o,	'	••
ZA EDINOST V BISTVU
Rimska Cerkev 'ne želi niti vsrkanja niti omrtvičenja (tega) velikega razcveta /shodnih Cerkva',je minulo, nedeljd zagotovil- papež Pavel VI., vredni naslednik nepozabnega Janeza XXIII.,ko je apeliral k cerkvenemu zedinjenju vzhodnih in zapainih -. ločenih - bratov. Razkril je, da je v vsej svoji iskrenosti poslal fribcurškega ško fa v Moskvo na jubilejno proslavo patrijarha Aleksija, ker da mu je hotel s tem izkazati spoštovanje, in dokaž&ti, da nima nobenih skritih nagibov r i val it et'e, presti -ža, ponosa, ambicij.e in nobene, zelje,da-bi nadaljeval nesoglasje, nesporazum, ki da je v preteklosti morda.imel svoj smisel' obstoja, a ki se mu zdi zdaj povsem anahronističen, kajti veže nas isti krst,, ista osnovna vera, piravomočna hierarhija in zakramenti. •.	.	.j	•'
Ob tem pozivu se nam zdi -današnji članek g.dr.M.Purkovita na naslednjih stra -neh-tem bolj aktualen. Tudi on prihaja nazadnje' do. zaključka,da.dejansko ni nepre -mostljivih dogmatskih razlik, zato modro ne izključi nobeno dogmo, ampak poziva k razgovoru in skupnemu iskanju, kaj jo resnica.'Kot razumemo položaj v rimski Cerkvi stoji tudi ta na podobnem- stališču, ko daje prednost sv.pismu in s tem dopušča, da •se da o razlikah govoriti in da je treba.nauk na novo razložiti.Saj je bil končno -sam papež Janez je to rekel - prav za to tudi sklican vatikanski koncil, da re-in -terpretira nauk katoliške Cerkve, da.bo postal'ločenim bratom.jasnejši in razumljivejši» S tem je potem tudi v zvezi lanskoletna.zavrnitev šemate 0 Razodetju, ki jo zdaj na novo predelujejo, upoštevajoč razlike, ki nas ločijo od ostalih kristjanov.
Ge se ob tem spomnimo besod srbskega patrijarka. g.Germana ljubljanskim katolij kim bogoslovcem (KT^290), kako malcjnas dejansko loči, ima zato bojazen g.dr.Purkovl ča pred svetnimi težavami daleč več' teže kot pa pred dogmatičnimi razlikami.Vzhodna Cerkev je že pred ločitvijo živela v popolnoma drugačnih.razmerah kot Zapadna in je v veliki meri prav•zaradi tega prišlo do ločitve.Zato je pred nami problem, kako te razlike svetne narave rešiti.Nikdar ne smemo pozabiti, da so pravoslavni kristjani v dnu srca prepričani , da imajo oni prav, enako kot smo prepričoni katoličani.Tudi so prvi lahko v resnici ponosni, da so teritorialno bliže prvi Cerkvi in da so konč no cerkveni očetje grško govbrečega Vzhodnega cesarstva dali filozofsko in teološko obliko vero, ki jo je izpovedalo prvih sedem vesoljnih zborov nedeljene krščanske Cerkve.	,
Nekaj takega je- moral imeti papež- Janez v mislih, ko jo v letožnjem marcu P° " •stavil vse vzhodne, pat rij.arhe, ki priznavajo Rim, za polnopravne, .člane sv.Kongregn -cija za vzhodno Cerkev; tako imaj o ti o-dslej neposredno zvezo s papežem,ki ,načelju-j-e kongregaciji, po drugi strani pa tudi jurisdikcijo nad škofi svojih obredov,la -stna prizivna patrijarhalna sodišča in predsedujejo sinodam,ki volijo škofe,ter še več drugih pravic,ki jih navadni škofje nimajo.. Vsekakor je bil to korak v pravi sne, ri, ki mu bodo gotovo sledili še novi, sodeč po govorih somih patrijarhov ob prvem zasedanju koncila. Že lani je "neki prijatelj zedinjenja iz Srbijo" pisal v KRALJESTVO BOŽJE,naj bi vsi vzhodni pstrijarhi avtomatično postali kardinali-patrijarhi s prednostjo pred kardinali-škofi ir da naj bi za začetek Vatikan ponudil vsem pravoslavnim patrijarhon, ki sicer ne priznavajo papeževega -prvenstva, neke vrste diplomatsko povezanost, ki bi tako laže pripravila končno zedinjenje. Ustanovitev posebnega tajništva za zedinjenje jo vsekakor poteza v tem okviru.
Ni dvoma, da bodo taka in podobna vprašanja zahtevala časa in neizmerne dobre volje na vseh straneh, da jih bomo rešili« In prav zaradi to dobre volje je potrebno, da o teh vprašanjih veliko mislimo in pišemo, da s tem odstranjujemo mentalne -psihološke pregrade, ki so tekom stoletij nastalo in so v veliki meri plod ignoranco. Toda če v srcu iskreno molimo, "da bi bili vsi eno", potem ;tudi verujemo,da bomo končni cilj kljub. Tsemu dosegli, če je božja volja taka.
OB TRAGEDIJI V SKOPJU
Kuge,lakote,vojske in potresa ~ reši nas,o Gospodi
Velike nesreče nas opomnijo,kako neznaten je človek kljub vsemu tehničnemu napredku.Ob potresu v Skopju sočustvujemo s prizadetimi,kot ljudje in kristjani pasno dolžni po svojih močeh pomagati.Toda nesreča,kot je huda, ne sme biti izgovor za g£ spodarske "slabosti" v bližnji bodočnosti,tako kot je bila suša kriva za slabo go -spodarjenje na kmetih. Posebno nevarno bi bilo,če bi pri obnovi Skopja,nujni in potrebni kot j e,slabo gospodarili in tratili denar za nepotrebno.
Makedonija je že pred potresom imela to nesrečo,da je bila med narazvitimi republikami in da so jo iz zaostalosti vlekli prispevki Slovenije,Hrvatske in deloma Srbije.Daši v njej živi 15^ jugosl.prebivalstva,j e nanjo odpadlo 3C^ kapitalnih investicij v vsej državi. Precej teh prispekov je bilo slabo porabij enih,za kar ne mo remo kriviti Makedoncev pač pa komunistični režim,ki je slabo gospodaril in nespa -metno nalagal kapital .Načelno je bilo n.pr. dobro., ko so začeli graditi tekstilno industrijo, a je bilo razmetavanje denarja,ko so nekvalificiranim kadrom dobavili nove moderne stroj e,ki so jih kajpak ob učenju- kir j e stvar generacije- primerno po -.škodovali, medtem ko so se'n.pr.kvalificirani tekstilni kadri v razviti slovenski tekstilni industriji mučili s starimi mašinsmi.Izguba j e tako. bila dvojna: slabša p:o_ •izvodnja v Slovenija kar zadeva'kvaliteto in kvantiteto'in porazna.okvara strojev v •Makedoniji. Drugi primer je'n.pr .železarna pri* Skopju, financirana v glavnem z angle škim denarjem.Ekonomično vzeto bi n.pr.bilo-pametneje postaviti tako tovarno tja, kjer je bližja ruda, pri roki gorivo, so dobre prevozne zveze ter.dovolj stro.kovnih kadrov^Namestitev take tovarne j Makedoniji je svoje čase povzročila precej kritike
jv Jugoslaviji in izven nje,a so prevladali politični o-I ziri.Z nesrečnim potresom je šlo po vodi i eno ..i drugo ;ker bodo sredstva zdaj potrebna v prvi vrsti ,za to, da 'ljudi hranijo, za silo -oblečejo in namestijo .Tako, b.o obnova Skopja nujno spravila gospodarski napredek Jugo slavij e v zadrego.Kljub precejšnji mednarodni pomoči si bo nekoliko treba pritrgati po vsej. državi,da bi Skop-janci vsaj približno nadomestili,kar'j im j e razdejal 'j potres.Zato po je treba dobro premisliti,kaj je. po e -
. ; •	____________- jkonomskem računu najbolje za Macedonijo.
Sklepi odbordfv in komitejev,od- izvršnega komiteja CK. ZKJ pa do mestnega odboba .p- in mestne skupščine, zaenkrat Vie kažejo,da so se lotili posla s potrebnim premisle-* kom.Odlok o-postavitvi spomenika,ko so ljudje brez strehe nad glavo,se grdo slisi*
. Obrabljene fraze o'potrebi "čim večjih naporov" vse. skupnostiob tej nesreči grozlji ' vo' zvene.K prav takim naporom poživajo,kadar je.treba odstranjevati negativne pojave v kurjereji ali slikarstvu. Ruševin ne bodo odstranili s prežvečenimi frazami o-'■mejenih komunistov in plehki pozivi ne bodo zgradili novega^nesta za sto tisoč brej:
' dornCev.Potreben je'pameten načrt; a prav poklicni in idočlpški planerji ob.takih pri likah žalostno odpovedo,ker so vajeni birokracije in jim manjka domišljije». Prav to pomanjkanje domišljije mžd voditelji je po svoje nagajalo med reševalnimi deli.Prva pomoč je bila spsntana in človeška in sijajna,dasi je bilo nepotrebno,da se j.e vse reševalno delo ustavilo,ko je prizorišče obiskal Tito. Toda ko so se lokalne in u-- vožene komunistične živine pričele uveljavljati,ker so prepričano,da morajo imeti povsod glavno besedo,so bolj pomagalo zavirati in reševati. Še posebno žalostno je bilo videti pisarne pod drevesi v parku,kjer - so .z malo .zamude pričele^delovati • družbeno-politične organizacije in organi uprave.Red je pri takih nesrečah pač po -treben, a ljudje potrebujejo dobrodelne,humanitarne,ne pa politične organizacij e,Tj. da uradnik za pisalno mizo,ki sitnari nad strankami in zganja birokracijo,je. v ao.ci alistični Jugoslaviji tako ukoreninjena pojava,da je niti katastrofalni potros ne
izruje.	...	..	■	•	...
Nekaj pa je treba tudi priznati oblastem.Dobi’o so sprevidelo,da^bo- mednarodna -•pomoč olajšala trpljenje in obnovitvene napore.,in da je .za tako pomoč, potrebno, da ~ svet čim več zve 'o nesreči. V Sovjetski zvezji ali na Kitaj.skenf. bi porušeno mesto zo "lo verjetno proglasili za državno tajnost.V Skopje pa ao povabili tuje novinarje in diplomate in tako pripomogli,da je nesreča pretresla svet,ki bo tudi pomagal pri ob novi. •	,	,	__________ UREDNIŠTVO
'KLIC TRIGLAVA izhaja okoli 20.v mesecu.Izdaja ga "Slovenska Pravda".Njeno.mišljenje
---—----------- predstavljajo le članki,podpisani od izvršnega odbora.
