89 Glasnik SED 64|1 2024 Knjižne ocene i n por očila Špela Ledinek Lo zej edine še živeče v knjigi predstavljene majerice Cilke Mlakar; navdušujoče pa, da so prišli tudi predstavniki mlajših ge- neracij, ki prevzemajo majarstvo in si- rarstvo v planinah (npr. Lucija Gartner, ki pase in siri v planini Laz); torej tisti, ki so in še vedno sooblikujejo in ohra- njajo planinsko življenje in jim je avto- rica posvetila knjigo. Osebno pa sem se razveselila tudi študentk z Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo, ki jih zanima planinska in konservatorska tematika, in jih do nedavnega nisem srečavala na tovrstnih dogodkih. Za konec le še parafraza zaključnega stavka uredniškega uvodnika (str. 13): Anka Novak in Saša Roškar sta nalo- go zastavili velikopotezno. Drugi razi- skovalci se bomo na tem temelju laže posvetili posamičnostim, dopolnitvam in premislekom o spremembah in trdo- živostih. Knjižne ocene i n por očila Milan V og el* MIRK O OSOJNIK (ur .): Pr ežiho v V or anc v og ledalu K or ošk eg a fužinar ja 1 95 1–200 7 Pr ežiho v a us t ano v a in Ja vni sklad RS za k ultur ne deja vnos ti – Območna izpos t a v a R a vne na K or ošk em, R a vne na K or ošk em 2023, 2 zv ., 430 s tr . Pri Prežihovi ustanovi na Ravnah na Koroškem sta ob 130-letnici rojstva Prežihovega V oranca izšli dve knjigi z naslovom Prežihov Voranc v ogleda- lu Koroškega fužinarja 1951–2007. V aktu o ustanovitvi – septembra 1996 v Kotljah – je zapisano, da je »njeno de- lovanje v prvi vrsti namenjeno razvoju in napredku koroške regije in ohranja- nju slovenskega jezika in kulture med koroškimi Slovenci na avstrijskem Koroškem,« izvajala pa bo zlasti nasle- dnje dejavnosti: podeljevanje štipendij študentom za diplomski in podiplom- ski študij, znanstvenoraziskovalna, kulturno-umetniška in založniška de- javnost. Zbornik obsega skoraj devet- sto strani. Koroški fužinar je bil dese- tletja izredno pomemben informator ne le za Koroško, marveč za širšo javnost. Publikacijo je leta 1951 začel izdajati upravni odbor Železarne Guštanj in jo podnaslovil Glasilo guštanjskih žele- zarjev, urejal pa jo je uredniški odbor. Pozneje je v tem okviru izhajal tudi kot Informativni fužinar, izšlo pa je več posebnih številk. Med uredniki sta bi- la med drugimi Prežihov brat Avgust, ki je že od prve številke skrbel za V o- rančevo dediščino, in pisatelj Marjan Kolar. Tajnik ustanove in urednik izdaj Mirko Osojnik je med 114 prispelimi za tisk izbral 82 člankov. Izbrane članke je razvrstil v deset raz- lično obsežnih sklopov, med katerimi so najobsežnejši Umetnik in revolu- cionar, Prežihova proza in Spomini, v druge pa tiste, ki obravnavajo Prežihov jezik in slog, politično življenje, nje- gova pisma, uprizoritve Prežihovih del na odrskih deskah in v filmu, prevode v tuje jezike, ponatise in sestavke o njem, končuje pa z mementom legen- darnega Franca Sušnika: »Tej doma- čijici je po starem ime Prežihova baj- ta, pod katero je babica Liza, tista, ki je pod to bajto žela ajdo zadnjo bart. Zdaj je hiša vsa obnovljena z dinarji, ki so jih nabrali šolarji, z dinarji, ki so jih dali delavci, svoj kulturni davek, z dinarji, ki so jih zaslužile knjige slo- venskih založb.« Za obnovo Prežihove bajte, kjer je njegov oče leta 1911 pr- vič zaoral na svoji zemlji, je Prežihov sklad leta 1975 začel za obnovo bajte zbirati denar prek »Prežihovega dinar- ja«, na katerega se je odzvalo tudi 224 slovenskih osnovnih in srednjih šol. V vseh sklopih so Prežihovo literar- no in politično delo, zlasti pa njegova človeška drža, zelo visoko cenjeni. Josip Vidmar ga označi za »človeka enkratnega navdiha,« Lidija Šentjurc na vprašanje, ali je bil Prežih pisatelj ali komunist, odgovarja, da oboje, An- ton Slodnjak ga označi za »genialnega bukovnika, ki sta ga primorali osebna nadarjenost in rodovna solidarnost, da je na leposlovni način prikazoval ži- vljenje ljudi svojega rojstnega kraja v Mežiški dolini.