169. številka. Ljubljana, sredo 26. julija. IX. leto, 1876. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak (lan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po pošti prejeinan za a v s tr o - o^e r a k e dežele za celo leto Hi #ld., za pol leta S gld.t ta četrt leta 4 ^Id. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 glcL, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na* dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko ver, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 8 gld. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četiristopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frnnkirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovej hiši št. 25—2ti pole« gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativno reči, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej hiŠt Jugoslovansko bojišče. Iz ItiMlovIik'<'v (pred Bjelino) 25. julija. (I/.virni telegram „ Slovenskemu Narodu.") Po eflcijalnili zanesljivih tlatih 10 Turki imeli v bojih okolo Bjeline 8., 5., in 20. julija izgubo 25O0 mrtvili in 4000 ranjenih. Naše srbske čete domiiiirajo na potu mej Unlsko. Bjelino in Karo vso turško zemljo. — Generalu llanku A lim piću je knez Milan s posebnim telegramom zahvalil se za dosedanje vspelie in v znamenje svoje hvaležnosti mu poslal križ Takovski. (Ta telegram smo dobili od srbskega g. gimnazijal-nega direktorja Milana Maksimoviča, di-vizijonarja sanitetnega oddelka v vojski pred Bjelino. To kaže: naši gg. profesorji in direktorji imajo zdaj počitnice, srbski so vsi v narodnoj vojski in niti nas Slovencev ne pozabljajo, kakor ta telegram in včerajšnji naš dopis izpred Bjeline od iste roke kaže. Pri istem sanitetnem oddelku je tudi naš rojak Slovenec dr. Kopše. Slava jim in sreča!) Telegram iz Belgrada od 23. junija porota: Turki so 21. t. m. s 2000 nizami in z ortilerijo napali srbske šance pri Malem Zvor-niku, najbolj tiščeč proti reduti, katere kanoni vladajo obrežino in teže zvezo mej Velikim Zvornikom in Bjeljno. To reduto sta branili le dve kompaniji, ali Turki so bili na vseh krajeh tepeni in so pustili 100 mrtvih na mestu. Pri boji 20. ju. (pri Bje jini) so imeli Turki 1000 a Srbi 200 mrtvih in ranjenih. 22. jun. pak je bila pri Rakitnici na Timoku manjša bitka s Turki, kateri so bili popolnem v beg zapodeni. V bitvi 18. jun. Mstek. Čast in sramota. (Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.) I. (Dalje.) „Večereu kriljač, da, krijjač! to si zapomni, in ona — kjo je V Hej Olga, Olga!" Jaz jej povem!" kliče rasoč po konci," „Za božjo voljo, Robertw vzdiha žena vlekoč ga nazaj k sebi, v tem, ko Olga vidno oplašeua vstopi milo vprašajoč: „Kaj pa, tata?" „Vajet napet" zagrmi oče. „ Robert!" pozove lterta s tacim izrazom in tacim naglasom, da mož pač opomnjen na korenite nasledke jednacih slučajev, kakor od strele zadet tih in miren zopet nazaj sede, in žena hčeri veli: „Kupico vodo tati!" Dekle hiti in prinese. pri Velikem Izvoru je srbska artilerija tako izvrstno delala, da imajo Turki 2 do 3oO*0 mož izgube, mej temi več višjih oficirjev. Srbi pri tej priliki nijso nobeno kanone izgubili. (Glej najnovejši veseli telegram „Slov. Nar.u iz Belgrada na 4. strani. IzParačina, kjer je glavni srbski kvar-tir, poroča se „N. W. T-" 22. julija: „General Černjajev je s svojim generalštabnim načelnikom, oberstom Beckorjcm sem prišel, da knezu poroča kako stvari stojo. Devet ur se je do sem vozil z dvoma konjema na odprtem vozu. General je velike, vojaško po končne postave, zagorelega obraza in temno-plavolas. Nosil je uniformo srbskega generala, dolgo plavo orožno suknjo in zeleno kapo s tremi rudečimi trakci. Knez Milan je z voza stopivšeniu nasproti prišel in ga poljubil. Potem sta šla v izbe." — Najbrž, da je to potovanje v zvezi s kako premembo vojnega plana, ker najnovejši telegram iz Belgrada poroča, da je srbski generalštab sklenil, naj Černjajev pusti Ak-Palanko in Babino glavo, torej vse pozicije katere bi mogel Abdul-Kerim vzeti. Iz Zemuna se javlja, da je pred Bjelino junaško smrt storil Petrovič, znan iz Hercegovine, ki je bil z Ljubibratićem vred od Avstrijcev ujet a je iz ogerske ječe v Srbijo ušel. — Mišković je ranjen. Iz Carigrada samega se poroča