Uredništvo: - 76 Graeme Road,ENFIEL.D,Middx. Tel: ENE. 50.97 Uprava:	BM/tRIGLAV, LONDON W.C.I.
~ j
Velike- in male 'darove ■ za Skopje ■.hvaležno ,sprej ema
. , WAR ON WANT 9 Kadeloy .Roüd , .LONDON ¥.5 (Označite darilo z "S"')
Štev. 291.	_EL IC TRIGLAVA _______________Stran 3.
! \ IODRAG AL , PULJCOVIĆ _
ENOTNA KRŠČANSKA CERKEV
Že sorazmerno stara misel o potrebi,, da se vse krščanske Cerkve zlijejo v enos je bila osvežena za časa pontifikata nedavno umrlega papeža Janeza XXIII. Trdovratno In stoletno lomljenje med Vzhodom In Zapadem ni šlo niti mimo krščanske Cerkve, Prišlo j e do razcepitve In obe Cerkvi sta se utrdili za okopi svojih dogem, V 14,stoletju je v papeški kuriji zapisano, da je katoliška vera ''Bogu najljubša'! In kako je '‘nemogoče u~ gaj ati Bogu'1 Izven te vere. Sredi IS, stoletja, v trenutku, ko so čakali na zlom Bizanca In vstop Turkov v Carigrad, je bizantinski državnik Luka Notarls Izrazil svojo mržnjo do katoliške Cerkve z besedami’ ''Ljubše ml je, da vidim v tem mestu turško čalmo kot pa tatinsko mitro''1 Toda graje je bilo vedno manj, razlivanje žolča vse bolj redko. A še vedno so bili vzhodni kristjani za katoliško Cerkev schlsmatlcl, Pozneje so bili samo dlsldentesda bi danes Äcljuclll, da so samo še non unltl, Začelo se je resno razmišljati o možnosti enotne krščanske Cerkve» Nihče, ki je pri pameti, mislim, ne nasprotuje, da bi bila enotna krščanska Cerkev Ideal» Ze apostol Pavel se je bal spora, pa je priporočal Korlnčanom,naj vsi eno govore In naj bodo vsi utrjeni 'V enem razumu In ene misli''» Zabolelo ga je, ko je slišal, da so govorili’ '‘Jaz sem Pavlov, a drupl:jaz sem Apolov, In tretjič, jaz sem Petrov, In četrti jaz sem Krlstov' (Prvu pismo Korlnčanom, I 12)- Toda kristjani danes so razdeljeni In sicer dogmatsko» NI mogoče kristjanu, da bi prejel obhajilo na kateri koli točki zemeljske krogle, ker pri tem, z dogmatičnega stališča svoje Cerkve, sodeluje pri sveti zadevi (communlcatlo In sacrls)» Da bi prišlo do edine Cerkve, bi bilo treba najprej odstraniti dogmatične razlike»
Zato ni vprašanja, ali je treba ostvarltl eno edino krščansko Cerkev» Vprašanje je, če je takšno Cerkev mogoče ostvarltl» MedterrC^o katoličani In pravoslavni, v glavnem, na Isti črti v pogledu dogme,so protestanti daleč vstran In so videti samo na oko kristjani» Pravoslavni In katoličani se na primer bistveno ne razlikujejo v vprašanju obhajanj a»Za ene kot za druge sta to telo In krt Kristusova» Način obhajanja,pod eno ali dvema podobama, uporaba presnega ali kvašenega kruha, je samo zunanja oblika» Toda protestanti učijo, da je obhajanje samo spomin na Zadnjo večeijo» Tiste dni, ko so se protestanti ogorčeno postavili proti katoliški Cerkvi, so branitelji katolicizma, dejansko edtnstva, opozorili’ 'Pazite, kaj delate' Zahajate v sektaštvo’11 Morda je bil to samo obupni krik zaskrbljenih katolikov, da bt ustavili ločitev» Saj vendar vemo, da Je počenšl z luteransko, anglikansko In episkopalno Cerkvijo, tja do protestantske na švedskem vrsta sekt, ki nimajo med seboj nič skupnega. Prišlo j e do tega, da so se pred dvema letoma na švedskem pojavite žene duhovnice» Apostol Pavel pa je naročal Korlnčanom ''».»naj vaše žene molčijo v cerkvah» ^.11. ''ker j o grdo, da bi .žene govorile v cerkvi»1' (Prvo Pismo, XIV, 34, 35)»
Kaj potem torej ostane za delo, da bi položili temelje za edinstveno krščansko Cerkev Najprej je treba Iz mnogoštevilnih sekt napraviti kristjane» Nato se lotiti Izenačevanja dogem» Dogme posebno poudarjam» kajti vse ostale razlike ne morejo Izzivati dolgih sporov.,
Dr.Mlo d r ag At» PurkovIč, ki je sekretar Srbske pravoslavne cerkveno--'Šolske občine v Londonu, se pretežno bavl s srednjeveško zgodovino Srbov» Dobršen del svojih del je posvetil zgodovini srbske Cerkve»Razen doktorske dlzertaclje '‘Avignonski papeži In srbske dežele"’ (1934), je Iz cerkvene zgodovine napisal "'Popis cerkva v stari srbski državi1', ''Srbski eplskopl In metropoliti srednjega veka1', ''Hllendarskl Igumanl srednjega veka' In vrsto krajših sestavkov o samostanu Stude-nlcl, Sopočanlh, Banjški, Ljubostlnjl, o branlčevsklh ukazih l t»d» Večja študija je ‘Zgodovina pravoslavne cerkvene občine v Trstu (i960) Ostala njegova dela so Iz politične In kulturne zgodovine srbskega srednjega veka»
Za izenačevanje dogem bi bii potreben sestanek cerkvenega zbora vseh krščanskih Cerkva., To je najmanjša ovira. Kristjani vzhodne in za-padne Cerkve se razhajajo v dveh velikih dogmatičnih vprašanjih" da se obhajajo pod eno ali pod dvema podobama in da uporabljajo kvašen ali nekvašen kruh" in drugič: ali izhaja sv.Duh od Očeta ali oa od Očeta in Sina.
Vprašanj e.načina.obhajanj a bi naj rešili na zboru. Na srečo ni ničesar sporno i katoličani i pravoslavni verujejos da se v.najsvetejšem trenutku kruh in vino nevidno spremenita v telo in kri Gospoda Rešenika. Ostane torej les da se reši;, pod kakšno obliko naj se ta velika sveta skrivnost daje vernikom.
Vprašanj e, ali izhaja sv.Duh samo-iz Očeta ali iz Očeta in Sina vLLUKCMe) s je ena.od dogem, na kateri sta se obe Cerkvi razšli, i etudi se zdi nepremostljivo, oi morda učeni bogoslovci mogli najti rešitev,ki bi zadovoljila obe glacisci. horda bi enostavno izjavljali, da. verujejo v sVoDuha in sploh.ne bi.pripominjali, od koga izhaja, a bi nadaljevali, da Duha molimo z Očetom in Sinom, Tako bi sporazumna dogma glasila. * In v SVoDuha, Gospoda ki oživlja, ki ga z Očetom in Sinom molimo in slavimo.. . Ge bi Torej v teh dogmah, zaradi katerih sta vzhodna in zapadna Ceikev razdeljeni scolotja, sporazumeli, potem bi se sporazumeli še hitreje v drugih vprašanjih. Brez dvoma bi bilo treba na zboru razpravljati o vprašanju, ki je tuje vzhodni Cerkvi' o brezmadežnem spočetju sv^ bogorodice in o njenem telesnem vnebovzetju. Govoriti bi bilo treba tudi o katoliški dogmi papeške nezmotljivosti (infalibilitas). Na Prvem vatikanskem koncilu, pred manj kot sto leti, jV Vila ta dogma sprejeta z majhno večino. Katoliški arhijereji so se upirali razglasitvi take dogme> ker so dobro vedeli, da so v bogoslovnem tolmačenju tudi papeži grešili in bili celo sojeni.
Postopek za ostvaritev edine krščanske Cerkve ne bi bil hiter. Koliko časa bi potrebovali, da bi številne protestantske Cerkve sklenite, da v. bistvu in po.dogmi postanejo krščanske? In ali nov d'ih časa, komunistična ideologija in misel, da je človek že zavladal vsemirju, ne odvajajo ljudi od Cerkve- Ali ni zaskrbtjiv pojav, da je vedno več nekr-ščenih novorojenčkov?
PSIHOLOŠKE OVIRE
Zdi se mi,.da bi se dogmatične razlike sorazmerno lahko vskladile. čudno da dogmatične laze in prej. Dozdeva pa se mi, da edinosti krščanske Cerkve ne bo mogoče ostvariti iz povsem svetnih razlogov. Papež’ je nekoč v skromnosti imenoval sebe Služabnika božjih služabnikov (Servus servorum Dei). Toda papeštvo je z uporno borbo izšlo iz resnih kriz in visoko dvignilo svojo oblast. Po celokupnem svojem delu in po težnjah je katoliška Cerkev osvajalna, se mora širiti, da pridobiva vernike.Ona -je misijonarska in univerzalna.
Pravoslavne Cerkve imajo stoletja svojo samostojnost, nacionalne so in jih veže edino dogma. Brez števila patrtjarhov se nahaja na čelu posameznih Cerkva in ni niti misliti, da bi kdo od njih želel vsiliti svojo duhovno oblast drugi Cerkvi. Obstojajo mnoga središča pravoslavnih Cerkva, medtem ko je za. katoliško Cerkev središče Rim večno mesto (Urbs gternaj in v njem papež čuvar groba sv.Petra Ali je mogoče, da bi se oatoliška Cerkev, polna akcije in misije, univerzalna, z enim cerkvenim poglavarjem, odpovedala svojemu celokupnemu delu in doseženim uspehom.
Bi se hotela? Bi papež pristal, ne le da ne bo več duhovni poglavar celo" kupne krščanske Cerkve, ampak da celo ne bo več prvi med enakimi (primus. inter pares) in da se bo izenačil, s- tolikimi drugimi poglavarji pravoslavnih Cerkva? Tega ne verjamem.Še teže pa je pričakovati,da bi številne pravoslavne Cerkve, z močnimi tradicijami, s svojimi trpini,mučenci in svetniki zapustile svoje izvojevano mesto, svojo samostojnost in neodvisnost in se vtopile v edino Cerkev, ki ji bo načeloval .nekdo izven te Cerkve.
