ŽfbAskL
m&mgm:*
Store
ZELEZAR
ŠT. 4. LETO VII. 25. IV. 1967
VOLILI SMO SVOJE PREDSTAVNIKE
Dne 30. marca 1967 so bile po delovnih enotah volitve v delavski svet podjetja in delavske svete enot. Od skupnega števila članov naše delovne skupnosti na dan volitev (2.104) je volilo 1.991 članov, ali 94,62% vseh volilnih upravičencev. Lepo urejena volišča so bila odprta že ob 5. uri zjutraj. Tisti člani delovne skupnosti, ki so bili razporejeni na nočno izmeno, pa so volili že prejšnji dan. Procent udeležbe po posameznih ekonomskih enotah kaže, da so se povsod skrbno pripravili na volitve. Odstotni so bili le tisti člani delovne skupnosti, ki zaradi bolezni niso' mogli zdoma, ali pa se nahajajo v bolnišnicah. Udeležba, gledano po ekonomskih enotah, je bila naslednja:
Livarna sive litine	93,09 %
Valjarna	90,06 %
Jeklarna	98,91 %
Elektroplavž	90,67 %
Samotama	98,11 %
Livarna valjev	98,30 %
Obdelovalniea valjev	97,06 %
Uslužbenci	95,52 %
Razvojni oddelek	93,97 %
Mehanična delavnica	99,40 %
Promet — kurilnica	94,79 %
Bkspedit — skladišča	92,73 %
Elebtroobrat	100 %
Gradbeni oddelek	90,38 %
Modelna mizama	100	%
Energetski obrat	94,70 %
Delavski svet podjetja je na svojem 1. zasedanju v novi sestavi, ki je bilo dne 11. aprila 1967 v prostorih Gasilskega doma v Štorah, izvršil konstituiranje, ki se je vršilo po običajnem vrstnem redu. Po potrditvi.raz-
rašnice prejšnjemu upravnemu odboru je delavski svet podjetja izvolil upravni odbor za mandatno dobo 1967/68 ter komisije pri delavskem svetu podjetja.
Poleg članov delavskega sveta podjetja so v delovnih eno^ tah volili tudi člane svetov delovnih enot.
Prvi dnevi po volitvah so potekali v znaku konstituiranja novoizvoljenih delavskih svetov enot, na katerih so volili nove predsednike in določali posamezne komisije.
Volitve so za nami. Izbrali smo si predstavnike, ki nas bodo zastopali v mandatni dobi 1967/68. želimo jim, da bi bilo njihovo delo uspeha polno.
'Podrobno o volitvah glej str. 2 in 3.
VSEM DELOVNIM LJUDEM ISKRENE ČESTITKE K PRVOMAJSKIM PRAZNIKOM ŽELIJO:
DELAVSKI SVET PODJETJA UPRAVNI ODBOR j	TK ZKJ
IO SINDIKALNE PODRUŽNICE
X—^ TK zveze mladine
UPRAVA PODJETJA “	UREDNIŠTVO
Prvi mai
Spet je pred nami prvi maj — praznik, ki je simbol moči in delovnih zmag delovnih ljudi. Ob tem dnevu delovnih množic vsega sveta manifestiramo svojo pripadnost veliki družini delavskega razreda, pregledujemo v skupnem boju dosežene uspehe in sprejemamo nove naloge v boju za nadaljnji napredek in za boljše življenje.
Naš letošnji prvi maj bo okrašen z vrsto novih pridobitev, uspehov in zmag delavskega razreda. Razvoj delavskega samoupravljanja in želja, da z gospodarsko reformo postavimo trden temelj našemu gospodarstvu, sta napravila pomemben korak naprej. Delovni človek s svojimi lastnimi močmi in sposobnostmi prevzema sam vso skrb in odgovornost za razvoj in napredek vse naše skupnosti.
Ob letošnjem prvem maju se bomo st ponosom ozrli na naš e delovne uspehe, ki dokazujejo našo moč in neomajno željo po napredku in boljšem življenju. Stojimo v obdobju izvajanja gospodarske reforme. Pred nami je še mnogo dela, ki bo terjalo od nas veliko naporov in prizadevanj.
Nedvomno se oči vsega sveta upirajo v naša prizadevanja, da si izbojujemo boljšo bodočnost na osnovi samoupravnih medsebojnih odnosov. Ta borba za uvedbo delavskega samoupravljanja in dosledna miroljubna politika Jugoslavije sta dvignili naš ugled po vsem svetu. Mnogim narodom je postal socializem, ki ga gradi Jugoslavija, simbol junaškega boja.
Ob tem velikem prazniku ne bomo pozabili borcev, ki so padli za zmago socializma. Vse, kar danes imamo, smo si morali pridobiti z velikimi žrtvami.
Tudi danes se nahajamo sredi boja. Danes pomeni naš boj usposobitev samoupravnih odnosov v naši družbi, pomeni napredek našega gospodarstva in končno željo po boljših medsebojnih odnosih med ljudmi v svetu.
Prvi maj je praznik delovnih ljudi, praznik napredka. Enotni v skupnem boju z vsemi naprednim silami pod geslom »PROLETARCI VSEH DEŽEL ZDRUŽITE SE« bomo dosegli resnične človeške odnose med narodi vsega sveta, bomo dosegli mir v svetu, ki si ga tako vroče želi vse človeštvo.
Motiv iz livarne sive litine
VOLILI SMO SVOJE
Posebna komisija pri Izvršnem otjboru sindikalne podružnice je posamezna volišča ocenila, opirajoč se na tri kriterije in to: procent udeležbe, ureditev volišča in čas poteka volitea'. Za prva štiri mesta so bile predvidene tudi nagrade, ki so bile na osnovi ocenitve omenjene komisije razdeljene med sledeče obrate:
1.	nagrada: Mehanična delavnica s 182,95 točkami, 25.000 S-din;
2.	nagrada: Elektroobrat s
178,98	točke, 20.000 S- din;
3.	nagrada: Eikspedit s 175,23 točke, 15.000 S-din;
4.	nagrada: Livarna valjev s 172,75 točke, 10.000 S-ditn.
V delavski svet podjetja je bilo izvoljenih 33 članov naše delovne Skupnosti in to:
Livarna sive litine: Bule Vinko, Florjančič Jože, Krajšek Franc, Leban Jože.
Valjarna: Cizelj Jože, Gajšek Vlado, Kompolšek Franc, Krajnc Emil in Leskošek Stanko.
Jeklarna: Brin Janez, Drame Vlado in Tofant Ivan.
Elektroplavž: Rozman Franc, Škornik Friderik.
samotama:	Flis Leopold,
Gračner Ivan.
Modelna mizama: Deržan Ludvik.
, Po izvolitvi polovice članov delavskega sveta podjet ja je sestav novega delavskega sveta , Železarne štore naslednji: (po posamzenih obratih)	-,
VALJARNA:
1.	Centrih Jože
2.	Kramperšak Andrej
3.	Perčič Ivan
4.	Šeliga Vinko
5.	Valant Minko
6.	Cizelj Jože
7.	Gajšek Vlado
8.	Kompolšelk Franc
9.	Kranjc Emil
10.	Leskovšek Stanko
JEKLARNA:
11.	Gradina Peter
12.	Renčelj Jože
13.	Kočevar Jože
14.	Brin Janez
15.	Drame Vlado
16.	Tofant Ivan
ELEKTROPLAVŽ:
17.	Plahuta Mihael
18.	Rozman Franc
• 19. Škornik Friderik LIVARNA SIVE LITINE:
20.	Čretnik Martin
21.	Laubič Jože
22.	Mlakar Daniel
Volišče jeklarne
Livarna valjev: Žohar Viljem.
Obdelovalnica valjev: Mikšič Ivan.
OTK — Razvojni oddelek: Gorišek ing. Martin.
Mehanična delavnica: Kline Anton, Samec Franc, Štarlekar Franc. ✓
Promet: Vodeb Jože.
Ekspedit — Skladišča: Gradič Alojz, Kuzman Franc.
Elektroobrat: Kocjtančiič Jože.
Energetski obrat: Jazbinšek Janko.
Gradbeni oddelek: Mastnak Ivan.
Uslužbenci: Arzenšek Štefan, Jakop Nada, Studen Jakob, Žmahar Ivan in Mavec Marija.
23.	Selič Franc
24.	šlatav Ivan
25.	Bule Vinko
26.	Florjančič Jože
27.	Krajšek Franc
28.	Leban Jože
ŠAMOTARNA:
29.	Pečar Osvin
30.	Gajšek Jože
31.	Flis Leopold
32.	Gračner Ivan
LIVARNA VALJEV:
33.	Gorišek Ciril
34.	Žohar Viljem OBDELOV. valjev:
35.	Potočnik Viktor
36.	Mikšič Ivan
OTK — RAZVOJNI ODDEc LEK:
37.	Geršaik Katica
38.	Tratnik Zoran
39.	Goršek Martin MEHANIČNA DELAVNICA:
40.	Renčelj Franc
41.	Sekulec Ivan
42.	Kline Anton
43.	Samec Franc
44.	štarlekar Franc PROMET:
45.	Vodeb Franc
46.	Zavšak Jože
47.	Vodeb Jože
EKSPEDIT — SKLADIŠČA:
48.	Kolman Mihael
49.	Ropoša Boris
50.	Gradič Alojz
51.	Kuzman Franc
ELEKTROOBRAT:
52.	Kocjančič Jože ENERGETSKI OBRAT:
53.	Mackovšek Anton
54.	Jazbinšek Janko GRADBENI ODDELEK:
55.	Mastnak Ivan MODELNA MIZARNA:
56.	Deržan Ludvik USLUŽBENCI:
57.	Belej Marjan
58.	KaVka Franc
59.	Ocvirk Stane
60.	Zagoričnik Ignac
61.	Arzenšek Štefan
62.	Jakop Nada
63.	Studen Jakob
64.	žmahar Ivan
65.	Mavec Marija
Člani delavskih svetov enot 1967-1968
1.	VALJARNA
1	leto
1.	Arnejčič Martin
2.	Busar Anton
3.	Cizej Jože
4.	Florjane Vinko
5.	Gaberšček Katja
6.	Irgolič Franc
7.	Košak Franc
8.	Lubej Martin
9.	Sevšek Mihael
10.	Trafela Franc
2	leti
11.	Arčan Janko
12.	Borovšak Franc
13.	Čehovin Boris
14.	Drobne Stanko
15.	Hrovat Stanko
16.	Klanjšek Ludvik
17.	Kregar Mirko
18.	Ševo Milan
19.	Teržan Jože
20.	Urbančič Jože
21.	Vodeb Alojz
2.	JEKLARNA
1	leto
1.	Križan Jože
2.	Femko Henrik
3.	Dečman Mihael
4.	Tofant Ivan
5.	Rozman Rudolf
6.	Pantner Anton
7.	Gucmandelj Jože
2	leti
8.	čater Franc
9.	Godec Martin
10.	Grdina Peter
11.	Ivačič Edi
12.	Kresnik Franc
13.	Toplak Hinko
14.	Zalokar Franc
15.	Zeiič Alojz
3.	ELEKTROPLAVŽ
1	leto
1.	Mlakar Karel
2.	Koštomaj Stanko
3.	Križnik Jože
4.	Škornik Friderik
5.	Tajnikar Janez
2	leti
6.	Krevs Vlado
7.	Kumperger Anton
8.	Pertinač Ivan
9.	Rozman Franc
4.	UVARNA SIVE LITINE
1	leto
1.	Arzenšek Leopold
2.	Hrastnik Jože
3.	Jazbinšek Lado
4.	Kramperšek Ivan
5.	Skoberne Jože
6.	Plank Jože
7.	čanžek Karel
8.	Zupanc Ljudmila
9.	Rozman Marjan
10.	Ramšak Karel
11.	Trebovc Ivan
2	leti
12.	Bule Vinko
13.	Florjančič Jože
14.	Gornik Franc
15.	Krajšek Franc
16.	Krajnc Rudi
17.	Leban Jože
18.	Lubej Ivan
19.	Pajk Vinko
20.	Romih Martin
21.	Senica Stanko
5.	ŠAMOTARNA 1 leto
1.	Hrovat Mihael
2.	Kok Viktor
Nadalje va* j o aa »asledaji str.
PREDSTAVNIKE
3.	Dobršek Ivan
4.	Tonjko Ivan
2 leti
5.	Brenk Franc
6.	Brečko Albert
7.	Gračner Ivan
8.	Strašek Vinko
9.	Mastnak Franc
10.	Užmah Anton
i
6.	LIVARNA VALJEV
1	leto
1.	Debelak Ivan
2.	Podkrižnik Anton
3.	Fajdiga Ivan
4.	Vrečko Stanko
2	leti
5.	Golež Jožefa
6.	Kovač Franc
7.	Urleb Anton
7.	OBDELOVALNICA
VALJEV
1	leto
1.	Koželj Bogdan
2.	Makuc Vili
3.	Mulej Ivan
2	leti
4.	Godicelj Anton
5.	Jager Emil
6.	Mikšič Ivan
7.	Ulaga Janko
8.	OTK — RAZVOJNI
ODDELEK
1	leto
1.	Golob Jože
2.	Jernej šek Friderik
3.	Žohar Ljudmila
4.	Žohar Vili
5.	Žumer Matija
2	leti
6.	Bezget Rozalija
7.	Goršek Martin
8.	Petrič Franc
9.	Selič Edi
9.	MEHANIČNA DELAVNICA
1	leto
1.	Stojan Ivan
2.	Samec Franc
3.	Mlakar Martin
4.	Zupanič Konrad
2	leti
5.	Hostnik Ludvik
6.	Lončarič Jože
7.	Mlakar Anton
8.	Rozman Leopold
9.	Tajmajster Franc
10.	Zorič Anton .
10.	PROMET 1 leto
L Gradič Jože
2.	Jagodič Karol
3.	Vodeb Jože
2	leti
4.	Fidler Rudolf
5.	Lončar Franc
6.	Mlakar Alojz
7.	Povalej Franc
11.	EKSPEDIT — SKLADIŠČA
1	leto
L Kolšek Franc
2.	Lazar Martin
3.	Požgajner Marija
4.	Ropoša Boris
2	leti
5.	Bračun Edi
6.	Dušej Albert
7.	Šeliga Karel
12.	ELEKTROOBRAT 1 leto
1.	Cmok Branko
2.	Gozdnikar Mirko
3.	Gajšek Jože
2	leti
4.	Gobec Jože
5.	Kocjančič Karel
6.	Kompolšek Karel
7.	Novačan Anton
13.	ENERGETSKI OBRAT
1	leto
1.	Dolar Ivan
2.	Gašpar Branko
3.	Majer Jože
4.	Melanšek Anton
2	leti
5.	Berložnik Slavko
6.	Hostnik Jože'
7.	Jazbinšek Janko
14.	GRADBENI ODDELEK
1	leto
1.	Jemejšak Marjan
2.	Kobola Valentin
3.	Mastnak I.van
2	leti
1.	Aktik Franc
2.	Kukovič Ivan
3.	Škantelj Anton
4.	Vodeb Ferdo
15. MODELNA MIZARNA 1 leto
1. Cizej Cvetko
Praznik dela proslavimo dostojno
že dolgo vrsto let slavimo PRVI MAJ kar se da svečano, saj je to praznik, ki ima burno zgodovino borbe delovnih ljudi za dosego socialnih, političnih in kulturnih pravic, za odpravo izkoriščanja revnih po premožnejših.
Če smo praznik PRVI MAJ slavili v težkih časih, ko so proslave na vse načine preprečevali in preganjali tiste, ki so jih organizirali in se jih udeleževali, potem bodo letošnje proslave toliko bolj sproščene, naj bodo izraz spoštovanja do vseh tistih, ki so v borbah za pravice delovnega razreda darovali svoja življenja, kakor tudi do vseh tistih, ki danes s ponosom gledajo na prehojeno težko pot v borbi za osnovne človekove pravice.
Po programu, ki ga je sestavila posebna komisija, bo glavna proslava Prvega maja letos v soboto, dne 29, aprila 1967 s pričetkom ob 18. uri pri MLINARJEVEM JANEZU na Teharjih. Program obsega svečani govor, recitacijo in tri pesmi pevskega zbora DPD Svoboda štore. Po proslavi bo prosta zabava. Igrali bodo Kompolski fantje.
•Pred Kulturnim domom v Štorah bo postavljen mlaj, mladina pa bo v nedeljo, dne 30. aprila 1967 pred Vrunčevim domom na Svetini priredila tradicionalno KRESOVANJE.
v. V nedeljo in ponedeljek, dne 1. maja, bo v domu na. Svetini za veselo razpoloženje poskrbela dpmača godba, na razpolago bodo specialitete na žaru.
Priložnosti za prijetno razvedrilo bo torej dovolj.
Zavedajmo se, da proslavljamo delavski praznik, praznik vseh, ki spoštujejo delo, pokažimo, da poznamo vlogo in pomen Prvega maja. V čim večjem številu se udeležimo proslave na Teharjih, pridimo h kresovanju in poveselimo se v prirodi.
Za primer slabega vremena se bomo zatekli pod streho. Naj je ne bo stvari, ki bi kalila vedro razpoloženje v teh prazničnih dneh.
2.	Romih Albert
3.	Tušek Jože
4.	Trebovc Jakob
2	leti
5.	Cmok Ludvik
6.	Hrastnik Anton
7.	Luževič Štefan
16.	USLUŽBENCI'
1	leto
1.	ing. Starc Milko
2.	Belej Marjan
3.	Dobovišek Dragica
4.	Hiti Edvard
5.	Kindlhofer Kurt
6.	Mlakar Slavica
7.	Križanec Rezika
8.	Sovič Franc
2	leti
9.	Čibej Marija
11.	Krumpak Štefan
10.	Goličnik Vera
12.	Pungeršek Franc
13.	Stepanič Erik
14.	Uršič Rudolf
15.	Vrečko Martin (Nadaljevanje na 4. strani)
Prvomajski
izleti
Pri IZLETNIKU so kot vsa leta nazaj pripravili za prvomajske praznike vrsto izletov po domovini in na tuje. Številni delovni kolektivi naročajo avtobus tudi za več dni, na izletih pa si ogledajo velik del Slovenije pa tudi Hrvaške.
Tudi na tuje bodo vozili IZLETNIKOVI avtobusi. Enodnevni izlet z ogledom graškega velesejma stane 42 N-din, na Gospo Sveto 55 N-din, v Trst pa 60 N-din. Dvodnevni izleti bodo v Benetke za 160 N-din, na Viišarje in v Trst za 150 N-din, trodnevni izleti pa bodo v Dolomite za 284 Ndin, na Dunaj in Budimpešto 339 N-din, štiridnevni izlet v Prago 474 N-din ter sedemdnevni po Alpah ( Švica) za 692 N-din in na Ažurno obalo Francije za 716 Ndin.
Izleti so poceni, strokovno vodstvo in celotna organizacija pa pravijo' pri Izletniku, da bo solidna.
Pa še ena zanimivost. Pri Izletniku lepo nagrajujejo vse organizatorje, zato j ili vabijo, da se oglasijo v turistični pisarni.
Nov upravni odbor
Na svojem prvem zasedanju dne 11. aprila 1967 je DSP izvolil nov upravni odbor Železarne Štore v naslednji sestavi:
ČLANI:
1.	Čemak dipl. ing. Feliks, obdelov. valjev,
2.	Deržan Ludvik, modelna
mizama,
3.	Florjančič Jože, livarna sive litine,
4.	Jazbinšek Janko, energetski obrat,
5.	Šeliga Vinko, valjarna,
6.	Škorjanc Leopold, samotama,
7.	Štarlekar Franc, mehanična delavnica,
8.	Tofant Ivan, jeklarna.
NAMESTNIKI:
1.	Cizelj Jože, valjarna,
2.	Goršek ing. Martin, OTK
— razv. odd.
3.	Kocijančič Jože, elektroob-rat,
4.	Krajšek Franc, livarna sive litine,
5.	Kuzman Franc, ekspedit skladišča,
6.	Mavec Marija, UOS,
7.	Ocvirk Stane, služba varstva pri delu,
8.	Renčelj Franc, mehanična delavnica.
Upravni odbor je imel dne 18. IV. 1967 svojo prvo sejo v novi sestavi, na kateri je za predsednika upravnega odbora izvolil tov. Šeliga Vinka iz valjarne.
Vsem novoizvoljenim članom upravnega odbora želimo veliko uspehov pri njihovem odgovornem delu.
9.	Škorni-k Rudolf, samotama;
10.	Perčič Ivam, valjarna;
11.	Gradič Ailojz, ekspedit — sikladilšča.
KOMISIJA ZA SKUPNO POTROŠNJO
1.	Studen Jaka, predsednik, -komercialni sektor;
2.	Arzenšek Mirko, namestnik, -komercialni sektor;
3.	Sajovic Vlado, kadrovski -sektor;
4.	Ferme Ivan, dipl. oec., UOS;
5.	Mackovšek Anton, emerg. obrat.
KOMISIJA ZA RACIONALIZACIJO
1.	Gorišek Ciril, ing., predsednik, tehnični sektor;
2.	Pečar Osvi-n, namestnik, ša-motama;
3.	Pišek Alojz, ing., -tehnični sektor;
4.	Starc Mirko, ing., tehnični1 sektor;
5.	Kranjc Srečko, anerg. Obrat;
6.	Gajser Stane, ing., mehanična delavnica;
7.	Urbančič Jože, -ing., valjarna;
8.	Žibret Milan, ing., OTK;
9.	Štor Angela, ekonomska analiza.
'	'	Ì
ARBITRAŽNA KOMISIJA
1.	Žmahar Ivan, predsednik, kornere, sektor;
2.	Tratnik Zoran, ing., namestnik, razvojni oddelek;
3.	Jensterle V-inko, -splošni sektor.
KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITOŽBE
Komisije delavskega sveta podjetja
KOMISIJA ZA PLAN
1.	Belej Marjan, predsednik, kornere, sektor;
2.	Starc Milko, ing., namestnik, tehnični -sektor;
3.	Zapuišek Roman, priprava dela;
4.	Mlakar Danijel, livarna valjev;
5.	Urbančič Jože, -ing., valjarna;
6.	Mfač Branko, -livarna sive litine;
7.	Barborič Janez, inig., livarna valjev;
8.	Nosan Ivan, ing., uprava osnovnih sredstev;
9.	Gorjanc Franc, jeklarna.
KADROVSKA KOMISIJA
1.	Ocvirk Stane, predsedmi-k, služba varstva pri delu;
2.	Žmahar Ivan, namestnik, komercialni sekitor;
3.	Lončarič Jože, mehanična delavnica;
4.	Vrečko Borko, kadrovski sektor;
5.	Ramšak Marjan, elektroplavž;
6.	Rozman Frane, mehanična delavnica;
7.	Gabršček Jože, priprava dela.
KOMISIJA ZA VARSTVO DELOVNIH DOLŽNOSTI
1.	Florjančič Jože, predsednik, -livarna sive litine;
2.	Renčelj Jože, namestnik, jeklarna;
3.	Jazbinšek Janko, energ. oddelek;
4.	Kllj-aikovič Ratamir, finančni sektor.
KOMISIJA ZA ZDRAVSTVENO IN TEHNIČNO VARNOST
1.	Kavka Franc, predsednik, kadrovski sektor;
2.	Pinzar Stane, namestnik, kadrovski sektor;
3.	Kranjc Srečko, energ. oddelek;
4.	Malec Boris, jeklarna;
5.	Logar Branko, služba varstva pri delu.
STANOVANJSKA KOMISIJA
1.	Cizelj Jože, predsednik, valjarna;
2.	Štefančič Ivan, namestnik, livarna -valjev;
3.	Kocjančič Jože, elektroobrat;
4.	Jazbinšek Janko, energ. oddelek;
5.	Tomaž-Gostič Vera, ing., razvojni oddelek;
6.	šlatav Ivan, liv. sive litine;
7.	Samec Franc, mehanična delavnica;
8.	Drame Vlado, jeklarna;
1.	Potočnik Viktor, predsednik, obdelov. valjev;
2.	Žohar Fra-nc, namestnik, mehanična delavnica;
3.	Valdman Štefka, organizacijski biro;
4.	Kavka Lidija, ekonomska analiza;
5.	Florjančič Jože, livarna sive l-itine.
KOMISIJA ZA ZAPOSLOVANJE ŽENA, MLADINE IN INVALIDOV
1.	Mavec Marija, predsednik, UOS;
2.	Plahuta Mihael, namestnik, el. plavž;
3.	Logar Zdrav-ko, jeklarna;
4.	Križanec Rezika, kadrovski sektor;
5.	Žmahar Marija, finančni sektor.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiii
POZIV
REPUBLIŠKEGA KOORDINACIJSKEGA ZBORA ZA POMOČ VIETNAMSKEMU LJUDSTVU,
Da bi najodločneje podprli pravični boj in olajšali trpljenje svobodoljubnega vietnamskega naroda, pri čemer bi bili udeleženi vsi naši občani, je bil v Sloveniji ustanovljen koordinacijski odbor za pomoč viet-I marnskemu ljudstvu. Ta odbor naj bi pospešil zbiranje zdravil, krvne plazme, denarnih prispevkov in druge pomoči in tudi s to dejavnostjo dal vietnamskemu osvobodilnemu gibanju vso moralno in politično podporo.
