# 0    . 2  Ob analizi hotenj in hkrati sadov dose- danjih prenov liturgije Cerkve, še posebej v luèi zadnjih smernic cerkvenega uèiteljstva, se upravièeno zastavlja vprašanje, ali je litugija Cerkve nekaj, kar je sploh spremenljivo, in èe, v kolikšni meri. Tako tudi Peter Seewald zastavi vprašanje kardinalu Ratzingerju (Rat- zinger 2003, 315), ali ni liturgija nekaj, kar je podarjeno od zgoraj in za vselej nespremen- ljivo. Ratzinger pojasni, da je dejstvo, da vzhodne Cerkve gledajo na liturgijo kot na Bo`ji dar, ki ga ljudje ne spreminjamo: vanj vstopamo, a ga sami ne naredimo. Za zahod- no Cerkev pa je, po Ratzingerjevih besedah, znaèilen moènejši èut za zgodovinskost. Tudi na zahodu je “liturgija po svojem bistvu ra- zumljena kot dar, vendar kot nekaj, kar je polo`eno v `ivo Cerkev in kar raste skupaj z njo” (315). Zato zaznamo na zahodu po eni strani temeljno nedotakljivost liturgije v smi- slu njenega celostnega bistva in njene obli- ke, po drugi strani pa jasno prepoznavamo tudi njeno zgodovinsko rast, razvoj. Litur- gija je v zgodovinskem procesu vedno `iva, po svojem bistvu pa hkrati vendarle ostajala konstantna. To je zahodni Cerkvi omogo- èalo reforme liturgije, katerih namen nikoli ni bil “prekinitev razvoja, temveè spoštovanje do tega, kar je `ivo rastlo” (316). Ratzinger poudarja, da “kontinuirana rast brez odre- venelosti spada k liturgièni tradiciji Cerkve” (316), s tem, da je potrebno to, kar raste, va- rovati in spoštovati notranje zakone `ivega. Gre za organsko rast in prenovo in to je po preprièanju Ratzingerja imel pred oèmi tudi drugi vatikanski cerkveni zbor, ko se je lo- til prenove bogoslu`ja. Slednja trditev je hkra- ti tudi Ratzingerjeva kritika vseh tistih, ki ra- zumejo prenovo liturgije kot “monta`o in de- monta`o” (316) v duhu samozadostnosti in poljubnega manipuliranja z liturgiènimi be- sedili in obredi. Zato omenjeni avtor moèno poudari, da je potrebno ustaviti “packanje po liturgiji z lastnimi izmišljijami” (317) in hkrati je potrebno pridobiti spoštovanje do liturgije in jo dojeti kot tisto, kar je `ivo zraslo in nam je bilo podarjeno, s èimer smo de- le`ni tudi nebeške liturgije; da v njej ne bi iskali prilo`nosti za samouresnièitve, temveè dar, ki k nam prihaja. Seewald se v pogovoru s kardinalom Rat- zingerjem konkretno dotakne tudi njegovega pogleda na latinšèino v bogoslu`ju in sploh na mašni obred pred prenovo drugega vati- kanskega cerkvenega zbora. Ratzinger gleda na omenjeno v duhu slu`enja temu, kar `i- vi in raste, kar nam `e stoletja prinaša vero. Ko govori o liturgièni prenovi, posebej opo- zarja, da je potrebno k njej pristopati z ve- likim spoštovanjem do tega, kar v sebi nosi dedišèino stoletij, in ugotavljati, kje so po- trebne in mogoèe smiselne dopolnitve ali od- stranitve (316). Kot napaèno opredeli tenden- co liturgiène reforme, ki `eli doseèi popol- no inkulturacijo liturgije v moderni svet (1998, 193). Mnenja je, da je to zgrešena pot, ki zanemari dejstvo, da v liturgiji èlovek ne dojema samo na racionalni ravni, temveè ce- lostno, z vsemi èuti, in s sprejetostjo v slavje, ki si ga ni izmislila ta ali ona komisija, ampak prihaja k meni iz globine tisoèletij in navse-  +, $ 0 % '    %   ,            zadnje iz veènosti same. Glede t. i. starega obreda pa je Ratzinger mnenja, “da bi ga mo- rali mnogo bolj velikodušno dovoljevati vsem tistim, ki to `elijo” (1998, 195). Mnenja je, da “skupnost, ki nenadoma razglasi za strogo prepovedano to, kar ji je bilo dotlej najsve- tejše in najvišje in pusti, da se zdi zahteva po prejšnjem naravnost nespodobna, sama sebe postavlja pod vprašaj” (1998, 194). Kot izhod iz opisane situacije vidi Ratzinger oblikovanje novega liturgiènega gibanja, ki bo, po zgledu prvega, ki je privedlo do prenove bogoslu`ja na drugem vatikanskem koncilu, tudi sedaj vodilo do nove liturgiène zavesti, ki bo v po- globitvi v bogastvo tega, kar nam je podar- jeno, kar je nastalo in zraslo. To bodo zmogli tisti, ki “`ivo verujejo in obhajajo ter ima- jo mo`nost za dejansko pravilno obhajanje liturgije in `ivo sodo`ivljajo to, kar liturgi- ja res je” (2003, 318). Za oblikovanje pravilne zavesti o liturgiji pa je po Ratzingerju potreb- no narediti prvi korak, in to je “konèanje za- vraèanja oblike liturgije, kakršna je veljala do leta 1970” (2003, 317). 