko je dihanje pomanjkljivo, potisnejo pacientu v sapnik posebno gumijasto cevčico, preko katere izvajajo umetno dihanje s kisikom in sicer s pomočjo sodobnih elek- Na današnji dan... 8. II. 1819 Umrl v Kranju največji slovenski pesnik da. France Prešeren. 8. II. 1949 V Budimpešti je bil obsojen na dosmrtno ječo zaradi proti-republiške dejavnosti madžarski primas kardinal Mindsztnty. Visokega cerkvenega dostojanstvenika so obsodili, ker je organiziral monarhistično zaroto, katere namen je bil strmoglaviti republiko, ki je nastala po vojni in vzpostaviti kraljevino. Prestol so ponudili zadnjemu Habsburžanu. 8. II. 1959 Manifestacij, francoskih desničarjev v Alžiru proti obisku predsednika francoske vlade Debreja, ki ga obtožujejo, da hoče pustiti francoske koloniste na cedilu in odstopiti Alžirijo domačinom. Debre je ta namen večkrat zanikal, vendar desničarji dobro vedo, da je kolo zgodovine neustavljivo in da je proglasitev neodvisnosti Alžirije zgolj vprašanje časa. 8. II. 1969 Občni zbor prosvetnega društva Ivan Trinko iz Čedada. Delegati so sprejeli resolucijo, v kateri ugotavljajo diskriminacijsko politiko predpostavljenih oblasti na škodo slovenske jezikovne skupnosti v videmski pokrajini, ki ne uživa nobene od pravic, ki jih predvideva italijanska ustava. Zato pozivajo oblasti in vse demokratične stranke, naj si prizadevajo za izboljšanje gospodarsko - socialnih pogojev v Beneški Sloveniji ter prispevajo k uveljavljanju tistih pravic, ki so predvidene za vse manjšine v italijanski republiki. tronskih respiratorjev. Cirkulacijo krvi in ošibelost srca je treba tudi uravnavati in sicer s primernimi kardiotoniki. Pacientu je treba nuditi tudi antibiotike, da se preprečijo komplikacije, zlasti dihal. V poštev pridejo tudi kortizonski preparati in zdravila, ki ugodno (trofično) vplivajo na centralni živčni sistem. Če ambient, v katerem bolnik živi, še ogrejemo in primerno ovlažimo, smo naredili vse, kar je danes možno v primeru take bolezni, kar pa v absolutnem pogledu nikakor ni dovolj. Otroku dajejo tudi popolno psihološko oporo: v lažjih •-rimerih se posebno izučeno osebje z otroki i-gra in jim dela kratek čas, v hujših primerih pa otrokom celo vrtijo, preko slušalk, materine bodrilne besede, ki so jih prej posneli na magnetofonski trak. Tudi to nekaj zaleže, vendar vse skupaj prepogosto ni dovolj. Katero bi bilo pravo zdravilo za te bolnike? Kot pri vseh boleznih, ki jih povzročajo virusi, bi bilo tudi v tem primeru koristno preventivno cepljenje. Ker pa virusa še do nedavnega nismo poznali (ugotovili so, da gre za sinkrecialni virus, le v redkih primerih za virus co-xakie), ni bilo na razpolago niti cepiva. Kaže, d" so skušali to cepivo že pred časom pripraviti v Združenih državah Amerike, vendar gre v bistvu šele za raziskave. V vsakem primeru pa bi bilo cepivo uspešno ie kot preventiva ali profilaks. n pa kot zdravljenje. V Ameriki so že pripravili «mrtvo cepivo*, ki je obsegalo mrtve viruse, ki pa so še ohranili antigensko zmogljivost ter so v organizmu ustvarjali potrebna pro-titelesca. To cepivo pa je imelo druge neugodne posledice na pacienta, tako d \ so začeli raje proizvajati «živo cepivo*, ki obsega še žive viruse, katerim pa so s posebnim postopkom odvzeli možnost povzročanja bolezni. Raziskave potekajo v Ameriki v tej smeri, vendar gre za sedaj le za raziskave. Zakaj pa razsaja ta virus prav v Neaplju in prav v tem času? Slabim higienskim razmeram sta se v prejšnjih dneh pridružila še mraz in megla, tako da že več dni mesto sploh ne vidi sonca, ki mu je bi! nekak «naravni zdravnik*. Hiše niso rrevane, pogosti so prehladi, nekaj prehlajenih o-Dr. SREČKO SIMONETA (Nadaljevanje na zadnji strani) Patronat KZ - INAC svetuje Priznanje civilne invalidnine vezano na skupni družinski dohodek Vpr.: «Pišem vaip, v svojem i-menu, čeprav se vprašanje invalidnine nanaša na sina. On sam je namreč tako prizadet, da ne bo mogel nikoli napisati ne izraziti svojih potreb in želja, niti ne bo mogel raznih prošenj nositi na pristojne urade, ker je popolnoma nepokreten. Torej stoodstotni invalid, čeprav je pred štirimi leti, pri starosti dveh let, bil uradno postavljen v kategorijo invalidov "nad 66 odstotkov a vendar pod 100 odstotki", ker je bilo še nekaj upanja na izboljšanje. Zanima me, kakšne so možnosti kakršnekoli podpore, pokojnine, dodatka ali česar koli podobnega. Zanima me, ali velja tudi i takih primerih meja 1.883.050 lir družinskih dohodkov za to, da ima invalid pravico do lastne pokojnine. Vaš odgovor slutim in si zato dovolim uporabiti vašo rubriko za tribuno, iz katere naj gre od časa do časa ne samo razlaga, ampak tudi obtožba obstoječe zakonodaje in družbenega skrbstva, če sedanja ureditev ne predvideva podpo- re težkim invalidom, katerih dohodki družine znašajo več kot 150.000 lir mesečno. V pričakovanju pojasnil, prejmite tovariške pozdrave*. R. A. Vaše pismo je res drugačne narave in vsebine, kakor tista, ki jih navadno obravnavamo v naši rubriki. To ne samo zaradi specifičnega človeškega primera temveč ker načenjate tudi vprašanje celovite zakonske ureditve na področju socialnega varstva in skrbstva. V naši rubriki se navadno strogo držimo dejstev in z"1' n skih določil, tako da je naš odgovor mnogokrat drugačen ou u stega, ki bi ga radi dali. Ni nikakršno odkritje, da ni italijanski socialni sistem ravno najboljši in da se opira na nekatere kriterije, kj so krivični do velikega števila državljanov in zavarovancev. Take pomanjkljivosti bi lahko od"-i-vilj le z reformo celotnega sistema, zakonov in kriterijev. Ven, ar pa v sedanjem stanju ni upati, da bi te upravičene zahteve, ,ki so bile že večkrat prikazane na pri- stojnih forumih, bile tudi ugodno sprejete, saj trenutno obstaja tendenca, da se razne pravice in prejemki celo krčijo, oziroma da se uvaja postopna strogost pri interpretaciji zakonskih določil. V zvezi s položajem vašega sina ni moj odgovor prav nič zpodbu-den. Zakonodaja namreč postavlja podobne primere «vse v en koš* in edino merilo za dosego civilne invalidnine je višina družinskih dohodkov, se pravi višina dohodkov očeta in matere. V specifičnem primeru bi za svojega sina prejeli civilno invalidnino v znesku 70.676 lir mesečno, če vaš skupni družinski dohodek ne presega 3 milijone 368.360 lir letno (od 1.1.1979 dalje). V kolikor bi imeli še enega otroka v podobnem psihofizičnem stanju, se omenjeni znesek podvoji, za vsakega normalnega otroka pa se dohodkovna meja zviša še za nadaljnjih 500.000 lir. V pismu ne navajate, koliko znaša družinski dohodek, vendar pa sklepam, da tudi če dela en sam zakonec, to mejo presegate. Zato, žal, nimate pravice do civilne invalidnine za svojega sina, niti do nobene druge finančne podpore. V perspektivi, če ne bo prej zakonodaja postala bolj «človeška», pa se bo stanje bistveno spremenilo ITALIJANSKA TV Prvi kanal 12.30 Argumenti: Kdo je izven Zemlje? 