Akcija solidarnosti naj zaveže vsakega in vse, naj bo trajna in kljubovalna, kot so vztrajni vietnamski borci v boju za osnovne pravice vietnamskega naroda, ki jih ameriška agresija ni in ne bo zlomila.
=	KOORDINACIJSKI ZBOR POZIVA VSE SLO-
= VENSKO PREBIVALSTVO NAJ SE VKLJUČI V PO-= SEBNE KRRVODAJALSKE AKCIJE, ZBIRA DENAR § IN ZDRAVILA. ODBOR POZIVA TUDI VSE DELOVNE ORGANIZACIJE, NAJ VSESTRANSKO PODPREJO ZBIRALNO AKCIJO. NAŠA POLITIČNA, MORAL-1 NA IN GMOTNA POMOČ NAJ IZRAŽA TRAJEN. VSELJUDSKI PREZIR OSVAJALNIH TEŽENJ MILITARISTOV, KI TEPTAJO OSNOVNE PRAVICE NARODOV IN OGROŽAJO MIR V SVETU.
KOORDINACIJSKI ODBOR ZA POMOČ VIETNAMSKEMU LJUDSTVU 3	Predsednik:
I	Franc LESKOŠEK — LUKA
iiillllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
iiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Iz poročila predsednika UO
Na prvi seji delavskega sveta podjetja je bilo med drugim na dnevnem redu tudi poročilo dosedanjega predsednika upravnega odbora, tovariša Ramšak Marjana. Izvleček iz omenjenega poročila objavljamo v nadaljevanju. V prvem delu svojega izvajanja je tovariš Ramšak Marjan govoril o rezultatih našega podjetja v preteklem letu, kjer je oprt na podatke podrobno ocenil tako “uspeh celotnega podjetja, kakor tudi uspehe posameznih obratov in dejavnosti železarne Štore. Drugi del svojega izvajanja je tovariš Ramšak posvetil poslovanju letošnjega prvega tromesečja in
perspektivam, ki jih moremo v Dejal je:
»Poslovanje podjetja lahko ocenimo, da ni bilo najbolj uspešno. Proizvodnja po družbenem planu ni bila dosežena in je v primerajvi s preteklim letom nižja predvsem zaradi redukcije električne energije, raznih okvar na elektroplavžu in valjarni. Vse leto so nas spremljali slabši proizvodni rezultati livarne valjev, kar je znatno vplivalo na finančni uspeh in se odražalo na slabši rentabilnosti, ki je v primerjavi s prejšnjim letom padla. Rezultati poslovanja so v II. polletju slabši kot v I. polletju, kar pomeni, da so ukrepi reforme prišli v tem obdobju bolj do izraza in da bodo še bolj vplivali na poslovanje v letu 1967. Slab finančni rezultat bi za preteklo obdobje bil vsekakor boljši, če bi nam zaradi izpada električne energije in okvar in neizpolnjenega plana v livarni in obdelo-valnici valjev ne izpadlo ca. 10.245 N-din realizacije.
Enotni kazalci kot družbeno merilo rezultatov poslovanja nam kažejo, da je dosežena proizvodnja na delavca nižja za 5 % in da je za 4.6 % v upadanju celotni dohodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi. Neto produkt kot rezultat novo ustvarjene vrednosti na delavca je v porastu za 7.8 u/0, izplačani osebni dohodki na delavca pa za 25.4 %.
Dohodek udeležen v neto produktu je komaj za 2.4% višji, dočim je udeležba neto osebnih dohodkov v neto produktu povečana za 25%.
NEKAJ PODATKOV O POSLOVANJU V PRVIH MESE-CIH LETOŠNJEGA LETA.
Proizvodnja v poslovnih obratih se je odvijala v prvih dveh mesecih v okviru lanskoletne proizvodnje v enakem razdobju in v okviru letošnjih operativnih planov. Skupna proizvodnja za januar in februar je bila v osnovnih obratih dosežena 36.558 ton, oz. 101 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta. Operativni plan prvih dveh mesecev je bil dosežen s 17.7%.
teku letošnjega leta pričakovati.
Po obratih je bila dosežena proizvodnja I-II. kot sledi:
% v primer, z letom 1966
aglomeracija	124
elektroplavž	135
Jeklarna	88
valjarna, fin. izdelki	87
livarna sive litine	106
livarna valjev	79
obdelovalnica valjev	58
samotama	83
	101
Proizvodnja elektroplavža je v tem razdobju višja kot preteklo leto, ker je obrat normalno obratoval in z izkoristkom polne kapacitete dosegel rezulat in omogočil, da je imela jeklarna razpolago tekoče železo. Po
26.	2. pa je obrat prenehal z obratovanjem zaradi defekta obloge peči, kar pomeni daljši zastoj in neobratovanje do sredine aprila. Posledice se bodo odrazile na znižanju letnega proizvodnega plana, manjše bo koriščenje toplega vložka v jeklarni in izpad TH plina. Za usposobitev TH peči bodo stroški remonta in izgube na proizvodnji in dohodku znašali ca. 200 milijonov S-din.
V jeklarni je proizvodnja nižja, ker je v tem razdobju nastopil prvi remont, ki je trajal še v januarju 13 dni.
Valjarna je svoja mesečna operativna plana presegla in uspešno vključila v začetek poslovnega leta. Proizvodnja finalnih izdelkov je sicer nižja kot v istem razdobju preteklega leta predvsem zaradi spremembe asortimana in nižje proizvodnje vzmeti. Livarna sive litine ima višjo proizvodnjo kot v preteklem letu, kar je odraz ugodnega asortimana naročil. Livarna valjev, ni dosegla mesečnega operativnega plana in ima nižjo proizvodnjo kot v istem razdobju preteklega leta, vendar opažamo, da se izmeček iz tekoče proizvodnje znižuje razen pri pločevinastih valjih, kjer se še vedno pojavlja izmeček iznad normativa. Obde-lovalnica valjev ni dosegla mesečnega operativnega plana in ima znatno nižjo proizvodnjo, kot v istem razdobju preteklega leta. Proizvodnja samotne je
glede na zimske mesece, ko nastopajo neugodni pogoji obratovanja, zadovoljiva.
Za pričetek letošnjega leta je značilno, da se srečujemo s problemom znižanja fizičnega obsega proizvodnje surovega železa zaradi zastoja, kar se bo odrazilo na nižji produktivnosti in visokih stroških lastne cene surovega železa.
Zaostreni pogoji tržišča, uveljavitev liberalizacije uvoza se bodo odrazili letošnje leto tudi v livarni. Struktura asortimana se bo pomembno spremenila, tako ne moremo več pričakovati, da bodo vzmeti še vnaprej visoko udeležene v strukturi valjanih izdelkov, ker ugotavljamo, da naročila po tem asortimanu upadajo. Posledice bodo prišle do izraza v nižji akumu-lativnosti, ker bodo morali proizvajati tak asortiman, ki ga tržišče še absorbira, ne daje pa zaradi lastnih visokih stroškov proizvodnje enake akumulativ-nosti.
Odraz polnega delovanja zaostrenih pogojev tržišča je videti v eksterni fakturirani realizaciji I. tromesečja, ki je ocenjeno, da znaša 29.952.974 N-din in bo v primerjavi s I. tromesečjem 1966 za 6.567.000 N-din nižja ali dosežena le 83% lanskega istega razdobja.
Izredno pereč problem, ki se poleg spremenjenih pogojev plasmana pojavlja tako pri našem podjetju kot pri ostalih železarnah, v bazični in predelovalni industriji in veletrgovini je pojav velike nelikvidnosti go-gospodarskih organizacij izredno močan porast terjatev do kupcev, porast zalog reproma-teriala, gotovih izdelkov in nedokončane proizvodnje.
Do takšne splošne gospodarske nelikvidnosti je privedlo napovedano nadaljevanje gospodarskih restrikcij reforme, ki se bodo odvijale v letošnjem letu.
Največ težav nam povzroča trenutna nelikvidnost podjetja, ki se je pojavila takoj po predaji zaključnega računa za leto
1966.' Izreden padec likvidnih sredstev na žiro računu je po-ozročil, da smo imeli v I. tromesečju 59 dni blokiran žiro račun, dočim smo v lanskem letu razpolagali s prostim žiro računom 84 dni in imeli le 6 dni blokiran račun.
Nelikvidnost povzroča zaradi izredno slabega plačevanja kupcev težave in podjetje nima sredstev za poravnavo svojih zapadlih obveznosti do lastnih skladov po zaključnem računu.
Primerjava fakturirane realizacije s plačano realizacijo v I. tromesečju nam kaže, da je plačana realizacija le 55.8 % fakturirane realizacije, dočim je v I.
tromesečju preteklega leta znašala 91 o/0.
Terjatve do kupcev se približujejo 3 milijardam S-din, zato je onemogočeno poravnati tekoče obveznosti do dobaviteljev za surovine in repromaterial in vršiti kakršno koli finansiranje investicij in potreb družbenega standarda iz sklada skupne porabe. Takšen nenormalni porast terjatev do kupcev, ki se je dvignil v treh mesecih od 1.800 milijonov na 3.000 milijonov, je popolnoma paraliziral normalno operativno finančno poslovanje, ki je v tej situaciji koncentrirano le na skromne uspehe izterjevanja in skrb, da so ob terminu izplačila osebnih dohodkov zagotovljena sredstva na žiro računu in da se preprečijo številne tožbe, ki lahko sledijo s strani dobaviteljev, kate-rim dolgujemo ca. 800 milijonov S-din.
Finančni rezultati poslovanja kažejo v januarju, da je zaradi nižje fakturirane realizacije, predvsem pa zaradi izpada plačane realizacije celoten dohodek dosežen le 58 % v primerjavi z istim razdobjem preteklega leta in smo skoraj ves dohodek porabili za pokritje izplačanih osebnih dohodkov.
Navedeni rezultati poslovanja v preteklem letu, še posebej pa v prvih mesecil tl. torej jasno kažejo, da trenutna perspektiva podjetja ni zavidljiva. Če k temu dodamo še dejstvo, da gospodarski načrt za le|o 1967, ki se pripravlja, predvideva skoraj polovico manj dohodka, kot smo ga dosegli v lanskem letu, potem je tudi nadaljnja perspektiva podjetja, nejasna.
Lasten delež, ki ga mora podjetje po pogodbi z banko Vložiti v investicijsko izgradnjo, je tolikšen, da ga zmanjšani dohodek ne bi mogel v celoti pokriti. To ima za sigurno posledico, da zmanjša svojo letno kvoto tudi banka, s tem pa se zaključek rekonstrukcije še podaljšuje.
Upravni odbor je v pretekli mandatni dobi večkrat nakazal potrebo, da se izda srednjeročni plan razvoja podjetja, ki bi lahko služil kot osnova za sprejemanje začasnih in kratkoročnih sklepov. Razlage, da so srednjeročni plani razvoja razvidni iz investicijskih programov posameznih obratov, upravni odbor ni mogel sprejeti. Mislim, da bo novi upravni odbor v sedanjih razmerah, ko so rezultati poslovanja prvih mesecev zelo neugodni, nujno moral sprejeti srednjeročni plan razvoja, ki bo upošteval nove cene surovin in izdelkov na domačem in tujem trgu, spremenjene možnosti plasmana, nove gospodarske
(Nadaljevanje na 20. strani)
Volitve organov upravljanja so za nami. Spet smo zaključili obdobje dela in prav je, če se ozremo nazaj in ugotovimo, ali je bilo delo v tem obdobju uspešno.
Od odločitev organov upravljanja je odvisen uspeh gospodarjenja v podjetju in s tem uspeh dela celotne delovne skupnosti.
V nadaljevanju želimo prikazati nekaj najpomembnejših problemov s katerimi so se v preteloi mandatni dobi ukvarjali samoupravni organi podjetja.
Delavski svet je v preteklem letu razpravljal o naslednjih problemih: družbeni plan, investicije, 42-umi delovni teden, samoupravni akti, revalorizacija, inventura, zaključni račun in drugo.
Družben plan, oziroma gospodarski načrt podjetja je eden najpomembnejših aktov jrJtrd-jetja, s katerim si organi začrtajo enoletno delo podjetja. Odgovornost za pravilne postavke plana z dneva v dan narašča vzporedno s vplivom gospodar, ske reforme in sprememb tržnih in drugih pogojev. Ob koncu leta primerjamo planirane in dosežne rezultate podjetja ter ugotavljamo, ali so bila naša predvidevanja realna. Sprejemanje družbenega plana je eno najbolj odgovornih področij dela samoupravnih organov.
V (pretekli mandatni dobi je bila investicijska dejavnost predmet čestih važnih odločitev samoupravnih organov. Odločanje o investicijah in o rekonstrukciji je bilo posebno odgovorno zaradi novih pogojev pomanjkanja kreditnih sredstev in omejevanja investicijske potrošnje sploh. Delavski svet podjetja je v preteklem mandatnem obdobju zlasti' razpravljal in odločal o sredstvih za nadaljevanje rekonstrukcije proizvodnih obratov. Najpomembnejše odločitve se nanašajo _ na financiranje nadaljnje izgradnje in dodatne odločitve v zvezi z krediitira-hjem, potem, ko je delavski svet sprejel sklep, da se kljub novim gospodarskim pogojem z gradnjo štore II nadaljuje.
Prehod na 42-umi delovni teden je bilo eno izmed naših težišč v delu Delavskega sveta podjetja. Ta naloga je bila
qpfravljena z veliko odgovornostjo in pomeni za naše podjetje velik uspeh. Pri svoji odločitvi je Delavski isvet upošteval načelo, da se morajo v skrajšanem delovnem tednu zagotoviti enaki delovni učinki in drugi pogoji, kot v času 48-lurnega tednika. Uspeh tega sklepa se kaže v tem, da je -bilo predvideno zvišanje števila delavcev z uspešno izvedeno organizacijo dela v posameznih obratih in službah znižano na minimum.
iPreteklo mandatno obdobje Samoupravnih organov se odlikuje po izredno pestri normativni dejavnosti. Z letom 1966 je bilo na tem področju opravljeno veliko delo. Sprejeli smo sprememlbe in dopolnitve Statuta, Pravilnik o delovnih razmerjih in nekatere druge akte. Urejanje notranjih in medsebojnih razmerij v (podjetju z začasnimi sklepi je s tem (končano. Urediti bo potrebno še nekatera druga področja, ki bodo predmet dela samoupravnih organov v letošnjem letu. To so predvsem področja razdeljevanja stanovanj in kreditiranja stanovanjske izgradnje, način razdelitev sredstev skup ne porabe in skupne potrošnje, spremembe in dopolnitve predpisov o deMtvi dohodka in o delitvi osebnega dohodka ter še nekatera druga področja, ki jih je treba vskladiiti z veljavnimi predpisi. Navedeni samo Upravni akti so bili sprejeti po demokratičnem postopku, saj so imeli vsi člani delovne skup nošti možnost konstruktivnega sodelovanja pri njihovem kreiranju.
V preteklem letu je bila po veljavnih predpisih izvršena revalorizacija osnovnih sredstev in sredstev skupne porabe. Od-
ločitve samoupravnih organov v zvezi z revalorizacijo so zlasti pomembne za našo nadaljnjo rekonstrukcijo, kar so organi upravljanja pri svojih odločitvah upoštevali.
Z inventuro ob zaključku leta 1966 je delavski svet podjetja sklenil napraviti tudi prelomnico v evidentiranju surovin, materiala in izdelkov, ki bo prišla do izraza tudi z uvajanjem mehanografije v poslovanje, zlasti pri evidentiranju surovin, materiala in izdelkov.
Z zaključnim računom smo prikazali delo podjetja v poslovnem m finančnem smislu za obdobje drugega leta gospodarske reforme. Samoupravni organi sa ugotovili, da rezultati zaključnega računa že kažejo posledice gospodarske reforme. Vsekakor bodo pogoji gospodarjenja, ki jih narekuje gospodarska reforma ostali še naprej in le od nas je odvisno, kako jih bomo reševali.
Delo delovnih enot
V procesu decentralizacije upravljanja smo z delavskimi sveti v enotah storili korak naprej. Tako so delavski sveti enot v svoji samoupravni dejavnosti dobili številne pristojnosti, ki so jih prej reševali drugi organi upravljanja. Delovne enote so v preteklem mandatnem obdobju razpravljale o tekočih problemih ter vseh tistih zadevah za katere so v Skladu z veljavnimi predpisi pristojne. Predvsem so razpravljali o delu in rezultatih dela, o organizaciji dela, o prehodu na 42-umi delovni teden, o spremembah in dopolnitvah samoupravnih aktov železarne štore in drugem. Da je bilo delo samoupravnih organov v delovnih enotah zelo pestro dokazuje dejstvo, da je to delo rodilo vrslto predlogov, ki so jih samoupravni organi v delovnih enotah dali v reševanje drugim organom upravljanja in strokovnim službam.
j
Delo komisij
Komisije so pomožni organi delavskega sveta (podjetja in delavskih svetov enot. Tudi delo teh organov kaže veliko aktivnost v preteklem obdobju, kar velja zlasti za nekatere komisije pri delavskem svetu podjetja.
Komisija za plan
Komisija za plan je proučevala posamezne planske naloge, ugotavljala rezultate poslovanja v posameznih obdobjih in seznanjala delavski svet podjetja s svojimi ugotovitvami. Posebno pozornost je posvetila komisija pripravam plana za leto 1967, ugotavljanju organiziranosti tekočega nadzora izva-
janja planskih nalog in izvršitvi letnega plana po posameznih obratih.
Komisija za sklepanje in odpoved delovnih razmerij pri DSP
Komisija je v pretekli mandatni dobi delovala le krajši čas. Njeno nalogo so namreč prevzele komisije za delovna razmerja pri delavskih svetih enot. Statut namreč določa, da so za urejevanje delovnih razmerij skoraj v celoti pristojne delovne enote in njihovi organi, razen za nekatere kategorije, za katere je pristojen Upravni odbor.
Komisija za zdravstveno in tehnično varnost pri delu
Komisija je na podlagi podatkov službe varstva pri delu določala naloge, ki so iz te problematike izhajale in jih je posredovala komisijam za varstvo pri delu v enotah. Komisija je ugotovila neaktivnost ustreznih komisij v enotah in zahtevala, da tudi te komisije izdelujejo svoje programe dela. Komisija je sodelovala z Izobraževalnim centrom in Služba varstva pri delu za vodilne delavce, od delovodij naprej.
Komisija za skupno potrošnjo
Komisija je obravnavala vprašanja s področja stanovanjske izgradnje ,tako individualne, kakor tudi izgradnje blokov. Obravnavala je prošnje članov delovne skupnosti za posojila, razpravljala o razpoložljivih sredstvih, o zemljiščih za izgradnjo individualnih hiš, kot tudi o drugih vprašanjih, ki sodijo v njen delokrog. Komisija je sodelovala s podkomisijo za stanovanja.
Kadrovska komisija
Kadrovska komisija je obravnavala 1 program počitniške prakse štipendistov in praktikantov, ugotavljala in pregledovala uspehe učencev (poklicnih šol, vprašanja zaposlitve absolventov ŠIKC štore, razpravljala je o odkupu prostih ležišč v študentskem naselju v Ljubljani, nadalje o predračunu stroškov izobraževanja za leto 1967, o profilih in učnih načrtih za razna delovna mesta itd. Razpravljala je tudi o problemih prakse naših štipendistov ter obravnavala predlog pravilnika o delovnih razmerjih.
(Nadaljevanje na 7. strani)
itHiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiintiiiiiiiiiiiiimiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiii
PRVO ZASEDANJE DSP
jektivnih razlogov če so se ravnali po predpisih var-
Na svojem prvem zasedanju je delavski svet podjetja dne 11. aprila 1967 sprejel naslednje sklepe:
1. konstituiral je nov delavski svet podjetja in si-= cer:
a)	izvoljen je bil zapisnikar in dva overovatelja zapisnika ter verifikacijska komisija;
b)	po poročilu predsednika UO o delu upravnega odbora v pretekli mandatni dobi je DSP razrešil dosedanji UO;
c)	po poročilu verifikacijske komisije je verificiral nove člane DSP;
d)	izvoljen je bil nov UO.
1	2. Delavski svet podjetja
je sprejel Pravilnik o varstvu pri delu.
3. Sprejet je bil tudi pravilnik o nadomestilu OD do 30 dni bolezni za člane delovne skupnosti s tem, da se člen 5 v prvem odstavku dopolni in glasi: »člani delovne skupnosti imajo pravico do 100 %, nadomestila OD od prvega dne nezmožnosti za dek» zaradi nezgode pri delu, nezgode na poti na d el o'in iz dela, ki je nastala iz ob-
stva pri delu ih uporabljali zaščitna sredstva.«
Isti člen se v drugem odstavku spremeni kot sledi: »ob nezmožnosti za delo, ki je posledica nezgode na poti na delo ali iz dela, če je nezgoda nastala iz razlogov, ki so na strani delavca, prejme delavec za prvih 7 dni bolezni 70 %, od 8 do 30 dni bolezni pa 80 odstotkov.
4.	DSP je sprejel spremembo in dopolnitve Pravilnika o dajanju posojil za individualno gradnjo in sklenil, da se razpiše natečaj za individualno gradnjo, ki se objavi takoj.
5.	Potrdil je predlagane spremembe pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke in sicer:
a)	člen 89 pravilnika sc spremeni tako, da podjetje povrne stroške za prenočevanje do največ 3.500 S-din za nočitev na podlagi tozadevnega računa;
b)	člen 114 pravilnika se spremeni tako, da se povrnejo stroški za kilometrino
za avtomobile v zasebni lasti, ki opravijo službeno vožnjo, kot sledi:
do 900 cm — 46 S-din/km
nad 900 com — 68 S-din na km.
6.	DSP sklene, da se obračunane obresti, ki jih banka obračunava od zneska, ki ga je podjetje vložilo v kreditni sklad kreditne banke v Celju, pripisujejo k vplačanemu deležu.
7.	DSP je potrdil predlog razdelitve sredstev sklada skupne porabe v letu 1966, ki ga je predlagala komisija za skupno potrošnjo s tem, da se upoštevata dva dodatna sklepa DSP. (Celotni sklep je objavljen posebej).
8.	V zvezi s spremembo analitične ocene za delovno mesto »Asistent za hladno predelavo valjanih proizvodov« je izdelati novo analitično ocenitev delovnega mesta, pri čemer je nabaviti podatke o nagrajevanju takih delovnih mest v Železarni Jesenice in v Železarni Ravne. Novo analitično oceno je pripraviti do naslednjega zasedanja DSP.
(Nadaljevanje s 6. strani)
Komisija za izume in tehnične izboljšave
Ta komisija je sprejela in obravnavala 16 raoionalizatorskih predlogov od 30 (predlagateljev. Od skupno 12 predlogov, ki jih je komisija rešila, znaša prihranek 1,490.716,82 N-din. Skupni znesek izplačanih nagrad znaša 19.456,75 N-din. V preteklem letu je bil sprejet tudi nov Pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih, ki je predvsem odraz dela te komisije.
Komisija za zaposlovanje
Glavna vprašanja o katerih je ta komisija razpravljala, so bila: topli obrok, varstvo otrok in izvedba ankete v zvezi z uvedbo 42-umega delovnega tedna.
