r. f L' y I /■'7. /i' ■ r r*1 h.' I ll r4?S«-a . '"i/ <1 r I - ■ Ž?.’ ijri'■ "j Ji I <1 I c I fL 1 l 1 "l 1 1 'SJi za prihodnost živen . -V' s.. Fi' f l’ t I f ll I L ■-T. , ' ^2 I u. J p X "i EI • li ■1 •Tt 6-4 i'. u! te ^'5 1 ll l " I '.It ■ M L'i ri'.| I L' I I I '■£^1 r VESTNIKOV MESEČNIK Četrtek, 25. januarja, 2001, 70. številka 'v I Ll I r § z I g i Kulturni praznik se bliža. Počastili ga boste tako, da že danes vzamete v roke kakšno knjigo! Mi se vidimo 22. februarja! X. >& I januar 2001 O L. VDRL V MERCEDES tute Pen tute BORISA H. VESTNIK 34 KONČNO IZVIRNO, DOMAČE Množica lokalov in lokalčkov, barov in barčkov, velikih in majhnih, okroglih in oglatih. V zadnjem času reis ni problem najti prostora, ki ti ustreza in kjer si ■ vzameš minuto, dve za kozarček in klepet s prijatelji. Praviloma se lastniki odločajo za zveneča imena lokalov iz modernega, večinoma angleško govorečega sveta A ker so Pentute po skrivnih kanalih ugotovile, da večina gostov v soboških lokalih ni Angležev ah Američanov, pač pa so kar Prekmurci, si nismo mogli kaj, da ne bi ove- 0 0 HI BRAVOOO!!! Pentute se (žal) morajo ukvarjati tudi z nižinami življenja, s kriminalom. Nedavno smo poročali o pobalinski potezi novinarja in avtoljubca BORISA H., ki je nenapovedano zasedel tricikl ekologa SLAVKA L. Ker je vozilo na nožni pogon hkrati osnovno Slavkovo delovno sredstvo, ta ni mogel opravljati svojega temeljnega poslanstva - čiščenja soboških ulic. Zato se je v glavi Slavka L. porodila misel o sladkem maščevanju. Izkoristil je trenutek slabosti lastnika mercedesa, to pa je že omenjeni Boris H Ko ga za hip (ah dva, ker je zavil kam drugam) ni bilo v bližini dragocenega avta, se je prikradel in ga odtujil. Razburjeni Boris ni vedel, kdo je krivec, zahvaljujoč pozornosti pentutarskih fotoreporterjev pa je tu dokaz, kdo je storilec. Neuradno se je zvedelo, da ta nekje z Goričkega, kjer je doma, ponuja blagovno menjavo: tricikl za kovečili vsaj po naše hvalevredne odločitve. BRANKO DURINEK je namreč odprl na križišču Partizanske in Ulice Staneta Rozmana lokal z enim najbolj milozvočnih nazivov ta hip v Soboti: NA KUJKLI. Tu-tajo, da jih ni malo, ki zahajajo tja samo zaradi ličnega pročelja, posebej pa izvirnega imena. Foto: ovsa I mercedes? -isš Neffa iepš&^a kak domača re/č! n? GORANA GUTUA NOSTALGIJA L4 PržspsvekCD NOSTALGY OFF FAZANERV..^ /Goran Gutalj.../ Uspel mu je Meliki met, strelec Jesehi* postal; ^Goran je prekmurski zet, a v Soboti le ni ostal... [I Sa prekiBurske ravnice ode putem HIT Gorice... Nosi primorska ga bura pa žabi’ viša neg’cjela Mura!! t t FotoiFRBO -k > A E ■ t ■ |l** /i II ■| PRVA DAMA PRIHAJA NA PRVI TIR! Pentute razkrivajo tisto, česar v drugih tutarsklih časopisih ne vedo! Tako smo dobili (ni sicer uradno, a govorice so čedalje glasnejše) iz zanesljivih virov obvestilo, da lahko Regija računa na pomoč prve dame slovenske pop scene HELENE BLAGNE. Kot veste, se piše tudi ZAMAN - a prav nič zaman ni bilo prepričevanje prvega med show-masterji pri nas, GEZE FARKAŠA Uspelo mu je zagotoviti njen pristanek za sodelovanje na največjem letošnjem spektaklu. Helena bo namreč uradna pevka na prvem vlaku, ki bo vesoljno Slovenijo popeljal po novi železniški progi v madžarsko prestolnico BUDIMPEŠTO. Zgodilo se bo februarja (če ne pride kaj vmes), o repertoarju pa se še dogovarjajo. Za zdaj je gotovo, da ne bo manjkala tista znana VOZI ME VLAK V DALJAVE (Marjana Deržaj je že sporočila, da nima nič proti), ker pa je naša pokrajina opredeljena poleg nove železnice HRVATI NAJ NA; ^Pohorje - Hrvatska!« popejvala, na cugi. i E! 1- tt M ^) ■JO H zoper sočloveka in z eno neumno ali celo nevedno potezo zdrobil v prah Zemljo, na kateri živimo. Obdobje ribe se izteka: zvezdogledi vsak dan odkrivajo mistiko Zemlje in njen položaj znotraj zvezdnega sistema. Oni vedo, da ima Zemlja tri cikluse, ki se med sabo dopolnjujejo, povezujejo in preživljajo. Prvi ciklus sestavljajo leto, meseci in dnevi, torej čas, v katerem Sonce prehodi pot zodiaka, v katerem je vodnar samo njegova dvanajstina ... Drugi ciklus predstavlja vrtenje Zemlje okrog lastne osi, ko se dan spreminja v noč in ta v dan. Posledica tega vrtenja je, da Zemlja postopoma, ciklično "drsi« nazaj, to pa predstavlja njeno tretje gibanje. Matematiki so izračunali, da bj se obdobje vodnarja lahko začelo šele 2100, in bi trajalo do 4200., to pa je seveda samo približni izračun, ki ga nihče od nas ne bo mogel preveriti, čeprav nam genetiki obljubljajo podaljšano življenje ... V času ribe se je začelo obdobje religij in verstev, ločevanje duhovnega od posvetnega. Riba je rekla ribi; Jaz imam prav, ! ti nimaš prav. In moral je priti Jezus, da je presodil, kdo ima prav. Bil je to čas posrednikov med Bogom in človekom, to pa je mnogo lažje opravilo kot vzpostavitev odnosov človeka s človekom oziroma človeka do človeka. Vodnar je človeštvu ponudil poslednjo možnost: vrnil bo odgovornost posamezniku. Spoznanje novega človeka naj bi rešili avtoriteta in kolektivizem. Lepo se sliši: jutri jmišljeno v bližnji prihodnosti) skupnost ne bo več združevala ljudi, ki ne morejo eni brez drugih, marveč bo odkrila, ponudila prostor, kjer bo vsakdo lahko svobodno izražal svojo individualnost, samega sebe. i*' \' 5 f 1 ki 1 I I rii f tfjf/ / Mnogi so bili ob pogledu na človeško prihodnost skeptični, prej črnogledi kot optimisti. Čas vodnarja so hoteli zaznamovati z natančnostjo najboljšega računala, a so v resnici samo plašili generacije nevednih bralcev, izgubljenih v labirintih vsakdanjih obljub in neuresničenih možnosti. Mistik Aleister Crowley je 1904. trdil, da se začne novo ■ obdobje (eon) z nastopom Hora (Horus), sončnega boga v starem Egiptu. Tako namreč mu je dejal duh Egipčana na spiritistični seansi v Kairu Hor je bil egiptovski bog sokol oziroma sončni sin s sokolsko glavo. Hor je maščeval smrt svojega očeta Ozirisa, ki ga je ubil bog Set, Osemdeset let sta » borila za nadvlado nad svetom. Set je Horu med bojem izkopal oči, a mu je mati Izida vrnila vid. Njegove oči so postale simbol za varnost države. Tisti, ki so obiskah egiptovske piramide, so se lahko srečali z narisanimi očmi na številnih hieroglifih in zidnih freskah. Egipčani so mu dali še ime Min, ' ki pomeni viden, ker je svet pač viden in prepoznaven s čutili. A mar ni bil Hor sin Izide in Ozirisa, ki sta bila v dvojni vlogi žene in moža oziroma sestre in brata ter zaljubljena še onstran groba? Zgodba o njuni ljubezni je preživela tisočletja in pustila simbol za skrivnostno »kemijo«, ki nastane med zaljubljenci, če je ljubezen res prava ... Carl Jung je verjel Nostradamusu ter podpri njegove domneve, da se bo začelo novo obdobje okrog leta 2000. Peter Lemesurier pa v Evangeliju zvezd sodi, da se bo začelo 2 lOO. vodnarjevo obdobje. Jose Argulles je odkril sistem krogov na prastarem koledarju Mayev, kjer naj bi prišlo 336. leta, ki se ujema z našim letom 2012, do kolapsa globalne civilizacije. Tibetanec Diwhal Khul pa je rekel, da se bo 2025. pojavil četrti žarek, ki bo prinesel ravnovesje, potrebno za razumsko in čustveno očiščenje človeštva Morton Edgar je po proučitvi matematičnih formul v Keopsovi piramidi ugotovil, da bo prišlo 1874. do Kristusove obnove, da bo svet dobil vse, kar je v zgodovini izgubil. Leta 2915 naj bi izbrana rasa doživela smisel Božjih otrok in resnično zavladala Zemlji... Ste si zapommli letnice? To bo v prihodnji neskončnosti, ko bomo že zdavnaj poravnali tuzemske račune, se spremenili v prah in čakali, da nas bodo odkopali Marsovci veličine 0,0003 milimetra ali centimetra. Še pred tem pa nas je Marherita Hack obvestila, kako nesmiselno je verjeti, da imajo zvezde in planeti kakršen koli vpliv na življenje na Zemlji. Toda internet jo je že prehitel in ponudil drugačno rešitev: horoskopomanijo. Naše babice se s tem niso ukvarjale, zdaj pa kaže, da bodo znak našega zoidaka morda vnesli celo v osebne izkaznic el Vodnarji imajo pri tem prednost: to je njihov čas - po horoskopu in sicer BRANKO ŠOMEN januar 2001 P©n VESTNIK 38 Velika TRIPENKETA Šest Prlekov in Prekmur- cev smo tokrat »zamorili« z naslednjimi vprašanji: Od februarja bo vozil v lak v Budimpešto. Boste kdaj sedli nanj, kam se boste peljali in zakaj? Ljubiteljski napovedovalci vremena napovedujejo pozno zimo. Kakšno vreme bi se do aprila prileglo vašim kostem? Vam govedina še vedno tekne kot lani? VLADIMIRA MESARIČ MOHAMED MAZOUZI evangeličanska duhovnica^ Apače Seveda bom! 3 1 Povabilo na vožnjo z vlakom do Budimpešte sem dobila prav pred nekaj Šel bom v Budimpešto plesat čardaš! S ca tn ST P en O I p s h*, tn dnevi. V Budimpešti sem vsaj enkrat na leto: ■S službeno ali obiščem sorodnike. Tako se bom v V prihodnje morda res odločila za potovanje z r vlakom. Sicer pa upam, da bo prinesla I železnica Pomurju in Pomurcem res tisto dobro, kar nam obljubljajo eni, in čim manj slabega, L o čemer nam govorijo drugi. 