in potrjuje „Tr. Ztg.", da je turška zveza mej Nisem in Sofijo pretrgana. O Črnogorcih govori telegram iz Zadra od 24. t. m., da se iz Mostara, torej iz turškega vira poroča o nekej zmagi Muktar- „Le pojdi!" ukaže jej mati in zopet sama z možem prime ga za roko rekoč; „Robert, to ti rečem, ne razgrajaj mi, predno ne veš! Če misli resno, kakor jaz trdim, ne bo dolgo odlašal. Potlej se pokaže, kdo ima pravo — da jaz!" „Vajet napet!11 meni mož s polovico poguma, vstane in zgrabi časnik. „Jaz imam pravo!" pristavi žena zniago-nosnim prepričanjem hiteč ven pogledat, kako se pripravlja večerja. II. Robert Brili 1 je do malo časa sem uradoval pri želiznici v nemški kronovini, zdaj pa v ravno tej službi prestavljen bil v Ljubljano. Vso svojo modrost je imel iz člankov, katere je novinarski Žid napisaval v veliki dunajski list! Navdušen velikoneiuec je prec dobil krča v ude, če je kak Slovan le genil se kje v Avstriji. Prišedši na Kranjsko je čudom se Čudil, da tukaj živi vso trdo Slovencev, o katerih jo on tlozdaj za gotovo verjel, da so res le izmišljeni samo na papirji. Toroj nij mogel do zdaj kaj sprijazniti se tukajšnjimi paše nad Črnogorci, katerim jo veleval knez sam, mej Blagajom in Nevesinjem. A vir je kalen, Muktar je uže znan kot čuden Kljukec, torej počakajmo tudi glasil od družili stranij. 1% Belgrada, 21, jul. [Izv. dop.j Predvčeranjeni in včeraj so začeli Turci napadati na našo vojsko pri Graniadi, dvo uri od Aleksinca, in pri Bjelini. Na prvem mestu je bil strašno krvav hoj, kateri jo trajal dva dni, dokler nijso bili Turci pobiti in odbiti. Pri Bjelini se je naša vojska borila proti 10.000 nizainov ; naši so jih vrgli, in vzeli v naskoku vse nasipe (šance) do zadnjega. V tem mahu pretrga se oblak in so je vlila taka ploha, da jo našej vojski bilo nemogočo neprijatelja dalje goniti. Jaz mislim, da vas nij treba opominjati, da turškim telegramom iz Carigrada v dunajsko turkofilsko novine, kakor tudi nemškim dopisom teh listov ne verujte prav nič, ker se je njihova lažnjivost y kratkem času mnogokrat eklatantno dokazala. Osobito kar se nove dunajske Mohamedanke („N. Fr. Pr.a) tiče, vam moram javiti, da ona v Belgradu nema n o b e n o g a dopisnika, in da so vsi dopisi in telegrami v „N. Fr. Presse", ki so datirani iz Belgrada izmišljeni. Njeni'famozni „mrtvi" dopisnik VVallsee zdaj iz avstrijskega Zemuna grdi in napada Srbijo in srbski narod v tej no vej Mohamedanki. V vseh bečkih listih ste čitali v poslednjih dneh velike-zmage Turkov nad Srbi. Te zmage se reducirajo na povlačenje malih odeljenj srbske vojske, katera so bila poslana na rekognosciranje turških položajev. Po Bosni divjajo Turci kakor najbolj meščani, tudi ne takimi, katere bi kdo označil njemu jednakoverne, meneč namreč, da samo dalj trajno bivanje njihovo mej Slovenci je kolikor toliko okalilo in okužilo njih spoznavanje. In pač tudi zato nij nahajal zaupanja, da bi jedini potomki njegovi sreča vsevela v Ljubljani. Gospa Berta je, kakor do malega vse ženske, mislila precej kosmopolitično. Rada je sicer potisnila psovko, katero je mož švignil na presedane narodne, toda to vselej iz previdnega, sebičnega nagiba, češ, da s tem si pridobi njega za svoje nakane. Najti povolj-nega zeta, to jej je od zdaj bil nepremakljivi smoter, kamor je merilo vse njeno mišljenje, dejanje in nehanje. Še tak ultra-narodnjak, ali pa zagrizen, ustavoverni štekljačar — to je bilo njej vse v jeden kup : volila bi bila tistega, s katerim bi jej bolje kazalo. In Olga? Tej mladi devi še nij človeška strast okužila nežno-čutečega srca. Ona je še mislila, da vsi zemljani so kakor pred sodnim stolom božjim, tako pred postavami svetnimi ravnopravni. Ljubila je pač najbolje mater in očeta, potem pa, meneč se, da vsi ljudje divja zver. Smrt in požar je na njihovem potu. Vse vasi, kar jih Turki v pest dobe, požgđ, in vse ljudi, žene, starce, deca pobijajo, a to na grozen način. Malo dete primeta dva Turka vsak za jedno nogo in ga pretrgata na dva kosa. Drugi zopet meč jo kristi-jansko-slovanske otroke v vis, in potem se skušajo, kdor jih bode prej na bajonet ujel. To je strašno! Da je tudi pri vas, v belej Ljubljani, v sredini krepkega slovenskega naroda tacih ljudij, ki simpatizirajo s temi