247. Številka. (jjabljana, v soboto 27. oktobra. XXVII. Ho, IK94. Ju-fa*)!* *«nk dan ««*er, i*iimfti nedelj« >n praznike, ter vul}a po pošti prejem&n T.a. a v s t r o - o g er & k e dežela m\ vue leto 15 gld., za pol leta 8 glđ., za Četrt leta 4 gld., za jeden Miitoer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 8 gld. 30 kr.. za jeden me«ec L gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom ralunn ue po 10 kr. na mesec, po 30 kr. r.a Četrt leta. — Za taje delele toliko več, kolikor po&tnintt znaša. Za oeaanila plačuje se od cetiristopne petit-vrate po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat ii.ska Dopisi naj se sevale frankirati, — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in aprsvni ttvo je na Kongresnem trgu ftt. 12. D pravni Stva naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamaciju, oznanila, t. j. vse administrativne ptvari. Castitim volilnim možem logaškega in postojinskega okraja! Ko je po smrti nam vsem nepozabljivega HinkaKavčiča „Slovensko društvo" prosilo Vas, da izberete za deželnega poslanca vrednega mu naslednika, ni moglo slutiti, da se bode moralo v primerno tako kratkem času z jednako prošnjo zopet obračati do Vas. Žal, da poslancu, katerega ste pred dobrim letom počastili s svojim zaupanjem, niti mogoče ni bilo izvrševati danega mu mandata, temveč, da je smrt uničila vse nade, katere ste do njegovih sposobnostij gojili. Zopet Vam je torej dzić 30. t« m. stopiti na volišče, da izvršite jedno najvažnejših pravic, katere nam daje ustava. Izbrati si boste imeli moža, ki naj bo zastopal koristi Vašega volilnega okraja v deželnem zboru kranjskem. Volilci! Mnogo dela čaka moža, katerega bode zaupanje Vaše poklicalo na to častno mesto. Treba mu bode nadaljevati poslanca Kavčiča delo, da se Notranjska povzdigne na višjo stopinjo blaginje. Trudoljubivosti, energije in izredne marljivosti morate torej zahtevati od njega. Ako Notranjska po krivdi poklicanih faktorjev v narodno-gospodarskem oziru ni tako napredovala, kakor bi bilo želeti, prekosila je pa, kar se tiče narodne zavednosti, mnoge druge pokrajine naše lepe domovine. O ko to starega narodnega prapora, pod katerim so se borili naši najboljši možje, odkar se je narod slovenski probudil k novemu življenju, zbirala se je vedno zavedna naša Notranjska. Narodni napredek bil jej je vedno pri srcu, ker dobro je čutila, da bi v sedanji dobi vsaka mlačnost, vsaka popustljivost v narodnih zadevah bila nam vsem v pogubo. „Slovensko društvo" je prepričano, da si bode Notranjska, zvesta svojim od nekdaj od- ločnim načelom, tudi to pot po svojih zaupnikih izbrala poslanca, ki bode v narodnem in gospodarskem oziru ravnal se po omenjenih odločnih načelih. Volilci! Tacega moža, vrednega popolnega Vašega zaupanja priporoča Vam „Slovensko društvo" v soglasji z veljavnimi možmi iz Vaše srede, proseč Vas, da v dan volitve združite vse svoje glasove za gospoda posestnika v Postojini. Vaš ožji rojak je, ki od zgodnje svoje mladosti živi mej Vami, katerega torej dobro poznate. Njemu pa so tudi dobro znane Vaše potrebe. Volite torej njega! V Ljubljani dnć 22. oktobra 1894. „Slovensko društvo". Kar so sejali, to žanjejo. Dramatične dogodbe, ki so se te dni vršile v Piranu in v Kopru, ostanejo z rudečimi črkami zapisane v zgodoviui avstrijske uprave na Primorskem. V navzočnosti vladnega komisarja in ob asistenci okrajnega sodnika je župan Piranski dal odstraniti dvojezični , vsled ministrovega naro -čila napravljeni nap s Vladni komisar, bodisi po naroČilu namestnika R naldinija ali brez naročila, se ni temu uprl, dasi je imel na razpolaganje dve stot-uiji vojakov. Kapi tu I o valu se je pred skupino najetih razgrajalcev instem je kompromitovana državna avtoriteta na tako nečuven, tako eklstanten način, kakor ni bila kompromitovana izza I. 1 S 4 8 1 Kdo bi bil kaj takega pričakoval v Avstriji? Nihče, komur ni znan politični sistem namestnika R i n a I d i n i j a. Vodilno načelo vse R naldinijeve politike je bilo : podpirati z vsemi sredBtvi in z vso državno avtoriteto italijanska prizadevanja, hI o v 6 n a k o - hrvatskim pa se z u p c r h t u v I j h t i z največjo odločnostjo. Dejanja namestnika R naldinija kaž-jo, da se je vbb leta, kar ima na Primorskem krmilo v rokab, držal tega načela in slovanski poslanci so v državnem zboru neutevilnokrat s fakti dokazali, da se vitez R naldini ne meui za slovesno obljubo, „da slovanskih narodov ni smeti ob zid pritiskati". R uttldin'jevo očitno proteževaoje italijanskega elementa je mej iredentovaki nadahajenimi krogi obudilo neko preširnoBt, neko brezprimerno predrznost; javne korporacije, občinski zastopi, v prvi vrati Tr-žaftki, poBtopaio tudi napram vladi tako, kakor se ne sme upati noben drug zantop v nobeni drugi kronovini. To sistematično popuščanje lokalne vlade napram italijanski predrznosti, to nezadostno varovanje državne avtoritete, na drugi strani pa trdoat naHproti slovanski večini, to je moralno pro-vzročilo, da so se isterski italijanisimi osmelilt s silo zoper8taviti bo vladni naredbi, snujoči se iz državnih temeljnih zakonov. Z drugimi besedami: Politika namestnika Rinaldinija je kriva dogodkov, kateri so ae primerili v Kopru in v Piranu. In logična posledica tega siBtema, naravna konsekvencija te politike, ki je vsem državnim uradnikom na Primorskem že prešla v kri in meto, je postopanje vladnega komisarja in drugih državnih organov v Piranu, postopanje, katero je kratil „Vaterland" za „heller Skandal". Olprava dvojezičnega napisa raz Piransko sodno poslopje je krona Rinaldinijevega sistema. Ta odprava ne pomeni samo zmage n h s i I h t v a nad pravico, to je zmaga italijanske stranke nad državno avtoriteto. Sedaj se mora pokazati, kdo je močnejši, ali namestnik Rinaldini ali minister Schbnborn, pokazati se mora, koliko moč ima vlada, da varuje svojo avtoriteto, ali se Primorska vlada z Dunaja ali iz Rima. Človek bi miBlil, da ho iz dogodeb v Istri izrini le vprašanje, čegav sistem bo obveljal, Scbon-bornov ali Rnaldioijev, kdo teb dveh se bo moral LISTEK. Tretjokrat — gotovo! Črtica, posvečena jutrišnjemu imendanu pesnika Gregorčiča. Bilo je dne 8. avgusta 189' —. Vozil sem se na počitnice v ljubi rojstni kraj, kamor me vsako leto žene neutišna želja, da si oživim v duši umirajoče spomine na zlato mladost, da obiščem sestre na očetovem domu, očeta in mater pa na tihem, vaškem pokopališču. Bil je krsBen dan. Sedel sem nekako otožno vesel in zamoljen v kupeju in malomarno iskal po predalih Časnika, kaj naj čitam. Gospa bila je moja jedina sopotnica. Lokomotiv zažvižga. Na Krškem smo. V naš kupej vstopi brdka, elegantna gospodična. V roki je imela drobno, krasno zlatorezno knjigo. Pozdravila nas je nemo. Kmalo jo nagovori gospa, katera je dosedaj tiho sedela, v nemškem jeziku. Gospodična odgovarjala je strogo odmerjeno, z lepim naglasom v popolnoma pravilni nemščini. Mislil sem s : Nemka je, in knjiga, ki jo ima v roki, gotovo so pesmi Goethejeve ali drugega kojega nemškega lirika. — Vse je tiho. Nisem več čital. Nem in zamišljen zrl sem skoz okno v hladno vodo Savo. V srcu pa mi je vstajala vroča želja, da bi kedaj tudi Blovenska dekleta potovale z našimi pesniki v rokah. — „GuBpod pn Tuni-, jaz vas poznam", nago voh me za m koliko časa v gladki slovenščini go spodična. Vzdramim Be iz svojih mislij, naklonim in odgovorim: — „„Veseli me, ali obžalujem, da nemam časti. Popolnoma ate mi neznani."u — „Ž*I mi je, in Čisto nič ni lepo, da ste vi možki taki. Vse nekako kaže, kakor da Brno vam me Ženske le za zabavo in — dejala bi — nekake dekorativne kulise na odru vašega življenja, katere pomičete, kako vam je ljubo in drago. Ko pa za-grinjalu pade, nič vara ni več mar za nas, ne poznate nas več." — B „Gospodična, kako nenadano hudo ste nas prijeli! To je cf-uživa „par «xeellencea, katera mi kot jedinemu zastopniku mužkib tukaj že v prvem začetku mojega odgovora sapo zapira. Kaj smo res taki? Ni mogoče! Saj veste, gospodična, kaj pravi Goethe, ki ga menda ravno zdaj v roki držite, na koncu svoji'ga Fausta. To ste uam inožkiin ve žensko ne pa dekorativne kulise na odru našega življenja. No, pa če že druge inožke kaj malo po pravici zadene vaša reB ostra sodba, mene je aedaj — to smelo trdim — po krivici zadela."" — .Varate se. Utvno narobe je: druge mogoče krivično, vas pa popolnoma pravično." — „„Gospodična, neusmiljeni Bte! V kako zadrego ste me opravili!"" — „Vidim, da sem vbb nekoliko res spravila v zadrego. Ali ko ste leta 1889. na binkoštne praznike kot starosta „P.........Sokola* prišli k razvitju zastave „Dolenjskega Sokola" v Novo meBto, in ko sem vas in Čile vaša Sokole iz K....... pri slavoloku pozdravila, ter na vašo zastavo pripela venec in narodni trak, vam pa podala šopek cvetlic, takrat vas pa nisem kar nič spravila v zadrego!" — „„Pardcn, gospodična! Nehvaležen aem. Ko bi ne imel tolažbe, bil bi zopet v novi zadregi. Ali tolažim se, da nisem uln kriv. Krivi ste tudi vi, lter — v Novem mentu nagovorili ste me tako nežno, slovesno, poetično; daues pa tako ostro, vsakdanje, prozaično. Kedo bi Vas pa potem drugokrat prepoznal !"" — „Vaša obramba dokazuje, da niste nič več v zadregi." — „„Uvala Bogu, zopet sera si opomogel. Sedaj umakniti, ali stvar je postala večjega pomena, postala je parlamentarno in vladno vprašanje prve vrste Koalicijski listi skušajo Bicer vso a foro predstavljati kot zgol lokalno, da pa to ni, kažejo dogodbe v parlamentu. Nemška levica se poteguje za Italijane in je porabila to priliko, da novic pokaže, kako plamteče ho vraži nas Slovence in Hrvate. Njena zastopnika v kabinetu obsojata Scbonbornovo naredbo, razpor v koaliciji se je torej prenesel v kabinet, in da miniaterstvo še ni jedino, kaj storiti, se vidi iz tega, da se še ni izjavilo. Ker pa je gotovo, da odstopi grof Sdoiborn, če miniaterstvo ne odobri njegove naredbe, je iz dogodeb v Istri nastala popolna kriza v koaliciji in v ministerstvu. Hohenvvartovklub se identifikujez interpelacijo slovenskih poslancev in če bi se vlada z levičarji in Poljaki vred izrekla zoper Schonborna, izstopiti bi morali slovenski p o s l a o h k i iz koalicije, s tem pa bi bila koalicija razbita. Tekom prihodnjih dnj se resi to vprašanje. Sodeč po