DOPISUJTE V ŽELEZ ARJA
]Tiiiiiiinimmiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiii:!imiiiii!iiiiii!iiiiiiimiiiiiimiimuiiiiimimiiiiiiiiiiiiiimimiiimiimimiiiiiHi
Prispevajmo k mednarodnemu turističnemu letu
Turizem je vedno povezan s potovanjem. Sodobni turisti se kot nomadi selijo iz kraja v kraj. Kadar človek potuje, si mimogrede rad ogleda tudi okolico skozi katero ga vodi pot, oziroma znamenitosti kraja, skozi katerega je namenjen. Vendar pa ni samo krajevna, znamenitost tisto, kar napravi na človeka vtis, da mu kak kraj ostane v spominu. Najgloblji vtis na človeka napravi lepa okolica, kulturne vrline ljudi tega okolja. V tem pogledu pa lahko damo tudi mi svoj delež k razvoju turizma v naši državi.
Skozi Štore sta speljani dve važni prometni žili. Južna železnica, ki povezuje Avstrijo s Trstom in ostalimi kraji države ter cesta proti Rogaški Slatini, ki je v svetu poznana turistična postojanka. Zato ne bi bilo napak, če bi vsaj okolico teh dveh prometnih žil malo bolje uredili, kajti ravno tu je najbolj za-, nemarjena. Marsikaj bi se dalo urediti brez Ivečjih stroškov, s samo malo dobre volje ljudi, ki stanujejo na tem področju.
Žal je pri nas vseh, ki stanujemo v družbenih stavbah zakoreninjena misel, da se nas okolica stanovanjskega poslopja kaj malo tiče češ, saj so za to'
odgovorni 'drugi činitelji. Delno je to tudi res, saj plačamo prispevek za uporabo mestnega zemljišča v ta namen. Vendar pa vsak, ki ima le malo vpogleda v te stvari ve, da se s temi sredstvi ne da vsega urediti, vsaj ne na enkrat. Ne bi bilo napak, če bi se stanovalci sami 'povezali in si uredili bližnjo okolico domov.
S tem ni mišljeno, da je treba tu nekaj investirati. Že z malo več smisla za red, da ne bi povsod ležali raznovrstni odpadki, bi bil vtis na mimoidočega popolnoma drugačen. Če pa bi bilo ob stavbah tudi kaj cvetja, če bi bil tu in tam posajen kakšen okrasni grmič, bi se celotna slika še bolj spremenila, da o cvetju na oknih in balkonih niti ne govorimo, saj to je stvar vsakega stanovalca posebej. Cvetje na oknih bi se dalo urediti z minimalnimi stroški. Treba je satno volje in tnalo ljubezni do cvetja.
To so male stvari, vendar pa na potnika — turista marsikdaj bolj učinkujejo, kot druge krcu jevne znamenitosti, ki si jih morda nima namena ali pa časa ogledati.	,
F. Š.
Komunalni oddelek
Delo upravnega odbora
Na 24. seji upravnega odbora, ki je bila dne 27. marca 1967, so bili sprejeti naslednji sklepi:
1.	Na podlagi poročila tajništva organov upravljanja o izvršitvi sklepov prejšnje seje upravnega odbora je bil potrjen zapisnik prejšnje seje.
2.	Potrjen je bil osnutek pravilnika o nadomestilu osebnega dohodka za prvih 30 dni nesposobnosti za delo zaradi bolezni, nezgode pri delu, ali zaradi nege obolelega družinskega člena ter sprejet sklep, da se pravilnik predloži delavskemu svetu podjetja v potrditev, upoštevajoč naslednje dopolnitve in spremembe:
—	člen 6: za primere, navedene pod členom 6, se izplačuje 100 % nadomestilo do 30 dni obolelosti;
—	člen 7: predlaga se 65 % nadomestilo.
Pravilnik se uporablja s 1. 4.
1967.
3.	Potrdi se operativni plan proizvodnje za april 1967 in vzame na znanje poročilo tehničnega, komercialnega in finančnega sektorja.
4.	Potrdi se predlog razdelitve dodatnega rednega dopusta tako, da pripada valjarni 340 dni, livarni sive litine 271 dni,
livarni valjev 60 dni, jeklarni 183 dni in elektroplavžu 121 dni. Sklene se, da se druga ih tretja skupina obravnavata enotno, kakor tudi, da se obdelovalnici valjev doda 36 dni, modelni mizami 23 dni in laboratoriju vzorcev 10 dni.
5.	Potrdi se razširitev zasedbe na. delovnem mestu »referent vhodne kontrole« od 1 na 2 z veljavnostjo od 1. januarja 1967 dalje.
6.	Delavskemu svetu podjetja se predloži v potrditev sprememba pravilnika o nagrajevanju in dodeljevanju sredstev za OD in sicer člena 114 s tem, da se nadomestilo za uporabo avtomobilov v zasebni lasti za službene namene poviša po predloženem predlogu.
Člen 114 omenjenega pravilnika namreč določa sledeča nadomestila za avtomobile v zasebni lasti, ki se uporabljajo za službene namene:
1.	avtomobili z motorjem do 900 ccm prostornine: 38 starih dim/km,
2.	avtomobili z motorjem nad 900 ccm prostornine: 56 starih din/km.
UO je s svojim sklepom potrdil novi varianti in sicer:
1.	Za avtomobile z motorjem (Nadaljevanje na 9. strani)
NAGRAJEVANJE VOLIŠČ
Posebna komisija pri sindikalni Organizaciji Železarne Štore je imela nalogo oceniti posamenza volišča glede na odstotek udeležbe volilnih upravičencev, glede na ureditev volišča in glede na čas trajanja volitev.
Komisija v sestavi: Rozman
Franc iz mehanične delavnice kot predsednik, Zagoričnik Ignac, UOS, Sajovic Vlado, kadrovski sektor, Mastnak Jože, splošni sektor in Perc Leopold, splošni sektor, kot člani, je predlagala in ocenila posamezna volišča. Izid tekmovanja je naslednji:
Volišče mehanične delavnice
Volišče enote elektroobrat
Mesto
Naziv
enote 1 11
Točke
1.	Mehanična delavnica	182,95
2.	Elektroobrat	178,98
3.	Ekspedit-skladišča	175,23
4.	Livarna valjev	172,75
5.	Livarna sive litine	165,64
6.	Jeklarna	159,91
7.	Energetski obrat	158,40
8.	Samotama	155,96
9.	OTK — razvojni	147,47
10.	Obdelovalnica valjev	140,06
11.	Promet —
kurilnica	138,64
12.	Modelna mizama	138,51
13.	Elaktraplavž	131,57
14.	Gradbeni oddelek	128,23
15.	Valjarna	126,76
16.	Uslužbenci	122,52
Komisija je pri ocenjevanju kot najvažnejši kriterij, upoštevala udeležbo na volitvah, sledila pa sta kriterija ureditve volišča in čas trajanja volitev.
Za prva štiri mesta so bile predvidene nagrade in sicer: .
—	za prvo mesto 25.000 S-din
—	za drugo mesto 20.000 S-din
—	za tretje mesto 15.000 S-din
—	za četrto mesto 10.000 S-din
Nagrade so bile podeljene na
2.	seji 10 sindikalne organizacije Železarne Štore, ki je bila dne '5. 4. 1967 v gasilskem domu v Štorah.
P. L.
Splošna ocena prvih korakov, ki smo jih naredili v novem letu vsekakor kaže, da gospodarska reforma z vseh strani zateguje vijak. Pri tem je mišljen restriktivni vijak batik v pogledu kreditne politike in politike obtoka denarja,, trini vijak, ki je vse bolj neizprosen, kakor tudi sproščen uvoz, ki je povzročil preorientacijo nekaterih kupcev.
Prva in najbolj očitna posledica teh činiteljev je vsekakor pojav splošne nelikvidnosti v industriji. Naši kupci na eni strani nimajo pokritih družbenih obveznosti, ki izhajajo iz zaključnih računov, po drugi strani pa so dolžni odplačevati tekoče kredite bankam, kar povzroča, da se plačila dobaviteljem odlagajo.
Kot je to vprašanje bančnih restrikcij odvisno od volje, saj so to predpisi, ki jih moramo spoštovati, pa gre pri problemu plasmana naših izdelkov vsekakor tudi velik delež naših lastnih prizadevanj tako v pogledu zniževanja lastne cene, to se pravi z večjim angažiranjem notranjih rezerv, kakor tudi v pogledu študija tržišča in prilagojevanja naših asorti-manov tržnim zahtevam.
Ko je UO na svoji 25. redni seji dne 3. aprila 1967 razpravljal o vrednosti točke, se je razvila živahna debata v zvezi s stanjem našega podjetja. Iz razprav- moremo povzeti, da je v letošnjem letu pričakovati nadvse oster spopad z novimi gospodarskimi pogoji. Poleg splošnih finančno-političnih vzrokov je tudi vrsta drugih momentov, ki so neposredni
odraz gospodarske reforme in ki bodo negativno vplivali na naš dohodek v letošnjem letu.
Konkretno je na UO prišlo do izraza dejstvo, da je v letošnjem letu pričakovati slabši plasman naših valjanih izdelkov. Odpadle so namreč CK kvalitete in deloma tudi vzmeti, ker jih Kraljevo ne more plasirati in je zmanjšalo svoja naročila. Posledica tega bo velika izguba dohodka valjarne, ki ga ne bo mogoče pokriti z neko drugo proizvodnjo.
Kot je znano, je na elektro-plavžu pišlo do okvare, zaradi česar bo elektroplavž titrpel znatno izgubo.
Ta dogodek je toliko bolj boleč, ker so se v zadnjem času domači kupci ponovno preorientirali na kupovanje domačega grodlja, ker nimajo sredstev za nabavo na zunanjem tržišču. Vsekakor bi bil to ugoden trenutek za Železarno Štore, ki ga pa, zaradi okvare na plavžu, ne bo mogoče v celoti izkoristiti.
Plasman livarne valjev kaže boljše rezultate in predstavlja v teh pogojih za nas veliko rezervo, ki jo velja dobro izkoristiti. Najakumulativnejši obrati so na splošno v novem letu torej slabo startali.
Če se pri tem razmišljanju ustavimo še pri naši rekonstrukciji in pri dejstvu, da so naši dosedanji obrati sila za-stareli, potem je previdnost UO pri odmerjanju sredstev zai izplačilo akontacije OD vsekakor razumljiva.
P. L.
Sklad skupne porabe
-----------—— ..
OSEBNI DOHODKI V JANUARJU
Delavski svet podjetja je na svojem 1. zasedanju, dne 11. aprila 1967, razpravljal o predlogu Komisije za skupno potrošnjo v zvezi z razdelitvijo sredstev sklada skupne porabe v letu 1967. Predlog komisije je-naslednji:
Od skupnih razpoložljivih sredstev Sklada skupne porabe
v letu 1967 v višini 3,615.348 N-din, je potrebno poravnati obveznosti iz sklada po pogodbah, sklepih in drugih zakonskih določilih iz’ leta 1966 v višini 1,931.855 N-din. Za razdelitev v letu 1967 ostane torej . še 1,683.463 N-din. Razdelitev teh. sredstev je po predlogu komisije naslednja:
Povprečje januarskih osebnih dohodkov, izplačanih v februarju, je bilo (po predhodnih podatkih Zavoda SRS za statistikoI 73% pod decembrskim in znaša 850 N-dinarjev. Nižji osebni dohodki v januarju v primerjavi z višjimi decembrskimi (zaradi raznih izplačil ob koncu leta), so vsako leto običajen pojav. Povprečje v gospodarstvu se je sicer znižalo le za 12 % (v negospodarskih dejavnostih je niže za 18^jü) vendar pa je povprečni osebni do-, hodek v . gospodarstvu nižji (826 N-din) v primerjavi z OD v negospodarski dejavnosti (994 N-din). V primerjavi z lanskim januarjem so se v istem mesecu letos osebni dohodki v, naši republiki dvignili povprečno za 21 %, porast je bil enak v gospodarstvu in negospodarskih dejavnostih. V primerjavi s povprečimi lanskimi osebnimi dohodki pa so bili povprečni januarski višji zd 3 %- V negospodarstvu so narastli za 5 % (v gospodarstvu za 3 %), tako da je bila v negospodarstvu že v prvem mesecu dosežena gornja meja rasti povprečja osebnih dohodkov, ki je planirana za vse leto.
Povprečni osebni dohodki so se v primerjavi z decembrom znižali v vseh gospodarskih de-
javnostih. Najbolj so padli v kmetijstvu — z.a 21 % na 670 N-din, v prometu za 13 % na 910 N-din, v trgovini za isti odstotek — na 940 N-din, komunali za 13 % na 772 Ndin, V gradbeništvu za 9% na 759 N-din, v gostinstvu in turizmu za 8 % na 195 N-din.
V industriji so bili osebni dohodki v primerjavi z decembrom za 12 % nižje — povprečje je znašalo 839 N-din. Povečali so se v štirih panogah, medtem ko so bili v vseh drugih nižji kot decembra. /Najvišje povečanje je zabeležila industrija gradbenega materiala — za 75%, filmska za 14%, pridobivanje in predelava nafte za 3 % in papirna industrija za 1 %. V ladjedelništvu so bili približno enaki kot decembra. Najbolj pa so se znižali v gumarski industriji — za 33 %, v kovinski za 13 %, barvasti metalurgiji za 21 %, črni metalurgiji za 11 % itd.
Kulturna in socialna dejavnost je znižala osebne dohodke za 18 odstotkov na povprečje 974 N-din, nižji so bili na vseh področjh, največje pa je znižanje v šolstvu za 29°/0 (941 N-din), ter v socialnem varstvu za 26 % na 708 N-din.
1.	Stroški izobraževanja, ki presegajo 2,5 %	N-din
materialnih stroškov	145.000
2.	Ureditev — adaptacija družbene prehrane	350.000
3.	Nabava štedilnika in pralnega stroja na Rabu	15.000
4.	Regresi za letovanje	220.000
5.	Zdravljenje bolnih članov kolektiva	65.000
6.	Sofinanciranje rekreacijske dejavnosti občine Celje 120.000
7.	Krediti za individualno izgradnjo	350.000
8.	Dotacije društvom in organizacijam	80.000
9.	Dotacija za »Novoletno jelko, članarine društvom,
nabava ročnih ur, razne pomoči, venci, pogrebi«	43.000
10.	Dokončna ureditev Samskega doma	50.000
11.	Ureditev doma Mlinarjev Janez	50.000
12.	Vzdrževanje objektov družbenega standarda	23.000
13.	Ureditev zemljišč na Lipi pri individ. izgrad.	40.000
14.	Ureditev otroškega vrtca	25.000
15.	Prispevek za investicije v letu 1967	25.000
16.	Refund, inter, del. družb, standarda	10.463
17.	Ostala izplačila ki se bodo pojavljala v teku leta	72.000
Skupaj 1.683.463
Delavski svet podjetja se je z gornjim predlogom Komisije za skupno potrošnjo strinjal in je predlog potrdil s tem, da se upoštevajo dodatni sklepi DSP k točkam 4., 5. in 6. zgoraj navedene razporeditve, in sicer:

Delo upravnega odbora
K točki 4. in 5.:
Sredstva namenjena za regres, za letovanje in za zdravljenje bolnih članov delovne skupnosti v skupnem znesku
28,5	milijona S-din, se uporabijo za letovanje članov delovne skupnosti (regresi za dopust v lastnih počitniških objektih in izven) s tem, da o načinu delitve navedenih sredstev odloča upravni odbor podjetja, upoštevajoč mnenje sindikalne or-
Dne 20. marca 1967 je delavski svat enote valjarne ponovno razpravljal o nošenju čelad na nekaterih delovnih mestih v. obratu. Ker stvar še vedno ni rešena, je delavski svet sklenil, da se za rešitev navedene zadeve imenuje strokovna komisija, ki je dolžna zbrati podatke o dobrih in slabih straneh nošenja zaščitnih čelad. Komisija mora bati nevtralna. Sestavljati jo morajo strokovni ljudje. Komisija si mora stanje ogledati na licu mesta. Služba varstva pri delu naj zbere /podatke o poškodbah na glavi za
ganizacije in Komisije za skupno potrošnjo.,
K točki 6.:
V zvezi s sofinanciranjem rekreacijske dejavnosti v občini Celje, za katero je po zgornjem predlogu predvidenih 12 milijonov S-din, je delavski svet podjetja sklenil, da se omenjena sredstva odobrijo pod pogojem, da občina Celje organizira tudi participacijo vseh zaposlenih občanov v' obliki prispevka.
deset let nazaj. Podatki naj ne vsebujejo nezgod pri remontnih delih in pod žerjavno progo. Za svetovalca strokovne komisije se imenuje obratovodja ing. Urbančič Jože in vodja službe varstva pri delu tov. Ocvirk.
Delo komisije je nujno potrebno tudi zaradi razjasnitve pojma prevzema odgovornosti. Ge bo komisija ugotovila, da je pri nošenju čelad več negativnih kot pozitivnih dejstev, bo lahko predlagala delavskemu svetu podjetja, da se uveljavi prvotni sklep.
(Nadaljevanje s 7. strani) do 900 ccm prostornine 46 S-din/km.
2.	Za avtomobile nad 200 ccm prostornine 68 S-din/km.
Nova tarifa za nadomestilo bi se uporabljala od 1. 4. 1967 dalje.
7.	Delavskemu svetu podjetja se predlaga sprememba pravilnika o oblikovanju in razdeljevanju sredstev za osebne dohodke v pogledu člena 89 in sicer, da se zviša povračilo stroškov za prenočevanje na službenem potovanju do zgornje meje 3.500 S-din, v kolikor predloži delavec, ki je na službenem potovanju prenočil, odgovarjajoči račun. Zvišanje se uporablja od 1. aprila 1967 dalje.
8.	Predlog v zvezi s časovnimi standardi za normalnotimi in ozkotirni železniški promet in ekspedit se da v razpravo s tem, da ekonomska analiza pripravi variantni predlog, ki bi predvidel, kako se postopa v primeru, če pride do nenormalnega položaja, kot je bil to primer v mesecu marcu 1967.
9.	Potrdi se potno poročilo
tovariša inž. Leban Jožeta o po> tovanju v inozemstvo.
Tovariš inž. Leban Jože je opravil 12 dnevno prakso pri firmi Mikraforma, Hamburg— Wedel v zvezi s croning postopkom.
10.	Odobri se službeno potovanje tovarišice Vaidman ter tovariša Kocmurja iz Inštituta za sociologijo v Avstrijo, s tem, da se odobri plačilo vseh stroškov, Inštitut pa nam bo povrnil stroške za tovariša Kocmurja, ker ta potuje kot naš zunanji sodelavec.
Omenjeno potovanje je vezano na mednarodni kongres pod naslovom »Podjetje v bodbčno-sti«, ki ga organizira avstrijski center za produktivnost na Dunaju. Na omenjenem kongresu predavajo renomirani gospodarski strokovnjaki iz zapada in vzhoda o organizaciji, modernih instrumentih, opravljanju, dvigu produktivnosti, izobraževanju, rasti podjetja in drugih vprašanjih.
IZ DELOVNIH ENOT
NAVODILA ZA LETNI ODDIH
Objavljamo podrobne podatke in navodila v zvezi s koričenjem letnih dopustov na Raibu, in drugih počitniških objektih:
1.	Upravičenci do nadomestila (regres) so:
—	člani delovne skupnosti	N-din 20.—
—	njihovi nezaposleni zakonci	N-din 20.—
—	otroci, ki jih član del. Skupnosti vzdržuje:
a)	od 4. do 10. leta starosti	Nriin 10.—
b) od 10. do 15. leta starosti	N-diin 20.—
c) nad 15 let, če se redno šolajo	N-din 20.—
Upokojenci Železarne Štore so upravičeni do enakega nadomestila kot redni člani delovne skupnosti, njihovi svojci pa le v primeru, če ne prejemajo osebnih dohodkov iz naslova pokojnine.
2.	Pravico do nadomestila v smislu točke 1. teh navodil pridobijo člani delovne skupnosti le v prhnem, če uporabijo letni dopust strnjeno najmanj 5, vendar največ 10 dni v bilokaterem počitniškem objektu.
Člani delovne skupnosti, ki koristijo svoje letni dopust izven počitniškega doma na Rabu, prejmejo nadomestilo šele, ko predL lože potrdilo o uporabi penzionških oz. turističnih uslug. Zato naj vsi tisti dvignejo tozadevne formularje v oddelku za rekreacijo, še pred nastopom dopusta.
Sindikalni pododbori v delovnih enotah so dolžni sestaviti seznam tistih članov delovnne skupnosti, za katere smatrajo, da. so iz zdravstvenih razlogov neobhodno potrebni letnega oddiha. Takim članom delovne skupnosti bo delovna skupnost Železarne Štore omogočila brezplačno koriščenje njihovega letnega dopusta.
Omenjene sezname je dostaviti oddelku za rekreacijo, najpozneje do 6. maja, :ki Skupno z zdravstveno službo v Štorah ugotovi mesto letovanja, ki je najprimernejše za zdravstveno stanje posameznih upravičencev. Zdravnik splošne prakse ugotovi na podlagi zdravniškega pregleda dejansko upravičenost posameznih prijavljèncev. V brezplačno koriščenje letnega dopusta riilso všteti prevozni stroški.
3.	Prijave za počitniški dom na Rabu
Prijave, ki jih interesenti oddajo v oddelku za rekreacijo, bo komisija za letni oddih pri 10 sindikalne organizacije Železarne Štore obravnavala po naslednjem postopku:
a)	prednost imajo člani delovne skupnosti, ki doslej še niso koristili ugodnosti koriščenja svojega letnega dopusta v tem domu. in da so najmanj 3 leta člani delov, skupnosti Železarne Štore;
b)	rok za prednostne prijave v smislu točke 3a) je do 29. aprila 1967;
c)	interesenti, ki ne izpolnjujejo pogojev .pod točko 3 a, se prijavijo po 29. aprilu 1967, vendar najkasneje do 10. maja 1967.
Po 15. maju si komisija pridržuje pravico oddajati proste kapacitete tujim gostom.
Vsi prijavljenci so dolžni skupno s prijavo vplačati kavcijo v višini N-din 30.— po osebi.
Prijavljenci, ki iz upravičenih razlogov ne bi mogli koristiti letnega dopusta (bolezen, službeno potovanje) v domu na Rabu, so dolžni nastalo oviro nemudoma javiti oddelku za rekreacijo. Neutemeljene in zapoznele reklamacije ne bodo upoštevane pri povrnitvi vplačane kavcije. Za otroke do 4. leta starosti vplačanje kavcije in potrebno.
V	sezonskih mesecih (julij, avgust) imajo prednost tisti člani delovne skupnosti, katerih otroci so šoloobvezni in pa delavci', ki so zaposleni v proizvodnih obratih. Iz tega razloga je predvideno, naj bi .upokojenci in pa tisti člani delovne skupnosti, ki koristijo brezplačni letni oddih iz zdravstvenh raizlogov, letovali na Rabu v mesecih junij in September.
4.	Cene penzionsfcmi storitvam v počitniškem domu na Rahu: PREDSEZONA: v času od 3. junija do 2. julija — za člane delovne skupnosti in njihove svojce:
a)	bivanje v domu na Rabu penzion	25.—	N-din
b)	ibivanjie v najetih sobah na Rabu penzion	22.—	N-din
SEZONA: v času od 3. julija dalje
a) bivanje v domu na Rabu penzion	27.— N-din
b) bivanje v najetih sobah na Raibu penzion	24.— N-din Za goste, iki niso člani naše delovne skupnosti:
a)	bivanje v domu na Rabu penzion	29.—	N-din
to) bivanje v najetih sobah na Rabu penzion	27.—	N-din
Bivanje pod šotorom:
a) v predsezoni penzion	20.— N-din
b) v sezoni' penzion	22.— N-din Za otroke do 4. leta starosti se ne plača penzion, vendar niso
upravičeni do lastnega ležišča. Za otroke od 4. do 10. leta starosti se plača polovična cena penziona.
