! 156. številka. Trst v četrtek 11. julija 1901. Tečaj XXVI ,EdlB«at biii eakrat ■ « 4. un iT^^r iiaii: za eefe. leto ........34 kron za fM| let« ......... 1- - za leta ........ 6 _ ta ........ 3 kron; >~&rt<-iMBo it piletu DiDr«j. Na am-ty{ -t h m nriloiene narodni nnrtv« •a -»tt-a _ P.) tol>-.ramah » Tr«tu ar prodajajo po-MLM»sc.e (terilce po fi stotin* (3 ctć.i: ■cm: Trsta pa po H ptmink (4 irč.| Trlefom ««t. &din c s t OflMl s® računajo po vr«tah v petitu. £a večkratno naročilo s primernim popustom Poslana, osmrtnire in javne zahvale domači oeiaiti it«l. na računajo po pogo«ibe Vai dopisi naj »e pošiljajo uredulStvu Nefrankovani ilopiai se ne »prejemajo Bokovisi ne ne vračajo. Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. V edinosti je -nioe! Naročnino, reklamacije in uglaMe »prejema upravnlfitvo. Naročnino in oglas« je plačevati loco Trst. Ijrednifttio in tiskarna ne ualiMjata v olici Carintia 4iv. 12. ITpr»vul8t»o, In »prejemanje inseratu* v ulici \loli» 1 lCCoio ilT. II. IlitiHU. bii|i'.elj in odgovorr.i urednik Fran Godnik Lastnik konsorcij lista „Edinost" Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. M veletnoTina. Organizacija nase pro- diicije. Mizarski zadruga v Solkana. u. Iz navedenega odstavka v prejšniem članic ««menienega pisma zven* nekako očitanje Jia nas naslov. ws: da mi nimamo pra-vejfa -misla za vprašanje eminentno praktičnega /.natrija. Proti takemu domnevanj« moramo seveda zavarovati kar najodK»č«eje. M. mao bili vedvo na stališču, da si svojo narodno individualn<>-t. svoj narodni značaj, svoj jezik, sploh, z eno l>esedo : svoj« na rod - j n<^t. zamoremo zaroto riti le: ako l»omo gospodarsko močni iu neodvisni. Vsa naša ide-jalna -treraljenja gredo za splošnim zl»oljšanjem položaja našega naroda. Ako bi tepa ne bilo, zgubila bi naša narodna l»orba vsaki znaisel. Kaj bi nam pomagal », če tudi dobimo v Trstu naenkrat ne-le j>otrebnih ljudskih šol, ampak tudi slovenski gimnazij, slovensko realko, ako so pa na-i ljudje sami siromaki, kateri svojih otrok ne m rejo pošiljati v višje sole! Jasno je torej kakor beli dan, da so cilji, za katerimi stremimo, vseskozi praktični, ker ti eilji se dado združiti in označiti v l»esedaih : dobrobit naše p a naroda. ha se pa mi o tem za sedaj |>oslužujemo vzlasti tudi idealn^tra orožja, da ljudstvo navdušujemo za svete larodne ideale, da postavi amo idealna stremljenja v ospredje, je povsem umevno, ker m moramo narod še-le buditi in vzgajati. Ako ne bi mi jmvdarjali vedno in vedno naših dejalnih stremljenj, ne bi naroda nikdar vzbudili iz njegovega spanja: k novemu, čilejšeinu življenju! Narod bi ostal nezaveden, bi <~e kroalo potuj čil in |»ot€Qi bi -e nam dogodilo, da sploh ne bi bilo tu nikogar, ki naj bi pa rešili tudi gospodarski. Vzgoja naroda je anoiogna z vzgojo človeka. Vse se mora razvijati neravno, eno nn.ra prihajati za drugu«. Kakor se razvija n v javno življenje, resnost življenja, trd boj ra življenje. Tako je z narodom. Najprej ga treba vzdmmiti v življenje in ga navduševati za ide ilna stremljenja. Tem je nezaveden narod dostopen, n^g.» pa velikim g<»sf»o;larskim pr. »lemom. ker so ti p (»slednji v e -lir.it težav neji in zahtevajo gotovo stopinjo d << z c r e 1 o s t L Prvi j»ogoj za vspesno gospodarsko akcijo je torej, da imamo za seboj narod, ki se zaveda samega sebe ! Sredstva, katerih se poslužujemo v borbi za naša narodna prava-, odgovarjati morajo sočasnemu razvoju naroda! Naš narod pa dozdaj še ai bil zdrel, da bi ga bili zamogli pridobiti za važna vprašanja gospodarske nravi ; in ako bi bili pričeli tako . akcijo, bi bili morali zanemarjati vprašanja idejalne nravi ter mi ne bi mogli več govoriti o zavednem ljudstvu, na katero bi mogli računati v vsakem slučaju ! I)a pa imamo 1 v Trstu danes za seboj razmerno že preeej zavednega ljudstva, to so pokazale najbolje zadnje državnozl>orske volitve. Na ta nar<»d zamoremo računati v vsakem slučaju. Ta narod je kolikor toliko zaveden: zaveda se samega sebe in svoje moči ter ve že nekoliko, kaj hoče. In ta narod bo — tako se nadejamo — I |>olagoma umeval podpirati tudi prizadevanja svojih voditeljev, stremeča za zljoljšanjena gospodarskega |>oložaja njegovega. Razvoj |K>samičmh narodov zamoremo primerjati — da ponovimo še enkrat — razvoju [H>samičnih ljudi. Kakor ima vsaki človek svojo otroško, mladeniško, moško in starostno dobo, to isto opažamo tudi pri posamičnih narodih. To vidimo najjasnejše označeno v romanskem, germanskem in slovanskem plemenu. Romansko pleme je že stopilo v dobo starosti in zato vidimo na vseh romanskih narodih — Italijanih, Francozih, Spancih — vidna znamenja propadanja. — Germani se nahajajo v zdreli moški dobi ; oni so na vrhuncu moči ii< slave, dočim smo Slovani jedva preživeli svojo otroško dobo. Ako smo torej Slovani v obče preživeli še le svojo otroško dol»o, potem moremo reči, da smo mi Slovenci pač mej najmlajšimi v rodbini slovanskih narodov. Dokler smo bili še po}K»lni otroci, trebalo nam je bilo varuhov, kateri so oskrbovali imetje naše. In ti naši ljubi varuhi — dobri s*wedje — oskrbovali so imetje naše tako, tla nimamo mi zdaj, ko smo postali polnoletni — nič. Toda bivši varuhi naši se motijo, ako menijo, da bodo mogli za vedno mirno uživati vse ono, kar so nam odvzeli. Mi ne potrebujemo več varuštva, pač pa čutimo in se zavedamo, da imamo moč in sposobnost v to, da bomo odslej sami upravljali svoje imetje. Od svojih varuhov pa zahtevajmo točen račun. To, kar smo zgubili kakor nezavedni in nedorasli otroci, zahtevajmo neizprosno nazaj kakor zdreli možje! In če treba, začnimo neizprosno pravdo in borimo se tako dolgo, dokler si ne priborimo nazaj vseh zgubljenih pozicij, da bomo zamogli vsklikniti s pesnikom : Na naši zemlji mi smo gospodarji, Naš Bog i nasi carji! Kmetijska družba za Trst in okolico je imela pred kratkim že VI. občni zbor. Kakor smo lansko leto podali v našem listu {»oročilo odelovanju te prekoristne družbe, polno pritožeb na vse strani, tako moramo letos še zadovoljstvom poročati, da ta naša družba, vkljub raznim zaprekam, vendar lepo napreduje. Škoda je le, da se naši okoličanski kmetovalci ne zanimajo še bolj za to družbo, j Društveno življenje je menda malokje na Slo-1 venskem tako razvito kakor ravno v naši tržaški okolici ; kajti tu imamo v vsaki vasi po dve ali ceio več društev, in skoro vsa ta društva stoje na krepkih nogah, ko je zani-1 manje za nje vseobče; samo naša »Kmetijska družba« s težavo prepričuje naše okoličane o i svoji koristi V prošlem upravnem letu je imela v okolici in v mestu 268 udov, ki pripadajo petim podružnicam. Vsaka podružnica ima svoj odbor, vsa družba pa osrednji odbor