2 3 Mojim kostem bi se prileglo sibirsko mešano s saharskim vremenom. Govedina mi še bolj tekne kot lani, ne glede na »nore krave*. o P I ■C O jr p d 2 Rada imam lepo, belo in stabilno zimo. Tako bi bilo všeč tudi mojim kostem v tem letnem času. Glede L na to, da moram biti službeno pogosto z avtom na cesti, mi ustreza tudi takšno vreme, ,1^ kot je, in ne smem i poslušati svojih kosti. Zadnje čase mi res tekne hrana z manj mesa, tako da nisem pomemben porabnik govedine. Vprašanje pa je, koliko bodo končno vplivale katastrofe vedno novih bolezni na zavest človeka in njegov odnos do vsega stvarstva. Dejstvo je: »Kako človek seje, tako bo tudi žel.* LUKA BONAČIČ trener nogometašev Mure, doma v SPLITU *A M p LEA HOFMAN AM p Ifei, pomočnica direktorja Zdravilišča Radenci, Črešnjevci 1 Na Madžarsko grem redko, če bom pa spet šel, se bom gotovo peljal z vlakom. IUpam, da bom kdaj našla čas in sedla na vlak že zaradi tega, ker do sedaj z vlakom nimam prevoženih skoraj nič kilometrov. Kam? Vedno je lepo, če se lahko pelješ novim doživetjem in ciljem nasproti. Z avtom imam slabo izkušnjo. V Budimpešti so ml namreč leta 1997 ukradli BMW-ja. 2 Ustrezala bi mi mediteranska klima. Sicer pa sem že štiri leta v 2 Po koledarju se zima vedno konča sredi marca in vsako leto je za njo prišla pomlad, zato vem, da bo tudi letos. Za svoje kosti se prav nič ne bojim, četudi bi se 7/ K zima zavlekla v april, Samo da za aprilom prideta topla pomlad in dolgo vroče poletje. Medžimurju, Zagorju, Prekmurju, tako da sem vajen nizkih temperatur - trenirali smo tudi pri -12 stopinjah. Kar moraš J narediti, ni težko. A 3 Vroči goveji juhi se je težko odpovedati. Sicer pa menim, da današnji tempo in način življenja bolj škodita zdravju kot dobra goveja juha. LADISLAV LIPIČ 3 Med pripravami nogometašev sem vedno vegetarijanec in se mesu odpovem. Tudi drugače je v moji prehrani malo mesa in veliko testenin. državni sekretar na ministrstvu za obrambo, Murska Sobota p fY LUDVIK ORBAN župan občine Hodoš 1 Seveda bom sedel na vlak proti Budimpešti, predvsem zaradi službenih IPrav gotovo. Če ne prej, pa takrat, ko bodo dokončani znameniti podvozi in nadvozi v našem mestu. Cilj bo lahko Budimpešta, vsekakor pa vmesna postaja Hodoš in obisk dobrega prijatelja in velikega »lovca« LajČija. 2 Glede na ceno kurilnega olja vsaj 50 cm snega. Za moje kosti pa Čim bolj toplo. Upam, da moja napoved ne bo prispevala k novim podražitvam. O vremenu pa »hvala bogu* ne odločamo ljudje. 'f &5. zadev in dopusta. 3 Glede na zalogo in izbiro v naših mesnicah še bolj. Malo me sicer skrbi približevanje te H 2 Mojim kostem bo všeč vreme, kakršnokoli že bo. Hvala bogu, vsaj na to ljudje ne moremo vplivati. goveje neumnosti našim mejam, vendar sem prepričan, da so prekmurska goveda pametna in ne pojedo vsega ponujenega. 3 Ne vem, ker je letos še nisem okusil. Velika TRIPENKETA VESTNIK 39 Pen januar 2001 Pri Tkalcovih v Lipi je dedek Ivan postavil »žganjaro« tam okrog leta 1940. V tistih časih je bila med najsodobnejšimi in posel v njej je Ivanu dobro nesel. Več kot dvajset let je bU daleč naokoli znan mojster, ki zna skuhati odlično žganje. 1964. je umrl in po svojih močeh je delo nadaljeval njegov sin, vse pogosteje pa se je okrog kotlov in ognjišča sukal mali Jožek. Tam so pekli krompir in »pajali kruj«, tam so vaški možje pripovedovali najzanimivejše zgodbe na svetu.... »Teh spominov se ne da izbrisati. Pri Tkalcovih v Lipi bo .žganjara’, dokler bo vzdržala,« pravi Jože Tkalec in drži besedo. m® J" N-»v >Jj|: C*". ••• v postopku žganjekuhe se v šestih desetletjih nič ni spremenilo, sicer pa se staro dobro meša s sodobnim: Naci iz Thrnišča ureja stvari prek mobilnega telefona, Milanu iz Lipe pa se krompir lepo zapeče kot nekoč. / 2 O t F * a,- V >lj planski žganj ari« živijo sponijni fn ¥ri .' .15f: M, ■ I v »11 planski žganjari* smo ob pomoči gospodarja eno januarskih sobot obujali spomine in razpoloženje je bilo pravo. Gospodar Jože in Milan sta se trudila predvsem okrog kotlov in žganja, drugi pa smo sp bolj držali preobložene mize in uživali v vonjavah rjavo zapečene klobase, na palici jo ima Mitja, pečenega krompirja po Milanovem receptu, ki smo si ga mazali z »zabelon«, posebej pa je teknil »pajani kruj- po receptu Jožeta Režonje; domač kruh odrežeš za centimeter debelo, na tanko pomažeš z »zabelon«, lepo nastaviš na palico in držiš nad ognjem pod kotlom. Ko lepo rjavo zarumeni, kruh podrgneš s Česnom in izdatno namažeš z »zabilon*. Verjemite, odlično je in že samo zaradi tega kruha se noč splača preživeti v »žganjari«! ___ ¥ ''•■»s X IRMA JURE '94351 9 * ri. Žganjekuha je zahtevno strokovno delo, pravi gospodar Jože, zato glavnino dela opraviva z mojim pomočnikom Milanom Hohšteterjem. Začne se že pri materialu, od njega je odvisno, ali bo žganje dobro ali ne. Zelo pazljivo moraš naložiti kotel. Da se nam recimo tropine ne bi prismodile, na dno kotla naložimo slamo. Milan kuri kot pravi profesionalec, jaz pa skrbno pazim, da ravno prav teče najprej »plaviš«, ki ga potem še enkrat prekuhamo. Pri drugi kuhi po cevki najprej priteče »ficko«, močna zelenkasta tekočina, najboljše zdravilo proti revmi, ki jo, če hočemo imeti dobro žganje in pravo zdravilo proti revmi, moramo nakapljati v posebno posodo. V veliko pomoč so mi merilne naprave, ki jih je imela ta »žganjara« že vse od začetka. Namesto preskusa z ognjem na pokrovu kotla tu vse kontroliramo z merilnimi napravami. 'T ll rw. Med kuho, proces traja od dve do tri ure, je dovolj, da gospodar in pomočnik vse skupaj nadzorujeta, za vse druge, ki so se v »žganjari* zmeraj radi zbirali, pa je to čas za veselje in druženje. Harmonikarja Jožeta Zvera, po domače mu pravijo Šujster, so obstopili (od leve) gospodar Jože Tkalec, Stanko Zver, Nace iz Thrnišča, Uroš Zadravec, Alojz Žerdin in skrajno desno Jože Hohšteter. Najboljše je hruškovo žganje, takoj za njim je slivovka, najizdatnejše pa je vino - iz sto litrov nacurlja dvajset litrov dobrega žganja. Nekoč so v žganjari poskušali pridobiti celo limonino žganje, pa se poskus ni posrečil. Še iz sliv, ki niso prav povrele, nič ne priteče, dobro žganje pa se da dobiti tudi iz tropin, to pa smo lahko sami preverili. »Žganjara* pri Tkalčevih pravzaprav mora ostati, tudi zato, da bodo prihodnji rodovi vedeli, kako se je nekoč živelo in delalo. Topla voda, ki odteka iz »žganjare«, se še vedno nabira v posebnem bazenu. Nekaj desetletij nazaj, ko doma še ni bilo kopalnic, je bila tam vaška kopalnica - male toplice - in še kakšno zanimivost bi se dalo izbrskati. Gospodarju vsa čast za vztrajnost, pristojnim pa sporočilo, da »žganjaro* pomagajo ohraniti kot etnološki spomenik, ki bo čez leta med domačine morda privabljal tudi turiste. Pen VESTNIK « januar 2001 Grof Pal Szapary, zadnji lastnik soboške posesti, guverner Reke, parlamentarni poslanec in veliki ljubitelj avtomobilov. Dinastijo soboških Szaparjev je v 16. stoletju ustanovil prednik Gy6rgy, borec proti Turkom. Soboško posestvo so kupili v 17. stoletju in uspešno gospodarili vse do pred sto leti. Vest, da je ruski anarhist smrtno ranil Williama MacKinleya, 25. predsednika ZDA, ki so ga z mesta zločina odpeljali z avtomobilom in tudi zdravniki so z avtomobilom prispeli k ranjencu, ter da je njegov prijatelj iz BufTala z avtomobilom