Prevozi z avtobusi na relaciji Štore—Jablanac—štore
V	primeru zadostnega števila prijav za avtobusne prevoze na Rab bo oddelek za rekreacijo organiziral redne prevoze s tem, da koristniki prevoza, ki so upravičeni do regresa, plačajo le polovico prevoznih stroškov. Dokončne cene prevozov bodo objavljene naknadno.
Za otroke tistih članov naše delovne skupnosti, ki letos iz kakršnihkoli razlogv ne bodo koristili letovanja, bo oskrbljeno organizirano letovanje v Baški na otoku Krku, za razdobje 15 dni. Letovanje otrok bo organizirano pod strokovnim in zdravniškim vodstvom.
Podrobne informacije s tem v zvezi dobite v oddelku za rekreacijo.
IZ PRAVNE PISARNE • IZ PRAVNE PISARNE ® IZ PRAVNE PISARNE ® IZ PRAVNE PISARNE ® IZ PRAVNE PISARNE ®
članek, v katerem se pojasnjuje, da se v smislu Temeljnega zdkona o uvedbi 42-umega delovnega tedna- kot nadure ‘smejo šteti le tiste ure, ki jih delavec opravi nad 48 urami na teden. Ta vest je naši pravni službi dala povod, da se je obrnila na Zvezno skupščino v Beograd, ..kot edino pristojno
zakona o uvedbi 42-umega delovnega tedna se do isteka roka petih let, oz. šestih let (čl. 7 istega zakona) smatra za delo, daljše od polnega delovnega časa v smislu odgovarjajočih odredb TZDR, le delo iznad 48 ur, oz. 45 ur tedensko.
Iz tega izhaja, da ta zakonski predpis velja do 7. aprila 1970
Nadurno delo le nad 48 ur Ctednu
Pri prehodu na .42-urni delovni teden se je pokazala nejasnost pri obračunavanju tistih ur, ki presegajo- 42 ur na teden, oziroma 182 ur na mesec. Vse do izida Temeljnega zakona o uvedbi 42-urnega delovnega tedna so bile nadure le tiste ure, ki So presegale tedensko 48 ur, oziroma mesečno 208 ur. Pojavilo se je torej vprašanje, ali naj se ure, ki jih delavec opravo v mejah nad 42 do 48 ur tedensko, obračunavajo kot nadure ali kot navadne ure. Ker je imela obračunska služba pri tam nejasno-stališče, na drugi strani pa bi lahko prišlo do kršenja pravic samoupravljalcev, smo se obrnili na Republiški sekretariat za delo s prošnjo za tolmačenje zakona. Republiški sekretariat za delo je v svojem dopisu z dne 23. 11. 1966 zavzel stališče, da se vse ure od 42 ur navzgor štejejo kot nadure.
‘Nekaj dni po sprejetju navedenega dopisa pa so naše strokovne službe v strokovnem časopisu »Informator« zapazile
telo za tolmačenje zakonov, s prošnjo, za avtentično tolmačenje. Zivezna skupščina pa je pooblastila Zvezni Sekretariat- za delo, da da ustrezno tolmačenje omenjenega zakonskega določila. Tolmačenje, ki smo ga sprejeli od te instance je nasprotno republiškemu tolmačenju, vendar za nas merodajno. Zaradi jasnosti ga objavljamo v -celoti:
V smislu izrecne odredbe 2. odstavka 10. člena Temeljnega
(oz. do 7. IV. 1971, v kolikor republika ta rok podaljša) ter da se nanaša na vse delovne organizacije, ki so vpeljale skrajšani delovni teden po izidu zakona.,
V tem časovnem intervalu se delo nad 42 pa do 48, oz. 45 ur tedensko ne more smatrati kot delo, daljše od polnega delovnega časa v smislu čl. 45 TZDR, po katerem se na osnovi takega dela pridobivajo določene pravice, ki se ugotavljajo gle-
de na dolžino delovnega časa. To pomeni, da se tudi osebni dohodek za delo od 42 pa do 48, odnosno 45 ur na teden obračunava na osnovi doseženih rezultatov dela po predpisanih osnovah in merilih kakor za poln delovni čas.
V odredbi čl. 10 Temeljnega zakona o uvedbi 42-umega delovnega tedna je zaslediti očitno tendenco zakonodajalca, da destimulira delovne organizacije v pogledu koriščenja dela iznad polnega delovnega časa, tako, da bi se v praksi izognili formalnemu in nezadostno pripravljenemu uvajanju skrajšanega delovnega tedna. S tem se, med drugim, delovna organizacija usmerja k ustvarjanju pogojev za prehod na skrajšani delovni teden (gl. čl. 2 in 3 Zakona) z ekonomskimi, organizacijskimi, tehnološkimi in drugimi merami in na splošno z boljšim koriščenjem razpoložljivih proizvodnih možnosti, da bi se na ta načni zagotovila materialna vsebina in polni pomen skrajšanega delovnega časa.
Odgovori na vprašanja
Predpisi s področja socialnega zavarovanja so v zadnjem času prinesli nekaj novosti, zato je razumljivo, da posamezni člani delovne skupnosti večkrat iščejo informacije v našem sektorju. Ker informacija zanima večji krog naših članov, objavljamo odgovore na pogosta vprašanja:
Predčasna
pokojnina
Vprašanje: Ali je delavec lahko upokojen, če ni star 60 let, oziroma nima 40 let pokojninske dobe?
Odgovor: Temeljni zaikon o pokojninskem zavarovanju (TZPZ), člen 28, ki govori o talko imenovani predčasni pokojnini, še vedno velja (zanj zadnja novela ni prinesla nobene spremembe). Pokojnino lahko še vediip uveljavljajo zavarovanci, ki dopolnijo pokojninsko dobo najmanj 35 let in starost 55 let, in zavarovanke, ki dopolnijo pokojninsko dobo najmanj 30 let in starost 50 let. Sprememba pa je v 35. členu TZPZ glede odmere predčasne pokojnine. Predčasna pokojnina, ki se odmeri po pokojninski dobi, je za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnjeno starostjo 60 let oziroma 5 let za določen odstotek manjša. Odvisna je od dopolnjenih pokojninskih let in sicer se zmanjša za 3 % (prej za2 %) zavarovancu s pokojninsko dobo 38 do 36 let, oziroma zavarovanki s pokojninsko dobo 33 aili 34 let in za 4 % (prej 2,5 %) oziroma zavarovanki s pokojninsko dobo 30, 31 ali 32 let. Zavarovanec, M ima 40 let pokojninske dobe (oziroma zavarovanka 35 let), ima izpolnjene pogoje ne glede na starost (člen 27 TZPZ).
Invalidnina
Vprašanje: Kakšno novelo je prinesel Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju (TZIZ) glede invalidnine zaradi telesne okvare:
Odgovor: Temeljni zakon o invalidskem zavarovanju (Ur. 1. SFRJ, št. 1/67), katerega določbe so stopile v veljavo 14. januarja t. 1., določa, da si pridobijo zavarovanci pravico do invalidnine le za telesno okvaro, ki je nastala kot posledica nesreče na delu ali poklicne bolezni. Uživalci invalidnine, M pa so pravico do invalidnine pridobili na podlagi telesne okvare kot posledica bolezni ali poškodbe izven dela do uveljavitve tega zakona (do 14. januarja 1967) obdržijo to pravico s tem, da se za te invalidni-
ne ne uporabljajo predpisi o vsklajevanju pokojnin in drugih predpisov z gospodarskimi gibanji.
Porodniški
dopust
Z ozirom na spremembo Temeljnega zakona o delovnih razmerjih (TZDR) člen 76 ima zavarovanka v času nosečnosti in poroda pravico do nepretr-
ganega porodniškega dopusta najmanj 105 dni. Ta novela je stopila v veljavo s 1. 1. 1967 in se uporablja za tiste, ki so nastopile porodniški dopust po ■tem datumu. Zavarovanke, M so nastopile porodniški dopust la-ni, to je v času, ko je veljala' določba prejšnjega 1. odstavka 76. člena zakona, po kateri je trajal porodniški dopust brez presledka 133 dni, jim ta pravica ostane.
Socialni delavec
Plazar Stane
Prosta sobota in dopust
Z uvedbo skrajšanega delovnega tedna se .pogosto pojavlja vprašanje koriščenja prostih dni zlasti sobote. Posebej se to vprašanje postavlja pri koriščenju letnega dopusta zaradi vštevanja proste sobote v dopust.
Delovna organizacija mora, zaradi uvedbe skrajšanega delovnega tedna, prerazporediti delovni čas tako, da delavci v krajšem delovnem času opravijo enako delo, oziroma dosežejo enak produkt, kot so ga opravili v 48-urnem delovnem tednu.
Kadar delavec dela v tednu le 5 dni ali 42 ur, ima enake! pravice iz dela kakor da bi delal tuldi 6. dan (pravica do dopusta pravica do otroškega do-
datka in drugo). To pomeni, da se 6. dan, oziroma prosti dan (prosta sobota) obravnava kot delavni dan, čeprav delavec ne dela. To povzemamo po izrecni zakonski določbi (150. člen Temeljnega zakona o delanj nih razmerjih), po kateri prosta sobota nima značaja dneva tedenskega počitka. Enako velja, če pade ta dan mh državni praznik.
V letni 'dopust se torej ne štejejo dnevi tedenskega počitka in ne državni prazniki. Ker torej sobota nima značaja dneva tedenskega počitka, marveč značaj delovnega dne, se tudi pri določanju letnega dopusta šteje kot delovni dan in se zaradi tega v dopust šteje kot delovni dan.
— V. J.
Obvestilo
Dopisna Delavska univerza v Ljubljani nas je obvestila, da odpira v dogovoru s poklicnimi šolami oddelke za:
AVTOMEHANSKO
ELEKTRO in
KOVINARSKO stroko.
Sedanje je dopisno. Teoretični del pouka bo potekal po dopisni metodi in v seminarjih, praktični del pa na delovnem mestu in v šolskih delavnicah.
POGOJI ZA VPIS: končana osnovna šola ter dveletna zaposlitev na delovnem mestu, za katero se želi kandidat izšolati.
ZA AVTOMEHANIKE in AVTOELEKTRIKE bodo odprli oddelek v jeseni. Prijave sprejemajo do 15.septembra 1967.
ZA KOVINARSKO stroko se kandidati lahko izšolajo za .poklice ključavničar, orodjar, strugar, klepar in avtoklepar.
ZA ELEKTRO stroko pa za električarja, elektromehanika, elektroimštalaterja in elektromonterja.
Za kovinarsko in elektro stroko je bil vpis do 15. aprila 1967.
Vsa podrobnejša navodila in pojasnila lahko dobite na DOPISNI DELAVSKI UNIVERZI Ljubljana, Parmova 39 ali po telefonu št. 312-141 in 316-043.
Dopisno šolanje omogoča vsem tistim, ki nimajo navedenih poklicev in na takšnih delovnih mestih že več let delajo, pridobitev poklica.
Center za izobraževanje
BOEING
BOEING
Dramska sekcija delavsko prosvetnega društva Svobode Štore je v soboto, dne 8. 4. 1967, v režiji Jordan Jožeta uprizorila Marc Camulettijevo komedijo Boeing Boeing. Obisk: 50 %.
Po dveh in pol mesecih trdega dela (vaje so bile štirikrat tedensko) lahko ocenimo, da je bilo delo dobro pripravljeno in trud ne zaman.
Trodejanka se odlikuje po zelo dinamični akciji, dasi preveliko kopičenje situacijskih efektov moti. Nedvomno pa je komedija primerno . gradivo za amaterski oder, ne nazadnje zaradi male zasedbe. Gotovo je, da si bo utrla pot na številne amaterske odre v Sloveniji.
Vloge so bile na splošno dobro razdeljene. Očitno je režiser skušal poiskati med igralci in osebami v komediji določeno psihološko povezavo, kar mu je tudi uspelo. To se posebno odraža v osebah vseh treh ste-wardes. Režiserju in igralski skupini je uspelo pokazati dobro uigranost, ki je našla svoj odraz v sproščenosti in uglajenosti.
Spričo dejstva, da je delo amaterjev povezano s kopico težav in z obilico prizadevanja ter samoodpovedi, bi bilo vsakršno iskanje malenkostnih spodrsljajev neprimerno. Kljub temu pa menim, da ne bo napak, če se ustavim na nekaterih stvareh, ki bodo skupini pri njenem nadaljnjem delu morda v korist. Predvsem je celotna akcija igralcev prežeta z močnim elementom nestrpnosti, ki delu, tako polnem situacijske komike, kot je ta, jemlje efekt. Gledalec nehote dobi občutek, da igralci preveč nestrpno teže h kulminaciji komedije, kar seveda kali posamezne akcije.
Režiser je izrazil zadovoljstvo nad skupino, ki se je odlikovala po izredni gibčnosti in discipliniranosti. Pravi, da mu je bilo delo s skupino v veliko veselje. Na amaterski oder nasploh gleda režiser tovariš Jordan s skeptičnimi očmi. Po njegovih besedah je stagnacijo na področju amaterskih odrov pripisati splošnim življenjskim razmeram današnjega časa. Nedvomno moremo to misel aplicirati na domala vse amaterske dejavnosti. Zato je toliko bolj prav, da ob koncu svojega izvajanja izrazimo pohvalo tako režiserju Jordanu in igralski skupini, kakor tudi vsem tistim, ki so po tej ali oni poti premagali uprizoritvi komedije na svet, saj so s svojim delom nemalo doprinesli k odklanjanju splošnega kulturnega mrtvila današnjega časa.
Leopold Perc
VZEMIMO SI ZA VZGLED
Belokranjska železolivar-na in strojna tovarna Belt je po naravi svoje proizvodnje močno vezana na kooperacijo z domačimi in tujimi proizvajalci. Že dolgo vrsto ilet sodeluje s Tovarno avtomobilov v Mari-, boru, za 'katero proizvaja razne odlitke, na primer ohišja motorja za tovornjake. Kooperacijo s TAM je podjetje v zadnjem času zelo zboljšalo, ker mu nudi boljše pogoje in krajše dobavne roke.
Tako je letos sklenilo pogodbo »na odpoklic«, tako da je zaloga izdelkov, ki jih je prej imel TAM, sedaj v Bdltu :in jih le-ita dobavllja tovarni avtomobilov po vsakokratnem sporočilu. To je sicer spričo potrebe po večjih obratnih sredstvih za Belt težji finančni problem, tolda s takim svdjiim poslovanjem si je podjetje zagotovilo večja naročila od svojega poslovnega partnerja v Mariboru.
Drug tak posel ima Belt s tovarno Wartburg v NDR, za katero proizvaja zavorne bobne. Tudi omenjeno sodelovanje se ugodno raz-
vija, tako glede kakovosti dobav kot glede rokov. V zadnijem času pritiska omenjeni partner tudi na znižanje cen, kar narekuje tovarni Belt nove napore in prizadevanja. Vrednost izvoza na račun omenjene kooperacije je v preteklem lčtu znašala 697.000 dolarjev, pri čemer so postavljeni načrt presegli za 27 odstotkov. V celoti je proizvodnja v podjetju lani ugodno, napredovala, kar se vidi tudi po osebnih dohodkih, ki so v povprečju znašali 81.000 din, kar je za tamošnje razmere lep kruh za 530 zaposlenih.
Po reformi so z ustreznimi ukrepi zmanjšali izde-lavni čas in povečali produktivnost dela. Spričo zmanjšanja investicijske porabe so se pa tudi v Bel-tu začeli kopičiti nekateri izdelki, na primer mešalci za malto, ki so jih opustili. Hkrati pa so se preusmerili na proizvodnjo mešalcev
za beton, i-n sicer takih s prostornino 100 litrov, ki so primerni za dela ha manjših, zlasti zasebnih gradnjah in tudi tam, kjer gospodarske ’ organizacije grade v lastni režiji. Nadalje so začeli proizvajati viseče električne gradbene odre z nosilnostjo 1200 kg. Te odre nameravajo tudi izvažati. Razen tega so začeli proiZvajiati tako imenovane vibro stiskalnice za proizvodnjo betonskih zidakov. Sedaj se z neko za-hodnonemško firmo pogovarjajo o proizvodnji strojev za proizvodnjo betonskih cevi, terazzo ploščic in betonskih plošč. Načrte za te stroje bi dal nemški proizvajalec, kateremu bi podjetje tudi prodajalo del te proizvodnje. Italijanski avtomobilski firmi »Om« pa so že poslali prvo poskusno pošiljko zavornih bobnov za tovornjake, ki naj bi jih zanjo proizvajali v večjih serijah.
Zanimivo je, da so v Bel-tu proizvodnjo odlitkov od leta 1946 do danes podvojili, in sicer v istih prostorih. Zmoglljifvost livarne je bila predvidena za 2400 ton, sedaj pa v njej proizvajajo že okoli 5000 ton raznih odlitkov. Delovni učinek zaposlenega v livarni je 24,5 tone letno, kar je približno toliko bot je bil povprečni učinek v tej stroki v Franciji leta 1956 (po podatkih Jugoslovanskega zavoda za produktivnost dela). Gornji asortiment izdelkov nameravajo ohraniti tudi v prihodnje. Lani je vrednost Skupnega proizvoda v podjetju znašala
2.5	milijarde din, medtem ko naj bi leta 1970 znašala
4.5	milijarde din, pri čemer naj bi bil poudarek na ekonomični iin tržni proizvodnji. Pri tem ne računajo na veliko povečanje tehničnih zmogljivosti, temveč predvsem na večjo produktivnost dela. Za to pa bodo potrebovali še okoli 10 strokovnjakov z visokošolsko izobrazbo, ki pa jih doslej niso mogli privabiti.
J. Ž.
0 problematiki krvodajalskih akcij v Štorah
Znano je, da transfuzijska postaja Celje skupaj z našo komisijo organizira v Štorah 2 do 3 krat letno masovne akcije in da ob teh prilikah da letno ca. 270 krvodajalev okrog 85 litrov krvi. številni krvodajalci pa dajo kri še posamezno in to ob prilikah, ko v bolnšnici nujno potrebujejo določeno krvno skupino. Konec lanskega leta je komisija za krvodajalstvo naletela na nekatere težave, ki so bile odraz zaostrene ekonomske politike v podjetju. Vsakemu krvodajalcu pripada po posebni okrožnici na dan oddaja krvi prosti dan. Ker pa je praktično nemogoče, da bd bili vsi, ki so dali kri isti dan odsotni (vzemimo primer, da bi iz mehanične delavnice dalo kri 15 strugarjev, bi morali delavnico praktično zapreti), se je prakticiralo tako, da so posamezniki koristili proti dan ob drugih prilikah, kar je bilo tako za obrat, kakor tudi za posameznika bolj ugodno. Ni pa bil s tem dosežen namen prostega dne, to je počitek. Na drugi strani pa je bilo postavljeno vprašanje, kaj če se delavec po vrnitvi v obrat pri delu ponesreči? Kdo
bo za to odgvoren? Odgovor na to je: odgovoren ho vsekakor tisti, ki je to dopustil. Prav tako je imelo podjetje pri tem sistemu krvodajalskih akcij več izgubljenih delovnih ur, kajti posameznik je na dan oddaje krvi zamudil 2 do 3 pa tudi več ur, dobil pa je še prosti dan, to je 8 ur. Na podlagi teh ugotovitev in pa zaradi slabše udeležbe pri oddaji krvi v zadnjih mesecih lanskega leta je bil sklican posvet predstavnikov uprave podjetja, sindikalne podružnice, kadrovskega sektorja in transfuzijske postaje Celje. Na tem posvetu pa smo se seznanili s problematiko celjske transfuzijske postaje in o potrebnih količinah krvi za celjsko bolnišnico. Statistično je ugotovljeno, da bi z ozirom na število obolenj, M znaša v našem podjetju na stalež zaposlenih ca 3,7 % prišel na vsakih 75 bolnikov 1 krvodajalec, če pa tudi upoštevamo številne primere težjih operacij, poškodb, komplioiranh porodov, obolenje otrok naših delavcev in svojcev, pa bi prišel en krvodajalec na vsakih 150 bolnikov in še več. Iz tega sledi, da bi za kritje potreb krvi moralo
dati kri 280 do 300 oseb iz našega kolektiva. Istočasno smo tudi govoril o tem, kako bi naj bila akcija za odvzem krvi organizirana, da bi bil krvodajalec na dan odvzema krvi tudi prost, nikakor pa kakšen drug dan. Sprejet je bil predlog naj bi se odvzem krvi organiziral času prostih dni tako, da M na prosti dan odšlo 10 do 20 krvodajalcev v Celje na odvzem krvi in bi bili isti dan prosti. V podejtju bi se jiim pa priznalo nadomestilo v višini 8 ur. Temu sistemu so nökateri tovariši iz uprave podjetje tudi dali soglasje in ga je komisija priporočila Izvršnemu odboru sindikalne podružnice v nadaljnjo razpravo. Nihče ne trdi, da bi morali dobiti krvodajalci kri plačano, kajti ni denarja s katerim bi se lahko darovana kri, ki rešuje toliko življenja, plačala, mislimo pa, da bi morali tovariši, ki žrtvujejo svojo kri za sodelavce in njihove svojce dobiti vsaj minimalno priznanje. Prav bi bilo, da izvršni odbor sindikalne podružnice to zadevo dokončno uredi.
Komisija za krvodajalstvo
PA BREZ
ZAMERE
Skladiščenje arhive na sloven-; sko vižo »... pa po lojtroii gor...«
Nezgode v mesecu marcu
V mesecu marcu je bilo po obratih in oddelkih naslednje število nezgod pri delu: Elektroplavž	2
Valjarna	1
Livarna sive litine	5
Modelna mizama	1
Obdelovalnica valjev	1
Mehanična delavnica	1
Energetski obrat	1
Gradbeni oddelek	1
Komunalni oddelek	1
Skupaj:	14 * V
Bréz nezgod pri delu so bili nasjednji obrati:
Jeklarna, Livarna valjev, Samotama, Eiektroobrat, Promet, Ekspedit, Razvojni odelek, OTK, Ostalo.
Na poti z dela je bila prijavljena ena nezgoda iz finančnega oddelka.
Pri delu se se poškodovali:
ELEKTROPLAVŽ:
KREVS Lado. Pri sekanju magnezitnega dna peči mu je
košček vročega magneziita padel za čevelj itn ga opekel po nartu leve noge.
PUNGRŠEK Karel. Med odstranjevanjem vsipa i(z peči, se je vsedel na klop v bližini delovišča, da bi si Odpočil. Ker je bilia klop postavljena- blizu delovišča, mu je košček vročega koksa padel za čevelj in ga opekel na peto leve noge.
V obeh primerih je prišlo do nezgode zaradi1 pomadkljive osebne zaščite pri delu. Delavca bi morala pri tem delu uporabljati gležnjake.
MODELNA MIZARNA:
CMOK Ludvik. Na poravnalnem stroju je obdeloval tanko deščico. Ko jo je približal rezilom je deščico odbilo, rezilo pa mu je poškodovalo tretji prst na levi roki.
OBDELOVALNICA VALJEV:
LOKAR Albin je z jekleno palico odmikal valje od linete, ki je stala na tleh. Valj je pritisnil palico ob limeto, pri tem pa mu je stisnilo četrti prst leve roke.
Kandidacijski zbori v Železarni
Na podlagi sklepa Skupščine občine Celje, je predsednik Skupščine občine Celje sklical kandidacijske zbore za skupščinske volitve, ki bodo 23. aprila letos. V Železarni Štore, ki zajema tri volilne enoite, so se kandidacijski zbori vršili v dneh 7., 9. in 10. marca 1967 v Kulturnem domu v Štorah.
V prvem delu kandidacijskega zbora so naši odborniki občinske skupščine (podali kratek pregled dela skupščine občine Celje, v drugem delu pa so bili1 potrjeni predlogi kandidatov za nove odbornike in poslance. V prvi in tretji volilni enoti so bili predlagani kandidati za odbornike občinske skupščine in kandidati za poslance republiškega gospodarskega in organizacijsko političnega zbora. V drugi volini enoti pa so bili predlagani poslanci republiškega, gospodarskega in organizacijsko političnega zbora.
Za kandidate za zbor delovne skupnosti občine Celje sp bili evidentirani naslednji člani naše delovne skupnosti.