13.00 Na strani potrošnika 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 17.00 Vlakec Pravljice, pesmice in igre 17.25 Ihtavi, simpatični Braccio di Ferro 17.30 Mladina na smučeh, film 18.00 Argumenti 18.30 10 herzov, glasbena oddaja 19.00 Kronike 19.20 Happy days — TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 DNEVNIK 20.40 Videli se bomo nocoj: PISAN SPORED 21.40 Politična tribuna 22.30 Mednarodni oder, glasbena oddaja Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 12.30 Tednik o gledaliških vesteh 13.00 Dnevnik - 03 13. URI 13.30 Vloga staršev pri vzgoji otrok 17.00 STAREC IN MORJE -drugi del iz Hemingwayevega romana 18.00 PRISOTNOST TUJCEV V ITALIJANSKI ZGODOVINI 18.30 Iz parlamenta — Šport 18.50 Dober večer ■/.... LUCIANOM SALCEJEM vmes film iz serije «Veseli zdravniki» Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 --ODPRTI STUDIO 20.40 Devet primerov za inšpektorja Derricka MADERA 21.45 Tedenska oddaja o dogodkih in idejah naše dobe: Danes bo govor o 50-letnici konkordata med italijanske državo in Cerkvijo 22.40 16 in 35 Ob koncu DNEVNIK 2 -ZADNJE VESTI Programi pristopanja JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 8.55 TV v šoli 9.55 do 11.50 in 12.55 do 14.20 Slalom za ženske 14.55 TV v šoli 15.45 Slalom za ženske 16.45 POROČILA 16.50 Krokodil Ham, otroška serija 17.00 Spremeniti mesto 17.55 Trim brez trebuha 18.35 OBZORNIK 18.45 Babičin vnuček 19.15 Risanka 19.30 DNEVNIK 20.00 Oči kritike 20.45 Človek, naše naj večje bogastvo Koper 19.00 Smučanje: VELESLALOM ŽENSKE ■" svetovno prvenstvo 20.00 Risanke 20.35 TRI NOČI NASILJA - fil® 22.00 Zbogom hiša — reportaža 22.35 Jazz na ekranu Zagreb 18.15 Po poteh samoupravljanja 18.45 Peščena ura, kviz 20.50 MARIJA, TV nadaljevanka ŠVICA 19.05 La juga di un vecchio cof-ridore — film 19.35 Vuniverso, un cataclisma ininterrotto 20.45 4 tocchi di campana — fil® TRST A 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.30, 14.00, 15.30, 17.00, 18.00, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Di-sco mušic; 10.05 Koncert; 10.45 Radio za šole; 11.05 A. J. Cronin: »Angeli noči*, 2. del; 11.35 Iz revij in glasbenih komedij; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska revija »Cecilijanka 1978»; 13.45 Gospodarska društva v deželi; 14.10 Danes bomo govorili o...; 14.30 Glasbene oblike in izrazi; 15.35 Priporočnik lahke glasbe; 16.30 Kje je napaka?; 17.05 Mi in glasba; 18.05 Slovenrk; govori na Tržaškem; 18.20 Za ljubitelje operne glasbe. KOPER 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 18.30, 19.30, 20.30, 21.30 Poročila; 7.00 Dobrp jutro v glasbi; 9.15 Knjižna oddajal;"9.3Ž Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je...; 10.40 Glasba in nasveti; 11,PO Kirn,'svet mladih; 11.32 Glasba sprint; 12.05 Glasba po željah: 14.15 Družba in revolucija; 14.33 Ital, zbori; 15.40 Plošče; 17.00 Ob petih popoldne; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Mladi izvajalci; 20.00 Opera: poezija, glasba, balet; 20.32 Rock party; 21.00 Slovanska glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00. 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 7.30 Jutranje prebujanje; 9.00 Radio anch’io; 10.00 Posebna oddaja; 11.30 Glasbena oddaja z Mino; 12.05 in 13.00 Vi in jaz; 14.30 Drugi časi, drugi glasov;- 15.05 Rally; čez 12 let, ko bo vaš sin postal polnoleten. Tedaj ne bo njegovo stanje več vezano na družino (čeprav bo njegovo preživljanje še nadalje bremenilo družino) in ne bodo več upoštevali dohodkov staršev, tako da bo vaš sin izpolnjeval pogoje za uživanje civilne invalidnine. Vendar pa vam prav iz srca želim, da se tega ne bi bilo treba poslužiti in da bi se stanje vašega sina bistveno izboljšalo, da bi lahko zaživel samostojno in normalno življenje. ...............................................................................................................iiiiiiiuill>l,,i 15.35 Errepiuno, radijska sre&r nja; 17.30 Film in glasba; 13-**1 II giardino delle delizie; 18.35 Pi°’ gram pristopanja; 19.35 Kun Weill: un berlinese a stelle e stri sce, 4. nadalj.; 20.00 Ope-a-kvizi 21.05 Klasična glasba. RADIO 2 7.30, 8.30, 9.30, 10.00, 11.30, 12.30, 13.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30 Poročila: 6.00 in 7.55 Neki drug da® 9.32 Corinna in Adolfo, 9. nadalj j 10.12 Sala F, pogovor s poslušalci, 12.45 Alto gradimento; 13.40 R°-mance; 15.00, 15.45 in 16.37 Tukaj Radio 2, pogovor s poslušalci 17.55 Oddaja za mladino; 18.5« Spazio X. LJUBLJANA 5.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, ll.#; 12.00, 14.00, 15.00, 18.00, 19.00, 22.W Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 7.30 Iz naših sporedov; 8™ Glasbena matineja; 9.05 Radijski šola; 9.35 Narodne in ponarodele, 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem?- 10.45 Turistični napotki; 11.03 «• ganite, pa vam zaigramo...; 12.® Zvoki znanih melodij; 12.30 K®e tijski nasveti; 12.40 Od vasi do vi’ si; 13.00 Danes do 13.; 13.30 Prl poročajo vam...; 14.05 Koncert z8 mlade poslušalce; 14.40 Mehurčki 15.30 Glasbeni intermezzo; 15-. Jezikovni pogovori; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio ob 17.; 18.05 j opernih odrov; 19.35 Lahko ll0® otroci!; 19.45 Ansambel Jože Kam pič; 20.00 Četrtkov večer domači, pesmi in napevov; 21.00 Literaf® večer; 21.40 Lepe melodije; 22>u Antonin Dvorak: Kvintet za k® vir, dve violini, violo in violončele v A-duru, op. 81; 23.05 Literar® nokturno; 23.15 Paleta popevk OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Skušajte proučevati svoju poslovna vprašanja bolj realistično Večer boste prebili v prijetni družbi. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Napeto vzdušje na delovnem mestu, toda to vas ne bo zadevalo. Storili boste napačt,. korak čustvenega značaja. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Zagotovljen vam je uspeh v nekem finančnem podvigu. Prebili boste večer v veseli družbi. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) Jutro bo ugodno • dolgoročne načrte. Skušajte odpraviti nek dvoumno situacijo. Z domačimi bodite bolj umirjeni. LEV (od 23. 7 do 22. 8.) Svoj Horosko ugled in svoje interese je moč varovati samo z ustreznimi dejanji. Odkrili boste zaroto, naperjeno proti vašemu poštenju. DEVICA (od 23 8. do 22. 9.) Seznanite se čimprej z nekaterimi načrti vaših sodelavcev Odpravljen bo neki daljši čustveni spor TEHTNICA (23. 9. do 23. 10.) Ne kateri prijatelji s prebujr.o domiš ljijo vam bodo več škodili kot ko ristili. Ogibaje se nekemu sorodniku. ŠKORPIJON (24. 10. do 22. 11.) Danes ne podpišite ničesar kar bi bilo večje važnosti. Imeli boste genialno zamisel, ki jo čimprej u' rpmiipi fp STRELEC (od 23. 11. do 20. & Okoliščine so primer.ie za sprejc® nekaterih zdravi!, gospodarskih l,d' ločitev. Razumevanje -orodnikcV- KOZOROG (od 21. 12. do 20. I ' Ne kažite se preveč usmiljene)®1 ker bi vas kdo utegnil prevara® Priporočljiva je večja previdno®! VODNAR (od 21. 1. do 19. f:' Skušajte odpraviti škodljiv vp11’ z večjim zaupanjem vase. Sv® čustvene odnose st. zgradili r !l' realni osnovi. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) ‘‘j koristili boste nenadno priloži®* z večjo prisebnostjo. Ogibajte 5 pretirane razdražljivosti. r MILKO ŠTOLFA 3. KOMENSKA AKCIJA J (Odlomek iz še nedokončane monografije «Južnoprimorski odred») Borci so se utrujeni in vzhičeni nad zmago, ki jo je kalila izguba soborcev, umaknili v Koprivo, kjer so jih ljudje pogostili, kakor so najbolje mogli. Naše ranjence so iz Tomačevice spravili v odredno bolnišnico, Antona Budo pa je dr. Starič odpeljal v lastnem avtomobilu v tržaško bolnišnico. O tem je pisalo tudi tedanje časopisje. Jutro je na primer 9. februarja objavilo takole novico: «V okolici Komna je doživel neki pek. ki se je peljal na kolesu, neljubo presenečenje. Bil je napaden in so mu banditi odnesli obleko in čevlje Na koncu so ga še obstrelili. Peka so težko ranjenega prepeljali v tržaško bolnišnico*. Slovenec je 13. 2. 