s hitrostjo 85 krti/ h divjal k umirajočemu, je presunila ves svet, ljubitelju jeklenih konjičkov, grofu Palu Szaparvju, pa dala nov zagon. Vse to se je zgodilo natanko pred sto leti, na prehodu v 20. stoletje, v Ameriki, ko so se Goričanci po blatnih kolovozih s kravjo prego en dan guncali do Murske Sobote, Toda njihov grof, Pal Szapary, se je med potjo iz Budimpešte v Reko, kamor so ga klicala pomembna guvernerska opravila, z av- ! Szapary)ev avtomobil znamke Darracq z naslovnice tortnega časopisa iz leta 1901. tomobilom pripeljal v Prekmurje, ki ga je najprej njegov oče Geza, nato pa še on zastopal v ogrskem parlamentu. . Prihajal je sicer bolj poredko, a vendar še dovolj pogosto, da so matere svoje poredne otroke strašile, češ pobral vas bo tisti graboncijaš, ki prihaja na štirih kolesih. Strah je bil odveč: grof ni imel časa niti za svoje posestvo, ki je poleg Sobote in trga Matrjanci obsegalo še 40 vasi in 4 puste, ki so jih njegovi predniki kupili od grofice Juliane Zichy v 17. stoletju, To kar so njegovi predniki skozi pet generacij uspeli pridobiti, je grof Pali počasi odnašal na štirih jeklenih kolesih. Zaljubljenec v avtomile je po neuspelem poskusu nekaterih plemičev leta 1900 uspešno postavil na noge prvi madžarski avtomobilistični klub (Ma-gyar Automobil Club), ki je združeval cvet plemiške in bogataške mladine ogrskega dela monarhije. V program za leto 1901 so na prvo mesto zapisali dirke od Dunaja prek Gradca do Budimpešte ter razstavo na cilju. Pri izvedbi se je zataknilo in • nočivaliSče sflbos poslednje P _ 'i'. iHin j*®*! ■t. t!: V SOBOŠKI GROF PAL SZAPARV JE PRED STO LETI USTANOVIL PRVI MADŽARSKI AVTOMOBILISTIČNI KLUB - ZMAGAL NA DIRKAH IN POTOVAL DO VARŠAVE - V PREKMURJU JE VELJAL ZA ČRNEGA DIJAKA, =^GRABONCIJA-ŠA«, KI SE VOZI NA ŠTIRIH KOLESIH Grof Pali ljubitelj avtomobilov GUVERNER REKE IN PARLAMENTARNI POSLANEC JE ZAPRAVIL SOBOŠKO POSESTVO Že v Tattersallu so postavili na ogled štrikolesnike, na tamkajšnjem hipodromu pa priredili tekmo v hitrostni vožnji. Zmagal je kdo drug kot grof Pal Szapary, ki je z daimlerjem (24 KM) dirjal z neverjetno naglico 54 km na uro, so pisali v takratnem Sportkedvelo ujsagu in ugibali, koliko avtomobilov je v njegovi lasti. Na naslovnici je slika njegovega Darracqa. Septembra istega leta je naš rojak, ki je dobU po poroki s poljsko grofico sorodnike med plemiči družine Polocka, z avtomobilom Darracq (6,5 KM) iz Budimpešte krenil v Varšavo, Iz poljskega glavnega mesta se je napotil v Moskvo in Petrograd, a je kmalu uvidel, da se podaja v nevarno pustolovščino, in po krožni vožnji po notranjosti Rusije se je vrnil v Budimpešto. Novinarjem je povedal, da ga je vodila najtežja pot po okupiranem rusko-poljskem predelu, kjer sovražno razpoloženo prebivalstvo še nikoli ni videlo avtomobilov. Po dveh letih so ga zamenjali na čelu kluba, a ostal je častni predsednik do 1917. leta, do svoje prezgodnje smrti. Politični neuspehi, vojna, osebni porazi, materialne stiske so ga postavili na stranski tir. Tovariši so poslali svojemu prvemu predsedniku in ustanovitelju kluba ob položitvi v soboško grobnico le skromen lovorjev venec V literarni tednik Tdrsasdg so zapisali ob njegovi smrti nič kaj častitljive besede: »Ubogi grof Pali, prerano ga je pobralo. Njegova ljubka, ljubezniva, nervozna, nežna podoba je bila neločljivi del budim-peštanske elite in ob njegovi nenadni smrti smo globoko pretreseni. Na tem svetu ni bilo bolj agilnega, optimističnega, a tudi bolj neuspešnega qloveka. Dokler je bil bogat, je svoje premoženje z obema rokama trosil med ljudi, ko pa je postal reven, je med ljudi z obema rokama trosO svoje donkihotske ideje ...« Tak je bil naš grof Pali, ki je nadvse ljubil avtomobile. ELLA PIVAR JI f- a T* A.:?.- e 'At Čarovnice ujete v Kreftovem računalniku V Sovjaku v občini Sv. Jurij ob Ščavnici sem oni dan obiskal Jakoba Krefta. Je eden starejših krajanov, ki ve skoraj vse, kar se je in kar se v kraju dogaja. In takrat sem se vračal domov prestrašen. Bal sem se srečanja s čarovnicami, ki se tukaj menda resnično pojavljajo. Gospod Kreft ima spravljeno v svojem računalniku raznotero in Obsežno ustno izročilo. In tokrat je tekla beseda o pravih čarovnicah, ki naj bi se sestajale v Sovjaku. In če so čarovnice ujete celo v Kreftovem računalniku, potem gre za dogajanja, ki jim je vredno verjeti. Sogovornik mi je povedal, da je vaška bukev, ki raste na temačnem, globoko v zemljo vdrtem križišču v Sovjaku, stara več kot 200 let. Na drevesu naj bi se ob večerih zbirale sove in skovikale v noč, da so se domačini od strahu trdno zaklepali v bajte. In po teh nočnih pticah naj bi dobil kraj celo ime Sovjak. Pod bukvijo so se torej zbirale čarovnice in včasih se menda še danes. Dogovarjajo se za nečedna početja. Včasih so jih na vejah sedeče sove stražile in obveščale, če se od kje bliža nepoklican vaščan oziroma sovražnik. Jakob Kreft iz Sovjaka ima napisano v svojem računalniku vse, kar se je nekoč in kar se danes tu dogaja oziroma pripoveduje. Čarovnice v Sovjaku so menda najbolj živahne, ko je po kleteh še dovolj vina. Na tistem mestu zdaj včasih stoje policisti in ustavljajo voznike, ki se vračajo iz vinskih kleti. Jakob Kreft mi je dejal, da so se zadnje čase sove nekam potuhnile. To pa je velika škoda, ker zdaj ni tam nikogar, ki bi opozarjal bližajoče se šoferje na nepričakovano in včasih celo neprijetno srečanje. A kar se tiče čarovnic, te še tu in tam strašijo na križišču. Menda imajo z njimi opraviti predvsem tisti, ki se pozno ponoči peš vračajo iz vinskih kleti. Vino in noč imata takrat svojo moč. Očividci vedo povedati, da je včasih po poti ob bukvi slišati čudno stokanje, kruljenje, mrmranje, riganje, preklinjanje ... Hudičeve pomočnice In kako je sploh s čarovništvom pri nas, me je začelo zanimati? Čaranje je vplivanje na naravo s skrivnostnimi silami, pišejo in pripovedujejo učeni ljudje. Nemoč pred življenjsko usodo je človeka že od nekdaj silila, da je skušal vplivati na neznane sile, ki da vodijo njegovo življenje. To se je počenjalo z naravnimi pripomočki ali ob pomoči hudobnega duha, je zabeležil Niko Kuret. Čarovnice naj bi bile hudičeve pomočnice, ki Škodujejo ljudem in živini. Zavestnega čaranja zdaj menda ni več, pač pa še marsikdo veruje v magično moč nekaterih šeg in opravil. In dogajalo se je v naši Solzni dolini ter v širni soseščini, da so,, od 14. do 18. stoletja organizirali čarovniške” VESTNIK 41 Pen januar 2001 I **' 4; * .(.1 Zelo privlačna deklina iz naših krajev J- V"j - J" ■j [f 'fr F L 7 ha .va Se Z se sAiet'^ S' ebV avrtel sem telefonsko številko enega od štirih Horvatov v Sebeborcih, kolikor jih je rivnostn } bukev v Sovjaku Lin4jrižišče /1 i- v telefonskem imeniku, in na drugi strani se mi je oglasil mili in še malo zaspani glasek. Predstavil sem se in povprašal, katera telefonska številka me bo povezala z vinsko kraljico. »Prav ste poklicali. Jaz sem!« Prebudili smo L* I < ; fj‘ L ■'l *■ pod njo I /■ i L. .‘t- * 't. ** prekmursko vinsko kraljico Bil sem seveda vesel, ker sem takoj našel univerzitetno diplomirano inženirko kmetijstva Mileno Horvat, ki so jo prekmurski vinogradniki razglasili za svojo vinsko kraljico. Ker pa imam dolg jezik, se nisem mogel brzdati, da je ne bi vprašal, ali je še v postelji. »Res sem še malo zaspana.