situvaciji pričakujemo, da se stvar za katero gre, za nas ugodno redi, a jedino in izključno le zategadelj, ker jeaogaževana vladna avtoriteta. Če pa tudi obvelja naša pravica, tako še vedno ni storjeno vse, kar se mora storiti na Primorskem, kier si; slovanski interesi krijejo a splošno državnimi. Zadnji čas je, da prešine po odločnih inicijativah primorske uprave tamošnje javno življenje avstrijski duh in avstrijska misel. V to pa je pred vsem treba preme uiti sistem in njega nositelja odstraniti. Ko bi pa osrednja vlada proti vsemu pričakovanju ne vedela kaj jej je storit', ko bi ne hotela varovati državne avtoritete in zajamčene ravnopravnosti, tor v nerazumljivi popustnosti ne izvedla naredbe pravosodnega ministra, potem naj se ne čudi, ako se bo razširilo mnenje, da ]e posnemanje Pirancev sredstvo v dosego gotovih zahtev! Shod zaupnih mož na Koroškem. [kv. dopis.] V Celovcu 25 oktobra. Konec.) Na to izroči gosp. Gregor E nspieler predsed nitvo g. podpredsedniku V. Legatu ter govori ob i rganizaciji stranke v obče in s posebnim ozirom na bodoče občinske ter prihodnje deželno- in državno zborske volitve in sicer v glavn.h potezah nekako tako le: .N a delo moramo! to je klic, katerega nam vzbujajo naši nasprotniki. Ker se o n i zbirajo in organizujejo, moramo to storiti tudi m i! Mi Nemcem nečemu ničesar uail|evati, ne jezika, ne narodnosti niti vere ter jim tudi nečemo ničesar v/eti, pa mi dovol te, da vas vprašam : Kaj ne, da imate v rokah pesnika, kateri je ljubljenec vašega srca ?"" — .Seveda. Ztto sem si ga pa tudi vzela seboj, da me, kakor povsoj, U k o tudi na potovanju spremlja.* — „.In ta je?«--- — .Simon Gregorčič" — „,In katero pesem ste ravno malo prej čitali?1"1 — „Prsten." — „Ob kako je nežna, kako krasna I" Lokomotiv žvižga: „Zidani most!" Ločili smo se. Lepa moja sopotnica podala mi je roko rekuč : — .Z Bogom, gospod prufasor! Nadejam ae, da me budete, ko se tretjokrat zopet snideva, gotovo prepoznali". — „ „ Tretjo krat — gotovo! — ker v N ivem mestu spoznal sem vas pri slavoloku le na hitri prvi pogled; in to sem tudi hitro pozabil; dane« pa v Lupeju mej Kiškim in Zidanim mostom Bpnzo■■] sem vas po vaši izborni ofenzivi in fini na-gajivosti, poaebsO pa po vušem, mojem in tolikih tisoč Ijubljencu-pesniku in tega ne bom nikdar pozabil. S-ečoo potujte tu povsod čitajte marljivo in pozorno večno mlade .Poezije" našega mojBtra pesniku Simona Gregorč ča, katerega naj nam ohranijo nebes* !"u M. V. temveč to vse hočejo storiti oni nam! A mi se moramo braniti, in tako dolgo terjati in zahtevati svoje pravice, dokler nas ne uslišijo na Danaji ! Vse naše bede je kri v takoimenovani laži liberalizem ; v tem pojmu je obseženo narodno otipadništvo in brezverstvol Nasprotniki naši so močni, kerio složni, torej moramo biti složni tudi m i! M i imamo družbo, katero Hta nam ustanovila Slomšek in Ein-apieler. Prvi je rekel: .Pustite Slovencem dve reči, ki sta jim ljubi in dragi, kakor avitle oči: vero katoliško in besedo materino!, drogi pa je ob svoji zlati maši dne 21. avgusta 1887. v Svečah priporočal: „Slovenci, bodite verni, ostanite zvesti katoliški cerkvi, rimskemu papežu, naj pride karkoli drago... Ostanite pa tudi zvesti besedi materini, slovenskemu jezika; ostanite Slovenc1, zvesti Slovenci do smrti; naj nas nasprotniki psajejo, naj nas ometavajo z blatom ali napadajo s kamenjem — vse zastonj: mi smo in ostanemo Slovenci!" — Mi koroški Slovenci pa moramo imeti svojo posebno politiko, katera se morda ne vjeina s politiko drugih pokrajin! Vera in narodnost! Vse za Bjga, cesarja in narod! to bodi naš bojni klic. V ta namen nam bodi vodoik : katol.-polit, društvo za Slovence na KoroSkem. Zatorej ostanimo vedno v zvezi in sporazumljenji. Priporo Čam in prosim, da zaupni mož|e poročajo društvu vsako važnejšo zadevo svoje občine. Ti> velja po-Bebno Vam častiti duhovni bratje! Prosim Vas v imenu vseh Sloveocev, da se postavite ua čelo svoje občine, da bode vsak duhovnik zaupni mož katol. politič .ega društva za koroške Slovence! OJbor namreč ne more storiti vsega sam — podpirajte ga pri tem vi zunanji zaupni možje! Kako delajo naši nasprotniki, tako moramo delati tudi mi in to že zdaj, dokler je čas! Občine moramo dobiti v svojo oblast, potem smo tudi gospodarji pri deželno- in državnozborskih volitvah! In če smo gospodarji v svojih občinah, imeli budemo več veljave in ugleda pri vladi ter bodimo laglje kaj dosegli!"--Ko- nečno povdarja sijajne zmage pri poslednjih volitvah v deželni in državni zbor, kar je sad združenja a poštenimi Nemci, ki nas hočejo podpirati v naši narodni borbi Piitera nasvetuje, da se urguje volilna r« forma za Korošce, katero ]e predlagal svoj čas g. dr Ferjaočič. — Nadalje povdarja važuust narodnih b avnostij za razvoj narodae zavesti ter opozarja na Urbana Jarnika, Ziljana, kateremu naj se priredi stoletnica. V ta namen naj se naproui slavno pisateljsko diuUvo v Luhljaui, da uzida spominsko ploščo na njegovi rojstni hiši. 11 napoti :d predlaga premembo duatvemh pravil tako, da sme vsak ud, katerega določi v to vodstvo, predsedovati posamičnim zborovanjem — kar se odloži do pnhodnjfgu občnega zbora. Ko prevzame g Gregor E nspieler zopet pred ■eđaifttvo, oglasi se za besedo podpredsednik društva g. V. Legat ter oslanjajoč s: na prejšnja govora, nasvetuie razne reči, rekši: „Organizujmo se v razna društva osnujmo si bralna in pevska društvu, čitalnica itd., ka)ti jedno samo, t. j. katoliško politično društvo ne zadostuje za probu,enje narodae zavesti iu odločnosti. Potem omenja kr ka naaprotnisklh časopisov, s katerim so hoteli preprečiti današnji shod. — Po;asnjuje glede Jarnikove stoletnice, da je slavno pisateljsko društvo v L ubijani prevzelo uz dame spominske plošče na njegovi biši in to prihodnje Uto, — Priporoča udeležencem shoda naše geaio: „Svoji k svojim!', katerega naj se dosledm drži vaak iuro.lu|ak. Omenja sedanje šole ter opisuje nekdanji .Koroški mir*, kažoč na poslednjo govor dra Gobanca, katerega namen je očividen. — Zatem pripoveduje o zadevi poštuega pečata v KCotmari vesi, pozi vaj oč navzoč -nike ua značajnost, častito duhovščino pa na delo iu vztrajnost na braniku zoper Bkupae sovražnike, kateri imajo za pomoč vse uraduištvo in učiteljstvo. Konec no 8e biča famozno ljudsko štetje, označuje javno mnenje ter vzklikne: Mi bs ue bojimo nikogar — ljudstvo je za nami I" Na to je g. Valentin Podgorec, prefekt v tukajšnjem MarijaoiSči, v obširnem in temeljite se stavljenem govoru opisoval vzroke o propadanju narodno-gospudarske blaginje, o naraščanji davkov, državnega dolga, o napačui uravnavi valute ter slikal občno bedo s preživimi bojami, na koncu pa nam podal nekoliko napotkov in nasvetov, kako bi se opomoglo brižoemu našemu kmetu, obrtniku in rokodelcu; skratka: predoči! nam je v krepko ri-eaui sliki naše „gospodarsku razmere in potrebščine". S tem je bil izcrpljcu vzpored shoda zaupnih mož. Pri Blučajnih predlogih in nasvetih predlagal je g. župnik Lene, naj katoliško politično društvo skrbi za to, da se priredi reporteri j pravilno pisanih krajevnih imen na Koroškem, g. župnik Bayer pa, naj društveni odbor vpraša visoko miniaterstvo, dali spada v področje g. deželnega predsednika, da se vozi po deželi okrog ter — kara slovenske duhovnike »bok njihovega rodoljubnega delovanja.. . Zahvalivši se še jedenkrat vsem navzočuim .zaupnim možem" na preobilni udeležbi, sklene g. predsednik zborovanje z vzklikom: .Slava presvetlemu našemu cesarju Franu Josipu I. !■ čemur se je ves zbor odzval s trikratnim klicem: Slava 1 Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. oktobra Celjska gimiiavija, in mlaUoče&ki poslanci. .Narodni L i nt y" prijavljajo članek .Pro Či proti C'i j i" iz peresa inladočeškega drž. poslanca Gustava Ei m a. Pisatelj popisuje parlamentarno ai-tuvHCijo glede Celjskega vprašanja in se izreka z vbo odločiinstjo za tu, da glasuje m U do -češka delegacija za proračunsko postavko glede nemško - hI o ve u akte gimnazije v Celj i. Ni dvoma, da le pisatelj ta člaaek pisal v pora/.umHenji s svojimi tovariši, da je to torej oficijelna enuocijacija raladočeškega kluba. Volilna reforma. Graški „Tagblatt", o katerem se govori, da ima zveze s trgovinskim ministrom grofom Wurm-brandora, javlja „iz najzanesljivejšega vua", da je cesar uoaličuemu ministerstvu določil term i u , do kdaj mora izgotoviti volilno reformo. Ako du tega termina oe bo gotova, bo ces*r koalično ministerBtvo odpustil in imenoval uradniški kabinet, kateri b> vol dno reformo dognal. — To pojasnuije, zakaj imajo koali ranci zadnje dni toliko konferenc glede volilne reforme. Ifem&JM levica v nevarnosti. V nemških krogih se splošno sodi, da bi v uemški levici, če se dovoli Bloveuuka gimnazija v Celju, nastuls mala kriza. Pred kratkim v Bruck-Ltubnu voljeni posl. Lirber jo izjavil, da izstopi iz levice, če bi se po njeni krivdi dovolila G diska gimnazija Njetnu bi sledili še drugi nbcijoualno misleči poslanci z Dumn icherjem na Čeiu. Z ozirom na to govorio, katero so zabeležili razni nemški list!, je le treba odgovora na vprašanju: Ali se bo ubsentiranje raznih lovičarjev zaiatralo za krivdo kluba — in koj bomo vedeli, ali je levica v ne-varnouti. Nemško (lijastvo. V senci čruo-rudeče-zlatih zastav sešli so se te dat pri Schvvjndtriu na Danili nemški dijaki na velik ko mer h. Zastopana m » bi »a vsa uemška dtjuška druš'va Dunajska — uvzeiuši Seveda hberaluo-ži* dovakih — a prišli so tudi zBHto(>nikt velikogerman-ske ideje iz Prage in iz Gradca. Ta boiners so počastiti tudi nekateri državni pnalauci in prišlo je do /'uunivega razpora. Adlatus Schd iererjev, urednik W If ;e vse tiste, ki urno rad kalni Nemci, namreč vse, ki ne gore" /u Prusko, za Viljema in Bainarcka, imenoval slabe N-'nice. PosUnec Steii.Vf-rd^r, vodja nemških nacijontdcev, je proti temu protestov« 1, a diJHki mu uiso dali govoriti. Vea kumera je bil prav za prav škandalozna d«rnonBtreci:a za Prusko, in dokaz, da je nemško mladino prešinil duh nelojalnosti. Pri komerati se le pokazalo, da ie duševni vodja uemš^onacijonalnega d'jaštva zopet SelcHerer. Ifovl domovinski zakon., Vladni načrt domovinskemu zakonu, č< gar načelne določbe smo že omenili, ne ugaja vsem koali-ranim