Z50 itnflhL ZL Crna M vtrnarjer. XU1I. leto. tarnati v rti*k rrirr. »topna petit vrsta u enkrat po 14 vin , aa dvakrat po 12 vam. aa trtam aH večkrat po 10 vm. Prt vezati Lpcavmsrva naj poti h a m > naročnine, reklamacije, ki jt adnuatstratrvne stvari itd Na nafii'iU Ne; i*t« o» t nt \ p*»siat\ r naročnine se ne ozira. celo leto pol leta četrt leta na mesec .Slovenski Narod* velja po poŠti: Avstro-Ogrsko: za Nemčijo: celo leto.......K 28** za Ameriko in vse druge deiele: celo leto.......K 30" 2fr— 13 650 230 Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telelon it 85 Izjemno stanje v Ljubljani Pod tem naslovom je priobčila i njalno - deuK>kratičua »Arbeiter Zeitung« članek, v katerem med dru- » Dekret o Hribarjevi nepotrdit-v i je datiran i dne 6\. avgusta. Deželni predsednik baron Srhsrarz m je .lal dosti rana. predno ga je oočinske-ia svetu izročil. Oči vidno naj bi kran>ki dež. vladi ae je cisto pravilno aodilo. da bo rarrla^itev ner*>tr- vi i»k. a še eez to ao videli strahove ali pa ao jih hoteli videti, kakor *\noh poarvi najmočnejša «4ran barona Sehtr; kar kažejo redne orviniške * racije in policijske prepovedi. Mladobarouizirani deželni »dnik očitao hrepeni dobiti si ■»•as jako važne osebnosti in a« poslu-nije v ta namen najstarejših policijskih praktik. Tej ambiciji se je za- \aliti. da se zgodi vse mogoče, da bi — predstavila Ljubljana kot nevarna *ia in mali slovenski narod kot na-rod hudičevskih veleizdajaicev. Kravi izid september*kih dni 1V*>* ajveč posledica te fikcije in ko ao ti j-^iki zapadli pozabi in aa ae lajat* oranje zopet popolnoma uredili t feakje. so morala umetna sred-•vi dokazovati nadčloveško • most kranjskega dež. :..ka. Samo iz te čast i laik o m nost i barona Sehsrarza si je tolmačiti Hribar-ero nepotrditev. Odstavljeni župan ♦ opravljal svoje mesto ie petkrat zapored." »Arbeiter Zeitung karakterizu-jt potem Hribarja seveda tako. kakor ga sodijo socijalni demokratje. 'ia je namnV- nacijonalističen buržoa. nravi pa izrecno, da je bil vedno • rno - rumen Avstrijanee in da bi ga orala avstrijska vlada smatrati kot • -•-e vrste, v kateri je z dvoumnimi besedami trdi!, da ouausv ji velikoerbska. prtvtiava>r arijska pro-paaranda~ V zvezi a tem so bila pro-vokatorična hvalisanja veteranstva in vsakovrstni tendenc i joz ni lojal-Sjostni izbruhi. \a večer 17. t. m. je bila v LJubljani brezpomembna, de- dvajse* nezrelih pobov. Klerikalno ie je trudilo, da bi ta skoro i dogodek napihnila v veliko protidinastH do demonstracijo in zapletalo v svoja poročila vsakovrst-re vele izdajniške klice, ki jih noben človek slišal ni; končno pa aa proti-klerikalni listi navedli imena, katerim se ni nagovarjalo in dokazali, da so kili udeležniki te ann»nstracije — klerikah i sami. Gotovo je pikantno vedeti, da -*o ljuti u bi ja le i Hienertha in oleitrukcijonisti poslanike zbornice doma najzvestejsi pomočniki eksponenta istega gsasav ai. Bienertha.« Svoja izvajanja koačajc »Arbeiter Zeitung«: < »« i vidno *>i hoče g. baron • Sr-hirarzi urediti neoficijalno izj* m-r.o stanje, ker menda ni zadano nnesen dokaz nj**gov»- ahsol ne nezmožnosti. Kranjska je pač ma. na dežela in Slovenci »o majhni r,; -1. a to vendar še ni zadosten vzroi za LISTEK. 0 koleri no Rranfitem Odkar se je okrog srede 18. sto-Vtja od naših krajev menda za vedno poslovila kuga. prihajala je k nam v av njena, ne dosti boljša sestra, ko-In prav te dni se zopet plazi -r/g naših meja in preži, kako bi jih rsstoptla. Pa najsi smo še tako go--* ljubili ljudje, kolere nihče ne mara svojo streho, marveč vsakdo gle->a. kako bi ji čim jasneje namignil, naj le gre mimo in naj si toplo leec poišče kje drugod Kajti >ra je kakor tisti jež v liaićnem ■ »- 1*- more. ne miruje preje. *dno ni iz svojega brloga iztisnila ;»-gove prebivalce, da se more "'^m v njem slobodno razcepe rit i v svoji nemilosti. Ker je torej stvar takšna, ne bo-nezanimivo videti, kako se je melila gospodariti po naših hišah kočah prejšnje čase, ko je še niso znali tako dobro, kot jo poznamo •i-nje dni. Priklatila se je ta nemila tujka Azije, kjer ima svoje stalno domovanje v porečju velike reke Ganges Indiji. Zato ji tudi pravimo azijska 'lera ali prava kolera, katere ai zamenjati s eholera nostras ali s kolero, v naših krajih udomačeno, ki ni drugega nego s bljuvanjem adrav-^na huda driska, kakršna se v potet-času tako poajoatoana pojavlja zlasti pri dojenčkih, pa tudi ty\*»*\ «i-raslimi ljudmi. Dočim pa le-tej zapa-«1^ razmeroma le majhen odstotek obolelih, terja prava ali azijska kolera povprek 40 do 50% člasreskih žrtev. Prava ali azijska kolera, o kateri nam zadnje nw dan na dan vedo p*>-v eda t i čauiopisi. da se je pojavila zdaj tu. zdaj tam, »trah in trepet vzbuja-jo^a pri starih in mladih, pri kmetu in pri gospod i, je infekcijsk.i bolezen. Povzroča jo, kakor je 18K*. 1. dokazal -loviti zdravnik Robert K o c h , majčkena, majčkena *tvarira, takozvaaji Kommabacillus . če pride v nase črevo. Dočim torej nalezemo kugo, če lf pridemo v dotiko z okužencem, ali le pridem«* v njegovo, s kužnimi Kaeili prepojeno ozračje. nalezemo kolero le tedaj, če po nepazljivosti pridemo v dotiko z izmečki ali odpadki človeka, ki je obolel na koleri. Kajti v tem slučaju je nevarnost, da se a temi izločili, v katerih je vse polno tistih majčkenih, za prosto oko povsem nevidnih, komabacilov, onesnažimo in da potem te bacile sami na je*tvini ali v pijači dovedemo v svoj /elodec. Ce želodec ne proizvaja dovolj velike množine solne kisline, gredo ti bacili neprebavljeni skozenj in pridejo v črevo, kjer se z neznansko h i trico razmnože tako, da povzroče hude driske in bljuvanja. V drugje dele telesa se ne razširjajo. Z odpadki in izmečki vred pridejo ti bacili potem zopet na dan ia tako jih lahko nalezeš, ako aopieaidmo izpiraš bolnikovo perilo ali • pra\ i.-lio, da jih vladajo talentje, ki ne ik*»ev,ejo najskromiiejse ^rednje ■sata. Seveda aa kaše. da se to nedu hovito tiran>t\«» krasno vjenia s slavnim Bieiiertlio\mi sistemom. Klerikalna revolucija aa Portugalske!. i." l»rzoja\ ke - Portugalske poročaj.*, da -<* nahaja Litsi»ona v oltsednem stanju. Policijska oblast je v rokah vojaaasne. Vse te varstvene naredite j** |H»vzr«H*il komplot, ki je bil nap rjeu /.4>j»«*r dos«*«laiijo \ ia«l«», zo|>«r dinas>tijo. iojmt mladega kralja Mamin*a. Na Portugalskem Me dve -*ranki. M ranka regeneradorjev in stranka pr«»gre^i.^tov, ki zasledujeta t-dini sii oter, dobiti moč v svoje roke. Slabe finančne razmere dinastije za časa prejšnjega kralja dozia ( ar-■ - />'■•■ pri|M>uiogli* tema -Irankama k njih >viat intrigam,> katerimi onemogo.-« vali \>ako resno parla-euTarn \ ai ;.• \a Portugal- skem je republikanska propaganda .iako razširjena in je dosegla ravno \>leii r-ga kar najlepša« uspehe, ker .ie bilo delovanje vlade in |»arlamen-ta po;»olrin:ia ueplorlno. Naposled je bil kralj Manuel prisiljen, razpustiti zbornico, kar je j>n izvršilo nekoliko prep4»zno. Nasprotniki vladajoče dinastije so delovali z vsemi sredstvi ter pripravljali ljudstvo k vstaji. Na «ri -tnini so ruvali republikanci, na onigi strani klerikalci, ki so izrabili ; e ■ "I '-je. ki vlada med Portugalsko in Vatikanom. Klerikaieem je pa asjiko sr»* še odkrili ta komplot ter ga vsaj za zdaj preprečili. Ti dogodki so značilni za klerikalno politiko. Klerikalci se, kakor znano, kaj radi ponašajo s svojim velikim patriotizmom in s svojo veliko ljubeznijo do vladajoče dinastije. Toda ravno oN »god k i na Kranj skern in Portugalskem so dokazali, dn so klerikalci samo t,diko časa l>a-ti.j • .