« je odgovorila Bralcem seveda ne bom izdal, ob kateri jutranji uri sem jo klical. Zgodaj zagotovo ne. I To temačno križišče v Sovjaku naj bi bilo, po ljudskem prepričanju, zbirališče sov in čarovnic. Več kot dvesto let stara bukev (na sliki) je za mnoge domačine ponoči strah in trepet. procese. Verovanje v čarovništvo je bilo živo v poganskih časih. In v srednjem veku se je germansko in orientalsko verovanje povezalo in rodilo se je verovanje, da so nekatere ženske povezane s samim hudičem in z njim spolno občujejo. Pričarajo nesreče, bolezni, smrt. In letati da znajo po zraku in se spreminjajo v živali. In v zvezi z novim učenjem o demonih je bilo v 13, stoletju čarovništvo razglašeno za krivoverstvo in s tem za zločin z vidika cerkvenega nauka in ::ivilnega prava. Preiskava je sodila v pristojnost inkvizicije. Obsojene so sprva obešali, od 14. stoletja sežigali na grmadi... Na našem ozemlju je bilo največ čarovniških procesov v drugi polovici 17. in v prvem desetletju 18. stoletja. Čarovnice so imenovali »coprnica« ali /ešča. Obdolževali so jih, da se udeležujejo čarovniških sestankov na Kleku Za to priložnost laj bi se mazale z mazili, ta pa naj bi izdelovale iz iosvečenih hostij in otroških src. Dolžili so jih, da )ovzročajo neurja, točo, pozebe, ne rodovitnost. Priznanja so dosegali z mučenjem. ?3arovniški procesi tudi Ljutomeru, Radgoni ... Na Štajerskem so znani prvi čarovniški procesi 16. stoletju. Po njih so znani Ormož, Ljutomer,, huj, Radgona, Hrastovec, Maribor. Vera v arovnice in prepričanje o njihovi škodljivosti sta e med prebivalstvom močno ukoreninila Do-ajalo se je, da so kmetje sami sežgali nekaj žensk, adnji čarovniški proces je potekal v Radgoni, endar sta bili obe obtoženki oproščeni. V Sovjaku naj bi šlo zares Malo sem pomodroval o zgodovini čarovništva. Ire za strokovne ugotovitve. Toda tudi učeni ložje se včasih zmotijo, a to neradi priznajo. V rimeru Sovjaka naj bi šlo za prave čarovnice. To jm lahko potrdi celo več tamkajšnjih rdečeličnih epik, Micik, Pepekov, Južekov ... Čarovnice so ikaj živahne predvsem v obdobju, ko je v kleteh i dovolj vina. Na srečo čarovniških procesov v wjaku ne uprizarjajo Pravzaprav pa so njihova 3janja danes, menda, manj škodljiva, kot so bila ikoč. Kaj počne, ko ni kraljica? Srečanje v živo, pogovor za časopis in slikanje pašo bili kaki dve uri pozneje še istega dne (saj ni pomembno, ali je bil petek ali Svetek!) Obiskal sem jo na njenem domu. Popeljala me je v zelo lepo urejeno stanovanje in čez nekaj minut se nama je pridružil oče Ernest, s katerim sem se sicer pozdravil že maloprej na dvorišču. Zvedel sem, da je kraljičin oče po pokbcu avtobusni šofer (torej še zdaleč ne kralj) in da je mati Marta šivilja (torej tudi ona ni kraljica), njuna starejša hčerka (in Milenina sestra, seveda) pa je Tanja konfekcijska tehnica -obe z materjo pa delata v Muri. »In kaj počne prekmurska vinska kraljica?« sem bil radoveden. »Čaka na službo,« sta mi v en glas odgovorila Milena in oče Potem smo seveda razglabljali, kakšne so možnosti, da dobi v krajšem času službo univ. dipl, inženirka, a prognoza ni bila ravno spodbudna, “V skrajnem primeru se bom prekvalificirala,« je dokaj realno razmišljala prekmurska vinska kraljica, ki bo imela to titulo tja do avgusta, ko bodo izbrali novo in bo predala krono Je že tako, da take in drugačne kraljice (in mišice) niso kraljice do konca življenja. , »Diplomirala sem 1998. leta na Univerzi v Mariboru -Fakulteta za kmetijstvo, smer vinogradništvo - sadjarstvo. Diplomska naloga je imela naslov Kemično redčenje cyetov zlatega delišesa v sadjarskem centru Gačnik pri Mariboru. Pripravništvo pa uspešno opravila v vinogradništvu in vinarstvu Kapela, d d « Kralfica ne mara penez “Kakšne pa so tvoje obveznosti?« (Kraljico sem tikal, saj bi ji lahko bil oče.) »Predstavlja prekmurske vinogradnike in njihova vina. Ker sem študirala vinogradništvo in ker imamo tudi doma večji vinogradniški nasad ter kletarimo, mi je to področje seveda blizu - znano in tudi izkušenj mi ne manjka. Najbolj zaposlena sem bila v dneh okrog martinovega, saj sem hodila skupaj z dobrovniškim sv Martinom, ki je krstil mošt v vino po tamkajšnjih vinogradniških pobočjih. Obiskali smo tudi domova starejših v Rakičanu in Lendavi; bili smo v moravskotopl iškem hotelu Ajda pa v soboški Diani. Zanimivo je bilo seveda tudi v Cankarjevem domu v Ljubljani, kjer smo prav tako prikazali prekmurski krst mošta. Sodelovala sem na vinogradniški prireditvi v Gerlincih in na prvem Marti novem pohodu po vinskih pobočjih in vrhovih moravs-kotopliške občine.« Kraljičin oče je za hip zapustil sobo, zato sem Mileno upal vprašati, kako kaj fantje. Nasmejala se je in rekla, da za zdaj Prekmurska vinska kralji ta je tudi dobra trsna-rkzaija ■ J ŠTEFANEC FRANČEK K ■; tJ ■1 Univ. dipl. inž. kmetijstva Milena Horvat na prestolu vinske kraljice. Hčerina teorija in očetove kletarske izkušnje; odličen vinček ni še nič resnega, da pa ima seveda tako prijateljice kot prijatelje, s katerimi jo mahne kam »na pijačo«. Zelo lepo se ji zdi v prenovljeni soboški Zvezdi »Tako dobro, kot ji je zdaj, ji najbrž ne bo nikoli več,« je menil ode, ko se je vrnil. »Zelo mirna je in ni ravno ambiciozna. Njej denar še zdaleč ni sveta vladar, kot pravimo. Ona bi bila najrajši brez penez.« »Zdaj mi je res lepo. Zjutraj, ko vstanem (ne bom razkril, kdaj je to ponavadi), se uredim, potem grem k stari mami Gizeli Lutar, ki je sicer naša soseda, skuhava dobro kavo, nato se nama že pridruži katera od sosed. Potem malo kramljamo. Pri babici tudi skuhamo kosilo za vse naše. Vmes kaj pospravljam, likam, berem, grem »ven« s sestro in prijatelji, zvečer pa sem pokonci tja do 23. ure Ne smete torej biti presenečeni, ker me je zbudil vaš telefonski klic.« Da, nekako tako je zdaj, pozimi, ko počivajo polja in vinogradi Drugače je v preostalih letnih časih »Moji hčerki sta zelo delavni Obe vozita traktor in obe znata rezati vinsko trto,« je ponosno povedal oče Ernest »V sosednjih Andrejcih imamo vinograd z 2.500 trsi laškega rizlinga in souvignona. Prizadevamo si za kakovost (količine niso tako pomembne) in po trsu pridelamo v povprečju le dober liter S prodajo zvrstnega vina nimamo težav, saj imamo stalnega kupca« Mar kraljica tudi trmoglavi? Vprašal sem prekmursko vinsko kraljico Mileno še po njenem nebesnem znamenju. Horoskop torej. 'Rojena sem v znamenju ovna.« •Ovna?" »1 »I / O it-s V V 73 f 1^*1 »Da, ovna, katerega značilnost je trmoglavost. Nekaj tega je tudi pri meni. Po mirni poti hočem doseči oziroma dokazati, da imam kaj pa kdaj tudi jaz prav.- Saj ne gre za to, da bi kdo dekletu vsiljeval svoje poglede, ampak za to, da deklina tudi sama razmišlja in pove svoje miš Ijenje (naj bo to doma ali kjerkoli že) In tako je tudi prav! »Kaj pa fotografiranje? Nekaj vinogradniškega mora biti v ozadju!" sem predlagal in bilo je sprejeto. Zapeljali smo se Horvatov vinograd, kjer je Milena obrezala nekaj trsov; vstopili smo v klet, kjer je kraljica natočila v kozarce rujno vince, ki smo ga seveda malo poskusili 2a na pot pa sem mora! vzeti buteljko. Nazaj grede mi je prekmurska vinska kraljica razkrila lepo misel, po kateri se nekako sama ravna: 30 »S* '.ftu' •1*3 “Ne išči se v svetu, ampak išči svet v sebi!« Odkrivati je treba torej tudi svoje duhovno bogastvo, ga tudi nadgraievati. in se ne samo gnati za odlično mesto v podjetju, družbi . Zelo spodbudno, da do tega spoznanja prihaja tudi mlad človek, naša prekmurska kraljica, starejši pa na to tako radi pozabljamo ali se spomnimo, ko je že prepozno (smo hin]. ŠTEFAN L. SOBOČAN 0 januar 2001 po tepanje VESTNIK 42 iS /A 1 J A. NANA RnVPER RODEŽ Ko po radiu Ciper pogostokrat imenujejo tudi AA^oditin otok po boginji lepote, ki naj bi prišla iz morja ravno v tem zalivu, ki leži ob cesti Limassol-Faphos. Tukaj je promet zelo gost, tako da je ob najemu avtomobila ali mopeda potrebna velika previdnost. In pozor: na otoku se vozi po levi! Pri Izlmassoiu je antični teater Kourion, v katerem nastopajo vsako poletje „ glasbeniki magičnih zvrsti, od klasOiie do jazza. Najbolj zveneče Ime. Id sma m. 1." lahko videli, je hil bobnar Billy Cobham s svojo lupino, raz^d z ve^iteiia ' koncerte na mrnie v zalivu Epishopi pa je l^U enkraten. i ■[ : - <-wbI jim i« Hsutela. veniter Sesedaj ne v»xEDS. ah en aevsuOiBnjl Sogodeki t pcKiU&b imn i ftnlir Vir e 4 n viz^n^rjltUu. hi je Stid v ite pnte ','JtV nll isefejn ti£i samo predi veliko vročina? f J ij Cftez n *’* POTO vas^ti'W^ž>ti t*te? _y ilp‘^1 Ciprčani'gostoljubni ljudje, a bo" stari del grške Nikozije je bil nekoč cvetoči trgovinski in obrtniški center. Sedaj je to izumrlo mesto. Slika na turški strani je se bolj žalostna. •M. r e / I tl r I Tfcjl ■ V Si' 'A-S številnimi lepimi spomeniki in zgradbami. Na našem posnetku je kip nadškofa Makariosa pred muzejem ljudske umetnosti. Mesto ima poseben šarm in je bilo že razglašeno za kulturno prestolnico Evrope. zadržani kot Grki, v mestnih uradih, bankah in na pošti pa pogled nanje večkrat spomni na počasni film. Včasih se nam je zdelo, da so kot Angleži, ki so se v toplem podnebju popolnoma _ polenili. 