I.	volilna enota:
1.	Ramšak Marjan, strojni tehnik — elektroplavž;
2.	Rukavina Danijel, gradbeni tehnik — samotama;
3.	Potočnik Viktor, kovinostrugar ■— obd. valjev.
III.	Volina enota:
1.	Ferme Ivan, dipl. ekonomist — VOS;
2.	Belej Marjan, ekonomist — komercialni sektor;
3.	Inž. Matija Žumer — razvojni oddelek.
V prvi, drugi in tretji volilni enoti so bili evidentirani možni kandidati za republiški, gospodarski zbor in za republiški organizacijsko politični zbor in to: eden možen kandidat iz naše delovne 'skupnosti in trije možni kandidati iz celjskih delovnih organizacij.
Evidentirani so bili:
1.	PRELEC Marjan, dipl. inž. Železniško transportno podjetje;
2.	BARBORIČ Janez, dipl. inž. Železarna Štore;
za republiški gospodarski zbor.
3.	ERJAVEC Tone, organizacijski sekretar občinskega komiteja Zveze komunistov Celje;
4.	KOKOT Franc, Železniško transportno podjetje;
za republiški organizaci jsko politični zbor. s»
VALJARNA:
KOLŠEK Franc. Vez gredic se je sesul z voza, ker se je pretrgala žica. Pri ponovnem nakladanju sta s sodelavcem vrgla gredico na voz, gredica je zdrsnila z voza in mu poškodovala desno nog nad gležnjem.
LIVARNA SIVE LITINE:
OBREZ Štefan. Pri prenašanju kalupnega okvirja se je spotaknil ob gumijasto cev za komprimiran zrak, ki je ležala na tleh ‘itn padel. Poškodoval si je desno koleno.
GUČEK Martin. Pri čiščenju dozirnega žleba za pesek mu je stisnilo prste desne roke med rob dozirnega žleba in boben.
SREBOT Zdravko je s kladivom zabijal model v pesek. Ko je dvignil kladivo, mu je mimo-vozeči žerjav z verigo Zbil kladivo vstran talko, da se je s kladivom udaril po palcu leve roke.
BUČAR Staine. Ko je stopil na voziček, da bi odpel verige z modela, ise je voziček premaknil, da je model padel z vozič-J ka in mu pritisnil desno rokob ob sušilno peč.
ČUŠ Franc. Pri potiskanju vo-B žička v livarno mu je padla tra-B verza z vozička na nogo.
MEHANIČNA DELAVNICA:
RAJH Viktor. Z žerjavom je odložil tekalno kolo žerjava na tla v pokončnem položaju. Ko je vključil pogon za vožnjo mostu žerjava, je pogledal navzgor, takrat pa mu je tekalno kolo padlo na nart 'leve noge. Tekalno kolo se je prevrnilo zato, ker se na neravnem podu ne da zanesljivo postaviti v pokončni položaj. Vsak pokočno odložen predmet predstavlja vir nevarnosti, če ni dobro podložen, podprt ali pritrjen.
ENERGETSKI OBRAT:
JAZBEC Stane. Pri odstranjevanju izolacije s kablja mu je nož spodrsnil, ker se je rezilo obrnilo nazaj in se je urezal v kazalec leve roke.
GRADBENI ODDELEK:
ANTLEJ Franc. Pri1 zlaganju lesenih drogov je stopili na kratek ploh na tleh, M se mu je pod nogo zamajal, da je padel in se udaril na levi gleženj.
KOMUNALNI ODDELEK:
KAPL Adolf. Pni sekanju drv se je usekali v drugi in tretji prst desne roke.
Na poti z dela se je poškodovala štor Tončka iz finančnega oddelka. Na spolzki cesti je padla in se udarila na desno koleno.
Kršitve delovnih dolžnosti
Število nezgod v mesecu marcu za pet let nazaj:
Leto
ro
vO
ON
-3-
nQ
ON
m
s
>o	t^*
vO	v©
Os	ON
V mesecu marcu 1967 je imela komisija za varstvo delovnih dolžnosti pri delavskem svetu podjetja tri zasedanja, na katerih je izrekla devet opominov, pet javnih opominov in en zadnji javni opomin.
Delovno dolžnost so prekršili:
1.	PALIR Ivan, iz jeklarne, je v dneh 15., 18., 19., 20. in 21. 12. 1966 neopravičeno izostal z dela — zadnji javni opomin.
2.	FERME Ivan, iz elektro-plavža je dne 23. 1. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
3.	TURK Ivan, iz jeklarne, je dne 17. in 18. 1. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
4.	ŽOLGER Stanko, iz livarne sive litine, je dne 7. 2. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
5.	<jOBEC Leopold, iz livarne sive litine, je dne 7. 2. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
6.	JURŠE Milan, iz elektro-plavža, je dne 27. 2. 1967 neopravičeno izostal z dela — javni opomin.
Nezgod pri delu	—	1	3	3	1
Nezgod na poti	12	18	24	20	14
Služba varstva pri delu
iiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiuiimiimiiuiiimimiimiimmuiiiin«
DOPISUJTE V NAŠ LIST!
iiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiii
Kot vedno, je Uredništvo štorskega železarja tudi to mesec prejelo nekaj pisem od našiti sodelavcev, ki se trenutno nahajajo na odsluženju kadr-skega roka.
Tovariš Alojz Pavlič, V. P. 9127/1, Trebinje nam piše:
Ob prebiranju glasila štorski Železar, ki mi vsak mesec prinaša novice in vaše delovne uspehe, isem se odločil da se vam oglasim s skromnim pismom. Vojaški rok služim v Trebinju, kjer sem postal »kasarniška bu-
dilka« — trubač. Kot tak bom moral ostati tu polnih 18 mesecev. Kljub temu, da dnevi počasi minevajo, se bom čez slabo leto zopet z veseljem vrnil med železarje, ki jih spoštujem in sem vesel, če sem v njihovi sredini. Dolžnost mi je, da se zahvalim za redno pošiljanje Že-lezarja. Lepo pozdravljam celoten kolektiv, posebno pa sodelavce iz mehanične delavnice — in inštalaterje. Želim jim mnogo delovnih uspehov in osdbne sreče.
Tov. Marjan Marinšek, V. P. 9120/2 VE-3 nam piše:
Ko se bližajo prvomajski prazniki, se še posebno pogostokrat spominjam delovnega kolektiva Železarne, ki me je v enem letu dovolj globoko navezal nase, tako, da največkrat, kadar stojim na straži, premlevam vse, kar sem v podjetju delal in doživel.
Moram se pohvaliti, da sem se odlično vživel v vojaški kolektiv. Dovolj je priložnosti za kultumo-zabavno izživljanje in celo praksa, ki sem jo pridobil
Tovariš Fidler Vinko, V. P. 3810/5 Ribnica na Dolenjskem vse lepo pozdravlja in se zahvaljuje za pošiljanje tovarniškega glasila.
Tudi tovariš Albin Juričan, V. P. 1385/4 Postojna, vse lepo po-
V podjetju, mi mnogo koristi na debatnih večerih s politično in gospodarsko tematiko.
»Štorski železar« mi je tu poleg kitare najljubši prijatelj. Hranim ga v postelji pod blazino, tako da ga lahko vsak večer berem kakih deset minut, dokler ne zatrobi »povečerje«.
Prvi maj je tu. Ob tej priliki čestitam delovnemu kolektivu za praznik dela. Vsem želim mnogo veselja v prvomajskih dneh in vse lepo pozdravljam.
Marjan Marinšek, Osijek
zdravlja ter se zahvaljuje zä Štorskega Železarja.
Tov. Golob Alojz iz V. P. 1255/4, Riilbniica na Dolenj skem, prosi za pošiljanje Štorskega Železarja in vse lepo pozdravlja.
STORSKI ZELEZAR, Glasilo fl» lovnega kolektiva Železarna store — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Leopold Perc — Uredniški odbor: Janez Barborii, Friderik JernejSek, Anton MackoSek, Rajko Markovič, Stane Ocvirk, Leopold Perc, Stane Sotler, Niko Zakonjšek ta Ivan žmahar — Tiska GP »Celjski tisk« Celje.
Piše nam vojak Jože Brilej iz VP 6130/4 VE 3, Mostar. Zahvaljuje se za redno pošiljanje Železarja in vse skupaj prav lepo pozdravlja.
Tudi vojak Ojstršek Andrej iz VP 3489/7, Leskovac, se nam oglaša. Čeprav pozno, vsem skupaj želi srečno novo leto, posebno še svojim sodelavcem iz mehanične delavnice, kjer pravi »da je preživel marsikatero veselo urico«. Pozdravlja tudi vse člane železarne, ki se trenutno nahajajo na odslužitvi vojnega raka.
Navodilo za varstvo gozdov prod požarom
Gozdni požari povzročajo našemu gospodarstvu poleg raznih elementarnih pojavov (vihar zima) precej škode. Naj» bolj nevarno za gozdne požare je zgodnja pomlad in pozna jesen ko je razno gozdno rastlinstvo suho in lahko vnetljivo. Ugotovljeno je, da nastane največ gozdnih požarov zaradi neprevidnosti, malomarnosti in otroških iger. Da bodo naši gozdovi čimbolj vami pred požarom, mora sleherni državljan poznati splošne varnostne ukrepe, predpisane v zakonu o varstvu gozdov pred požarom. Taki ukrepi so na primer: prepoved kuriti ogenj v gozdu v času od 1. marca do 15. novembra, prepoved kuriti ogenj ob močnem vetru na prostem v bližini gozdov in gozdovih sploh, odmetavati goreče cigaretne ogorke in vžigalice, onemogočiti igre otrok z ognjem itd.
Vsak, kdor zapazi požar, ga je dolžan pogasiti, če mu je to mogoče. Če sam tega ne more storiti, mora prijaviti požar majtoližji postaji ljudske milice, gasilski enoti ali katerem
kcii organu občinske skupščine, Državljani, ki so sposobni za gašenje požara, so dolžni priskočiti na pomoč pri gašenju goznega požara in pri tem nuditi na razpolago vso potrebno orodje. Najbolj gosti so talni ali nizki požari, pri katerih gori samo suhljad, listje, nizka grmičevje, suh mah, trava itd. Tak požar gasimo tako, da hitro udarjamo po goreči površini z lopatami, požarnimi metlami, zelenimi vejami ali tako, da pokrivamo goreče površine s peskom, zemljo itd. Če se ogenj štiri z naglico, se da požar omejiti na ta način, da se gozd v smeri vetra v primerni razdalji od ognja očisti nizkih suhih vej ter druge suhljadi in da se zemlja prekoplje. Zaščitni pas mora biti najmanj 5 m širok. Vzdolž zaščitnega pasu postavi, mo stražo. Teh nekaj osnovnih navodil naj služi vsem tistim članom kolektiva, ki bivajo v bližini gozdov, ki hodijo skozi gozdove, bodisi v 9lužbo ali kot turisti, z željo, da vzgojno vplivajo še na ostale državljane.
Gasilska služba
Mislim, da ,ga ni člana našega pevskega društva, ki bi se ne bil ob vabilu DPD Svobode Štore, ki ga je prejel dne 6. aprila 1967, zamislil. Vabilo je imelo naslednjo vsebino:
»Vljudno te vabimo na pevsko vajo, ki bo danes, dne 6. .t. m. ob 19. uri v Kulturnem domu in kjer boš povedal dokončno mišljenje, ali boš še član našega zbora ali ne. Tvoje mišljenje potrebujemo predvsem zaradi tega, da bomo lahko ugotovili nadaljnje možnosti obstoja pevskega Zbora v Štorah v trenutnih razmerah.
Računamo s tvojo udeležbo.«
Zamislili so se tisti člani našega .pevskega Zbora, ski so doslej redno obiskovali vaje, zamislili so se oni, ki so prihajali na vaje neredno in prav je, da se ob
tem vabilu zamisli sleherni član naše delovne skupnosti, ki goji v sebi drobec veselja in ljubezni do slovenske narodne pesmi.
Nedvomno moremo iz citiranega vabila razbrati določeno resignacijo tistih članov naše delovne skupnosti, ki že več kot 15 . let gojijo pevski zbor v Železarni Štore. V tej dolgi dobi se je večkrat zgodilo, da je bila udeležba slabša, pa tudi slaba, vendar je očitno, da je sedanje stanje na tem področju kulturne dejavnosti nevzdržno. V Železarni Štore imamo preko 2.000 ljudi. Postavlja se eno samo, enostavno vprašanje:
— Alt izmed dvatisočgla-ve množice res ni mogoče izbrati za pevski zbor v Železarni Štore več kot 12 stolnih članov?
P. L.

“”,i. Praksa pri podjetju Croning
Za ’ novo livarno je bil nabavljen med ostalimi napravami tudi iStroj za izdelavo kalupov po Croning postopku. Podjetje GHW iz Diiseldorfa, ki nam je stroj dobavilo, je omogočilo tudi 14-dnevno prakso pri podjetju Mikroforma v We-delu pri Hamburgu.
Podjetje Mikroforma in podjetje Croning Co., ki izdeluje stroje, sta pravzaprav eno podjetje s skupnim administrativnim aparatom. Mikroforma redno proizvaja s Croning stroji, poleg tega pa njeni strokovnjaki postopek še naprej razvijajo ter skrbijo za to, da imajo kupci strojev pri delu čimmanj težav.
Mikroforma zaposluje (skupaj z administracijo) 80 ljudi. Med fizičnimi delavci je ca. 35 % tujih delavcev predvsem Grkov in Spancev. V okviru podjetja delujejo naslednji oddelki: izdelava kalupov in jeder po Croning postopku s pripravo peska, strojna izdelava (kalupov, talilnica, čistilnica, mehanična delavnica ter modeL mo ključavničarstvo.
Izdelujejo velike serije ulitkov, nekatere skozi več let:.
Stroj za croning postopek
odmične gredi, tekače, ohišja 1 - vodnih števcev, bate, magnete. Teža posameznega kosa je od 5 dkg do 15 kg. Ulitke ulivajo iz visokolegiranih jekel, bronov, medenin, rdeče litine. Mesečno izdelajo 25—30 ton pre-j cizndh ulitkov.
Postopek je patentiral nemški inženir Croning prvič 1.1944, drugič pa že izpopolnjeni postopek 1. 1948. Postopek so takoj po vojni samostojno razvijali v ZDA in je leta 1956 po tem postopku delovalo v ZDA : in Kanadi 422 livarn.
Crondngov postopek uporab-f Ija za vezivo termoreaiktivno : smolo, ki ima to lastnost, da se 'i pri ca. 150* C natali ter nato pri 250—300* C speče. Smola se na I določen način pomeša s kremenčevim pešk m. Na skici 1 je prikazan princip Croning
postopka. Pripravljena mešanica peska in tsmole se nasuje na vročo modelno ploščo (250— 300° C), kjer se speče 8—20 mm debela plast peska — maska (4).
Odvečni pesek odpade, ko obrnemo ploščo za 180° in je še uporaben (5). Maska se na modelni plošči dokončno speče (7). Z modelne (plošče jo odstranimo s pomočjo posebnih dvigalnih čepov (8). Dive taki maski se sestavita (z lepljenjem, vijačenjem) in sta takoj pripravljeni za vlivanje.
Na skici 2 je avtomatski stroj za izdelavo mask po eroding postopku F7E. Na stroju je mogoče v 1 uri izdelati 40 kalupov — mask, dimenzije 400 X 450 mm.
Croning postopek ima vrsto prednosti pred navadnimi peščenimi kalupi. Poraba peska je 15—20 krat manjša, kar pomeni manj težav s (pripravo in transportom peska ter transportom kalupov. Postopek je izredno precizen, saj je mogoče doseči pri meri 25 mm toleranco ± 0,2 mm. Dodatki za obdelavo so izredno majhni, kar pomeni prihranek na materialu ter prihranek pri času obdelave.
Šibka točka postopka je komplicirana in draga kovinska modelna plošča. Ravno zaradi tega je postopek primeren samo za večje serije.
Med p'rakso sem'živel v We-delu. To je manjše mesto, oddaljeno 20 km iz centra Hamburga, ki pa ga štejejo še v predmestje. S centrom je povezano z električno železnico. S svojimi 1,8 .milijona prebivalci je drugo največje mesto Zvezne
republike. Mesto ima premer okoli 50 km ter približno 8.000 ulic. Reka Laba tvori pri Hamburgu široko ustje, ki se nato nadaljuje še 80 km do Severnega morja. Promet po tem naravnem kanalu je izredno živahen, saj ter dobro cesto.
Hamburgu daje življenjski utrip pristanišče. Ladje neprestano prihajajo in odhajajo. V mestu je zaradi pristanišča
ogromno tujcev. Na ulici je mogoče videti ljudi iz vseh koncev sveta. Za zadovoljevanje potreb teh popotnikov je mesto prepolno trgovin, veleblagovnic in lokalov, poskrbljeno pa je seveda tudi za zabavo s celo četrtjo kinematografov, igralnic, barov itd.
Ker je bilo mesto med zad-
njo vojno močno porušeno, posebno Okoli pristanišča, je Hamburg kljub pestri zgodovini pravzaprav novo mesto. V mestu je veliko zelenih površin, ulice so široke, tako da močan avtomobilski promet poteka brez težav.
Ljudje so v glavnem zelo prijazni. Jugoslavijo poznajo največ kot turisti. Srečal sem več
ljudi, ki so bili pri nas na dopustu in še več takih, ki jih naša dežela zanima.
Kljub zanimivostim in ugodnostim, ki jih nudi veliko mesto se človek v kratkem času težko prilagodi novemu tempu življenja, tako da sem se (po opravljenih dolžnostih z veseljem odpravil domov.
Problem
Uspeh poljskih metalurgov
V poljski železarni BAILDON so osvojili tehnologijo visoko kvalitetnih jekel, ki jih pridobivajo z dodatkom molibdena, kroma in niklja, in zelo malo količino komaj 003 % ogljika, To je jeklo na najviš jem svetovnem nivoju, ki ga proizvaja samo malo število držav z visoko razvito metalurgijo. Moramo reči, da še nihče ni uspel proizvajati jeklo, ki bi vsebovalo manj ogljika. Tako jeklo se more dobiti samo z laboratorijskimi eksperimenti. •
Konec preteklega leta so metalurgi iz Katowic proizvedli pirvih nekoliko desetin ton jekla te vrste, kar bo privedlo do velikega porasta te proizvodnje. To jeklo je že zelo uspešno prestalo prvo fazo poskusov, ki so pokazali, da je nekolikokrat
odpornejše proti koroziji od jekla, ki se je proizvajalo doslej. Aparatura, izdelana iz tega novega jekla lahko deluje na temperaturi od 350 do 400° C, pod pritiskom več sto atmosfer in pri istočasnem delovanju koncentrata azotne kisline. Te lastnosti imajo ogromen pomen za (»daljšanje življenjske dobe kemijskih aparatur.
Poudariti je treba, da v železarni BAILDON že nekoliko let študirajo pridobivanje jekla, s čim manjšo vsebnostjo ogljika, ki znatno zmanjšuje odpornost jekla proti koroziji. Pred tremi leti so metalurgi uspeli zmanjšati količino ogljika na 0,05 %, kar je omogočilo, da se to jeklo uporablja za proizvodnjo kemijskih aparatur azotnega kombinata v PULVAH.
Problem


6 j. I 7

»•«.inriiiirtM«
a n
8

Croning postopek
K še boljšim uspehom
Po obračunu dela v pretekli poslovni dobi in zastavljenimi novimi nalogami smo ponovno izvoljenega predsednika TV Partizan — Kovinar Štore, tov. Kavko Franca vprašali, kako je zadovoljen z dosedanjimi uspehi in čemu pripisuje take uspehe. TVD Partizan Kovinar v Štorah je prejelo lani že v tretje pokal »Dela« kot najboljše telesnovzgojno društvo v Sloveniji, dvakrat poprej so bili na drugem mestu, lani pa na prvem.
»Vodstveno osebje v našem dirušvtu si stalno prizadeva zajeti v telesnovzgojno, športno in rekreacijsko dejavnost čim širši krog prebivalcev Štor in in okolice Društvo šteje 472 članov, od tega 71 funkcionarjev, trenerjev in vodnikov. Poleg tega imamo 48 podpornih članov. Društvena dejavnost se odvija v sedmih sekcijah, katerih uspehi so našim ljudem že znani, tako izvrstni rezultati pionirjev, pionirk in mladincev smučarjev, kegljačic in kegljačev, kakor tudi telovadcev, nogometašev in pripadnikov ostalih sekcij. Imamo 130 članov, ki se udejstvujejo v več sekcijah ,predvsem v košarkaški in namiznoteniški, ki služita največ za rekreacijo članov ostalih sekcij. Ekipe in vrste sicer niso dosegle kakih zavid-dljrvih uspehov, zato pa so se lepo plasirali na številnih tekmovanjih in srečanjih posamezniki. Skupna prizadevanja tako vodstvenega osebja, kot članov posameznih sekcij, so rodila uspehe, ki so nam že v tretje pri-
nesli lepo priznanje, pokal »De-ila«. Toda ti uspehi nas ne smejo uspavati, ne smemo biti zadovoljni v taki meri, da bi zdaj polet pri delu upadel. Nasprotno, še bolj se bo treba žagrizti v vadbo, treninge, nastope, srečanja, tekmovanja, da bi se v bodoče tudi ekipno dobro uvrstili na raznih tekmovanjih in srečanjih«.
In kako k še boljšemu delu?
»Množičnost bo še naprej naša parola, posebno skrb pa bomo posvetili kakovosti dela. Predvsem moramo dvigniti strokovno raven trenerjev in vodnikov z neprestanim šolanjem. Prepričati jih moramo, da se lahko s trdno voljo in vztrajnostjo ter potrpežljivostjo dosežejo še lepši uspehi. Povezali se bomo še tesneje s šolskimi vodstvi in mladinsko organizacijo v Štorah, da bodo naše vrste številčno narasle, obenem pa bomo nenehno vadili in z novimi prijemi posku-
Helavske športne igre
Igralci namiznega tenisa so prvi startali na tekmovanju v okviru delavskih športnih iger. K tekmovanju se je prijavilo 15 ekip, med katerimi je bila tudi ekipa Železarne Štore.
V predtekmovanju so bile ekipe razdeljene v dve skupini: A in B. Ekipa Železarne Štore je nastopila v A skupini, kjer je premagala vse svoje nasprotnike in osvojila prvo mesto.
Vrstni red ekip predtekmovanja:
Skupina A: 1. Železarna, 2. EMO, 3. Celjski tisk, 4. IFA, 5. AERO, 6. Ingrad, 7. Zlatarna.
Skupina B: 1. Klima, 2. Kovinotehna, 3. Cinkarna, 4. Etekt-ro, 5. Libela. 6. Tkanina, 7. Savinja, 8. Zavod za napredek gospodarstva.
Finale: Turnir za 1.—4'. mesto
Klima — Železarna 7:3, Klima — EMO 7:3, Kovinotehna
—	Železarna 6:4, Kovinotehna
—	EMO 10:0, Klima — Kovinotehna 6:4, Železarna — Emo 7:3.
Ostale ekipe so v finalnem delu igrale za ostala mesta do 15, mesta.
Končni vrstni red:
1.	Klima, 2. Kovinotehna, 3.
železarna, 4. EMO, 5. Celjski tisk, 6. Cinkarna, 7. Elektro, 8. IFA, 9. Libela, 10. AERO, li.—
12.	Tkanina in Ingrad, 13.—14. Savinja in Zlatarna, 15. Zavod za napredek gospodarstva. .
V	času, ko poročamo rezultate namiznega tenisa se je pričelo tekmovanje v šahu, 17. aprila pa se je pričelo tekmovanje v nogometu.
V	mesecu maju se bo pričelo tekmovanje v streljanju, julij — avgust plavanje, september odbojka, atletika, oktober mali nogomet v novembru pa kegljanje.
Vsem našim športnikom želimo, __ da bi na tem tekmovanju dosegli čimboljše rezultate.
Tine Veber
šali obdržati čimvečje število članstva v discipliniranem treningu in vadbi. Tudi odslej bomo sodelovali na vseh občinskih, medobčinskih in republiških tekmovanjih in prireditvah, pripravili se bomo za samostojno akademijo, prevzeli pobudo za izvedbo proslav v krajevnem merilu, pritegnili čim več članov kolektiva železarne k rekreaciji, posebno še, iker se nadejamo, da bo v bližnji bodočnosti urejen rekreacijski center na Svetini. Zelo veliko dela nas čaka. Sekcije že imajo svoje programe dela in nekatere že delajo po skrbno pripravljenih programih.