beštijatni v člo-veškej obliki, to je verjetno, kajti nemšku-tar in poturčenjak to sta si brata po duhu, ker sta oba renegata. Katolicizem in Slovanstvo ob boji s Turkom. Vrlo čudna in žalostna je prikazen, da so veliki rimski in francoski katoliški časniki v sedanjem boji naših kristijanskih bratov zoper starega sovražnika sv. križa, zoper Turka, — bolj na turškej, nego na slovanskej strani. Mej imeni teh listov čitamo naslove, ki smo jih bili vajeni dozdaj v našej „Danici" citirane čitati kot avtoritete katoličanstva in pravo-verstva. Poleg tega čitamo, da je dika jugoslo-vanstva, hrvatski škof Strosmajer v Kimu papeža prosil, naj se javno izreče za krščanske bojevnike in zoper divje muhamedanske Turke. Papež dozdaj toga nij storil. Tudi to je čudno. „Prej je bil vselej pripravljen kako neškodno postavo prekleti, zdaj pa ne da bi divje Turke in njih brutalna dejanja, njih krščanomorstvo preklel" tako pravijo neki ljudje. Kaj je vsemn temu uzrok? Ali nij to žalostna stran v katoliškej cerkveni vladavini? Ali nij tu zopet napačna ultramontanska politika prevladala pravo krščanstvo, keterega udje in čestilci smo vsi ? Veselimo se; da dosedaj ne le naše slovensko in slovansko-katoliško Časništvo sploh, nego tudi jeden majhen del nemškega katoliškega novinarstva temu nevrednemu političnemu mešetarjenju naravnost nasproti postavlja se: mej prvimi dunajski „Vaterland," kateri je v več člankih dobro dokazal, kako oni romanski (jezuitski) katolicizem krivo sodi in nekrščansko politizira, če s Turki simpati- zira zoper Srbijo, Črnogoro in' Bulgarijo in Rusijo. Ta nemško katoliški list je rimskemu vatikanu na spomin poklical, kako so nekedaj papeži v bulah proklinjali in izobčevali vse kateri so Turkom pomagali. S tem je zavržena vsa ona prokleta, od nas Slovanov z zaničevanjem odbijana politika romanskih klerikalnih listov v Rimu in Parizu, ki pišo za Turke, pod firmo katolicizma! Stvar je namreč ta: Ti politični „katolikiu so se tudi nalezli sovraštva do Slovanov, posebno do slovanske It n s i j e, ker je razkolniška, t. j. pravoslavna. Bolj sovražijo brata v Kristusu, pravoslavnega kristi-jana, nego barbara in lopova Turka! In uže so bili začeli ti romanski jezuitje, v zvezi z Magjari in onimi Nemci, kateri so vselej vikali na katoličanstvo, mej ubozim in neomi-kanim delom bosenskc raje agitirati, da bi s Turki zoper Srbe naše brate in zoper Slovansko idejo delali. Res 80 je našel nekde na Turškem katolišk „škof". ki je vrlega vsta-škega vodjo, katoliškega tajmoštra Mulića v Hercegovini ekskomunicira 1, to se ve, tako zastonj kakor ne vpliva Blftžev žegen, ni dobro, ni slabo. Tudi intriga v Bosni je slabo izpala za te „katoličane". Sam hrvatski „Obzor" je svetoval bosenskim katolikom, naj bodo jedini s srbskimi vstati in rekel: „Kar se tiče vere to bomo pogodili z bogom svo-[ jim, a kar je politike, to /. državo*'. To je i ' naša politika. ■ Nemški reformator Luter reprezentira v sebi dobre in slabe strani nemškega naroda 'sploh. Dobre so: odločnost, duhovitost, samostalno mišljenje. Slabe pa so: brezobzir-'nost, krivic nos t do d m z i h. Izliv zadnje I nemške lastnosti je, da je Luter s Turki držal, ker so ti pokončevali pa p is te (t. j. katoličane). Veseli nas, da dunajski „Vaterland" pogublja smer, katera od rimske strani namerava isto politiko nekrščansko maščevalnosti nasproti pravoslavnemu Slovanstvu začenjati. Mi Slovenci in Slova nje sploh te vrste katoličanstva ne umejemo in ne maramo. Slo-vanje smo in biti hočemo, to je bilo in bode jedro naše politike in s tem naj gospoda v romanskem taboru računu, če neče ' neproračunljivih izgub delati. Zadnji srbski „Istok" se zahvaljuje Hrvatom, da so te vrste katolicizem odbili in pravi : .,/ar nijsmo mi braća rodjena? Zar nas ne tišti jedna muka? Zar ne zborimo jednim jezikom ? Dosta je bilo razdora i nesloge! Na*l so neprijatelji močni i snažni, i mi moramo biti složni. Zar samo nas braću rod jenu vera razdvaja?1' I mi Slovenci Srbom in Rusom in vsem Slovanom rekamo v ime narodnosti in slovanske slobode: nikdar ne ! Politična pisma. VII. „Miloš na Timoku! Miloš na Moravi! Miloš na Drini!" Tako je zakričal, po krva-vej bitvi s Srbi, ujeti bosenski paša, ko je Miloša zagledal. *) Bilo je, ko