Btrunkara, zlasti močno se mu protivijo zastopniki velikih mest. Slovenski poslanci bodo pač soglasno se potegudi za vladni načrt. L|ubl|fltta bo sicer na slabšem, ker se bo u|e avtonomija omejila in jej ho skrbeti za mnogo tujih I u lij, zato pa bo v narodnem oziru domovinski zakon mnogo koristil Slovencem prav v tistih mestih, kjer bo doslej v manjšim, v prvi vrsti v Trstu, v Gorici in v Celju kjer se ravna s slovenskimi priseljenci na nečuven način V Trstu ue postane noben Sloveuec občan, če ni posebno imovit Prav z ozirom na Trst bo novi domovinski zakon največjege pomena in ga smemo biti veseli. Viiaiije države. Mcjnavoilnl položaj. Angleški ministerski predsednik lord RoBeberv je pri nekem banketu v ShefBildu govoril o mej-uarodnem položaju. Rakel je, da je bil umirajoči ruski car najmogočnejši podpornik evropskega miru, potem pa se je bavil z azijskimi homatijami. Ko bi razpadla Kitajska, nastal bi sila uevaren kaos. Kitajska je po prvih zmagah Japoncev hotela skleniti mir in je bla jiripravijena, dovoliti še več, kakor bo bili Japonci iz začetka zahtevali. Na vprašanje angleško vlade, je li m;r s takimi pogon mogoč, so JPSflT Dalje v prilogi. "^Mft Priloga „Slovenskemo Narodu" St, 247, dnć 27. oktobra 1894. se evropske velesile in Združene države povoljno izrekle, a nekatere države bo vender pripomnile, da ae jim Se ne zdi umestno predlagati mirovne po godbe. Aagleška vlada hoće glede tega hkoro solidarno z drugimi državami postopati. Glede mada gaškega vprašanja je lord Roseberv rekel, da se mora Angleška ravnati po pogodbi, s katero je zadobila Francija protektorat nad Madagaskar, res pa je, da se je bilo zadnji čas večkrat bati za razmerje mej Francijo in Angleško. To raamerje se pa da urediti. Končno je premier še povdarja), da je Atgleška zlasti glede smeri unanje politike dandanes dosti bolj jedina kakor kdaj poprej in da zategadelj tudi ni mogoče potisniti Angleško v stran, kadar se rešujejo velika mejnarodna vprašanja. Bolgarska. »Svoboda" javlja, da so Caokovljevi pristaši sklenili, naj do 26. t. m. Karavelova izpusti iz zapora, do 30. t. m. dovoli Gankovu vrnitev v Bolgarsko ter potrdi njegovo volitev io pripusti, da se v narodnem sobranju sproži vprašanje o porazum-Ijenju Bolgarske z Rusijo. Nemški socijalisti, zborujoči sedaj v Frankobrodu, so sklenili zanesti socijalistično agitacijo tudi mej kmetski proletarijat. Naročili so eksekutivnemu odboru, naj izdela na podstavi socijalističoega programa načrt rešitvi agrarnegn vprašanja, in sicer v okviru sedanjega socijalnoga reda in po princpu, da Be ima svet z delavskimi sredstvi vred izročiti tistim, ki bo dandanes le najeti kmetijski delavci. fz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 27. oktobra. V sinočni seji občinskega sveta Ljubljanskega, katere se je udeležilo 22 občinskih svetnikov, naznanil je najpreje župan Grasselli, da je povodom cesarjevega godu dne 4. oktobra izročil na pristojnem mestu najudanej.se čestitanje mestne občine Ljubljansko, da je Njega Veličanstvo cesar vzel to čestitko na znanje ter potom deželne vlade mestni občini izrekel svojo zahvalo. Občinski svet vzel je to naznanilo z dobro-klici stoje na znanje. Predno se je prešlo na dnevni red, stavil je obč. svet. vitez Zitterer dve interpelaciji. Dne 14. oktobra umrla je v neki odlični rodbini Ljubljanski mladoletna hčerka na nalezljivi bolezni bron-chitis crouposa. Sanitarni propisi zahtevajo, da se v takih slučajih mrlič takoj prenese v mrtvašnico, kar se pa v gori omenjenem .slučaji ni zgodilo. Z ozirom na nevarnost, ki utegne nastati vsled takega postopanja, vpraša interpelant, je-li mestni magistrat storil potrebne korake, kakor to zahtevajo sanitarni propisi, ali ne? — Župan Grasselli odgovarja, da magistrata v tem oziru ne zadene ni-kaka krivda, magistrat zahteval je prenos mrliča v mrtvašnico k sv. Krištofu ter naročil, da ima obični kondukt izostati. Določila dotičnega propisa sicer niso popolnoma jasna, vender je bil slučaj tak, da se magistratu ni zdelo umestno napraviti kako izjemo. Za hrbtom magistrata pa se je od višje strani dovolilo (klici; čujte!), da sme mrlič ostati v hiši. Zupan izjavlja to, da se v občinstvu ne bode mislilo, da morebiti magistrat pristransko postopa. V drugi interpelaciji omenja obč svet. vitez Zitterer, kako se je „Si'idnsterreichische Post", glasilo naših nemškutarjev, razkoračila nad mestnim zas topom, ker se ni udeležil pogreba pri požaru na Ilovci ponesrečenega Ljubljanskega gasilca In-dofa. Kakor vojak, ki je pal v častnem boju za cesarja in domovino, zaslužil je gotovo tudi Indof, ki je ponesrečil pri izvrševanju človekoljubne dolžnosti gasilca, da se ga častno spremi k večnemu počitku. Govornik, in menda tudi mnogi drugi občinski svetniki, bil bi se udeležil pogreba, ali zastonj iskal je po časopisih naznanila, kedaj se bode vršil pogreb. Tudi gasilno društvo Ljubljansko ni imelo toliko pietete, da bi bilo izdalo parte glede ponesrečenega svojega člana. Interpelant vpraša torej gospoda župana, je-Ii dobil kako naznanilo glede omenjenega pogreba. — Župan Grasselli izjavi, da ni dobil nikakega naznanila in da vsled tega ni mogel občinskega sveta povabiti, naj sa udeleži pogreba. Po teh interpelacijah prešlo so je na dnevni red. Podžupan dr. vitez B I ei we is-T r s t e n i š k i nadaljeval je svoje poročilo glede naprave tržnih lop v Ljubljani. Korist in potrebo tržnih lop v Ljubljani je občinski svet že večkrat pripoznal in le finančne razmere bile so vzrok, da se dosedaj v tem oziru ni se ničeBar storilo. Iz sanitarnih ozirov mora se ta projekt konečno venderle izvesti ter napraviti tržne lope vsaj za one mesarje, ki sedaj na prostem prodajajo mesnino, nadalje za prodajalce rib in sadja. Lope naj bodo prostorne, vender ne luksurijozue, tlak naj bi se napravil iz asfalta, da ga bode laglje čistiti in naj se skrbi tudi za primeren prostor, kjer se bodo živila lahko spravljala na hladnem. Poročevalec stavi konečno naslednji predlog: Mestnemu magistratu se naroča da ukaže mestnemu stavbinskemu uradu, naj izdela tekom treh mesecev načrt in proračun za jedno tržno lopo, v katero bi se v prvi vrsti nameščali oni mesarji, ki sedaj na prostem prodajajo mesnino v šolskem drevoredu, ter prodajalci rib in sadja. Tržno lopo je zgraditi ali v šolskem drevoredu (ako tam prostor ni preozek) ali pa pod gradom na cesarja Jožefa trgu. Obč. svet. Ravniharje mnenja, da bi projektovana tržna lopa bila predraga ter predlaga, naj se lopa zgradi le za mesarje in sicer v šolskem drevoredu. Pri glasovanju pa je bil predlog poročevalca dr. Bleivveisa nespremenjen vsprejet. Ob jednem odobril je občinski svet ukrep mestnega magistrata, da imajo tudi v prihodnje mestni delavci snažiti in spirati fijakarska 8tajališča, odklonil pa nasvet glede omejitve vožnje po Špitalskih ulicah. V imenu šolskega odseka poročal je obč. svet. Orožen glede ustanovitve višje dekliške šole v Ljubljani. V malo letih — rekel je govornik — bode 50 let, kar je zašel prestol Fran Josip I., katerega ljubijo in spoštujejo vsi narodi širne naše države. Tudi občina Ljubljanska hoče to velepomenljivo petdesetletnico slaviti na dostojen način ter tem povodom osnovati toli zaželjeno višjo dekliško šolo, ki bode še v poznih letih pričala o lojalnosti mesta Ljubljanskega (dobro klici.) Višje dekliške šole — nadaljeval je poročevalec — nahajajo se danes po vseh večjih mestih naše države. Nemški sosedje imajo najbližje take zavode v Celovcu, Gradci, na Dunaju in v Lincu, Italijani v Trstu, Hrvatje v Zagrebu, Cehi pa v Pragi. Tako skrbe vsi narodi za intenzivnejo omiko svojega ženstva, aamo Slovenci nimamo dosedaj višjega ženskega izobraževališča. Potreba višje dekliške šole pa postaje tudi pri nas od dne do dne nujnejša in kdor ae zanima za narodni naš razvoj, mora priznati, da hi bil neodpustljiv narodni greh, če bi še dalje odlašali z otvoritvijo takega zavoda. Najlepši izraz vseh teženj in želja po višji dekliški šoli nahajamo v štipendijah, katere je zanjo ustanovil narodni naš mecen J. Gorjup. Naložil je ogromni kapital 50.000 gld. pri deželnem odboru kranjskem, da omogoči dvajsetim deklicam revnejših slojev obisk višje dekliške šole in jim preskrbi temeljito izobrazbo na narodni podlagi. Zato bi bilo število učenk že iz teh krogov jako veliko, a poleg njih željno čakajo otvoritve višje dekliške šolo vse one mnogoštevilne narodne rodbine, ki so prisiljene danes pošiljati svoje hčerke v tuje zavode, s tujim jezikom in tujim duhom, če jim hočejo podati višjo omiko. Mestna višja dekliška šola naj bi potemtakem ne bila nikak konkurenčni zavod že obstoječih tukajšnjih ženskih izobraževališč, to je osemrazredne ljudske šole in nove meščanske šole pri Uršulinkah, ravno tako ima naj ves drug namen, kakor bivša gospodinjska šola pri nunah. Ta je bila praktična šola, ki ima vzgojevati neposredno za življenje, a mestna višja dekliška šola bi bila bolj teoretično učilišče, ki podaja višjo omiko in se naslanja na srednje šolske kroge. Razločuje pa naj se od srednje šole posebno glede na intenzivni pouk modernih jezikov, v prvi vrsti pa materinega jezika. Vztrajno gojenje njegovo naj utrdi v dekliških prsih narodno zavest. Pouk v slovenski in slovanski literaturi bode torej velevažen predmet naši bodoči dekliški šoli, torej zopet razlika od srednje šole, ki podaje ta pouk še le v višjih razredih, četudi ne starejšim dijakom, kakor bodo naše deklice. Jednako naj pouk v zgodovini širi znanje domačih zgodovinskih dogodkov, naj budi v deklicah ponos na prednike in pradede naše ter množi in neti z jezikovnim poukom vred narodno zavednost. Oživlja in jači naj pa tudi ljubezen do starodavne te države in njene prejasne dinastije ter vzgaja zavedno, patrijotično ženstvo. Temu velevažnemu namenu bodoče višje dekliške šole bi dala mestna občina pač najlepši izraz, ko bi otvorila zavod v trajen spomin praznovanja 50letnice vladarstva našega presvitlega cesarja ter preskrbela najvišjega dovoljenja, da se imenuje : Fran Josipova višja dekliška šola v Ljubljani. Zavod ustanovi mesto Ljubljansko, a kakor drugod, naj se tudi pri nas narede potrebni koraki, da dajeta vlada in deželni odbor primernih prispevkov. V tem oziru je zanimivo, kako se je vedla in kako se