Da bi delo v sekcijah čim
bolje napredovalo, smo se na letnih skupščinah sekcij in nazadnje na letni skupšični društva 11. marca odločili za uvedbo samoupravljanja v sekcijah. To jim daje več samostojnosti, več možnosti za sprostitev dela, za nove oblike samoiniciative. S tem želimo razširiti in izboljšati dejavnost sekcij. Z uvedbo samoupravljanja smo zadostili željam članstva po demokratičnem upravljanju in uveljavljanju njihovih pravic pa tudi dolžnosti.
Naša skupna, velika želja pa je zgraditev plavalnega bazena v Štorah, ki bo za Štore velika pridobitev.«
R. U.
Občinski predračun sprejet
Proračun celjske občine za letošnje leto je sprejet. S tem je bila zaključena izredno živahna, tu in tam tudi preveč ostra, razprava o zbiranju, zlasti pa trošenju proračunskih sredstev v obdobju, ki mu je gospodarska reforma zelo òstro začrtala pot. Če bi bilo dovolj sredstev za vse potrebe in želje, potem bi kritike na račun sestavljavcev proračuna odpadle. Ker pa so zahtevki proračunskih koristnikov presegli možnosti za več kot 30 odstotkov, je seveda nastala razprava, komu zmanjšati in za koliko, da bö vendarle imel dovolj za redno delo. Spričo tega je razumljivo, da je bila potrebna določena selekcija. Ne glede na to, pa velja zlasti za letošnje leto tale imperativ — sredstev je premalo za vse, zato bo treba vsak dinar skrbno in racionalno potrošiti. Zapravljanje ni vzdržno, zato pa štednja na vsakem koraku.
In ker smo že ravno pri tistem delu, ki je vzbudil precej polemike, še nekaj: zdi se, da bi bilo kritičnih razprav (upravičenih in neupravičenih) dosti manj, če bi pri sestavljanju predloga proračuna sodelovali vsaj predsedniki svetov pri občinski skupščini, ne pa, da je bilo to izredno zahtevno delo samo naloga komisije za programiranje in financiranje.
Proračun celjske občine za letošnje leto predvideva 32 milijonov 371.665 novih dinarjev dohodkov, izdatkov pa nekoliko manj, ker je določena še
proračunska rezerva. Predlog proračuna je pri dokončnem sprejemanju doživel nekatere spremembe. Tako so se določeni premiki opravili v višini 64 milijonov starih dinarjev. Nekaterim so namreč vzeli (največ občinski upravi — 15 milijonov, zatem rezervi 13, negospodarskim investicijam 11 milijonov starih dinarjev itd.), da so lahko drugim dodali. Tako je sklad za kulturo dobil dodatnih 23 milijonov starih dinarjev, občinsko sodišče 14,6, sklad za razvoj turizma 10 itd. Kljub temu pa je ostalo nerešenih še precej aktualnih zadev.
Če kdaj, potem je zlasti letošnja razprava o sprejemanju občinskega proračuna, opozorila, da bo treba potrebe in želje proračunskih potrošnikov uskladiti z realnimi materialnimi možnostmi. Zato se bo treba bolj kot doslej ustavljati ob določenih službah, njihovih programih in delokrogih.
Čeprav proračun celjske občine nalaga določene naloge in obveznosti tistim, ki vplivajo tako na proračunske dohodke kot izdatke in četudi zaradi pomanjkanja sredstev ni ugoden za vse, je treba nanj gledati z zaupanjem in z določeno mero optimizma.
Nedvomno pa je eno — tudi proračun bo zrcalo gospodarskih in družbenih gibanj v celjski občini v letošnjem letu. Imeli bomo toliko, kolikor bomo ustvarili.
M. B.
Ing. Dušan
Burnih Razvoj indijske metalurške industrije
V	decembrski številki S tarskega Zelezarja smo v rubriki »Pisma bralcev« objavili pismo tovariša Dušana ing. Burnika, v katerem je kolektivu Železarne Štore poslal novoletne čestitke. Istočasno ga je uredništvo Štorskega Zelezarja zaprosilo za kratek prispevek. Tovariš ing. Burnik se je pred nekaj dnevi odzval naši želji z daljšim sestavkom o razvoju indijske črne metalurgije.
V	informacijo naj še navedemo, da je tov. Burnik ing. Dušan odšel v Indijo sporazumno z železarno Štore, da bi se zaposlil kot delegat SMELT pri firmi YUGO-INTRACO, New Delhi, Indija.
Tov. ing. Burniku se najlepše zahvaljujemo za prispevek z Željo, da bi se v bodoče še večkrat oglasil.
Če človek potuje po prostranih indijskih državah, lahko opazuje velika nasprotja; oa eni strani primitivno obdelavo polj z lesenimi plugi, primitivno obrtniško dejavnost, sploh celoten način življenja, ki se v zadnjih stoletjih ni« bistveno izpremenil; na drugi strani pa rastejo po deželi modemi industrijski obrati z najsodobnejšimi tehnološkimi procesi.
Za Indijo je značilen večni boj človeka z naravo, boj za r preživljanje sedaj že 500 milijonskega naroda, ki ima zelo veliko populacijo, saj število prebivalcev vsak mesec naraste skoraj za novi milijon. Za Indijo pa je značilna tudi izredna moč religije in zelo zaostala miselnost širokih množic, zato je človeku lahko razumljivo, da se v današnj dobi mora indijski parlament ukvarjati tudi s problematiko svetih krav, ki so v zadnjih meseoih povzročile večkrat veliko napetost v deže-
li.	Različni verski poglavarji zahtevajo s svojimi gladovnimi štrajki ter množice z velikimi demonstracijami splošni zakon o prepovedi klanja krav. Zadnji pohod več desettisočglave množice v tej zvezi na indijski parlament v New Delhiju v novembra 1966 je imel za posledico poleg večjega števila mrtvih in ranjenih, zažganih avtomobilov in avtobusov, tudi večje spremembe v centralni indijski vladi.
razvoju potrebna pomoč razvitih evropskih in izvanevropskih držav. V obdobju najmočnejše industrijske izgradnje, to je v letih 1957 do 1965, je bilo od indijske vlade odobrenih več kot 2.350 kooperacijskih pogodb s tujimi firmami za izgradnjo različnih industrijskih obratov. Zanimiv je podatek, kako so tuje države sodelovale v industrializaciji Indije. Na prvem mestu so Angleži s 663 primeri, sledijo ZDA — 408, Nemčija — 348, Japonska — 198, Švica — 110, Francija — 83, Italija — 66
Železarna
prva. železarna privatne firme Tata v Jamshedpuru, pa je za indijsko metalurgijo pomembno predvsem obdobje po letu 1957, ko so se začele graditi prve tri velike železarne v državnem sektorju: Rourkela, Bhilai in Durgapur.
Osnova indijski metalurgiji so velike rezerve zelo bogate železne rude, ki se v glavnem nahajajo na zemeljski površini, tako da je možno rudo izkoriščati is cenenimi dnevnimi kopi. Rezerve železne rude se cenijo na 20 milijard ton ter je tako zagotovljeno izkoriščanje tega bogastva za več stoletij vnaprej. Vsebnost železa v rudi je zelo visoka, saj je v povprečju od 58 do 64 °/0, v nekaterih rudnikih pa tudi 66 do 69 %. Indija hitro razvija svojo radarsko dejavnost, tako da tudi izvaža vedno več železne rude. Po količini uvožene rude iz Indije je daleč na prvem mestu Japonska, sledi Čehoslovaška,
v Indiji
Kljub takemu stanju zaostalosti, pa se velika indijska dežela s svojimi 18 državami nahaja v izredno močnem industrijskem razvoju. Indija se želi v svojem gospodarstvu čim-prej postaviti na lastne noge. Po osamosvojitvi leta 194/ se je začdlo obdobje močne industrijske izgradnje, ki je doseglo svoj vrh v razdobju zadnjih desetih let. V Indiji je zrastla močna industrija, kli danes že lahko konkurira razvitejšim državam ter išče svoj trg v sosednjih azijskih državah, na področju Bližnje Azije ter v vzhodnih državah Afrike. Posebno se je razvila težka in lahka strojegradnja ter elektro industrija, pa tudi ostale panoge industrije. Razumljivo je, da je bila Indiji v njenem gospodarskem
itd. V zadnjih letih pa se je celo razširila tudi sodelava z vzhodno-evropskimi državami, kjer sta na prvih mestih Sovjetska zveza in Čehoslovaška. V prvh letih industrijske izgradnje je bila Indija v celoti odvisna od uvoza opreme, danes se je pa situacija bistveno spremenila, ker je pri vsakem novem industrijskem objektu, ki se bo gradil v Indiji, potrebno upoštevati, da je večino opreme že možno izdelati v Indiji sami.
Kot v ostalih panogah industrije, je tudi za metalurgijo značilen hiter razvoj v zadnjih letih ter velika perspektiva na tem področju. Čeprav se je metalurška proizvodnja v Indiji pričela že pred več kot petdesetimi leti, ko se je zgradila
na tretjem mestu v letu 1966 pa je bila Jugoslavija.
Preobširno bi bilo navajati podrobne podatke o metalurških pečeh v obstoječih železarnah v Indiji. Naj povemo samo nekaj podatkov o kapacitetah teh železarn, njihovi proizvodnji ter predvidenih bodočih razširitvah.
Ob koncu -leta 1966 so bile proizvodne kapacitete v indijskih železarnah naslednje v (milijonih ton je navedeno surovo jeklo):
1.	Tata Iron and Steel Plant, Jamshedpur (privatni sektor) — 2,0 milij. ton; 2. Indian Iron and Steel Plant, Burnpur (privatni sektor) — 1,0 milij. ton;
3.	Rourkela Steel Plant, Rourkela (državni sektor) — 1,8 milij. ton; 4. Bhilai Steel Plant, Bhilai
(državni sektor) — 2,5 milij. ton; 5. Durgapur Steel Plant, Durgapur (državni sektor) —
1,6	milij. ton; 6. Ostale manjše enote, ki bazirajo predvsem na obločnih pečeh — 0,2 milij. ton.
Skupna kapaciteta torej znaša dobrih 9 milijonov ton surovega jekla.
Proizvodni program privatna firme IISCO iz Burnpura obsega le profile različnih presekov in dimenzij. Firma Tata v Jamshedpuru pa proizvaja poleg profilov še tračnice ter različne pločevine — črne in pocinkane.
Železarna Rourkela, ki je bila zgrajena v kooperaciji z Zahodnimi Nemci, je namenjena proizvodnji vseh vrst pločevin od debelih do finih, vroče in hladno valjanih trakov, pocinkane pločevine, specialne pločevine za elektro industrijo itd.; proizvajajo tudi šivne cevi.
Železarno Bhilai so zgradili Rusi. Zanimivo je, da je v prvi fazi izgradnje do 1 milijona ton kapacitete, sodelovalo okoli 900 sovjetskih strokovnjakov, v drugi fazi do 2,5 milij. ton pa le še okoli 250. V proizvodnem programu Bhiilaia so tračnice, različni trgovski profili, žica, pa tudi livarski grodelj. Prodajajo tudi gredice kot pol proizvod številnim valjarnam.
Durgapur je najmlajša železarna v državnem sektorju. Zgrajena je bila v kooperaciji z Angleži, namenjena pa je proizvodnji različnih profilov.
Za vseh pet železarn je skupen integralni ciklus proizvodnje, to je kompletna tehnologija železarskega obrata od proizvodnje koksa v lastni koksarni, proizvodnje grodlja v plavžih kapacitete 1.000 do 1.500 ton na dan, proizvodnje jekla v SM pečeh kapacitet 200 do 500 ton (ter LD konvertorjih v Rourke-M in Bessemer konvertorjih v Jamshedpuru) ter končno valjarn za različne finalne proizvode. Seveda so v sklopu teh železarn tudi različni pomožni obrati, kot livarne za proizvodnjo kokil, kisikame, termo-cen-tralne itd.
' Čeprav je proizvodnja jekla v Indiji na prvi pogled po količini precejšnja, pa za to ogromno deželo še vedno ne predstavlja mnogo, saj je letna proizvodnja na prebivalca le okoli 18 kg (v primerjavi navajamo Japonsko, kjer je proizvodnja 440 kg na prebivalca). Zato je želja, da se proizvodnja jekla čim bolj poveča, da se bodo lahko pokrivale domače potrebe predelovalne kovinske industrije, ki je v velikem razvoju. Četrti 5-letni plan gospodarskega razvoja Indije (1967 — 1971) predvideva povečanje jeklarske (Nadaljevanje na 18. strani)
Arzenšek Bogomir
MEDNARODNE EKONOMSKE ORGANIZACIJE
V obravnavanju vključevanja naše dežele v mednarodna ekonomska dogajanja se često srečujemo z raznimi mednarodnimi institucijami in formacijami, ki imajo posreden ali neposreden vpliv na naš mednarodni položaj. O nekaterih od teh organizacij, kot so GATT, EGS, SEV itd., bom skušal posredo-
vati v tem sestavku širšemu krogu bralcev štorskega Žele-zarja najosnovnejše, zelo strnjene informacije, ki bodo nudile vsaj površno predstavo o teh organizacijah.
Velike mednarodne ekonom-, ske spremembe v našem stoletju, kot so hitro naraščanje industrijske proizvodnje, ekonom-
Razvoj indijske metalurške industrije
(Nadaljevanje s 17. strani) proizvodnje na okoli 15 milijonov ton in sicer: prvič s povečanjem obstoječih kapacitet z izgradnjo dodatnih metalurških agregatov, železarna Rourkela na 3,2 milijonov ton; železarna Durgapur na 3,4 rtiilij. ton; železarna Tata na 2,2 milij. ton; železarna IISCO na 1,3_ milij. ton; ostali na 0,7 milij. ton; ter drugič z izgradnjo četrte železarne , v državnem sektorju, to je Železarne Bokaro, ki _ bo -v prvi fSzi proizvajala 1,7 milij. ton jekla tep 0,9 milij.' ^ton . livarskega grodlja, v končni fazi pa bo 'imela kapaciteto 4. milij. ton. Železarna Bokaro se bo gradila s sovjetsko pomočjo. Investicija za prvo fazo je ocenjena na 900 milijonov dolarjev. Od skupno potrebne opreme v količini okoli 300.000 ton, bedo v Indiji izdelali približno
195.000	ten, ostali delež, to je
105.000	ton pa bo uvožen iz Sovjetske zvezè.
Tako prej omenjene -železarne kot tudi Bokaro so locirane na sorazmerno ozkem področju v vzhodnih indijskih državah. Zato je razumljivo, da se tudi ostale indijske države, ki so v večini primerov ipo številu prebivalcev vsaka večja od Jugoslavije, zanimajo za izgradnjo svojih metalurških obratov, posebno še tam, kjer imajo dovolj železne rude na razpolago ter obstajajo tudi ostali pogoji za razvoj metalurške proizvodnje. V razvojnih programih posameznih držav so tudi izgradnje manjših železarn kapacitet od 100.000 do 300.000 ton na leto. Potrebno je omeniti, da je v Indiji okoli 5.000 livarn z letno proizvodnjo preko 2 milijona ton ulitkov. Za oskrbo teh livarn je v Indiji v zadnjih letih primanjkovalo livarskega grodlja, tako d;a so ga morali uvažati. Letno je primanjkovalo tudi do enega milijona ton livarskega grodlja. Zato je razumljivo, da je bilo tako v privatnem kot državnem sektorju več interesentov, ki so želeU
zgraditi svoje obrate za proizvodnjo livarskega grodlja.
Konec lanskega leta pa se je situacija v tem pogledu precej spremenila. Z izgradnjo šestega plavža v Bhi/laiu kapacitete pol milijona ton grodlja ter povečanjem proizvodnje grodlja tudi v ostalih železarnah, so se domače potrebe v glavnem pokrile. Zato se sedaj žel, da bi planirane železarne manjših kapacitet razširile svoj proizvodni program še na ostale proizvode, predvsem ha legirana kvalitetna in plemenita jekla, ki jih v Indiji še primanjkuje v večjih količinah ter da bi. tako te manjše enote postale čim bolj rentabilne v konkurenci z velikimi železarnami v deželi. V programu je tudi izgradnja več manjših obratov na osnovi elektro-obločnih peči z napravami za kontinuirano vlivanje jekla, ki bodo dobavljali gredica: .valjarnam, bi jih je okoli 400 v Indiji. Naprave za kontinuirano vlivanje jekla v Indiji že obratujejo, tako da lahko resnično trdimo, da se indijska metalurgija razvija na osnovi najsodobnejših tehnoloških procesov,
Omenimo naj še, da sev Jam-shedpuru nahaja Metalurški institut, ki je po svojem obsegu eden ina j večjih tna svetu, saj sedaj zaposluje blizu 1.500 ljudi, po večini visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki pa bo v parih. letih povečal število zaposlenih na 3.000. V sklopu Metalurškega instituta se nahaja tudi obrat za pol-industrijske poizkuse različnih vrst metalurške tehnologije.
Iz zgoraj navedenih skopih podatkov je razvidno, da, je metalurška industrija v Indiji v velikem razmahu ter se razvija na osnovah modernih tehnologij. V bližnji prihodnosti se predvideva izgradnja večjega števila manjših obratov, zato bo mogoče zanimivo, da bomo kdaj prihodnjič povedali še nekaj o možnostih Jugoslavije, da se vključi v izgradnjo te industrijske panoge v Indiji.
ske krize, nasprotja med tendencami za gospodarsko ekspanzijo preko državnih meja in zaščito lastne industrije, so povzročale čedalje neposrednejšo intervencijo držav predvsem na področju zunanje trgovine. In-tervencionizem v svojstvu uvoznih omejitev (restrikcij) in deviznih omejitev je dejansko in predvsem pomenil omejevanje gospodarske ekspanzije industrijsko najrazvitejših držav, dobil pa je še posebno ostre oblike tik pred in po drugi svetovni vojni.
Osnovna oblika odstranjevanja restrikcij v zunanjetrgovinskih odnosih so bilateralna t. j. dvostranska pogajanja med zainteresiranimi državami. Zaradi protislovij v meddržavnih interesih, zaradi širine in pestrosti nasprotij med interesi in cilji posameznih držav, pa so rezultati bilateralnih pogajanj in pogodb vendarle nezadovoljivi. Relativni neuspehi bilateralnih pogajanj so bili povod, da sp industrijsko razvite države že pa
I.	svetovni vojni prevzele iniciativo za organiziranje mednarodnih konferenc za ureditev osnovnih problemov mednarodne trgovine. Konkretnih rezultatov i pa tudi te konference, kljub sprejetim deklaracijam, niso dale.
Šele iniciativa razvitih držav po drugi svetovni vojni je rodila konkretnejše sadovi na področju urejanja mednarodne trgovine. Osnovane so bile nekatere mednarodne organizacije za pospeševanje zunanje trgovine in odstranjevanje preprek za mednarodno menjavo blaga na širšem ali ožjem mednarodnem področju, nekatere brez politično blokovskih obeležij, nekatere pa z izrazitimi blokovskimi značilnostmi.
GATT — SPLOŠNI SPORAZUM O TARIFAH IN TRGOVINI' (GENERAL AGREEMENT ON TARIFFS AND TRADE)
Iniciativa ZDA in Velike Britanije je privedla 1948. leta do mednarodne konference v Havani o mednarodnih gospodarskih odnosih. Na 'konferenci je bila padpisana povelja mednarodne trgovinske organizacije ITO (Intubational Trade Organisation). Osnovne intence tega akta so bile siila pomembne za nadaljnji razvoj ekonomskih odnosov in osnova za nastanek GATT, bilie pa so usmerjene predvsem proti državnemu in-tarvenoi-omizmu in izolaciji, proti praiksi velikih privatnih firm na področju delitve tržišč (kar-teliranje), vzdrževanju umetnih cen nasploh in podobno.
Oktobra 1948. leta je bil podpisan Splošni sporazum o tari-
fah in trgovini — GATT. Sprejeta so bila osnovna določila, ki so bila načelno formulirana že v povelji ITO. Osnovno načelo, na katerem so grajena vsa ostala načela GATT, pa je trgovina brez diskriminacije za vse člane ob polnem upoštevanju klavzule največjih ugodnosti, t. j,, principa, da se vsaka ugodnost v trgovini članice s katerokoli državo takoj prenese na vse pogodbene države. Klavzula -največjih ugodnosti pa ne velja za nečlanice GATT.
Vsaka članica GATT je dalje obvezana, da stopi v pogajanja o znižanju carinskih tarif in odstranitev preferencialnih carin s katerokoli državo članico, ki bi to zahtevala. Pogajanja so bilateralna, doseženi sporazumi pa so sestavni del Splošnega sporazuma in vse ugodnosti uživajo vse članice GATT.
Članstvo v GATT
Od zapadnoevropskih držav ni članica GATT samo Irska. Od socialističnih držav so članice ČSSR, Poljska (s posebnim statusom) in Jugoslavija, članstvo pa ' se razprostira tudi na vse ostale kontinente.
V	svetovnem merilu odpade na, trgovino med članicami GATT preko 85 % svetovne trgovine. •
Jugoslavija je bila sprejeta v pridruženo članstvo maja 1959. leta, novembra 1962 pa je postala začasna članica GATT. Koncem lanskega leta je postala Jugoslavija pclnò,pravni član GATT s statusom države v razvoju.
Začasno članstvo v GATT je že ustaljena praksa in nalaga sprejetje osnovnih načel GATT im istočasno zagotavlja vse naj--večje ugodnosti, k'i jih uživajo polnopravne članice. Začasno članstvo pomeni le, da bodoča članica še hi zadovoljila vsem principom GATT, da še ni opravila potrebne procedure za sprejem in si še ni zagotovila dvetretinske večine, ki bi glasovala za njeno polnopravno članstvo.
V	slučaju Jugoslavije še ni bilo pogojev za carinska pogajanja, kar je predpogoj za polnopravno članstvo. Takrat je ime-
- la Jugoslavija še začasno carinsko tarifo, za pogajanja pa je predpogoj carinska tarifa z definitivnim karakterjem.
Na plenarnem zasedanju sredi leta 1966 je bilo sprejeto poročilo posebne delovne -skupine, ki je proučevala jugoslovanski zunanjetrgovinski sistem. Na zasedanju so ugotovili, da je (Nadaljevanje na 19. strani)
MEDNARODNE EKONOMSKE ORGANIZACIJE
(Nadaljevanje z 18, strani)
storjen napredek v našem sistemu, kar omogoča vključitev Jugoslavije v polnopravno članstvo GATT.
Na podlagi sprejetega protokola je morala stopiti Jugoslavija v bilateralna pogajanja z zainteresiranimi članicami. Namreč, s stopanjem v članstvo GATT dolbi nova članica dokončno vse koncesije, ki so jih dale ostale članice katerikoli drugi državi. Zato zahtevajo tudi od nove članice carinske-olajšave, predvsem pa zagotovilo, da nova članica ne bo enostransko poviševala carinskih stopenj iin uvajala necarinske omejitve. Po končanih pogajanjih so članice glasovale o sprejet-ju v članstvo, za sprejem pa je bila potrebna dvet re tinska večina. Vsi doseženi sporazumi med Jugoslavijo in poedinkm pla-nicami so sestavni del aktov GATT in koncesije, kt so bile določene z eno samo članico, veljajo tudi za vse ostale članice.
Glavna načela GATT
Temelj vsem načelom GATT je vsekakor klavzula največjih ugodnosti za vse članice, ki zagotavlja popolno enakost vseh članic do vsake ugodnosti, ki jo katerakoli članica prizna katerikoli državi.
Od tega načela pa so izvzeti slučaji ugodnosti maloobmejnega prometa, carinskih unij ih svobodnih zon. Ugodnosti po teh aranžmanih ise ne prenašajo na ostale članice. Odtod nastopa Evropska ekonomska skupnost vis-aviš Gatt-u in članicam kot celota, ne pa poedi-ne države iz te skupnosti.