1944 pisal -V četrtek je tržaška bolnišnica sprejela v zdrav ljenje Antona Buda. doma iz Tomačevice pri Komnu. Ker ni mogel govoriti, je povedala njegova sestra Bernarda, ki ga je spremljala, da je bil napaden na cesti, ko se je vozil s kolesom in je dobil dva strela v nogo. Napadalci so mu odvzeli kolo, obleko in čevlje«. Novica je povzeta po tržaškem časopisju. S tako -karakteristiko, bi se Buda lahko nemoteno zdravil v tržaški bolnišnici, če bi le bilo kaj upanja, da bo ozdravel. Tako pa ga je čez dva dni pripeljal domov v Tomačevico vojaški sanitetni avto. Budo je razen šoferja spremljal tudi italijanski oficir. Šele ko je pripeljal v Tomačevico in ko je videl, kako je umirajočega pričakovala vsa vas in posebno mladina, je ugotovil, da je tam banditska cona. Danica mu je odvrnila, da je zanj najboljši potni list, če bi ga ustavili partizani, da pove, koga je pripeljal v Tomačevico in da rnu ne bo nihče nič hotel. Odred je pokopal padle. Težko je bilo slovo v Toma čevici, od Slavkota pa v Hruševici. Mojzesovo mehko srce je našlo tako izbrane besede, da smo vsi na pokopališču jokali in tudi Mojzes ni skrival solz. Bolj kot solze žalosti so bile solze nemoči proti usodi, ki jemlje tako krut davek za svobodo, za boljše življenje, v katerega smo vsi tako verovali in ki nam je bilo že tako blizu. V Trstu so pokopali Italijane in Nemce, toda ločeno. Tako se spodobi, saj si niso bili enaki v življenju, zakaj bi jih enačili po smrti — gospodarje in sluge. Italijani so bili iz 58. legije črnih srajc iz Trsta, Nemci pa so bili iz 9. čete, III. bataljona, 15. SS policijskega polka. Razen majorja in hauptmana so bili skoraj vsi podoficirji. Prišli so od vsepovsod — iz Berlina, Dortmunda, Duisburga, Magdeburga in še iz desetine drugih nemško govorečih krajev. Italijanov je bilo največ iz Vidma, eden je bil celo iz Catamje. Iz nekaj deset krajev so prišli mimo Dovč na pokopališče k Sv. Ani in na opensko vojaško pokopališče. Še prej pa so prehodili zmagovito pot okupatorjev kdo ve kod vse. Zmagovitost njihovih vojska in vojskovodij jim je zameglila trezno človeško presojo in so prišli na Kras in padli za svoje -dučete« in «firerje». Ce bi ti padli razmišljali, zakaj so padli, bi povedali živim, da za to, za kar so oni padli, ni vi’edno pasti. Tudi mnogi živi so najbrž razmišljali o tem. Zakaj? Toda razmišljati o tem bi bil greh. Tega niso smeli dopustiti. Zato je treba pokazati, da so nemški zavoievalci nepremagljivi in tisti, ki jim sledijo zaščiteni. Če ne zaščiteni, vsaj maščevani. In maščevanje je prišlo. Komaj so Nemci in Italijani pokopali vsak svoje, so že Nemci pripravili kazensko ekspedicijo. Trume pobesnelih nacistov in fašistov so se 15. februarja na kamionih in z vozovi valile čez Opčine in Repentabor v Komen, Mali dol, Tomačevico in Rihenberk. Obkolile so vas ter se znesle nad prebivalstvom. V Rihenberku je vodil postojanko 23-letni fašistični podivjanec Franco Gar-rone, ki je bil strah in trepet za vso okolico. Sam je ujel brata Viktorja in Otona Coljo ter ju osebno pobil, ker je vedel, da sta aktivista. Ko je prišla pomoč, ie Garrone dal duška svoji umazani duši. Ko so okrog 600 Rihemberčanov že naložili na kamione, je snel s kamiona 55-letno Julijo Kodrič in 24-letno hčerko Vido, ju odpeljal na njun doni in ju pobil. Pozneje so v hiši našli še dve žrtvi. Ko so ljudi naložili na kamione, so jih mimo Komna peljali na postajo v Zagrad pri Gradiški ob Soči V Komnu so hoteli pustiti dekana doma. Ta pa je izjavil, da je njegovo mesto, kjer so njegovi ljudje, in tako so odpeljali vse prebivalstvo iz vseh štirih vasi v Nemčijo. Hiše in gospodarska poslopja so zažgali. Ostala je samo ena hiša v Komnu, ki je najbrž v dimu in ognju niso videli. Za Rihemberk imamo pričevanje iz leta 1951, ki so ga objavile Primorske novice-. «Mrak je ležal 15 februarja 1944 nad lepo rihemberško dolino Prebivalci so vstajali pol prespani, ker so jih fašisti iz postojanke na Governi vso noč vznemirjali s topovskim streljanjem Od Komn!l je prihajala avtokolona. Menili so, da peljejo živež ® municijo fašistom. Toda, ko se je zdanilo, so Rihemt>e,| čani videli, da so obkoljeni. V hiše so vdrli Nemci, fa$'s‘ in belogardisti ter robato naganjali nedolžno prebiv®1' stvo, naj si vzame s seboj nekaj kilogramov blaga in 29 nekaj dni hrane ter naj se pripravi na odhod. Tedaj se začela grozna zmešnjava. Starčki, bolniki, otroci, žen*^ so hiteli spravljati skupaj, kar se jim je zdelo najnujneise za prvo potrebo. Nacisti pa so jih silili in zganjali živino na zborna mesta, kjer so jih čakali kamioni, ^ jih odpeljejo neznano kam Grozno je bilo gledati, ko Anton Furlan nesel na hrbtu svojo mrtvoudno ženo, roki pa nekaj polente za na pot. Andrei Ličen, paraliti^ je tudi moral iz hiše in le dobrim sosedom se zahvaliti, da so ga spravili na pot, ker bi sicer tudi 0 pokal, še nadaljnjih 6 točk *?a je prinesel Magušar, ki je bil avajseti. (Odslej bodo s točkami *Oagradili» namreč vseh 25 najbolje uvrščenih tekmovalcev). Glede na J®- da je bilo vseh tekmovalcev več 55, 80, pa ni bilo slabo : niti 32. 41olerjevo mesto. . Lestvica slaloma: David (It.) 89”15 r Stenmark (Šve.) 89”22 ”• p- Mahre (ZDA) 89”31 ?• Gruber (Av.) 90”12 Gros (It.) 90”26 6. Orlainsky (Av.) 7. Popangelov (Bol.) 0. Thoni (It.) 9. Ortner (Av.) 10. Kuralt (Jug.) 11. Trojer (It.) 12. Luthi (Švi.) 13. Jakobsson (šve.) 14. Gelfe (Nor.) 15. Mally (It.) 16. Strein (Av.) 17. Strnad (Šve.) 18. Heidegger (Av.) 19. Johannesen (Nor.) 20. Magušar (Jug.) 21. Masdal (Nor.) 22. Melander (Šve.) 23. Sjirov(SZ) 24. Stock (Av.) 25. Garcia (Fr.) 90’'40 90”57 90”81 90”85 91”11 91”34 91”70 91”75 91 ”77 91”79 91”91 91”94 91 ”97 92”08 92”57 92"92 92”99 93”11 93”26 93”28 Lestvica svetovnega pokala: 1. Liischer (Švi.) 174 2. Stenmark (Šve.) 144 3. P. Mahre (ZDA) 131 4. Wenzel (Liecht.) 122 5. 6. 7. 8. 9. 10. Stock (Av.) Gros (It.) David (It.) Križaj (Jug.) Miiller (Švi.) Neureuther (ZRN) 94 92 83 72 68 65 NOGOMET Livorno na prodaj LIVORNO — Ekipa Livorna, ki nastopa v C -1 ligi je od včeraj naprodaj. Predsednik in edini upravitelj kluba Corasco Martelli je izjavil, da lahko prodajo sklene z vsako stranko, ki bi bila pripravljena odkupiti ves paket delhic društva z vsemi igralci vključno. Tajnik kluba je še dodal, da bi vse skupaj znašalo kakih 600 milijonov lir, e-no prvenstvo ekipo pa stane od 40 do 50 milijonov Ur. Livorno je trenutno na petnajstem mestu C -1 lige s 15 točkami. NOGOMET V ZAOSTALI TEKMI C LIGE Tržačanom dragocena točka ’ 1 '* V | ' t, , Triestina je v gosteh igrala brez gola $ Cremonesejem Cremonese — Triestina 0:0 CREMONESE: Pionetti, Cesini, Cassago, De Gradi (Mondonico), Fei, Marella, Montani, Gola, Fre-diani, Chigioni, Fontanesi. TRIESTINA: Bartolini, Cei, Luc-chetta. Fontana, Prevedini, Masche-roni, Quadrelli, Politti, Panozzo, Franca, Lenarduzzi (Trainini od 75. min.). SODNIK: Cassano (Vasto). KOTI: 4:2. Triestina je v zaostaU tekmi 15. kola, ki so jo po prekinitvi končno odigrali včeraj, osvojila še eno pomembno točko, s katero je na prvenstveni lestvici dosegla Reggiano na drugem mestu. Tekma sama je bila nezanimiva, tehnično na zelo nizki ravni. Taktiziranja je bilo mnogo predvsem s strani Tržačanov, ki so se z obrambno igro (ki je težila predvsem k prekinitvi vsakršne pobude domačinov) povsem odrekU napadu. Obramba je bila seveda zelo učinkovita, KOŠARKA V POKALU PRVAKOV EMERSON PREMAGAL REAL MADRID Tekma v Vareseju je bila dokaj izenačena - Zmaga Sarajevčanov Emerson V. — Real Madrid 100:% (47:51) V včerajšnji