1 i’ Vas Kakopetria leži ob vznožju gorovja Troodos. TU je ena najboljših restavracij na Cipru - The Mili in tu je bilo za nas pravo srce Cipra. Ob zeleni liniji so speljane turistične poti, ki jih najdete v tamkajšnjih katalogih. Steza vas odpelje čisto do zida in do vojakov na opazovalnicah, čeprav je fotografiranje prepovedano. Tako so naredili Ciprčani iz svoje najbolj boleče točke turistično atrakcijo, ki je v Nikoziji in nekaterih obmejnih mestih, kot je npr. Dherynia, nikakor ne kaže zamuditi. Dostikrat dobite v uporabo tudi daljnogled in razne dokumente, tako da se lahko dodobra seznanite s problematiko in pokukate na precej prazno turško stran. Spomenik neunmosti je mesto duhov Famagusta - nekoč najlepše mesto na otoku. fD' Ij Al la^ .F< > f r .1 'l H ■ n** L*’ '' 'L 1,. f’ r l <1 j 'FJ :v r Stare ženice po cel dan sedijo v senci in L prodajajo Bl oblačila, HK obrtne EJB izdelke ■K in sladoled. H IV pome m-bna obrt V je na Cipru J čipkarstvo, najboljši vpogled v to rokodelstvo pa dobite v v^ici Lefkara. VESTNIK 13 po pc^n tepanje - januar 2001 slišite Bejrut... Faphos s svojo značilno trdnjavo se ponaša kot mesto cvetja, urejenih parkov, dobrih restavracij in starih ruševin. Obenem je to zelo potresno območje, vendar so mesto po zadnjih tresljajih ustrezno popotresno zavarovali. c iper je poseben fenomen. Čeprav fe otok vojaško in politično razdeljen na dva dela, obišče večjo grško stran vsako leto okrog tri milijone turistov, hi jih očitno prav nič ne motijo vojaki v določenih krajih in na določenih mestih. Prav to me je vedno fasciniralo. Medtem ko so se Slovenije in Hrvaške tuji turisti še mnogo let po vojni izogibali, misleč da obračuni še trajajo (to so seveda naši turistični delavci dostikrat uporabljali tudi kot izgovor), je Ciper svoje število turistov z vsega sveta in promocijo iz leta v leto povečeval, čeprav se grška in turška stran nikakor ne moreta dogovoriti o prihodnosti otoka. Problem pa je postal mimogrede že tako star, da so se vsi, razen Turkov in Grkov, nanj že nekako navadili. Ko so leta 1974 na Cipru mencali, ali naj se pridružijo velikogrški ideji in se nekako spojijo s kulturno matico Grčijo ali naj postanejo neodvisni od vseh, so Turki to neodločnost izkoristili in v enodnevni akciji zasedli približno tretjino otoka pod pretvezo, da želijo obvarovati prebivalstvo turške narodnosti pred grškim šikaniranjem (vam je to kaj znano iz novejše balkanske zgodovine?). Tudi ta akcija ni bila ravno bleščeča, saj so Turki pomotoma sami potopili svojo ladjo Toda grški Ciprčani so bili Razdeljenostali spomenik človeške neumnosti F popolnoma presenečeni, tako da pravega odpora niti ni bilo. Zanimivo je, da bi lahko Tbrki v hitri akciji zasedli še več ozemlja, a so se ustavili tam, kot je predvideval njihov kratkoročni načrt. In tam so kar ostali ter razglasili državo Severni Ciper, ki jo je doslej priznala samo Turčija. Vskočile so enote Združenih narodov, da bi ohranile mir med dvema narodoma. Med njima so zgradile dolgo železno ali betonsko zaveso, vojaška oporišča in opazovalnice in to poimenovale Green Line - zelena linija. Čeprav so Severnemu Cipru vsi napovedovali kratki vek, je medtem minilo že skoraj trideset let in stanje na otoku je postalo vsakdanje, za vsakogar, razen za tiste domačine (in te številke obe strani skrbno skrivata, največkrat pa se govori o številu šestdeset tisoč), ki jih je meja brutalno dodelila drugi državi in oddaljila od svojcev. Prestop z ene na drugo stran pa skoraj ni mogoč. Se pred leti so se na meji dogajali krvavi incidenti, zdaj pa že kakih pet let ni bilo nobenega tragičnega dogodka Dež je praznik za izsušeno zemljo In v take razmere smo se podali tudi Na-na, Iztok in jaz, saj smo bili v prvi skupini slovenskih turistov, ki se je po dolgih letih znova podala na Ciper Nekoč je bil ta sredozemski otok, ki leži čisto blizu Turčije, I Sirije in Libanona, ze magnet za naše turiste, a takrat jih je bolj privlačila severna stran, ki je sedaj turška in bolj nazaduje, saj jo razen Turkov obiščejo le še kakšni Nemci. No, v zadnjih dveh letih ^a je postala grška stran Cipra tudi za Slovence priljubljena stalnica Kako tudi ne, saj se za polovico Slovenije velik otok (9251 km^ od tega je 3450 km^ pod turško oblastjo; okrog 735 tisoč prebivalcev, od katerih jih živi 11 odstotkov v turškem sektorju, drugo so v glavnem angleški častniki in vojaki, ki so s svojimi družinami ostali na otoku) ponaša z največjim številom sončnih dni v Sredozemlju, Poleg tega njegov obalni del dež komajda kdaj doseže Domačini pravi jo, da dežuje le dva tedna v januarju, pa še takrat je to pravi praznik za izsušeno zemljo, sicer pa imajo tisoči in tisoči turistov pogled le na modro brezoblačno nebo. To je lahko tudi ovira, zato nikomur ne priporočam obiska Cipra v obdobju, ko traja naša poletje. Mi smo prispeli na otok 21. junija, z njega pa sem kot zadnji odšel 5. julija Spominjam se, da nas je toplotni val »udaril« že pri izstopu iz letala, ko je bila ob pol enajstih zvečer temperatura še vedno 28 stopinji Čeprav sem že mnogo potoval po priljubljenih deželah Sredozemlja, moram reči, da mi tako vroče, kot je bilo na Cipru, ni bilo še nikjer drugje, niti v Egiptu ne (še Palestinec v našem hotelu mi je priznal, da je tu bolj vroče kot v njegovi domovini). Že ko sem zjutraj ob osmih vstal in se podal na ulico, je bila ta razbeljena od tridesetih stopinj Celzija Poleg tega je še ogromna vlažnost, tako da se ti majica lepi na telo že ob običajnem jutranjem sprehodu, zato je bolje obiskati Ciper maja, junija ali v začetku oktobra, saj so tudi takrat temperature visoko poletne. Pri našem obisku je imelo morje 27 stopinj, tako da sem se v njem počutil kot v topli kadi, s tem da otoku peščenih plaž res ne manjka. Te pa se raztezajo daleč v morje, tako da si po petsto metrih še vedno samo do kolen v vodi Toda kopanje je bila ClDGr — užitkom ” in puškino cevjo Ob glavni promenadi v Larnaci so na kupu restavracije in hoteli. V tem mestu živi veliko beguncev, ki so ostali ob vojaški invaziji na napačni strani. Mnogo prebivalcev še vedno navija za nogometni klub Anorthosis iz bližnje Famaguste na turški strani, čeprav le ta igra na štadionu v Larnaci, prav tako kot domači AEL, ni takšnega turističnega vrveža. j® na popolnoma zabetonirani obali Limassola ali mladinski ♦norišnici« Agii Napi. dejavnost, ki smo si jo najmanj privoščili, saj Ciper ponuja še marsikaj drugega Ciper je v notranjosti Pravi Ciper je v notranjosti, stran od obale in neprekinjene vrste turističnih naselij z odličnimi hoteli. Pravi Ciper je v osrednjem gorovju Troodos, pokritem z borovimi in cedrovimi gozdovi, kjer je vodil nekoč svoje borce za neodvisnost izpod britanske oblasti najbolj priljubljeni ciprski voditelj - nadškof Makarios. Troodos je prepleten s številnimi kolesarskimi in sprehajalnimi potmi, tu je veliko prostora za kampiranje ali za safari z džipi. Ob njegovem vznožju se skrivajo razmetane gorske vasice, v katerih teče življenje počasi, kjer sedijo, obkrožene z mačkami, v ulični senci stare zenice in ti ponujajo sladoled. Nikakor ne gre prezreti obiska samostana Kykko (obvezne so dolge hlače in pokrita ramena), kjer je v bližini pokopan Makarios, in bližnje vasice Kako-petria, ki skriva izredni gurmanski spektakel. V restavraciji The Mili v starem mlinu, kamor se na vrh odpeljete z dvigalom, kuha namreč vrhunski šef iz Londona, njegova specialiteta pa je rdeča postrv iz bližnjega potoka, ki ga lahko vidite kar s terase Cena ni pretirana, riba v posebnem limoninem soku pa tako izvrstna, da je to slast gurmanski ekspert Iztok komentiral samo s: »To je bil vrhunec potovanja.