.Zniževanje carinskih omejitev in popolna odprava necarinskih omejitev so osnovni načini pospeševanja zunanje trgovine. Uvajanje novih catfn-skih omejitev ni v skladu z načeli GATT, necarinske omejitve pa so grobo v nasprotju z določili GATT, čeprav poznamo v dosedanji praksi GATT tudi tovrstne izjeme, nekatere izjeme pa so celo predvidene.
Posamezne države lahko pridejo do izjemnih položajev, če za to glasuje 2/3 članic.
Po pravilih GATT ni dovoljeno uvajati obdavčitve isamo na uvoženo blago ali višje obdavčitve kot za enako ali sorodno domače blago.
Tranzit je obvezno svoboden za vse članice GATT.
Dovoljene so antidampinške in kompenzacijske takse za blago, ki ga izvaža izvoznik iz določene države po nižjih cenah kot so normalne izvozne cene iz te države.
Carine se morajo računati od stvarnih vrednosti blaga, vendar to pravilo pozna, izjeme.
Takse morajo biti v mejah stvarnih stroškov carinskih postopkov.
Vsi predipiisi v zvezi z zunanjo trgovino morajo biti objavljeni, razen obvestil zaupnega značaja.
Čl. XII. predvideva možnost izjemnega zadržanja obstoječih in uvajanja novih količinskih omejitev v cilju zaščite, zunanjetrgovinske finančne bilance. Vsaka industrijsko razvita država, ki koristi to ugodnost, pa se podvrže letnim bilančnim konzultacijam. Takšne kontingente sjte odstranjevati v skladu z zboljšanjem plačilne bilance.
Za države v razvoju je še dodatna olajšava v tem smislu, da je mogoče uvesti količinske omejitve tudi takrat, ko je to res nujno potrebno za njihov nadaljnji gospodarski razvoj. Bilančne konsultacije pa opravljajo dveletno.
Količinske omejitve, olajšave in sploh vse spremembe pa veljajo za vse članice enako.
Končno je mogoče^ obstoječe koncesije tudi povleči, če pretirani uvoz ogroža domačo proizvodnjo.
O vsaki kvantitativni ali kvalitativni spremembi in o vzrokih mora biti obveščen GATT.
Izhajajoč iz dejstva, da lahko ekonomski razvoj držav v razvoju bistveno olajša ustvaritev ciljev GATT, imajo države v razvoju poseben položaj. Za države v razvoju je predvideno, da lahko zadržijo takšno elastičnost v carinskih tarifah, ki jim bo nudila zadostno carinsko zaščito za rast- določenih gospodarskih panog, pri določanju koncesij pa posveča jo industrijsko razvite države posebno pozornost interesom in potrebam držav v razvoju.
Kennedy runda
Aktivnost in sploh delovanje GATT se kaže preko stalnih ali občasnih teles, preko konferenc, preko sprejetih programov in preko pogajanj:. V želji, da dosežejo nadaljnjo liberalizacijo zunanje trgovine, so prevzele ZDA leta 1962 ponovno iniciativo za trgovinska pogajanja, ki jih poznamo pod nazivom Kennedy runda. Program Kennedy pogajanj je bil začrtan maja 1963. teta, a.uradni začetek pogajanj je bil določen za maja lata 1964.
V Kennedy pogajanjih sodeluje 53 držav, od tega odpade na države v razvoju 28, 2 deželi pa sta socialistični (ČSSR in Poljska). Vseh članic GATT je precej več.
Kljub veliki udeležbi držav v razvoju v Kennedy pogajanjih in kljub temu, da je ob sprejet-
ju programa pogajanj posebej poudarjen pomen zniževanja carin in odpravljanja preprek v uvozu iz. držav v razvoju, je povsem gotovo, da so glavni partnerji Kennedy pogajanj ZDA, Velika Britanija in razvite države EGS (Evropske gospodarske skupnosti). Ob problematiki močnejših partnerjev so bila v dosedanjih pogajanjih očigledno zapostavljena zelo pereča vprašanja 'držav v razvoju.
Osnovni cilji Kennedy pogajanj so naslednji.
—	odprava disparitete t. j. razlik med štartnimi carinskimi , stopami predvsem ZDA in Velike Britanije na eni strani in EGS na drugi strani;
znižanje carinskih stop v naslednjih 5. letih za zamišljenih 50 %, odvisno seveda od zadovoljive rešitve ostalih vprašanj kot so že omenjena dispariteta, kmetijski problemi, necarinske omejitve, recipročnost, liste izjem in pod.;
—	poljedelstvo je poseben, zelo obsežen problem GATT. Poljedelski proizvodi uživajo poleg carinske zaščite vrsto ostalih zaščit in bonifikacij, ki so zelo resna ovira za recipročno liberalizacijo mednarodne trgovine s poljedelskimi proizvodi. Na liberalizaciji so zainteresirane ZDA in še vrsta držav z razvitim poljedelstvom, predvsem ameriške države, glavni nasprotnik teh teženj pa' je EGS. Obstoja verjetnost, da na tem sektorju ne bodo dosežena1 zadovoljiva soglasja do konca Kennedy pogajanj;
—	sodelovanje držav v razvoju. Tudi v končni fazi redigiranja programa Kennedy pogajanj so članice potrdile pomen naporov, da bi zmanjšale ali odstranile zapreke, s katerimi se srečuje izvoz držav v razvoju. Pomembno je omeniti, da so se. industrijsko razvite države izjasnile, da za liberalizacijo uvoza, ki je posebnega pomena za države v razvoju, ne pričakujejo recipročnosti. Osnovano je tudi posebno telo, ki skrbi za spoštovanje interesov držav v razvoju.
Nekaj značilnih nerešenih problemov Kennedy pogajanj na področju industrijske proizvodnje.
Kennedy pogajanja prehajajo praktično v končno fazo. Kot že omenjeno, so zapostavljena pereča vprašanja držav v razvoju in so glavno pozornost in napore pritegnili problemi glavnih . oz. močnejših partnerjev t. j. razvitih držav.
Ključni problem disparitete je v glavnem problem med ZDA
in Veliko Britanijo na eni strani (er držav EGS na drugi strani. ZDA in Velika Britanija imata v povprečju precej višje carine za industrijske izdelke kot jih imajio članice EGS. Odtod logična zahteva EGS, da najprej odpravijo dispariteto in šele potem linearno znižajo carine za zamišljenih 50 %.
Trenutno nerešljiv problem so kemični proizvodi. Zahtevana znižanja carin za kemične proizvede presegajo pooblastila predsednika ZDA. Kot protiukrep pa so razvite države EGS kot zainteresirani partnerji izvzele od nadaljnje liberalizacije vrsto drugih kemičnih, proizvodov, na katerih so zainteresirane- ZDA. Stališča obeh part-' nerjev pa zadevajo vrsto ostalih držav izvoznih kemičnih izdelkov na obe tržišči.
Skupno tršišče EGS ni ugodilo v celoti zahtevi skandinavskih držav, da zniža carino za uvoz celuloze .in papirja. Skupno tržišče nudi brezcarinski kontingent, za uvoz preko predloženega kontingenta pa bi velja-7 la carina. Skandinavske države bodo verjetno nastopile s protiukrepi, ki pa bodo zadevali tudi ostale 'države.
Sporno vprašanje je tudi liberalizacija uvoza aluminija, ker so članice, ki so glavne proizvajalke aluminija, odklonile znižahj.e carin v predvidenem obsegu.
Poseben problem so bombažne tkanine. Glavni.uvoznik EGS odklanja liberalizacijo, dokler države v razvoju in Japonska kot glavni izvozniki ne pristanejo na podaljšanje veljavnosti dolgoročnega sporazuma, s katerim so bila doslej urejena vprašanja trgovine z bombažnimi tkaninami in s katerim so bile dovoljene količinske omejitve uvoza.
Teh nekaj problemov nazorno kaže na konfuznost in širino problemov, s katerimi sc srečuje program GATT in Kennedy runda.
Po oceni strokovnjakov bo večina načetih vprašanj Kennedy programa kompromisno rešeno, čeprav še daleč ne v prvotno zamišljenem obsčgu. Skoraj gotovo pa je, da bodo ostala še nerešena nekatera vprašanja, kot .so vprašanje kemičnih proizvodov, poljedelskih proizvodov in pod. Tudi interesi držav v razvoju ne bodo realizirani v pričakovanem obsegu. Kljub temu pa predstavljajo Kennedy pogajanja doslej na področju mednarodne trgovine najobsežnejši program, rezultati pogajanj pa najobsežnejšo liberalizacijo zunanje trgovine.
Vzajemno društvo sindikalne podružnice Železarne Štore
V	naši sindikalni podružnici Obstaja že vrsto Jet vzajemno društvo, ki je do pred nekaj leti zelo uspešno delovalo. Z izstopi posameznih članov iz društva zaradi različnih vzrokov, se je število članstva zmanjšalo in šteje danes še komaj 329 članov.
V	letu ustanovitve društva in še nekaj let pozneje, je redna mesečna vloga znašala 2,00 N-din, kar je nekaj časa zadoščalo, vendar pa se je pozneje, zlasti pa v današnjih časih pokazalo, da je ta samoprispevek članov občutno prenizek.
Zaradi vse večje potrebe po zviševanju posojil članom vzajemnega društva, je sindikalna podružnica skupno z odborom vzajemne pomoči predlagala nekatere spremembe v že obstoječem pravilniku vzajemne pomoči, ki jè bil sprejet pri sindikalni podružnici. Na občnem zboru društva dne 14. aprila so člani sprejeli nov predlog pravilnika, ki obsega bistveno spremembo predvsem v novi mesečni vlogi, ki znaša 5,00 N-din oziroma 10,00 N-din. Člani bodo imeli priliko vlagati nižjo ali ' višjo vsoto, za katero naj bi seveda prejemali tudi primerno visoke vsote posojila in sicer za nižjo vlogo manj in več za višjo vlogo.
Nadalje je občni zbor sklenil, da se začne z novimi odtegljaji
že 15. maja tega leta. Z izplačevanjem po tem sklepu pa se bo pričelo z 15. septembrom tega leta. To pa zaradi tega, da se blagajna nekoliko finančno opomore. Vse do takrat pa se opravlja z blagajno po starem pravilniku.
Nadalje se je razpravljalo o zvišanju članov društva, to pa zaradi tega, da se društvena blagajna čim bolj utrdi in s tem daje širša možnost svojim članom do večjih posojil.
Preteklost nam je pokazala, da je bil obstoj take blagajne pri nas potreben in da je še vedno prepotreben. Kot že rečeno, je bilo zato nujno, da smo pristopili k spremembi pravil. Potrebno je zvišati število članstva. Prepričani! smo, da bodo sindikalni odbori pomagali pri agitaciji in tako s tein dosegli cilj »pomoč članstvu«.
Vse podrobnosti okrog sprememb novega -pravilnika in okrog spremembe administrativnega poslovanja bomo članstvu posredovali preko sindikalnih odborov.
Sam občni zbor je bil kljub mali udeležbi zelo ploden. Nov odbor je dobil nadaljnje napotke za boljše in uspešnejše delo. Naloga novega odbora je, da vskladi svoje delo po sklepih ter da se'čimbolj približa zahtevam članstva društva.
Ž. M.
Promet - važna dejavnost v podjetju
Brez dobro organiziranega prometa si ne moremo več zamisliti brezhibnega poslovanja podjetja. Prometna služba pa je vsa v predpisih, ki jih je treba dosledno izvajati. Zato ima prometno osebje vsako leto periodične izpite, letos so bili
34.	_ in 25. aprila. Osebje se je na izpite dobro pripravilo pod vodstvom šefa železniške postaje v Štorah. Prometni predpisi -se namreč vedno obnavljajo, izboljšujejo, prilagajajo novim razmeram in potre-
bam. Vse osebje v prometnem oddelku, to je 52 oseb, je podvrženo periodičnim izpitom. Le tako je zagotovljeno pravilno in dosledno izvajanje predpisov, tako predpisov signalnega kot prometnega pravilnika in predpisov o osebni varnosti. Dobro poslovanje prometa je sicer zelo težavno, odgovornost pa velika, zato tu pri izvajanju predpisov ne more biti odstopanja. Izpit je tudi letos potekal zadovoljivo.	R. U.
Iz poročila predsednika (10
(Nadaljevanje s 5. strani)
predpise ali skratka nove tržne razmere. Iz tega bo nujno sledil tudi nov. ekonomski efekt posameznih novih obratov, M bo sigurno precej drugačen kot je bil pred leti izračunan v investicijskih programih, če tak program ne bo sprejet, bo pojav improviziranih kratkoročnih ukrepov preprečilo izvajanje načrtne in perspektivne gospodarske politike.
Na sejah upravnega odbora je bilo večkrat poudarjeno, da člani kolektiva odobravajo le tako poslovno politiko organov upravljanja in operativnega vodstva podjetja, ki ima za posledico stalen progres podjetja in nenehno izboljševanje osebnega standarda zaposlenih. Poslovna politika, ki lahko ima drugačno posledico, je nesprejemljiva — tako določa Statut podjetja.
REFORMA NI GROZOVITN1CA
Sovjetski ekonomist profesor E. Liberman iz Moskve je imel v Rimu, v uredništvu lista KP Italije RINASCITA pogovor z italijanskim ekonomistom univerzitetnim profesorjem Labinijem. Pogovarjala sta se o ekonomskih vprašanjih in o reformi v Sovjetski Zvezi.
Reforma ni -nikakršna grozna faza gospodarskega razvoja, je dejal profesor. Liberman. Z reformo želimo doseči prehod iz centraliziranega administrativnega vodenja vsega gospodarstva na nov tip organizacije, v kateri bodo imela podjetja večjo . samostojnost, državna uprava -bo decentralizirana in birokracija zmanjišana na najmanjšo. možno .mero. Iz naše miselnosti izpada TABU o tem, da obresti ne smejo predstavljati element ekonomskega računa, da je dohodek in dobiček v nasprotju z družbenoekonomskim razvojem socialistične družbe. Veliko važnost polagamo na znanstveno, teoretično in praktično razlago pojma cene. Avtor »optimalnega programiranja« profesor Kantorovič v Novosibirsku je prvi izdelal in predložil TEORIJO O OBJEKTIVNEM DOLOČANJU CEN. To teorijo so kritizirali predvsem ortodoksni ekonomisti, kot je pač v. navadi, da se kritizira vsaka novost. Teorija o objektivnem določanju cen še ni dokončna. Moramo jo še razvijati in dopolnjevati. Pri tem delu je zaposlenih veliko isovjet-
skih ekonomistov v znanstvenem komiteju za revizijo cen pod vodstvom akademika GATOVA in v institutu za ekonomsko matematiko pod vodstvom Federenka. Ekonomist KANTO-TOROVIč pa je zadolžen posebej, da izdela merila za revizijo cen ekstrak-tivne industrije. Pri izdelkih ekstrafctiivne industrije so optimalne cene najpomembnejše. Nujno je treba določiti, v katerih rudnikih se še splača kopati premog dn katere radnike je treba opustiti, ker so nerentabilni. Objektivno določanje ceri je težavno in odgovorno delo. Zaradi tega se nismo prenaglili in nismo uporabili Kantorovičeve teorije takoj za vse cene hkrati. Postopoma prihajamo po empirični poti. Držimo se narodnega -pregovora: »Izmeri sedemkrat — plačaj samo enkrat«.
MENJATI STARE NAVADE
in metode dela ni tako enostavno, ker so globoko zakoreninjene. Zaradi. tega -napredujie reforma -počasi, toda gotovo. Velike spremembe v tehnologiji zahtevajo spremembe v gospodarstvu. Uvajanje -nove teh-nolo-(Nadaljevanje na 21. strani)
K?
TUJ STROKOVNJAK PRI NAS
Po sklepu UO je Železarna Štore angažirala zapadnonem-š-kega strokovnjaka za valje, g. Jochemm C. Thiemea, ki je z našim podjetjem sklenil 3-letn.i dogovor o strokovni pomoči pri -saniranju problematike valjev.
rs
Jochemm C. Thieme
V pogovoru z g. Thiemejem smo izvedeli, da bo v skladu z navedeno pogodbo vsako leto po. 3 mesece v Štorah, kjer bo njegova naloga tehnična pomoč pri osvajanju novih tipov valjev za moderne valjarne in izboljšati valje v pogledu kvalitete, izmečka, vpeljave novih kvalitet, kakor tudi v pogledu posvetovanja s potrošniki.
Na vprašanje, kaj misli o problematiki -naših valjev je g. Thieme izrazil prepričanje, da je le-ta rešljiva -v dveh fazah. V prvi bi bilo potrebno z zmanjšanimi ukrepi izboljšati kvaliteto, zmanjšati izmeček itd. Pri tern je imel g. Thieme v mislih predvsem- izboljšanje iplamenič-ne peči in -kokil. Druga faza* pa bi zahtevala modernizacijo večjega obsega, kar pa bi seveda terjalo več sredstev.
G.	Thieme je Izrazil prepričanje, da bodo njegovi predlogi, ki jih bo po temeljitem ogledu obrata izdelal, privedli do pozitivnih rezultatov.
REFORMA NI GROZOVITNICA
(Nadaljevanje s prejšnje strani)
gije je kompleksno delo, ki zahteva vsestransko preučitev vseh gospodarskih in družbenih dejavnikov. Reforma spreminja obstoječe odnose in posega v interese, posameznih delovnih organizacij. Reforma ni posebnost samo socialističnih držav. Reforma je vsesplošen ekonomsko družbeni pojav na svetu.
Tudi v naši deželi — Jugoslaviji — utesnjujejo zastarele oblike organizacije podjetij in ustanov po utesnjenih finančnih konceptih, ki ne dovoljujejo delovnim organizacijam dovolj samostojnosti in širine v gospodarjenju. Temeljna načela obračuna dohodka morajo obravnavati poleg delitve dohodka še spodbudo ustvarjanja dohodka z delitvijo. Dohodek se ustvarja z intenzivno proizvodnjo in sodobno tehnologijo. Predvsem pa je važno zniževanje proizvodnih stroškov pri hkratnem zviševanju kakovosti izdelkov. To sta dve nasprotujoči si zahtevi, ki jih je možno uskladiti s pomočjo znanstveno raziskovalnega dela in vnašanja znanstveno raziskovalnih izsledkov v proizvodnjo.
REFORMA NAM PRINAŠA V
1967.	LETU TRI TEŽAVNE NALOGE:
1.	nov devizni in zunanjetrgovinski režim,
2.	restriktivni kreditni in bančni sistem, ter
3.	revalorizacijo osnovnih sredstev delovnih organizacij-
Vse te tri naloge imajo enak smoter:
spodbuditi storilnost,
objektivirati dohodek, in
zatreti inflacijska žarišča.
Samo talko je možno ustvariti ravnotežje med dohodki in izdatki ter odpraviti zaporo, ki jo nalaga reforma za gospodarjenje v tem letu. Rešiti se moramo sedanjega stanja, da dotekajo dohodki počasneje, kot rastejo izdatki. RAVNOTEŽJE ho prispevalo, da bo postal dinar . TEŽJI in bolj dinamičen, usmerjali ga bomo tja, kjer je najpotrebnejši itn kjemga je mogoče najbolj smotrno uporabiti.
Delovne organizacije bodo merile svojo moč samo po delu in vrednosti, ki ju priznava tržišče (realizacija prodaje in ustvarjenega dohodka). Na tržišču kredita pa se bodo pojavljali samo tišti, ki bodo znali kredit .smotrno uporabiti in HITRO OBRAČATI. Imeti morajo potrebno ekonomsko podlago. Obrestna mera bo ustrezna namenu najetega kredita. Dinar za investicije bo težje dosegljiv. Prava smer in namen investicij bo prvi pogoj za najetje investicijskega kredita.
• ____________
V ZUNANJETRGOVINSKEM in DEVIZNEM režimu postaja 1967. leto značilno po odpiranju našega tržišča TUJEMU BLAGU. Zaostrila se bo konkurenca! Izdelki, ki jih bomo svobodno uvažali, naj bi . opravili važno »gospodarsko čistko«. Domači proizvajalci bodo prisiljeni znižati proizvodne stroške, zboljšati kakovost pridelkov in Izdelkov ter v celoti preiti na dobro gospodarjenje. Povečanje storilnosti bo moralo biti usmerjeno v boljše izkoriščanje proizvodnih in obratnih sredstev; to bo sililo majhne v in-
tegracijo in velike v poslovno koordinacijo.
. Pri vsem tem pa se ne sme pozabiti, da zahteva SAMOUPRAVLJANJE -boljšo in učinkovitejšo upravo. Delovni člo-vek lahko postane AKTIVEN DEJAVNIK v proizvodnji, v upravljanju proizvodnega procesa in podjetja samo toliko, kolikor lahko svobodno ureja odnose v delovni organizaciji in v vsakem njenem samoupravnem delu. Prvo in glavno pa je pri samoupravljanju in samoupravljavcih, da ostanejo' na »trdnih tleh«, želja in načrtov ne smemo istovetiti z dejanskim stanjem in" jih kratko malo spreminjati v sklepe. Tudi mi se moraimo ravnati po narodnem pregovoru: »Sedemkrat izmeriti in samo enkrat plačati!«
Če gledamo na našo gospodarsko in družbeno reformo iz takšnega zornega kota, nam reforma ne bo grgzovitnica, temveč ustvarjaVkatrdmosti našega dinarja. Konvertibilni chinar pa je edini objektivni kriterij za merjenje vseh kakovosti družbenoekonomskih odnosov.
J.	T.

Novosti v strokovni tehnični knjižnici
Dvadeset godina tehnike i privrede Jugoslavije. Izd. Saveza inžin. i tehničara Jugoslavs je. »Tehnika«, Beograd 1966. s-3224
Katalpg jugoslavenskih standarda 1966. Izd. jugosl. zavoda za ' standardizaciju, Beograd, 1966. s-1706
Vašenko K. I.: Bimataličeskie otlivki železoaluminii. Izd. »Ma-šinostroenie« Moška 1966. s-1702 Gontarev V.: Varovalna atmosfera za zvpnasto žarilno peč Železarne Štore. Poročilo Metal, inštituta, Lj. 1966, s-3219 Pavko D.: Ispitivanje strujanja na modelu SM-peči. Izvešta-ji met. inštituta Lj. 1966. s-3223 Zakon o zdravstvenem zavarovanju kmetov, s pojasnili. iDruga dzpop. izdaja. Ür. 1st SRS, Ljubljana 1966. s-0037 Prešeren A.: Primena kiseo-nika u SM-peči. Unapredjenje toplot, gospodarstva. Poroč. metal. inšt. Ljubljana, 1966. s-3225
Giesserei-Kunde. 3. Lehrbrief, Legierungs künde,	Bergakade-
mie Freiiburg, Fernstudium, 1964Ž. s-2338
Laskowski John: Praktische BlechabwiMungen. ,VEB-Verlag Technik, Berlin 1965. s-2341 Fehler bei chemischen Analysen. Leipzig 1965, s-2343 Niemann G.: Maschinenelemente. Erster Band, Springer-Verlag Berlin 1963. s-3229/I
Niemann G.: Maschinenele-mente. Zweiter Band, Springer Verlag Berlin, 1964. s-3229/II Lindner W.: Zahnräder. , Erster Band, Springer Verlag, Berlin 1954, s-3228/I Lindner W.: Zahnräder. Zweiter Band, Springer Verlag, Berlin 1957, S-3228/II Slovenska kemijska nomenklatura. Ljubljana 1966, s-2342 Žvokelj J.: Jekla za nizke temperature. Poročila metal, inšti-
Poverjeništvo Prešernove družbe za železarno štore obvešča:
V letu 1967 bo izdala Prešern nova družba osem knjig.