obnaša naučna uprava nasproti jednakim zavodom, ki se nahajajo v druzih mestih naše države. V Gradci je dala naučna uprava ženskemu liceju v prvem letu njegovega obstanka 5000 gld. podpore, in ga je založila z raznimi učili, dovolila je srednješolskim profesorjem, da so imeli pouk na njem in sedaj plačuje temu mestnemu zavodu letne subvencije 7000 gld. Na „Mildchen-Lvcaum des Wiener-Frauenerwerbvereines" je direktor pripravnični profesor Merz, ki ima v ta namen od vlade stalen dopust. Bivši zavod „Deutsche Miidchen Fortbildungs-schule" v Budejevicah je vodil prof. Koch, tudi na stalnem dopustu. V Lincu je na „Madchan-Lvceum" direktor Degn, stalni dopust, imajoči profesor Solno graške državne realka V Pragi daje država zavodu „ Deutsche« Miidchen Liceum" 5000 gld. letne subvencije. Na Praški češki privatni dekliški srednji šoli je vodja Prusik, profesor akaderaične gimnazije s stalnim dopustom. V Celovci je na privatni „Hohere Tochterachule" pripravnični direktor Ekhart vodja, a brez posebnega dopusta. Na Dunajskem „Miidchen Lvceura der Marta Luithlen" je vodja gimnazijalni profesor Prosch, tudi brez dopusta. Skoraj na vseh ženskih učiliščih imajo srednješolski profesorji poleg svojega državnega posla pouk in opravilo. Ti viri naj zadoščajo, da spoznamo, kako naučna uprava povsodi materijalno ali pa vsaj moralično podpira višje ženske šole in da jim večinoma posoja svoje učitelje za direktorje. Tako odpade za vzdrževatelja šole pokojnina najdražje učne moči. Zato pač ni pretirana nada, da bode tudi Ljubljanski višji dekliški šoli država dala ravnatelja ter prevzela njegovo penzijo, in to tembolj, ker bi ga za časa njegove aktivne službe plačevala občina sama. Poleg tega je upati, da bi dala država 1000 gld. letne podpore, ko bode šola kompletna, in raznih učil, katere ima naučna uprava v svoji zalogi. Istotako naj bi se deželni zbor naprosil, da s primernim zneskom subvencionira zavod, ki bo koristil vsej kranjski deželi in celi domovini slovenski. Učne moči naj bodo večinoma moške. Vodja bi mor^l biti filolog in zavezan do 14 ur na teden. Občina mu daje 200 gld. letne funkcijske doklade na njegovo redno profesorsko plačo. Poleg ravnatelja bi bil stalno nameščen izvrsten meščanski učitelj matematično p irodopisne stroke. Plača bi mu bila 800 gld. na leto z aktivitetno doklado 200 gld. in petimi petletnicami po 100 gld. Vrhu tega bi se nastavila deliuitivna učiteljica, ki bi ob jednem opravljala posel nadzorovalne damo. Učila bi nemščino v prvem razredu, potem pa ženska ročna dela in kak manjši predmet (gospodinjstvo, lepopisje). Plača bi ji bila 000 gld., aktivit.etna do-klada 200 gld. in imela bi pravico do 5 petletnic po 50 gld. Da bi ložje dobili izborne učne sile, morala bi se doseči reciprociteta z deželnimi in državnimi šolami in nastavila bi se definitivnim učnim močem službena doba 30 let, kakor na srednjih šolah. Vsi drugi učitelji bi bili tukajšnji srednješolski profesorji z značajem pomožnih učitelj"v, ki bi dobivali za vsako uro na teden običajnih 50, oziroma 40 gld. na leto. Veronauk bi najložje oskrboval jeden katehetov tukajšnjih šol ali pa kak pater frančiškanskega samostana. V prvem letu šolo bi se namestila samo jedna definitivna učna moč in sicer nadzorovalna dama. Vodstvo pa bi prevzel kak državni šolski direktor ali profesor poleg svojih druzih poslov. Kakor drugod (n. pr. v Gradci,) bi se pač v ta namen dobil mož, ki bi te nemnoge opravke prvo leto prevzel brezplačno. V drugem letu naj hi dala vlada mestni občini na razpolaganje Rednega profesorja, katerega bi nameravali pozneje imenovati ravnateljem, a mestna občina bi plačevala njegovega suplenta. V tretjem letu pa bi dotični moral dobiti stalen dopust, in bi definitivno prevzel ravnateljstvo, lične načrte bi izdelala posebna komisija, katero skliče župan iz raznih šolnikov, osobito takih, ki se pečajo z žensko vzgojo. Želeti bi tudi bilo. da bi si važnejši člani te komisije j>oprej ogledali sorodne zavode pri naših sosedih, feolo bi nadzoroval in branil kuratorij, ki bi bil nekako to, kar je deželni šolski svet za srednje šole. Moral bi biti nezavtsen od dnevnih Huktuvacij in strank v občinskem BVsta. Dotacije za učila 80 jednake, kakoršne imajo državne spodnje gimnazije ali pa realke. Mnogo učil bi se dobilo pri otvorjenji šole zastonj, osobito pa dokaj knjig in prirodnim Skupni letni stroški popolnega zavoda bi znašali 5800 gld. na leto; v onem skrajnem slučaji pa, ko bi bilo treba plačevati ravnatelja in obema definitivnima učnima silama vseh pet kvinkvinalnih doklad v znesku 1750 gld., bi narasli skupni letni stroški na 7550 gld., kar bi se seveda pripetilo šele čez 25 let. Će se pa mestni občini posreči dobiti pričakovanih podpor od države in dežele, in če všto-jemo letne dohodke na šolnini in vzprejemnini, se znižajo letni stroški od T)800 gld. na 2850 gld. Ko bi bilo mestni občini mogoče, nastaniti obrtne strokovne Šole, za katere plačuje sedaj skoraj 4000 gld. letne najemščine, v lastne prostore (n pr. v staro bolnico), zginila bi iz mestnega budgeta navedena svota in se lahko porabila za vzdrževanje mestne višje dekliške šole. Na ta način bi prišli do zaže-Ijenega zavoda, ne da bi se sploh morali zvikšati sedanji redni stroški, katere žrtvuje občina za učne namene. Referent obč. svet. Orožen poročal je nadalje o statutu za mestno višjo dekliško šolo. Iz obširnega statuta naj navedemo tukaj le glavne točke. Mestna višja dekliška šola ima namen, podajati deklicam spložno izobrazbo in sicer višjo, kakor jo morejo dobiti na sedaj v deželi obstoječih učnih zavodih. Učni jezik za vse predmete je slovenski, le v zadnjem letniku se predava zgodovina v nemškem jeziku, tla se učenke čimbolje privadijo tudi nemščini. Mestna višja dekliška šola ima tri letnike. Deklice, katere žele vstopiti v j)rvi razred te šole, se morajo izkazati s spričevalom 8. razreda ljudske ali pa 3. razreda meščanske šole in z dokazom, da bodo izpolnile 14. leto vsaj v prvem tečaji šolskega leta. Imenovana šolska spričevala more nadomestiti tudi vzprejemni izpit, ki obsega v obče iste predmete, kakoršne ima 8 razred ljudske šole. Šolnina znaša za vsako učenko 10 gld. na leto. vender more kuratorij pridne in ubožne učenke šolnine oprostiti. Učne knjige so v obče iste, ki so predpisane za slovenske srednjo šole. Na mestni višji dekliški šoli so naslednji predmeti obligatni: Veronauk, slovenščina, nemščina, francoščina, matematika, fizika, zgodovina in zetnlje-pisje, prirodopisje, odgojeslovje, risanje, gospodinjstvo in ženska ročna dela; neobligatni predmeti pa so: laščina, lepopisje, petje in telovadba. Podrobne učne načrte izdelajo v to naprošeni strokovnjaki, a šolski kuratorij jih potrdi. Neposredni nadzorovalni organ višje dekliške šole je kuratorij, ki ima poleg predsednika nastopne člane : po jednega zastopnika vlade, deželnega odbora in duhovščine ter šest zastopnikov občinskega sveta Ljubljanskega. Mestni zbor voli predsednika kuratoriju, zastopnika duhovščine v sporazumu s knezoškofijakim ordinarijatom in svoje zastopnike, po možnosti iz šolnikov-vešča-kov, ki so člani občinskega sveta, ali pa tudi izven njega. Poročevalec stavil je konečno sledeče predloge : 1.) Mestna občina ustanovi v proslavo petdesetletnice slavnega vladanja Njega Veličanstva presvetlega cesarja Franca Josipa L višjo dekliško šolo v Ljubljani ter otvori prvi razred omenjene šole sredi septembra 1895, tako da bode vts zavod že popo-len ob petdesetletnici 1. 1898. 2.) Šolskega odseka poročilo se vzame na znanje in predloženi statut se odobri, o.) Šolskemu odseku se naroča, da izvrši vse podrobne priprave, označene v statutu, osobito da sestavi s pomočjo poklicanih strokovnjakov podrobne učne črteže ter jih predloži in da stavi v zmislu poročila konkretni predlog o nastavljenju definitivnih učnih močij. 4.) Mestnemu magistratu se naroča, da sestavi načrt za priredbo stare bolnice za obrtni strokovni šoli in nemško petrazredno dekliško šolo, za višjo dekliško šolo pa da najame šolske prostore v kresijskem poslopji. 5.)Mest. zastopsklene,da se podasta dva strokovnjaka ogledavat jeden ali dva jednaka zavoda v natančneje proučevanje, kako ustanoviti višjo dekliško šolo in da o tem poročata enketi, katera bode sestavljala podrobne učne črteže. Kredit za to potovauje se dovoli iz izvenrednih stroškov. V podrobni debati o teh predlogih izrazil je obč. svet. dr. Tavčar željo, da se vzprejme mej obligatne predmete za višjo dekliško šolo tudi kak slovansk jezik n, pr. hrvatski, ki je za nas glede na tesno zvezo s Hrvati velikega pomena. Obč. svet. Sobic naglasa, da je za slovanščino odmerjeno toliko učmh ur, da se bodo učenke lahko bavile tudi z drugimi slovanskimi jeziki in literaturami, in da vsled tega ni potrebe, da se hrvaščina vzprejme mej obligatne predmete. Pri glasovanji bil je nasvet obč. svet. Tavčarja odklonjen, vsi predlogi šolskega odseka pa soglasno vzprejeti. Vsled predloga obč. svet. dr. Tavčarja izrekla se je šolskemu odseku za njega trudoljubivo delovanje glede ustanovitve višje dekliške šole zahvala občinskega sveta. V imenu stavbinskega odseka poročal je obč. svet. dr. Stare o kupnih ponudbah glede nekaterih parcel poleg podaljšanih KnaHjevih ulic. Stavbinski mojster Viljem Treo, kateri je nasproti muzeju že pričel z zgradbo nove vile, želi kupiti tudi stavbi nsko parcelo, ki se nahaja ob Tržaški cesti in podaljšanih KnaHjevih ulicah poleg že ograjene njegovo parcele ter je ponudil 10 gld. GO kr. za kvadratni seženj. Za to stavbinsko parcelo pa se je oglasil kot kupec tudi tukajšnji fotograf Landau, ki ponuja za kvadratni seženj 10 gld. 50 kr.; ob jednem pa se je izjavil, da kupi, ako te parcele ne dobi, tudi parcelo ob podaljšanih KnaHjevih ulicah poleg železničnega tira ter jo plača po 5 gld. za kvadratni seženj. Odsek predlaga, naj se prvoome-njena parcela proda stavbinskemu mojstru Treotu, ako plača kvadratni seženj po 18 gld. 80 kr., druga parcela pa fotografu Landau-u po 8 gld. 10 kr. za kvadratni seženj . Občinski svet vzprejel je ta predlog, ohjednem pa tudi dodatne predloge obč. svet. Za bukovca in G o g o le, da se v svrho pro-jektovane muzejalne zgradbe prvoomenjena parcela v prvi vrsti prepusti deželnemu odboru, ako