tekmi so morali i-taiijanski državni prvaki premagati evropske prvake, če so hoteli še upati na vstop v finale najbolj prestižnega evropskega pokala. Ekipa iz Vareseja je na zadnjih devetih finalnih srečanjih bila vedno prisotna, zato bi eventualna izključitev pomenila prelom tradicije. No, Morse in ostali so včeraj pokazali ves svoj značaj in svojo izkušenost, saj so po veliki košarkarski borbi slavili nad odličnimi Španci. Junak tekme je bil vsekakor Yelverton, za katerega se je vedelo samo. da je huje poškodovan in bo le stežka stopil na igrišče. Prav njegova izjemna košarkarska sposobnost pa je rešila Rusconijeve varovance, predvsem v tistih trenutkih, ko so se vsi bali celo žoge. Včerajšnji Yelverton (30 točk) je bil res izredna košarkarska «pred-stava». Izkazal se je tudi Gualco (22), iz dolge pomanilske krize pa se zbuja Meneghin. Med Španci je najbolje igral Bra-bender (32), svoj met pa je več- še niso preboleli krize, ki jih pesti že od začetka sezone. Kot običajno so bili v sarajevskih vrstah najboljši Delibašič, Varajič in Radovanovič. POKAL POKALNIH PRVAKOV Gabetti uspešen WROCLAW - V petem kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal pokalnih prvakov je včeraj Gabetti premagal domačo peterko Slask s 108:81 (54:41). Sinudyne - Radnički LMK 94:81 (43:32). V KORAČEVEM POKALU Arrigoni in Partizan že v polfinalu V predzadnjem kori četrtfinalnih skupin Karačevega pokala je za največje presenečenje poskrbel Arrigoni jz. Ri^tija, Hi je. slavil sredi Zagreba. Italijani so tako praktično že polfinalisti. Tudi Partizan iz Beograda si je ATLETIKA Dvoranski SR Goerove VZHODNI BERLIN - Na nekem tekmovanju v Vzhodnem Berlinu je vzhodna Nemka Marles G.iehr postavila nov svetovni rekord «indoor» v teku na 100 m s časom 11”29. Svoj lastni dosedanji SR je popravila za 11 stotink sekunde. Goehrova je tudi svetovna rekorderka v teku na 100 m s časom 10”88. « » » MILAN — Na mednarodnem atletskem mitingu v Milanu je postavil Italijan Renato Di Nicola nov svetovni rekord v hoji na eno miljo s časom 5’59”. Prejšnji rekord je bil last Amerikanca Neala Pikea s časom 6’04”, i^tavil pa ga je lani, 18. februarja. Na tem tekmovanju je v skoku v višino zasedla Jugoslovanka Snežana Hrepevnik 3. mesto z rezultatom 180 cm. Zmagala je Madžarka Ma-tai z višino 192 cm, pred Italijanko Fossati (180 cm). krat izkoristil tudi Szerszbiak (24). j z zmago nad"gnriškim Pagnossinom 'je po pričakovanju, toda z veliko težavo premag:>. grškega prvaka, ekipo 01ympiakosa. Tudi v tem srečanju jugoslovanski košarkarji niso igrali najbolje in vse kaže, da ...... Stojan Leonardo David je včeraj v Oslu osvojil svojo pflpo slalomsko zmago v okviru tekmovanja za svetovni smučarski pokal ........................................................................ ngle i je tud} TJ§8Plastika, Hi pa mo-‘ ra v poslednjem kolu zmagati v Pragi. Isto velja za ljubljansko I-skro Olimpijo, Izidi 5. kola A SKUPINA Cibona Zagreb (Jugoslavija) - Arrigoni Rieti (Italija) 71:73; Inter Bratislava (ČSSR) - Orthez (Francija) 89:73. Lestvica Arrigoni 8, Cibona 6, Inter 4, Orthez 2. B SKUPINA Partizan Beograd (Jugoslavija) -Pagnossin Gorica (Italija) 111:89; Antibes (Francija) - Hapoel Hajfa (Izrael) 83:85. Lestvica Partizan 10, Pagnossin 6, Hapoel 4, Antibes 0. C SKUPINA Jugoplastika Split (Jugoslavija) -Caen (Francija) 96:75; Eveil Mon-ceau (Belgija) - Slavija Praga (ČS SR) 86:87. Lestvica Jugoplastika in Caen 8, Slavija 4, Eveil 0. D SKUPINA Iskra Olimpija Ljubljana (Jugoslavija) - Cotonificio Badalona (Španija) 119:94; Gvat Yagur (Izrael) -Boule d’Or Liege (Belgija) 66:69. Lestvica Iskra Olimpija, Boule d’Or in Cotonificio 6, Gvat Yagur 2. POKAL L. RONCHETTI TURIN - Turinska ekipa Teksid se je uvrstila v polfinale košarkarskega pokala L. Rochetti. Turinčan-ke so namreč včeraj premagale poljsko ekipo Lodzkij s 56:54 (30:23). Najboljša igralka v vrstah Teksi-da je bila Vergnano, ki je dosegla 17 točk. nogomet V PRVENSTVU 3. AL NA GORIŠKEM Sovodenjci tokrat zadovoljili Mladost osvojila le točko ■ V nedeljo naša predstavnika doma 3 ud, nedeljsko, 17. kolo prvenstva bji^aterske lige na Goriškem je Osn /'a naši predstavnici le na pol tod n°’ čeprav st3 Mladost in So-e nJe zabeležili po eno zmago in Poraz. t’ 0 izredni zmagi z vodečo Pro H/0 srno vsi pričakovali, da bodo br„at varovanci trenerja Barbane točk ve^i'h težav pospravili nov par TO. v srečanju z Brazzanesejem. Pot '.^krat pa so, žal, Doberdobci kraj '• da nimajo značaja, saj en-gjj navdušujejo s svojo igro, dru-jitp Pa sPravljajo navijače s svo-kotn.ravnanjem na zelenem pravo-bbr i v obup. Tokrat je Mladost Ita&fi v Krminu drugo pot in po-s fp.a svojo slabo stran, ko je le toai tVn odtrgala točko v tekmi z Jsterico iz Brazzana. bopj^^ij0 t>o igrala Mlado: v Do-haiit U’ njen nasprotnik pa bo e-^torica Vermegliana, ki so jo premagali v prvem delu prvenstva, in imajo tako možnost, da se z zmago povzpnejo na zgornji del razpredelnice. Tokrat so varovanci trenerja Val-leja s svojo igro proti mladi enajsterici jz Vermegliana navdušili številne navijače, ki so jih tudi tokrat prišli bodrit ob rob sovodenjskega igrišča. Sovodnje se tako s solidnimi nastopi (v zadnjih treh srečanjih so zbrale pet točk) stalno bližajo vrhu lestvice. Tudi Sovodnje čaka v nedeljo izredno lahka naloga, saj bodo gostile enajsterico iz Panzana, ki je z 8. točkami predzadnja na lestvici, v nedeljo pa je povsem nepričakovano premagala ekipo San Lorenza z rezultatom 4:2. IZIDI 17. KOLA Isonzo - Villanova 3:1 Poggio - Azzurra Panzano - San Lorenzo 4:2 Vermegliano - Sovodnje 0:1 Brazzanese - Mladost 2:2 Pro Farra - Fogliano 1:0 L. Capriva - Mariano 2:2 Piedimonte - Sagrado 1:1 LESTVICA Pro Farra 24, Isonzo, Mariano in Sagrado 23, Fogliano 21, Azzurra 19, Mladost 18, Poggio in Sovodnje 16, Brazzanese, L. Capriva in San Lorenzo 13, Vermegliano 11, Panzano 8, Piedimonte 7. PRIHODNJE KOLO (11. 2.) Villanova - Piedimonte, Azzurra -Isonzo, San Lorenzo - Poggio, Sovodnje - Panzano, Mladost - Vermegliano, Fogliano Brazzanese, Mariano Pro Farra, Sagrado - L. Ca priva. (fg) Igralci in člani ŠL Juventina iz Štandreža izrekajo iskreno sožalje trenerju Lorisu Spcssotu ob smrti očeta Ferruccia. Thurau zmagovalec . MARRELJLA, -(Španija) — Zahodni Nemec Dietrich Thurau je v sprintu slavil na prvi etapi tekmovanja «Rirta del Sol*-, Thurau je 143 km prevozil v treh urah 38T7’, tako da se je tekma spremenila v boj med posameznimi igralci. Ekipi sta težili predvsem po osvojitvi sredine igrišča, kar ni uspelo Trie-stini in niti domačinom. Prvi strel na vrata je tako padel komaj v 71. min. in še to iz prostega strela, ki ga je izvedel Mondonico. Edini resnejši poseg pa je Bartolini opravil le v 85. minuti, ko se je odlično uprl zelo močnemu strelu Fontanesija. Triestina je bila v vsej tekmi nevarna le enkrat. Po lepi akciji, ki jo je začel Franca, je Politti lepo podal prostemu Panozzu, ki je z glavo za las zgrešil prosta vrata. Drugih napadov Triestina dobesedno ni izvedla. Kljub temu lahko rečemo, da so Tržačani z zadostno samozavestjo ves čas imeli jasen pregled nad i-gro. Tokrat so se pač zadovoljili z delitvijo točk in kljub obrambni igri niso ničesar tvegali, tako da lahko tudi ta nastop ocenimo kot pozitiven. A. K. V drugi zaostali tekmi 15. kola je Mantova premagala Forli s 3:1 (0:1). LESTVICA Como 26; Triestina, Reggiana 24; Novara 22; Parma, Biellese 21; Piacenza 20; Alessandria 19; Cremonese 18; Forli, Juniorcasale, Mantova 