v mestu. Osrednji odbor nadzoruje vse delovanje jKKiružnic ter izvršuje njihove ukrepe. Njegova skrb je, da bi se gospodarstvo v naši okolici zlnjljšalo, kar hoče doseči z dobrimi , nasveti in koristnimi napravami. Iz tajnikovega poročila na občnem zl>oru smo posneli, da je osrednji odbor premotrival, kako bi se ustanovila cvetličarska zadruga, kajti s to stroko se peča mnogo gospodarjev v naši okolici. Vložil je več prošenj na visoko vlado, od katerih je bilo (to povdarjamo z zadovoljstvom) največ uslišanih, in sicer : za podporo za nakup umetnih gnojil ; za brezplačno podelitev eepljenih trt okoličanskim kmetovalcem ; za podelitev nagrad vzglednim okoličanskim vinogradnikom ; za podelitev štipendijev okoličanskim mladeničem, ki bi se hoteli podati na kako kmetijsko šolo; za podelitev podpore za izdajanje družbinega gla-s.la. Zadnje prošnje vlada ni uslišala, kar je družbo prisililo, opustiti izdajanje »Gospodarskega Lista«. A kmetijska družba brez glasila bila bi takorekoč mrtva stvar. Kam bi se zatekali naši udje, ki iščejo v družbinem glasilu dobrih nasvetov? Iz te zadrege spravil pa je našo družlx» mož, katerega nam je, kakor je rekel poročevalec, poslala božja previdnost. Preustrojil in oživil je družbino glasilo ter je prekrstil v »Vinarski in vrtnarski list«. Na ta listje naša »Kmetijska družba« lahko ponosna. Za nakup umetnih gnojil je vlada dala družbi 800 K podpore. Deloma s to svoto, deloma z naročnino posamičnih udov smo kupili umetna gnojila, katera smo razdelili deloma našim podružnicam brezplačno, deloma našim udom-naročnikom za polovično ceno. Brezplačno razdelilo se je : Tomaževe žlindre kg. 3300, Kalijeve soli 825 kg. in Solitra kg. 690.— Ostala množina gnojil je še v zalogi. Omeniti je treba, da se vspeh umetnih gnojil lansko leto ni še videl, a poznal se je letos, bodisi na travniku (dasi je suša vzela precejšnjo množino sena), bodisi v vinogradu, kateri se že od daleč odlikuje od negnojenih vinogradov. Prošnji za podelitev cepiče v najboljših trtnih vrst je vlada ugodila v obi li meri. Isto-tako je uslišala našo prošnjo za podelitev nagrad vinogradnikom. Obdarovala je 14 go-spodarjev-vinogradnikov h skupno vsoto K 640 ter je 6 vinogradnikom polom naše družbe izrekla pohvalo za vzorno vinogradstvo. Naši družbi je vlada podarila za vzdrževanje družbinih trtnic v Sv. Križu, na Op-činah in v Lonjerju K 1200. Kar se tiče štipendijev za učence kmetijskih šol, je naša družba dosegla to, da je izposlovala vsprejem enega mladeniča v kmetijsko šolo na Grmu, kateremu se je stranoma visoke vlade tudi obljubila podpora. V gospodinjsko šolo v Ljubljano sti šli dve deklici, ki sti dovršili dekliško šolo družbe sv. Cirila in Metodija pri sv. Jakobu in na-predujeti, kolikor smo doznali, prav dobro. Dolgo hrepenenje po ustanovitvi »Mlekarske zadruge« uresničilo se je do sedaj v toliko, da imamo pripravljena pravila in da družba v Bazovici naredi prvi poskus. (Pride še.) P (> D I. I S T K K V sosedstvu. H.-iai-ici ^trtaJ Santfor Gjals*i. — Prevel M. C—t—Č. Nekoč *em prišel iznenada. Ze v veži h -e sem razločil iz solte glasen razgovor. <'ili je bilo glas gos|>e Barbare. Pojedinih nisem mogel urneti, ali dozdevalo se mi je. da se starka nekaj jezi in kara de-kleo. Prav tako, kakor da jej nekaj očita. K« sem vstopil v soIkj, je gospa nehala, ali vile! sem, da je v zadregi radi mojega pri-hoJa. Deniza pa je, nasprotno kazala veselje, da sem prišel. Gotovo jej je bik> drago, da se« pretrgal razlaganja gospe Barbare, ki so m<*ala biti neprijetna zanjo, ker so jej v fpčih drhtele solze in jej je bilo liee orošeno od njih. Starka je skoro vrdšla in je naju pu-stla sama. — Kaj je gospej teti ? — sem vprašal v fckrbi in radovedno. — Ah ! — je odgovorila deklica le in je bilo očitno, da se premaguje, da ne bi se spustila v jok. A tedaj je stopila k glaso-virju, otvorila ga, vzela stolčič ter zasvirala na pamet: »Tko je, srce, u te dirno?« Ta glasovir je bil tudi jeden od obro-čev, ki so v okolici delali in branili tajnost Dionizinega življenja. Bil je to dragocen instrument najnovejega zistema in nikakor ni mogel v sklati ni s staro, na pol kmečko hišo, ni s tujinskim starinskim pohištvom maloplemiškega gospodarstva. Gospa Barbara je pripovedovala vsakomur, da ga jej je osta-vil nemški geometer, ki je tu meril zemljo za kataster in je stanoval pri njej, pak jej je ostal dolžan stanarino in hrano. No ljudje so trdili, da ta geometer je bil velik siromak in ni nikdar dovajal seboj kake velike ali drage stvari. Spominjajo da se nasprotno, kako je mnogo kasaeje po geometrovem odhodu, neki Kranjec iz najbližje železniške postaje na ogromnem tovornem vozu dovel težek zaboj, ali nekaj tacega, kar je moralo osem ljudij dvigati z voza in &e vedno težko nositi v sobo, a gospa Barbara je o tem neprestano kričala na njih : »Samo pazite, dečki, to je draga — jako draga stvar — pazite dečk: !« — iu je govorila vedno, da je to poslala mati ; »frajličinac. V tisti hip mi seveda niso prišle na pamet te govorice in brblarije. Jaz sem se po- ; polnoma uglobil v pogled na lepo devojko pri glasovirju, a še bolj sem zapal pod utis naravne in čutstvene igre. V lepem ozkem licu in v velikih svetlih očeh je odsevalo valovanje vsakega akorda lepe muzike. To ni bilo več samo sviranje poznane kompozicije, ampak tu je duša govorila v zvokih sama sebi in za sebe. A iz očij se je spuščala solza za solzo. Precej dolgo si nisem upal motiti tega sviranja. Slednjič pa sem moral vsklikniti, da pokažem kako silno ista deluje na-me. Devojka je nehala svirati in me je pogledala ; no, ta pogled je bil istotak kakor iz spanja — nekako oddaljen in zamaknjen, in kakor da ne razpoznava takoj resnice okolo sebe. Tedaj se je stresla in se le sedaj mi je odgovorila nekaj ; a v nadaljnjem pogovoru Politični pregled. V TRSTU, «ine 11. julija 1901. Deželni zbori. Kranjski. V X. seji je ta deželni zbor sprejel predlog posl. bar. Liichtenberga, naj se, z ozirom na bližnji konec, vse prošnje za naprej izročajo naravnost deželnemu zboru. Poslanec baron S c h w e g e 1 je predlagal, naj bi se deželne uradnike (izvzemši učitelje, katere ne nastavlja dež. odbor, temveč dež. šolski svet) ne smelo voliti v dež. zbor; ta predlog so izročili upravnemu odseku. Sprejeli so razne predloge deželnega odbora, tičoče se Qpopol-njenja deželne bolnišnice, med drugimi tega, mi je potožila, kako tla med svojimi notami nima ničesar, kar bi jo zadovoljevalo in s čemer bi »mogla včasih dati besedo svoji lastni duši«. Tako je rekla, in to se je globoko vsekalo v moj spomin in je poletu mojih nad dajalo silno moč. Jaz sem vstal v ta hip ter obljubil, da jej takoj prinesem nekaj