plača kvadratni seže-nj po 13 gld. 80 kr. ter se podvrže pogojem, ki so veljavni za zazidavanje stavbinskega sveta ob novi Tržaški cesti. Obč. svet. Š u b i c poročal je o gradnji kanala mej vojniškim oskrbo val iščem in „Narodnim domom". Ker bode „Narodni dom" kmalu zgrajen iu se hode na sedanji mestni drevesnici že prihodnje leto pričela zgradba novega gimnazijskega poslopja, je potreba projektov a nega kanala evidentna. Občinski svet vzprejel je brez d« bate predlog stavbinskega odseka, naj se omenjeni kanal, ki bode 135 m dolg, zgradi še letos. Gradila ga bode firma Hruza in Kosenberg, ki gradi tudi veliki kanal, vodeč z Rimske ceste v Ljubljanico. Stroški za ta kanal znašali bodo 2198 gld. Vsled predloga obč. svet. P e t r i č i č a odstavile so se ostale točke z dnevnega reda Pred sklepom seje interpeliral je obč. sv. G o g o 1 a gospoda župana, zakaj se sklepi, glede reorganizacije magistratu ih uradov, storjeni v mestnem svetu meseca oktobra lanskega leta se niso popolnem izvršili in zakaj še niso vsi magistratni uradniki dobili dekre tov; nadalje, zakaj se neke disciplinarne zadeve tako dolgo ne rešijo. Župan G r a s s e 1 1 i «dgovarja, da bodo po gospodu interpelantu omenjeni sklepi mestnega zbora v kratkem popolnem izvršeni ; glede" omenjenih disciplinarnih zadev izvedeli so se naknadno novi fakti in se je preiskava zavlekla, ker se dosedaj niso mogle dobiti v te zadeve zapletene osebe; vender pa se bode dotično poročilo, ako se ne posreči dobiti dotičnih oseh, tako kakor je, kmalu predložilo občinskemu svetu v konečno rešitev. Potem se je ob 7. uri zvečer zaključila javna ter pričela tajna seja. Domače stvari. — („Fran Josipova višja dekliška šola v Ljubljani".) Kar so vsi rodoljubi že dolgo želeli, izpolni se v kratkem: že početkom prihodnjega šolskega leta otvori se višja dekliška šola v Ljubljani. Statut tega za vse Slovence velevažnega zavoda odobren je bil v sinočni seji občinskega sveta. Obširno peročilo o tem se nahaja v današnjem iz ves tj i o sinočni seji. Občinskim svetnikom in posebe gospodom, ki so z obilim trudom zasnovali tako vrli, osobito tudi na finančno stran ugodni načrt, izrekamo rodoljubno zahvalo. Lepše in trajnejše, kakor odpreti našemu ženstvu vire splošne višje šolske izobrazbe, ne more bela Ljubljana posla viti slavnega jubileja našega premi lega vladarja! S posebno gorkim čutom se pa spominjamo danes tudi slovenskega mecena g. Josipa G oru pa, ki je prvi z besedo in še bolj z vele-dušnim dejanjem navdušil tukajšnje narodne kroge za delo v ta namen! — (Volitev deželnega poslanca na Notranjskem.) Kandidat „Slovenskega društva" za deželnozborski mandat notranskib kmetskih občin gosp. Fr. Ar ko sklicuje za jutri, 28 t. m. volilski shod v Št. Peter v gostilni „Pri Reškem mestu" ob 4. uri popoudne. Želimo, da bi bil shod muogo- I brojno obiskan. — „Slovenpc" je obupal, da bi j zmagal njegov kandidat, zato je postal robat proti notranjskim veljakom, kateri niso dali, da bi se z ljudstvom igrali dva ali trije njegovih kaplanov. — (Občini Dervin in Doberdob) ua Primorskem podasta zahvalo pravosodnemu minister-stvu in višjemu deželnemu sodišču Tržaškemu za pravični ukaz glede dvojezičnih napisov pri sodišču v Tržiču (Monfalcone) Naj bi ju posnemale vse slovenske občine! — (Slovenski gledališki predstavi) bodeta ta meeec še dve, namreč jutri uedeljo dne 28 in v torek doe 30 t. m. Jutri ae ponavlja iz hrvatskega življeuja posneta narodoa ljudska igra „G r a n i č a r j i", ki bode brez vsacega dvoma napolnila gledal, šče. — (Slovensko gledališče.) Za tretjo operno predstavo v letošnji sezoni snu čuli včeraj „Prenočišče v Granadi". Prijetna in za uho lahka, a v resnici težko izvedljiva godba pri.t b la je dokaj občinstva v gledališče. Vse vloge so bile nameščene a lanskimi močmi. Gospića Leščinska je pela Gabrijelo z lepim uspehom, sosebno n. pr. adagio v duetu z lovcem, mnoga mesta v eoBemdu, obe romanci in dr.; z glasno pohvalo je bila sprejeta ne prva arija. Vender se nam vidi, da je Gabrijela, ki je pisana bolj za koloraturno pevko, premalostna za gospico LeŠčiusko; oje silni, krasni, a težki glas se ne more v sinočni operi nikjer prav rasviti. Za tako odlično dramatično pevko naj bi naša operna uprava poiskala tudi primernih dramatičnih vlog, recimo za jedenkrat: li-dlinijevo „Normo". — Lovec je pač za gospoda No Ili j a mehki visoki bariton najlepša vloga. Romanca, gracijozui duet z Gabrijelo, sosebno že omanjeo adagio in mnoga mesti iz arije v drugem dejanji pel je tako rado, da si jih lepših lahko misliti ne moremo. Gospod BeneŠ je bil dobro pri glasu in pel arijozni del svojega dueta z Gabrijelo ter arijo v drugem dejanji jako po h valno; v recitativih pa je nekamo preveč treuio-liral. „Pastirski* terce11 (gg. Vašiček, Rus in Perdan) izpolnil je v igralskem in pevskem oziru popolnoma svojo nelahko dolžnost. Zbor, mešani in posebe še moški v drugem dejanji, držal se je vrlo dobro. Orkester si je z ouverturo pridobil glaBno zahvalo, igral prvo dejanje dobro, drugo pa tu in tam malo omahljivo. Poskusi z raz-avetlilnimi efekti so se zopet ponesrečili. V obče smo opazili, du cela predstava, posebno drugo dejanje, ni bilo dovolj pripravljeno, čujemo, da je tudi za to veliko opero bila jedna sama skušnja. Tu pač ne zadostuje I Po naših informacijah krivda tu ne zadene nikogar posebe, nego osobito g kapelnik in zbor sta preobložena (saj se ob jedneui študira silno težki .Poljub" in imeli smo ta prvi mesic že tri igre s petjem, mej temi godbeno jako kočljivo Ni-touche!); vrhu tega je s pogoji za skušnje pravi križ, ker je oder le inalokedaj prost, ker zbor po dnevi nima časa itd. (J- je vse to tako, potem, mislimo, bilo bi treba vender kij ukreniti, da naša opera obrani svoj lepi renome). K. — (čedalje lepše.) Sijajni uspeh Piranskih izgrednikov je navdušil tudi Koprske ireden-tovce, a okolnost, da Piranski orožniki nikomur nič zalega niso storili, je Koprčane vspodbodel, da so tudi uprizorili večjo demonstracijo. Po raznih hišah je bilo z velikimi črkami zapisano: „Dvojezičnih uapisov nečemo. Samoi talijanske hočemo, kakor v Piranu." V sredo zvečer so se začele demonstracije. Orožnikov je bilo spet premalo, da bi bili mogli vzdrževati red, nikomur niso nič storili, le dva po-balina, ki sta hotela zvoniti plat zvona, so prijeli, a na povelje političnega komisarja zopet izpustili. Komisar je to ukazal na županovo zahta vanje, češ da pride drugače do boja. Lepe razmere, kaj ne? — (Celjani pa znajo!) Tisti revni listič, ki izhaja v Celji na troftke dra. Foreggerja in ki kaže v vsaki številki, kaki duševni reveži so zbrani okolii njega, je seveda izvedel tudi za primorske homatije in se siluo poteguje za Italijane. Pričakujemo, da bodo Italijani vedeli to podporo Celjskih Germanov ceniti in da se bodo pokazali hvaležne. Omenjenemu Celjskemu lističu bi bilo najljubše, Če bi mu poslali nekoliko petakov, da bi zamogel izpolniti nasproti naročnikom prevzete dolžuosti. Toliko pa je Celjska podpora že vredna, kajti pisana je čudovito energično. Pisec je meuda čisto pozabil, da šteje v vrsti somišljenikov mnogo c. kr. uradnikov. Ko je konstatoval, da stoje „die Windischen" na kulturni stopinji sibirskih domorodcev in da se nstreže vsaki njihovi želji, se čudi, da zahtevajo ljudje, oaj Italijani in Nemci ljubijo Avstrijo ter svati merodajne kroge, naj se e Italijani ne šalijo, češ „die haben geradeao wie die Deutschen noch ein anderea Hhus ausser Odterreieh". Ali razumete to, gospodje ua Dunaji? Sicer pa opozarjamo štajersko sanitarno oblastvo na ta list. Pred kratkim je priobčil neko pesem o Olju in o koaliciji — zgrešil jo je neki Prod — in veliko čudo je, da vsled te pesmi ni v Celji nautala kolera. — (Poročil) se je v Gradci naš rojak go pod Štefan Ferlan (rodom iz Žtov) c. in kr. st'it-nik-rafunovodia 7. pe£polka z gospice M Plober-gerjevo iz Giadca. Čestitamo! — (Neznanega mrtveca) našli bo danes opoludne v n?kem jarku v mestnem logu Ljubljanskem. Dotičnih bil je okolu 40 let star in dobro opravljen. Po opisu soditi utegne biti mrtvec, ki je vsaj 14 d'»-j že moral ležati v jarku, identičen z izginulim knjigovodjo tukajšnjega trgovca Adolfa Mi-kuža, Kan 1 lin Arkoftem. — (Nova industrija.) Č-^ška firma H uza in Rosenberg v Pragi, ki se bavi z izdelovanjem cementnih rečij in izvršuje razne betonove stavbe, bo začela cementne cevi (beton) izdelovati v Ljubljani. U (.ena lir mu, kstere lastniku sta oba rimskokatoliške vere, se bavi epecijelno z betonskimi zgradbami in gradi s daj v Liubljani razue kanale. — (Držav ua subvencija.) Poljedelsko raiuistergtvo je dovolilo kmetijski podružnici v Št. Jarneju za rigolovanje v novih amerikanskih titnih nasadih državno podporo 200 goldinarjev. — (Učiteljsko društvo kranjskega okraja) imelo bo svoj občni zbor dne 2 novembra popoludne ob 2. uri v Kranji z navadnim vzporedom. — (Ponesrečil) je pri streljanji s topiči Matej Papler iz Železnikov ter so ga morali prevesti v Ljubljano v bolnico. Vrat in obraz ima ves oamojen ii zatekel. — (Delavsko bralno in pevsko društvo v Mariboru) priredi v nedeljo dne 4. novembra s prijaznim sodelovanjem tamburaškega zbora Mariborske Čitalnice koncert. Vspored je jako zanimiv in raznovrsten. Koncert se bo vršil v dvorani hotela „Nadvojvoda Ivan". Vstopnina za delavce 20 kr., za druge 30 kr., za obitelji 50 kr. Začetek ob 8. uri zvečer. — (Zrele j a g o d e.) Blizu Luč na spodnjem Štajerskem so te dni našli v gozdu popolnoma dozorele rudi čo jagode. — (Goriški .Sokol") priredi svojo prvo zimsko veselico bodoči mesec. Tamburaški zbor se je pomladil z nekaterimi novimi člani. — (Nesreča ua železnici.) Na progi južne žeiezuiee Št. Peter R^ka je povozil v tunelu pri Kilovčah čuvaja stružnice št. 7 Frana Kahne ta včeraj ponoči vlak in ga poškodoval tako, da je Kahne umrl proti jutru. — (Svoji k svojim!) Opozarjamo na današnji ins-uat „Rojauskega posojilnega in konsumnega društva v Trstu", ki ima svoje bogato založene prodajaluice v Trstu in pošilja blago tudi po pošti in po železnici. Ceniki in vzorci se pošiljajo na zabtevanje poštnine prosti. Naj bi vsi podpirali domači zavod, da bo vedno krepkeje razvije. Prilog« ..Sloveaskemn Narodu« St 247, đnć 27. oktobra 1894. Vabilo. Da se