« Nasploh bi se dopust na Cipru splačal že samo zaradi hrane. Le-to dobite v ogromnih porcijah tudi vso noč (samo za primer: ciprska vroča hrenovka pomeni dve veliki hrenovki v enkrat večji štručki, kot je naša, m z veliko več začimbami) in v številnih variantah: ciprski, turški, libanonski, sirijski, italijanski, angleški in še in še Poleg tega točijo še odlično osvežilno nacionalno pivo Keo, za katerega se boste ob pitju čudili, kako to, da niste že prej slišali zanj. Nama z Iztokom je večkrat lajšalo vroče večere v obmorskih restavracijah, medtem ko se je Nana odločala v glavnem za narezano lubenico (watermelon). Pri tem je vredno najprej primerjati cene, saj lahko brez težav »I I 9 1 n ** j >4 ■ ! Ozke ulice Kakopetrie so prav gotovo vredne ogleda, saj v njih 'I v eni gostilni dobite več za manj denarja. Primerjava pa ni težko opravilo, saj so restavracije druga ob drugi. Cene so na splošno podobne slovenskim oz. nekoliko višje, ciprski funt pa je približno tristo tolarjev. »Nihče ne jamči, da prideš nazaj« Na noben način ne zamudite obiska razdeljene prestolnice Nikozije oz Lef-kosie, kot ji pravijo Grki Turki so ob okupaciji zasedli tamkajšnje letališče, katerega vlogo je sedaj prevzelo tisto v 44 kilometrov oddaljeni turistični Larnaci, zelena linija pa je mesto razdelila na dva dela. Zanimivo je (in pametno), da so naredili Ciprčani iz zelene linije turistično atrakcijo, saj si lahko brez problema ogledate vojake na opazovalnicah in pokukate na drugo stran. Zlahka se opazi, da je turški del Nikozije bolj zanemarjen in prazen, saj so v njem ostali le še stari obrtniki. Absurd je toliko večji, ko na glavni ulici grške Nikozije le dva metra od zida jeste kosilo, na opazovalnici pa straži vojak, oborožen s puško in daljnogledom. Mi smo si eno nenavadno (in nespametno, bi kdo rekel) pustolovščino privoščili, ko smo slišali, da bo v Nikoziji nastopil legendarni bend The Stranglers. Ko smo v mestu zvedeli, da bodo Stranglersi koncertirali le na turški strani, je bilo že prepozno. Kot prostovoljec sem se pod^l v vmesno ozemlje vprašat, ali je mogoče priti na drugo stran. Moram priznati, da mi v temnem prehodu na nikogaršnjem ozemlju, ko sem vedel, da me skozi temne line opazujejo puškine cevi, ni bilo vseeno. Tesnobo so povečevali še plakati, ki so jih na turške zidove nalepili Grki, z motivi turškega nasilja nad ciprskimi Grki No, da, na drugi strani je verjetno obratno. Turki na carini so me najprej samo presenečeno gledali, potem pa mi pojasnili, da se moraš za prehod na drugo stran javiti do enih popoldne prejšnji dan, nazaj pa moraš priti do petih popoldne. S tem, da »ti nihče ne jamči, da te bodo tudi spustili nazaj« Tako nam torej ni preostalo drugega, kot da smo posedli na pločnik v grškem delu Nikozije in poslušali glasbo Stranglersov, ki je glasno odmevala s turške strani. In ravno v tem vidim simbolično dvojnost avanture in turizma, v kateri se je znašel Ciper. JVfii-? [I [l d9- I '3 , januar 2001 Pen VESTNIK 44 N 'ohene stvari, ki se je loti, ne opravlja pov- DVAKRATNI SVETOVNI REKORDER VOJKO PRAH prečno, pa naj gre za polete z motornim padalom, balinanje, judo ali kinologijo. 42-letni VOJKO PRAH, rojen Pohorec, zdaj Sobočan. Težko ga je opisati z eno besedo, pa mu recimo kar svetovni rekorder. Da ni povprečnež, dokazuje njegova poklicna pot: od 1976. do 1983. je bil miličnik v Gornji Radgoni, v Rogašovcih, na Cankovi in v Murski Soboti. Od 1983. do 1988. je izdeloval medicinsko opremo pri MEDICOPU, 1988 in 1989 sta leti Vojkovega samostojnega umetnikovanja, saj je imel sitotisk, jeseni 1989. je olepševal okolico in vrtnaril v Moravskih Toplicah. Nato je 1990. odprl čistilni servis in bU do 1998. tako imenovani ‘■V v - ■ Prvi priznani 5 svetovni rekord je ■ dosegel Vojko Prah 3, 1 maja lani v KraŠčih I na Goričkem. Gre za I hitrostno dvigovanje - I na višino 3.000 I metrov je prispel v I uri in devetih I minutah. 27. decembra se je lotil še hitrostnega preleta 50 kilometrov. Za pot od Krapja prek Skakovec in Filovec nazaj v Krapje je potreboval uro in 6 minut - tudi to je svetovni rekord. Za leto 2001 načrtuje vsaj še tri tovrstne podvige, tudi z Dokaz, da je talentiran tudi za fotografijo - tako lahko z motornega padala opazuješ Prahov dom v Razlagovi v Soboti, dvosedom. Frajer na drevesu ali mojster na stadionu? s. p. Od takrat pa je direktor podjetja PRAH &TEAM, Kar 28 zaposlenih se ob čiščenju ukvarja še z izdelavo letalske opreme. r 1; I \ ■ _V i ■| Nikoli ni počel samo ene reči: tako je bil v času uniformirane kariere eden najboljših vodnikov psov, v kategoriji do 65 kilogramov (zdaj jih ima malo več} je dosegal številne judoistične zmage, poskrbel je, da so ob njegovem stalnem bivališču v Razlagovi zgradili dvostezno balinišče, ki ga je odprl takratni župan Gerenčer (danes ga ni več, saj so na tem mestu zgradili nov stanovanjski blok}, v zadnjih letih pa se predaja predvsem letalskemu inovatorstvu in letenju (je tudi odličen ljubiteljski fotograf). 2 J k ", 'l X V podjetju so izdelali že osem motornih padal. Opremijo jih z ameriškim motorjem Zanzottera, kmalu pa naj bi jih kar 40 izvozili v Nemčijo, Vsako je vredno okrog 10 tisoč mark. V zraku je prebil okrog 1,700 ur, kakšnih nevarnejših situacij pa po njegovem ni bilo. Kvečjemu mu je tu in tam nagajal veter. Nekoč je letel iz Slovenskih Konjic proti Soboti s hitrostjo kar 100 km/h. Kljub strogi prepovedi je med drugim letel nad mariborskim aerodromom (takrat seveda še ni bil zaprt). Ko je prispel na cilj, je zvedel, da so ga medtem že iskali mariborski policisti... »Leteti sem začel leta 1974, ko sem bil v tacenski policijski šoli. Vzgojitelj Miha Krznarič je začel, mi pa smo navdušeno nadaljevali. Spomnim se prvih poletov s ■ Šmarne gore z zmajem, ko je bil,frajer’ tisti, ki je padel na kakšno drevo, mojster pa oni, ki mu je uspelo preleteti ovire in pristati na tamkajšnjem igrišču.« Njegova vrsta letenja -motorni zmaji - med uradnimi letalci nikoli ni bila posebej cenjena, zato sta z rakičanskim Aeroklubom še vedno vsaksebi, to pa je ob številnih Vojkovih uspehih, ki jih priznavata tako država Slovenija kot svet, milo rečeno neumestno. 1«^ * ‘i J i M ll ■Ij I -= BOJAN PEČEK Z nemškim ovčarjem Aranom (na fotografiji med Vojkom v uniformi in njegovim prijateljem Dušanom Petrovičem} je bil drugi v Evropi s policijskim psom. Ste opazili, da je fotografija ' nastala sredi ceste, kamor ■običajni« pešci praviloma ne smejo? a 1 < 1 > J t NATAŠA JUHNOV 1 r Letos je prejel vrsto nagrad - predsednik slovenske letalske zveze Zmago Jelinčič mu je podelil priznanje za športnika leta v kategoriji ULN, legendarni Miro Cerar mu je izročil skulpturo za najvišje dosežke v neolimpijskih športnih disciplinah, krona pa je diploma iz Francije kot uradno priznanje svetovnega rekorda. '1 4 I Žena Alenka se bolj kot za motorno padalo navdušuje za polete z zmajem: »Bolj naravno je,* pravi. Sicer pa oba rada sedeta in prelistata skrbno urejeno dokumentacijo o družinskih podvigih. Izžrebali smo reševalce Penove nagradne kripenžanke Prispel je kar zajeten kup rešitev, tako da z žrebanjem nismo imeli problemov. Boginja sreče je bila tokrat naklonjena naslednjim reševalcem; Z Marija Zver, Nova ul. 8, Dokležovje, 9231 Beltinci 2. Vinko Hojnik, Ribiška 22, 9241 Veržej 3, Svetlana Oletič, Mala Nedelja 28, 9243 Mala Nedelja 4. Marino Huber, C. Slaveči 82, 9283 Kuzma 5. Miran Kolerič, Apače 10, 9253 Apa^ Kot smo že povedali, si bodo ogledali nagrajenci 7. februarja 2001 Pokrajinski muzej v Murski Soboti. Ogled bo vodil strokovnjak, umetnostni zgodovinar Janez Balažič. Po ogledu pa gremo (+ Penova trojka) na kosilo k Zvezdi. Uro ogleda bomo sporočili izžrebancem po pošti. ,1 'ESTNIK 45 I Pen januar 2001 Bunčanski gasilci S liko je posnel leta 1951 v Gorici pri 'Celecovih Z. Gerenčer. Tega leta je prišla I A-: Ir domov, na obisk iz mesta Millwakie v ZDA, sestra Lina. Tjakaj se je odselila leta 1916. To je bil Linin prvi in tudi zadnji obisk v domovim. Zanimivo je, da Line ni na sliki, čeprav so se pred kamero postavili ravno njej v čast. Iz kakšne navade ali iz praznoverja, tega danes ne vedo povedati, se Lina nikoh ni slikala v skupini. Vedno sama. Na fotografiji manjka tudi sestra Vilma iz Puževec. Na srečanje je sicer