od doma. A mislil sem takoj, da jej prinesem note Gounodove opere »Margerite«, ali kakor imamo mi navado govoriti — »Fausta«. In poletel sem zopet naravnost od doma k njej. Tedaj sem zopet gospo Barbaro našel v sobi in zopet je nekaj besedičila. Deniza je le mirno sedela poleg okna, ali videl sem, da jej ni lahko poslušati gospe Barbare. Ko me je zapazila, se je takoj dvignila s stolice, pak je pohitela proti meni in 'je z nekako resnim ali jako milim in hvaležnim nasmeškom na bledem licu vzela note iz moje roke in je odšla naravnost k glasovirju. (Pride še.) da je za bolnišnico ustanoviti lastno, zat»ebno lekarno, ki bo pa služila samo za potrebe dež. bolnišnice. Zlfrornica je nadalje sprejela novi zakon o ogledovanju mrliče v, ki občinam d«»ločuje (»obiranje posebnih taks do najviše svote '.) kn»n od vsakega mrliča ; občine pa morajo iz ol*činske blagajne plačevati oglednika. — »Zmaga ćeitvac. Pod tem naslovom piše konservativni »Linzer Volksblatt* : »Takega narodnega slavja pač ni bilo še v Pragi ; to je napravljaio velikanski utis — tudi ua Nem<*e —, kaj še le v češkem na* r^Kl'i ! Ta telovadna siavnost ni dopuščala nikaketja dvoma, da so »Vsenernci« le borna veličina nasproti » Vseslovanom«. Vsenernci ne d-tsezajo dražega, nego nesrečno razdvajanje naroda, dočim je bil narod češki p o v s e s I o v a n s k i telovadni s 1 a v n o s t i narodno ujedinjen in utrjen... In če se sicer samozavest naroda češkega danes krepkeje |w»javlja, je vsega vzroka za to. <'eško oUlarjajo sedaj, kakor še nikdar, z gos|»odarskimi in kulturelnimi prid<»bitvami največe vrste, <*esar potuje v Prago, voditelji naroda so odlikovani z dokazi visoke milosti, vlada gleda ua vse načine, da vzdrži Mlado-čehe v dobrem razpoloženju, v parlamentu imajo odločilno stališče, lil>eralni Nemci iščejo njihovo prijateljstvo, iz Kusije in Francije se klanjajo Celiorn na poseben način — to so vsakako okolnosti, ki v svoji skupnosti mo- I gočno |»ovzdigajo narodno samozavest in iehoca nudijo jm> Bisrnarcku izrečeno misel, da težišče Avstrije ni na Dunaju, ampak v Pragi. To pa je neusmiljena ironija, da se v | časih, ko se nam s trol>entami in pozavnami j naznanja »zmaga nemštva, ravno češki narod taKo povzdtga in si je češko zastopstvo v državnem zlw>ru zagotovilo tako vplivno stališče, kakor sploh še nikdar. Tu se more pač reč:: še ena taka zmaga (Nemcev namreč) in zgubljeni bomo«.- Priznamo, da je konsetvativni list rabil tu kričeče barve in pretiraval, da b» bolje služil svojim strankarskim namenom. Ali fakt ostaje vedno, da narod češki danes imponira in da se merodajni faktorji polagoma odre -kajo nadi, da bi mogli streti ta narod ! Na tem pa se ima narod češki zahvaliti zdrelosti, ki je sad prave narodne vzgoje, a na tej vzgoji ima velikanski delež ravno njega — kakor pripoznava tudi navedeni konservativni list — sokolska organizacija! To naj si zapišejo v album slovenski zasramovalei so.tolske ideje, kateri ne zmorejo druge sodbe o istej, nego neslani dovtip, da je rudeča srajca za neumne prepametna in za pametne preneumna, in naj si za|»»mnijo, rta se svojim zasramovanjem ideje, o katere zmagoslavju govori baš sedaj svet, dokazujejo le, da jim nedostaje vsaki zmisel za pravo nari>dno vzgojo in za narodno organizacijo, uspoeobljajodo narod za — borbo za svoja prava. Italija na Albanskem. Iz Rima poročajo, da se prihodnji mesec poda od tam v Albanijo jeden šolski insj>ektor, da uredi tamošnje italijanske šole. Kakor je videti iz te lakonične vesti dela Italija zistematično in vstrajno na to, da poitalijanči Albanijo in da si tam pridobi in utrdi svoj vpliv. Pred kratkim pa so Italijani zatrjevali, da bodo Albance varovali pred poslova njenjem i u da Italija nikakor ne misli na to, da bi si Albanijo prisvojila. Tako zvene namreč zatrdila, kadar govori oficijelna Italija. Star in znan pa je že rek, da diplomatje imajo dar govora v t*». da zakrivajo svoje misli in svoje namene. Mojster diplomatov novejših časov, pokojni železni a vzlic temu glede politične morale dokaj ela-tični državni kancelar Bi-smar<*k, nam je dajal sijajnih izgledov di--krepance med besedami in dejanji. Mi nismo torej prav čisto nič verjeli zatrdilom Italije, češ, da nima nikakih za v ratni h namenov glede Albanije. Oficijelno Italijo sili neka vis major, viša sila, da mora z besedami zakrivati namere. Italija hoče — vsaj za sedaj — I ostati v trozvezi ; ker pa je v trozvezi tudi Avstrija, a ker namere Italije gledč Albanije bi mogle priti v navskrižje z interesi naše mouarhije — to je vzrok, da italijanski diplomatje i m tirajo Bismareka nasproti Av-stro-Ogerski. To stanje pa je absurdno, ne-možno, ne vzdržljivo. Mi je moramo obsojati kakor državljani, ker je nezmiselno, da je država v zvezi z drugo državo ob notoričnem navskrižju političnih, gospodarskih in idejalnih interesov ; kakor Slovenci pa moramo biti temu s:anju neizprosni nasprotniki, ker vsled istega trpimo |>olitiški in narodne*. In baš zistematično zavratno rovanje oficijelne Ital'je v Albaniji in vspričo istega stari tradicijonalni avstrijski flegma : to je izgled nezmiselnosti naše vnanje politike. Vojna v južni Afriki. Včeraj po ]M»ludne je bila v Londonu pod vodstvom lord mavorja velika demonstracija v prilog vladni politiki v južni Afriki. Demonstracije se je udeležilo veliko število trgovcev in l»orznih sensalov. Po ulicah je bilo neštevilno jK)licijstov, ki so pazili na red. Xa tej demonstraciji je posebno pomenljivo to, da bo isto uprizorili trgovci in sensali, drugič pa, da je ob demonstraci i vladi v prilog trebalo tako velikega j»olieijskega aparata. Prvo dejstvo dokazuje zopet enkrat, da so južnoafričansko vojno izzvali angležki plutokrati, kateri so bili lakomni zlatih rudnikov ; drugo dejstvo pa — veliki policijski aparat — govori prav glasno, da si je vlada sama nar<»čila to demonstracijo ter da je na Angležkem mnogo takih, ki ne soglašajo z vladno politiko. Tržaške vesti. V sv. Križu je urnrl včeraj jeden najodlič-nejih tamošnjih vaščanov : posestnik in lastnik dobroznane gostilne, g. Ivan I p a v e c. Na j počiva v miru. Posebno izdanje »Edinosti«. S to številko dobe naročniki tudi posebno izdanje našega lista, izišlo danes zjutraj. V popoln i io in popravek. Iz včerajšnje notice o zadnji seji mestnega sveta tržaškega je vsled pomote o »prelamljanju« — torej iz tiskarsko-teh ničnega vzroka in ne po krivdi uredništva — izostala važna izjava, ki jo je podal svet. dr. Ryb£r v podkrepljenje izjave svetovalca Ivana Gori u pa, da se zastopniki okolice ne udelže volitev v delegacijo in odseke. Kratka, važna in nasprotnike po zaslugi ožiga\ ša izjava dr. Otokarja Rvbara se je glasila : Skoro v vseh parlamentih in kor-poracij&h je običaj, da tndi manjšine sodeljujejo v odsekih. Le v liberalnem in demokratičnem Trstu ne slede temu običaju. Z osebnega stališča je hvaležen, da je oslobojen od dela, ali kakor zastopnik manjšine in v imenu svojih volilcev protestuje proti takemu »ključanju ter izjavlja, da se on in njegovi tovariši ne udeleže glasovanja. V izjavi g. svetovalca Ivana Gori upa pa bi bilo |>opraviti, da ni rekel, da veČina ne misli voliti nobenega okoličanskega svetovalca niti v delegacijo niti v posamične odseke. Taka izjava bi bila v nasprotju z dejstvom, da so tri slovenske zastopnike izvolili v nekatere odseke, kakor je tudi povedano v včerajšnji naši notici. Ampak gospod Goriup je rekel, da večina ne misli izvoliti nobenega okoličanskih zastopnikov v nobenega važnejših odsekov. Izostala je bila torej beseda »važnejših«. To spopolnjenje naj blagoiz-voie cenjeni čitatelji vzeti na znanje. Mestni svet tržaški imel je sinoči zopet sejo. Predsedoval je župan dr. Sandrinelli. i Dovolili so 18.000 kron za nakup posestev za plinarno, po kateiih posestvih se zgradi nova cesta. Odobrili so tudi neke načrte novih cest blizu sv. Andreja, istotako nakup knjig zgodovinske vrednosti. V razpravo o razširjenju ulice Settefontane je posegel tudi svet. dr. R v b £ r ter je porabivši to priliko, priporočal razširjenje rocolske ceste, ki je bilo projektirano že pred več nego 20 leti in ki je obseženo jv takoimenovanih delih sek-senija. Mestni svet je dovolil 28.500 kron kredita. Tehnični pododsek komisije za preskrb-Ijevanje vode je preštudiral vprašanje o gradnji vodnjakov v zgornji okolici in je pogodil, da je gradnja vodnjakov predraga, in da ne bi zadoščala za preskrbovanje vode Radi tega predlaga komisija za preskrblje-vanje vode sledeče: 1. naj se o prihodnjem splošnjem preskrbljen)u vode napelje vodovod tudi v zgornjo okolico; 2. naj se v pričakovanju tega. zgradi pri Pro.->eku in Kou-tovelju vodnjak, ki bo držal 150 m:; (kubičnih m) in ki bo stal lO.UOO kron; 3. naj se radi tega opusti misel o nagradah onim jmsestnikom, ki si zgradijo lastne vodnjake. Svet. dr. Gregor in je izjavil, da je umevno samo ob sebi, da ne bo nasprotoval predlogom komisije za prskrbljenje vode, ker ve, da tudi ni potrebno, da ta predlog podpira. Dovolil bi si samo neko prašanje do g. župana. V seji dne 5. nov. 1. 190U je stavil on (govornik) predlog, da se o priliki razširjenja vodovoda »Brojence« (Aurisina) napelje voda tudi v vas Sv. Križ ter določi za to maksimalni trošek 10.000 kron. Ta predlog sicer ni bil sprejet, a bil je sprejet v isti seji nadaljnji predlog, da se stvar odstopi komisiji za preskrbljenje vode v proučenje. Da zadovolji opravičeni želji križkih prebivalcev, dovoljuje si vprašanje do g. župana, v katerem štadiju se nahaja omenjena stvar? Inž. L o r e n o u 11 i, vodja tehničnega urada, odgovarjal je, da je to odvisno od vodovodne družbe »Aurisina« in da je tehnični urad pozval isto družbo, naj izdela tozadeven načrt. Nadeja se, da se načrt v kratkem preoloži mestnemu svetu. O glasovanju je bil predlog komisije za preskrbljevanje vode odobren z veliko večino. Mestni svet je na to dovolil 10.416 K: za povišanje plače uslužbencem v mestnih bolnišnicah, dalje »5800 kron za poprave v mestni realki, na kar ao javno sejo zaključili in otvorili tajno. V tajni seji rešili so več personalij in je definitivni učitelj gosp. Fran Fonda dodeljen ljudski šoli na Katinari, g. Andrej Godina pa je imenovan definirivnim : učiteljem II. kategorije v Bazovici. Konstatiramo. Kostatiramo, da sini) bili dne 28. junija t. 1. zaplenjeni, ker smo malce trdo prijeli znane duhovske reformatorje ; koustatiramo, da se je »Piccolo« povodom Jurćeve afere ljuto zagnal v škofa tržaškega, ne da bi bil zaplenjen ; konstatiramo, da je »Piccolo« te dni, ponatisnivši neko enuncijaeijo duhovniškega glasila »L'Amieo«, ščuval italijanske duhovnike na upor proti njih lastnemu škofu, ne da bi bi konfisciran; konstatiramo, da je list »Gazzettino« — podavši povodom Jurčeve afčre v javnost neki pogovor nekega čifutskega žurnalista z nekim laškim duhovnikom, v katerem so se dejstva deloma tendencijozna zavijala, deloma pa naravnost falzificirala — uprav zaničljivo govoril o tržaškem škofu, ne da bi bil zaplenjen : konstatiramo, da je vse kaj druzega, ako kdo napada tiste reformatorje, nego pa, ako kdo napada škofa tržaškega, ker škof reprezentira oblast in avtoriteto, katero varovati je tudi državni oblasti v dolžnost, dočim reformatorji ne reprezentirajo nikake oblasti in tudi nobenega stanu, ampak le svoje več ali manje spoštovanja vredne osebe, katerih obramba ni stvar državne oblasti, ampak naj tožijo sami, ako menijo, da jim je kdo storil kako krivico ; konstatiramo, da se napadi v italijanskih listih na škofa tržaškega pišejo ali od njih satnih, ali pa vsaj po navodilih in podatkih izvestnih duhovnikov ; konstatiramo teinu nasprotno, da so duhovniki dolžni imeti obzirov do škofa kakor svojega višega pastirja, dočim mi nismo dolžni nikacih obzirov do tistih reformatorjev, ker vidimo v njih le politične in narodne sovražnike našega naroda, in sicer najstrupeneje ! Po vseh teh konstataeijah prepuščamo čitateljem, naj sami razmišljajo o zaplembi našega lista dne 28. junija ter ostajamo radovedni, kakov bo tisti ki ga bo na razpravi vsled naše pritožbe proti tej zaplembi navajala oblast v opravičevanje zaplembe ? ! .J ur izza. Rojanski župnik Jurizza je bil pri kardinalu Missiji v Gorici, bivši namestnik Rinaldini je bil pri Jurizzi, znani kanonik je bil vsaki dan pri Jurizzi, za Jurizzo sta. se zavzela mestni svet in magistrat tržaški, ! proti rojanskim Slovencem nastopila je z vso močjo policija in — Jurizza je zmagal; n a vsej črti. Nasprotnik' so računali, da rojanski Slovenci plačajo račune, a oni so že ■ rešili svojo kožo in v kolikor je še niso—jo re- j šijo še. To dajemo na razmišljanje zlasti ve-lečastnemu slovenskemu kapelanu v Rojanu! Župnik Kavalich v Skednju hoče na vsaki način, čim le mogoče, prekositi svojega bivšega kapelana, sedanjega proslulega rojan-skega župnika Jurizzo. Župnik Kavalich se je v nedeljo bahal na leci, da je njemu le v Čast, ako ga slovenski listi napadajo in naj to le sporoče tistim Slovencem. A tako! Torej smo slednjič vendar na jasnem : Kavalich nam je povedal jasno in odkrito, da se on za vse naše pritožbe ne meni, da je naš očit nasprotnik, da je nasprotnik istih Slovencev, kateri ga redijo, da je nasprotnik svojega lastnega naroda ! Sedaj je menda tudi najzaslepljenejšemu Skedenjcu in Skedenjki jasno, kam meri tisto njegovo hlastno in nervozno delovanje, ki je je sicer zapričel vsled migljaja prevzvišenega škofa Šterka, a gotovo ne z namenom, da bi res vstregel intencijam vladike. Gospod župnik, poživljamo Vas, da nam poveste, radi eesa smo Vas v listu »Edinost« napadali? Mari z verskega stališča? Ne in ne! Mi nismo imeli proti Vam kakor duhovniku nikoli nobenega očitanja, temveč le proti Vam kakor nasprotniku našega naroda! Mi ne moremo in ne bomo nikoli dopuščali, da bi kdor koli si bodi hoteli zlorabljati pobožnost našega naroda v to, da mu uničuje njegove narodne svetinje in da ga peha v odvisnost od sovražnika. Ne, gospod župnik, ne mislite, da duhovniška halja dela nedotakljivega tudi Kavalicha — politika in podajača Italijanov ! Dokler bo.