« Tudi Jože Koruza, so- urednik prvih dveh od dvanajstih knjig Prežihovih zbranih del, ki jih je dokon- čal Drago Druškovič, ga obravnava skupaj s koroškimi bukovniki, kot je bil npr. Drabosnjak. Kot človeka in pi- satelja ga je, ko je ilegalno živel v Lju- bljani, občudovala njegova medvojna kurirka Kristina Brenkova. Veliko o * Mi l an V og el , uni v . d i p l . e tnol og i n p r of. s l o v enš či ne, up ok oj eni k om ent at or v k ul tur ni r ed ak ci j i Del a; m a v cm i l an@g m ai l . com . – P r i s p e v ek j e b i l 29. ap r i l a 202 4 p r ed- v ajan na tr e tjem pr og r amu R adia Slo v eni ja v sklopu oddaje S knjižneg a trg a. T u g a obja v ljamo z malenk os tnimi spr emembami. Tema Avtor* 90 Glasnik SED 64|1 2024 njem povedo prispevki o delovanju po letu 1930, ko je moral pobegniti čez mejo in je nato kot partijski funkcionar prepotoval skoraj vso Evropo, v Pa- rizu vodil knjigarno in Rdečo pomoč za španske borce ter s Titom sodeloval vse do vrnitve v Ljubljano leta 1939, o kratkem ilegalnem življenju na Dolen- skem in v Ljubljani, izdaji domobran- cem in poti preko Begunj do Mauthau- sna, kjer so ga pred krematorijem rešili tovariši. Njegov kurir na Ravnah Ivan Kokalj zapiše, da ga kot človeka resni- ce ne bo nikoli pozabil. Več je člankov o njegovem povojnem delovanju. Pretresljivi so prispevki ljudi, ki so se z njim, hudo bolnim, srečali tik pred smrtjo. Njegov predvojni založnik Ci- ril Vidmar ga je z ženo obiskal v ma- riborski bolnišnici. V oranc se je pred njima zlomil. »Prežih se je naenkrat zgrabil za glavo, se vrgel vznak na divan in iz njega se je iztrgal najstra- hotnejši jok, ki sem ga kdaj doživel. Njegova še vedno močna ramena so se krčevito in sunkovito stresala, toda jokal je brez glasu tisti grozni jok, za katerega ni tolažbe in utehe.« Čez štiri- najst dni je umrl v 57. letu starosti. Na enem mestu zbrani prispevki pove- do o Prežihu več kot marsikatera štu- dija o njem, zato bodo v veliko pomoč vsakomur, ki se bo še zanimal za delo in življenje tega velikega Človeka. Knjižne ocene in por očila Milan V og el Knjižne ocene in por očila Mar uša K osi* BL AŽ B AJIČ, AN A S VETEL (ur .): Sensor y En vir onment al R elationships: Be tw een Memor ies of t he P as t and Imaginings of t he F utur e V er non Pr ess, Dela w ar e 2023, 2 1 6 s tr . Zbornik Senzorični okoljski odnosi: Med spomini na preteklost in pred- stavami o prihodnosti (Sensory En- vironmental Relationships: Between Memories of the Past and Imaginings of the Future) 1 prinaša tematsko in 1 Nastanek zbornika je tako tematsko kot tudi v smislu raziskovalnih vprašanj in metodo- metodološko raznovrstna poglavja, ki jih družita zazrtost v prihodnost ter ponovno presojo senzoričnih okoljskih odnosov. Rdeča nit prispevkov je torej zamišljanje prihodnosti, prepleteno s senzoričnim doživljanjem okolja. Av- torice in avtorji proučujejo, kako se ča- sovnosti vpisujejo v naravne in urbane (po)krajine in s tem obarvajo čutno za- znavo. V prispevkih so okoljski odnosi jasno prostorsko umeščeni oz. poveza- ni z raziskovanim krajem. Po besedah urednikov Blaža Bajiča in Ane Svetel je namen zbornika po- vezati senzorične okoljske odnose z zamišljanjem prihodnosti, zanimanja za raziskovanje tovrstnih tem v sen- zorni antropologiji naj bi bilo doslej premalo. Kot v spremni besedi zapiše loških usmeritev navdihnila okrogla miza z naslovom Senzorični okoljski odnosi – med spomini na preteklost in predstavami o pri- hodnosti (Sensory Environmental Relation- ships – Between Memories of the Past and Imaginings of the Future), ki so jo leta 2021 pripravili na kongresu Mednarodne zveze antropoloških in etnoloških znanosti (Con- gress of International Union of Anthropolo- gical and Ethnological Sciences (IUAES)) v Šibeniku. Rajko Muršič, pomenijo »obrati« (tu- di t. i. senzorni obrat) v humanistiki in družbenih vedah postopen napre- dek v razumevanju, odražajo pa tudi splošno družbenopolitično ozračje. Vzroke naraščajočemu zanimanju za antropološko proučevanje prihodnosti je potemtakem treba iskati zlasti v ob- čutkih negotovosti in nestabilnosti, ki so se ob prelomu tisočletja okrepili za- radi raznovrstnih »kriz«, vojn in pred nedavnim tudi pandemije covida-19 (glej npr. Gulin Zrnić in Poljak Istenič 2022). Nadalje urednika poudarita tudi (navidezno) protislovje med čutenjem in prihodnostjo. Kako torej razumeti in presojati občutenje potencialnih priho- dnosti ali pričakovanje teh? V poglavjih zbornika se senzorični okoljski odnosi vzpostavljajo kot ne- dokončni, negotovi, odprti in prežeti z raznolikimi predstavami ter zamislimi o prihodnosti. So v procesu nenehnega spreminjanja in prilagajanja – tudi na okoljske in podnebne spremembe ter onesnaženost. Linda Lapiņa raziskuje časovno-pro- storski preplet osebnega in okoljske- ga žalovanja v jezerski pokrajini v Kopenhagnu. Utterslevsko močvirje * Mar uša K osi, mag. socialne in k ultur ne antr opologi je, fp6.mar usa.k osi@gmail.com.