so se pod Milošem Srbi za svobodo s Turki bili, da jo Turčija tri vojske proti Srbiji poslala, tri velike vojske, od kojih je vsaka zase močnejša bila po številu, nego vsa srbska sila. Pa Miloš nij bil samo junak, ampak tudi strateg. On je hitro izprevidel, da je izgubljen, ako svoje moči razdeli in vsakej turškej vojski peščico svojih junakov nasproti postavi, ker tedaj bi mu vse junaštvo Srbov nič ne pomagalo. Ob jednem pa je izprevidel, da njegovo strategičuo položje je takovo, da, ako vse. svojo sile skupaj in hitro ravna, moro vso tri turške vojske jedno za drugo napasti in ako mu je sreča ugodna, vso tri razbiti. Tako je storil in sreča ga je spremljevala. Planil je najpoprej na Timok, razbil Turke. Planil na južno stran, razpršil Turško vojsko. Planil na pogled na Drino in zopet sijajno zmagal, ter ujel glavnega turškega zapovednika. Strategično položje Srbije proti Turčiji je dandenes še ravno tako, kakor je bilo v dobo Miloša. Tudi dandenes so imeli Srbi to prednost pred Turki, da so mogli svoje sile sosredotočiti in silnim udarom na jedno stran Turke tu uničiti, ter potem na drugo stran obrniti se. Pa to je jedina strategična prednost Srbije, 9 vseh druzih obzirih so Turki v strategičnem obziru na boljšem. Prednost, koje Srbiji naravna njena lega daje, porabiti, to je bila po mojem mnenji prva dolžnost *, F.ssai de 1' histoire de la Berbte par Cuuibert. so blizu jednako dobri, čislala bi bila bolj onega, kdor bi jej bil zdel se vredneji njenega sočutja. Tacih pa dozdaj še nij štela na prste pač, ker tako rekoč še mej tujini, pa tako zatišno živeča "do sehmal še nij nahajala prilik, da bi se seznanjala s kom. Inače bi to brez dvoma bilo narobe, kajti nežna Olga, da si stoprav v šestnajstem letu, je uže razcvitala se v mično in prezalo devico, po kakoršnih mladi moški svet čudeč se obrača dobrodejno božane Oči in nateza korake. Predrznost bi bila, ko bi hotel opisati njen ljuboiasen obrazec, po katerem je rad zazibaval se ljubeznjiv smehljal; temne, vedre oči pod živo obrisanimi obrvi, rudeča usteca, kakor prezajoča se vrtnica, za-temnelo rujave, gladko razčesane, plodne laso, vitko, srednje veliko rast — vsi, zares lepi podobi je bila vrhi tega navdihnena neka blažena milina, da je človek videč jo nemudoma spomnil se pomladanskega jutra. Po ravno omenjenem razgovoru z materjo deviški Olgi prišedši v svojo stransko stanico prvikrat nocoj izgine tista nepresledna, jasna dobrovoljnost, pa se usili jej globoka resnost. Kakor pomladna od slane poparjena cvetica, zgrudi se v slanjač, ter povesi glavico na podloženi lakti. Kakor omedlela tamkaj jeden čas nepremakljivo trpi, in lo kak posamezen bolestni izdih iz deviških prsi, po-tresujoč jo vso, priča še, da v tem nežnem telesu še duša misleča trpi. Kaj misli pač? Kaj je zamoglo tako /viškoma tolikanj uničiti jo? Kakor pod temnimi oblaki, napovedujočimi bližajočo se nevihto, oplašena lastavka nepokojno hiti sem ter tja, tako Olga zdaj nemirna plane po konci, in tiščeč si drobni dlani na lica kakor sanjaje tava po stanici. Potem obstane pri jedinom oknu, in nekoliko vpognivši košate cvetice v kotličih Živo in zvesto pogleduje naravnost proti oknu v stran-skej steni bližnje, sosedne hiše. In hrepeneče zamakneni tjakaj v mračni okvir prirosi gorka solzica v oko, in postaje jej tako mehko, tako rahlo pri srci, da bi kar glasno zajokala. Kar na tisti mah zasliši materin klic, otare si solzo in hiti. Večerja stoji pripravljena, mati in oče uže pri mizi. Olga prisede molče, ne upa si kvišku pogledati in vidi se, da jej ne diši, da pa vendar plitvo zajema, pač le, da bi izognila se neprijetnemu praševanji. Tudi stariša ne govorita; brž so čuti, da tudi mej njima je neko napetje. /'.ena je prva, ki pretrga ta sitni molk, rekoč: „Saj to tudi nij nič, da brez presledka čepimo tii doma, kakor zaprti! Druge družine obiskavajo kake večerne veselice v kazini ali kjer si uže bodi, mi pa niti v gledišče nikoli! Res, čuda ne bo, če splesnimo kar zmirom v tej ječi. Tacega nij —" „Kam pa češ, kam tu v Ljubljani? Povsod tistim narodnim v zobe, je-li ?" hudi se Robert, koj uganivši, da ženine očitajočo besede merijo le na njega. „K kaj, kaj tisto zopernost! Človek kjer biva, tam naj pa bode z ljudmi in Če