0     %  Zahteva po poznavanju in upoštevanju za- konitosti organske liturgiène rasti nas usmerja k vprašanju, èemu je do prenove bogoslu`je sploh prišlo. Ratzinger nas je opozoril na po- men liturgiènega gibanja, “ki je privedlo do drugega vatikanskega koncila” (2003, 318) in na potrebo po novem liturgiènem gibanju. Apostolska dela razodevajo, da je prva krš- èanska skupnost dajala velik poudarek soob- hajanju, obèestvenosti in notranjemu odnosu do bogoslu`ja (Apd 2, 42-47) in manj zunanji obrednosti, ki je temeljila na ustvarjalnosti posameznega voditelja bogoslu`ja. Konstan- tinov edikt iz leta 313, s katerim je dal krist- janom svobodo, graditev bazilik, oblikovanje patriarhalnih središè in liturgiènih knjig in te`nje po poenotenju liturgije (8. do 12. st.) privedejo do velikih sprememb v njej. Du- hovnik postaja vse bolj edini kreator bogo- slu`ja, verniki vse manj sodelujoèi in vse bolj le navzoèi. Ljudstvo išèe novih mo`nosti so- delovanja pri bogoslu`ju v èešèenju svetni- kov (relikvij), v raznovrstnih bratovšèinah in pobo`nostih, predvsem pa prisostvuje t. i. du- hovniškemu bogoslu`ju. V 15. st. (devotio moderna) so se pojavile nove te`nje “sode- lovanja”, ki so vodile vernike v meditacijo in k poglobljeni osebni molitvi (verski indi- vidualizem), v osredotoèenost zgolj na Bo`jo besedo. Tudi s tridentinskim koncilom, ki se je osredotoèil na prenovo liturgiènih knjig, je ostala liturgija še naprej predvsem stvar du- hovnika, èeprav se sèasoma vedno bolj uve- ljavlja misel, da bogoslu`je ni le njegova za- deva, ampak zadeva vsega Bo`jega ljudstva, “saj je bilo dano vsem ljudem Kristusovo du- hovništvo in vsi darujejo z njim isti dar in vse bogoslu`no dejanje Cerkve je dejanje du- hovnika in navzoèih” (Marsili 1979, 71). Tak- šno gledanje na liturgijo je botrovalo, da se pojavi v èasu baroka liturgièna znanost in v èasu iluminizma nove zahteve po liturgiènih spremembah, ki jih nato povzame sinoda v Pistoji (1786), kot neposredna stopnica do liturgiènega gibanja, ki je v jedru “proces, ki se zaène sredi 19. st. in privede do reform dru- gega vatikanskega koncila” (Smolik 1995, 31) in ga moremo v svetu prepoznati pod nasled- njimi izrazi: instauratio liturgica, actio litur- gica, movimento liturgico, rinascita liturgica, Liturgische Bewegung, Liturgische Aktion, liturgijski pokret, liturgijsko gibanje, litur- gijska obnova, liturgijski apostolat (Radiæ 1966, 10). Med prvimi, ki so se prizadevali za litur- gièno prenovo, so bili benediktinci in med pionirje štejemo prav p. Prosperja Guéran- gerja (1805-1877), opata benediktinske opatije v Solesmesu. Gibanje, ki se je tukaj prièelo, se je širilo po vsem svetu, in sicer po dveh vzporednih tirih: znanstvenem in v praksi. Nosilci liturgiène obnove so se zavedali, da ,        # bo obnova brez znanstvene podlage neuspe- šna, èe se celo ne izrodi. Posebej so spodbujali študij zgodovine liturgije, da bi la`je razu- meli bogoèastne oblike na zaèetku Cerkve ter vzroke in naèine spreminjanja skozi èas. Liturgièno gibanje v svetu se je zavzemalo za naslednje cilje: aktivno notranje in zunanje sodelovanje vernikov pri bogoslu`ju; za ra- zumevanje Cerkve kot Kristusovega skriv- nostnega telesa, katerega ud je vsak kršèeni; za graditev obèestva, ki `ivi in se gradi v ok- viru `upnije; za ljudski jezik v bogoslu`ju, ki bo tako razumljivo in res vir kršèanskega `ivljenja; za liturgièno osvešèenost; za evha- ristèno vzgojo in `ivljenje iz evharistiène da- ritve, katere del je prejem obhajila; za usklajen odnos med obèestveno in individualno po- bo`nostjo ter vkljuèitev ljudskega petja v bo- goslu`je. Cerkvena hierarhija je z zanimanjem, veè- krat pa tudi s sumnièenjem spremljala šir- jenje idej liturgiènega gibanja in posamez- ne poskuse njihovega udejanjanja. Ni pa cerk- veno uèiteljstvo le spremljalo dela liturgiè- nega