predstavim gospodom volilcem za dopolnilno deželnozborsko volitev v sodnih okrajih Postojina, Senožeče, Bistrica, Logatec, Cerknica in Lož, sklicujem volilni »liotl na dan 28. oktobra 1.1. ob 4. uri popohidne v gostilni „Pri roškem mestu" v Št. Petru na Krasu in vabim naj uljudne je k obilni udeležbi. Postojina, dne 2G. oktobra 1894. Fran Arko. Darila: Umlnifitvu nafiega Hala bo poslali: Za .Narodni dom" v Ljubljani: Vesela družba na spodnjem Rožniku v gostilni g Čada 4 krone, nabral g. Ivan Vernik. — Živeli rodoljubni durovalci in njih nasledniki! Razne vesti. * (0 profesorju Saharjinu) čegar ime se poslednji (as toliko imenuje ob bolezni ru ekega carja, se poroča, da k njemu romajo v Mo kvo bolniki iz vse Rudije. Prcfcsor Saharjin je majhen, boleheo, čmerikav in jako nervozen. Vsled neke operacije ima jedno nogo krajšo in šepa. Z* vizito se mu povprečno plačuje po 100 rubliev, ta honorar pa zasluži vestno. Ostaja po več ur pri bolniku in ga natančno preiskuje, mej tem pa zamišljeno hodi po aobi in zoblje bonbone, ki mu jih nastav>jo po mizah, poznavši njega slast zanje. Mož, ki ie bil pred 40. leti a romsšk dečko, je danes večkratni mi lijonar. Jedina njegova hči je soproga bivšega nje itovega Ksstenta. Predno je Sabarjin dovolil, da ga hči vz»me, je natanko preiskal snubčevo zdravje. * {Verdi se hoče odpočiti.) Sotrud-niku francoskega lista „Gaulo's" se je izjavil Verdi, da je BFnIsti-ir njegovo poslednje glasbeno delo in da ne bode več pisal nobene opere, ker ima naposled pravico, da se odpočije. * (Kolesarski športna italijanskem d^oru.) M lanski kolesarski list poroča, da vgi italijanska kraljevska obitelj goji že nekaj časa bieikliSki šport. V rezerviranih drevoredih kra ljevake palsče v M-.nzi h.> vidi kralja, kraljico in prince čestokrat na angkSkih hickl h. Kralj je posebno vztrajen vozač, kraljica vozi jako elegantno in živahno. Prekosi pa jo fte princezinja Latic ja, ki je nedavno zarad javnega vozarenja se zamerila kralju Prestolonaslednik in ostali princi prirejajo mej seboj tekmovalne dirke. * (Staro Jeruzalemsko ozidje.) An gleški arheolog dr. Blis, ki po naročilu društva „Palestine ExplorBtion Fonda" vodi izkopavanja v aveti deželi, je nekoliko čevljev pod zemlio pr šel na sled staremu jeruzalemskemu oz d u Našel je temelje treh velikih atolpov v in jedna vrata, katerih prag je še videt . Ta prag je štiri čev'j* nad tlakano cesto, ki je tu vodila skosi vrata. N žje našel je prag druz h Še starejših vrat. Književnost. — »Slovanska knjižnica'. Snopič 28. je izšel z naslovom „Petdesetletuica rojstnega dne slavnega pesnika S umna Gregorčiča 1844 — 15 oktobra — 1894. z dodano izbirko domoljubnih njegovih pSaipij". To je lep spomin na petdesetletnico dič nega našega pesnika. Nabrane so v kiaien verne domoljubne pesmi Gregorčičeve, ti biHeiji poezje, ki morajo ogreti srce in rnzvn^ti kri vaškemu, kdor še količkaj čuti za svoj narod, vmes pa so razvrščene še nekatere druge pesmi, t ste, ki so p istalu najpopularnejše. V uvodu je pisatelj zbral, kar se je za karakteristiko pesnika in o prsnikovciu Življenju pisalo v raznih listih in dodal j ■ tudi prelepo Funt-kovo pi'sem, katero smo v prt d večer Gregorčičevega rojstnega ilui natisnili v našem podi stku. Prav od srca želimo, da bi ne bilo slovenske h t'o. slovenske druž ne, v kateri bi se ne nhha al ta suopič bSlo vauske knjižnico". Goethe je nekoč E<:kerm:ionu ti ž I, da narod njegovih sp;szua in da zajema iz mlake„kadar je žejen. V nas tega ni treba več. Ba gatelna c-na „Sovuoake kuj žilice" oun.geči vsakomur, da si nabavi ta snopič. — „Po potnik*, g!as:lo „Ztveze slovenskih učiteljskih druStev", ima v št 20. naslednjo vsebino: Sveta jeza; — Tretja deželua učiteljska k 08. oktobra 1894. Drugikrat: Priljubljena hrvatska narodna igra: Grani6ax*ji ali Žegnanje (proščenje) na sv. Elije dan. Izviren ljudski igrokaz h petjem in plcHnin v trclt delih, Hrvatski sjmn.i! Josip J-Velidenreich. Narodna Rudini od J. Po-korrivJH. Poslovenil Dirigent j». prof. (»erbie K« žiser g. Diiigotin Freuoenreioh*Veselio. V tretjem dejanji narodni ples „kolo". 1'rhieil in vodi ga g. režiser Freudomcich. Kostumi iz Zagrebškega nar. dež. gledališča. Začetek točno ob '/»N. uri, konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi avira orkester slav. c. in kr. pošpolka št. 5J7. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bo v torek, dne .'tO. oktobra t. 1. Blagajna se odpre ob 7. uri zvečer. B/. iir9 gld, dne 2. novembra in 7. decembra v Radovljici« Prodaja starega papirja. Pri glavnem davčnem uradu v Ljubljani se bode prodalo dne 30. t. tn. ljutraj ob 9. uri na lavni dražbi kakih 430 kili gramov sUng.i papirja. Meteorologično poročilo. 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm, Tempe rat ura Ve-trovi Nebo Mo-krina v in m. *i 7. zjutraj <2tH M. 188° C nI. jzh. obl. O 2. popol. 7286 is, 180« C sl. jng jasnu 0*00 sa. (P !>. zvočer i 30-51 tat. lit' C si. j/.ll. jasno Srednja temperatura 14•4°, za 5*8' nad normalom. borza du»i 27 oktobra t. I. Skupin državni dolg v notah . . . . . yo gld. 3r> kr. . . mi . '25 | . . (28 . G5 . . 98 „ 15 fj Of»erska zlata ronta 4°/0 .... . . 122 , 10 Ogcrska kronska ronta . . . 70 avfltro-ogersko banane delnico . . . . 1028 g _ 40 Ltondon v ista......... . . 124 , ;jo Nemški drž. bankovci za 100 mark . . «1 . 02'/i 20 mark.......... . . 12 „ 21 20 frankov......... 20»/, . . 45 , 85 C. kr. cekini........ . . 6 « 80 M Sorodnikom, znancem in prijateljem javljamo tnlno vest. da |o i»> Sa iskreno ljubljena hčerka, osin mn sestra H e s i k a B 20 let. \eoraj r
  • o t ^ a Z — & — i_ il a ■- • « — jfi ** S iS JE a M "5» M * 2 ■= >o o :> •o GLAVNO SKLADIŠTE najčistije lufnt KISELINE kateri je k<»t zdravilni vrelec Je več sto lot na dobrem glasu v vaeh boleznih odstotkov uplačane premijo. Rjzven toga povrne družba zavarovancem svojim v*** nabrani dobiček, s čimer so uplačane premije obrestujejo z okoli a . obrestnih obrtvsf jj (ir>y— ih) Glavna reprezentanca v Trstu. Glavni zustop v Ljubljani Primož Hudovernih Kolodvorske ulice št. 18. C. tr. glavne ravnateljstvo avstr. M feltnlt Izvod iz voznega reda ^el*t3t"vn..*g-ci. ocL 1., olrtolora. 1834 NnBto|>no omniijprihajal O In oiOmjiOnl C-ml ■-.•.!•.. r-iil «•> \ *rfrt't}'frrtijntJeeit>i času. HrortnjoovropHlti k&* jo krajnomu iasn v Ijjuh Ij'i.H i« 3 minuti u.aprej. Odhod lz LJubljane !ju2. kol.). Oh IV. url S min. i>o nočt faehnl vlak v TrhH, Pant&hnl, RHJnk, Oo lovoo, i.' fi-■ '.". I.julino, čer. Solzt>ial T Ahhboo, In.-hI, Gmuii- don, Solimamd, I.rnil-Oimtoln, Zoll na jozen«, Stnyr, Line, Tlnrfejavlep, 1'Uonj, Marijina vara, Ktfor, Karlovo varo, J'ranoovo Tare, Prago, I. ijmijo, Dunaj vin Anmtotten. Oh ti. uri 7 miti, sjulntl muiiiini vlak v Novo nicalo, Ko&ervjo. Ob 7. uri tO min. gjutrnj osobni vlak ▼ Trbii, rontftMl, Ooljnk, Oc I '.i-.-, ;-' r .m. -■[!■■ r. ■ • 11-, Ljubno, Dunaj, če* BaUtbftl v .SuliiOKrad, Dunaj vi.'. A 11' ■ t 11' 11 . Ob lt. uri -ti t/i i m. tlojutlutlne moHRtii vlak v Novo incito, Kočovjo. Oh 11, uri /i O min. oiiohnl vlak » Trbli, Fontaliol, Hcljftk, Culovoi:, Ki iii/.oiiBUmte, Ijjubiio, Sulzttial, Dunaj. Ol> 4. uri 11 min. jtnjmlttitne onottnl -vlak v Trlili, Holjak, Oclovnc, IjJiiIjiio, čoi Hol/.tlial v Sohio^rail, IiOuil-Oaatoii), Zrli u* jozuru, luo-rjioit, Br';«nlo, Ourlh, Genovo, Parli, Stoyr, Lino, Gmunilon, Inchl, l'i. 11 j ■.,. , . i . •.•!.:, Marijino varn, Kji r, Francove vara, Karlovu vare, 1'ruKo, IiipuUo, naj vl» Amatntton. Olt S. uri o" min. r;n/f»rj meriuui vlak Iz Kočovja, Novoi?a mosta. II, uri '-' 7 min. tlnjiolurtne osobni vlak a Dunaja via Arnstetton, Dijisijo, 1'r.tKO, Kranoovih varov, Karlovih varov, K^ra, Marijinih varov, l'lr.ti)a, Iliulcjovip, S'.i.....ir.\-'.-., Dinoa, Sti-j-ra, Parita, Gonove, Curilia, Bnnun. :!.► na )>>.*.cni, O.'.:.!oiria, Iijubuega, Oolovua, l.ifiiza, Vuntalila. Trhiia tU. tiri 40 min. jivjmiitit»i« ntiMll vlak iz Koćovjj, Novega mosta Ob -J. uri 4H min. popoHidttim Mafaul vlak a Duuaja, Ijjubuc^a, S« l/.t»iatn. Hiljnka, Olov.'a, Fran7.011 «.ri'et«, 1'outabla, Trbiža. Oh S. url ,V4 tnin. zvrrt-r nie* mi vlak iz Kočevja, Novoga Mosta. Oh U. url VI Nafta. MMfctr oacbui vlak a Dunaja pruku AinBtuttona Ib Ujubnogn, lloljaka, Colovca, I'onlabla, Trbiža. (lt, 1 7. *. fl. tO. Vb a. „ 6. , i* Odhod li LJubljane (đrt, kolj uri »»itn tjutrn) v Kamnik, n n i>»j'olutine „ „ n BO „ »večer m „ IO ,, Kvvcer „ 1, nI. li. ■ i viak le oktobra me- seca ob nedeljah in praznikih.) Prihod v LJubljano (drž. kol.), uri SO min. *)utrn) i« Kamnika. , „ IS „ ,l„;„ilii,ln. , „ (4-24ft) .» HO n WrVr „ „ ... n ."."> n zvečer „ „ (alodiin vlak le oktobra ino- accaob nedeljah in pramikih.) ^*sSb*»»a1>sfj * ,|.^^»rf.»*»d|i»^»**^..a.*»»***y I V citranji S po metodi Huberja in Ensleina, kakor tudi po 4j veaki dragi poljubni metodi poučuje Josip Petritz Ispralaol uf.itolj (968—-9) na Kongresnem trgu štev. 5, I. nadstropje, j j ,€\VS. STI?OJl ZA P0LJEDELSTVO!\> po n.ijn.tjlii cenaii pod"najvaoilnrj4imi pofloil pošilja pod Jamstvom b na poskusnj«. lm!K JO. II E L I. K It. DUNAJ |in cenati po I ■ /Jt i^j -"{■ ■•«»1« llsitnraat 191 »Irinl obnial <»IU » rt« v-VV-ii - v* m b»»1»md |»tlta » »ktiviaj* Uk.j luloai £V] nptOinld m lili), ^-»»v .... .,3-" * ■' \U (333—17) Odlični zvedenci vaeh dežel so na zdravilstve-nih. razstavah v Londonu, Parizu in Genevu kot razso-jevalci izloženih preparatov tinkturo za želodec lckfirjn G. Ficcolija v I*jubijani h raslno diplomo in zlato svetinj« odlikovali. Te od-luciijiK odliko so najboljše spri« «> val o že od nekdaj znanega dijetetirne/^u sredstva, katero krepea in zdravi želodec, kakor tudi opravila prebavnih organov izborno pospešuje. Tu tinkturo za /Plodeč razpošilja izdelovateli O. Ploooli v Ljubljani proti jmv/i't; u znn^ka. Xaboj po 12 stekl. za 1 gld. 36 kr.; po -V» stekl. za 5 gld. 26 kr. (zaboj telita 5 kgr.). I'o.štnino placa vedno tiufnfnik. (5BtHl8J L EIC H T LO S LI C H E R CACAO /.,.,'. I K° .'00 T/i , r f N »(..!•• 1 -ilt • meblovana soba nc dnje Itako j v iiMfem v siii«l«'ii(ov«Uili ulicali ŠttBV* 'J% 11. UMilntropJe. — Več izve se istotain ali pa v iipravništvu ^Slovenakogn Naroda". (1059—i) ILoža (1215—2) sc odda za Jedcu dan t tednu. Kje? pove iz prijaznosti upravništvo „Slov. Naroda". 