ti ne-češ —" „No kaj, kaj bodeš — vajet napet!" rohni Robert, položi žlico ter začne hitro pregledavati urno zgrabieni časnik. „Kaj —? v gledišče pojdem jaz in Olga — pa sami, prec nocoj, veš!" „Ti? Le gani se mi, dekle!! Jaz ne delani zato, da bi vedve moje trdo prisluženo glavnega srbskega vojskovodstva, a tega nij storilo. S tem ponavljam, kar sem uže nekoliko v zadnjem pismu omenil, — ponavljam zato, da bi se Čitatelji „Slov. Nar.a spomnili, kaj je bil uzrok, ako bi, — kar naj bog odvrne — vendar še Turki zmagali. Turki so po številu svoje vojske uže zdaj nekoliko močnejši, kakor Srbi. Zraven tega imajo veliko tvrdnjav kar Srbi nemajo, in turška vojska se bo še dolgo časa lehko množila, a srbska ne. Le s pomočjo vstan k a bi se srbska vojska mogla pomnožiti, in zopet s pomočjo bulgarskega vstanka bi se bil dal Turkom pot popolnem zapreti, po katerem svoje podpore dobivajo. Na vprašanje: kam so imeli Srbi precej s početka vojne vso svoje moči, kolikorkoli so razmere na drugih straneh to dopustile, zavaliti? je odgovor naraven: na Timok. Or-dre de bataille, kojo „Slov. Nar." v štev. 107. priobčuje, je sicer, brž ko ne, do malega resnična, le v tem ne, da pravi, da je na Drino ravno toliko srbske vojske v začetku vojne postavljene bilo, kakor na Timok. Na Drini je je bilo skoraj dvakrat toliko. In to je bilo ravno napačno. Ako je mislila Srbija na vse strani zajedno ofenzivno postopati s sedašnjimi svojimi silami, bilo je to napačno, ako je pa na Timoku mislila celo defenzivno postopati, je bilo še bolj naopak, kajti potem ne bi bila smela proti Nišu ofenzive poprijeti. Dokler Vidin nij vzet ali vsaj obkoljen od Srbov, je položje srbske vojske pri Nišu tako nevarno, da se ne sme v napade proti tej silnej tvrdujavi spuščati. S tem, da so Srbi najbolj za tem težili, da hitro v Rosno prodrejo, so svojim lastnim močem noge spod-bili. Alimpieeva vojska se sicer junaško bojuje na Drini, a prodreti črez turške tvrd-njave v Bosno, vendar ne more še. Za ofenzivo je drinska vojska preslaba, za defenzivo je je bilo s početka preveč. To je — po mojem mnenji — potrata sil. Ako bi bili Srbi za nekaj časa proti Bosni le defenzivno postopali in polovico drinske vojske na Timok postavili, bi bilo Ljcša-ninu mogoče, Vidin, če ne vzeti, vsaj obkoliti in pod Vidinom na kakem važnem kraji baterije postaviti in utrdite se, tako, da bi turške ladije ne mogle več novih sil v Vidin do peljavati. Tako bi se bil bulgarski vstanek lehko bolj razširil in organiziral in mogel bi zdaj Srbom več podpore dajati, kakor je Turki iz Azije itd. dobivajo, Černjajev bi bil v tem slučaji v stanu ali Niš napasti ali proti jugo-izhodu marširatiti. In v kratkem bi se bilo potem tudi za ofenzivo proti Bosni dovolj močij dobilo. Sicer kolikor je srbski vojni plan sploh tako je Alimpićev posebej zase pogrešen. Zdaj je razpršil svoje sile ob celej I »rini napadel zejedno vse podrinskc tvrdnjave. Povsod je hotel ofenzivno postopati, to se ve, brez vspeba tako dolgo, da so Turki; sami v ofenzivno stopili proti njemu. To sicer je menda v zvezi s tisto splo-šnjo ofenzivo, katero so turkofilski listi uže tako dolgo napovedovali, koja pa se — hvala bogu — dozdaj Turkom nikjer nij posrečila. Ako bodo Srbi povsod vspešno napade Turkov odbili, kakor jih je ('ernjajev pri Nišu, onda bi to moglo vojni novo, za Srbe bolj ugodno napravljen je dati, i to želi najtoplejše vsak Slovenec in vsak Slovan. Politični razgled. IVof ruiaj«* «!«■-#.«»3«». V Ljubljani 25. julija. Članek „dic Hkt*ki*che Dirne in Wicntl vzbudil je kakor poroča: „Pol." veliko sen-sacijo. l'o kavarnah šla je ,.Pol.u od rok do rok, in vsak je hotel brati. Mnogo odličnih osob, katere nijso naročene na „Pol." poslalo so po njo. 0//> ##//«#* je prišel braziljanski cesar s svojo soprogo. V Belgijo pa grški. V T>#w. .»#/.* je bil zopet Lerdo Fejada za predsednika republike voljen. Dopisi. Iz N ilover pri Ormužu. 