« ni in Uinaniic-ui. dokler časa podpira dotična vlada oziroma država njihovo nečedno in sebično politiko. Kakor hitro pa hoče kaka država vsaj nekoliko omejiti klerikalna politiko, ki uničuje ves državni c rganizem. tedaj pokažejo klerikalci svoje pravo lice. Dočim molijo po cerkvah za zdravje svojega vladarja, pripravljajo po raznih samostanih iHimbe in drugo utorilno orodje, da z nasiJstvi. z ognjem in mečem uvelja v i jo svojo politiko. Iii če so sami preslabi, tedaj se zvežejo tudi z največjimi sovražniki cerkve, samo če so ti i ud i obenem sovražniki države, dinastije. t. m. so na Portugalskem nove volitve za državni zbor. ki se bodo vršile pod vojaško diktaturo. Veliko vprašanje, če bodo merodajni krogi znali pri teh voliavah izvoje-^ati si zanesljivo vladno večino. Na Portugalskem ne razumejo te umetnosti. Od 1. februarja 1908, ko sta bila umorjena don Carlo in njegov najstarejši sin. niso niti enkrat poskusili ustvariti normalnih razmer na Portugalskem. In vendar je tudi na Portugalskem samo enega treba — trde pesti.resnega.energičnega drža ah i ka. ki bo s tem. da popolnoma nkroti preošabne in premogočne klerikalce, pripomogel gospodarske* in kulturno zaostalemu portugalskemu narodu do svobode, ki edina more vstvariti boljše življenske pogoje. I) Zagorja oh Savi. Vedno lepši se kažejo sadovi Čo~ balovega izobraževalnega društva. Dne 15. avgusta sta radi prepira v neki klerikalni gostilni premogarja Omahne Adolf in Miha pobila na cesti tovariša Koprivška. Udrihala sta s kolom in hodila po njem, ko je ležal že nezavesten na tleh. Norčujeta se, prišedši iz zapora, da sta nesla kol v Litijo, ker jim tam primanjkuje drv. Oče A. Omahne je bil na nekem shodu v »Sokolskem domu« med glavnimi soc. - dem. razgrajači. Dne 21. avgusta so se pa delavci steklarne, najboljša podpora sistema >>Cobal«f med seboj kamnali po cesti in napadali s kolom. Vlomili so vrata v shod-liieo, metali kamenje celo v konja. Za spremembo pa vsaj vsak teden razgraja Kokolovska banda in upije: : Ćobal je naš buh«, mi smo socijalni demokratje, »porca m . . . . a«,»Auf!« in kar je še takih lepih cvetk. Županstvo pozivljemo, da ener* gično nastopi proti tem Cobalovcem. ki demoralizujejo našo mladino. Zanimive vesti krožijo po Zagorju, kako je namreč baje zavrnil neko opazko zaradi pregledovalcev v kousumnem društvu »naš buh« — > Kaj bo Gričar. ta bo podpisal, kar bom jaz napisal!« nadalje, da je dan pred občinskim volitvam poslal slovaški renegat v Cobalovo konsumno društvo vizitko z vsebino: »Prepozno, delavcev ni več mogoče preparirati.« Znamo, kaj naj bi značile te be* sede, znamo pa tudi, da je poturica hujši od Turčina, Ni čuda, da se slišijo med volilci vzkliki: »oj ti nesrečni besletov cekin!« Zapiši si to za ušesa mož častne besede in povej, kaj ti je Mihi nekoč pri perišcu tako skrivnostno poročal. Da so delavci že siti praznih čenč po shodih, stika s kapitalisti in hujskanja proti Slovencem, kaže dejstvo, da so bili pred zadnjim shodom po hišah videti lepaki, ki so obsojali početje Mihla. Delujte rajše na to, da se izboljšajo razmere v premogokopu glede dela. kakor zaslužka, da ne bo treba ženam v tujino odhajajočih premogarjev na postaji pretakati solz. in pokojnine, ki znaša mesečno od 8—24 K, brez kurjave in stanovanja. Govori se tudi, da dobi baje rudnik seznamek onih sodrugov, ki naj imajo boljši zaslužek. .o ali ee ravnaš z vodo. v katero «o tem ali onim f»otom prišla ta moril na telesca. Najnevarnejši raz-širjevalee komabacilov je voda. ker ti bacili v vlagi najdalj ohranijo pri življenju, dočim jih izsušen je precej hitro zamori. Pridejo ti na obleko, na roke, na orodje, od tod v usta. in če so enkrat tam, ho oni na dobrem, kajti zanje se z istim hipom začne veselo svat ovan je in množenje, ti na si na slabem, kajti zate se začenja hiranje in propadanje: Nekaj dni te muči driska. Naenkrat se začne telo z neznansko hitrostjo prazniti, spodaj in zgoraj, blato in izmečki ho čim dalje redkejši, zvodeneli, riževi, vodi ali redkemu in<* mku podobni. Bolnika se poloti neznosna žeja. katere pa ne more ugasiti, ker neprestano bljuva. Ker gre tolikanj tekočine od njega, jame upadati, da se v kratkem času kar izsuši. Poteze postanejo šiljaste, glas je hripav, poti se bolnik čim dalje manj. čim dalje manj je slin in jokati pri najboljši volji ne more, ker ni solz: vse izsušeno Telesna toplota je manjša in manjša, žila skoro nič več ne bije, ni dolgo, ko zastane popolnoma. In tedaj pristopi k bolniku angel miru. Seveda ni v vsakem slučaju tako hudo. Možno je namreč tudi, da se kolera pojavi edinole v obliki hude driske ali pa v obliki driske, združene s bljuvanjem, brez drugih spremljajočih pojavov. V tem slučaju okrevajo bolniki ponavadi ie v par dneh. So pa tudi ie teaf ko umro bolniki v par urah, ne dn jih sploh bila napadla huda driska. I mro namreč na zastrupijenju. Marsikdo okreva tudi če se ga je lotila kolera, kakor smo jo popisali zgoraj. Po jenja vat i začno driske in bljuvanja, bolniku zopet začne biti žila. začne se zopet potiti, zopet se mu pravilno zbirajo sline in dane so mu solze. Včasih pa se sredi takšnega okrevanja bolezen nenadoma pre-vrže na slabo: tresti ga začne mrzlica ali pa hudo oboli na ledvicah in tedaj kaj rada pride bela žena smrt. Zdravi se kolera s tem. da se h k usa omejiti izmotavanje, da se o jači delovanje srca in da se umetno nadomešča izguba telesu. neobhodno potrebnih tekočin. Nadomešča pa se ta izguba ali s tem, da telesu dovajamo tanina ali pa s tem, da pod kožo ali pa v žile dovajamo na poseben način razs t opijeno kuhinjsko sol. Najboljše sredstvo proti koleri pa je varstvo. Ce je kje kdo obolel tako, da upravičeno sumimo kolero, treba, da ga nemudoma ločimo od drugih ljudi. Toda le ne prevelikega strahu! Saj vidimo, da bolezen ni tako nevarna, če ravnamo previdno in po trajnem preudarku. Strah more ie zbegati, da končno sami ne vemo, kaj delamo in da se v svoji zbeganosti vedemo tako nerodno, da končno res istaknemo, česar smo se hoteli izogniti. Vsak slučaj obolelosti treba brezpogojno in nemudoma naznaniti poklicani oblasti. Pritajevanje more natftsjjib *** m mečke, katerih na noben način ni metati v- vodo. Saj smo videli, da se plo-dilci te bolezni ravno v vodi najbolj ohranijo in jasno je, da je voda, ki se v zemlji neomejeno razpreza na vse strani, najhujši raznašalec uso-depolnih komabacilov. Cim se je zaznal slučaj kolere, treba zapreti vso sumljive vodnjake in vodotoče. ali naj pa se vsaj taka osumljena voda preti povžitkom prekuha. Ker se bacili kaj radi primejo jestvin, zlasti mleka in sadja, treba strogo zabraniti razpečavanje jestvin, ki prihajajo iz osumljenih krajev ali od osumljenih oseb. Poleg tega javnega varstva je nujno treba tudi osebnega varstva. Predno jemo, treba da si vestno umijemo roke v desinficirani vodi. Jesti in piti je treba zmerno, da ne pride do motenja prebave, vsled česar bi obolelo črevo in postalo tem dovzetne j še za bacile. Če le začutiš, da ti je prebava motena, nemudoma pokliči zdravnika. Ako se z vso vestnostjo držimo teh varstvenih navodil, se nam kolere ni bati. Svoj čas, ko njenega bistva še niso poznali, je bila stvar seveda drugačna. Dandanes pa jo*tisti veliki strah neopravičen za vse tiste kraje, kjer se