30 gld. na mesec kot postranski zaaluZek in visoko provizijo si lahko pri-slnži vsak, kdor ima uiuo^o poz'innstev, i vzprejemanjem naročil na patontovane predmete, ki se v vsakem okraju orav lubko specajo Ponudbe s pismeno znamko za f> kr. Frm-ii l*okoruv-iu v Pravi, 1131—H. (11G0—3) "V torels: se začne italijansk tečaj katerega so lahko Xe jednu oseba udulcžnjo. Za (Ivo uri pouka na toden znaSa nagrada Jeden goldinar uicftečno. (12'^0) Poljske ulice št. 14, I. nadstr., na desno. Trgovsk dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, želi nastopiti službo najraje kje na deželi. Več pove* iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda". (1211—3) V kolodvorski restavraciji se bode v nedeljo dne 28. oktobra kakor tudi vsak sledeči četrtek in vsako nedeljo točilo toli priljubljeno CSpatenTorSL-ia.). Nastavilo se bode ob IO. ari dopoludne. Proseč mnogobrojncffa poseta z velespoštovanjem (1213—2) restavrater. Tinct. cliinae nervitonica comp. (Prof. dr, Lieber-ja eliksir za okrep-čanje živcev.) Pristen Hanio z vniHtvcno znamko križ in sidro. Prireja ae po predpisu v lekarni MiaKsa Fanta v l*ru|t*l. Ta prupnrut znan jo *o mnogo lo: kunaj, Stetans-platf. Zaloten: lekarna Alfred J Eggbr, Celovec; v l.;nl») jatiNliilt lekarnah in po večini v vseh drugih lekarnah. (1135—2) Ov<^vOvv\>vvWvv^vVCv^^ j Ferd. Bilina & Kasch \ V I >J u 1» Iju n i S priporočata svojo dobro asortirano zalogo vsoh vrst I pristnih ruskih Št. Peterburških jgaloš iz gumija. S Visoke nepreiiiočljive I čevlje za sneg za gospode in gospe. g Čevlje za telovadbo j za gospode in dečke. (1191—2) Vozd! listki t Set. inerike j r (6~43) nizozemsko-amer i šk i parobrodni družbi. I Kolowratring 9 Tv Weyringergasse 7 DUNAJ, j Vsak dnu odprava z Dunaja. 54 C8-D 34 ^IG7 W3 Koncesijonirana posredovalnica služeb v Oradiščl št. 3 priporoča veliko izbčr poslov vsiihr Itn-tofirorij©. — Za mnogobrojen obisk prosi (1195—2) Terezija Novotny, Prodaja posestva. Iz proste roko se proda polovica lepega, jako rodovitnega, v ravnini ležečega posestva pol ore od župnije Ritke blizu lirslit^n (Dolenjsko), ki obstoji iz hiše z dvema hlevoma, dvema sviiijako.ua, podom, kašco, senico za slamo, vozanim kozolcem in čebelnjakom. K hiai spadajo trije sadro vrti, vo6 lepih in velikih njiv. ki leže vse naokolo (največja teh nji V je tolika, da se lahko 15 mernikov pšenica vsej«), in dva dela hoste, od kojiO jeden meri fit.iri orale. Vse to ho proda za »OOO |{ld., od katere kupnine bo treba plačati tak >j dve tretjini, za tretjino so bode počakalo tako dol^o, dokler jo bo kupec hotel sam izplačali. — Več se lave na po* t i im Kaki pri Kr!šk«-in. (118« -;ii Na Lavercl se dobivajo vsako nedeljo sveže krvave, riževe, pečene in mesene klobase (domač lvs«lolol<). — Za mnogobrojen poset prosi (1196-2; I£I«,rol I^eiic-o. I Kwizdina protinova tekočina. 1 Mnogo let sem preskušeno n bolesti ute-šujoče domače sredstvo. Jako okrepou* joče. če so ž njo drgu pred vaško v«*Hko touro io po vsaki tuiiri. Ctn* 1j1 stt-kle-nici avat. velj. gld. 1'—, steklenici avstr. velj. 60 kr. Olavnn caloKit: Okrožna lekarna v Korneuburgu pri Dunaju. Dobiva se v vseh lekarnah. Paziti naj se blagovoli na varstveno znamko i t j zahteva naj se izrecno ("JliJ—11) \mT2JimiWm^' Kwisdina protinova tekočina. Zimske rakovice najboljšega izdelka in sicer irlae»i>-roltovlee m podMivoni in brez iijjegt*., iz l»HrvitMtc»ga uniji«, Ui Ne da prati* bel« za »ojrtiti-, tkan« in pletene v vseh velikostih. ;1192— 2) Najnovejše kravate 86 dobivajo v lepi in veliki izberi pri Ferfl. Bilini & Kaseto tt X_ij\^"blja.n.I. Zahvala. Gosp. pl. Trnk6czy-ju, lekarju v Ljubljani. S tem Vas danes prosim, da mi blagovolit« kmalu puHlati 1 1 škatljic .,sol»iiega pritliti" po :tO kr. in dve Hteklenici ..mliiic vode*' po 5o kr. proti poštnemu povzetji. To potrebujem '/ase in za svoje sorodnike ter bom ta zdravila kar moči priporočal vsakemu človeku. Teh zdravil posluževal sem se vedno tudi v Ljubljani, bivajoč Se v trgovinskem uciliicj pri Mahru, ter ja »<• zdaj rabim, ker sem sprevidel, da so ista istinito izvrstna Val je v o (Srbska). Z ve'espoštovanjem (iio4—3; Hv. K. Godfevac Vse medicinično-farmacevtične preparate, specijalitete itd., dijete-tična sredstva, homeopatična zdravila, medicinična mila, parfumerije itd. itd. itd. priporočajo in razpo&iljajo na vse strani BVeta lekarniške tvrdke Ubald pl. Trnkoczy, Ljubljana, Kranjsko. Viktor pl. Trnk6cz7, Dunaj, Margarethen. Dr. Oton pl. Trnk6czy, Dunaj, Landstrasse. Julij pl. TrnKćczy, Dunaj, Josipovo. Vendelin pl. Tmkćczy, Gradec, Štajersko. Išče se stanovanje obstoječe Iz 3 *ot» n prll Iklino z rinem 15. novembra. (1206—3) Ponudbe upravniStvu ^Slovenskega Naroda*. Surovo maslo oziroma surovo maslo za čaj, maslo, fina smetana za kavo, sir in skute, sveže mleko so dobivajo VNitk dan aveze v prodajalnici v semeniškem poslopji ILdST' nasproti sadnemu trgu. "»lAI Mojim velecenjenim kupovalccm izrekam za dosedanjp zaupanje svojo zalivalo ter se jim najbolje priporočam z zagotovlom, da si bodem vedno prizadevala njih željam in zahtevam v vsaki-m oziru popolnoma zadostiti. (1190-2) Z velespostovanjem Jera Lipovšek. 2 Na DajnoTejil in DSJboljIi način % 11 TBl t - i IM' (1180—4) ustavlja brez vsoikih hidočin ter opravlja plombo* '1 v»n|a in V ve tubne <»">eri»H |«'. — odmranjuje 4 ■«»iiue i> *■<*• vi >> »■ z usmrte nje m živca J zobozdravnik A. Paichel, t pole^ čevljarsko^H mosta, v Kiihler-jevi hifti, 1. nadstr. J Najboljše V4IŠ«'i lo svrlži! Fernolendt voščilo za čevlje. Ces. ki al j. dež. pri v. tovarna utem. I 1835 na Dunaj i. To voščilo brez galice (vitrijoht) se lepo črno sveti tor vzdržuje usnje trpežno. == Povsod v zalogi. =^= (204-7) Zaradi ponarejanj naj M pazi natanko na moje ime St. Fernolendt. -«hi Pustni pakHi. katerih vsebina (4 kilo voščila) je sur-liiann, pošiljajo ne za poskusijo poslane prostu po 1 gld 80 kr na vsako pustno posluju. Največjo zalogo s pravim zlatom krasno pozlačenih liagroluiil |t)tQf (l092-o) ima v Ljubljani Albin Ahčin v Gledaliških ulicah, blizu frančiškanske cerkve. Ceniki s podobami se brezplačno razpošiljajo. ml ■ »8888880808888« Odrezki in ostanki **s VsL k na eii JetteiiMko in mlniMko dobo I»91 05: za popoln* obleko Siiun: gld. 4*86 Zli .su k IIo iz lodtlH SHUIO „ S y.ri za zimsko nuknjo sum o , 4 80 za salonsko obleko sjuuo „ 780 za menčikov samo ... „ 4'*2f» moduruo in dobro blago, tUdI najfinejšo kakovosti, spcoljali-tote suknent'gH blaga za utra puee,lodn>i M lovce, triootS in tmk-lu-iii-mi bl«ga za damske obleke ceneje nego kjerkoli. Pošilja se proti povaetju ali pa če se poprej pošlje denar. JaniMti o : Povračilo kupnine, če komu knj ne In Ugajalo. V*«rol: (9.0--10) Zastonj in poštnine prosto. D. Wassertrilling IrgOTtfl s suknom Boskovvitz blizu Brna. TImoć priznaulo. Prej Geba. Fran Čuden Prej J. Geba. urar v i J ii 1» ljami. Glavni trff&t,90 priporoča si občinstvti ler posebno pieč. duhovščin svojo bogato zalogo švicarskih žepnih zlatih, srebrnih in nikelnastih ur, stenskih ur z nihalem, ur budilnic, verižic, prstanov, uhanov (lso-nj in vseh v to stroko (.padajočih stvarij |»«» na|-n:/jiii utrnuli« Popravila izvršujejo se natančno pod poroštvom. — Zunanja uarodila se hitro izvršujejo po pofiti. Ceniki bo vedno na razpolaganje zastonj in franko. Fran Kaiser, puškar Ljubljana, Šelenburgove ulice št. 6 priporoča svoj o veliko z»logo orožju za lov ln osebno varnost, streljiva ln potrebščin za lovce. Speoljalltete v ekspresnih puškah iti ptić ari cah katere sam izdelujem. Popravki se izvršujejo v moji delavnici. , 1r Pohištvo za kavarno! deska za karambol, napojna miza, razne druge mize, stoli, posodje i. t.d., se dobi najceneje. Kje? pove iz prijaznosti upravniStvo „Slov. Naroda". Vinska klet se ^^""^^Tb JOSIP CERNE v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 2 priporoča slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo zlatih, srebrnih, tula in dr. žepnih ur iz najimenitnejših tvornic, kakor: Longines ad Fraiicillon v Švici, Scliaff hausen, G-lashtttte in dr. Koledarske ure z in brez luninih spremen: Dunajske ure na nihalo, budilnlca in vsakovrstne ure za domačo rabo. [Ly Poprava izvršuje točno in po primerni oeni. *1»UJ (ioeo-6) Za vojake in dijake znižana cena! U —isjff—ts b Gfc.v—vfev <(B > mra^ **ajnovejže v hožiihovini |g Nagrobni venci s trakovi od najocnejiih do najfinejših: dalju Islz o ž ul Ici. o i n. o čepice, mufe za otroke in gospe, najnovejše v £ a ni h urah po najnižjih, cenah priporoča Karol Recknagel Glavni trg št. 24. (ms-6) 13 l^^lt^ Največja izber vencev bbbbbbbb*k (788—15) p-aškar v Ljul>lJ«.oi Židovske ulice it. 3 svojo bogato zalogo vseh vrst orožja in lovskih potrebščin kakor tuđi puške ln samokrese lastnega Izdelka. tHf- Vsa t njejrovo sirsko spadajoč« dela ss isvrAaJeje Ista« fa p* naj arij I eesi. -njsnj L. Luser-jev obliž za turiste. Veliko priznalnih pisem je na ogled v lavni razposiljalnici • L, Schvvenk-a lekarna 3) Meidllng-Dunaj. satno, c'p imata navod in arstveno znamko in podpis, zraven; torej naj se pazi vredne ponaredka. Pristen v Ljubljani t Jon. Mayr, J. Šwohoda, U. pl.Trnkdczy.G.Piccoli,L. Grečel; v Kutlolfovem S. pl. Sladović, F. Haika; v Kamnika J Močnik; v Olovci A. Egger, W. Thurinwald, J. Bimba-cher; v Brezah A. Aich-inger; v '1'ru.u (na Koroškem) C. Menner; v Bel|nku F. Scholz, Dr. E. Kumpf; v Gorici G. B. Pontoni; v Wolf»-b«>rgn A. !lut!i; v Krnili i K Šavnik; v Kad-gonl C. E. Andrien; V Idriji Josip VVarto; V Itauovlflcl A. Roblek; v Olji K. (Jela. i% &i ,u) :.':)(*, (X\fh~, f Restavracija „Pri Zvezdi" cesarja Josipa trg. Velik zračni vrt, stekleni salon ln kogljisčo. Priznano izvrstni« jedi in pijače in skupno obodovanje. F. Ferlinc, restavratfir. It Ak. >k a*. Ak. A aK Uran & Večaj ► A Ljubljana. Gradišče št 8, Igriške ulice st.3 P 4\ priporočata p. n. čant. občinstvu svojo ^ ^ veliko zalogo vsakovrstnih k 4 pečij in glinastih snovij k a kakor tudi ^ ^ štedilnikov £ a in vseh v to stroko Bpudajočih del po nizkih cenah. Zajamčeno pristni kranjski liter po gld. P20 iu medonovec liter po gld. 1.—, ki ga priporočajo zdravniki, pri (21ti) Oroslav Dolencu tr.ovlna z voiCanino In medom LJubljana, Gledališke ulice IO. co»oo»qo»oCJo«o: f n^E- IS^.