23. julija. [Izv. dop. I Dokaj časa je uže, kar vam pisal nijsem. Nij mi bilo mogoče, ker dela je dovolj čeravno je zmirom jesensko vreme — prav toplih dnij še imeli nijsmo. Ne pomnim ta-kovšnega leta. Krasni maj bil je kakor navadno februar, junij nič boljši in julij nas pa vedno škropi. Stoletni kolendar in ljudje ž njim so trdili, da bo letos suša, a dosedaj še nij bilo znamenja. Dež zmirom pridno prhnaka, radi tega dobili smo še precej sena, katerega bi skoraj na peči sušiti morali, tudi detelje in grahorke je dovolj. Koruza je zaostala pa je vendar lepa, krompir še tudi dobro kaže, dasiravno je na več krajih redek ker je spomladi zavolj prevelike močvare segnjil. Rež smo poželi; bita je redka, zato pa ima debelo zrno tamkaj kjer nij ubita. Pšenica je smetljiva dasiravno seje prav lepo kazala, ječmeni so majheni in v njo vsejan struokos jih je skoraj prerastel. Ajdino smo sedaj vsejali, bog ve, kako bo ž njo. () vinskej letini vam bom pisal, ko gorice ogledam, uže dolgo nijsem zgoraj bil, ljudje mi pravijo, da se nič kaj posebno ne kaže. Pisal bi vam tudi o našej volitvi v okrajni zastop in to sicer dosti, pa ker zadnjič o nekaterih osobah sem istino govoril, bil napaden, bom tiho. Moja volja nij osobe črniti marveč j želja poboljšati jih —. Toliko vam povem, J da tiste osobe (katere so uzrok), katere so moj J dopis, dasiravno jih je spodletelo — oblažiti hotele, so pri volitvah za vogle prislanjalce in volilcelovilce služile. Gospodje! za to so šolo od cerkve ločilili in njo iz Čruih verig (?) . izstrgali, da vam zdaj njeni možje za listke novce nosili v le-to ljubljansko pojemajoče gledišče, to revno pribežališče dosluženim komedijantom, to prizorišče zgolj skaz in zmaz !u „Nič, pojdeva pa! Olga?" odvrne Berta določno in namigne hčeri. „ Poskusita! pri tisti priči vama vso navlako potrgam se života. Jaz služim, jaz kupujem, jaz rečem — vajet napet!" rekoč si ogrne plašč in hiti ven, potoma še kričeč: „Le pojdite, le!" „Mama! pa ne hodive!" poprosi črez jeden čas Olga z na polu ihtečim glasom. „Kaj se bojiš? Le ne boj se!" osrčuje mati bčer, iskaje po sobi, kakor bi hotela se napravljati. „Mama!" pozove hči proseč mater, ki se vendar ne napravlja. Mati potem še en čas molče tava sem ter tja, na to pa, kakor da si je domislila kaj boljšega, pravi: „ Čakaj Olga, pa ne greva nocoj, pa drugikrat. Naj le sam divja tam okoli!" Olgi se težak kamen odvali od srca. Kako teško bi bila ljubljeni materi odrekala željo, in kako nerada, nerada bi bila šla! Da bi torej materi pokazala svojo zadovoljnost in pač tudi svojo otroško, neokrhano spoštovanje iu ljubezen do nje — po ravnokar-nem burnem prizoru z možem — pritrditi povšečno: „I)a, da, mama: drugikrat, drugikrat!" Ne dolgo potem si Berta zaželi počitka, da bi sama tem prej in laglje se utešila po takem dražljivem nastopu ter menj motena v postelji premišljevala marsikaj druzega. Tudi s tem je Olgi kar najbolje ustreženo, in polj ubi vši še roko materi pa voščeč jej lehko noč sama s pravim veseljem otide v svojo stanico. Toda tii ona ne išče posteljo, marveč nemudoma zopet pristopeč k svojemu priljubljenemu oknu radostno vsklikne in tam obstoji. Kaj vidi pač? Medlo svitlobo v nasprotnem oknu; pa krotki žarki tega rahlega odseva jej zlasti nocoj tako dobro-dejno božajo oči in blažijo srce, kakor-le pomladno solnce vijolici glavico, molečo izpod sneženega zameta. Hitro odstrani, svoje ljubljene gojenke, cvetlice, pa mirno obsloneč verno gleda tjakaj nasproti. Pred dobrim mesecem je bila Olga prvikrat zagledala čednega mladeniča v nasprotnem oknu, potem pa, kolikor večkrat je videla ga, toliko bolj je želela še večkrat in večkrat ga gledati. In da je tej svojej želji laglje podajala skrivnejo in kakor slučajno priliko, omislila si je bila na okno vrsto cvetlic, katere je potem pridno gleštala in oskrbovala bog ve kolikrat na dan, vsa srečna opazcvaje, da on njej nasproti se zdaj in zdaj pa zmirom gosteje ozira na lepe cvetlice, mej katerimi pak jo sama bila najlepša. Tako je minolo mesec dni, in Olga je ravno denes zjutraj prvikrat doživela preveliko radost, da jej je nasprotni mladenič prijazno nakimal semkaj v mislih tiho voščeč jej dobro jutro! Tudi ona je izza svojih cvetlic kar tako na tihoma odzdravila mu rada verujoč, kar si je dalj časa uže preživo želela: da on misli to, kakor ona. In da-si še nikedar nij govorila ž njim, da-si je še le od daleč poznavala ga po prikupljivem obrazi ter le iz njegovega vnejnega vedenja posnemala njegovo prijaznost do nje, čutila je vendar uže tiho, gorko nagnenje do