-ite Vi nasprotovali težnjam našega naroda, tako dolgo bomo neizprosno bičali Vaše postopanje in razkrivali ljudsku Vaše zahrbtne namene ! Vaša izjava na leci odvezala nas je slednjič vsakega obzira do Vas in zdaj vidimo v Vaši osebi svojega in svojega naroda odkritega nasprotnika. Nepotrebni so sedaj vsaki dokazi, sami ste povedali, tla smo Vam mi : »tisti Slovenci«, s katerimi nimate Vi nikake zveze. Kdor pa še ne pozna župni kove lisičje nravi, naj le skaka v njegove pasti ! In dotični ške-denjski možje naj le nosijo še nadalje ženska krila ter puščajo lepo, da jim še nadalje gospodarijo v hišah žene in hčere, na poj ene s K a v a l i c h e v o p r o t i u a r o d n o politiko! Cas je, da se vzdramite in da na primernem mestu zakličete enkrat: do tu in ne dalje! Čakajte le še nekoliko in kmalu Vas bodo imele Vaše žene v žepih, vse skupaj pa bo imel v žepu — somišljenik Italjanov Kavalich ! Z Grete nam pišejo: Le malokedaj Vam prihaja kako sporočilo z naše žalostne Grete. Tu živi narod, v katerem se gotovo ne pretaka po žilah napolitanska kri, saj so njega očetje večinoma iz Brkinov, Krasa in tržaške okolice. Naravno torej, da tudi tedaj, ko vam prihaja kako sporočilo, je vsikdar le jeremi-jada radi — narodnega izdajstva. Kako nizko je padlo to ljudstvo, ki je izdalo svoj materini jezik, svojo kri, in ki je zmožno sov-ražtva do svojega »obrata ! In to sovražtvo sega celo preko groba. Te dni sem bil šel po Greti in došel do Gruče žensk. Njihovo Ščebetanje bi me gotovo ne bilo zanimalo, ko vem, da vedno le obirajo ljudij. Ali ko sem cul imenovati nepozabnega Lovro Sancina iz Skednja, sem bil postal pozorneji. Zanimalo me je, kaj te ženske govore o tem pokojnem, na vsako stran vzglednem učitelju, ki je pred svojo smrtjo poučeval ravno naše otroke. In glej te ženske — mesto da bi počastile spomin pokojnega dobrotnika svojih otrok—so zaničljivo govorile o njc-m in so celo izrekle svoje zadoščenje na tem, da je umrl, češ: tako vsaj se ne bo mogel udeležiti nekega shoda, katerega da baje hočejo prirediti — giasovi-temu Jurizzi v prilog. Nisem poznal teh žensk; ali toliko sem mogel poizvedeti, da so bile to Italijanke od — Skrljev !! Človek, ki ima količkaj čuta pijetete, se mora zgražati nad tako podivjanostjo proti spominu človeka, ki je bil najmirneja in naj-blažja duša na svetu. Dobrotnika svojih otrok — ki je žrtvoval vse svoje moči svojemu poklicu — niti v hladni zemlji ne puščajo v miru! Take nehvaležnosti je možno pričakovati le od njih, ki so izdali najdragocenejše dobro vsacega človeka — s'.'ojo kri!! Slovenski trgovci, pozor! Iz trgovskih krogov nam poročajo, da se v kratkom ustanovi tu zadruga trgovcev z jestvinami, v katero bodo p r i s i 1 j e n i ustopiti vsi trgovci z jestvinami v Trstu in okolici. Sinoči se je v ta namen zbralo 25 trgovcev, ki so se posvetovali o začetnih korakih ii* o i-e-stavi pravil. Osnovalni občni zbor bo dne 21. t. m. Laški trgovci zahtevajo samo italijanski poslovni jezik in samo italijanska pravila. Radi tega je nujno potrebno, da se prihodnji teden sestanejo vsi slovenski trgovci z jestvinami v posvetovanje, kake korake jim bo ubrati, da dosežejo svoje pravice v novi zadrugi. Treba je nastopiti takoj v začetku, ker pozneje je vse prizadevanje brezuspešno in se nam ho tudi v novi zadrugi v narodnem obziru — goddo istotako kakor v že obstoječih. Kdor hoče to preprečiti, nastopi naj takoj najodlo-i-nejše, ker sicer bo prepozno! Slovenske šolske deklice pri sv. Jakobu T Trstu prirede v nedeljo dne 14. t. m. ob fi. uri popoludne na šolskem vrtu veliko veselico. Razpored je jako lep in raznovrsten. Za danes omenjamo šaloigro iz tržaškega življenja »Na trgu«. Zanimiv bo ut- stop kuharic iz Klo|>otačeve in Zlobutlrine družine — nad vse pa se izlijejo jeza, strah, veselje Lakotove Zefe — one Z e f e, ki ima v svojem glasu, smehu in vedenju vse slal>e in dobre strani tržaškega življenja. Za danes ne omenjamo nič drugega iz obilnega razporeda te veselice. Povdarjamo pa v a ž n o s t naše slovenske d e-k I i š k e šole. Kdor je poznal pred nekaj letmi sv. .Jakob, v času, ko je bil silni nasprotnik zapisal »A m ene nad tržaškimi Slovenci. in vidi danes ona prebujena, vesela slovenska lica, mora blagosljovljati delovanje naše t»loven.»ke šole pri sv. Jakobu. Danes je sv. Jakob resen. Slovenski delavci j pri sv. Jakobu so zmagali povsod na vsej | črti v svoji pošteni in odločni borbi. Danes* kličejo oni ponosno in zmagovito * A m J n, j a m i n !« vsem nasprotnikom tržaških Slo-verMtv. T? ki so *>četje naših slovenskih otrok ! V nedeljo pridemo vsi na vrt pri sv. Jakobu, da se navžijemo v njih j»ošteni sredi : lej>ega, rodoljubnega življenja ! K t če raj ^ nje m u poročilu o tržaškem gimnazij U nam je še dodati, da je med Slovenci-odličnjaki tudi učenec V. razreda Vekoslav F u r I a n. Vedno lepše ! Dr. Pomrner, c. kr. profesor in drž. |**»lanec celjski, je z Dunaja premeščen na tržaški gimnazij. — Ali naj se čudimo? Pa naj pride tudi ta nemško-nacijonalni borec! Slabši za naše dijake na tem zavodu itak ne more priti, nego je bilo v prošlem letu. Kajti, čim je kaka stvar že orilezla na višek, ne more več više. Glasi, ki nam prihajajo iz naših dijaških krogov, so pravi vzkliki obupa. Vi pa slovenski državni |x»slanei : le energično in neizprosno, kakor dosedaj — eden proti drugemu! Kdo bi se brigal za take lapalije, kakor je n. pr. usoda onih, ki naj bi bili naše lx>doče razumni-štvo ? ! Nada Iju i deležniki društva »Narodni dom t Trstu«. 