Vsak na svoj način naj bi žrtvoval z mulco..izvojevano mesto in to samo da bi bili vsi eno (ut omnes unum sint). le imamo to v mislih,potem j e. več kot j asno, da.mora pred edinost jo,o'.kateri se idealistično sanja, priti do kapitulacije ene ali druge st rani. Ce to vemo, po tem so izgledi za ostvaritev edine krščanske Cerkve zelo slabi. V nobenem primeru tega mi v tem stoletju ne bomo doživeli.
CERKEV NiR ODNI jJEZ EC: G. ur e dn ik!
PiSmO UrOdnikU	Ko sem pred oasoni v KT pisal o tem
vprašanju,sem opazil,da mlajša gene racija ue ni zapopadla ogromne književne, kul turne,-verske in-prosvetne delavnosti naših prosvetiteljev "bratov sv.Cirila in Metodafki sta u = stvarila naš prvi in najs tare j ši'khj.iževni jezik ter z vel ikim trudom uspela dohiti od sv.Stolice priznanje tega jezika za liturgični jezik. Vidim, da je to vprašanje zdaj le razgibalo naše pohlevne vernike in na šo javnost vsled vedno hujšega terorja visokega nemškega'klera na Ko= roškem,ki'zapoveduje Slovencem,. v kakšnem jeziku morajo in smejo 8a = s titi Boga,Tudi jaz sem podpisal tozadevno spomenico pariškega' Odbora za oh ranih o pravic koroških 'Slovencev, poslano celovškemu ■ škofu,Ä ki juh temu mislim, da je sedanja generacija premalo odločna. 0 e bi bili mi taki v letih 1914-18,bi morali, še danes delati tlako Nemcem...! Po mo jem mnenju je namreč za koroške Slovence edina rešitev, da vzpostavi= jo stari ciril-me todljski.. cerkveni obred,da bi se' tako otresli 3 Ur is = dikcije zagrizenih nemških-škofov,ker bi s tem avtomatično prišli pod vatikansko jurisdikcijo vzhodnega/s-taro.slovenskega odn. cirilme to.dove= "ga/ cerkvenega . obred a, katerega vod-ijo Slovani in nam'naklonjeni kato= liški kardinali,ki naš posvečeni jezik-visoko spoštujej o. Ne Vozabimo da je sam papež Janez, izkazal.v tem jubilejnem letu našemu jeziku in svetima bratoma’izredno čast in zahvalo, ko je posvetil ljubljansko škofijo sv.bratoma in'jo obenem povzdignil: v nadškofijo. Naš narodni Ponos zahteva od nas, da ciril-melodijski obred med seboj oživijo. To bo najlepši spomenik našima apostoloma in od mlade'generacije je od' = 'visno,ali bomo to izpeljali. Zavedajmo se vendar,' da je staroslovan = ski jezile poleg latinščine in grš.čine edini' evropski kulturni Jezik cerkvene liturgije,ki je na vzhodu igral isto' vlogo,kot jo je. imela latinščina na zapadu.	I)r .VEKOSliV KIS OTEČ
Y0L.ILNI 03R-AÖUN* ..G,urednik! Poročilo Vašega dopisnika (ET 288) o ,vo = .lit v ah meseca aprila v Italiji, je ali pomanjkljivo ali ni točno. De j an= sko je Skupna slovenska lista v tržaški - občini izgubila'818 glasov, z ozirom na upravne volitve,ki 'so bile lansko-leto.Tedaj je dobila 4836 glasov, letos pa-4018. Le z glasovi,ki jih je prejela še v Nabrežini ( 63I),Miljah(I36) ,Dolini( 597) ,Reperitabru( 118) in Zgoniku( 179) je dobi= la vsega .skupaj -5.679 glasov.V čisto slovenskih občinah,kot sta n.pr. Repentabor in Zgonik, je Krščanska demokracija prejela 56 odn.156 gla sov. To pomeni, da je bila samohvala NOVEGA LISTA pretirana..	rp j
ZA V.ARN.0S.-T ■-PR:ED POTRESI: G.urednik! Potem ko je Slovenija, z epicentrr. V Litij 1, pred m e s e'cTd o*z i ve 1 a svoj potres, in.ko je zdaj bilo prizade to tudi Skopje daleč huje,je gotovo potrebno stvar zagrabiti v jedru: gr a-, iti varnejše zgradbe na potresnih-področjih.Slovenija ima več območij IX.potresne jakosti (Skopje je spadalo v X.stopnjo):okolje Tol= mina iu-Mos-ta na Soči, okrog Ljubljane,pri Brežicah-Čatežu ter Rimskih Toplicah in severno od Ptuja. Vse ostalo področje spada deloma v osmo a Po večini-v sedmo stopnjo potresnih jakosti. - V Sloveniji so spre= »jeli prvi zakonski predpis o gradnjah, a ta še ne velja za federacijo. Toda rešitev ni v birokratičnem predpisu,ampak v njegovem izvajanju. -To naj zagotovi inšpekcij a, ket so pravilno poudarjali v Sloveni j i, a ne dovolj prepričljivo -zagotavljali, da se projektanti drže predpisov. So h.pr, visoke stolpnice,v katerih v Ljubi jani.živi 50,000.prebival cev •res najboljša rešitev? Ko so n,Pr. kopali temelje za dva nova nebotič mika v Nunski ulici, (morali so kopati globoko,ker bodo imeli trinad = stropno podzemsko garažo,) niso po kakih 10 m gramoza naleteli na ska le,kamor bi zazidali pilote,ampak na ilovico.Komisija arhitektov je ■mnog0 premišljala,nazadnje pa je prevladalo mnenje,da nadaljujejo z zidavo in da bo varno, če razširijo temelje na vse strani,da dobijo s tem večjo površino...	Ing.A.S'
fOMOŽNI ŠKOE: G.urednik! Vaš tržaški dopisnik utegne imeti le prav.Pa Pez Janez ‘se”še ni odločil glede novega ljubljanskega nadškofa, pa je Pomožnega škofa g.dr.J.Pogačnika imenoval samo ža apostolskega admini stratorja ljubljanske nadškofije.	V.R.
P
ROSVETA IN OMIKA
Franc Dacar,dijak 2.letnika Tehniške srednje šole v Ljubljani,je prejel pr-/ ‘	vo nagrado nä matematični »lipijadi na
Ptljskem. - Začele so'izhajati NOVICE Društva za raziskavanje jam Slovenije,s poljud no-znanstveno in organizacijsko vsebino. - Pred vhodom v tehnišk« fakulteto r Beogra du so odkrili spomenik Nikoli Tesli. - Ob 40^ 'letnici Shakespearjevega rojstva bo beograjska Kultura izdala 18 zvezkov njegovih zbranih del v nakladi 20.000 izvodov.-V samostanu Gračanica pri Prištini so odkrili dve dragoceni ikoni,bržčas iz 14.stolrr Proizvodnja igranih filmov; 1961 - 33 filmov, 1962 - 23, 1963 - 22.Trenutno snemajo v Jugoslaviji dva filma.Proizvodni program igranega filma je izpolnjen 70/£.- Bulaji-čev film KOZAKA (Bosna Film) je na moskovskem filmskem festivalu dobil ono od treh zlatih nagrad. - Med Piranom in Portorožem pripravljajo snemanje filma ČUDEN TOVOR NA LADJI CALYPSO-Predvidoma bodo tam snemali kakih 5 tednov. -Ze omenjeno KOZARO so
kazali v petih pariških kinih in francoska kritika jo je dobro ocenila.
Klub slovenskih študentov na Dunaju je praznoval 4o letnico.- Da bi povečali zanimanje za študij fizike,sta katedra za fiziko- in inštitut za matematiko,fiziko in mehaniko ljubljanske univerze izdala informativno brošuro.V primeru z razvitimi deželami bi v Jugoslaviji morali diplomirati ter se zaposliti v inštitutih in indu-
striji tristo fizikov letno.V Ljubljani diplomira povprečno le 1® fizikov na leto.-Razstavo ikon v ljubljanski Narodni galeriji si je ogledalo 7000 obiskovavcev.-Slovenski oktet iz Ljubljane je odpotoval na turnejo v Avstrijo. - V Beogradu so i-meli mednarodno konferenco šol,kjer poučujejo esperanto.Bilo je 200 predstavnikov iz Jugoslavije in' 14 drugih dežel. - Beograjski madrigalisti so na BBC izvajali duhovne skladbe srbskih in ruskih avtorjev. - Septembra bo na Cetinju proslava 150 letnice rojstva Petra Petroviča Njegoša.Pripravljen je osnutek za ustanovitev Njegoševe na -grade za književnost,ki bo splošno jugoslovanskega značaja. - Zagreb bo imel septembra 3.medn.festival študentskih gledališč.- Na Bledu je bil 2.festival "Slovenska po pevka Bled 1963". - Na večeru sodobne evropske poezije v Royal Court Theatru v Lond£ nu je bil zastopan tudi izbor iz antologije moderne jugoslovanske poezij e,ki je nedav no izšla v angleščini. -	r	'
Umrl je gledališki igralec Milan Skrbinšek ter Emil Medvešček,predsednik Zveze arhitektov Slovenije. - Beba Lončar,filmska igralka,bo igrala vikinško princeso v fil mu DOLGE LADJE,ki .ga bodo snemali v Angliji. - Miroslav Krleža je dočakal 70 let, -Ivo Andrič je obiskal Švedsko. - Ob 1100 letnici sv.Cirila in Metoda je Bolgarija odlikovala z redom "Cirila in Metoda" več jugoslovanskih kulturnikov vklj.Franceta Bevka* , Ob potresu v Skopju so Izgubili življenje štirje člani Narodnega gledališča in sedem univezitetnih delavcev.Uničenih je bilo 90/?’ fakultetnih zgradb in v inštitutu za fonetiko so.za vedno izgubljeni vsi posnetki,delo desetletnega prizadecnega•zbiranja.Rektor je apeliral na letošnje maturante,naj se ne vpišejo na skopsko univerzo.