gibanja, ampak je s posameznimi do- kumenti odloèilno poseglo na podroèje li- turgiène prenove. Ob mnogih dokumentih navedimo le encikliko pape`a Pija XII. Me- diator Dei. Dokument pozitivno ovredno- ti dotedanje liturgièno prizadevanje in poda smernice za naprej in pomeni najodliènej- šo spodbudo na poti liturgiène prenove. $      % '   6  Ko danes Slovenci kot narod išèemo poti integracije v evropskem prostoru in ugotavlja- mo, ali smo in koliko smo del Evrope, je za- nimiva ugotovitev, ki izhaja iz študija liturgiè- nega gibanja, da smo vedno bili del dogajanja v evropskem prostoru in na liturgiènem podroè- ju celo v prednosti pred drugimi narodi. Glede zaèetka liturgiènega gibanja pri Slo- vencih je mogoèe postaviti datum le pod do- loèenim vsebinskim vidikom. Tako se lah- ko strinjamo z Antonom Karom, ki v Du- hovnem vestniku razglasi leto 1929 za zaèetek liturgiènega gibanja pri nas, le, èe imamo pred oèmi dejstvo, da je to zaèetek razširje- nega liturgiènega slovstva in posebnih izdaj glasil z liturgièno vsebino. Tako lahko v o`- jem smislu trdimo, da se po letu 1925 pri nas prièenja liturgièno gibanje, ker se vse veè piše o liturgiji in tudi o potrebnih spremembah. V širšem smislu, posebej èe gledamo skozi prizmo zahtev liturgiènega gibanja, pa mo- ramo seèi vse do Slomška (1800-1862) in Wol- fa (1782-1859) in njunih prizadevanj za prib- li`evanje liturgije ljudem. Slomška z njego- vimi liturgiènimi novostmi in prilagoditve- nimi elementi lahko uvrstimo med odliène predstavnike bogoslu`ne prenove na Sloven- skem v prvi polovici 19. stoletja. V `elji, “da bi ljudstvo lahko razumelo in sledilo skriv- nostni Resnici ter obrodilo duhovne sado- ve v prid dru`be”, je sestavljal in prevajal mo- litve, pesmi, litanije in govore in z njimi obo- gatil obrede zakramentov in zakramentalov. Sad tega njegovega dela sta dva obredna pri- roènika (Mnemosynon slavicum in Manuale liturgicum), ki poleg prevoda obrednih tek- stov prinašata še razlago obredov, veliko no- vih molitev, pesmi in nagovorov. Pospeše- val je pogosto obhajilo med mašo in dejavno sodelovanje pri njej. Na drugi strani pa ljub- ljanski škof Wolf s svojim obrednikom iz leta 1844, ki je `e imel precej besedil v slovenš- èini, predstavlja most med obrednikom v la- tinšèini in med narodnim obrednikom, ki smo ga Slovenci dobili leta 1932, ko smo smeli med prvimi v svetu celotni obrednik prevesti v slovenšèino. *  ''     %  '  Po pregledu liturgiènega slovstva, litur- giènih pripomoèkov ter liturgiène prakse v èasu liturgiènega gibanja na Slovenskem se ,            zarisujejo znotraj njega tri obdobja. Prvo ob- dobje sega do leta 1925, ko gibanja v o`jem pomenu še ni zaznati. Omeniti pa moramo misel p. Metoda Turnška, da se gibanje pri Slovencih na neki naèin vendarle priène `e ob koncu 19. stoletja, ko je kardinal Jakob Missija poklical v našo de`elo kartuzijane, cistercijane, karmelièane in jezuite. Ti so na podoben naèin kot benediktinski samosta- ni po Evropi v svojih skupnostih gojili bo- gato liturgièno `ivljenje in se zavzemali za li- turgièno prenovo. Nekoliko bolj razgibano liturgièno `iv- ljenje je razvidno iz èasa po prvi svetovni voj- ni, ko se spirituali v bogoslovnem semenišèu trudijo za liturgièno formacijo bogoslovcev, na drugi strani pa profesorji na teološki fa- kulteti s predavanji in seminarji ter èlanki v Bogoslovnem vestniku budijo èut za liturgi- jo in razmislek o novih naèinih liturgiène- ga `ivljenja. Drugje ne najdemo strokovnih liturgiènih prispevkov, nekaj poljudno litur- giènih èlankov pa najdemo v nabo`nih gla- silih, kot na primer v Glasniku presvetega Srca Jezusovega in Bogoljubu, ki sta bila namenjena širšemu krogu bralcev in sta s èlanki v lju- deh budila smisel za mašo in evharistijo. Ljudje pa so v tem èasu uporabljali molitve- nike, ki jih je bilo kar nekaj na voljo (npr. Pot k Bogu, Ljubljana 1907; Preskrbljeni mla- deniè, Ljubljana 1910, itd.). Omenili smo `e leto 1925, v katerem priè- no izhajati mladinska glasila Kri` na gori, Kri` in Rast, v njih pa je vse veè liturgiènih èlan- kov, ki