ljudstvo rade volje pokorava naredbam zdravniške oblasti. Toda discipline treba, brezpogojne pokorščine. Ce kje, je v tem slučaju samo-glavost najmanj opravičljiva, ker utegne roditi usodne posledice. V rudniškem konnumu je nmi sroljno ravnatelj Paiier nastavil poslovodjo neki nemškega, gluhega \ i teza. Za moko je napravil tako kunšten sklep, da jo prodaja delaveeni. ki morajo na >puf« jemati, za ^ 1<» \ m \ išje. kot ne dobi drugje. Tudi slanina in druga roba je tam najdražja. Odbor, k je nit Menda vendar uisi le malo. da bi kimal. Kako pa je • potovaleeui in >Halhcylindroa*s * Zanimiv možakar je tudi načelnik okrajnega cestnega odbora. Dasi je pred par tedni valeči neke toike določil višji lemljeineree m* tia jmreelnk ob okrajni centi no Lokah, m je vendar radi te meje z nekim posestnikom t omari I. Ker se je tožaril na svojo i»est, zahtevamo davkoplačevalci, da plača tudi stroške sam. Ik» se očisti kamnolom renegata Mi-< helčiča. se posipa rento z gramo-nssu. pomešanim z blatom. Ker v leca mastno plačo, ga p«»življemu, da naj S*saj enkrat oh deževju poarleda cesti« meti V rim novcem in *>iilferaju-skim vrtom. |«» kateri gazijo ljudsko solo obiskujoči «*4roei do gležnje v blato in \«*h> in naj /e iz m h ozirov ukrene, da se napravi potrebni kanal. Ali se vam nič ne smilijo ubogi otročiči. ki sedijo 3 do 4 nre z mokrimi nogami v šoli! Ra-smvedai samo. kako so se pred par leti kar tako med suho pobotali v zadevi za menjanja in stekanja smrek nad Iti cm debelih. Toda. kaj se hoče, neka roko umiva in pu tej praksi ceni-jo izvedenci ala Ta* t on recimo kake revte na par Mote j k meter, hogate-uin - ud mar ker ju «e po da za enake v »ote lepe gundne in š** »uvIhmi |*ar-eelo na najbolj prometi Znau-aj« n nadučitelj je g. li tlopisiiv je Mimničil kar štiri Ker se trem ni upal blizu, je tlolžil in denunciral nekega u u i ka (K njesrov ■ buiutii itapta je Au načel ni ka pisžarti** predlagal njegov on. švmemo naj še omenim. Prilagal za nadzorni - »ki *%ei «*udmark»vc res, *im na Toplici ni ?a nie»to predsednik.* nihee dru* M*««* »*»en. Heil! \ /)i|*dimu. za mbr ga je pa ijalelj Cobal. >. *ia je Sfia^ni ika % topliški Dnevne vesti. - Izjava. Pnšcdši v Ljal stcfcm i svojo dolžnost, da popravim vaš članek mGonja proti dr. Ta\^arju-. Ni namreč res in jaz tega tudi nikjer trdil nisem, da sc je meni svoj čas .: Sm->* fjaaar: ' i Mml j! > Po občinski svetovalo za hana Hribarja. Sploh nobeden dru 4 župan postati ni mogel in tudi mo> oseba takrat mu iz dalje m 1 postrv prihajala. V Ljubljani, 2b. avgusta 1910. dr. Ivan Tavčar. Seuzačno razkritje! Torej tedaj je vsa stvar očitna! Dne 11 jul. pogajala sta sc dr. Ti.čar in dr. zaradi županove ncpotrditve z Schsrarzotn. nekoliko rala sta v tej zj * iacf : on. zadnja in hn dne 7. se takoj prt obeh gospodih m smo pooblaščeni, da izjavimo sledeče L baronom Schwar-/em nista niti dr. Tavčar niti dr. Triller govorila nikdar nttf besedice o županskem vprašanju, z ministrom Haerdtiom sploh še nikdar v svojem živijenjiejnista govorila, 1 ministrskim baronom Bienerthom že več let ne. One 7. avgusta je dr. Tavčar na Visokem, dr. Tnller pa v Bohinju. — Ker si vendar ne ishti med nai podlega 1:1 take lurapanje. do-, da je moral kak zlobnež o uprizarjajo potem ti politični otroci infamno gonjo zoper napredna veljaka, pri katerih bi bili lahko vsekdar izvedeli pravo resnico. Pa toliko lojalnosti in poštenja v zadnjem času ialibog zaman iščemo v bližini .Učiteljske tiskarne". -f* »Slovenčeva* jezuvitska metoda Zavijanje, to je od nekdaj po •:1a vit no sredstvo klerikalcev. V zavijanju so^ res mojstri in v stanu so tudi, da se nalašč delajo neumne kot noč, če jim tako kaže. Tako so storili tudi zdaj Pa s tem ne bodo nič zbotjtali svojega položaja in se ne bodo rešili sramote, da so z baronom Schs/arzcm delali pod eno odejo za nepotrditev bivšega župana Hribarja Politični grehi mladtnov so da i Schwarzu največje orožje za boj proti Hribarju in v tem smislu so mladini največ krivi Hribarjeve ne potrditve. V Sctiwarzo-vem boju proti Hribarju pa so klerikalci skrivaj stali na strani vlade, kajti drugače bi se Sctiwarz, ko bi ne imel zasJombe pri klerikalan sploh ne bil lotil tega boja m bi bil v boju, ki bi ga bil sam začel, gotovo podlegel ler plačal svoj boj s svojo glavo. Tako je, pa nič drugače. »Narodni Dnevnik Por" nosti. Beležijo se celo take nosti, kakor je ta, da hoče vlada nre vzeti upravo Ciril - Metodove družbe pod svoje okrilje. S takimi in enakimi vrtin se namenoma vliva olje v ogenj in to od pemol nosna ntpaatlsrmnih strani. Že tako je poloaai skrajno težaven, pa se ga še tako lahkomiselno ali zlobno poostruje. To je naravnost neodpu>tljivo. 4- Zadnje odredb« Hri-aorja. Župan Hribar, dasi je slutil, da izide odlok o nepotrditvi njegovi, vršil je vendar pra\ do zadnjega čama svoje uradne dolžnosti. Bil je s svojega letovišča dan na dan v tesni zvezi z uradom, kateremu je ooposiljal lmojauvne predloge za občinski svet in pa rešene akte. v tem, ko je mestni magistrat posiljal za njim važnejše stvari v podpis. V nedeljo, 21. t. m , pripeljal se je župan Hribar v Ljubljano ter je takoj naročil, naj ga obišče v ponedeljek. 22. t. m., zjutraj mestni lizik, zdravstveni svetnik dr. Krajec Le temu je, potem ko se je z njim posvetoval o taktičnih sredstvih proti kolen, dal obsežna naročila, kakšne odredbe je takoj izdati, kakor hitro bi se uradno k o ustanov al prvi slučaj kolere \ Trstu Ravno 1 trenutku, ko je bil župan Hribar obveščen o nepotrditvi, prišel je svetnik dr. O. Krajec k njemu s konceptom oklica m z rešitvijo ostalih naredeb, katerih aprobacijo je župan seveda prepustil potem raac.Mratnemu ra\natelju Vončini. - Provokaterstvo. Bivši župan Hribar nam pise, da se je pred nekaj pri njem mlad elegantno ki ga je prosil posojila 10 kron. Ko mu je Hribar odgovoril, da mu posojila dati ne more. !?ehmkPFe^^ ki mh rok izpred sebe, iz-prosemh 10 kron. katere * ooimml vrniti 1. sep-Poslavtjajoc se. zagotovil je Hn barja še. da je bd in da i Hnbar pa da to govorjenje ne j. da ga potem m prav in da bi bil to zatrjevanje pndržal zase. — Dne 22. t. m. je oglasil »tehnik Fe-zopet pri bivšem županu, ga da bodo on in d ruci tali ob njegovi strani pa naj se zgodi kar Hribar mu je odgovoril na to, zanj nikomur prav nič da pn poroča mia-vzdrže vsakršnega aie razmere v je kot ročd nič v lar.ko proti renčič* nam |n to za Pose, prosil je .Ferenčič* zopet 10 kron, češ. da jih prav gotovo vrne 1. septembra in Hr.har mu je v resnici, ker slučajno m imel desetaka pn rokah, izročil manjšo vsoto. - Takoj na to informiral ^e je Hnbar glede .Ferenčiča*. ter je izvedel, da jc .tehnik Ferenčič- v krogih slovenskih akademikov soion neznan. — *kega V zadevi prezidave obcvn-it. 5OT v Idriji je enec* priobčil doslovno razsodbe naea nega sodišča, idrijski novičar jc razsodbi dostavil: .Toliko so vpili in prsali. kako ovira deželni odbor biaajnnosno delovanje občinskega odbora, sedaj imajo razsodbo, kdo je pravilno postopal, kdo je pa lahkomiselno gospodaril z ljudski« psrmoženjcm- Ta dostavek nam priča, da je klerikalec, sž je to dostavil, ah velik tepec ki ne ume kar črta, ah pa zfobncz, ki po-tvarja resnico. Upravno sodišče namreč zadeve v meritornem o/iru sploh nI razmoinvak). ampak jc zavrnilo pritožbo idrijske občine zgolj Iz formalnih ozirov. Razsodba sama pravi: Upravno sodišče v takih slučajih ne preiskuje, ali je bil