73. g.a Josi p; na Stupica, ulica Poste nuove št. H. ; 74. g. Josip 1'rbančič, posestnik v Bazovici ; 75. g.a I. Ž. v Trstu. Imena darorateljev \ Skednju na kori-t družbe sv. Cirila in Metoda v poče-ščenje -jHnn.ua js»k Lovni Sancina, so : (ig. Ivan Godina Kudrič, Franjo Šuman, Jurij Pižon, Ivan Godina Fuli, družina Ivan Godina Ban, družina Ivan Sancin Dre-jač, družina Anton Sancin Cacek, družina Franjo >an«*;n < 'eruot. družina Ivan Sancin K-»tali. družina Luka Flego Dražan, družina Godina, gg. Gašpar Sanrin Mam, Mihael Mazlu, Jf>sip ^ncin Kotalj, Tomaž Sancin Mam, Matija Purič, Ivan Sancin Toč, N. X., Ivan Sancin Lulič, Josip Miklavčič, Fran Lah, g.ca Marija Godina Fignje, X. V., Jakob < rodina Ban, Milan Oljšak, Josip Suman, Anton Sancin C'emot. Jurij Sancin Božek, Ivan Santin, N. X., Pevsko društvo »Velesila, Peter Sancin lijeka, Anton Sanoin Drejač, Anton Sancin ljevičar, Ivan Flego Mezo, Suman Anton, Anion I>amj»e, Angelj <'eho-vin, < ezar K., Ivan Klego Lazar, Maks Sancin, Koban Peter, Mihael Merlak. Rudolf Sancin, J<*sip Sancin Drejač ml., Lovro Fonda, Silvester Verk, Jernej Flego Dražan, Lovrenc Godina Fuč, A. B.. Josip Merlak Luknja, Matevž Merlak, Anton Merlak, Mih* Sancin Toč, Ivan Godina Barakoš, Ivan Fabro, Gašjter < Vrne, Štefan Sancin Čajne, Pavel SatK' n Facjo, Iv-tn Purič, Lovro Sancin, Jakob Godina, Ffe UVr. A. R., Kos K., HrahrocUav Fon, Franc Oman, Anton Godina Barak« -. Andrej Hodina Jokelj, Josip Sancin Kotalj. Franjo Sancin Kotalj, Dragotin Godina Tululuc, Jakob Sancin Tičle, Anton Sancin Piko. Josip Godina Sopa. Josip Flege Bena, Ivan Flego Dražan, Ivan Godina Čajne, Franjo Pegan, Dragotin Verk, Dragotin Purič. I>»vro Sancin, Josip Sanein Cuk, Josip <»«>d:na Barakoš, Jurij (rodina Barakoš, ; Josip Godina. Ji »sip Flego Lazar, Anton Merlak Bergam* ► to, 1 / ' vro Flego Mezo, Štefan Flego Sambro, Anton Sancin Facjo, Mihael Sancin Bace, Peter Sancin Mam, Josip Sanein J Drejač star., Lovro Flego Lazar, Ivaa Sancin Skomadre. Ingenieur Berger, Jakob Godina Skuta, gosp.-» J. L., g. Anton Lavriha. — Lista s posamičnimi zneski je razstavljena v v -^kedenjski »Čitalnici« aa ogled. Srčna hvala in čast vsem vrlim darovalcem ! Dražbe premičnin. V petek, dne 12. Julija ob 10. uri predpoiudne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražl>e premičnin : ulica Ferriera 21, hišna oprava; ulica delle Poste 10, hišna oprava ; ulica Ro&setti 15c, hišna oprava; ulica della Pesa štev. 2, hišna oprava : ulica Molino grande št, 47. presič ; Rocol 152, presici in vozovi. frenenski Tratnik. Včeraj: toplomer ob 7. uri zjutraj 24 4, ob 2. uri }»opoludc6 27.5 C*. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 763.1. — Danes plima ob 3.50 predp. in ob 3.51 p<-p.; oseka ob 11.5 pred pol udne in ob —.— po|>oludne. Preplačila na veselici »Tržaške slovenske mladine« dne 23. junija 1901 : gg. Rehar Vekoslav 1 K, Cesar Anton 20 stot., Bonikar 40 stot.. Levičar Ivan 1 K, Rože Josip (JO stot., Kokošaris Rajko 60 st., Turk Josip 1 K, J. K. 80 st., LušiČ Tomaž 1 K, Luin Josip 40 st., Žitko Josip 60 stot., Xa-sprotnik 1 K, Don. Macarol 1 K, Seražiu 1 K, Štolfa Josip 1 K, Dešmann 3 K 20 st., Bartel Srečko 1 K 60 st., Cevna 50 st., X. X. 50 stot., X. X. 20 st., X. X. 10 st., X. X. 20 st. Srčna hvala vsem darovalcem! Od bo r. Slavnosti »Kola- se udeleži tudi slavno pevsko društvo »Ljubljana« iz Ljubljane in sicer korporativno z zastavo. (Žal, da prijava, odposlana pravočasno, ni prišla v roke odboru »Kola-, zbok česar ni mogel »Ljubljane« uvrstiti na vsporedu.) :Ta vest gotovo razveseli vse uaše občinstvo, kakor je razveselila » Kolaše«. Sedaj je 26 prijavljenih društev, ne v š te vsi dveh deputacij, o katerih smo čitali v zagrebških listih. Xa pevskem programu bo sodelovalo 15 društev in lw> na slavnesti 11 društvenih zastav. Za zastavo pevskega društva »Kolo« so darovali gg. : Vatovec Ivan Marija, dež. poslanec 4 K, Šusteršič J. 3 K, Klun Jurij 1 K, Gorju p Ivan 1 K. Iskrena zahvala. ODBOR pevskega društva »Kolo«, Vesti iz ostale Primorske. i X Laška komedija. To vam je bil nedavno krik po laških list'h o sijajnem vsprejemu škofa Flappa v Pazinu, kamor je bil šel le ta delit sv. birmo na mesto obolelega škofa tržaškega! Ves ta »sijajni vsprejem« pa ni bil druzega, nego jedna navadnih laških komedij. Tistih par pazinskih Karnjelov je imelo pač najboljo voljo, da ljubljencu istrskih Lahov prirede »sijajen vsprejem«, čitaj : italijansko demonstracijo. Ali za svečane vsprejeme treba ljudi in sredstev. Ali ljudij, pametnih ljudij nimajo, a denar se drži prstov Karnjela kakor klop. Kaj storiti, tla bo ven-dar-le sijajen vsprejem? Šli so in najeli — obljubi vsi 5 do 10 nvč. vsakemu — boso-pet-*ev in otročarije in ti so priredili biskupu — »svečan vsprejem« ! Bubci so kričali : » A v i v a i 1 v e s k o v o j u š t o !» » A v-viva v e s k o v o galantomo!« Radi verjamemo, da biskup Flapp ni videl hipa, da se umakne takemu »svečanemu vsprejemu. »O odhodu biskupa iz Pazina ni bilo nič demonstracij. Pa ne da so se komedijanti sramovali svoje komedije ?! X Strela. Iz Dutovelj nam pišejo: V soboto dne 6. t. m. ob 2. uri popoludue je udarila strela med delalce-kosce posestnika Josipa Sčnke. Xesreča se je dogodila na neki ogradi izven vasi. Delavci so bili zbrani pod košatim hrastom. Ali znamenito je, da je v isto drevo strela že 4 krat udarila, v kolikor se spominjajo ljudje. (Mi bi sploh svetovali ljudem, naj se ob nevihti n-*? ustavljajo pod visokimi drevesi in naj ne drže nič jeklenih stvari pri sebi). Se posebna sreča je bila, da so zbrani ostali nepoškodovani, izvzemši soprogo g. Ščuke, ki je bila preeej močno ožgana, tako, da jej udje niso služili. Poškodovana je sicer še v postelji, ali je nade. da kmalo okreva. Xekoliko ožgana je bila tudi hčerka g. Ščuke. Vesti iz Štajerske- — Ćrno-rudeče-zlata s I a v n o s t s p 1 a v i c a m i. Iz »Su Uteierische Post« po- ' snemljerno: Tista družba, katere členov jeden je izjavil v državnem zboru, da v A v-j striji je vsakdo neumen, kdor je patrijot. je mi-nolo nedeljo priredila v mestnem parku »ljud- i sko slavnost«. Vhod v park je bil obrobljen | z velikanskimi črno-rudeče-zlatimi zastavami; j neposredno pred uhodom so prodajali plavice, na slavnostnem prostoru sti bili na visokih drogih ena štajerska in črno-rudeče-zlata zastava, poleg te je svirala — vojaška godba polka št. 87, sestavljena iz slovenskih vojakov. Slavnosti so se udeležili tudi častniki in njih družine so se krasile s plavicatni. Tako pišejo mariborskemu l;stu iz Celja. Ta pa ne more verjeti. Ali za slučaj, da se to poročilo pokaže resnično, «potem pa — prosimo, tako pravi doslovno —. naj le polože v grob zadnjega avstrijskega patrijota, ker potem ne bi imel zmisla naš boj »za Boga, cesarja in domovino«, kateri boj nam prov-zroča le škodo in nam donaša kazni z zapori. Temu vskliku mariborskega lista ne kaže pridodajati ničesar. — Odličen Slovenec umrl. Xa svoji graščini Lanof pri Celju je umrl c. kr. ministerijalni svetnik in generalni konzul v pok., g. Konrad VVassitsch v 80 letu svoje starosti. Pokojnik bil je sin slovenskih stari-šev in nikdar ni zatajil svojega slovenskega