poglabljajo liturgièno znanje, pozna- vanje cerkvenega leta in prinašajo poroèila o liturgiènem `ivljenju drugod. Tako se zaène drugo obdobje liturgiènega gibanja in zanj je znaèilno, da se je o liturgiji vedno veè pi- salo, tako v strokovni kot nabo`ni literatu- ri. @e leta 1929 najdemo v Kri`u strokovne èlanke oziroma razprave s podroèja liturgije. Leta 1933 pa izide prva znanstvena liturgika, ki jo je napisal Franc Ušeniènik. Leta 1935 dobimo Liturgiko za srednje šole, ki sta jo na- pisala Franc Jakliè in Ivan Vreèar. Strokovne knjige o liturgiji prièno izhajati leta 1938, ko stiški cistercijani ustanovijo Liturgièno knji`- nico. Liturgièno gibanje v tem obdobju pod- pirajo s èlanki Bo`ji vrelci, Kri`, Bogoljub, Cvetje, Kraljestvo bo`je idr. Navedena glasila so objavljala tudi sezname tuje liturgiène li- terature, kar je bilo v pomoè izobra`encem, da so pridobili literaturo in ob njeni pomoèi poglabljali svoje liturgièno znanje. Leta 1930 je izšla prva uradna slovenska obredna knjiga. To je bil prenovljeni obred za procesijo na praznik svetega rešnjega telesa: Slovesni ob- hod na praznik presv. Rešnjega telesa v la- vantinski in ljubljanski škofiji. Nekaj izjem- nega pa je bila odobritev slovenskega prevoda Rimskega obrednika l. 1932 in naslednje leto Roènega obrednika. Obema so sledile knji`ice, ki so jih izdajali salezijanci in so obrednik po- jasnjevale in ga skušale pribli`ati ljudem. Med molitveniki te dobe moramo predvsem ome- niti Veèno `ivljenje, ki ga je napisal Grego- rij Peèjak in je dolgo veljal za odlièen litur- gièni priroènik, ter Kristus kraljuj, katere- ga avtor je bil Ivan Vreèar in je bil namenjen srednješolski mladini. Med drugo svetovno vojno je liturgièno gibanje pri nas skoraj zamrlo. Liturgièna zna- nost se ni razvijala. Šele leta 1945 ponovno izide Ušeniènikova Liturgika. @e leta 1941 je ugasnilo liturgièno glasilo Bo`ji vrelci. Izšel pa je Zakonik ljubljanske nadškofije, ki je mnoga prizadevanja liturgiènega gibanja ko- dificiral in dal gibanju uradno priznanje. V tem èasu je tudi uvedena enotna terminolo- gija za mašne dele, ki so jo sprejeli vsi mo- litveniki in uèbeniki iz l. 1943. Uradna na- vodila za sodelovanje pri maši so bila razgla- šena l. 1943, ko je bila uzakonjena splošna raba prve oblike zborne maše. Med pomem- bnejše dogodke te dobe moremo šteti izdajo prevoda Rimskega misala, ki je bil dolgo in te`ko prièakovan in sta ga prevedla p. Me- ,        # tod Turnšek in p. Toma` Kurent. Knjiga si- cer ni imela znaèaja liturgiène knjige, ki bi se uporabljala za javno bo`jo slu`bo. V tem èasu je bilo ponatisnjenih še nekaj molitve- nikov (npr. 11. izdaja Veènega `ivljenja). V tretje obdobje uvršèamo povojni èas, ki je bil za Cerkev in njeno pastoralno delo izjemno zahteven. Liturgièno gibanje nekako zamre. Z veliko zamudo izide l. 1957 ciklo- stilni prevod okro`nice pape`a Pija XII. Me- diator Dei iz leta 1947. Izhajala sta le dva cerk- vena lista, v Ljubljani Oznanilo (od 1945 do 1952), v Mariboru pa Verski list (od 1946 do 1950). Oba sta pomagala vernikom obhajati liturgièno leto. V petdesetih letih so bili po- natisnjeni nekateri molitveniki, knjige o li- turgiji so izhajale v ciklostilni izdaji. Med na- bo`nimi glasili sta izhajali mariborska in ce- lovška Nedelja, v Ljubljani pa Dru`ina z dru- `insko prilogo. Leta 1956 je izšla predelana ljudska zborna maša. Leta 1960 je bil podeljen privilegij, da se sme maša recitirati in peti v slovenšèini. Leta 1961 je izšel Mali obrednik za duhovnike, dve leti kasneje pa Malo opravilo. O nacionalnem liturgiènem kongresu tudi v tem èasu še ne moremo govoriti, duhov- niki so se sreèevali na liturgiènih sestankih in teèajih; na dekanijskih konferencah pa so spoznavali nove cerkvene dokumente in ana- lizirali stanje v praksi. @e pred drugim vatikanskim koncilom je bil ustanovljen liturgièni svet mariborske in ljubljanske škofije, leta 1963 pa tudi koprske. Delo v vseh treh svetih je pripravilo pot za us- tanovitev Slovenskega medškofijskega liturgiè- nega sveta, ki je bil ustanovljen 6. aprila 1964 in je bil kot delovno, študijsko ter posvetovalno telo slovenskih ordinarijev nosilec koncilske in pokoncilske liturgiène obnove v Sloveniji. ,       Pantokrator      ,      '.    %  '  Pape` Janez XXIII. je l. 1959 napovedal sklic koncila in hkrati napovedal, da bodo na koncilu obravnavane tudi veèje spremem- be v bogoslu`ju (Smolik 1995, 36). Zanimivo je, da so še v èasu napovedi koncila in tako rekoè reforme bogoslu`ja izhajali liturgièni priroèniki, kot npr.: 1960 prenovljeni zbornik rubrik za misal in brevir, 1961 nova izdaja mi- sala in brevirja, 1962 izide del pontifikala v prenovljeni obliki in deloma besedilu (pos- vetitev cerkve). Celotni prenovljeni, celo `e natisnjeni, pontifikal, pa ni izšel. Te izdaje so ustvarjale vtis, da tudi koncilska reforma ne bo globlja, korenitejša. 4. decembra 1963 je drugi vatikanski koncil kot prvi dokument sprejel konstitucijo o sve- tem bogoslu`ju (Sacrosanctum Concilium), ki 16. februarja 1964 stopi v veljavo kot temelj- ni zakon cerkvenega bogoslu`ja. Ta konstitu- cija je temeljni akt liturgiène reforme, ki je, to sedaj `e smemo reèi, rezultat procesa, ki se je zaèel sredi 19. stoletja in katerega smo vsaj v obrisih na svetovni ravni prikazali v prvem delu, podrobneje pa na Slovenskem. Da je to res, je potrdil tudi msgr. Carlo Rossi, ko zapiše: “Tisto, kar so mnogi z zanièevanjem imenovali ‘konjièek’ nekaterih prenapetih duhovnikov, je postala uradna, najbolj slovesno in sogla- sno od vseh škofov vsem duhovnikom in ver- nikom nalo`ena naloga.” (1964, 6.) Po besedah pape`a Pavla VI., ki jih je izre- kel ob proglasitvi konstitucije, naj bi ta pri- pomogla, da bo v `ivljenju kristjana “Bog na prvem mestu, molitev naša prva dol`nost, li- turgija pravir Bo`jega `ivljenja, ki nam je dan; prva šola našega duhovnega `ivljenja; prvi dar, ki ga moremo dati kršèanskemu ljudstvu, da bo svojo vero in svojo molitev pridru`i- lo naši veri in našim molitvam in da bo li- turgija postala povabilo svetu, naj razve`e do- slej neme ustnice v veseli in pristni molitvi ter naj okusi neizmerno `ivljenjsko silo v skupni pesmi, ki hvali Boga in vliva ljudem zaupanje v Kristusu, našem Gospodu in v Svetem Duhu.” (Smolik 1964, 4.) Konstitucija je sad dolgoletnih prizade- vanj mnogih, ki so se trudili za prenovo li- turgiènega `ivljenja Katoliške cerkve, vèasih tudi ob nerazumevanju, nasprotovanjih in smešenju. Delo je kar precej èasa potekalo po dveh vzporednih tirih: zasebnem in urad- nem, papeškem. Temeljito reformo, ki jo je zaèel in jo hotel nadaljevati sv. Pij X., pa mu je smrt to prepreèila, je resno nadaljeval šele Pij XII., a se zdi, da “si ni upal napraviti veè- jih posegov sam brez sodelovanja škofov” (Smolik 1964, 6). Tako je tudi Janez XXIII. ob zaèasni ureditvi rubrik napovedal, da bo šele vesoljni cerkveni zbor odloèal o glavnih naèelih liturgiène reforme. V pripravljalni komisiji za izdelavo osnut- ka konstitucije so se zbrali vsi, ki so `e de- lali v papeški reformni komisiji (npr. Bug- nini, Antonelli, Loew) in tisti škofje ter znans- tveniki, ki so postali znani zlasti na razliènih mednarodnih kongresih in zborovanjih (npr. Jenny, Spülbeck, Roguet, Martimort, Wag- ner, Gy, Jounel). Osnutek, ki so ga prej pri- pravile podkomisije za posamezna poglavja, so izpostavili trikratni analizi. Trudili so se, da bi dali osnutku èim bolj biblièno in pa- tristièno podlago. Besedilo osnutka posamez- nih èlenov je komisija `elela razlo`iti škofom v posebnih “pojanilih” in nekateri škofje so ta delovni dokument tudi dobili. Na zaèetku koncila je bilo v koncilsko ko- misijo za liturgijo izvoljenih šest škofov iz pri- pravljalne komisije, krdinal Lercaro in mi- sijonski škof Bekkum. Èlan te koncilske ko- misije je bil tudi predsednik jugoslovanskega medškofijskega liturgiènega odbora, banja- luški škof msgr. Alfred Pichler. O sami razpravi na koncilu tukaj ne bomo govorili, poudarimo naj le, da je bilo vpra- šanje liturgiènega jezika osrednje vprašanje. Konstitucijo je 4. decembra 1963 razglasil pa- ,        # pe` Pavel VI., in sicer kot sad “soglasne volje pape`a in škofov vsega sveta”. Konstitucija je dala predvsem smer prihodnjemu razvo- ju, podrobnosti pa prepustila Apostolskemu sede`u ter v doloèenih mejah pokrajinskim cerkvenim oblastem.  '       '.         %  '  Gledano v najširšem smislu je celotna kon- stitucija o svetem bogoslu`ju sad prizadevanj liturgiènega gibanja, ki si je v jedru prizadevalo za poglobitev kršèanskega `ivljenja, in sicer iz `ivljenja z liturgijo, in prav to je `e v predgo- voru poudarjeno kot glavno vodilo pri pripravi omenjenega dokumenta (B 2). Vendar se bomo na tem mestu, pri pregledu vsebine kon- stitucije, zaustavili le pri tistih doloèilih, ki ve- ljajo za glavne zahteve liturgiènega gibanja, na katere smo v dosedanji razpravi najveèkrat opozarjali: liturgièna vzgoja, dejavno sodelo- vanje vernikov, odnos med javno in zasebno molitvijo, ljudski jezik, obèestveni vidik krš- èanskega `ivljenja in nov odnos do zakramen- tov in zakramentalov. Konstitucija definira liturgijo “kot dejanje Kristusa duhovnika in njegovega telesa-Cerk- ve” (B 7), in ob tem spomnimo tiste davne definicije, ki smo jo imenovali klerikalna in je bila le poèasi skozi desetletja prese`ena, ki je liturgijo definirala kot “èešèenje, ki ga v imenu Cerkve izkazujejo za to zakonito do- loèene osebe”. V istem èlenu konstitucije je še enkrat poudarjeno, da “tako skrivnostno telo Jezusa Kristusa, namreè glava in udje, izvršuje celotno javno bogoèastje” (B 7). Veliko pozornost posveèa dokument litur- gièni vzgoji duhovnikov in vernikov. Nedvoum- no je zapisano dejstvo, ki nam je znano `e iz zapisov slovenskih liturgiènih delavcev (prim. èlanke A. Kara, p. M. Turnška in predvsem C. Potoènika), da liturgièna obnova ni mogoèa, èe ne bodo najprej liturgièno prenovljeni dušni pastirji. To konkretno pomeni: o liturgiji pou- èeni, pre`eti z njenim duhom in navdušeni za liturgièno `ivljenje (prim. B 14). Konstitucija zato doloèa, da “se morajo uèitelji, ki vodijo pouèevanje svete liturgije v semenišèih, redov- niških študijskih zavodih in na teoloških fakul- tetah, dobro za to pripraviti v posebej za to na- menjenih ustanovah” (B 15). Dokument do- loèa, da “pouèevanje svete liturgije v semenišèih in redovniških študijskih zavodih šteje med nuj- ne in va`ne, na teoloških fakultetah pa med glavne predmete” (B 16). Bogoslovce je potreb- no z liturgijo seznaniti z bogoslovnega, zgodo- vinskega, duhovnega, pastoralnega in pravnega vidika. Sledi doloèilo, da naj se kleriki uvaja- jo v razumevanje in navdušeno udele`bo pri sve- tih obredih in z liturgiènim duhom prevzetih pobo`nostih (B 17). Ko govori konstitucija o `e posveèenih, to je duhovnikih, poudarja, da jim je potreb- no pomagati z vsemi primernimi sredstvi, “da bodo vedno popolneje razumeli, kar v sve- tih opravilih izvršujejo, da bodo liturgièno `iveli in to posredovali sebi zaupanim ver- nikom” (B 18). Posebej pa konstitucija opozarja na od- govornost dušnih pastirjev za liturgièno vzgo- jo vernikov in to dol`nost šteje med eno iz- med glavnih dol`nosti (B 19). Da bi moglo biti bogoslu`je res “vrhunec, h kateremu te`i delovanje Cerkve” in hkrati “vir, iz katerega izvira vsa njena moè”, pa do- loèa konstitucija, da se “morajo verniki ude- le`evati svetega bogoslu`ja pravilno priprav- ljeni”, in kar najveèkrat poudari, “bogoslu`- nih opravil se morajo udele`evati zavestno in dejavno” (B11). Dejavnemu sodelovanju vernikov je pos- veèenih najveè doloèb konstitucije. Tako je v 14. èlenu zapisano, da “`eli mati Cerkev vse vernike privesti k tistemu polnemu, zavest- nemu in dejavnemu sodelovanju pri bogo- slu`nih opravilih, ki ga od njih zahteva `e na- rava bogoslu`ja in do katerega ima kršèan- ,            sko ljudstvo v moèi krsta pravico in dol`nost” (B 14). Da bi do takšnega sodelovanja prišlo, so po doloèbah konstitucije najbolj odgovor- ni dušni pastirji, ki “naj se goreèe in potr- pe`ljivo trudijo za dejavno notranje ter zu- nanje sodelovanje vernikov v skladu z njihovo starostjo, razmerami, naèinom `ivljenja in stopnjo verske izobrazbe” (B 19). V luèi aktivnega sodelovanja vernikov konstitucija doloèa, da je treba “besedila in