prišla, vendar jo je sestra Lina okarala, češ zakaj je prišla tako slabo oblečena, ko ji vendar ona iz Amerike pošilja lepa oblačila. To je Vilmo, ki je menila, da je kar dobro oblečena, čeprav nima na sebi Linine obleke, užalilo ali pa se je tako razjezila, da je veselo družbo nemudoma zapustila in se vrnila domov v Puževce, Sliko nam je odstopil Zolti Celec iz Gorice. Vidimo ga v kratkih hlačah v prvi vrsti. Hiša Celecovih v ozadju je pogorela leta 1978. Na tem mestu zdaj stoji nova. T lakole so se postavili pred fotografa 5. julija davnega leta 1937. Takrat je bilo njihovo društvo staro že 34 let. Gasili so z ročno gasilno brizgalno, ki si jo lahko še danes ogledate. Že več kot sto let slovijo Bunčani po bistrih kasaških konjih, ki so že takrat, če je bilo treba, potegnili brizgalno na kraj požara. »Danes je tehnika vse drugačna,« pravi Jože Klemenčič, ki nam je odstopil sliko in čigar očeta lahko vidimo na fotografiji. Takole so se zvrstili naši fantje (od leve): stojijo Franček Kozar (Kozorov po domače), Tunek Štumpf (Črepov), Tbnek Špinder (Špinglarov), Južek Ledinšek (Ledirišekov), Stefan Mertuk (Mertiikov). Sedijo Matjašek Štumpf (Bižikov), Lujzek Klemenčič (Klemnčičov), Južek Osterc (Pekčov), Joško Slavič (Slavičov) Franček Štumpf (Bižikov), Južek Osterc (Lambergarov), Srečanje bratov in sestra Naj še dodamo, da so vsi štirje bratje (peti moški, v zadnji vrsti drugi z leve, je njihov svakj v enakih oblekah. Za to priložnost jim jo je kupila sestra Lina ki je bila tam v Ameriki dokaj uspešna. Poročena je bila z Angležem, ki se je pisal Beickler. Imela sta veliko restavracijo ob jezeru Erie. Bilo je veliko dela vendar je bil tudi zaslužek obilen. Vsekakor je bila Lina radodarna, saj se je izkazala tudi s tem, da je naročila in izplačala izdelavo dveh nagrobnikov - za starše in stare starše. Itidi nekdanje prijateljice in sovaščanke je počastila v gostilni v Puconcih. Ge je kam Šla, je prišel po njo taksist Ren iz Murske Sobote. Iz Puconec je z vlakom krenila proti Mariboru, od tam pa proti Gradcu. Kako je potovala dalje do Amerike, ne vedo. Lina je kupila vsem štirim bratom in sestri v Gradcu še kolesa, vendar jim je s ; tem naredila medvedjo usi lugo. Meje z zahodom so bile takrat še tesno zaprte in I tako je bilo kolesa zelo težav- no spraviti domov čez mejo. Med drugim je morala Lina iz Amerike poslati darilno pismo, da ni bilo treba plačati carine, so pa ob tem nastali številni drugi stroški in ogromno poti. Lina - nikoli se ni slikala v ’ skupini. Od 25. januarja do 22. februarja HOROSKOPOV I Pripravlja: Agencija Hogod I za mlade od 6. do 96 leta, ki priznavajo ljubezen T z inali boste ■i OVEN (21. III, - 20. IV.) T, da iz situacije potegnete naj- z LEV boljše ali boste iz nje izšli kot zmagovalec, Priložnost, da se zaljubite, je velika. Zvrhana mera energije in razuma vam v nekem poslu ali zadevi zagotavlja uspeh, zato vztrajajte. Možna besedna napadalnost, ki bo prinesla več škode kot koristi. Včasih se nekoliko preveč ukvarjate s svojim videzom. Kritično do 9., negotovost do 14. februarja. fe-Janimiva zabava bo prinesla (23, VIL - 22, VIII.) nesla še zanimivejši razplet z STRELEC (22.xi.-21.xn.) p BIK (21. IV - 21. V.) okazala se bo želja po znanju, zanimanje za kulturo in splošna ambicioznost. Vse skupaj bo spremljala bujna domišljija. Vmes boste padali v skrajnosti, V ljubezni pesimizem na celi črti. Spoprimite se z lenobo in stvari se bodo kaj hitro začele razvijati pozitivno. V začetku meseca bo nekaj romantike. Pomislite na rastline! V DVOJČKA (22. V.-21. VI.) začetku nekoliko tavanja, nato se boste razživeli. Primeren čas za poslovne dogovore, študij, intelektualno delo, pisanje. V neki zadevi se morate vrniti tja, kjer ste že bili. Ne čakajte na priložnost, v akcijo pojdite takoj! Do partnerja boste sitni in neprizanesljivi. Sredi meseca poskušajte s kakšno srečko ali drugo igro na srečo, saj vara bodo zvezde naklonjene. Poskrbite za vitamine. D RAK (22. VI.-22. VIL) oločenih navad vam ni treba spreminjati, ker so ne- komu všeč. Slutite, da je pred vami izjemen trenutek. Blizu ste resnici, Z določeno mero previdnosti, vložene energije in pameti boste ta trenutek izkoristili. Sredi meseca se boste znašli v središču pozornosti. Lahko se sprostite. Zdravje: pazite pri gibanju, kajti mogoče so poškodbe ali zlom kakšnega uda. Nagnjeni ste k pretirani uporabi zdravil. P^n Treba bo obnoviti nekatera stara prijateljstva in poznanstva, Ljubezen: podajte se v akcijo, čas je ugoden. Začetek meseca bo ugoden za opravila z denarjem ali dela, povezana z njim. S partnerjem delajte previdno. Napako ste zagrešili, vendar hujših posledic tokrat ne bo. Nastavljena je zanka, zato pazite, da se ne zapletete vanjo. eleli boste na vsak način ugajati, zato boste naredili M £ DEVICA 21 (23. VIII,-22. IX.) lOrali se boste odločiti za eno od dveh variant, čeprav vam niti ena ne bo všeč. Dnevi pred vami bodo razgibani, vendar ne vedno prijazni. Tisti, ki vas imajo radi, pričakujejo od vas nekoliko več nežnosti in pozornosti. Vzemite si čas zanje. Glede na obdobje, ki je za vami, bi marsikdo pričakoval, da boste izčrpani, a vi imate v zalogi še dovolj energije. Potrebovali jo boste, ker je pred vami vi- T o, dfi harno obdobje. C TEHTNIC S ■ (23. IX. - 22, X.) apmneniti načrte, ni tragično, zato takrat, ko do tega pride, ne razmišljajte dolgo, V nekem primeru morate popustiti. Partnerja boste jemali kot nekaj samoumevnega. Ne boste mu posvečali posebne pozornosti pa tudi vaša čustva bodo bolj površinska, zato bo mogoče užaljen. Poskrbite za razvedrilo. Pokazala se bo možnost za zvezo z osebo, ki ima višji položaj. V ŠKORPIJON J (23. X. - 21. XL) časih ste nekoliko preveč kritični, zato malo popustite pri merilih. Osebne težave vam bodo dale precej dela in vzele kar nekaj energije. Iskren pogovor s partnerjem je nujno potreben. On vas bo tudi najbolje razumel. Na delovnem področju ne smete izgubiti razsodnosti in ne sumničite povprek, ker vam bo samo škodilo. Izogibajte se sporom z nadrejenimi in v službi se boste kar dobro počutili. Pen je« kratko rečeno, Ves(n1kova me^dčna priloga in ima tudi ^Icer zvezo z naravnim mesečnim clklusem^ Ustanovljen Je bil, da bi, v skladu z Imenom In asociacijami, učinkoval kot časopisni pen (tnale) In penetrantnež Iprodiralec) ter bil poln fotografij, kakor se za tabloid spodobi, napako. Finančna stiska bo trajala do sredine meseca, potem bo nekoliko popustila. Čenče vam bodo prišle do ušes. Če jih ne boste mogli preslišati, jih preverite. Ker ne razmišljate dovolj o sebi, prihaja obdobje, ko boste prisiljeni razmišljati o stvareh, ki jih že nekaj časa potiskate vstran, čeprav se zavedate, da so pomembne. t KOZOROG (22. XIL - 20. L) animive družbe in zabave. V šolskih zadevah ali v službi se bo nekoliko zataknilo. Imeli boste veliko energije, zato se boste tudi dobro počutili, .Zdaj je treba opraviti zadeve, ki jih že dolgo odlagate. Nujno se je treba soočiti z manj prijetnimi stvarmi. Na ljubezenskem področju se vara obeta lepo in harmonično obdobje. Ne pokažite, kaj mislite o sodelavcih, in ne precenjujte set N VODNAR (21.1. - 19. II.) ekoliko neprilagojeno obnašanje bo prineslo težave, boste pa ob tem spoznali neko zanimivost. Včasih bodo vaše dobro delo jemali kot vašo slabost. To naj vam ne vzame volje. Dolgoročno ste zmagovalec. Poskrbite za sebe in razgibajte svoje telo. Ostanite pri svojih stališčih in se izogibajte temu, da bi drugi pretirano vplivali na vas, saj boste tako vedno bolj odvisni od njih. Povejte, kar jim gre! as za domišljijo in mistiko. Zelja, da bi partnerja I RIBI (20.11. - 20. III.) prikrojili po svoji zamish, ni ravno najboljša. Uveljavljanje za vsako ceno ne bo prineslo pozitivnega rezultata. Ne obremenjujte se preveč in ne zahtevajte preveč od sebe. Naučite se opazovati svoje reakcije na določene zunanje situacije, s katerimi se srečujete vsak dan. Marsikaj se da zlahka spremeniti, oe poznate samega sebe. Izdaja ga Podjetje za informiranje.Odgovorni urednik matičnega časopisa je Janlro Voick. uredniki Pena so Bojan Peček, Jože Rttuper in Irma Benko. Oblikuje ga Endro Cčnlčr, za fotografija skrbita Nataša Juhnov in Jure Zauneker, lektorira Nevenka Emri. Računalniško go oblikuie Robert J. Kovač. Za Pen ni posebne naročninel P^n januar 2001 Pen VESTNIK 16 Čas grj;,svojo pot in mi z njim Poglejmo na znanih obrazih, kakšne spremembe nas čakajol , r Lisa. Marie Presleypxi. 