17; Spezia 14; Treviso, Padova 13; Trento, Medena 12; Lecco 11. SMUČANJE SLALOM ZA «ZLAT0 USIC0» Danes dekleta v boju za točke na Pohorju Danes bo na Pohorju pri Mariboru mednarodno žensko smučarsko tekmovanje v slalomu za «Zlato li-sico», ki bo veljalo za svetovni pokal. Organizatorji so imeli nekoliko težav zaradi pomanjkanja snega, vendar so progo pripravili zelo dobro, tako da izvedba prireditve ni ogrožena. Skupno se je prijavilo 68 tekmovalk iz vrste držav. Jugoslavijo bo zastopalo šest smučark, med katerimi so se nekatere zelo dobro odrezale na letošnjih tekmovanjih za evropski pokal. Svečano otvoritev tega tekmovanja so opravili včeraj, odprl pa je prireditev predsednik zvezne skupščine Dragoslav Marovič. Tekmovanje bodo prenašali danes po jugoslovanski televiziji .ob 9.55 in 12,55. -------- LAKE PLAČU) ItaLuajT^gigi Weiss se je uvrstil na 10. mesto na mednarodnem tekmovanju v biatlonu, v katerem je'zmagal Norvežan Krokstadt (10 km v 34’35”19). Tako je padel gol Bregovega napadalca Iva Strnada med nedeljsko tekmo prvenstva 2. AL proti GMT Iz planinskega sveta Bližajo se 13. zimske športne igre Smučarska sezona SPDT je n polnem teku, svoj višek pa bo dosegla v nedeljo, 4. marca, ko bo tekmovanje v veleslalomu na Zoncolanu, v okviru 13. zimskih športnih iger. Pred tem datumom pa bo še nekaj smučarskega delovanja. V nedeljo, 18. februarja bo v Ovčji vasi le tradicionalno in priljubljeno tekmovanje za «4. pokal «Lepi vrh*, SPDT pa ob tej priliki prireja avtobusni izlet. Vpisovanje je še danes in jutri na sedežu %SŠDI (Ul. sv. Frančiška 20) od 11. do 12. ure. Kdor bi rad tekmoval za SPDT. naj se vpiše na sedežu društva (Ul. sv. Frančiška 20, 3. nadstropje) v ponedeljek, 12. t.m. od 19.30 do 21. ure. Prav tako bo tudi avtobusni izlet SPDT ob priliki tekmovanja 13. ZŠI v smučarskem teku, ki bo spet v Občji vasi v nedeljo, 25. februarja. Tekmovanje organizira SPDT. tehnično ga bo izjeljal SK Devin. Zimske športne igre bodo, kot že rečeno, prvo nedeljo marca na Zoncolanu ob tej priliki pa bo SPDT in tudi marsikatero društvo priredilo avtobusni izlet. Vse podrobnosti bomo še javili. Vpisovanje na 13. Zšl v obeh disciplinah (smučarski tek in veleslalom) bo v torek in sredo 20. in 21. t.m. od 20. do 21. ure na sedežu dru- štva. Vpisovanje znpialj^thlif.^rL nm-sovanju bo letos nekaj novosti/Tto-'kfat se ne bodo več vpisovali posamezniki na razna društva, temveč bodo morali predstavniki posamez- KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU «Jugoslovanska igra» naših ekip Bor in Jadran sta bila izredno uspešna v napadu, slabše sta igrala v obrambi Ob koncu prvega dela promocijskega prvenstva smo malo pobrskali po podatkih, ki smo jih imeli na razpolago: teh sicer ni bilo veliko, vendar pa se iz njih le da nekaj razbrati. Ekipa, ki je dosegla na j več je število košev je bil Jadran (814), sledi pa mu Bor (752); najmanj košev pa je dala miljska Cartaria (564). Glede prejetih košev, jih je najmanj prejel Ferroviario (568) pred Jeans Comerjem (574); Jadran je četrti (638), Bor pa celo osmi (721), zadnja je seveda Cartaria (890). Iz teh dveh podatkov lahko ugotovimo, da sta naši dve ekipi tisti, ki predvajata najbolj »jugoslovansko* igro, kar pospešuje ritem tekme, ki se končna običajno z visokim izidom: zato sta Bor in Jadran najbolj u-spešni ekipi v napadu, pri tem pa tudi dajata nasprotnikom več možnosti za dosego visokega izkupička. Doslej so v prvenstvu dosegli sedem «stotic»: dvakrat je to uspelo Jadranu, po enkrat pa Boru, Bar-colani, Cusu, Jeans Cornerju in e-kipi Grandi Motori. S stotico na grbi pa so kar petkrat odšli z igrišča Miljčani Cartarie, po enkrat pa Stella Azzurra in Grandi Motori. In še zadnji podatek: tekma, v kateri so dosegli skupno največ košev, je bila Jadran - Cartaria v devetem kolu (končni izid 133:64 za Jadran), najmanj zadetkov pa so zabeležili v tekmi Scoglietto - Grandi Motori (izid 57:56 za Scoglietto) v četrtem kolu. Rekord košev v eni tekmi ima Jadran (133 proti Cartarii), negativni rekord pa Cartaria (48 proti Bar colani). Marko PRIJATELJSKA TEKMA Bor v Ljubljani V okviru priprav na nadaljevanje promocijskega prvenstva bo Borova članska ekipa v soboto gostovala v Ljubljani. Borovci bodo ob 17.30 odigrali prijateljsko tekmo z ekipo Old Boys. Srečanje pa b kot predtekma r-venstvenega srečanja 1. jugoslovanske lige med Iskro Olimpijo in Rad-ničkim LMK iz Beograda Za naše košarkarj bo torej so botno gostovanje dvakratno doživetje: igrali I odo proti, sicer starimi ali zelo izkušenimi košarkarji iz Ljubljane, ki so bili še pred nekaj leti ključni igralci Olimpije (Žorga, Logar itd.), nakar pa si bodo lahko ogledali izredno važno tekmo prve jugoslovanske lige, saj bo morala Iskra Olimpija nujn juriša na zmago, če se hoče rešiti pred izpadom, istočasno pa bodo Beograjčani predvajali svojo značilno igro z zvrhano mero iznajdljivosti. Marovič, Jarič, Damjanovič, Ivkovič, Milovanovič: to so igralci, ki lahko predvajajo izredno lepo in učinkovito košarko. DREVI V TRŽIČU Principe-Jadran Drevi bo članska ekipa Jadrana igrala zanimivo in povsem koristno prijateljsko tekmo s Principejem iz Tržiča. Jadranovci morajo obdržati dobro formo za promocijsko prvenstvo in zato bo današnje srečanje dokaj pomembno. Ekipa iz Tržiča pa je pred desetimi dnevi končala prvi del prvenstva C lige in se bo morala sedaj boriti za obstanek v tej ligi. Trži-čanom je kvalifikacija za las ušla na račun tržaške Alabarde, sicer pa v tem moštvu nastopajo odlični igralci z bivšim prvoligašem Pa-schinijem na čelu. Tekma se bo začela ob 19 uri. AVTOMOBILIZEM Scheckter in Villeneue v Maranellu MARANELLO — Ferrarijeva pilota Jody Scheckter in Gilles Villeneue sta se včeraj, po nastopu na VN Brazilije, vrnila v Maranello, kjer bi morala nadaljevati s kolavdiranjem avtomobila 312 t4. Zaradi slabega vremena pa bosta to opravila šele danes. NOGOMET TROFEJA cMARJAN* Zmaga Spličanov SPLIT — Jugoslovanske enajsterice se vestno pripravljajo na pričetek nogometnega prvenstva prve zvezne lige. V okviru teh priprav se v Splitu odvija tradicionalni turnir za »Trofejo Marjan*, kjer na stopa poleg jugoslovanskih moštev tudi reprezentanca Romunije. V otvoritvenem spopadu je domači Hajduk zasluženo premagal beograjsko Crveno zvezdo z 2:0, strelca zadetkov pa sta bila v prvem polčasu iz 11-metrovHe Šurjak in pa Jovanič. Turnir se bo nadaljeval danes s srečanjem med Beograjčani in Romuni. • * • RIM — V . ostalih tekmah italijanske C-2 lige so včeraj dosegli naslednje izide: Fanfulla - Pavia 2:1 Pro Vercelli - Capri 2:2 nih društev prinesti že ves seznam svojih tekmovalcev. Isti predstavniki bodo nato' takoj dvignili startne številke. Vsako društvo naj torej prinese dve vpisni poli (eno za veleslalom, drugo pa za smučarski tek) na teh polah pa mora biti zapisano: ime in priimek posameznika, letnik rojstva ter spol. Posamezniki se bodo lahko vpisali le za SPDT na sedežu društva, seveda če bodo res člani le-tega s plačano letno članarino. Popoln pravilnik 13. ZŠI bo objavljen v Primorskem dnevniku v nedeljo, 18. februarja. Ostalo delovanje SPDT Razen na smučanje bo bližnje delovanje našega društva osredotočeno na občni zbor. ki bo v ponedeljek, 19. februarja. Tudi letos bo v odboru nekaj novosti: vanj bo vstopilo nekaj mladih kadrov, glavna skrb vodstva pa bo tudi razširitev kroga zunanjih sodelavcev. Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani s pričetkom ob 20. uri, med premorom, ko bo volilna komisija štela glasove, pa bo predvajanje četrturnega filma o dejavnosti našega društva v pretekli sezoni. Amsterdam — Grosseto 1:0 AMSTERDAM — V prijateljski nogometni tekmi je včeraj nizozemski prvoligaš Amsterdam premagal Grosseto, ki igra v C - 2 italijanski ligi, z 1:0 (0:0), Edini zadetek tekme je dosegel Wiggemansen v 53. min. KOLESARSTVO OD SOBOTE Šestdnevna dirka v Milanu MILAN — V soboto se bo pričela tradicionalna šestdnevna dirka na milanski progi. Tudi letos bo tekmovanje dokaj zanimivo in bo seveda zato privabilo veliko število gledalcev. Sploh pa je zadnja leta prisostvovalo dirkam zelo veliko ljubiteljev kolesarstva, tako da lahko organizatorji vabijo zelo dobre pare. Poleg specialistov teh tekmovanj se bo v soboto razvrstilo na startu tudi več znanih cestnih kolesarjev, med katerimi tudi Francesco Mo-ser. Prav včeraj pa se je poškodoval italijanski državni prvak Ga-vazzi, ki tako v soboto ne bo star-tal. OBVESTILA SPDT obvešča vse tiste, ki se zanimajo z jamarstvo, naj se zglasilo jutri, 9. februarja, na stadionu «1. maj», kjer bo od 17. do 19. ure vadba vrvne tehnike. • • * SPDT obvešča, da se na stadionu «1. maj* s pričetkom ob 20.30 nadaljuje predsmučarska telovadba za starejše, ki jo vodi prof. Ivan Furiaaič. Kratka o jamarstvu: kdor bi se v bodoče rad ukvarjal z jamarstvom naj pride jutri, v petek, na stadion «1. maj*, kjer bo od 17. do 19. ure vadba vrvne tehnike. Jutri se na stadionu tl. maj* s pričetkom ob 20J0 nadaljuje predsmučarska telovadba za odrasle, ki jo že od oktobra dalje požrtvovalno in strokovno vodi prof. Ivan Furlani č. Lansko leto je taka telovadba trajala skoraj do aprila, ko se je smučarska sezona že krepko zaključila. Udeleženci le te so torej čutili potrebo, da se vsaj enkrat na teden nekoliko razgibajo in zaigrajo nekaj odbojke ali kake druge igre. Tudi letos je možno, da se bo ta telovadba nadaljevala, odvisno bo le od števila prisotnih. Če bo to premajhno (recimo pod deset) se bo telovadba zaključila, v nasprotnem primeru pa nadaljevala. Razširitev doma na Kredarici Planinska zveza Slovenije je začela akcijo zbiranja obveznic za ceste, za adaptacijo in razširitev Triglavskega doma na Kredarici. Povečava in ureditev Triglavskega doma na Kredarici je nujno potrebna zaradi čedalje večjega števila planincev, ki obiskujejo Triglav. Sedanje razmere so nevzdržne, saj je ležišč da-, leč prčmalo in PD Ljubljana - Matica, ki dom upravlja, sama ne zmore tako *velike in težke naloge. Akcijo zbiranja obveznic tako podpirajo vse družbenopolitične organizacije v Sloveniji, vodi pa jo posebni odbor vri PZS. Slovenski planinci v tuja gorstva V Sloveniji se v raznih planinskih društvih vedno bolj uveljavlja hvalevredna *moda* planinsko-turističnih popotovanj v tujino, z že uveljavljenim izrazom utreeking*. Komisija za stike s tujino pri PZS, v sodelovanju s komisijo za odprave v tuja gorstva, je v letu 1979 pripravljena organizacijsko pomagati pri izvedbi dveh treekingov, izvedba pa je seveda odvisna predvsem od zanimanja planincev, torej od prijav. Seveda, se lahko a taka popotovanja prijavijo tudi zamejski planinci, vse informacije pa dobijo v pisarni PZS. Prvo popotovanje bo v Pamir in naj bi trajalo od 13. julija do 12. avgusta. V Pamiru bodo imeli planinci možnost povzpeti se na 6.974 m visoki Pik revolucije ali na Vrh 26 komisarjev (6.834 m) ter še na Vrh pariške komune (6.354 m). Novo Zelandijo pa bo obiskala skupina alpinistov v decembru tega in januarja prihodnjega leta. Cena in izvedba je odvisna od števila prijav. Najboljše planinske knjige Šestčlanska žirija Nemške planin ske zveze je med 50 najpomembnejšimi planinskimi knjigami novejšega datuma iskala najuspešnejše. V razredu leposlovja so prvo nagrado prisodili najbolj znanemu svetovnemu alpinistu Reinholdu Messnerju, drugo pa Edmundu Hilargju. Med strokovnimi deli prve nagrade niso podelili, drugo pa so prisodili Toniju Hiebeleriju za njegovo alpsko enciklopedijo. 50 let Himalajskega kluba V Bombapu so konec preteklega leta slavili 50-letnico Himalajskega kluba, ustanovljenega leta 1928 v Kalkuti. Klub šteje sedaj že preko 600 članov u 20 držav, pogoj za sprejem pa je, da so se kandidati izkazali na najmanj dveh odpravah v najvišja gorstva: Himalajo, Kara-korum in Hindukuš. Razen tega, da klub izdaja svoje glasilo, ki daje najboljši pregled nad vzponi v teh gorstvih in raziskavah v rijih, imajo še tri «izposojevalnice* opreme (Neui Delhi, Bombap in Kalkuta), poseben informacijski center in bogato knjižnico. D. J. Na prvi seji novega odbora Brega V delo so vključili (udi mlade odbornike Na 13. rednem občnem zboru ŠD Breg so bili izvoljeni novi letošnji odborniki. Ti so se zbrali v ponedeljek na prvi redni seji. Nasprotno od prejšnjih let so bili letos izvoljeni mnogi mladi odborniki, ki naj bi priskočili na pomoč starim športnim.delavcem in bi v bodoče vodili društvo. Na dnevnem redu je bila izvolitev predsednika .porazdelitev funkcij, izvolitev predsednika nadzornega odbora in nato razno. Volitve so bile tajne in v glavnem je bil potrjen že lanski odbor. Za predsednika je bil torej ponovno izvoljen Silvano Klabjan, za podpredsednika Igor čuk, tajniško delo bosta opravjala Klavdij Ota in Sandi Klun, za blagajnika je bii izvoljen Igor Petaros, za gospodarja pa Milan Kuret. Nato so sledile javne volitve za referente za posamezne športne panoge. Vsak referent mora skrbeti Zaradi pomanjkanja snega v Urnem vrliu Trnovski maralon 18. februarja Organizacijski komite Trnovskega maratona je zaradi pomanjkanja snega na črnem vrhu sklenil, da bo Trnovski maraton, ki bi moral biti v nedeljo, 11. februarja, na Črnem vrhu nad Idrijo preložen na naslednjo nedeljo, to je 18. februarja. Naj omenimo, da se je doslej za to veliko prireditev že prijavilo 3.000 tekmovalcev, kar je rekord za to manifestacijo. za ekipe, ki sestavljajo njegovo športno panogo, seznanjati se z njihovimi problemi in pomanjkljivostmi, ki nastajajo ter nato o tem poročati na sejah odbora. Za referente posameznih športnih panog so bil izvoljeni: za nogomet: Igor Čuk za odbojko: Valter Žerjal, Valter Mokor za košarko: Franko Korošec, Henrik Maver, David Čok, Slavko Maver za rekreacijsko telovadbo: Argeo Tul Končno so sledile še volitve za predsednika nadzornega odbora, za katerega je bii izvoljen Drago Ota. Pod točko «razno» so bili poudarjeni predvsem problemi propagande, prevoznih in finančnih sredstev ter organizacije. Tudi letos bo ŠD Breg organiziralo vsaj dva praznika, da bi z zasluženim denarjem »okrepilo* blagajno in delno olajšalo finančne probleme. Sprejeli so tudi predlog, da mora biti vsak tekmovalec član društva. Govorilo se je tudi o šahu, ker pa je društvo že precej obremenjeno je bilo to vprašanje preloženo na kasnejši čas. SMI NOGOMET Trije nogometaši izključeni MILAN — Zvezni nogometni sodnik je po nedeljskih tekmah izključil za dve koli tri nogometaše. Gui-detti (Vicenza), Nicolini (Catanza-ro) in Spinosi (Roma) bodo prihodnji dve tekmi počivali, za tekmo pa je izključen Giovanelli (Roma). NOCERA INFERIORE — Bruno Mazzia je od včeraj novi trener No-cerine. Nadomestil bo Bruna Gior-gija, ki je po nedeljskem porazu svoje ekipe v Palermu podal ostavko. Nocerina je trenutno na zadnjem mestu drugoligaškega prvenstva s 13 točkami. Tel. (040) 79 46 72 (4 linije) -Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchi 6, PP 559 Podružnica Gorica, Ul. 24 Maggio 1 Naročnina Mesečno 3.500 lir — vnaprej plačana celotna 32.000 lir Letna naročnino za Inozemstvo 48.