obrede urediti tako, da bodo jasneje izra`ali svete reèi, ki jih pomenijo, in da jih bo krš- èansko ljudstvo moglo, kolikor je to mogoèe, kar najla`e razumeti ter se jih udele`evati na polni, dejavni in obèestveni naèin” (B 21). Posebno pozornost posveèa konstitucija mašni liturgiji. Tako doloèa, da je potreb- no, da bi bilo dejavno sodelovanje pri ma- ši vedno boljše, “pospeševati mno`iène vzkli- ke, odgovore, petje psalmov, antifone, pe- smi ter tudi kretnje in dr`e telesa” (B 30). V èlenu 48 je izra`ena posebna skrb Cerkve, da se verniki maše ne bi udele`evali kot tuji in nemi gledalci, ampak bi jo v obredih in mo- litvah dobro razumeli ter bi zavestno, pobo`- no in dejavno sodelovali pri svetem dogaja- nju. Posebej je poudarjen darovanjski duh, ko naj verniki po mašniku in z njim soda- rujejo sami sebe in svoje `rtve Kristusu (B 48). Konstitucija doloèa, da je “potrebno ma- šni obred spremeniti tako, da bo bolj jasno viden smisel in medsebojna povezanost po- sameznih delov in da bo olajšano pobo`no in dejavno sodelovanje vernikov” (B 50). Ko konstitucija govori o drugih zakra- mentih in zakramentalih, doloèa, “da naj se pregledajo in popravijo v skladu z osnovnim pravilom o zavestnem, dejavnem in lahko iz- vedljivem sodelovanju vernikov” (B 79) Govora o dejavnem sodelovanju je tudi v povezavi z ljudskim jezikom, kar bomo predstavili spodaj, ko je govor o jeziku, pa tudi v poglavju o cerkveni glasbi. V zvezi s petjem daje konstitucija navodilo, da morajo škofje in drugi dušni pastirji skrbeti, da bo pri vsakem petem svetem opravilu celotno obèestvo vernikov moglo uveljaviti sebi pri- merno dejavno sodelovanje (prim. B 114). Z istim namenom naj se skrbno goji tudi ljud- sko nabo`no petje (B 118). Slednjiè spregovori konstitucija o dejav- nem sodelovanju pod poglavjem o cerkve- ni umetnosti in cerkveni opremi, kjer doloèi: “Pri zidanju svetih stavb je treba skrbno pa- ziti, da bodo primerne za opravljanje litur- giènih obredov in da bodo omogoèale dejav- no sodelovanje vernikov.” (B 124.) Ljudskemu jeziku je bila v liturgiènem gi- banju posveèena osrednja skrb. Priklièimo si v spomin samo prizadevanja slovenskih li- turgiènih delavcev za slovenski jezik v bogo- slu`ju in ravno tako mnoge mednarodno za- vidljive uspehe na tem podroèju. Tudi vprašanje jezika spada v podroèje v povezavi s konstitucijo omenjanega pojma “dejavnega sodelovanja”. Iz konstitucije je razvidno, da se je Cerkev èasovno oddalji- la od te`av in pomislekov tridentinske dobe, saj iz njenih doloèb razberemo ugotovitev, da more biti uporaba domaèega jezika pri vseh liturgiènih obredih zelo koristna, in to ne samo za pojasnila, ampak tudi za berila in vsaj nekaj molitev ter pesmi (B 26, §1). Te- `ave zaradi nerazumljivosti latinšèine je Cer- kev `e dolgo èutila. Pape` Pij XII. je pose- bej zaèutil to te`avo in dovolil veliko izjemnih pravic nekaterim narodom.V prvem paragra- fu 36. èlena je zapisano: “V latinskih obre- dih se ohrani raba latinskega jezika, razen kjer imajo posebne pravice”. Te pravice so nato deloma naštete v naslednjih paragrafih istega èlena, mišljene pa so predvsem slovanske iz- jemne pravice, ko je bila celotna liturgija, ne samo kak del, v domaèem ali vsaj nelatinskem jeziku. V tretjem paragrafu je doloèeno, da ima pokrajinska cerkvena oblast, in èe je po- trebno, tudi v dogovoru s škofi sosednjih po- krajin istega jezika, pravico doloèiti, v koliki ,        # meri in na kakšen naèin se uporablja domaèi jezik; vendar mora te doloèbe potrditi Apo- stolski sede` (B 36, §3). Prav tako mora pre- vod latinskih besedil v domaèi jezik z name- nom liturgiène rabe odobriti pristojna po- krajinska cerkvena oblast (prim. B 36, § 4). Nekatere jezikovne reforme pa je omogoèal tudi 40. èlen konstitucije, ki je doloèal na- èin, po katerem je bilo mogoèe enotno rim- sko liturgijo prilagajati razliènim narodom in delom sveta. Presoja je prepušèena pokra- jinskim cerkvenim oblastem, prilagoditve pa je potrebno predlo`iti Apostolskemu sede- `u v potrditev (B 40, § 1-3). O èlenu 36 je govora tudi v povezavi z mo- litvijo