njega. (Dalje prik.) delilre pri volitvah služijo. Je to njih poklic? Nij to čudno — nesramno ? — pa vendar resnično 1 I k <.4>miloKc^Li pri Vranskem 24. julija [Izv. dop.] (Varujte so sleparjev.) Nedavno pride nekov M. T. iz Tinjske fare pri Slov. Uistrici k tukajšnjemu masaču Juriju llojniku, kateri je nekdaj pri vojacih služil in tam v bolnici bolnikom stregel. Došli bolnik M. T. ga dobro napoji; Hojnik se mu reče sleči, da je bil samo v srajci, kajti imel je uže 16 letno bolezen v nogi. Potem ukaže „zdravnik" prinesti mladih kopriv in s temi je (obal bolnika po nogi, vprašaje ga, če ga kaj peče. Bolnik odgovori, da ga ne peče. Sedaj reče zdravnik prinesti bolj starih kopriv in s temi udari ubozega pacijenta po dolgem stegnu in zopet vpraša, če ga kaj peče. „Tako me peče, kakor bi mi kožo doli rezal", odgovori bolnik. Totem ga nadrga s koprivami še pod pazduho, da so se napravili mehurji. Za to zdravilo mu plača 2 gl. 40 kr., 2 gl. pa sta zapila. Zdravnik mu veli, naj črez 9 dnij zopet pride, kajti pozneje bi ga več tukaj ne našel; šel bode ka-li na Dunaj, od koder so mu užo poslali 300 gl. za potne stroške, ali to bo še premalo. Dalje pravi: „Jaz sem ravno tak kabor Kristus, bolnega otroka mi prinese, jaz položim roko na njega, pa je zdrav." Tako je odpravil svojega nevednega bolnika. Ko pride deveti dan, napotil se je ta revež zopet k našemu sleparju ; ali mej potom se oglasi v nekej krčmi, kjer ga je krčmar podučil, da ima s sleparjem opraviti ne z zdravnikom. Vendar je šel k njemu, in zahteval denar, in na vprašanje zdravnikovo, če mu je kaj bolje, odgovoril je, da še hujši. Bolnik mu je prinesel tudi svinjsko in srnjakovo pleče ter 2 klobasi, a dal mu jih sedaj nij. Denar je prejel nazaj. Zopet drugi so mu svetovali, da naj poišče druzega zdravnika, ker je še jeden tu ki zna zdravit. Šel je k temu. Takoj spozna, da je v nogi „protin", in začne ga kaditi s6 sovnim in močeradovim mesom in z vodnim kamenom gladiti in zraven dela svoj „hokus pokus". Za plačilo je dobil srnjakovo pleče in pa pijače. Bil je jako zadovoljen in neizrečeno hvalil, kako dobro je srnjakovo pleče. Varujte se ljudje tacih sleparjev, katerim delo smrdi in bi za to radi živeli na račun neumnega ljudstva. Stanejo vas več nego iz-učeni zdravniki, pomagati vam pa ne znajo, ampak poškodujejo vam gotovo še bolj vaše zdravje. Telegram „Slovenskomu Narodu". Iz IBel;; 1'fcMiti 25. julija. Včeraj Je Imel general Zach /. 111 a tt <>-nosen boj na eelej liniji ob .Javoru. D učit* Je vzel in razdejal Jursko liiilo |»i-i VaBilfeveu in naredil velik »len. Mrbi no se utrdili v »ozlcijali, ki so jik Turkom vzeli. — Čolak Intic Je vzel kulo na vi«očini. Imenovano 0*maii|>a*a in več turakili vasij. — Turki »o Mtreljali na srbske zdravnike, ki so nosili znani zdravstveni križ. Domače stvari. — (Janežičeva slavno s t.) Južna železnica je užo dovolila znižano ceno vožnje Izdateh' in urednik Josip Ju r č i č. udeležnikom, ki spadajo k jednemu ali druze-mu naših domačih društev. Pričakuje se od Rudolf o ve isto. — (Isterska železnica.) Piše se nam 23. jul.: Denes sta šla 2 vlaka, okin-rana s cesarskimi in slovenskimi zastavami, na istcrsko železnico do postaje „Ce-rouglie" (\). Naprej ne moreta, ker črta še nij toliko dokončana, da bi bilo mogoče voziti, in vendar bode baje vsa črta do 18. avgusta oficijalno se odprla. Tudi zidanje na postajah posebno v Divači je zelo zaostalo, tu nikako ne bodo poslopja gotova. Kam bodo šli uradniki in (kugi služabniki, to se s pravico vprašuje, menda jih vendar ne bodo v mokre poslopja silili! In družili stanovanj nij. — (Nesreča na železnici.) Piše se nam: Zopet vam imam o novej nesreči poročati. 20. t. m. povozil je vlak mej Kraljevcem in Čakovcem v Međimurju lepo kobilo. Vlaku se nij nič zgodilo. — (Toča.) Iz Metlike se nam piše 22. julija: V sredo po polu dne jo tukaj toča hudo bila, koder je segla je jeden dober četrt vzela. V jedno kladnjo pšenice je strela udarila, pšenica se je vžgala in precej do čistega zgorela, akoprem je dež šel, kakor da bi iz kebla lil. Razne vesti. * (Ujeti Turki v Trstu.) Iz Dubrovnika se 22. t. m. brzojavlja: „Iz Kleka v Dubrovnik od Črnogorcev pripeljanih 11 Turkov, je turški konzul potem ko jih je avstrijska vlada izpustila, zopet pridržal, mej tem ko so Crnogorci zopet nazaj odšli. Vsled tega odposlani so bili turški vojaki, zato ker so na avstrijsko zemljo stopili, 21. t. m. s tremi žendarji in 8 pešci po parobrodu „Najade" v Trst. Iz Trsta eskorti-rani bodo v Celovec kder ostanejo internirani. Parobrod „Najadeu priplul je včeraj v Trst in tam izbarkal prijatelje naših nemškutajev na molu „Giuseppina.