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65.00. letno 650,00 din Poštni tekoči račun za Italilo Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 8. februarja 1979 Za SFRJ 2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS • 61000 L|ubljand, Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Oglasi Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm| 18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sozal|Q 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca, Mali oglasi 150 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. . . . t Član italijansko|j e2«31a ZTT iveze časopisnih I Odgovorni urednik Gorazd Vesel in tiskaj ^ir5t umikov fieg* !f$ ORGANI PREGONA ZADALI HUD UDAREC RDEČIM BRIGADAM Devet aretiranih končni obračun protiteroristične akcije v Milanu Ujeti ne sodijo med vidnejše predstavnike političnega kriminala Agenti zaplenili znatno količino orožja in propagandnega materiala I Curcio in Mantovanijeva na zatožni klopi MILAN — Devet aretiranih, za-1 enotedenske akcije brez dvoma po plemba devetih samokresov in znat-1 zitiven, saj so organi pregona za ne količine streliva, odkritje vsaj enega skrivališča in prevratniškega propagandnega gradiva so obračun skoraj enotedenske protiteroristične akcije milanske policije in karabinjerjev, ki je dobila novega Dva od devetih aretiranih domnevnih teroristov: Calogero Diana (zgoraj) in Giovanni Berti (spodaj) zagona po umoru sodnika Emilia A-lesaandrinija. Kaže, da je obsežna akcija zaenkrat zaključena, sicer bi državni pravdnik dr. Mauro Gre-sti najbrž včeraj ne seznanil časnikarjev z imeni zadnjih štirih aretiranih oseb in z okoliščinami are-tacije. V nasprotju z govoricami, ki so se razširile v soboto, med aretiranimi ni nobenega vidnejšega predstavnika političnega podzemlja. Možnosti sta le dve: ali so organi javne varnosti res prišli na sled teroristu (govorilo se. je o Giustipu De Vuonu) in so zamolčali aretacijo, ali pa so bili tudi v tem primeru za las prepozni in se jim je »velika riba* v zadnjem trenutku izmuznila dali teroristim dokaj hud udarec in so prišli do gradiva, ki je lahko trden temelj za nadaljnje delo. Kot pozitivno postavko gre končno vpisati v obračun še ugotovitev, da je med »rdečimi brigadami* in skupino »prim a linea* stalna ozmoza in da sta organizaciji najbrž sklenili trden akcijski sporazum taktičnega in strateškega značaja. A vrnimo se k tiskovni konferenci dr. Grestija. Milanski pravdnik je dejal, da so preiskovalci v soboto aretirali štiri osebe, katerim so prišli na sled na osnovi gradiva, ki so ga zaplenili v skrivališču na Korzu XXII. marec. Gre za Carlo Mario Brioschi, Valeria Pontija, Rina Cristofolija in Mario Campio-ne .Vsi štirje so obtoženi konspiracije in članstva v oboroženi tolpi. Z izjemo Campionove so bili že vsi osumljeni sodelovanja s teroristi in so jih preiskovalci vneto iskali zaradi drugih zločinov rdečih brigad. Carla Maria Brioschi na primer je bila že vpletena v preiskavo o delovanju GAP in o Feltrinellijevi smrti in na lanskoletnem turinskem procesu so ji sodili zaradi sodelovanja v prvih atentatih rdečih brigad; prav tako je tudi Valerio De Ponti sedel na zatožni klopi v Turinu, Ri na Cristofolija pa so iskali, ker je bil lastnik stanovanja - skrivališča, ki so ga odkrili lani v Milanu po aretaciji Corrada Alunnija. Le Maria Campione je bila doslej neznana policiji, vendar na njenem domu naj bi preiskovalci našli tolikšno količino gradiva, da naj ne bi bilo dvoma o njenem sodelovanju z RB. Kot je pojasnil dr. Gresti so četverico izsledili na osnovi šifriranega sporočila, ki so ga našli v skrivališču na Korzu XXII. marec in po katerem naj bi se Calogero Diana moral v soboto sestati s somišljeniki na Trgu Libia. Agenti so zato zastražili trg in onesposobili osumljence še preden so lahko segli po orožju. Pri sebi naj bi i-meli samokrese pripravljene na strel in rezervne saržerje ter originale letakov, s katerimi si je vod «Walter Alasia* prilastil odgovornost za kopico lanskoletnih atentatov. Sodniki, ki vodijo preiskavo, so podpisali za vse štiri zaporne naloge in kaže, da jih bodo zaslišali že danes. Vendar ni pričakovati, da bi bili domnevni terosti pripravljeni na sodelovanje: najbrž bodo kot njihovi pajdaši le povedali svoje ime in nato umolknili. Skoraj istočasno z milansko akcijo se je zaključila tudi turinska, v okviru katere je bilo aretiranih šest oseb. Med temi Nicola Valentino in Rosaria Biondi, ki sta o-sumljena sodelovanja pri Patrici. Zaenkrat ni znano, ali je bila turinska preiskava tesneje povezana z milansko, očitno pa je vsekakor, da sodi v okvir širše protiteroristične akcije, ki jo po vsej državi koordinira gen. Dalla Chiesa. Obračun te širše akcije, ki se je v zad njem mesecu pretežno razvila v se verni Italiji, je spodbuden: nad dvajset aretiranih, pet odkritih skrivališč, znatna količina zaplenjenega orožja, streliva in drugega dokaznega gradiva. Vendar naj nas prvi policijski uspehi po dolgem »postu* ne zavedejo: če je represija v boju proti teroristom potrebna, ne smemo pozabiti, da sta terorizem in, širše vzeto, politično nasilje predvsem odraz globoke družbeno-politične in gospodarske krize, ki pretresa Italijo in da je zato potrebno predvsem politično ukrepanje. Kako teroristično skupi no lahko res onesposobimo z briljantno policijsko akcijo, če pa ne odstranimo globljih vzrokov in ko-' renin terorizma, se bo iz njenega pepela kot ptič Feniks porodila druga, najbrž še nevarnejša skupina kot nam dovolj dramatično priča primer rdečih brigad, (vt) LIZBONA — Zaradi obilice dežja v zadnjih dneh je reka Duero prestopila bregove in preplavila nižje-ležeče predele Oporta. Podoben položaj je tudi pri Santaremu, kjer je Tago preplavil ogromna področja. Večina rek še vedno narašča, za sedaj poročajo le o ogromni materialni škodi. OB PRISOTNOSTI PREDSEDNIKA SZDL MITJE RIBIČIČA Predstavljen zbornik «Kultura revolucija in današnji čas» Predstavili so tudi ponatis zbirke pesmi Mateja Bora, ki je izšla leta 1944, a se je ohranil samo en izvod Po kratki razpravi, ki je bila posvečena zgolj rešitvi nekaterih formalnih vprašanj, je milansko Prizivno porotno sodišče odgodilo do danes drugostopenjsko obravnavo zoper Renata Curcia in Nadio Manto-vani (na sliki), ki sta obtožena posesti orožja in upiranja javnemu funkcionarju v zvezi z njuno aretacijo v skrivališču v Ul. Maderno v Milanu. Na prvostopenjskem procesu je bil Curcio obsojen na sedem let zaporne kazni, Mantovanijeva pa na dve leti in pol (Telefoto ANSA) ...........................................iinnlti.iiimiiimiiiiiiiimiiiiimiimii.M,i,iiiiiiiniiiniiiiiniiiiniiiiniiiiiiiiiniiMinmiiniiiii'iiiiii,,i”*,o',,,ii',,iiioo"""iiiiiiiiiiiiiuinmn",oii,in"^ NA KONFERENCI LATINSKOAMERIŠKIH ŠKOFOV V PUEBLU LJUBLJANA — Ob izidu zbornika petega sklicanja plenuma kulturnih delavcev OF ^Kultura, revolucija in današnji čas» ter ob ponatisu pesniške zbirke Mateja Bora iz leta 1944 je bila na predvečer Prešernovega dne kulturnega praznika slovenskega naroda v prostorih republiške Konference SZDL Slovenije tiskovna konferenca, ki jo je vodil predsednik republiške konference SZDL Slovenije Mitja Ribičiči. Mitja Ribičič je v uvodni besedi poudaril, da poteka konferenca tik pred 6. sklicanjem plenuma, ki bo tokrat posvečen Borisu Kidriču in kulturi. Glede predstavljenih publi kočij, ki sta izšli kot skupni publikaciji plenuma kulturnih