Med uničenimi kulturnimi zgradbami so državna filharmonij a,manjšinsko geladlišče,Radio zgodovinski muzej,arheološki muzej»ljudska knjižnica,univerzitetna knjižnica,poslopji dveh filmskih družb ter dveh založništev.	SPECTATOR
Ciril-Metodov kongres v Solnogradu
S sv.bratoma se je začela kulturna zgodovina slovanskega sveta.Zato ni čudno, da tudi znanstveni svet ni mogel mimo tisoč stoletnice njunega prihoda na Moravsko. Pod visokim pokroviteljstvom avstrijskega prezidenta ter častnim prečsedništvom mnogih ■ kardinalov,nadškofov in škofov se je v drugem tednu julija vršil v Salzburgu mednarod hi "Kongres slovanske zgodovine v počastitev 11Q0-Ietnice prihoda sv.Cirila in Metoda med Slovane",na katerega so povabili in na njem sodelovali številni znanstveniki svetovnega in evropskega merila.Kongres je deloval v petih od ekih; l)vzhodno področje srednje Evrope nekdaj in danes; 2)zgodovina vzhodne in zapadne Cerkve in njuno medsebojno razmerje; 3)clril-metodijska vprašanja; 4)slovahsko jezikoslovje in starožitno-sti; ,5)zgodovina slovanske umetnosti,,glasba in gledališča.
Od Slovencev je dr.Pogačnik dokazoval slovenski izvor brižinskih spomenikov,dr. Dragotin Cvetko pa je dokazal,da .skladatelj 17.stol.J.K.Dolar ni bil nemškega ali oeš kega ampak slovenskega porekla. Sloesno sv.mašo v glagolici je daroval zagrebški nadškof dr.Seper.
Zal pa se kongresa ni mogel udeležiti prelat dr.Fran Grivec,naš najboljši poznavalec ciril-metodijskega vprašanja, ki je koncem junija po dolgi bolezni umrl v Ljub-Ijani.Njegov referat je na kongresu prebral njegov asistent dr.France Perko in sicer o "Sv.Cirilu in Metodu,delavcih za edinost Cerkve". Kongres pa je z enominutnim molkom počastil spomin pokojnega znanstvenika,ki je bil v častnem predsedništvu kongresa.
(ds)
(K samemu kongresu se bomo povrnili v enem od septeiaberskih uvodnikov.Ur.)
; v. 291.	10!) IC Ul ICtL a v A	3 tr an 7
RA Z G- h EDI
------------- PRED KONCEM
Spor v Srbski pravoslavni cerkvi v Ameriki, o katerem sem ?,e ne= kajkrat pisal, prihaja v svojo končno fazo, ko je že videti, da je g. Dionizije, suspendirani'vladika, izgubil bitko. Prelomil je episkop = sko prisego in se pregrešil proti raznim cerkvenim k&nonom.Prav do n_e davnega je imel na svoji strani kralja Petra, ki je v izjavi 15.juni= ja iz Nice mapadel s v. arhi jere jski sabor v Beogradu in s tem razbil _e .migrantske Srbe, saj so se tedaj mnoge srbske organizacije, duhovščin na, cerkveno-šolske občine in ugledni posamezniki razdelili ob vpraša nju, ali si "za kralja" t. j .Dionizija, ali si "za Tita" t. j .patri j ar"= ha. Nekatere organizacije so v celoti stopile na stran Dionizija, ta= ko n.pr. Srbska narodna odbrana v -Ameriki. Srbski del Južnoslovanske demokratske zveze "Buducnost" je v svojem glasilu objavila dolg uvod= nik, podpisan od urednika g.Slobodana Stankoviča, kjer se je ta posta, vil na stran g.Dionizija, branil kraljevo izjavo in v celem tem spo= ru videl propad "lažnega antikomunizma" (t.j«pravi antikomunisti ne bi smeli priznavati patrijarha v Beogradu). Na isti strani se nahaja= jo tudi neofašisti dr .Slobodana Draškoviča( vodilni član "John Birch Society"), potem Srbski narodni odbor (predsednik g.Stevan Trivunac,kije tudi avtor famozne junijske kraljeve izjave; prejšnji predsednik.g dr Milan ffavrilovič je odstopil, ker je smatral, da pravoslavni arhie reji v Beogradu niso komunisti in da je treba spoštovati odločitve pa trijaršije.) Na nasprotni strani pa se nahajajo Srbska narodna odbra= na v Kanadi,ki izdaja GB .AS KANADSKIH SEB.A, zboraši Jaše 1 j otiča, S avez srpskih zadruga ’Osiobod jenje’, Udruženje boraca v Angliji, vojvoda Djujič s svojimi četniki itd.
Vse je kazalo, da se bodo odnošaji med enimi in drugimi, ^zlasti še, ko je g.Dionizije sklical aparhijski cerkveni sabor, slabšali. Ta sabor je bil dejansko nezakonit, na hitro pomaknjen od oktobra na av= gust, ker je bil vladika g.Dionizije med tem v sodni preiskavi in sus Pendiran. Kot nezakonit so sabor označili tudi episkopi treh novih e= parhij v Ameriki, v katere je bila razdeljena prejšnja Dionizijeva e= parhija, in sicer g.Stevan (lastavica), g.Firmilijan (Ocokol j id) in g Grigorije (Udicki) . Kot sem že poročal so bili ti trije najprej imeno vani od patrijaršije za eparhijske upravitelje nato pa za spiskope in medtem tudi že posvečeni ob psisotnosti številnih vernikov.
Y tako ozračje je stopil v Ameriko kralj Peter,ki je prisostvovä. kongresu Srbskega narodnega odbora, na katerem je 29»junija več ali manj ponovil, kar je že rekel v Nici 15.junija. Dionizijeva stranka je tako naravno triumfirala. Toda 9.avgusta je imel kralj v Milwaukeeju ( ./isc.) tiskovno konferenco, kjer je na vprašanje nekega radio~komen= tatorja izjavil - celotna izjava je objavljena v GLASU KAN.SRBA 15.3^ - "da on ne nasprotuje pravici sv.sinoda v Beogradu, da imenuje ali suspendira episkope".? tej izjavi je dejansko kralj preklical vse,kar je rekel preje in čeprav Dionizija ni imenoval, ga je neusmiljeno na= padel. Zdaj je triumfirala druga.stran.■GLAS, ki je stalno naglašal, dalje bila izjava. 15.» junija kralju podtaknjena.. ( od g.Trivunca In gen. Miličeviča), zaključuje v svojem uvodniku,- da kraljevo izjavo od 9.8. Pozdravljajo hrabri in.pošteni Srbi- Amerike in Kanade: "Nj «bel.kralj bo vsekakor potegnil nauk -iz mučnega položaja, v katerega je, zašel. .. Kar. mu je najbolj potrebno zdaj, je brezova metla, da počisti s- po.: = kvar-jenimi dušami in.kurjimi možgani,, ki se motovilijo okoli njega.."
'S ' tem pa je tudi konec sanjam g.Stevana Trivunca, ^da bo postal novi Pašič, leader Srbov. Uporabljajoč kralja se je pač "visoko" d:Vi= gnil, a je. doživel, da ga je kralj zapustil. Pa tudi gen .Miličeviču, šefu kraljeve pisarne, zvoni... Piazblinile se bodo tudi sanje g.Dio= nizija Milivojeviča, ki sinodske komisije iz Beograda, ki naj bi pre= iskala njegov primer ni hotel sprejeti v rezidenci..manastira sv.Save ampak jo je poslal v neko mestno res tavraci jt>, k j er je z njo privatno govoril in odklonil, da bi bil zaslišan. Že omenjena številka GLÄSU objavlja članek g.Radmil a-Grd j iča z naslovom- "Gd e su pare?" in podna=
slovon "Odgovoiana to vprašanje ni veo mogooe zavijati v cunje anti= komunističnih fraz in cenenih hohštaplerajevM. Iz članka je namreč videti, da se ho g.Dionizije verjetno moral hraniti pred ameriškim sodiščem, ker je razvidno iz poročila nadzornega odbora eparhije in samostana sv.Save v Libertyvillu, da v^fondu pok.vladike Nikolaja", ki ga je upravljal g.Dionizije, nianja ^ 3»500. Ta denar je suspen= dirani vladika porabil zase odn. 'po s vo j i uvidevnos ti, dasi je izja= vil,da ga ho vrnil, kakor.hitro ho prodal neko svoje osebno posestvo.
Vse kaže, da ho ta hud spor, za katerega se je zdelo, da ho kori stil samo komunistom, velikega pomena za emigrantski del srbske Cerk ve, pa tudi za razčiščevanje gotovih političnih pojmov med emigrant= skimi Srhi, kot je n.pr. kaj je in kaj ni antikomunizem.
Muslimani in kralj
Na V.vsesrhskem kongresu v Chicagu je 29.junija govoril tudi kralj Peter.Govor so v celoti objavili BOSANSKI POGLEDI, neodvisni Ist muslimanov Bosne in Hercegovine, ki ga urejata gg.dr .S .Balic in Mil Zulfikarpašić. V govoru je kralj hranil pravico do samoodločitve in napadel udeležence nedavnega "londonskega" sestanka, ki so "z eno roko to pravico dali, z drugo pa so jo takoj vzeli". Napadel je se = S tanek, od katerega so bili izključeni "z ve.tom enega naroda" (vetom g.Ilije Jukiča;moja op.) muslimani. Nato je kralj takole branil mu= slimane:"Naši muslimani so bili vedno državotvorni, so služili drža= vi in njeni edinosti in niso nikdar zahajali na stranpora separatiz= ma. Oni ne zahtevajo zase stopnjo posebne etniške skupine, želijo pa ostati to,kar so: versko-religiozna skupina jugoslovanskega porekla in obeležja s pravico do enakopravnega, neoviranega razvoja in sodelo vanja v vodstvu poslov svoje dežele. To je njihova pravico do samo = odločitve. In mi jo moramo spoštovati..." Celotni muslimanski prohl® jo tako dobro postavljen in dobra rešitev predložena, dasi je goto = vo,da se s tako rešitvijo ne bodo strinj.ali dr.Krnjevid in vodniki H3S .
Y govoru je' kralj pozival na pohititev razgovorov med odgovor = nimi narodno-političninri predstavniki SHS in muslimanov. Mislil je seveda na srbsko pr e ds tavnik e,ki tvorijo Srbski narodni odbor."Kajti ko poklicani molčijo, ko se delajo gluhe glede svojih dolžnosti,po = tem se nepoklicani drzne j o'lotiti poslov, ki jim niso dorasli.In ka= ko potem’ izpade tako delo nedoraslih, ste mogli videti na nedavnem • razgovoru v Londonu, iz katerega je izšla zmeda pojmov, ki so bili 'predloženi kot načrt, za izgradnjo bodoče demokratične Jugoslavije."