*' * (Romeo in Julije.) V Vihiti pobegnil je 90 letni mladenič s TOletno devico, zato ker jima oblasti nijso dovolile poročiti se. Kadar taki mladenci mislijo na ženitev potem se ve, nezabrani jim ni kdo več. * (Iz Filadelfij e) se 18. t. m. javjja, da je razstavo do sedaj 2.254,074 osob obiskalo in čisti dohodki znašajo 743.576 do. larjev. Javna zahvala. Blagorodni gosp. Karel PleSko, c. kr. okrajni sodnik na Vrhniki, podaril je po c. kr. okraj. šol. svetu okolice ljubljanske, šolam v Borovnici, ua Vrhniki in Polhovem grade«, 29 lopo vezanih knjig, (najv< č ekonomičnega obsega) z namenom, da naj se razdelijo mej ukaže Ij no mladino teh krajev, in je mene odločil, da nuj jaz odločim, koje knjige naj se pošjejo katerej iznnj imenovanih šol. V dolžnost si štejem, da blagoduanemu darovalcu v imeuu obdarovane mladine urekaun prisrčno-zahva o. V Borovnici 22. julija 1876. Fr. Papler. Umrli v ljubijttul od 21. do 23. julija: Leopold Ilonlg, 7 I., dete sedlarja, vsled kostnega raka. — .Josip Flegar, G7 I., za nirtvoiidom. — Franjo Kornić, 13 I., v bolnici, za rumenico, — Marija Bmdtda 13 1., za jetiko. — Ivan U.htcršk- 8 dni, dote mizarja, vsled čeljustnega krča. Tujri. 24. julija: vT-os n Knez b Trsta. — pl. Drewiecky Iz Dunaja. — Politzer iz Var Id na. — Iluter iz Gradca. — Schindlor iz iz Maribora. Fri Alom.: Ileiz iz Dunaja. — JSchlesing. r ?z Kočevja. — Moli iz Trsta — Košir z Dolenjskega. — Adamič iz Dunaja. — Ilagol iz Trsta. — Teler iz Gradca. Pri ffnllftf: pl. Hoch iz Dunaja. — Zerin iz Gradca. — dr. Pogačnik iz Dunaja. — pl. Langer iz Poganic. — Kristan od sv. Katarine. — Sehlesingnr iz Dunaja. — Sulira iz Prago. — Maron iz Colove*.. Maian iz Trata. — Verncda iz Rek»«. Pri M«'*i u l.jniii junu : Gubor iz L tije. Pri bavurNkeiu dvoru: Pitlanitz iz Dim; j a. — Pavlic iz Trsta. — Grilc iz Vač. Pri Zamoiii: Lapet iz Maribora. V Škofjej Loki mi €-<»■-«> 11 j*k< m, prodajo se po nizkoj coni na sri di glavnega trga stoječa Iliji** *t. l^O v dva nadstropja, s prostornimi sobami, kuhinjami, stacuno. dvoma hlovoina in prostornimi kleti pod jako ugodnimi plačilnimi pogoji. V« č iz prijaznosti pri gospodu Avgustu Defcin-gerju v Škofjej Loki. (226 - 8) Išče S C trgovinsk pomočnik iz dežele, popolnem izuijen za stacuno z mešanim blagom, zmožen slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe sprejema administracija „Slovenskoga Naroda". (234—1) Žolni zdravnik A. Paicliel stanuje poleg BMrailecKiJevega mosta v Mali' JeveJ mM i v I. nadstropji in ordinira od 9. do 12. in od 2. do 6. ure. Njegova esenca ustne io*f<». stuk'enica po 1 gld., in *»Jbmi /*»•«*, škatljica 60 kr. dobiva so razen v njegovem stanov nji tudi pri gospodu lekarju Majerju in gospodu Karingerju in Kašu. (176—18) ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ i; Franc-ove esence za \l 11 življenje, \i * * Gotovo In skušano sredstvo proti večini < * < > bolezMJ z vspešnim učinkom in sicer tako, * J. 0 da bi mora'a vsaka gospodinja tako zdravilo < ► pri hiši imeti. (53—17) O < ► Jedino pravo dobiva se pri < ► \\ Grabrlel Plccoli, j J 1 > lekarju, na dunajukej centi v Ijubljani. 4 y ■ 2 -s r« >i< r? o ' ■ 2 S* I S*^ S =5 2.5.0 • ■ JJ-8 * < >r c o J M M 1-. CC II a W 9_ (o S 8 sr g" ta 9 to 0 1 o< o ~ fr I I I I I I I I I I I 1 1 I I I I I II I I Henrik Lanz V JJumiliciiiiii 111 Itc^ciislnir^ii. Največja zaloga na Ncmskom, kdor so izdelujejo mlatilnice z vlačilom, in ročne mlatil-nice, in stroji za klajo rezati. Vsa razprodaja koncem leta 187o znuša 50.000 strojov. 24 častnih diplom, 18 zlatih, 41 srebrnih, 14 bronastih svetinj za „izvrslno izdelovanje." Vodna zaloga je pri gospodu 1'avcl Sltalctu v Ljubljani in Gfruatav ltarlliu v Celovcu. Ilustrirani ceniki pošiljajo se na zahtecanjc zastonj in frankirani, (283—1) i 1111111111111 1111 11111 Lastnina in tisk .Narodne tiskarne".