rodu. Slovenska stremljenja je rad podpiral s svojim svetom in tudi gmotno. \Vassitsch bil je zadnji avstrijski konzul v Sarajevu. Razne vesti. Iz Hvara javljajo, da je tamkaj umrl nadškof Carev. Zaroka kneza Bolgarskega. Zdi se, da so vesti o zaroki knega Bolgarskega vendar resnične. Knez se v mesecu oktobru zaroči s kneginjo Ksenijo, hčerjo kneza Črnogorskega. Tem povodom da pride na Četi nje cel<5 kraljevska dvojica italijanska. Zastrupljenje krvi po črnih nogavicah. Xeki dunajski list javlja, da je v Gruberau-u pri Kaltenleutgebeuu 15-letna hči nekega gospodarja umrla v malo urah na nasledkih zastru-pljenja krvi, dogodivšega se vsled nošnje črnih nogavic. Roparji SO ulomili V župni dvorec v Velesovcu na Hrvatskem. Župniku Terihaju so odnesli AVertheimovo blagajno z 45.000 gld. in 200 delnic poljedelske banke. Roparji so bili toli drzni, da so na župnikovem vozu odveli blagajno na polje, jo tam razbili ter odnesli denar. Za roparje je uvedeno zasledovanje na vse strani, ali do sedaj brez vspeba. Ne V Ameriko ! Konzul Zjedinjenih držav severne Amerike v Budimpešti je dobil od svoje vlade noto, ki mu nalaga, naj na vsaki način ljudi odgovarja od Beljenja v Ameriko ! V noti je rečeno, da je severna Amerika prenapolnjena z delavskimi silami ter da ljudje ne morejo priti do dela. Isto-tako noto sta dobila zastopnika republik Uruguav in Paraguav. Ker je hotela biti interesantna. Xeki 15-letna deklica iz Longtona v StafFordshire (na Angležkem) je minolega petka umrla, ker je povžila v nezmerni množini citron in kisa s soljo. Xi storila tega morda zato, da bi se umerila, ampak, da postane interesantno bleda. Trgovina in promet. Banka »Slavija«. Življenski oddelek | tega proslulega slovanskega zavoda napreduje čim dalje mogočnejše in se vsled svojega j razvoja prišteva med prve življenske zavarovalnice v obče. Za minolo leto je bilo poda- | nih 5638 ponudeb za kapital 15,682.000 K, od 1. januvarja do 30. marca 1901 pa je bilo predloženih 1523 oglasil za kapital 3,478.<>0O K. — Zavarovanega kapitala je j bilo za leto 1900 izplačanega 1,057.095 K j 74 vin., v letu 1091 od januvarja do marca pa 320.463 K 75 vin. V^s čas bančnega obstoja je bilo izplačanih 66,195.901 K 65 v. ! Rezervni fondi iznašajo koncem 1900 leta 1 22,914.972 K 90 vin. — »Sla\ija« razde- j ljuje kot vzajemen zavod ves čisti dobiček svojim členom. Te dividende je bilo do sedaj izplačane členom - zavarovancem 812.291 K 84 vin. Brzojavna poročila. Sankeijonirani zakon. DUXAJ 10. (B.) »Wr. Ztg.« objavlja sankeijonirani zakon, tičoči se onili železnic nižje vrste, ki se imajo zagotoviti 1. 1901. Prevažanje zlata. NEW-YORK 10. (B.) Jutri nalože na ladijo 750.000 dolarjev zlata. - čredi v Charkovski kmetijski banki. CHARKOV 10. (B.) Danes obdržano zborovanje delničarjev kmetijske banke je sklenilo kazenskopravno postopati proti bivšim členom upravnega in nadzorovalnega odbora, krivim protizakonitih dejauj. Volilna preosnova na Štajerskem. GRADEC 11. (B.) »Grazer Volksblatt« javlja. Ustavni odsek deželnega zbora štajerskega se je v včerajšnji seji odločil 7 proti 3 glasom za razširjenje kurije deželno-zborskega veleposestva. Na posvetovanju o novi kuriji, ki se ima zasnovati, je izjavil namestnik, da vlada zahteva, naj se uvede splošen volilni razred, kakor obstoji za državni zbor. Po daljši razpravi so pretrgali sejo v ta namen, da morejo posamične stranke določiti svoje stališče nasproti vedenju vlade. Vojna v južni Afriki. K A PST A DT 10. (B.) Gospa Lukas Maver se je ukrcala na parni k »Jakson«, na katerem so odpelje v Evropo, kjer ostane, ; dokler konča vojna. Usta j a na Kitajskem. SHANGHAI 10. (B.) Reuterjeva pisarna javja: Po sporočilih kitajskih listov je zakoniti prestonaslednik Puchvn odpotoval za 1 svojim očetom, princem Tuanom, v okolico Tulinsko na severni meji Šansi, kjer baje stoji neka, tujcem sovražna vojska. Reorganizacija orožništva vilajetu solunskem. CAAIGRAD 10 (B) Vsled opetovanih I • • » zahtevanje ruskega poslanika Sinovjcva, je v Sol um nameščena specijalna komisija ki ima reorganizirati orožniško službo v vilajetu so-i & ; lumskem. MGksanfler Levi Minzi Prva i n največja tovarna pohištva vseli vrst. -«{ T R S T j* TOVARNA: ZALOGE: Via Tesa. i Piazza Rosario št. 2 vogal I (šolsko poslopje) Via Limitanea in Via Riborgo št. 2f -MOM- Velik izbor tapecnrij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTB07AI1 CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. F 1 L I J A L K A c. Kr. priv. avstr. kredit« zavoda za trgovino in obrt v Trstu. ____ _ Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2\\ 30-dnevni odkaz 2yj on .,»,„. 3-mesečm „ 2 V/0 I 30- „ a 4 O (i. « rt n - /8 o : aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bun-šrovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse ? krepost z dnem 24. junija, 28. junija in oduoano 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavali. Okrožni oddel. vredn. papirjih 2°,„ na vsako svoto. V napoleonih brtz obresti. Nakaznice ja Duuaj, Prago, PeSto, Brno, Lvov, TropiivC 1 Keko kako v Zagreb, A rad, Bielitz, Gablonz. Gra lee [ Sibinj, Inomostu, Czovee. bjubijano, Liue, Olomcu, Reichenberg, fcšaaz in Solnograd, brez troskuv. Kupnja ln prodaja bitku l°/00 provizije. Inkaso vseh vrst pod najumestnejSinii pogoji. Predujmi, lamčevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente / .Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. NaSa blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijauske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati db *rebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogo dai MIZARSKA ZADRUGA V GORICI z omejenim jamstvom naznanja slovenskemu občinstvu, tla je prevzela m slov. zalop pohištva iz odlikovanih in svetovnoznanih tovarn v Solkanu in Gorici Antona Černigoj-a katera se nahaja v Trstu, Via Piazza vecchia (Rosario) it. 1. 4na desui "'r^ai cerkve sv. Petra). Konkurenca nemogoča, ker Je blago ls prve roke. M. U. Dr. Ant. Zahorsky pri j* >r« M*a svoj*» pom<»č na porodih. abortih in vseh ženskih Itoleznih, kakor: ne-rednosti v perijodi, krvavenje, l»eli tok, neredna lega maternice itd.. kakor sploh v vseh slučajih l>olezni. Ordinoje ulica 1'arintia Št v. 8. od 9-11 i n od 2-4. Prvo primorsko podjetje za razpošiljanje in prevažanje poMštva Rudolf Ezner Trst. — Via u ero iiuovo 7. — Trst. Telefon 847. Specijalno bavljenje za inmagaciniranje pohištva. Pakova nje vsake vrste se izvrši na najlw»li-i način in j>o zmernih cenah. Nak'a-danje in prevažanje pohištva po železnici in morju v vse kraje tu- in inozemstva kakor tud> iz hiše v hišo po celem mestu ali okolici s patentovanimi velikimi vozovi najnovejše konstrukcije. Sprejemanje posameznih kovčekov, zabojev. košev itd. za inmagaciniranje. Sprejemajo se jnjšiljatve vsake vrste in kamor si l>odi. V* Cene zmerne. Kojansko posojilno in konsmiiiio društvo v Kojami (pri cerkvi) priporoča svojo dobro znano Grand Hotel-Restaurant Obelisk OPĆINA zz^r Nova lastnika ravnatelja Berrettini & Cattaneo. zzzz: Vatikanski vrt in veranda. — Krasen razgled. 