sklep občine pn meren njenim gospodarskim razmeram. ah če je bil koristen......Upravno sodišče je avmifo pritožbo občine, ker so bili prejšnji sklepi občinskega odbora v tej zadevi pravomoćni Da se ni vložilo pritožbe takoj proti pr vem u odloku deželnega odbora, kakor je sklenil ooemski odbor, je vzrok, da se je verjelo besedam deželnega glavarja m dr J>ustrrštčaf da se bo smelo zidanje nadaljevati, ko bo realka podržavljena Občinski odbor jc ves Čas pravilno postopal in imel pred očmi samo korist idrijske občine O tem so prepričani vsi strokovnjaki, ki so bili pnča klerikalnega nasilja. Čadom se •tarnajo tujci, ki obšHefto name amamsm km JJjjj^ J^JW rmmvmvme, dsjjev Sicer sta pa v tei^mdevi še dve pritožbi pred upravnim sodmčem. Mi mhno čakamo ( + Ow Minama tstnml voHt-vak za rrljiko okoHco tarnajo nemški listi • rasmh vs*bovpjk>Cih krivicah, ki so mm smje godile Nemcem. Vrne te vesti izvirajo iz snega kotla, is znanega biroa Ambroževega v Celju — Kohko ie resnice na tek vesteh, jasno kaze dejstvo, da je po izvršenih volitvah sama celjski imsam, dr. pl. Ja-bornegg, ki je bil tudi član volilne komisije, izrekel nmčelntitvu te komisije, dr. A. Božiču, tvoje posebno priznanje nad povseam mafglstimvsnlan, docela oojektivni« vodstvoma volitev, ter mu na tem prav laskavo častita I. — Gospodine Ambrožič, čemu sc vendar vedno blamirate? -t- Celjsko narabstvo. Občinske volitve v celjski okoliški občini so se proti pnčakovanju celjskih nemšku-tarjev srečno završile za Slovence. Nemška sodrga v Celju je bila tako prepričana o zmagi svojih nemškutar-skib bratcev, da je pripravila v proslavitev zmage osla, katerega je povila s slovensko trobojnico. Tako okra-sciietM o>|.i jc nameravala celjska svo-jat voditi po celjskih ulicah in menda tudi po celjski okolici. Kdo je priskrbel osla, se še ne ve, ve pa se, da so celjski trgova Stieger, Zangger, Karbenc, Rakuš, Lakič, Pečuh, Wogga, VValzer in Treo glasovali za nemšku-tarske kandidate, ve se tudi, da so pomočniki imenovanili trgovcev zvečer napadali Slovence > kamenjem. Po \ H-m tem je zelo verjetno, da so tudi osla preskrbeli imenovaui trgova. Od volitev dalje ni Slovenec več varen v Celju svojega življenja Ponoči lazijo po mestu barabe ter brez skrbi napadajo Slovence Da jih ne more nihče ovaditi, se kličejo z izmišljenimi imeni, ravno tako kot nekdaj rokovnjači. Po hdje se jim seveda ni treba bati, saj ta zapira samo Slovence. V Celju vladajo razmere, ki so pravi škandal za civilizirano državo. - homedijantstvo. Odločen nastop štajerske Narodne stranke proti imenovanju nemskutarja Dreflaka za okrajnega šolskega nadzornika za slovenske šole v mariborskem okraju imenujejo klerikalni listi, med njimi seveda tudi ljubljanski .Slovenec" — komcdijarrtstv o. Nadalje pišejo klerikalni listi, da je neki liberalni poslanec posredoval v pnd Dretlakovemu imenovanju. Kakor trdi .Narodni Dnevnik", je to cisto navadna klerikalna laž. ki naj bi služila klerikalcem za izgovor, da niso proti imenovanju nem skuta- a a nadzornika niti s prstom ganili. Sicer bi bilo pa tudi zelo čudno, če bi se v .ada proti volji obeh klerikalnih poslancev mariborskega okraja ravnala tako. kakor bi želel kak liberalec, kt nima v manborskem okraju sačesar govoriti. Bila je dolžnost .vsemogočne' klen kalne stranke, da prepreči imenovanje nemskutarja, toda klerikalci niso prav ničesar stonli proti navedenemu imenovanju, zato pa zdaj tem krepkejc lažejo in obrekujejo .liberalne" poslance. Za označbo takega postopanja je beseda .komedijantstvo" se mnogo premda. + Rosegger in renegati. V nekem pismu na prot i a« uierja \ Bc-rolinu pravi Rosegger: .Ein geborener Jude oder Slas/e, der tur j , :he Art und Sitte vvirkt. ist ein besserer Deutscher ais ein geburenc uermane. der bei jedem kleinen nationaien Opter, da> m ihm verlangt wird, hinter die Hum kneeht kazni renegati so dobili s tem lepo izpričevalo. Resnica jc, da jc poturica hujši od Turka. /• »• /ni« »r*ki «»h«»d \ laiia J3 tudi za četrtek. 25. avgis>ta 1910 v \p; . !m dom« sklicani in naznanjeni javni šHssmŠms rs k 1 %mn\ prepovedala. l>»vtdiia je p;1 U«»iicnn. da * ' na-znanjein »i o«| \m v nedeljo. 1. u • 1» if 11 ri dopoldan. Imevui rcii: SfdiMma liragnija - p««^el»niiii «»/irt»m 1 m *""njrks vprašanje. Poročc-vah'i: iz l^jnbljane in Tn*ta. V Istk |n»>»«il. I hi** 2o. t. m. po-|k>hin« pripeljal J*' ** |m»p»>UUin>»>kii«i \ lakom krojač Jakoh alandt \% Kpod-ije Slivnice na ttmf»upl.ie. Tu je popival v treh gostilnah in tte v mraku tuijtotil po iehvniskcm tiru. precej >injen proti domu. Pri kilometru I'7, gn j«- povo/il tovorni vlak štev. > ' Tc|,» j, ležalo na levi Mrani tira, kak |K.ldrue meter daleč čeljusti in jezik in tri metre od trupla se je na« ta jrlava Pone^reZ-enega «0 pri-\* hali \ mrtvašnico v Spf*mjo Slrv-nief» U«»von «e tudi. da je Msrolt iz-\r>il -smomor. ksr jm najbrf ne bo reanično. Marolt je v pijanosti gotovo zasiNil na tiru, da ni čn! prihajajo legn vlaka. V cestni vikar Isnhrga akrmja je izvoljen kot načelnik Ivan Tnrk, no-^tiiik v I^ižii. za njegovega namest nika pa Josip ftkerbec, posestnik v Natlletdiu. Tatvine ssmssijssm, V aUjaen-l-urgn je bilo ukradeno amjtUniteja Franu Cvirnu 2900 K. Tatvine ju osumljena tudi ae zaprli. svj so »Matico Slovensko« zastopali: predsednik dr. Fr. 11 e š i č , odborniki : g. dr. Fr. M o h o r i e , dr. Jan-kodlebinger, g. kontrolor A. Trstenjak, tajnik g. Milan P u- •r«1 j BTevanmi aojkat. Na postajo v JSto-rah je nedavno prišel alužlMvat nek slovenski uradnik. Tamkajšnji nem-carski gostilničarji so pa pokazali slovenskemu uradniku vrata, 6sš. da mu ne morejo dati niti stanovanja, niti hrane, ker se hoje, da bi radi tega ne bili bojkotirani. Uradnik mora radi tega hoditi v eno uro oddaljeno Celje jest in spat. To je res škandal, kakršen jc mogoč samo med avstrijskimi Nemci in slovenskimi renegati. Okradan pinmanušs. Pred par dnevi je šel pismonoša Ignacij Ar nuš v Podvi n< i h v K u rese \ o frostil- 110, ohe*sil *v«»j<. službeno t«>rl>«» na žebelj ter se tam n»*kaj časa zamudil. Ko j*' j»a hotel iti, je zapazil, da mu manjka 212 K, katere je dobil na jx>stnem uradu v Ptuju. Tatu še niso dobili. Slo 111 š kari ja na Sveti gori. Z velikim trudom so zhobnali goriški Hlomskarji preteklo sredo kakih oO svojih ljudi na Sveto goro. Največ jc bilo brhkih učiteljic in pa prikup-l.ii\ih kaplanov. Zs^lo zanimiv govrir j»> baje imela n^ka Slomškarica . . . '/. - >e SI o m škarice s kaplani v>eH!" v kočije, nekatere pa *o jo hai-\i'< mahi ij** s svojimi > fanti« proti domu. Z okna padel. Včeraj dopoldne V- v Trstu padel tri in pol leta star i.trok z okna v drugem nadstropju na tla Pad« i je k *reči na netlakovan prostor, vendar je kljub temu dobil /.»!<» težko jn»škodho. Otroka so ; !• -r»eljali v bolnišnico. Slovenci, kupujmo in iiaseljujm» se v obmejnih krajih! Z ; * -o ugodil. , . ....v« -a iiaKup, in suer: 1. na Koroškem: 1. dva hotela. Prvi je v najlej>ši dolini »lov. Koroške, kamor prihaja na tiaoče letovišča rje v in turistov. Hotel je tik železniške po-utaj«-. Kr,.-!n pro>ti»ri. < ' -na z moderno oprav.