delavcev OF in Cankarjeve založbe, pa je Ribičič poudaril, da bo potrebno v drugem delu jutrišnjega 6. sklicanja plenuma podati tudi programsko usmeritev plenumov za prihodnja leta, ki naj bi tako postali tista žarišča, ki naj bi opozarjala na vrsto del, tiskov in podobnega iz časa NOB kar bi bilo potrebno na bodočih plenumih podrobneje obdelati in preučiti. Lidija Šentjurčeva pa je v nadaljevanju razprave poudarila, da bi morala tako odbor centralne tehnike KPS kot odbor kulturnih delavcev tesneje in bolj koordinirano sodelovati. saj so končno grafični delavci med NOB posredovali vse to kar so kulturniki ustvarjali in ne bi bilo prav, če bi ostajali pri tem grafiki ob ponatisih anonimni. Seveda pa bi tudi koordinirano delo obeh odborov smotrneje in načrt- OB BAHTIJAR0VEM ČAKANJU NA RAZVOJ DOGODKOV Homeinijevi pristaši si postopno utirajo pot v ves državni aparat «Islamske stražc» ie nadzorujejo mesti Isfahan in Širaz - Ukinitev izvoza iranske nafte lahko povzroči hujšo energetsko krizo kot leta 1973 TEHERAN — Po Bahtijarovem poskusu, da bi osmešil Bazargano-vo islamsko vlado in da je ne bi upošteval, je ajtulah Homeini sprožil široko in do sedaj uspešno o-fenzivo mirnega in postopnega pronicanja svojih ljudi v državni aparat in v občinske uprave. »Islamske straže* v. celoti nadzorujejo mesti Isfahan in Liraz, svojo redno policijsko službo pa so nastopile v številnih mestih in vaseh, skoraj ramo ob rami z rednimi policijskimi oddelki. V širazu so celo ustanovili islamsko zadrugo za razvoj, ki je poleg rednih občinski' del pričela tudi gradid ceste. «Država v državi* bi bila najboljša definicija sedanjega Irana, kjer si stojita nasproti, ne da bi se o-dločili za dokončni spopad, Bahti-jarova in Eazarganova vlada. Čas dela tokrat \ korist Homeinijevih pristašev, saj ima Bahtijar zavezane roke in bi vsak nje rov ostrejši poseg sprožil državljansko vojno. Tega se Bazargan dobro zaveda, zato pritiska na Bahtijara, da bi odstopil in se kasneje pridružil'i-slamski vladi. Za sedaj ostaja vojska do neke mere zvesta Bahtijaru, ni pg pečeno, da ne bo spremenila" svojega zadržanja, če ji bodo šiitski voditelji zagotovili obstanek in vlogo v bodoči islam, i republiki. Izredne zakone v šestih iranskih mestih so omilili, skrajšaj policijsko uro, in dovolili mirne manifestacije Homeinijevih pristašev. Včeraj je tako na iz rok. Kakorkoli te je pa obračun ..........................m«...................................... 0 BELGIJSKEM VOJAŠKEM POSEGU V ZAIRU Ljudski upori proti vladnemu režimu Mobutu prosil Belgijo n vojaško pomoč Izredno kritično stanje v afriški državi • Ljudje umirajo zaradi lakote desettisoče Irancev po vseh mestih manifestiralo v podporo Bazarga-novi vladi, ne da bi vojska posegla. V Teheranu so se omejili na nadzorovanje s helikopterjev, nekajkrat pa so v nizkem letu preletele mesto eskadrilje reaktivnih lovcev. Medtem se je iz dobro obveščenih krogov izvedelo, da skuša Hojneiid pred zahodnim svetom prikazati sleni pri gradnji neke cerkve in o-drekel prošnjo svojemu predhodniku; msgr. Carinciju, da bi v Marijinem svetišču preživel svoja stara leta. Vse to je bilo le preveč in župan se je s pritožbo, ki jo je podpisalo več kot tisoč vernikov, obrnil na državno tajništvo Vatikana, na škofovski zbor, na moliške parlamentarce in na druge oblasti s prošnjo, da spet vzpostavijo prvotni red. Deljena mnenja o vsebini zaključnih dokumentov O tem bodo razpravljali zadnje tri dni na plenarnem zasedanju - Papež še vedno opozarja na svoj govor prevzem oblasti, kot neko demokratično dejanje. V bodočem referati; dumu bo ljudstvo imelo tri možnosti izbire: monarhijo, navadno, ali pa n,. .. , , .. __<>___ islamsko republiko. Nove islamsue SllOVlia CKSplOZlja V 111111111 straže pa imajo že posebne dovolil- , , • 1 !»ce in jih imenujejo šiitski velja tflliala 14 SlTirtlllh ZrtCV ki. Zahodni državljani pa ne ver- J jamejo v mirni prevzem oblasti in zato kljub izrednim težavam zaradi stavke pomožnega osebja letališč še vedno zapuščajo deželo, predvsem Američani, ki so bili od vsega početka -glavna tarča ksenofo bije. Šest ameriških letah j včeraj odpeljalo nad štiristo državi ja nov ZDA, ako d jih je za sedaj ostalo v Iranu le 5 tisoč (od nekdanjih 40 tisoč). Še ti bodo v prihod-1 njih dneh zapustili državo, razen vojaških izvedencev, ki bedijo nad PUEBLA — Papež kliče iz Vatikana, da je bila »prava sreča*, da je lahko govoril na otvoritveni slovesnosti konference latinskoameriških škofov in s tem opozarja, da je v duhu še vedno prisoten na mehiških tleh in da ne bo mogoče mimo njegovih trdih besed. Iz Santiaga mu odgovarja Pinochet. ki pravi, da je govor Janeza Pavla II. pojasnil mtfrslkai, predvsem misijo katoliške cerkve, kar je važno za «tiste osebe, ki imajo politični koncept apostolskega poslanstva* ter poudarja, da je bil papež pogumen, da je tako obrazložil svoje stališče. Monsignor Lopez TrujiUo govori iz Pueble. pa ne škofom na konferenci, ampak vatikanskemu radiu in v intervjuju pravi, da ni imel najmanjšega namena, da bi odsto- _ _____ . _ ______ vi z mesta generalnega tajnika la- nih^žrteV. Eksplozija, kateri je sle- tnskosmeriške škofovske konferen-dil požar, se je pripetila v nekem ie. Obrača se na vatikanski radio, mlinu, vzrok pa naj bi bil plin, ki ker v «nekaterih državah sredstva nasta a ob kvarjenju moke. Na kraj 'rformacije nišo objektivna* in ne nesreče so takoj dospeli gasilci, ki 'tol-ko rcd:merzionira svoja sta-so ge z ognjem borili celo noč. :;,ča. Tu’-aj, V Puebli, te besede ne TEL AVIV — Izraelski uradni -ore o (himo škofovske konference. BREMEN — Silovita eksplozija v nemškem pristanišču Bremen naj bi po prvih vesteh terjala 14 smit- tinskoameriško cerkev, na linijo o svobajanja, ki se je začela ored desetimi leti v Medellinu, vplival govor papeža Janeza Pavla H. Že sedaj je namreč jasno, da o nekaterih točkah zaključnih dokumentov ne bo soglasja. Konferenca, ali bolje delo v komisijah poteka za zaprtimi vrati, a ne ob nepredirnem molku, .udeležencev, V labilnem mehiškem ozračju so zelo pomembne zunanje reakcije in v časopisih zaslediš najrazličnejša stališča. Vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na potek plenarnega zasedanja. Vsekakor pa se, v zvezi s sestavo sklepnih dokumentov, širijo govorice, da bo treba poiskati »vmesne poti* med stanjem v posame- Oprostitev odvetnika Bcrnota BENETKE — Beneški scdn.ki so včeraj oprostili goriškega odvetnika Livia Bernota, ki je bil v okviru dodatnega procesa o petoveljskem atentatu obtožen, da je obrekoval goriškega državnega tožilca Pascolija. Obtožba se nanaša na brzojavko, ki jo je Bernot poslal beneškemu državnemu pravdniku Fortuni in v kateri je sporočil, da je Pascoli poklical k sebi sorodnike Walterja Di Biaggia. Očiten je b" namig, da je Pa-scoli dajal navodila Di Biaggio-vim sorodnikom o tem, kako naj odgovarjajo naslednjega dne na zasliševanju v Benetkah. Žal so Bernota oprostili samo zaradi pomanjkanja dokazov. Sodniki so tako ubrali srednjo pot, ki jo je sicer včeraj zahteval tožilec Fortuna, ki pa ne more zadovoljiti nikogar, ne Pascolija ne Bernota kajti dvom ostaja za oba. (bbr) ne je lahko pripravljalo ponatise iti reprinte tiskov iz časa NOB. To velja zlasti za liste ponatise< ki so zelo redKi ali pa celo unikati kot je prav primer s ponatisom znih' državah in prilagoditi doku- pesmi MLate]a. Bora iz le,a 1941Z -ente splošni situaciji v Latinski Amenki. Prav tu pa bc> verjetno Qostiie\ r