3C Izvrstna kuhinja || Plzensko in Kulmbaško pivo. dobro perskrbljena vsaki ras. || Specijaliteta: Kraški teran. KEGUIŠČE. — LAWN-TENNIS. — KROGU IŠČE. BILiJARD. — TELOVADNE PRIPRAVE. | Telefon štr. 65?. | OD nedEM tn pra^nlfeili ? lepem vremena ?ozue zveze od restavracije ..Central Pilser na Općina. Naj zmernejše cene. Točno postrežbo vodita lastnika-ravnatelja osebno. Vsakojaka pojasnila m po najugodnej ib in konkurenčnih cenah._ .1 a kob J ellen Pekarna in sladčičarna v Tr*iu. ulica Sette Fontane ^t. 13. priporoča 3 krat na dan -vež hruh in velik izt>or -ladčic. Sprejema v peri v l.« m i i - testo za navaden kruh ali sladčice. Zaloga moke iz prvih ogerskih mlinov. iz last-n i h Zaloga dalmatinskih vin kleti in istrski teran toplo priporoča cenjenim družinam. irg. krčma rjem in hotelirjem. Simeon 1'av-linovič v Trstu, Via Chiozza 11. 1 temelj ni v vePkem izboru, Imkove del»al orehov i ds, jelovina, trd (T kron naprej. W 5 letno jamstvo. Velik izbor vseh pripadkov spadajoči h k šivalnim strojem. Pošiljatve na deželo po povzetjn. Mehanična delavnica za popravljanje strojev vseh vrst. Velika zaloga koles novih ali vže rabljenih iz prvih tti — in inozemskih tovarn. Prodaja in menjava po ugodnih cenah. Bogat izbor pripadkov in pnen-matik. Sprejemajo se vse poprave kakor tudi lakiranja na ognjn in niklovanja. RUDOLF SdTTL Trst, Trg Piazza S. Catterina št. 2. Lekarnarja A. Thierry-ja balzam sfejzeleno varstveno znamko »nuna« 12 malil ali (i velikih steklenic 4 krone franko. A. Thierry-ja stolistno mazilo ^ 2 lončka 3 kron f>0 etor franko, razpošilja proti predplačilu: ■■ A. Thierry-ja lekarna „Pri angelju varhu" hb t Pregradi. Rogrotee Slatina (Rohltseh-Sauerhrun). DUNAJ: Centralna zaloga: Leharnar C. Eradv, Fleisehmarkt 1. -- BUDAPEST: Lekarnar I. pl. Torok in Dr. Egger. — ZAGREB: Lekarnar S. Mittelbach. V« drobno so vdobiva povsod. Restaurant Jakob Kosmerlj T R S T ulica ss. Martiri štv. 16 nasproti Komando Marine. TRGOVI X A jest vi u in kolon ijalne^a blasra, delikatesni ko ii ser v. Izbor raznih vin in likerjev. Imam tudi filijalko v ulici Bastione štv. 2, nasproti ženskemu lieeju. Priporočam se p. u. občinstvu in sem najudanejši Jakob Kosmerlj. Sprejemajo se tudi naroebe za razpošiljanje. Anton Pečenko Vrtna ulica 10 - GORICA - Vrtna ulica 10. priporoča pristna bela in črna vina iz vipavskih, furlanskih, briskih, dalmatinskih in isterskili vinogradov.- Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. J. Pserhofer-jeve odvajalne Mjice Costilna Fr. Valetić, ulica Solitario št. 12. Vedno sveže pivo po 2A- nć. Okolčansko in istrsko vino po AO nć. Balzam zoper ozeblino J. Faerbofer-jev. 1 lonček 40 kr., s posto ine prosto požiljatvijo 65 kr J. Pserhofer-je v sok iz ozkega trpotca ^Skr. J. Pserhofer-jev balzam zoner o-nlso 1 steklenita 40 kr gUi&il, g poštnin« p rosto po?iljatvijo 65 kr. Stoli-ovi Kola - preparati izvrstno kreprilo za selooec in živce. 1 liter kola-vina ali eliksirja 3 gld., litra 1 gld. 60 kr., V4 litra 85 kr. J. Pserhofer-jeva grenka želodčna tinktura ^JT esenca imenovana.) — Lahko razstoplju-joče zdravilo, dražilnega in krepčujočega učinka na želodec pri oviranem prebav-Ijanju. 1 steklenica 22 kr., 1 dvanajstorica steklenic 2 gld. J. Pserhofer-jev balzam zoper rane, 1 8^rDit'a T a 1111 o c h i 11 i n - p o m a d a J. Pserhofer-jeva. najboljše sredstvo za rast las, 1 punica 2 gld. Zdravilni obliž za rane pok. prof, Steudei-a, 1 lonček 50 kr., s poštnine prosto posiljatvijo 75 kr. Univerzalna čistilna sol A. W. Bulrich-a. domače sredstvo proti slabi prebavi, 1 zavoj 1 gld. jp^T" Razeu tu imenovanih preparatov so v zalogi še vse v avstrijskih časnikih oglašene tu- in inozemske farmacevtske specijalitete ter se preskrbč vsi predmeti, katerih morda ne bi bi bilo v zalogi, na zahtevanje točno in najceneje. Poiiljatve po poftti izvršujejo se najhitreje proti. temu. da »e prej vpošlje denar, večje naročbe tudi proti povzetju zneska. ij^* Če se preje vpoilje denar (najboljše s poštno nakaznico), potem Je poštnina mnogo cenejša, nego pri pošiljat vab proti povzetju. J SILBEREGG Via Ghega št. 9 A. i mm najugodnejša gostilna ■■ PLZENSKO PIVO SILBEREGG po 24 nove. liter. Namizna vina in v buteljkah zajamčeno pristna Izvrstna italijanska in nemška kuhinja. Kosila in večerje od 20. nove. više. Pivo v buteljkah iz zaloge SILBEREGG (G. E. P O H L Y), Via Zovenzoni št. 2. Tam se nahajajo tudi najpristnejša vina: opollo, istrsko črno in belo. Štefan Cruciatti ornamentalni kamnosek v Trstu, Via della Pieta št. 25. izvršuje iz istrskega mramorja in kraškega kamnja vsakovrstna od uajnavadnejšega do najlepšega in komplieiranega dela. Specijaliteta za napisne plošče in nagrobne spomenike. Velika zaloga slanega ali žaganega marmorja v različnih merah belega ali barvanega. Specijaliteta za pohištvo. Sprejema naročbe za cerkve, alta rje, kakor tudi za podove bodisi bele ali barvane. Vsaka naročba se izvrši točno in po ugodnih cenah. Pekarna in sladčičarna MATEJ PERITZ TRST. — Molin a vento. — TRST. Priporoča svoj 3 krat na dan zveži kruh, vsakovrstne najfinejše shidoice, nadalje-fina vina v buteljkah in moko v velikem izboru. Postrežba hitra in točna na dom. i Važno oznanilo ! Podpisani smatra si v dolžnost javiti, da VINA iz VISA, KAST K LOV pri SPLITU, ISTRE in BELA VINA iz VISA, ki se prodajajo v njegovi zalogi, analizovana in stavljena pod stalno kontrole zavoda za kemično analizovanje, ovlaščenega od c. kr. avstrijskega ministerstva. Zato se stavlja na vse sod« in boteljke kontrolna in garancijska znamka št. 137. To določbo je izdalo visoko c. kr. notranje mini-sterstvo radi pregostega kvarjanja vina, ki stavlja * resno nevarnost ljudstvo. Kedor si torej vkupi vino v moji zalogi, j« gotov, da se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da je vino čisto in naravno, da se sme z mirno vestj« dajati bolnikom in konvalescentom, ker aualizacijsJć. zavod stavlja pod svoje varstvo samo ona vina, Id •o čista in imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajz. hn«*ti najfinejša vina. CENE: Istrski teran.....liter po 32 novfi, Vino iz Kaštelov pri Splitu „ 34 Fino vino iz Visa ... „ 34 „ Vino Opollo .... „ 38 „ Belo vino iz Visa ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišč«^