• 32.00CJ K. Drugi hotel tiuli \ — plnjen t>tal-i»ih letovišearjev. - 2. Velepo^estvo 7 a^^tilno (,b kolodvoru. Zraven -pada krasna vila blizu jcz»ra. Ro-rioviten svet, lej>i ;r<»z«ii- I V'^ni j»I - * -tilni pogoji. - 3. Gostilna s trgovino tik sloveče romarska cerkve, blizu Celovca, ol zniei. Pripravno tudi za vinsko trgovino ali za trg-o-v ino s senom. — 4. Gostilna s peka-rijo v Kanalski dolini v izhodišču na Vi-arj«\ Plačati takoj le lMXAJ K. — 5. Gostilna 6 trgov ino in trafiko v iepem kraju ob drž. cesti nad Dravo. Rodovitnega sveta 35 oralov. Cena i.eh» zmerna. — 6. Velika gostilna v trgu na Spod. Koroškem. Pripmv no /a le^ajg krgovino. Plačilni pogoji iahki. — 7. Hiša v Celovcu, pripravna za vinsko trgovino. —- II. Xa štajerskem: 1. Tri lepe. ubre-st»»n«»sae n« Slatini. - tik Celja, pripravna za penzijoniste. — 3. IjHc hsši za trgi>vino v (»ahrju pri Celju. — 4. Veliko gostilniško IMKljetje tik Celja. Plačati takoj le ::iu*>o K. — 5. D>■♦• v elep. s«>>t vi s starimi gozdi in lepimi vinogradi 11 izu Maribora. — III. Na Kranj-s k e m : Leno gostilniško podjetje -kmetijo v nekem ogroženem kraju na Gorenjskem. Pripravno tudi za trgovino. Plačati le polovico. — Natančnejša poja>nila daje potovalni učitelj Ante Beg v Ljubljani. Goriški magistrat in kolera. Goriški magistrat je tudi izdal razne naredbe, da se ne zanese kolera v mesto Te uaredbe se pa tako izvajajo, kakor s,, morejo izvajati le v Kliejr« m le Blat ter«. Prodajanje me-lon se je namreč prepo\eda!o tudi v Gori« -i. Magistrat ni oru «111 i so konfU-cirali melone, ki so bile na trgu. Namesto da bi jih uničili, ^o jih zmetali v Sočo. Ker pa melone plavajo na vodi. je bila posledica ♦** ma-aistratove odredbe ta. da je ves go-rifcki ^p«»polino« tekel k Sof-i ter lovil melone. Zdravstveno stanje mestne obline Ijnbljamvke od 14. do 20 av«ru-sta. Rodilo «e .ie otrok, razen tega je bilo 5 mrtvom jenih. T'mrk> je 25 o^eh. vendar je med umrlimi samo 8 domačinov. Vzrok smrti je bil pri 1 letiks, (.1 tujci), pri 1 mrtvoud, pri 1 nergoda in |>ri 19 različne bolezni Pristaš prisilne delavnice. V sredo popoldne je popival v neki g«» stilni v Gradišču nek možakar. Ko je bilo čae plačati, se je hotel odstraniti: natakarica mu je preprečila nakano. Na policiji so ga spoznali kot starega znanca v osebi 40 le t nega samskega delavca Alojzija Mer laka, rodom is Vrhnike. Mer lak je bil se večkrat sodnijako pred kaznovan in je bil šele 29. julija letos iz prisiljne delavnice izpuščen, kamor se pa mora sopet vrnituker srn ni hotel poprijeti nobenega dela. Ko se mu je to povedalo, ju rekel, da ga veseli zopet prebivati tri leta v prunJjni delav- ps> noči Je Pred Prulami v Ljubljanico skesala Kletna amimkaurtca D. %UTki bi bila gotovo postala žrtev valov, ako bi je ne bil rešil mojster v tobačni tovarni gospod Leopold K lesnik, ki se je takrat še vozil s čolnom po vodi. Po rešitvi so poklicali rešilni voz, s katerim so jo odpeljali v deželno bolnišnico. Vzrok poskušv-nemu samomoru jc dolgotrajna bo lezen v nosu. Plinov k o razbil je včeraj nek voznik v Soduijski ulici ter s tem napravil mestni občini 10 K škode. Izgubila je ga. Angela Koro-ščeva jiozlačeuo ovratno verižico. Najdena je bila v j u stični palači ročna torbica z malo svoto denar ja. Lastnik jo dobi pri g. vratarju i stota m. Slovenska Filharmonija kor < ertira jutri od 8. do 12. zvečer v hotelu Južni kolodvor*- (A. Seidl) Vstop prost. Uradne vesti. Dne 27. septembra bo pri okrajni sodniji v Tržiču dražba kovačije vi. st. 416 k. o. Tržič, cenjene M300 K. Najmanjši ponudek znaša 22e nadalje priglasili: 811. Dijaški pevski kvartet v Gorici (plačaj 60 K): 812. dr. Andrej Lisjak, zdravnik sedaj zasebnik v Ljubijan? (plačal 200 K). Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali čitatelji znanih »rdečih buk vic« v Trstu za to zanimivo čtiw 10 K. — Hvala! Ciril-Metodove podružniee, ki le* los še niso poslale svojih odborov in število članov glavni družbi, prosi-ino, naj store to čimpreje, ker bi bilo sicer izkazane v koledarju kot mrtve. Družba sv. Cirila in Metoda opo-z;.r ; rodoljubno ol>činštvo na tvornico kemičnih izdelkov >>Golob & Volk« na Viču pri Ljubljani, posebno na predmete, ki se prodajajo družbi v korist, kakor kremo za čevlje (črno in rjavo*, čistilo za kovine, va-zelino za usnje itd. Svoji k svojim! Tolstovrška slatina, ta edina si« -\* n>ka kisla voda, ki daje del dobičkov v narodne namene, se začne raz I * »šil jati. čim dospejo naročene steklenice. Ciril-Metodovim podružnica t m s* razpošiljajo prospekti, ki naj blagovolijo razobesiti p«, \ >. gostilnah. Naročila je naslovljati: »Oskrbništvo tolstovrške slatine, pošta Guštanj, Koroško.« Društvena naznanila. Slovensko pevsko društvo »Ljub* Ijanski Zvon« vljudno sporoča tem potom vsem bratom pevcem, da je v nedeljo, dne 28. t. m~ v slučaju lep« -ga vremena za ti&te, ki se udeleže izleta v Cerklje in Zatišje, zbirališč*-do pol 10. dopoldne pred Prešernovim spomenikom, za ostale pa. ki napravijo izlet k v Ruskemu eanrjn«, pa do pol 4. popoldne pred hotelom »Bavarski dvor-. Vračujoe se iz Cerkelj. se snidemo na večer skupno pri Ruskem carju . Izjavljamo, da 1. sodelujemo pri veselici,vršeči se v n del jo na vrtu g. Balija na Glincah. kakor se je to čitalo v včerajšnji >*• vilki »Slov. Xaroda<š. Društvo državnih, sodno-pisar. aiških ofieijantov in pomočnikov za Kranjsko ima dne 4. septembra t. I. ob 3. popoldne v prostorih hotela »Štrukelj« v Ljubljani. Kolodvorska ulica, svoj ustanovni občni zbor. V lastnem interesu naj bi se gg. kolegi iz dežele polnoštevilno udeležili. Izlet ižanskega »Sokola«, v Ž -limlje. V nedeljo, dne 22. t. m.. ; imel SokoK na Igu prvi letošnji l>ešizlet. združen z javno telovadb i >b 3. popoldne je odkorakalo članstvo z naraščajem ob zvokih sokolskih t romb skozi domačo vas prof' Zel i mljam. Neznosna vročina nas ni ovirala. Ob pol 5. smo prikorakali v namenjeni kraj, v- 2elimlje, kjer nas je navdušeno pozdravljalo 11; -; kmečko občinstvo. Kmalu na to se je zbralo na veseličnem prostoru jako veliko število ljudstva iz Zelimel.'. Igra. Pjavc gorice, Iške loke itd. Nestrpno so pričakovali javno telovad bo, ki se j|e kmalu na to pričela, P^ i je nastopil naraščaj (20 dečkov) hi izvajal tri vaje s praporci, določene za zlet idrijske sokolske župe v Cei kn ici. Jako lejie so tudi bile skupil s s praiH)rei. ki so jih izvajali po štci-ju. Zbrano občinstvo je naravnost >trmelo, ko je videlo ta mlada bitja izvajati vse vaje tako dobro in >• gurao. Takoj za naraščajem je prikorakalo članstvo v štirih t r istopili na te lo v a«! išče. se uredilo z gibi peto celjske proste vaje v primeren raz-stop in izvajalo vseh pet celjskih prostih vaj brez štetja in godbe z vidno eleganco in izurjenostjo. Po prostih vajah sta nastopili dve vrsti z enkratno menjavo na drogu, bradlji in skoku v višino ter izvajali vse vaje tako dobro, da so si telovadci prisvojili na mah vam srca navzočega občinstva. Višek navdušenja je izzvala zaključna skupina na bradlji* ki je bila lepo tamUviJeoa in Ko so vrste odhajale iz telovadi -ni hotelo biti kanca živio-klicev in zaslužene pohvale. Po telovadbi se je razvila jako živahna prosta zabava. Ob 7. zvečer smo >Ial črnogorskemu knezu Ni kiti naslednjo čestitko: Presvetli in ze-!•> mogočni knez! Spoštovani prijatelj! Crna gora s-.» pripravlja, proslaviti petdesetletnico tistega znameni t* ca dneva, ko je bila Vaša kraljevska visokost po previdnosti poklicana, da vodi usodo junaškega črnogorskega naroila. Vsletl Vaše neumorne skrbi je Crna gora pod vla- Il.ipre v talno bolj gospoda r-ala in vsled tega izra-nostnih dneh narod čr-.togorski, zvest *voji tradicijonelni u bez ni za svojo slavno dinastijo, -vojp goreče želje za srećo Vaše krajeve visoko«!i in Vaše vieoke rodo- * ine. želje, katerim *e pridružuje -Aa Evr»»po. Čuvstva prijatel rrtva. ki jih že dolgo časa arojimo za Vaš.