0 Macedoncih seveda ni bilo besede, ker ti - po kral ju, g.Trivun cu. in Srbskem narodnem odboru - ne obstojajo.
.. VEKQSh-AV. F-ARKAŠ
ZAKLJUČENO POSLOVANJE SOCIALNEGA SKLADA
Bravci KLICA TRIGLAVA so mogli ugotoviti že nekaj, poslednjih let,da so se dohodki "Socialnega. sklada" manjšali, po drugi strani pa z ozirom na spremenjene prilike tudi primeri,za katere je bil "Socialni sklad 29.oktobra" ustanovljen skoraj pred 15 leti. Ker postaja razmerje med dohodki in upravno-prenosnimi stroški vedno bolj kacljivo,sta uredništvo in'uprava KLICA TRIGLAVA,ki sta upravljala -sklad, sklenila zaključiti njegovo poslovanje in prebitek £1-11-2 izročiti za potrebe slovenskih »študentov za mejami. Tudi to pot se v imenu Socialnega sklada iz srca zahvaliva vsem, ki s* kakorkoli pomagali potrebnim in bolnim Slovencem,brez razlike kako- so ti mislili in kaj so bili. Bog Vam povrni'.
D.Pleničar	J.Gruden
:	■	urednik	upravnik
OBRAČUN SKLADA za 1.1962s Prenos iz leta 1961	£ 16- 8-10
Darila	1- 3—-
Prenosi	3-19- 6
£ 20.11. 4
Darila potrebnim	£ 14- 3- 2
Administracija(banka itd)	17- 6
Prenosi	1	___3-19- 6
£ 19. -. 2 1.11. 2 £ 20.11. 4
Prebitek
M P G •	V
MARX NA POČITNICAH
Angleška rečenica i!You've started something" se z lahkoto nanaša tudi na jugoslovanski turizem in nele na komunistični poskus veleindustrializira ti celo državo preko noči. Zgraditi po en ali več industrijskih objektov v vsakem kraju še ne pomeni preobraziti agrarno deželo v industrijsko. Indu = strializacija prinaša s seboj vrsto novih problemov, o katerih ni v planu ne duha ne sluha, a v prvi vrsti problem mentalitete, ki je podlaga dobrega g_o spodarjenja. Isto bi lahko trdili za razvop turizma, odkar se je koezisten= ca pričela meriti s tujimi valutami. V Jugoslaviji so celo pogruntali, daje lani vsakih 100 dinarjev vloženih v turizem prineslo 56 "čistih” dinarjev v primeru s 30 v industriji in 1? v kmetijstvu, odnosno RO,155.000 dolarjev, 53% več kot I.I96I.
Toda enako kot tovarne same od sebe ne rešujejo problema občinskih do= hodkov, zgraditev turističnih objektov še ne pomeni povečanje deviznega priliva. Celo v takih krajih kot sta Bled in Dubrovnik je prišlo med tujimi g_o sti do pritožb o poslabšanju uslug in enolični prehrani in to pri enakih ho telskih in gostinskih cenah kot v drugih evropskih državah. Čakati tudi po eno uro .na postrežbo ni le vprašanje organizacije, ampak tudi mentalitete. Nek Francoz se je recimo v Kopru pritožil, da je moral čakati po juhi celih štirideset minut na glavno jed - in je zato predčasno odšel iz Jugoslavije;
A če vzamemo v poštev, da so Francozi bolj temperamentne narave kot Nemci in Angleži, si lahko predstavljamo, da je bil to zares odkritosrčen krik v obupu. Nek zahodni Nemec je samo vljudno pripomnil, da je moral čakati tri dni na ribe, ki si jih je zaželel že ob odhodu z doma. To ni čudno, kajti ko prski ribiči raje prodajajo svoje ribe v Trstu kot v Ljubljani, ker dobe tan mnogo več zanje. Podoben položaj velja tudi za meso, ki bi ga morali razče= tveriti, da bi lahko zadovoljili tako tuje goste kot domači trg in izvozne potrebe. Potem so še druge, enako važne stvari, ki turista pojezijo, kot re cimo pomanjkanje tujih časopisov, sadja, sladoleda na plažah, ali celo sti= kalnikov za električne brivske aparate, da ne govorim o rezervnih delih za turiste, ki pridejo na oddih z lastnimi automobili, "Kadar ponujamo počitni ce v Jugoslaviji, pogosto pripovedujemo ljudem, da življenje tamkaj počasi teče, da se nikomur posebno ne mudi in da je zaradi tega turistom zagotov = Ijen tudi popoln oddih,” so izjavili pri londonski turistični tvrdki J. W. Kearsley - izjava, ki predstavlja tipični angleški "Understatement”, A kla= sičen primer se je dogodil v Hercegnovem, kamor so prispeli nemški turisti z rezervacijami v hotelu, ki še niti dograjen ni bil, sprejel pa jih ni nih če, ki bi jim "pomoto” pojasnil. Roko v roki s tem gredo tudi velike zmeš = njave v prometu, kjer izgleda nihče ni v stanju povedati, ali bo nekdo, ki potuje iz kraja A v kraj C in mora pri tem prestopiti v kraju B, zares ulo= vil zvezo naprej.
Rečenica "You've started something” označuje proces, ki ga ni mogoče zavreti, ko je enkrat načet. Cim so oblasti prišle do spoznanja, kakšne ko= risti prinaša tujski promet, jih je obšel .strasten pohlep, prava vročica, da bi čim preje komercializirali lepote Jugoslavije. ¥ ospredju je sedemlet_ ni načrt razvoja turizma, ki naj bi leta 1970 omogočil nič manj kot pet mi= lijonov turistov, 19 milijonov nočitev in 220 milijonov dolarjev dohodka (štiri in polkrat več kot ga predvidevajo letos) ali 165 milijard dinarjev. i'Sevedanpa bi se medtem število nočitev večalo po l8% na leto. Približen ra= čun te operacije bi znašal 325 milijard. Število ležišč bi se dvignilo od 292,700 lansko leto na A32.7OO v letu 1970. To niso samo ležišča po hotelih. Lansko leto jih je n^hotele odpadla samo petina, medtem ko je bila tretjina ležišč na razpolago v privatnih sobah, ostalo pa po počitniških domovih in zdraviliščih. V naslednjih sedmih letih naj bi zgradili tudi l^fO novih samo postrežnih restavracij in več sto restavracij klasičnega tipa. Precej hote= lov je že v gradnji, kot recimo-hotel "Lev" v Ljubljani, ki bo imel preko 400 postelj.
To so načrti. Trenutni položaj pa je ta, da so hoteli s toplo vodo ali s centralno kurjavo prava redkost, zabavno življenje v in izven hotelov pa sila pomanjkljivo ali pa ga sploh ni. Trgovina je slabo organizirana in nu= di tujcem zelo malo. Te pomanjkljivosti so pogosto vzrok, da tujci ne potr_b sijo denarja, ki so ga prinesli s seboj in da ga pri odhodu ponovno zamenj_u jejo nazaj v svoje valute. Lansko leto so n.pr.samo na obmejnih prehodih ko prskega okraja na ta način zamenjali 116 milijonov dinar je v (155.000 dolarjevJT
Letos je položaj še slabši in od povprečnega dnevnega priliva od dveh' do dveh in pol milijona dinarjev gre ponovno ven povprečno ena tretjina. To po novno dokazuje, da turistični objekti sami še ne rešujejo problema turizma in da bo sedemletni plan slabo odigral svojo vlogo, ako ne bo v prvi vrsti poskrbel za izboljšanje sedanjih '‘kapacitet’1 in uslug. Razširitev odnosno pomnožitev turističnih objektov bo napravilo položaj samo še bolj akuten in v krajni liniji katastrofalen za ugled jugoslovanskega turizma. Pomanjkanje turističnih kadrov - sposobnih organizatorjev, direktorjev, kuharjev, nata= kar jev, itd. - je že danes veliko (polovica gostinskih obratov je brez direk tor jev) in nadaljna vodenitev tega kadra bo nujno uničila še ono malo stro kovnosti, ki obstoja na tem področju. Časi, ko so tujci hodili v Jugoslavi“ jo gledati Josipa Broza Tita, ki se. je 'sprl s Stalinom, so minuli.
PODGANO V SOLATI?
In spet smo pri vprašanju dogmatskih načel. Po logiki sedanjega jugo = slovanskega režima mora biti vse "javno", vse pod upravo "ljudstva", pa tu= di gostinski obrati do zadnje, kleti. Enako kot vsa "naša realnost" kriči po obrtnikih., ki jih dogmatizem skuša zadušiti, enako tujski promet trpi zara= di "ideološkega" boja proti privatnim gostilničarjem. Ni samo prometni davek oni, ki jih duši, ampak tudi fantastični davčni predpisi, ki privatnim go = stilničarjem ne priznavajo olajšav za investicije. Te investicije ne smejo kriti iz dohodkov gostinske dejavnosti, ampak iz neke "druge postranske de= javnosti"! Ni čuda, če je samo lani v Sloveniji prenehalo obratovati 122 pri vatnih gostiln. In to v dobi, ko jih tujski promet najbolj potrebuje.
Ne bi bilo tako slabo, ako bi človek res lahko verjel, da tu ne gre za demagoško izpodbijanje izkoriščevalcev ampak za boj za boljše usluge in viš jo kvaliteto ter higiensko-sanitarne razmere, skratka da gre za to, da edi= no socialistični sektor v gostinstvu lahko zagotovi solidno postrežbo ob zmernih cenah. Toda daleč od tega. Letošnjega julija so okrajni inšpektorji po naročilu zvezne sanitarne in tržne inšpekcije pregledali 21 "socialiStič_ nih" gostinskih obratov na Gorenjskem in našli, da je bil "vzgleden" samo eden: Dom Jezersko - obrat Hrib Preddvor. "Pokazalo se je, da so prostori, ki so namenjeni gostom, znatno bolje vzdrževani kot kuhinje, shrambe in sanitarije. Groba in že običajna pomanjkljivost so umazane krpe. Obleka gostin cev še vedno ni snažna, čistoča kozarcev in jedilnega pribora pa je marsikje problematična," pravi njihovo poročilo. V oči mi je padla tudi reportaža o njihovem obisku v Škofji Loki. Takole sem bral:
"Škofjeloško gostinsko podjetje "Krona" je med vsemi gostinskimi podjet ji najbolj "okronano". V Škofji Loki ima tri obrate, obrat restavracije "Tu rist", hotel in železniško restavracijo. Morda so prav v vseh obratih "Kro= ne" izražene stvari, ki se nedvomno ne bi, če v zadnjih letih ne bi bili za prli skorajda vseh škofjeloških gostiln... Sanitarni inšpektor se je (v ho= telu) nič hudega sluteč namenil v klet. Prej je seveda pogledal, kako je v živilski shrambi nameščen motor kompresor hladilnika, ki prijetno greje shran bo, nepospravljeno omaro, kuhinjske odpadke v skladišču, razbite in umazane straniščne deske, strohnela vrata straniščnih prostorov itd. V kleti pa ga je čakalo presenečenje. Lepo rejena podgana je s kupa solate pomežikala in= špektorju in jo ne preveč naglo odsopihala proti inšpektorju. Mirno njega in naprej skozi luknjo v vratih v sosednji prostor... V škofjeloški restavraci. ji na železniški postaji pa smo si lahko ogledali povsem dotrajane omare za posodo, star golaž, pokvarjen kanal za odpadne vode, slabo umite kozarce,po bruhano straniščno školjko. Vse iz Škofje Loke, kjer so imeli nekdaj več re da in "preveč" gostiln,"
Tako inšpektorji, tako zvezni predpisi. Toda obstojajo tudi bolj prak= tični ljudje, ki imajo več smisla, a manj besede. Eden izmed njih je dr.Da= nilo Dougan, predsednik Turistične zveze Slovenije, ki je izjavil: "Glede zasebnih gostišč je nastala precejšnja zmeda, ker so številne občine to de= javnost celo likvidirale. Taka politika je bila v mnogih primerih povsem zgrešena in ni upoštevala dejstva, da bi moralo zasebno gostinstvo pomembno dopolnjevati gostinske zmogljivosti socialističnega sektorja. Po drugi stra ni pa je zasebno gostinstvo koristna konkurenca, ki vzbodbuja socialistični sektor h kvalitetnejšim uslugam...Zasebna gostišča bi morali stimulirati za modernizacijo v smislu sodobnih zahtev. To velja zlasti za manjše turistič= ne kraje in izletišča." - Nedvomno. Saj bi se še Marxu uprlo, če bi mu pod= gane mežikale iz socialistične solate.