^TT'KC n 11 (Viktor KmiiiIi (27) I ,j ut>l |a mi, ^litri |in tx*<£- 1 priporoča veliko zalogo oprem za kro« š jace in čevljarje, beloprtenega blaga in r pedvlek. bombaža in ovčjo volne, preje za vezenje, pletenja, šivanje iu kivlji- I čanie, tkanega in nogoviiarakega blaga, )-predpasnikov, iivotkov in rokovic, po- 8 zamentirskega in drobnega blaga, tra- I kov, čipk in petljanj, čipkastih zavea in [ preprog, umeteljnih evotk in njih delov. £J ------r^ir^ ^*>r>i ^»1^----; i tT J. J. NAGLAS /S?,. tovarna pohištva v LJubljani, Turjaikl trg it. 7 in :) Gospodske ulice (Knežji dvoreo). Zaloga jednostavnoga in najnnejega lesenega in oblazinjenega pohištva, zrcal, stnigarskega in pozlatarskega blaga, pohištvene robo, zaves, odej, preprog, za-j3 stiral na valjcih, polknov (žahizij). Otroški vozićki, železna in vrtna oprava, ne- S pregorne blagajnice. (35) s&. KUisrsT Ljubljana, Židovske ulice št. 4. Velika zaloga obuval ,;t3) "lastnega izdelka za dame, gospode in otroke je vedno na izburo. Vsakeršna naročila izvršujejo se točno in po niiki ceni. Vse mere si; shranjujejo in zaznauienujejo. Pri zunanjih naročilih blagovoli naj se vzorec vposlati. r bb«»*bbb^«S**bb«**bb*>*SsbV Josip Reich P»>l ž Poljanski nasip, Ozke ulico št. 4 ' I priporuča čast. občinstvu dobro unjtuio ♦ kemično spiraluico ■ v kateri se razparane in nerazparane ■ J moške in Zunske obleke lepo o£edijo. J ■ Pregrinjala vsprejino se za pranje in ■ cretu v poharvanje. V barvanji vspre- m jema se svilnato, bombažno in rae&ano blago, l'.urva se v najnovejših modah. ! ie«S»essl«>« (39; HENRIK KENDA ^ v Ljubljani. Najbogatejša zaloga za Šivilje. (34) G. Tdnnies v L,]ubijani-Tovarna sa stroje, telezo lu kovino-livnloa. Iideluje kot poiolnioai: vsa vrste strojev za lesoroznloe in žage. (21) 1'nv/niui" aelo naprave in oikrliujs pnroHfroJe in kotle po nkjboljii lostari, shiiiijni. turbin« iu votlim ktilt^nh. Maksimilijan Patat-ova naslednika F. Jflernlim «*> IIoiicn v Ljubljani, sv. Petra cesta it. 32, ali pa sv. Petra nasip it. 27 priporočata se p. n. občinstvu za ženske iu moške obleko, razparane in rele, iate se lepo o£e«lijo; vzprejemata vsakovrstna pre^rinJHla, svilnato robce in trakove za pranj« in |»ol»urvauJe9 kakor tudi svilnato, homnatuo in mešano blago vseh barv. Obleka se {'Isti, pvre in barvn hitro, dobro in po nizki ceni Podobe umrlih urednikov „Slovenskoga Naroda" (Ant.Tomšič, Jos, Jurčič, Ivan Zeleznikar) dobivajo se na Icstrtori-petpirji tiskano komad po 20 kr. v „Narodni Tiskarni1', pri gospodu A. Zagorjan-u in pri družin knjigo-tržcih. J. Kunčič priporoča p. n občinstvu svojo izAelovalnico soda-vode j Ljubljana, Sv. Petra cesta 5 („Pri avstrijskem cesarju") ; z opoinnjo, da rabi vodo iz mestnega vodovoda, a v svoji filijali -sr Ijeecaila. rabi vodo is tekočega studenca nad cesto proti Bledu. (64) Zunanja naročila izvrše se točno. 51 vrv^ a ijflR^ i-e-j a ^r>* 4 vi ! Brata. Hboirl % r Ljutiljaiia, FranriskaiHke ulic« 4. m (j Slikarja napisov, « vj itavblnska in pohištvena pleskarja. J > Tovarna za oljnate barve, lak & it in pokost. (20) ju * Glavni zastop Baraliuli-Jevrga orl- > ,(i Klnalnesja karbi»llne|a. Mašftoha ^ % za konjska kopita in usnje. :jf J. Hafner-jeva pivarna Ljubljana, sv. Petra cesta št. 47. Zaloga Vrhniškega piva. Priznano izvrstna restavracija z veliko dvorano aa koueerte itd. in lepliu vrtom. i3ti} sh Kegljišče je na razpolago. = Ubod ju tudi iz Poljskih ulio. Čast mi je naznanjati, da sem prevzela po Biurti mojega moža Frana Toni kovauko obrt katero bodem nadaljevala, ter se priporočam za vsa v to stroko spadajoča dela po nizkih cenah, zlasti za nove podkove. Dobro delo in točna postreiba. Z velespostovanjem (37) Ivanka Toni Vodniatu It. 4. 20 Q Haute nouveaute chevlot, Haute nouveaute choviot, Haute nouveaute cheviot, Chevlot oarreaux Angleški chevlot mele, Crep e- ohe vio t, Damsko 3ukno, Drap brode, Drap uni, Carre en noppe, Haute nouveaute cheviot, Haute nouveaute chevlot, Gredaiana tkanina nouveaute, Grodaaana tkanina haute nouv., Gredašana tkanina desslne nouv. Nouveaute gredašana tkanina, Specialite exclusive, čista volna, 1"20 cm široka, meter po gld. 1*55 I 120 „ . „ „ „ 175 n 120 „ „ „ „ „ 1-95 120 „ „ „ „ „ 1-95 ,i » 120 ., „ ,, 2' 12«) „ „ „ „ „ 1-90 M M 119 M ♦» l> ti 1» 145 »1 1» j{~ ii 1, t, ir 11 1'1S m W „ n m n ™ n "O 11 >• 11 11 11 1"70 ,. 120 „ „ „ „ „ 240 tt i» 180 „ ,, ,, 3.10 M 190 ., „ „ „ m 1-86 ii 120 „ „ „ „ „ 2-90 1 ,» n It? " " " " . H ,1 100 „ „ „ „ 1-30 •• 120 „ „ „ „ 2-90 čista volna, 120 cm široku, meter t -'i* 95 Hi; 180 90 90 Colore anglais, Petlt carreaui anglais. Drap dea damei ezoluslve, Angleška flanela, Foule nouveaute, Foule, Kasan, gladek, Angleški modni chevlot . . . . .' . 100 „ „ Diagonal sukno..........120 „ „ Damsko sukno..........I20 „ „ Chevlot mele...........1_0 „ „ Chevlot nouveaute. . . 85 cm Širok, meter po 48 kr Najboljše vrste baržun za obleke z vlekom 60MM širok, si Deslrlran lišpni baržun 51 „ „ „ Svilnat pliš..........45 cm širok, meter po gld. t. d. po gld. 2*75 „ 11 210 m „ 125 „ „ 170 1, „ 1-35 ,1 n - 70 11 m - 80 n ,1 Mi »1 »i *" n » -'»2 1, n -"»O i. t. d. i. t. d. po gld. 2.30 1» 130 1-20 in 1 50 Velika zaloga najnovejšega, dražestno desinovanega barhanta in flanelnega cottona v brezštevilnih barvnih nuansah. Velika izbera svilncga "blaga! c^-s, V provincijo pošiljajo se vzorci in ilustrovani ceniki zastonj in poštnine prosto. Skladišče tolagcsL Dunaj, VI-, Mariahilferstrasse št. 83 podzemlje, i>i*itlic?jo, mezzaii i 11 i 11 i>i* v o iiia-tls-stropjo. ?SLk't^-;l!!kikM^uiiMl4 0-I»»liii^iiegia zaklada. In 4. iiMtanovno^ii zaklada 2e sestavljeni in bodo od UT. cLo 31. "t. xn. migrneoi v mH^iHti-rtt-n m riiH cit ii ohcanom na vpogiod, da vsak lahko hum- opazke o ti; h navede. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane die 15 oktobra 1894. 88098888896888806680081 Stupica Sl Mal trgovina z železnino in špecerijskim blagom zaloga moke | v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. 1 nasproti Tavčarjeve hiše, na Dunajski cesti. Priporočava posebno svojo zalogo vsake vrste me najboljših vodnih in ročnih žag", kotlov iu štedilnili Ognjišč iz litega železa, v prvi vrsti na bogato pozlačene nagrobne križe in vsakovrstne peči (od 2 gld. 75 kr. naprej) iz litega železa in iz pločevine, potem lončene peči po najnovejši konstrukciji, barvane in bele, iz najboljšega materijala, kakor tudi mizarsko, ključarsko in kovaško orodje in sploh vse orodje za rokodelce ln kmetovalce. Nadalje priporočava sveže špecerijsko blago in moko. Vse i>o iiji 00111 ! Za obtlnO nakupovanje in naročevanje se priporočava z odličnim spoštovanjem (1033-6 trgovca. v?at! 1 Kamnoseška obrt in podobarstvo. Vinko Čamernik viiiko uamerniK : 1 lce.rrxrioselc tt I_ij-a.lolja.nl, _E=a,r_a© "U-lic© št. 3 3 filijala na Dunajski cesti nasproti Bavarskemu dvoru f &3 C !»«*!»I l*«"t«*i* Tomaii) \\ J[ priporooa y.a isvriovanjfl * I cerkvenih umetnih kamnoseških del | £ kakor oltarjev, tabornakoljov, prlinio, obhajllnlh miz, krstnih kam- J g nov itd., nadalje IS vsakovrstna * slavli hektolitor. SkLutiH,',' tfgii vinaju v s I-»lil. kj«r s»- bode oddajalo na debolo Na-rodila zh vsako ranoftino vzprejema jpostilničar obeli zadrnjr, g Peter Krebel), knteri tudi posreduje vsem kupovalcem direktni) razpošiljanje viliSS pO vzorcih. ifsF Zadrugi lzvriujeta pa tudi naročila neposredno ter razpošiljata na zahtevanje vzoroe svojih vin. ~*atj Spoštovanemu p. n. občinstvu in drugim kupovaleeiu, zlasti gospodom kr^marj«m, kateri so vabijo na obilen obisk in nakup teh izbornik vin, ponuja prilika, seznaniti »e z n h.ni uji vinskimi proizvodi, in »i tnore torej vsak kup.c izbrati tisto vino, ki mu najbolje ugaja. ^1203—8) OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO^) Otvoritev nove prodajalnice. P, n. slavnemu občinstvu si usojatn uljudno naznanjati, da sem otvorila dne 20. oktobra t. 1. novo prodajalnico v lastni hiši v Gmcllšei 1*. »t. O v poprej Mauser-jevi hiši. tajite gg. trgovce in slavuO občinstvo prosim, da mi doslej ^ka^auo zaupanje tudi v prihodnje ohranijo in me blagovolijo podpirati z mnogobrojnim! naročili. Vsa dosla naročila bodeni skrbno in točno ter po kolikor mogoče nizkih cenah izvrševala. (1188—5) Z odličnim spoštovanjem Največja zaloga sladčic in raznih času primernih izdelkov po najnižji ceni. 001>000000*OOf>000<,<><>00<><> Naznanilo. Slavnemu p. n. občinstvu si usojam naznanjati, da dospem line 1. novembra v IJuhlju u a. Ordiniral bodem zopet v hotelu ,.nrl JI al i ca n" vsak dan od 9. do 12. ure dopoludne in od 2. do 5. ure popoludne. (Vjyi) Z velespoštovanjem \ zobozdravnik. Prodaja Tina. Iz grudniutiklh vinogradov ISukovec In Illa«»k (G.»ijaker-(J-diirg) gi-aavine Botliiec prodaj.- be kak.h 100 hektolitrov vina ni" tem tudi rizling in riideće vino. — V«no j« v lastni kleti v Zagreba. — Pobiti« pri ZTratn-ta. ^otočnilc-vL, graščinskem oskrbniku v Zagreba, palača Buratti jeva, Zrinjski trg. (int-;j) Rojansko posojilno in tonsumno flrustvo vpisana zadruga t omejeni m poroštvom v Rojanu pri Trstu priporoča p. n. gg. rodoljubom, čč. duhovačini, trgovcem, krčmarjem i. dr. na deželi tvojo bogato preskrbljeno prodajalnico jestvin v Trstu ulica Bclvrilrrr nI. :i. kjer se prodaja kolonijalno blago vsako vrsto in po najnižjih cenab, kakor tudi svojo zalogo raznih domačih, istrskih in laških vin v Hojami Trstu. Pošilja se potom posta ln po želoznlol. — Oenlkl in vzoroi na zahtevanje poitnlne prosto. — Postrežba točna. jJ85~ Kilor nnročuje svojo potn-bSfino pri Trfcafikih laSkih trgovcib, se rajiši zaupno obrne do naeeg» Blovuiiskrira podjetja, in overjen bodi. bodo tOCno m dobro po.itro/.i-n, /.ujedno pa bode izpolnil narodno svojo dt noHt, podpirajoč domače podjetje namesto tnjeev. P** Z odličnim spoštovanjem P* C212-1) zadružno predstojništvo. M naj M loti- F- twlA-A v zvezdi IV^a^iia Drenik v zvezd? T7- ,,ls/E£Ltice» Slovenske' ■v ■ I Bogata zaloga najfinejših kravat, zavratnikov, srajc za gospode, nogovic, robcev, v katere se črke najhitreje zaznamujejo, (745-9) IWF~ po zelo nizki ceni. "98 v£*5 Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip N o 11 i. L&t»tuiua m tisk .Narodne Tinkami-".