Redna knjižna zbirka:
1.	Prešernov koledar za leta 1968;
2.	Miško Kranjec: Iz naših -dni (roman);
3.	Una Troy: Sedem nas je (roman);
4.	V. Winkler: Tisti iz zelene ulice (mladinska povest);
5.	Franček Bohanec: Slovanska besedna umetnost.
Doplačilne knjige:
6.	Maili kmetijski stroji;
7.	Andreja Grumi: Sodobna kuhanje v družini;
8.	Vlada Marcon: S pletilka in kvačko.
tuta Ljubljana, 1966. s-3226 Prikaz elektroenergetske situacije pred nastopom redukcij v oktobru 1966. s-3227 Pyrometer für die Regelung und Überwachung wärmetechnischer Anlagen, VEB Verlas, Berlin, 1964, s-1708 Metallurgia i koksohimija. I. Metallurgia čuguna, Kiev, g. 1966, s-1709
Koeh-Dedic. Handbuch - der
Za članarino 20 N-din bo vsak elan prejel konec leta 1967 redno knjižno zbirko petih knjig in po izbiri eno izmed dopla-čilnih knjig ter enega 'izmed doslej izdanih romanov. Skupaj, torej sedem knjig. Drugi dopla-oilnii knjigi sta po 5 N-din. Za 20 N-din boste prejeli 7 knjig, za 30 N-din pa devet knjig zanimivega in poučnega branja. Kdor ždi vezane, doplača za vsako po 2,50 N-din.
V letu 1967 bo izšlo razen tega' v zbirki žepnih romanov devet del, 1. J. Sender: MESTO! ČLOVEKA, 2. Mario Tobino: LIBIJSKA PUŠČAVA, 3. Ivan, Olbracht: BRAT ŽAK, 4. Pierrel Bauile: OPIČJI PLANET, 5. Friedrich Michael: DOBRO PRIPOROČENA ŽENA, 6 in 7. Em-
Spürenanalyse, Springer Verlag, Berlin, 1964, s-2340 šeftelj N. L: Holodnaja pro-katka listovoj stali. Izd. »Metallurg! ja« 1966, s-1710 Urbanizam i gradževinarstvo u zaštiti od 'katastrofa. Tehnička knjiga, Beograd, 1966, s-2344/a, b
Tehniški koledar 1967. Izd. Zveza inženirjev in tehnikov Slovenije, Lj. 1966.
manuel Robles: VEZUV, 8. J. Vilalonga: ČLOVEK KRVI. 9. Calder Marshal: 'POROČILA SVA SE VČERAJ.
Letna broširana zbirka 9 romanov bo stala 40 N- dinarjev, v celo platno vezana in tiskana na brezlesnem papirju pa 60 N-diin. Poleg tega izdaja Prešernova družba kvalitetno, vsebinsko bogato, lepo opremljeno in, ilustrirano revijo OBZORNIK, ki izhaja mesečno in znaša nar ročnina letno 40 N-din.
Vse zbirke so plačljive v mesečnih obrokih. Naročila sprejemajo poverjeniki v delovnih enotah in podpisani poverjenik,
JERNEJŠEK F.
strok, knjižnica
OBVESTILO — OBVESTILO
NAGRADNA KRIŽANKA
Gobov Ante
, 38
VODORAVNO:
1.	proletarsko geslo (skrajšana oblika); 18. posoda; 19. izvirno (angl); 20. izbrana družba; 21. tekmovalni oder; 23. stara mati, 24. domišljavi, bahati; 25. vas (srbohrv.); 26. slovenski časopis; 27. nekdanji predsednik Burme (priimek); 29. tako ali tako; 30. tjakaj; 31. prezračena; 34. vstopi (ital); 37. avto-moto savez; 38. enaka samoglasnika; 39. izid šahovske igre; 40. različna samoglasnika;
41.	mazilo; 43. različna samoglasnika; 44. prvomajsko geslo; 46, letala (ital.); 47. poškodba;
49.	mesto v Metohiji; 50. jeza (lat.); 52. osvobodilna fronta; 54. simbol za natrij; 55. kilo-
meter; 56. sarajevska avtomobilska oznaka; 57. ropanje; 59. znak, emblem; 60. čebelji samec; 62. hotel v Mariboru; 63. mežikati; 67. tri (Ital.); 70. prostost; 73. dobro (nemško); 74. in (angl.); 75. žensko pokrivalo; 77. daljnogled (srbohrv.); 78. raca (ital.); 80. enaka (srbohrv,); 83. dalmatinsko žensko ime; 84. maska; 85. .nacionalnost; 86. prebivalec Irske.
NAVPIČNO:
1.	Ugled, veljava, prednost;
2.	relejne postaje; 3. bosansko žensko ime; 4. koledarska doba; 5. doba, vek; 6. avtomobilska oznaka za Titov Veles; 7.
glavna telesna utripalnica; 8. oznaka italijanske radiotelevizije; 9. črn (srbohrv.); 10. prebivalki Romunije; 11. enota časa; 12. živilska industrija; 13. ime pesnika Grudna; 14. molčeči; 15. obrat; 16. vrsta klobase; 17. zdravilna pijača; 22. grška boginja zemlje; 23. osebni zaimek; 26., rastline za pridobivanje vina; 28. predlog; 31. rodni kraj (srbohrv.); 32. zamašek; 33. neumen; 35. trčenje dveh teles; 36. kontinent; 39. tih; 42. opozorilni znak; 44. del obleke; 45. žensko ime; 48. država na Pirinejskem polotoku; 51. kraj pri Rabu; 53. sreča (ital.); 56. osrednje točke; 58. vratar; 59. delavec na pokopališču; 61. za-
imek; 62. produkt kože na obra-
•	zu; 64. hlapi; 65. žensko ime;
66.	telovadno društvo; 67. na-
•	sprolje od mehko; 68. okrogel (nemško); 69. plin; 71. »vršilec dolžnosti«; 72. različna samoglasnika; 79. kratice slovenskega publicista in politika; 80. pritrdilnica (ljud.); 81. on (nemško); 82. igralna karta.
Rešitve nagradne križanke
pošljite v uredništvo »štorske-ga železarja« najkasneje do 10.
5.	1967. Prve tri pravilne rešitve bodo nagrajene s 5000, 3000, oz. 2000 S-din.
Uredništvo
KADROVSKE VESTI
Upokojeni so bili
V mesecu marcu 1967 so bile naslednje kadrovske spremembe v našem podjetju:
Novi člani delovne skupnosti
Po odslužitvi kadrovskega roka v JLA so se. vrnili na delo:
Vrečko Jože iz Gorice pri Slivnici, premikač v delovni enoti promet; Marzidovšek Jožef, doma v Goričici pri Šentjurju, po poklicu strugar, dela v enoti obdelovalnice valjev; Sorčan Karl, doma na Hotu-njah pri Ponikvi, po poklicu strojni ključavničar, dela v enoti promet — kurilnica; Potočnik Albin — Oto, doma iz Gub-nega pri Lisičinem, ekonomski *. tehnik, zaposlen v komercialnem sektorju; Selič Anton iz Dobja pri Planini, zaposlen kot delavec v delovni enoti livarna sive litine; Zulca Namon, doma na Pečovju nad Storamjy delavec, dela v enoti jeklarna; Gro-bin Venčeslav, doma v Sp. Ga-berniku pri Podplatu, dela v enoti promet; Plavčak Štefan iz Žahenberca, dela v delovni enoti livarna sive litine; Pečovnik Alojz iz Lehna pri Ribnici, metalograf, dela v enoti razvojni oddelek; Vrečer ' Cve tko iz Ostrožnega pri Celju, dela _ v pripravi 'proizvodnje; Grajžl Ivan iz Štor, po poklicu strugar, dela. v enoti obdelovalnica valjev; Mernik Silvester iz Lemberga pri Šmarju, kemijski tehnik, dela v kemijskem laboratoriju; Pečnik' Franc iz Globokega pri Rimskih Toplicah, strojni ključavničar, dela v enoti mehanična delavnica; Godiceli Franc iz Celja, po poklicu elektrotehnik, zaposlen kot pripravnik v konstrukcijskem bd-" roju; Golob Karl iž Mrzlega polja pri Jurkloštru, zaposlen kot strugar v mehanični delavnici; Kojnik Avgust iz Kompol nad Štorami, kemijski tehnik, dela v kemijskem laboratoriju; Prašiček Anton iz Polzele, po poklicu strugar, zaključil šolanje na ŠIKC Štore, sedaj dela v enoti obdelovalnica valjev.
Na odsluženje kadrovskega roka v JLA so odšli:
Kocman Vladimir, livar v de-, lovni enotni elektroplavž;
Ivanuša Stanislav, brusilec nožev, obdelovalnica valjev; Kolar Vinko, delal kot strugar III, obdelovalnica valjev; Kostanjšek Stanislav, je delal kot avtogeni rezalec, obdelovalnica valjev; Tacar Ladislav, delal kot strugar III, obdel valjev; Dečman" Milan, delal kot strugar III, obd. valjev; Pilko Rudolf, delal kot strojni ključavničar, obd. valjev; Jr—^n A’bn, ric’al (kot rezkalec, obd. valjev; Stan-
kovič Stojan, strojni ključavničar v mehanični delavnici; Senica Stanislav, drobilec v enoti šamotarna; Mraz Leopold, vla-galec opeke v enoti šamotarna; Verdinek Janez, (pomočnik vli-vališča v delovni enoti jeklarna; Arih Franc, pomočnik formarja v enoti livarna sive litine; Ivačič Zdravko in Anzeljc Bogdan, oba elektromehanika v elektro-obratu; Korošec Milan, delavec adjustaže v samotami; Ander-luh Franc, transportni delavec na ekspeditu; MecAIovšek Stanko, mešalec mase v enoti šamotarna; Vrbovšek Ivan, strojni ključavničar v mehanični delavnici; Kresnik Janez, elektrome-hanik v eiektroobratu; Završnik Branko, strugar v enoti mehanična delavnica; Golob Zvonimir, strugar v mehanični delavnici; Fidler Vinko, ključavničar v mehanični delavnici; Žerjav Milan, vozač gredic iz enote valjarna; Fendre Branimir, ele-■ktromehamk v eiektroobratu; Golob Alojz, avtogeni rezalec v enoti valjarna; Arzenšek Vlado, čistilec ciklonov na elektroplav-žu; Pepelnik Anton, strojni ključavničar v mehanični delavnici.
Želimo jim prijetno počutje s
Odšli drugam na delo:
Zagožen Ivan, iz delovne eno-te valjarne, je samovoljno zapustil delo; ' Balon Rudolf, iz enote valjarna, je odšel po sporazumu s podjetjem; Javorič Dušan, ključavničar iz enote valjarna, je odšel po izteku delovne pogodbe; Bratušek Ivan, iz enote vali j akna, je samovoljno zapustil delo; Florjane Stani-släv, iz enote ekspediit, je samovoljno zapustil delo; Videc. Ven-delin — Franc, iz enote valjarna, je odšel po sporazumu s podjetjem.
Zakonsko zvezo so sklenili:
Rebernik Jože iz delovne enote šamotarna; Kukovič Anton, žerjavovodja iz jeklarne; Pajk Franc iz delovne enote valjarna.
Na novi živi jenski poti želimo vsem obilo družinske sreče!
Naraščaj v družini so dobili:
Kukovič Ivan, tesar v gradbenem oddelku; Jazbec Jože, strojni ključavničar v mehanični delavnici; Lipar Štefan, kurjač sušilne in žarilne peči v livarni sive litine; Karnovšek Martin vozač gredic v enoti valjarna; Flis Leopold, skadišč-nik v enoti šamotarna; Hribernik Valentin, zabijač v enoti valjarna; Lesjak Franc, transportni delavec na ekspeditu.
Čestitamo!
Invalidsko:
GORIŠEK Matevž, rojen 3. 8. 1911 v Šmiklavžu nad Laškimi, stanujoč v Goričici pri Šentjurju.
V	Železarni štore se je zaposlil 5. 12. 1938 v obratu šamotarni, kjer je delal do upokojitve kot oblikovalec. Leta* 1950 je postal samostojni oblikovalec samotne opeke. Dne 1. marca 1967 je bil invalidsko upokojen.
CENE Ivan, rojen 20. 12. 1911 v Kranjčah pri Šentjurju, kjer še sedaj živi.
V	Železarni Štore se je prvič zaposlil 10. 5. 1939. Dne 4.1.1942 je bil premeščen v Kapfenberg, kjer je delal do 9. 5. Ì945. Ponovno se je zaposlil v našem podjetju 30. 7. 1945 na prostoru kot transportni delavec. Dne
3.	3. 1958 je bil premeščen na elektroplavž — aglomeracijo, kjer je delal vse do svoje upokojitve dne 16. 3. 1967.
KOCMAN Alojz, rojen 25. 5. 1911 v Kalobju pri Šentjurju,
kjer še sedaj živi.
V	Železarni Štore se je zaposlil 5. 7. 1946, in sicer v obratu valjarna, kjer. je delal vse do
18.	3. 1967, ko je bil invalidsko upokojen.
POŽAR Franc, rojen 27. 9. 1914 na Kartell pri Novem mestu, začasno stanujoč v Štorah št. 75.
Kot izučen strojni ključavničar se je prvič zaposlil leta 1933. V Železarni štore je stopil v delovno razmerje 1. 7. 1964 kjer je kot strojni mehanik delal v enoti mehanična delavnica,,,vse do
17.	3. 1967, ko je bil invalidsko upokojen.
TOVORNIK Konrad, rojen
31.	1. 1911 v Slivnici, kjer še sedaj stanuje.
V	našem podjetju je stopil v delovno razmerje dne 20. 6.1946 kjer je delal v obratu livarne vailjev kot jedrar. Dne L 1. 1959 je bil razporejen na delovno' mesto čistilec litine, kjer je bil vse do 31. 3. 1967, ko je bil invalidsko upokojen z 31 leti delovne dobe.
RAMŠAK Jože, roj ep 15. 4. 1907 v Kresnikah nad Štorami, kjer še sedaj živi.
V	naše podjetje je prišel dne
18.	6. 1946 kjer je kot priučen tesar do 15. 4. 1955 delal v gradbenem oddelku. Pò navedenem datumu je bil razporejen na delovno mesto paznika sušilca bobna na elektroplavžu. Dne 1.
7.	1964 je opravljal delo livarja. Z 31. 3. 1967 je bil s 23 leti de-
lovne dobe invalidsko upokojen.
KOLETNIK Mirko, rojen 2.
7.	1912 v Hiittensburgu, sedaj stanujoč v Sedimi pri Dramljah.
Tovariš Koletnik je predvojna leta prebil pri zasebnih delodajalcih, nakar je bil vpoklican na odslužitev kadrovskega roka. Leta 1942 je bil odpeljan v taborišče Dachau, od koder se je izčrpan in bolan vrnil po osvoboditvi. Dne 7. 9. 1946 je stopil v delovno razmerje v našem podjetju. Delal je v valjarni in livarni sive litine, dne 15.
10.	1960 pa je bfl razporejen na elektroplavž. Pred upokojitvijo je delal na delovnem mestu paznika drobilca rude. Zaradi . izčrpanosti ga je IK ocenila za invalida I. 'kategorije in ga s 34 leti delovne dobe invalidsko upokojila..
Redno:
MIRNIK Alojz, rojen 16. 3. 1909 v Oplotnici, sedaj stanujoč v Začretu 24 p. Škof ja vas.
Od leta. 1930 do 1941 je obav-ljal orožniško službo. Med okupacijo je bil doma. Dne 19. 8. 1946 je prišel v naše podjetje, kjer je delal v obratu valjarna kot vlagalec ingotov. Dne L 10. 1963 je bil rat);orejen na,delovno mesto ravnalec grebe proge, kjer je bil vse do 16. 3. 1967, ko i je pridobil pravico oziroma pogoje za redno upokojitev.-
Rešitev
nagradne
izpolnjevanke
Komisija v sestavi JENSTERLE Vinko, dipl. iur., KAJBA Anton in URŠIČ Rudclf je opravila žrebanje nagradne izpolnjevanke iz iprejšnje številke štor. skega Železarja.
'Sreča se je nasmehnila naslednjim članom delovne skupnosti:
1.	nagrada KAVKA Marjan, energetski obrat;
2.	nagrada VRANIČ Vanica, finančni sektor;
3.	nagrada ŠELIGA Vinko, valjarna.
Pravilno je rešil izpolnjevan-ko tisti, ki je na označenih mestih dobil slovenski obmorski mesti KOPER in IZOLA.
Uredništvo je prejelo 22 rešitev. Vse rešitve so bile pravilne.
Uredništvo
IZOBRAŽEVANJE
Naša štipendistka na ekonomski fakulteti Univerze v Ljub-iljani GUČEK Bernarda je bila od 15. 2. dalje na enomesečni študijski praksi v našem podjetju.
Ing. Leban Jože, asistent v enoti livarne sive litine, je bil v času od 15. do 27. februarja na strokovni praksi pri firmi Craning v Diisseldorfu v Zahod-mi Nemčiji. Spoznaval se je z delom na stroju za izdelavo kalupov in jader.
V februarju je bil zaključen tečaj za strojnike fine An grobe proge v enoti valjarna. 10 članov enote je uspešno opravilo teoretični in praktični izpit.
Leopold Suhodolčan:
Izobraževalni center v kadrovskem sektorju podjetja je v mesecu februarju s pomočjo naših strokovnjakov v podjetju usposobil za delo 2 žerjavo-vodja iz lesne industrije »Bohor« Šentjur in 2 iz Lesno-in-dustrijiskega kombinata Celje. Obdelan je bil program, ki je obsegali 180 ur teoretičnega in 140 ur praktičnega usposabljanja.
V preteklem mesecu sta bilai na 21-dnevni praksi v našem podjetju dva študenta Višje ekonOmsko-komerciallne šole Maribor in sicer: Zlatev Marinko, dipl. metal, inženir iz
DVOJ MIK
(SiARA ZGODBA)
Živel je Janez Kos, čuden človek. Kjer so drugi videli prijaznost in olikanost,• je on videl prilizništvo, kar so imeli drugi za pravičnost, je imel on za krivico, kar so drugi imenovali boj za uspeh, je on imenoval lov za denarjem, kogar s.o drugi oklicali za delovnega, strogega človeka, tega je on klical za diktatorja, kjer so drugi brez pomisleka prikimavali, je on odkimaval, skratka: počutil se je bolnega, strašno bolnega ...
... ta Janez Kos, čudni človek.
Zatekel se je k zdravniku. Zdravi ste, so govorili nezmotljivo.
Zatipal se je psihiatru. Učeno so se spogledovali, a rekli niso nič.
Sam moram opravili s seboj, si je slednjič- -dejal Janez Kos, čudni človek. Slišal je ljudi, ki so govorili: »Razklan je, razdvojen, bolpn, je slab človek in ni slab človek.«
Pa je sklenil: Najbolje je, da se razkoljem do kraja in pošljem svojo polovico, naj gre, kamor hoče.
v In tako sta se njégovi polovici — janez KOS in JANEZ kos — zmenili, da odideta vsaka po svoji.poti in da se bosta čez leto in dan spet srečali na istem mestu. Ozdravljeni se bosta spet združili v Janeza Kosa.
Leto je bilo naglo naokrog.
JANEZ kos in janez KOS sta se srečala.
JANEZ kos je priromal peš, v sivi obleki iz tropikala. Janez KOS se je pripeljal v novem avtu, v sivi obleki iz angleškega kamgarna.
»Ozdravljen sem!« je vzkliknil JANEZ kos, ki je prišel peš.
»Ozdravljen sem!« je vzkliknil janez KOS, ki se je pripeljal z avtom.
»Vse leto nisem podvomil, zmerom in povšod sem imenoval stvari s pravim imenom: prilizništvu sem rekel prilizništvo, birokraciji birokracija in diktaturi diktatura,« je rekel JANEZ kos, ki se je vrnil peš.
Tako je napočil trenutek, ko bi se morala JANEZ kos in janez KOS po enem letu romanja po svetu združiti v Janeza Kosa. Oba sta čakala, kdo bo spregovoril prvi.
»Tudi jaz vsq leto nisem podvomil,« je povedal janez KOS, ki se je' pripeljal z avtom. »Natanko sem vedel, da je treba reči prilizništvu službena vdanost, diktatorstvu službena strogost, birokracijo sem brez oklevanja imenoval nenadomestljiva administrativna doslednost, in vsakokrat sem prikimal, kadar se je splačalo prikimati...«
Končno se je oglasil janez KOS, ki se je pripeljal z avtom. Bolj še mu je mudilo.
»Veš, ne bi, ne bi več rad zlezel s tabo pod isto streho...«
»In tudi jaz ne več,« se je razveselil JANEZ kos> ki je bil peš.
Tako sta se znova odpravila po svetu, vsak po svoji poti, in sta bila zadovoljna oba.
Kdo ve, ali se bosta čez leto in dan spet srečala.
ZAHVALA
Komisiji za družbeno aktivnost žena v Železarni Štore se iskreno zahvaljujem za pozornost ob času moje bolezni. Zahvaljujem se za čestitko in za darilo, ki sem ju prejela ob Dnevu žena. Bila sem presenečena.
Oberžan Marija
Maribora in Jager Hinko iz Celja.
Kadrovska komisija pri DSP
je na svoji seji sklenila odstopiti od pogodbe o štipendiranju tovariša Poženel Branka — študenta metalurgije na Univerzi v Ljubljani, ker ni izpolnjeval pogodbene obveznosti.
Dvema štipendistoma pa je začasno ukinila izplačevanje štipendij do jeseni 1.1. Če bosta do takrat izpolnila pogoje za vpis v višji letnik, se bo štipendiranje nadaljevalo, sicer pa ukinilo in odstopilo od pogodbe.
■ Zaradi poenotenja evidence in poslovanja s sredstvi .gospodarskih organizacij je bil v času od 13. marca do 3. aprila seminar za skrbnike sredstev gospodarske organizacije. Udeležilo se ga je 61 skrbnikov osnovnih sredstev, drobnega inventarja in zaščitnih sredstev. Slušatelji so bili razdeljeni v dve skupini: v A skupini je bila udeležba 81 %,
v B skupini je bila udeležba 72 %.
Dva prijavljenca sta izostala zaradi bolezni, ostali, pa so bili zadržani na delu. Vsi predavatelji razen enega so bili člani naše delovne skupnosti. Seminar je bil opravljen v 26 urah.
V	jeklarni je bil dvomesečni tečaj mazanja za ponovčarje, škarjevce in posluževalce mlina. Tečaja se je udeležilo 16 delavcev, od katerih je 12 že opravilo izpit.
Nadomestila osebnih dohodkov
V	mesecu februarju je bolovalo 146 članov naše delovne
skupnosti, 'ki so v mesecu marcu 1967 prejeli 24.597,43 N-din hranarine do 30 dni. 58 naših članov delovne skupnosti pa je prejelo nadomestila osebnih dohodkov za bolovanje nad 30 dni v višini 24.046,38 N-din.
Skupno je v preteklem mesecu obolelo 3,95 % naše delovne skupnosti. Če odštejemo porodnice, se procent zmanjša na
3,56	%.
Invalidi II. kategorije, ki prejemajo nadomestilo za skrajšan delovni čas, so za mesec februar prejeli nadomestila v višini 7.114,60 N-din. Invalidi
III.	kategorije, 61 po številu, so iprejeli nadomestila v višini 4.343,92 N-din. V teku meseca so trije člani naše delovne skupnosti vložili prošnje za upokojitev in sicer dva za starostno in 1 za invalidsko upokojitev.
Delo invalidske komisije
Invalidska komisija v Celju je upokojila, oziroma ugotovila invalidnost I. kategorije pri naslednjih članih naše delovne skupnosti: Gorišek Matevž iz šamotarne, Cene Ivan, Ramšak Jože in Koletnik Mirko iz ele-ktroplavža, Kocman Alojz iz valjarne, Požar Franc iz mehanične delavnice in Tovornik Konrad iz livarne valjev.
Razporeditve na nova delovna mesta
Gorišek Ciril, dipl. inž., je bil
15.	3. 1967 razrešen dolžnosti na delovnem mestu obratovodje livarne valjev An razporejen na novo delovno mesto »tehnolog za obdelavo valjev« v istem obratu. Kot vršilec dolžnosti obratovodje je bil na delovno mesto razporejen dosedanji asistent Janez dipl. inž. Barbordč.
6.	do 7. 5. 1967 »MED JASTREBI« — jugoslovansko nemški barvni CS film — vestern.
13.	do 14. 5. 1967 »PRIKAZNI IZ SARAGOZE« I. in II. del — barvni poljski CS film — spektakel.
20. do 21. 5. 1967 »FLANDRIJ. SKI PES« — ameriški CS film — barvni.
27.	do 28. 5. 1967 »INVAZIJA VIKINGOV« — italijanski CS barvni film.