OĐ JUGOSLOVANSKEM
GOSPODARJENJU
(Od našega gospodarskega sodelavca)
III, KMETJE IN FARMARJI
Me razumem, zakaj je sodelavcu-prevaj alcu tako na poti ‘'kmet ', Piše; 'In pri tem mislim na ono doiočeno ljudsko bitje - z vso svojo tradicijo in mentaliteto - ki ga pri nas doma in mnogih evropskih deželah imenujemo ’kmet’o Pri tem kmeta ne identificiram s farmarjem. Zame je^farmar industrij alec, kmet pa oni, ki redi predvsem sebe in svoje,! Cernu vse to razburjanje?
Da kmet ''redi samo sebe i svoje'1, dokler ''kmečki stan predstavlja štiri petine1' prebivalstva ni samo ''v redu'1, ampak edino mogoče, ker je bila v tem času (in je v mnogih deželah še) produktivnost tako nizka,da so se morale štiri osebe pehati po njivah, da so lahko prehranile peto v mestu. Stanje ni bilo tako, ''ker ni bilo velike potrošnje v mestih1', ampak ker preprosto niso mogli pridelati več, le bi potrošniki v mestih potrebovati več, bi pomrli od lakote. Ne pozabimo, da je bilo tako po vsem svetu še pred dvema stoletjema. Podjetni ljudje so morali najprej uvesti take zastarele stvari kot kolobarjenje in začeti gojiti krompir in koruzo, da se je stvar spremenila. Prej so bile lakote na dnevnem redu, pa ne, ker ljudje niso hoteli jesti, ampak ker niso znali potrebnega pridelati» Na tem tudi komunistični zabavljači ne bi mogli ničesar spremeni ti o
V	Ameriki in v Angliji, kjer imajo farmarje, je bit razvoj nekoliko drugačen» V Angliji ni bilo nikoli agrarne reforme, ker je meščanska revolucija prišla prezgodaj, razvila se je industrija, ki je zaposlila odvisno prebivalstvo, ogromno ljudi se je izselilo, in so na široko odprli meje uvoženim živilom, ki so jih seveda Tačevali z izvozom industrijskih izdelkov» Zato je število kmečkega prebivalstva lahko oadto postopno na 5 °/o, ki pa danes vkljub vsem subvencijam pridelajo samo eno tretjino potrebnih živil za vse prebivelstvo» V Ameriki so se naseljenci oziroma izseljenci lahko naseljevali na ogromnih ravninah,kj er ni bilo nikogar» Kljub temu da. so bili farmarji, so od začetka ‘'redili samo sebe in svoje'1, ker niso imeli orodja (z drugimi besedami kapitala) in ker ni bilo ne trgovinske organizacije ne prometnih zvez» Farmarji v današnjem smislu so postati šele počasi»
V	Evropi.so ob odpravi tlačanstva - pri nas še za časa Jožefa II -zemljo razdelili kmetom, ki so jo obdelovali naprej skoro natančno tako kot prej pod fevdalci, le z večjim veseljem» Boljši gospodarji so zemljo dokupovali, slabši izgubljali» Sposobnejši so postali gruntarji ali, kakor pravi sodelavec-erevajalec, kralji na Betajnovi» Ti so bili dovolj podjetni, da so pridelovali ne samo zase in za svoje marveč za trg:Tako so prav ti ''kralji', ki jih sodelavec-prevajalec sovraži še bolj kot navadne''kmete ', najbližji njegovi definiciji 'farmarja'1» Ti sposobni ljudje so naše kmetijstvo postopno preobražali, pri čemer so seveda postali veljavni in premožni» Veljavnost in premožnost pa vedno izzivata nevoščljivost še posebno pa v času, ko je marksizem vedno bolj lezel ljudem
v meso in kri in smo bili vsi prepričani, da je gospodarski uspeh ne toliko posledica sposobnosti kot izkoriščanja» Vendar so ''kralji'* morali nekod dobiti kapital, če so hoteli umno gospodariti» Niso ga dobili toliko z navijanjem cen, kot s tem, da so bili njihovi stroški pod povprečnimi o
Nesreča je bila v tem, da industrija ni obenem dovolj hitro napredovala, da bi absorbirala odvisno delovno silo in j e zato bilo vse polno kočarjev in revščine» Toda v drugi polovici tridesetih let je bilo na delu že vse polno podjetnikov, ki so industrijo organizirali, da je industrijska proizvodnja naraščala prav tako hitro kot le kdaj nod komu-n,stU Seveda so bili mnogi od teh podjetnikov nesimpatični, sebični, stiskače itd» Seveda so ti podjetniki dobro zaslužili, toda zaslužiti so morali, če so hoteli dobiti kapital, ki je za organizacijo industrije potreben» Seveda so jih zaradi tega zmerjali s krvosesi in izkortšče-
valet j, včasih delno po pravici, ker so se posluževali nemoralnih sredsth "e večkrat pa iz gole nevoščljivosti. Kapital je namreč treba dobiti bodisi s kasi ranjem dobičkov, bodisi s pobiranjem davkov ali z inflacijo. Razlika je le v tem, da so '‘krvosesi'' povprečno investirali 1700 dln^ča. se je narodni dohodek povečal za 1000 din, medtem ko so po vojni za isti uspeh komunisti porabili po 6000 din ali več, tako da si bile njihove investicije štirikrat manj učinkovite.
Vprašanje kmečkih dolnov
Nazaj k farmarjem in kmetom' Mnogi mislijo, da je gospodarski napredek v kmetijstvu ali drugod mogoč samo, če tako določi vlada ali vladajoča partija, V resnici je vse precej bolj enostavno. Vsaj v I9,stolet ju so najbolj sposobni vodili s tem, da- so uvajali nove, toda gospodarsko rentabilne metode in s tem zniževali cene ali ohranjali cene, medtetf ko so naraščali osebni dohodki, V Zahodni Evropi so v 19.stoletju osebni dohodki naraščali nominalno dvakrat, cene so pa padle na polovico, tako da je živijenski standard narasel štirikrat. In to brez komunistov, njihovih planov in konfuzije, ki jo z njimi povzročajo.
Seveda pri naraščajoči produktivnosti ne more v proizvodni’panogi ostati isto število ljudi. Očitno bodo izpadli tisti, ki niso dobolj sposobni, imajo naj slabšo zemljo ali premalo zemlje ali kake druge težave. Ko cene padejo pod njihove proizvodne stroške, taki mejni kmetje zaidejo v dolgove. V tridesetih letih je tako stanje še poslabšala deflacv ja, /t.j. padanje cen in naraščanje vrednosti denarja. Do Keynesa nihče ni vedel, kako se taki reči streže. Seveda je bilo prav, da je država priskočila na pomoč, toda narobe je bilo, da so zdravili samo simptom -kmetom so odpisali dolgove in jih pustili tam, kjer so bili prej in kjer bi kmalu zašli v nove dolgove, namesto da bi jim pomagali prodati nerentabilne kmetije in oditi v industrijo ali vsaj dobiti dodatne dohodke.
Tu je bil potreben plan, pa ne zato, ker sprememba ne bi prišla sama po sebi, ampak da bi omilil prehod za prizadete.
Komunisti so se, namesto da bi pomagali opustiti kmetijstvo najmanj sposobnim na naj slabših kmetijah, spravili na najboljše, ker jim niso bili všeč. Če bi jih pustili v miru, ne bi Jugoslavija danes uvažala žita iz Amerike ali bi uvoz vsaj plačevala z izvozom bolj žlahtnih kmetijskih pridelkov. Ni bilo dovolj, da so komunisti uničili trdne kmete,ampak vedno znova poskušajo organizirati ‘'družbena posestva'1, ki so,morajo biti in bodo še dolgo nerentabilna v naših razmerah. So namreč nad opti-slno velikostjo, so preveč kapi talno-intenzivna in so povrhu pod slabim vodstvom - političnim namesto gospodarskim,
Sodelavec-prevajalec piše' “Nobenega dvoma ni, da bodo v prvem obdobju investicije daleko presegale dohodke, saj gre za ustvarjanje osnove za večje donose in s tem večje, dohodke“. Seveda ni vsaj o brvem delu tega stavka nobenega dvoma. Toda tudi komunistični knigovodje niso tako primitivni, da ne bi znali razlikovati med fiksnim in obratnim kapitalom in da ne bi vedeli, da izgubo ali dobiček izračunaš tako, da od izkupička odšteješ tekoče stroške (mezde in obratni kapital), medtem ko se od fiksnega kapitala všteje v stroške samo letna amortizacija in eventualno obresti. Kolikor vem, družbena posestva plačujejo I °/o ali nič obresti na svoj kapital in imajo tako dolge amortizacijske roke, da amortizacija ne zadošča z.a nabavo novih strojev, Jasno je, da ne vštevajo v izgubo kar vseh investicij *
Tudi ni res, da.bi fiksne investicije “ustvarjale kako osnovo“ za
žil imaš izgubo - si narodni dohodek zmanjšal - in.konec besedi. Edina osnova, ki ostane, je dolg. Gospodarstvo ni hio a, ki ji moraš najprej nazidati temelje, temveč dinamičen proces, v katerem se neprestano vse čaplje. In če si podjetnik - državni ali privatni - pa ne znaš slediti temu gibanju, delaš škodo samemu sebi in vsem drugim. Posebno važna je ta sposobnost, kadar rasti in napredku pripisujemo tak pomen kot dandanes. V takih časih, v 20.stoletju, ni prostora za zastarele Ideje iz sredine 19. stoletj a kot j e-marksizem.