* - raljevsko vi^*k« -t. in živahni inte -esi. ki vežejo zaradi mnogih sosed- ♦ dnošajev Vaš«. deželo z avstro-*rr*ko monarhijo, vzbujajo v meni eljo. Hiti med prvimi, katerih čestitke Vam bodo došle ob priliki pet-. »-setletnice, odkar ste zasedli pre-tol. Vaj B»ur blagoslovi Vašo krs ko visoko«! ter Vam dode] i dolgo rečno vladanje, kakor tudi vso ran jo zadovoljstvo, ki ga uliti srcu vladarjevemu ljubezen ^egovih podlodhiikov in proevit nje-_ vre dežele. Z veseljem uporabim t » • riliko. da Vas. knez, zagotovim . tev pravega prijateljstva in visokega * ** a;jja. - sateriu: — m Vaši kraljevski visokosti dober prijatelj Franc Jožef. Rvezu hrvaških učiteljskih društev je n« -» - i i včerajšnji seji izvolila ta-le odbor: Jos. Kirin. pred-ednik; centralni odbor: I. Grane«*. V Prjnovič. D. ftiller. S. Sirola. I. ^kavie; upravni svet: Fr. Doiovčak, I Galnvič. Dnniea Jerand. M. Li-ac in S. &mrrit. Razsodišče: St. Bari riček. T. Jokanee in Davorin Tr »njak. Včerajšnje sknpšščine so se •žili tndi /.-»-♦opr.iki hosanskefra iteljetva: S. Ilije. 8. Markovie in In rad SirnanagM*. Češka zahvala Bolgarom. Bo->ki župan Kirkov je te dni dobil d praškega žunana dr. Oroia pas-v katerem se Bolgarom zahva-:* za gostoljubnost, ki jo je bol--ar*ki narod izkazoval t'ehom v es> i -e*lovan«kih prireditev v Sofiji. Teliki luna a Genrgijevh* v aru je te dni umrl. 2 njim je il oči eden najboljših uradniki jih je k'1** imela Hrvaška, jnrk je bil Srb in se > L 1976. * prostovoljec v -rl»-ki vojski bo-t roti Turkom. Ko si je Srbija ii-• vala svojo n^drisnost. se je arijetie vrnil v svojo domovino, ni i v Srbiji ponujali sijajne Kot velenadarjen uradnik, je vse storil za ljudstvo, je raz me hitro napredoval in postat ►ena veliki župan helovarski. Ko* *>i je znal s »v o ji m koneilijant-postoponjein pridobiti si in potita strti- V Kot nradnik je \+4 vestno vršil svojo dolžnost, a «1 lelaj ohranil svoje lastno nolitič-nreprićanje. ki je bilo tako krep-la as eelo ni strašil nastopiti v ji lastnosti kot veliki žnpan pro-rladi. Tako je na primer lani s vso i ločno* t jo ja.no nastopil proti vladi bana Rane ha. Pokojnik hrv Bolgarski car In oohrarski car Ferdinand je v eni iz napirnie rekel med dni ifn: * Posebna ase veseli, da sem to * on*eI v domovino hrabrih Crrto-*ureev skupno s svojim nln-nm krte "mi Trnovskim. Tn ho vidni tu od Mian, kaka silno plamti črnogorska bo sko trato v Bolgarov Kotorski škof Prano leeellini je izdal te dni prevod Dan te js v ena umotvora »Divina oomedia« Knjigo je posveti!: Slogi in ljubavi Hrvatov in Srbov, enokrvnih in iatojesieuih bratov«. Lep izgled katoliškim duhovnikom, ki vidijo v Srbih svoje narodne in verske nasprotnike. KPM VkmBL Kazenske obravnave Tatiaska družina. V noči na rt aprila t. 1. je bila na Belci Janezu Sk u mavcu ukradena ovca, 50 kg koruzne moke, 2 vreči in nekaj hišnega orodja. t>um je tak*»j letel na Poklu-karjevo družino iz Kadovne. Poizvedbe so dognale le. tla je ta sum opra \ h-en. Dognalo ae je pa. tudi. da so Poklukarjevi okradli tudi Matija Do kala in mu vzeli .'to kg zaltele m raz nega orodja, ki se je pri hišni preiskavi našlo. Delavce Jakob Pok In kar. njegova žena Marija in 12 let Mari sin Jakob so izvršili te tatvine skupno na ta način, da je oče izvršil * . \ :n<\ žena mu je pomagala pri od rašanju. fant je pa stal na straži. Sodišče je obsodilo »»četa Jakoba na 10 meneči' t težke ječe, mater na 3 mese -m > ;n»ra 12lcTn< ura s. na pa tta 6 tedno. zapora na posebnem kraju. Preveč se je razburil. K» let -tari deček Jamm Tišler je nagajal teti Jo-efa IX>!žana. usnjarskega pomočnika v Tržiču. To je Dolžana tako raz-kaeilo. da je dečka klofnil po ariavi. ga vrgel v zid ofrnjiščav. končno gs pa brcal, kar Dolžan odkrito prizna-0*vc '-.^r - * l '* utora. ■ t -ta tepci, i ;.ui Kern. rudar v Mostah, se je v tr stilni spri - svojim očetom Valentinom. tMaril ga je par Vrat po obrazu m ira da\ il za vrat. i > Jt» zadobil v*!«*d fetra na levem li en malo nedkndbo in na vratu več prask. Kern je bil obsojen na štiri Sleparski F rano »z. Jožef Otto. rejen v Lontorque na Francoskem, urar hre? ^»a'nees bivališe«, se je pojavil na Notranjskem v Ložu. Pod-cerk^-i kakor t Sodražici. Bibni cl itd. Pravil je ljudem, da je i>oto-mec visoko plemenite francoske vla-ftar*ke mdovin** in kazal fotografijo čeke palače, v kateri je bil roj* n. Ka ral je na «-esarja in na -rr^tva naslovljena nšsnsa, pav! p i sa vsi *ame-ca sebe a »Kamer*»r*'. Trdil je. da ima r*ri poštnih uradih denar na razpola-e-f>. da napravi zadnjo trditev ver-•r.'-jšo. naložil je malo vsoto denarja pri poštni hranilnici in to kazal U ude ni. Tudi je lagal, da je bil višji franeoski dostojanstvenik in da je inženir. P*>srečilo se mu je na ta način i razne -»ranke za V*6 K 2? vin. Obdolženec, ki je Kil zaradi enakih dejanj, in tudi radi tatvine že kaznovan, je bil obsojen na šest mese-(ev ječa. Pd , r -*aoi kazni bo iz* i ran iz Avstrije. tattsMrL Rockefeller -— ž:«njar. Znani ameriški kraj j petroleja Johu Bo-ekefeller je silno oslabel in laja v>ak dan masirati z žganjem. Silno se *rla napravljeni ravno tako, kot prnjsder pri letalnem stroju in >e tudi pri najmanj še m vetriču vrtita in povzroča *a lahno ropotfln.ie. Okrog dame se je takoi n."'*ral,i \e)ika mno/ - ■ rndovedn* iev, zato je hotela ^kočiti v ko<"*ijo. da bi se odpeljal«?. T«*la smola. Dama radi velikanskega klobuka ni m cln v kočijo, a: tmk jo morala počakati, da je izvošček spustil pr»krov na ko- i. Ce se bo ta mod« udomačila, je zelo dvomljivo. * Bogastva Amerike. Ako pn-»ojaino iN»^iM\'> Zodiiijeiiih držav po tem, koliko izdajo vsako leto za umetnine, za demante, za dragoceni, kožuhovino. avtomobile itd. \>■»"* moramo pač priznati, .la je najv«-* je bogastvo v 2>dinjomh državah, naevilke. ki jih v toni i» »jut'o lu p«*da ja ?<»tati>tion: urad. • naravno*. 4 gn m no. D»K'im m' je leta 1908 100T* uvozilo samo za 3.800.000 dolarjev umetnin, se jih ie ze v prvi polovici lota 1910 uvozilo za '21.100.000 dolarjev. Vrednost import iranih de-■ ; v jo poskočila o,i 24.100.000 na .?9.S00..000 dol. in i zgotovljen i ko-žuhoviui od 9.4410.000 na 11,000.000 rol. Avtomobilov se je uvozilo za isto vsoto kot lansko leto, to je za 2.9J*Ml0n dolarjev, zato pa je izdelek avtomobilov v Ameriki silno narasel. Vrednost vsega izvoza j.* poskočila od 1.311.000.000 na 1.5-Vvimo dolarjev. * štrajk dvornih liaunov. Španci so napravili veliko neumnost, k > » • iprli farovski nadvladi. Nele, ne-umrjevanja Avstrijcem, jim grozi zdaj še celo dvorni štrajk. Vsi tisti stan plemenitaši, dvorni lizuni, kakor komorni ki, točaji. stolniki, in ka kor se žo imenuje tisto mnogoštevilno dvorno postopaš!vo, so sklenili, da uprizore dvorni štrajk in da vržejo svoje dvorjanske časti kralju |x>d uog**. ako se Španija ne |wdvrže Ri inu. I bi pomenilo seveda velikansko katastrofo za Španijo, kajti kje naj d »i primerno nasledstv-i -t^r«' davn ro«lbiuam dvornih lizunovf Vaakdo, ki ima kaj soli v glav i. mora uvid* da je vis-igled tako velikanski nevarnosti najin »I je. »la so Španija brez|H>gojno podvrže komandi iz faro v zev m komandi dvornih lizu-nov* Kajti pomislite, štrajk dvornih t očaje v. stolnakov in drugih takih dostojnu.