32 letih, ko je bUa še vedno kot najstnica. Trikrat se je ločila. Danes, pri 39 letih, se je dobro zredila. Rada je in. se udobno oblači. ■•fti t i ...je a •'5 ■'i tokrat ■ Kris-tyna. Kako se piše, ne vemo, poslikal pa jo je znani fotograf 1 John Copeland. Doma ni iz kakšne vasi na obrežju reke Kongo v Afriki, ampak iz mesta ob Seini. Je torej Parižanka. Linda Evans, ki jo poznamo kot Krystle Carringon iz pred leti popularne nadaljevanke Denver klan. Njene takratne obleke in pričeska so postale legendarne. Danes je Linda stara 58 let. Rada potuje. Takšna, nenaličena, je bila pred enim mesecem na londonskem letališču. David Haselhoff v nadaljevanki Obalna straža. Danes, pri 48 letih, se ne postavlja H več s svojo ■ postavo in lepoto. ■ V anoraku se je ■ pojavil na ulici in ^-■1 itčz. i Claudia preseneča f Claudia s svojim nekdanjim Timom Minila sta dva meseca, odkar smo poročali, da je velika ljubezen med Claudio Schiffer in največjim svetovnim rokohitrecem Davidom Copperfieldom, ki bi se morala končati s poroko, končana. Claudia se je namreč na hitro in na vso moč zaljubila v angleškega playboya in jnilijonarja Tima Jefferiesa in se z njim pokazala pred presenečenimi gosti na neki prireditvi v bolgarskem veleposlaništvu v Londonu. Spet moramo poročati! Naj povzamemo naslov iz nemške revije Freizeit Revue: »Vroča ljubezen v mrzlem snegu«'. Tako je naslov reportaže, iz katere izvemo, da se je naše dekle, staro zagrizel v štručko z vročo hrenovko. trideset let, pokazalo na silvestrovanju.v St. Moritzu z novo novo ljubeznijo. Tokrat je I srečnež (?!] 45-letni j milijonar iz Hambur-f ga, Christian Volkers, F 1 S: Chtistian Vbikers s svojo nekdanjo soprogo Anno Mario Iz Bele hiše v NY .a k k< trgovec z nepremičninami Poznanstvo ni povsem novo, saj poznavalci pravijo, da so ju videli skupaj že oktobra na neki prireditvi, ki jo je organiziral Armani v nekem newyorškem hotelu. Tim je menda komentiral: »Uboga Claudia, če me je morala zapustiti zaradi nekaj milijončkov več ...!« Ze se je začelo Ji JI Dolgo sta iskala in zdaj, v januarju, sta jo tudi našla. Hišo v New Yorku namreč. Ker je Hi]lary Clinton postala senatorka te zvezne države, mora v tej državi tudi bivati. Kupila sta vilo, zgrajeno v petdesetih letih. Zjutraj, ko bosta šla v službo, v kopalnici ne bo gneče. Vila ima namreč sedem kopalnic, šest spalnic, velik vrt in bazen. Še prej preden je uradno, z vsemi zakoni, postopki in ceremonijami, postal prvi človek Amerike, že se je znašel na prvih straneh revij, ki se ukvarjajo s trači. Trenutno kroži naslednja »novica«: govori se, da si je nenavadno blizu z Bo Derek. Seveda je ta igralka, do katere v osemdesetih letih ni mogel biti ravnodušen noben moški, še danes prava lepotica. Spremljala ga je na predvolilnih shodih. Laura Bush, soproga predsednika, pa se je o igralki takole izjasnila; »Najprej mora shujšati za 12 kg, spremeniti frizuro in menjati stil oblačenja ...« Bralci Pena se predstavljala Pen------------------------- Olga Antič iz Križevec pri Ljutomeru Tristo let bi bilo premalo za vse želje Nekaj časa se mi je zdelo, da še nisem pripravljena na takšno predstavitev, kot jo prinaša Vrstnikova priloga Pen. No, nazadnje sem le ^popustila^^. Padla s češnje, si skoraj odsekala prst... Najprej lahko povem, da sem imela zelo zelo lepo otroštvo. Bilo je predvsem preprosto, kot so bila preprosta tista prva leta po drugi svetovni vojni Še posebej zanimivo je bilo na paši v okolici mojega rojstnega kraja Iljaševci, kjer smo se zbirali skoraj vsi otroci, se igrali razne igre, kurili ogenj... Kmalu sem bila »usposobljena« tudi za rezanje povresei, ko je bila mlade v. To sem rada delala in prav tako me je veselilo, ko smo ročno želi. Jaz sem delala povresla, vezala in tudi nosila snope na kup. Hodila sem bosa in nič me ni pikalo po strnišču. Takrat smo si utrdili podplate na makadamskih cestah. Prav tako imam lepe - Poklic: učiteljica v pokoju - Starost: okrog šestdeset let - Teža: nekoliko preveč kot bi bilo prav - Priljubljeno oblačilo: kratke hlače (če se le da) - Mnenje o možu Borisu: je čudovit moški - Krajšanje časa: slikanje na steklo, pesnikovanje, fotografiranje, rože ... ..'tv'' iff- i A t . s; .yt 4. a' ■$ js i t To je spomin z maturantskega izleta po nekdanji Jugoslaviji. Tedaj sem imela dokaj vitko postavo, ki sem jo skušala ohraniti približno do 40. leta. Prva leta mojega učiteljevanja spomine na jutranja opravila skupaj z mamo na vrtu ali njivi, in to še pred poukom. Neprijetni dogodki pa so bili, ko sem padla s češnje, z višine okrog petnajst metrov, in se precej popraskala, ko sem si skoraj odsekala prst na levi roki, se zaletela v drevo, ko smo se kot otroci skrivali, ko sem padala s kolesom med učenjem ali divjanjem . Zelo neprijetno sem se tudi počutila, ko sem v šoli dobila slabšo oceno kot pet. Če sem dobila štiri, sem se znala celo jokati. Učiteljev nisem krivda, ampak sem iskala krivdo predvsem pri sebi. No, to se ni zgodilo ravno dostikrat, kajti vse razrede sem izdelala z odličnim uspehom Čudovita leta Mislim, da si ne bi mogla izbrati boljšega poklica, kot je učiteljski. Po končanem učiteljišču v Mariboru sem imela dve izbiri: ali učiti na osemletki na Razkrižju ali v Križevcih oziroma na podružnični šoli v Logarovcih Odločila sem se za Logarovce. To so bila zame res čudovita leta Prelepo je bilo življenje z vaščani. Pri vsaki hiši sem bila doma, sprejeli so me kot svojo. Medtem sem tudi spoznala Borisa in se poročila. Po štirih letih dela v Logarovcih sem se preselila na matično šolo v Križevcih pri Ljutomeru, kjer sem poučevala zemljepis in družbeno-moralno vzgojo, vmes, po potrebi, pa še marsikaj drugega. Mislim, da me niso mogli pregovoriti edino za glasbeni pouk. Pojem sicer rada, z instrumenti pa sem skregana. Naredila pa sem sprejemni izpit 02. preizkus za violino Kot učiteljici mi je bilo skoraj vedno lepo, še zlasti v razredu med učenci. Še nekaj let po upokojitvi sem bila vznemirjena, ko sem zjutraj opazovala otroke, ki so šli v šolo. .Vleklo me je, da bi šla tudi jaz z njimi Imam občutek, da je še marsikaj ostalo v meni, v mojem srcu, česar jim nisem povedala. Navdušila sem se tudi za poslikavo steklenic. Potem ko jih nekaj časa opazujem, mi same sporočijo, določijo, kakšen naj bo motiv. r J t Bilo mi je eno leto, ko je nastal tale posnetek. Mislim, da sem zaprla oči zato, ker je preveč »blisnilo«. t ** iJSli ‘.M M J*® t. š s 5" Vk-hSd'! Ki, 3 K? <• Konjički, skrivnosti V življenju me zanima veliko stvari. No, za šport ravno nisem, razen za hojo. Najrajši grem nabirat gobe ali na sprehod v gozd. Zanimam pa se za gimnastiko in rada plešem Imam veliko konjičkov R,ada kuham, fotografiram, slikam na steklo, kvačkam, pletem, skrbim za rože (se z njimi tudi pogovarjam), delam na vrtu, pišem pesmi, zbiram posebne predmete v naravi ,,. Ustvarjam zase, za svojo dušo ter za darila svojcem, znancem in prijateljem Želim Želim te celo razgrnili, plodna knževska ponjava, izreči hvala, da daljava tisočkrat prehojena že z bosimi nogami vselej je branila usta pred okrutno bedo. Želim zapeti pesem dedov, babic in tetic in s skromno prleško besedo nazdravljam z vinom ^asadskih goric. Želim odkriti gicdi pozabljenih vonjav, okus napetih njiv in brazd, zoranih s konjsko vprego, zapeti pesmi med zorečim klasjem, čutiti vonje pokošenih trav. JOŽKO G. BIS 1 I ’■ To je ^’n(t mojih pesmi, ki sem jo posvetila domačemu krajo Ali sem kakšno posvetila tudi svojemu možu Borisu, pa naj ostane skrivnost Lahko pa izdam, da je čudovit, i' ker me razume, ' predvsem mene kot osebnost, moje čustvene muhe... a Ob koncu naj še I povem, da mi je lepo v življenju ter da I imam še toliko na-I Črtov in želja, da bi 1 bilo tristo lot pce-l malo za njihovo I uresničitev. I