FRAKIIŠ EK HLAVALEK;.
PORTRET ENE GENERACIJE CB)
PRECEJAM JE JUGOSLOVANOV PO IZBRUHU VOJNE Spor med civilno in vojaško oblastjo na Hrvatskem
Ko je bila napovedana vojna, so vojaške oblasti na Hrvatskem,protiustavno In brez pristanka civilnih oblasti, pričele s preganjanjem Srbov in tistih hrvatskth krogov, ki so bili označeni za '''veleizdajalske' to je: člane Koalicije. Vojaške oblasti so se okoristile tudi s tem,da so se glavni predstavniki policije na Hrvatskem podredili njihovim zapovedim ter delovali proti namenom ustavno pristojnih banskih oblasti. Vojaški krogi so pri cesarju dosegli, da je bil Hrvatski Sabor odgoden (fi-sza ni pristal na njegov razpust) ter da je ban Skerlecz dobil cesarsko ''pooblastilo'', (ki je po svoji obliki pomenilo zapoved) za celo vrsto izjemnih ukrepov, na katerih podlagi je bilo proglašeno obsedno stanje, zakon o pravici sestajanja in svobodi tiska, obenem pa zaprta večina časopisov na Hrvatskem, v Dalmaciji in Bosni. Takrat je prenehal izhajati tudi Pribičevičev ‘'Novi Srbobran ' in po kratkem času tudi Vild rjev 'Pok ref' o
Vojaške oblasti so prav tako s pomočjo policije, ki se je posluževala konfidentov in krivih prič, dosegle aretacijo poslancev Dušana Popoviča in Srdjana Budisavljeviča. Oba sta bila aretirana protiustavno, ker ju je ščitila poslanska'imuniteta. Na podlagi pričevanja nekega Frankovca, sta bila obdolžena ''kršenja javnega reda'1.
Proti temu postopku pa je pričel delovati novi državni odvetnik dr»Aleksander, tajni pristaš Koalicije in osebni prijatelj dr.Popoviča. Dr.Al eksander je bil prav tedaj premeščen v Zagreb; o njem in njegovi pogumni borbi proti preganjanju bo še govora v tej študiji.
On j e banu predložil poslanico, v kateri je označil aretacijo Popovi ' a in Budisavljeviča za nezakonito, ker ju je ščitila imuniteta, pri stolu Sedmorice, naj višjem sodišču na Hrvatskem, pa je vložil pritožbo .zaradi te iste nezakonitosti. ''Stol Sedmorice,! j e odločil, da se sodni postopek proti obema poslancema ustavi in po treh tn pol meseca zapora sta bila oba izpuščena.
Toda Srdjan Budlsavljevlč je bil že v teku 24 ur spet aretiran in spet obdolžen veleizdaje, kot član uprave srbskega Sokola ''Dušan Silni'1 On j e proti aretaciji pretestiral, toda Istočasno je zaprosil Hrvatski Sabor ter skupni Ogrsko-hrvatski Sabor, da mu odvzame poslansko imuniteto, da bt bil on nato izročen sodišču. Storil je to tz solidarnosti do drugih obtoženih Sokolov ter je eno leto tn pot prestal v ječi.
Svetozar PribiČevič je bil takoj v prvih dneh vojne mobiliziran ter Tot vojak pod stražo odpeljan v Budimpešto, Tu je bil nekaj časa zadržan pri Vojnem sodišču, ki naj bi' mu sodilo zaradi veleizdaje, nato pa je bil (verjetno na intervencijo ministrskega predsednika Tisze) konfiniran v vojašnici Ko pa je novembra 1914 prispela v Fešto na zasedanje skupnega Sabora delegacija hrvatskega Sabora, katerega član je bil, je bil Pribičevič izpuščen, ostal pa je konfiniran v Pesti. Smel je stanovati p hotelu ter se sestajati s sodelavci iz Koalicije, ni pa prihajal na seje Sabora in iz Peste se ni smel oddaljiti vse do amnestije, ki jo je cesar Karel proglasil junija 1917.
Njegov primer je še posebej značilen za'metode, ki so se jih vojaške oblasti posluževale pri preganjanju Jugoslovanov. Z ozirom na to,da je Pribtčevtča v začetku leta 1914 obiskal njegov brat Milan, je bil Tribičevič obdolžen sodelovanja pri pripravah za sarajevski atentat. Conrad von Hoetzendorf je sporočil zunanjemu ministru Berchtoldu (ki je to vest nato sporočil v Zagreb), da j e Pribičevič na dan atentata tz Sarajeva prejel brzojavko s sporočilom ''Oba konja dobro prodana'1, kar paj bi pomenilo’ nadvojvoda in njegova žena sta bila ubita. Preiskava pa, -t jo je uvedel grof Tisza, je dokazala, da Fribičevič ni prejel nikake-ca telegrama in s tem se je umaknil sodišču.
Valerij an Prtbtćevtć je bil zaprt ter je bil brez vsake obtožbe p.rldržan v ječi vse do amnestije leta 1917, Adam Prlblćevlć pa je bil mo" blllzlran ter poslan na rusko fronto,
Se tembra 1914 je bil aretiran urednik ^Pokreta'1, narodni poslanec In član hrvatske delegacije v Pesti, Večeslav Vllder, za katerega pravi dr.Paulova, da je stal na ''najradikalnejšem krilu'1 Koalicije, Bil pa j e že po kratkem času Izpuščen, ker je policija še Iskala ''dokazov1 o neki njegovi krivdi In veleizdaji. Tu se je pričelo stalno prizadevanje policije, da bi našla kake dokaze proti njemu In o tem prizadevanju bomo še govorili kasneje. Pozanimala pa se je med tem za Vltderja tudi vojaška oblast' bil je mobiliziran ter poslan na službo v Infekcijsko bolnico v Osijeku, očlvldno z namenom, da bi se tam okužil s kako nalezljivo boleznijo.
Aretirano so bili dalje tudi profesor Burmin, dr.Lorkovlč, dr.Ber-tlć, dr.Helmrl, vsi pripadniki HSK, ki je bila vojaškim oblastem trn v ■peti. Dr.Medakovlć (SrL^, predsednik Hrvatskega Sabora, je bil aretiran v Opatiji ter v verigah prepeljan, v Zagreb, Aretiran je bil tudi koalicijski poslanec dr.Svetislav Popovič, večje.število pa je bilo pozvanih na vojaško službo, med njimi Vilderjev prijatelj dr.Ivanovič,
To je le kratek opis preganjanja, ki so ga vršile vojaške oblasti in policija. Mnogo aretacij pa je preprečil že omenjeni dr,Aleksander in njegov šef, vrhovni državni odvetnik dr.Hondi, 0 njunem delovanju piše dr. Paulova ''Delovanje te dvojice je eno naj svetlej ših poglavij delova--nja hrvatske narodne birokracije, ki bogato odtehta druge, žalostne pojave'1 > ( Jugosl. otpor, str.29),
Na prizadevanje dr.Aleksandra, je bil izpuščen dr.Medakovič ter drugi poslanci, med njimi prof.Burmin, Ta:je bil nato od policije konfi-niran na svojem stanovanju, ki ga ni smel zapustiti vse do zasedanja Hrvatskega sabora, junija 1915, Pri njem pa so se sestajali člani uredništva '''okreta1', pri katerem je ves čas svoje konfinacije marljivo sodeloval.
To preganjanje je imelo dva cilja' ustanovitev Vojnega komisarijata za Hrvatsko in razbitje Hrvatsko-srbske koalicije. Vojni komisarijat je bil tudi cilj frankovskih akcij in odvratnih denuncij acij, ,ra cilj pa ni bil dosežen, ker j e to preprečil Tisza, Iz njegovega tozadevnega pisma cesarju, ki ga bom citiral, je razvidno., da je celo grozil z od-stooom. Dosežen pa ni bil tudi drugi cilj preganjanja’ Koalicija j e o-stala močna in složna ter je leta 1917 vladino moč na Hrvatskem prevzela popolnoma v svoje roke.
Dr.Horvat (Povijest, str.436) tako-le označuje prvo dobo vojne-■'Prve mesece vojne, vse do aprila 1915, (to je clo sestanka Ogrsko-hrvat-skega sabora) je v Hrvatski in Slavoniji trajal prikrit dvoboj med voj a' škimi in civilnimi oblastmi. Vlada barona dr.Skerlecza, - kar je treba priznati, - je odločno odbijala poseganje vojaških krogov na upravno področje. Zasluga dr. Skerlecza je, da diktatura ''Corpskomande'' v Zagrebu nikdar ni prišla do popolnega izraza. Civilni upravi je postopoma usnel o celo osvoboditi iz zapora poedine politike1.
Govoreč o tem, kako so se med vojno bolj oglašale težnje po popolrV emancipaciji Madžarske od Dunaja, pravi dr. Horvat na str, 436: ''Povezanost Hrvatske z Ogrsko za časa vojne je edina nudila izglede hrvatski politiki. Posredno s tem, ker je porast ogrskega nacionalizma krepil tudi narodno zavest v Hrvatski, da ni niti za hip popustila v svoji bor'' benosti; neposredno pa s tem, da je ob Ogrski, ki je vse jasneje nagla-ševala svoj poseben položaj v habsburški monarhiji, tudi Hrvatska uživala gotove ugodnosti teh prizadevanj“.
Med temi prizadevanji je bilo tudi prizadevanje za sklicanje Ogrskega sabora. In - kot pravi dr.Horvat na str,437 - kar pripada enemu delu dežel krone svetega Štefana, se ne more zabraniti drugemu. ^To je: sestati se mora tudi Hrvatski sabor, kar se je res zgodilo v juniju 1915 in s tem so bila preprečena obupna prizadevanja vojaških oblasti in Frankovcev, da bi bil Sabor razpuščen in na Hrvatskem uvedena vojaška diktatura.	Bo še.

Ji±riui_15.
JSLIZ-IBJIElMA—__________^_.