*.!venikov ni kar si hodi! * Cesar in njegov general. O ee sarju -ložofu TI. se je obranilo mno-jro anekdot in pravljie najbolj znana jo i»na. ko eesar <»rj** na polju, ako-ravno je vladal komaj deaet let. Kaka mno/ina resnionib in izmišljenih prt f»o v cd k s*^ l»ode š«de prcnlala poz-nim rodovom o našem, že čez tli I let fdavno vladajočem, hlagocutueni vladarju. Da se otme pozabljvosti neka epizoda, ki se je resnično dogodila v fiaJiciji ob času eesarskeb manevrov v okolici Pfzemvšla, naj IkmIo tukaj na kratko zabeleženo. ftlavnopove-Ijujcs'i general tamošnje trdnjave je bil v ceh armadi |m»znau kot znamenit čudak, o kojega izrednih sposoh-nostih je dobro vedel najvišji vojskovodja, vladar sam. Naenkrat Ta gene ral zboli na griži (driski), ko jo nalezljivo Indezen je dobil v vojaškem ta-horu. Sklepnih manevrov ne more vodati jahajs aa konju, pa prosi Nj Veliosastvo. da mu dovoli novel jeva ta a voza, kar mu je cesar tudi dovolil. Dragi dna na vas zgodno jutro — vreme je past slo nem hladno — ko so razna krdela še naskočila male pred-trdnjave (forte), pa prijezdi sam eesar v sijajnem amrasnetvu domačih in tujih generalov ter ae poda naravnost df> kc»čije, kjer je f^edel komi po ». — Na to aeanr: s Kako ae počutita, moj dragi G.U »Prepokorno javljam. Vase Veličanstvo, malo bolje od včeraj,« je kil odgovor. Cesar pa zapazivši, da je bo lahnemu generalu zdrknil plane raz ramena mm ga lastnoročno popravi in privzdigne rekoč: »Pazite, da se Vam airavle ne nakvari ie hali, aaoj dragi G.! Vaše iivjenje In zdravje je zame in cele meje armado prevelike vrednosti!« * Dm doki aavarnvalaino. 36iet na Emilija A del mano, lastnica velikega krojaškega salona za dame v I ludi m pest i, je svoj salon zažgala, da bi dobila izplačano zavarovalnino v znesku 27.000 K. Ogenj so pa pogasili, še predno se je razširil. Adel-mannova je vse stvari, ki so imele kako večjo vrednost, odstranila iz »alona. Pred neko omaro so dobili svečo m cunjo, iiaiuooeno » špiritom. Telefonsko h brzojavne sklenjen. Car in vlada sta pozabil* na narod. Toda, naj se čuvajo diplomacija, vlada in Turčija, zakaj naše potrpljivosii je konec. Le še ena provokacija, pa ne bo govoril ne car rte vlada, marveč -— bolgarski narod t-am.» Uničeno mestov Rim, 26. avgusta. Ciklon je ran> dejal mesto Caneli v pokrajini Pie-roont. porodio Akcija zaradi Hribarjeve nepotr ditve. Brno, i*fV avgusta. Češka napredna stranka je dala Inieijativo za ve. liko protestno akcijo inoravakih mest proti nepotrdltvi poslanca Ivana Hribarja za župana ljubljanskega. Posvetovanja v tem oziru so že v polnem tiru. Kolera na Dunaju. Dunaj, 20. avjru^ta Današnji jutranji lifeti šo zatrjujejo, da s-e n?< iMinaju flosedaj šo i4i pojavil i; »ber -lučaj haltre. Temu usuprot i j« je ml sanitetni departuia ininisirstvo notranjih del danes dopoldne ta-le komunike: Iiakt*rijoiogična preiskava odpadkov umrle Magdalene ffeld hi 1 1 Ter *: Hofmann je „ . -im-a.isn zre jjs. ;.ziiskr za fuzijo stranke prava in na-|»rtjdne stranke sejo. Najprvo se je razpravljalo o kulturnem programu iu o stališču napram Srbom. K« t ena glavnih točk programa se je fiksiralo narodno edinstvo Hrvatov in S-t>ov. O kulturnem nrogramu se je razvila živahna debata. Končno se je - }»r» težno večino glasov določilo, da ima nova. stranka v verskih vprašanjih biti liberalna. R. — Zagreh, 2t>. avgusta. G >vo-li se. da s točko, da naj bo nova stranka v verskih vprašanjih liberalna, niso zadovoljni dr. No vose 1 in njegovi stanovski tovariši. Dr. .W vosel se je baje izrazil, da se boji, da v novo stranko ne bo mogel vstopiti nobeden duhovnik. Srbski prestolonaslednik na Reki. R. - Reka, 26. avgusta. Snočni brzovlak, s katerim se je vozil srbski prestolonaslednik Aleksander. je imel 4<» minut zamude. Na kolodvoru so kraljeviča pozdravili srbski konzul Kurandn. konzularni tajnik Delen, načelnik izostaje Heszter, policijska višja uradnika dr. Biasi in Minacn. Na kolodvorskem i>eronu je bilo tudi več srbskih častnikov in bivši minister Petrovič, ki se nahajajo na letovišču v Opatiji. Ko jih je kraljevič spoznal, jih je pozdravil in podal vsakemu izmed njih roko. Na-io se je princ z avtomobilom odpeljal v hotel -Kvropo . Preti kolodvorom je bila zbrana velika množica Hrvatov in Srbov, ki je princa pozor« vi jala z mahanjem klobukov in Zivio - klici. Tudi preti hotelom je množica pozdravi jala kraljeviča. — -Priuc Aleksander se je danes na krova brzoparnika >Godollo« odpeljal v Kotor. Odstop hrvaškega bana? Budimpešta* 26. avgusta. Iz Zagreba javljajo, da misli hau dr. Nikola pl. Tomašie odstopiti. Tukajšnji politični krogi tej vesti ne verjamejo. Bolgarski car. Budimpešta, 26 avgusta. Bolgarski ear Ferdinand je dospel sem kaj in se takoj z avtomobilom odpeljal na svoje posestvo v Komor. Ministra Paprikov in Nikolajev sta se •>dpeljala naravnost v Sofijo. Prati turško . bolgarskemu spora- 26. avgusta. S sporazumom, ki se je glede makedonskih beguncev sklenilo med bolgarsko in turško vlado, ni zadovoljno niti bolgarsko časopisje, niti bolgarsko ljudstvo. Značilno je, da proti sporaaumu nastopajo eelo listi. Ki so v najbolj tesnih zvezah z vlado in dvorom. ^Večerna Pošta«, ki je no-v iirlinntlJakih eunuumjih a fstvo. — Pletarstvo. Ker je slučajno v e. kr. pletarski šoli v Radovljici več vajenskih mest praznih, sprejme se dotično število učencev v to šolo. Pouk se prične dne 1. septembra 1910 in traja dve leti. Pogoj sprejema je dopolnjena ljudska šola. Krajevni odbor radovoljno poskrbi revnejšim učencem ceno stanovanje in hrano. Pridni učenci dobe po preteku dveh mesecev redno tedensko podporo. Na to šolo opozarjamo slavna načel ni-št va > društev za oskrbo in varstvo sirot«, kakor tudi vsa šolska vodstva. Natančnejša izjasnila dajeta vodja, e. kr. pletarske šole, L. Patik, ali pa tajnik krajevnega odbora. Iv. Sega. — Draginja mesa. V skupni seji eks]K>rtnega odbora in odbora za upravna vprašanja dunajske trgovinske zbornice so zahtevali, naj v svrho ud p-> m oči proti preveliki draginji mesi;, otvori ja meje za uvoz žive živine iz balkanskih držav in dovoli uvoz zmrzlega mesa iz Argentini je. Zbornica bo v tem smislu posredovala pri trgovinskem ministrstvu. — Izvoz Dalmacije v Južno Ameriko. : A u stro - Amerikanac je iAX poskušnjo vpeljala, da se njeni j*arobrodi, ki vozijo v Južno Ameriko, ustavijo tudi v enem izmed dalmatinskih pristanišč. Že pri prvi vožnji, dne 29. julija, so v Splitu naložili na parnik ^Sofija Hohenberg« okoli 4000 stolov cementa, ki je namenjen v Rio de Janeiro in Monte-video. Za prihodnjo vožnjo parnika Francka«, ki odide dne S. septem-Lia iz Trsta, je že zdaj naznanjenih ."jUUO stoto v cementa in drugih dalmatinskih izdelkov. — Srbska akcijska družba za napravo klavnic. Iz Bel grada poročajo: Poljedelski minister je potrdil pravila nove akcijske družbe za napravo klavnic v Tekiji, nasproti Or-šovi in Mitrovici ob Savi. Obe klavnici bosta v najkrajšem času dogotovljeni. Zahvala. Podpisani odbor se najiskrenej« šo zahvaljuje vsem, ki so pripomogli, da se jt nedeljska veselica podružnice tako dobro obnesla. Predvsem slavnemu gledališkemu odseku škofjeloškega »Sokola«, ki ima pri velikem uspehu največje zasluge, gospodu župniku A. Beroetu za krasen govor in sploh vsem. ki so nam na različne načine pomagali. Iskrena hvala slavnemu gasilnemu društvu v Gorenji vasi. ki nam je brezplačno prepustilo gledališki oder. — Ciril-Metodovi družbi smo poslali 200 K kot obrambni kamen, in sicer čisti dobiček, ter prispevek gospoda predsednika. Odbor podružnice > Družbe sv. Cirila in Metoda« za Poljansko dolino Vaelav Paleček podpredsednik. Vinko Jamar blagajnik. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslemsek. Xdor želi dobro jesti, privošči naj si večkrat izborne Pe- kuttte, ki naj bodo napravljene po receptni knjigi Prve kranjske tovarne testenin v IL Bistrici. Pošlje se vsakomur zastonj in poštnine prosto. 790 12 Povodom prebridke izgube naSe nepozabne hčerke Dandlcs došlo nam je toliko izraženega šolal]*, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti. Bodi torej tem tora izrečena naša najiskrenejSa zahvala. Posebno st zahvaljujemo belokranjskemu Sokolu, si. polarni hrambi, slav. u radništvu, susssstvu in učiteljstvu ter konačno rsetn, ki ae nepozabno hčerko spreauU k iu počitku. **58 3 2S f pop 737 9 230 ti prraod jasso . it. 738 5 161 26. 7 n 738* 142 včerajšnja 17» Padavtma v 24 Učenko !■■#)§ *^tfOTioo s m*> šanim b;. Iv/aa asavtmaa, trfifM v iatrteM pri UmJL jm »tlaka iz dobre bt5e v popolno oskrbo sprejme gimaoazijski profesor. Naslov pore upramistro »Slov Naroda«. 2856 Dv/a dobra klieeanka pouka sprejme taka| v trajno delo Rudo!/ $:yer, ^CiHaijeva al. 12. Dr. Desim odpotmjc mto 4« scptesm4vtu 6001 nn M iiiiiiikn 2805 aoMas**« s« juNMrjot «oayi (kislav |s*ij, orHjar, pastajia. Učenec iz bol)*e h ie m * primerno soKko izobrazbo te spre ime w P*1 prt 1 Naibofa flihm i pesodsj wt> ANT-TOMI IZVOZ pJcna juHumpoku »wsw JED. ŠMARDA Ljubljana, Dunajska cesta 18. v mvi Ma amssj msamei ssmsi mana v* aksaam Izdaja voznih listov za vse razrede francoske prekmurske družbe jtavre-flfev* yprk Vožnja traja samo 6 dni! Stenograf s daljio pisarniško praSsc, popoco. veš£ slovenske •« *ke *tenoe^a( m strojepts a. iaM premjamjfJl sJmtfm 1 L o k te arami ltlO. Cec do 30. affmsu na uprav »slor Narodi« 2852 Izdaja tudi vozne listke iz Amerike v s tarna slo imava asa, prireja posebne vlake :j*3j ia preskrsi ekrsfae vozovaice jRundreisebiliets). V M .fJL umetniška rcproamkcija s ret .'. znamenita Groharjeve slike ••• Sostuna I Primoža Trubsrju povsem urejena, z velikim prnmrsmm. rrsren gamera kolodvora na blizu dveh tophc. je z vso pripravo m biagom zaradi v do is« S C p* temkri na predaj. Ponudbe pod „&o stilna it 2433M aa uprarmstTo »Si o* HasmJso; 2850 | ustanovitelja slovenske književnosti m Strsks iS cm je amjkmsi okras vsake slovenske hiše. Ta ?sa in naid mamrn^m kar ih imamo blovena |T Cena a poato K 3.20. fa] i Prana i 7. ki znajo brati in pisat: .- sprejme s 1. septembrom mararaistre »Slor. Maran1«". Največja zaloga Velik popolne * ii 11 m v soboto, dne 27. t. liieji tam ii pitretal za umetnike, slikarje, kiparje itd., kakor: = Dsssoldorfzke oljnate barve = v psšicah za . etntsko ia studijsko slikaaje. Horoeamove patent akvarelse barva za solo i v psšicab za študije. = Pastelne barva (atogle). ===== pristne francoske, in za ljudske sole v škatljicah. ■ I hotelu pri Seidlu (hattl JmlBi koloOor). lautek a I. mar. Vrtana prati a sređn.i* ia stroaovae 4»le. za aaieinike ia prijatelje aatetnosti. rtrseti, sija m rstsšs za slikarstvo. - siikarsks plams - i oljaatiai ia kremnim temelje«. Prihranite rak Mi 4'M aa 24 kram. ako zavit rste ▼iaa ■ Um Piccali-ja lfaaj z lneso.m iz- mesto k na zeleznatrga vina, ki ne vsebuje već ielem, kat aav/amma m ko e^a bi mola mam« doveoJt organizmu po-tre boo mnosino telesa, kar bi pa bilo radi al k ohola le ielez natega vina 2 K. — Naročila pesa* povzetja veaat Mjaavejsc aa raisemfs ansorsCa ll|ism^ llstill. w Laket -aa prodojolno v salom. Pogoji pn naćeUtvu. 2787 2846 strojepisec Izve se pri gospe maata §7. Dekle le> 21 let staro, z dobrimi izpričevali, pega vedenja, lite a L seetemaram ateSme za opravljanje vseh domačih opravil, pri kaki dobri slovenski družini če mogoče brez malih otrok. Gre tudi na deželo. Plača po dogovoru. 2819 Cenjene ponudbe nni se blagovolijo poslati pod jaamml Slavenka" upravništvo »Slovenskega Naroda«. na Pri akra|aj aeialial MafalaJ w Lf«al|aai oddati je službo blagajniškega zdravnika. S to službo je spojena latsa plača 1SS0 K in za obiske bolnikov i?T#*n teritorija ljubljanskega mesta po 4# V/ia., Oddalalse cd vaakefa kilaietra ter prosta roloja. Prosilci vložiti imajo svoje prošnje do 30. avgusta t. L [M podpisani blagajni Okrajna bolniška blagajna v Ljubljani, dne 23. avgusta 1910. Ba3 Naielnik: C kr. avstrijske A državne železnice. Izvleček iz voznega reda. ▼a elttsven msfl ta LtnSlisns Osi. tsL) ?-03 a>utra|. G»cbs> v.ak v ant n: Trtic, leve^ace. Trt) t, Beijaa, Oonca, Trst, Celovec -*?B ciKitrmim (»» hni vlak • raen: Grooophe, Št Janž, Kaoclfovo, ^traia-Topbce. Kočevie. 9 ia a«»cidn«. f »r-or *: *• v sraen: Icsr-z zvezo na brzoviak ▼ Ce ot*c, Dunaj j. k., L me, Prago, --raidanr Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, kolin •a-O eopoiano. Oorbm ▼ smeri- Triič, — .c■ Trota. bci;aa, Celovec, Gorica, Trst i aa o»peian« Oo^-^n a* t amen Qro-■v.; ■** kuv.OiiCTo, Št Janž, Straža-Toplice, BamrnJSa S 30 aopoidno. Oaebci vlak v anaeri: Triič, jcoer-ice, Trbii, Beljak, Gorica, Trat, Celovec traft zvoosr. ^«rbni vlak ▼ ameri: Irfič, racn.ee, z z\ ezo na brzoviak v Beliak, . elover Dur a), z. k.. Badgastem. Solno« grad, Monakovo, inomost, Frankobrod, W lesfcaden, Kulin, Dasseldorf, Vleissmgen, amm 7-ao rvedar. Ca«4mi rlat ▼ »men: Grcicp ;e Št Jani, kadcltovo. Koćevje. 1-,nO »»©nedi. zaroni Tik v »tre-: jesc-i^rr, Hr<'aK. Gnrics, T?»t. Celovec ta LimSliaae (srtsvnl kolodvor). 2 OS Mpotane: Mešanec v Kamnik. 7-3S -voeor: Mesa ec v ^amnia. (r pofisčl: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah m pt k;r. a. mmmjm al »elaee v Mablfaae Qmme 709 zjutraj: Osebni vlak is Jeseaar. v zvezi na brzoviak iz Berlina, Oraiomr, Fraee, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trata, i rtiča. W2 zjutraj: Osebni v ak iz Kocevja, Ru- doifovega, Grosnpija, S:. Jan za. i»-20 ao^oidne Osebni %.ak is Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzoviak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorla. Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka. 2*69 popocins: Osebni slak is Kočevja, c trase - Toplic, Rudolf o vega, Gr os opija. Št Janža. Si7 popoiane: Osebni vlak is Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic, Trtica. 658 ivsćsr Oseba* vlak is Jesenic v zvez, na brzoviak iz Berlina, Draždan, Pra^e, Linca, Cslovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. < a*t5 zaooor: Osebni vlak is Beijaka. Trbiža Ceiovca, Trsta, Gotice, Jesenic, Trtica. 0-07 zvaoor: Osebni viak ix Koćct .a. Strate-Toplic. Rndolfoverz^a, Grosuplja. Št Janža, 11*22 ponoot: Osebni vlak ts Trbita, Celovca Beljaka, Trsta. Gorice, Jesenic Prinos v Mabljano (srtavme ieleinice). ©•se zjutraj: Mešanec is Kamnika, iO*a>9> d o po Ide: Mešanec iz Kamnika, sto zvooer: Mešanec is Kamnika tO 30 po noči: Mešanec iz Kamnika le o'a nedeljah in praznikih. Časi prinoda m odhoda so navedeni v srednja C. kr. ririaT30-zelexniško ravnateljstvo r Trsta. Vabilo na ITiSlB oficijalno otvoritev restovrodle In kavarne „BELLEOOE" r nsdello, dne 28, t ul, kjer de ob 4. uri popoldne ob vsakem vremenu prvikrat zaigrala slavna Slovenska Filharmonija na prijaznem Šišenskem griču. S spoštovanjem 2848 A. Zajec LJUBLJANSKI ZVON MESEtoH U KIJI2FVI0ST ■ PROSVETD •*« sT aT 9* Ism"V ■ Sn^ Strt pa a k Haitadfsa TlakaroaM ▼ LfnMiarti KC0 93 3323 31 90