OD IIESECA DO MESECA	p Q T R F S
Zemlja se je stresla dve minuti čez četrt na šest zjutraj. Na železniški postaji v Skopju, kjer so ljudje čakali na beograjski vlak, se je ustavila ura. Postajno poslopje, predvojni ponos Skopja, se je zamajalo in razklalo na dvoje.
Težki betonski bloki so mečkali ljudi v čakalnici. Sunek s0 tisti petek, 26. julija, čutili tudi na Kosovu in v Metohiji, a središče je bilo v globinah zemlje točno pod Skopjem. Prvi sunek je bil silovit. Dosegel je 9. stopnjo po mednarod ni lestvici. V četrt minute se je Skopje ob bobnenju zavilo v oblak prahu in se spremenilo v kup ruševin. Sledila sta še dva sunka in pretresla razmajane ostanke. Ko se je polegel prah in so preživeli bežali na prosto, je bilo preko 80^ stavb porušenih ali hudo poškodovanih, med njimi Dom Armije, ki se je bleščal na mnogih razglednicah Skopja, hotel Makedonija z desetinami tujcev, nov dom za samce, v katerem je spalo 400 delavcev. Radio Skopje, univerza, večina upravnih poslopij in šol, precej novih stanovanjskih blokov in večina hišic v starem delu mes_ ta.'-'
Dežela, ki se je počasi prebujala, je.zvedela za nesrečo šele poldrugo uro kasneje, ko je nek častnik v samih gatah pritekel na vojaško signalno postajo in poslal radijsko poročilo v Prištino, od koder so alarmirali Beograd, Odziv po vsej Jugoslaviji je bil hiter. Ljudje so stali v vrstah, da bi dajali kri. Se na drugem., koncu države, v Sloveniji, so pripravili bolnice in odposlali reševalne skupine in material z letalom v Skopje. Skopje je imelo okrog 200.000 prebivalcev, tako da je bilo tretje največje mesto v Jugoslaviji, večje od Ljubljane. Po vojni so mnogo gradili in potrošili za izgradnjo mesta nad 500. milijard dinarjev. Žrtve potresa so bile hude:	preko 1.000 mrtvih in 3.500 ranjenih, od katerih sk£
raj 900 težje ranjenih.
AMERIŠKA BOLNICA
Proglasili so dvodnevno narodno žalovanje. Še istega dne je priletel v Skop_ je predsednik zveznega izvršnega sveta Stambolič, naslednjega dne pa Tito, ki se je s Kardeljem in spremstvom v dolgem sprevodu avtomobilov vozil med ruševinami. Reševalna dela z buldožerji in žerjavi so bila v polnem teku. Pomagali so vojaki, ki so taborili zunaj mesta pripravljeni na poletne mavevre. Iz vse dežele so pod jetja pošiljala opremo, tehnike in strokovnjake. Rudarska reševalna moštva so ko pala pod ruševinami. Od nedelje jim je pomagala skupina Erancozov s prisluškoval^ nimi aparati, ki so se že v Agadiru dobro obnesli in našli precej zakopanih ljudi. Pomoč ostalega sveta je bila še hitrejša. Ze v soboto so v Beogradu pristajala letala z prvimi pošiljkami, a zvečer in ponoči je 27 velikih ameriških letal pripeljalo vojaško poljsko bolnico s 400 posteljami in. 209 osebja, ki se je v nedeljo do večera že namestila na travniku pri Kumanovu in je do odhoda dva tedna ka_s neje opravila nekaj težkih operacij in preskrbela za 125 ranjencev.
Petek in sobota sta bila za reševalce najhujša dneva.' Iz ruševin so se šli-, šali klici na pomoč, trupel pa je bilo toliko, da so jih precej preplitko pokopali, kakih 100 pa sploh ne. Republiški štab je zato poslal na pokopavanje poseben ekipe pod vodstvom članov okrajnega komiteja ZK. Tretji dan po potresu so iz hotela Makedonija odkopali nekaj preživelih tujcev. Četrti dan, po 80 urah pod raz_ valinami, so potegnili iz ruševin Jugobanke 34-letno žensko, od drugod pa 13-let-no Lenko Naumovo. Peti dan so poročali, da so rešili še enega živega, a pokazalo se je, da je bilo to poročilo zmotno, in da je bilo dekletce zadnje,živo odkopano.
SOVJETSKI P0DIRACI
Ko pod ruševinami ni bilo več življenja, so jih pričeli razstreljevati, da bi olajšali razčiščevanje. Dvanajst dni po potresu je s tovornim vlakom prihitel
v	Skopje posebni oddelek sovjetske vojske z 500 možmi in 125 žerjavi, buldožerji in drugimi stroji za podiranje ruševin. . ZSSR je obljubila tudi stanovanjsko tovarno, ki bo na leto zgradila 55.000 m2 stanovanjske površine. ZDA je dala 50 mi lijonov dolarjev v dinarjih, ki so se nabrali od prodaje ameriške hrane v Jugosla
vi	ji - polovico kot dar, polovico p» ne posodo, Italija je dala 50 milijonov lir, Britanija pa £26.000. Angeške dobrodelne organizacije so se bolje odrezale in so nemudoma pokrenile zbirko za nakup barak za brezdomce. Po televizijskem apelu sa v enem dn jvu nabrali £100.000, a kasneje je zbirka narasla na čez £300.000. Podob ne zbirke in državna pomoč prihajajo skoraj s celega sveta. Izseljenske Matice
so pozvale vse jugoslovanske izseljence, "brez ozira kdaj, za koliko časa in pod kakšnimi okoliščinami so odšli iz domovine", naj prispevajo za obnovo Skopja.
Preživeli Skopjanci so potem živeli kär po parkih in v mestni okolici, večinoma brez strehe nad glavo. Vreme je bilo lepo, a šotori in barake so bile nujno potrebne. Otroke, matere in starčke so evakuirali. Slovenija je sprejela preko 1.000 otrok. Do zime nameravajo zgraditi okrog Skopja zasilna naselja za 120.000 ljudi. Montažne hišice prihajajo iz mnogih dežel. Enajst slovenskih lesnih podjetij bo _zgradilo tako naselje z vsemi pritiklinami za 5.000 ljudi. Slovenija je tudi obljubila, da v Skopju postavi šolo. Izgradnja novega mesta bo dolgotrajna naloga, čeprav naj bi bila po načrtih dovršena v petih letih. Mesto naj bi bilo zgrajeno na istem mestu po novih načrtih. Odbori za obnovo se pa medtem množe ko gobe po dežju.
% X ;Jc
■ Zvezni izvršni svet je julija meseca predvzel nekaj mer, ki naj bi stimulira le proizvodnjo mesa. Predvsem so poviša li garantirane cene za koruzo in razne vrste mesa. Garantirana cena koruze je bila povišana za 2 din po kg, mesnatih prašičev za lo din, mastnih za 25, ovc 10, jagnjet 25, rejenih juncev plemenitih pasem 20 in brojlerjov 40 din po k& Svet je tudi odločil, da se meso gotovih vrst ne bo izvažalo in da se bo zagotovil uvoz koncentrirane krme za živi no. Gospodarskim organizacijam, ki bodo zamenjale semensko pšenico v razmerju 1 kg semenske pšenice za 1,5 kg tržne pše_ niče bodo plačali premijo 8 dinarjev za kg.
Jugoslovanski državljani, ki stalno bivajo v tujini (emigranti) bodo imeli pri nakupu industrijskih proizvodov v Jugoslaviji 20% popusta. Isti popust bo_ do imeli tudi tuji turisti. Ta popust velja le če se plača s čekom in velja tudi za knjige in folklorno robo, ne pa za: hrano, tobak ali bencin.
Jugoslovanski izvoz pohištva je lani dosegel 16 milijonov dolarjev in je sle dil samo izvozu iz ZDA, Zapadne Nemčije, Britanije in Danske. Štiri četrtine izvoženega pohištva je. šlo v ZDA, Britani jo in Zapadno Nemčijo.
Zadnje čase so imele jugoslovanske železnice več težav radi pomanjkanja tjo vornih vagonov in je radi tega posebno prevoz premoga močno trpel. Zdaj pa so naročili 5.000 vagonov, ki bodo dostavljeni do konca leta. Naročila vredna 12 milijard dinarjev so dobila domača pod-' jetja.
Slovenska akademija znanosti in umet nosti je ustanovila center za študije slovenske emigracije od sredine pretek lega stoletja do 1. 1941. Akademija je tudi pripravila prvi slovenski etimološki slovar, katerega prvi zvezek bo izšel še letos.
Geološki inštitut iz Ljubljane raziskuje področje Rdečega morja v ZAR za nuklearnimi surovinami. Isti institut raziskuje tudi v Etiopiji, kjer tudi išče železno rudo.
V tovarni celuloze in robo papirja v Videm-Krško so spustili v,poskusni pogon drugi ogromen nov stroj, ki bi proizvajal časopisni papir.
Julijo, je bilo v Beogradu evropsko prvenstvo v telovadbi. Zmagal je ponov no Ljubljančan Miro Cerar, ki je na tekmovanju dobil tri zlate medalje: na krogih, konju z ročaji in drogu; 1 sre brno za skok preko konja; in 1 bronasto v parterju. Na tekmovanju, katerega se je udeležilo 42 tekmovalcev iz 21 dežel (po dva iz vsake dežele) je bil drugi Jugoslovan, Slovenec Martin Šrot tretji skoku čež konja. Sovjeta Šak-lin in Kermelidi sta bila drugi in tretji.
Na svetovnem prvesntvu v ruvanju v rimsko-grškem stilu, ki je bilo julija v Stockholmu sta dva Jugoslovana dobila zla.-te medalji: Borivoje Vukov v muš ji in Stevan Horvat v lahki kategoriji, medtem ko je Branislav Simič dobil sre brno v srednji kategoriji. Jugoslovansko moštvo je bilo tretje za ZSSR in Madžarsko.
Gospodarska banka Slovenije je odobrila jeseniški železarni kredit v višini 11,5 milijard dinarjev, da bi ji Zagotovila delež pri 35_milijardnem po-"söjilu iz ' jugoöldvanskega'splošnega in-vestijskega fonda. Posojilo bo za. rekon strukcijo in modernizacojo obstoječih in gradnjo novih oddelkov.
Predstavniki jugoslovanskih in italijanskih turističnih in gospodarskih organizacij so v Novi Gorici razpravljali. ob povečanju sodelovanja, v. turiz 'mu in prometu v obmejnih predelih. Pred loženo je bilo, da bi italijanski turisti lahko z navadnimi prepustnicami obiskali Ljubljano in Bled, a jugoslovanski' poleg Trsta še Benetke.
Ivan Stanič