duhovnih dnevnic klerikov, ki bi jih morali “po stoletnem izroèilu latinskega obre- da moliti v latinšèini” (B 101). Ordinarijem pa je dana pravica, da v posameznih primerih dovolijo v skladu s èl. 36 konstitucije prevod v domaèi jezik, in sicer le tistim klerikom, ki jim je raba latinšèine velika ovira, da bi oficij dobro opravili. Redovnicam in èlanom raznovrstnih dru`b, tako moškim, ki niso kle- riki, kot `enskam, more pristojni predstoj- nik dovoliti uporabo domaèega jezika za du- hovne dnevnice, in to tudi za molitev v koru, le da je prevod odobren (B 101, §2). Doloèila v èlenu 36 veljajo tudi za cerk- veno glasbo. V poglavju o zakramentih in zakramen- talih je naslednje doloèilo: “Ker more raba domaèega jezika pri delitvi zakramentov in zakramentalov neredko biti v veliko korist ljudi, naj se mu dajo veèje pravice.” (B 63.) Nato so v istem èlenu našteti pogoji, in si- cer je zopet omenjen èlen 36. Pod toèko “b” pa je govor o novi izdaji rimskega obrednika, po kateri naj pokrajinske cerkvene oblasti pri- pravijo posebne obrednike, prilagojene tudi glede jezika. Ko je govora o obredu ordina- cije, je podano doloèilo, da smejo biti “ško- fovi nagovori ob zaèetku vsake ordinacije ali posveèenja v domaèem jeziku” (B 76). Glede jezika pri maši so podana doloèila v 54. èlenu konstitucije, kjer je med drugim zapisano: “Domaèemu jeziku se sme dati us- trezno mesto pri mašah, ki se opravijo ob ude- le`bi ljudstva, predvsem za berila in za ‘obèes- tveno molitev’; v skladu s krajevnimi razme- rami pa po doloèilih èlena 36 te konstitucije tudi pri tistih delih, ki so namenjeni ljudem.” (B 54.) Za mnoge je bilo to doloèilo na moè revolucionarno, kar je razumljivo v luèi triden- tinskega koncila, ki je razglasil za krivoverce vse, ki bi zagovarjali potrebo izkljuène upo- rabe domaèega jezika pri maši. Za katolièane vzhodnega obreda, pa tudi za Slovence, ki smo zaradi bli`ine z njimi in zaradi ugleda sv. Cirila in Metoda `e do tedaj u`ivali veliko izjemnih privilegijev, to ni bil revolucionaren dose`ek. Konstitucija z omenjenim odlokom daje pra- vico vsakemu duhovniku, da mašuje latinsko, hkrati pa omogoèa uporabo domaèega jezika pod danimi pogoji. Uporabljati ga je mogo- èe pri tistih mašah, ki se jih udele`i vsaj nekaj vernikov, in to zlasti ob nedeljah in praznikih. Uvedba domaèega jezika pa je vezana na raz- liène stopnje potreb, mo`nosti in dovoljenj. Iz besedila je razvidno, naj bi bila po vsem svetu v domaèem jeziku berila, “obèestvena moli- tev” in “opozorilo”, èeprav je tudi za to po- trebno dovoljenje pokrajinske cerkvene oblasti. Naslednja stopnja dele`a domaèega jezika pri maši je oznaèena z izrazom, da se sme uporab- ljati pri tistih delih, “ki so namenjeni ljudem”. Kaj to pomeni, je jasno šele iz pojasnil, ki jih je koncilska komisija dala škofom ob debati: to so namreè tisti deli maše, ki jih smejo ljudje moliti ali peti, tj. liturgièni odgovori na ma- šnikov pozdrav, deli mašnega ordinarija, pe- smi mašnega proprija. Ko na eni strani konstitucija govori pred- vsem o liturgiji in pomenu liturgiène molitve, pa hkrati poudarja, da “duhovno `ivljenje ni samo v sodelovanju pri svetem bogoslu`ju” (B 12), ampak tudi v osebni molitvi, v no- tranji zbranosti in pogovoru z Bogom. Ne ,            gre torej za poudarjanje liturgiènega na ra- èun zasebnega v duhovnosti, gre za pravilen odnos, povezanost. V nadaljevanju se konstitucija dotakne tudi ljudskih pobo`nosti, ki jih zelo pripo- roèa, le da so v skladu z cerkvenimi posta- vami in pravili in se opravljajo po naroèilu Apostolskega sede`a. Konstitucija tudi ni mogla mimo obèes- tvene razse`nosti kršèanskega `ivljenja, ki iz- haja `e iz pojmovanja Cerkve kot mistiènega telesa Kristusovega. S poudarjanjem aktiv- ne udele`be z razliènimi oblikami sodelovanja vernikov pri bogoslu`ju je prav tako poudar- jen obèestveni vidik. V 42. èlenu je zapisa- no: “Treba se je truditi, da se razcvete zavest `upnijskega obèestva, zlasti v obèestvenem obhajanju nedeljske maše.” (B 42.) Besedilo konstitucije je biblièno in patri- stièno bogato, nakazana je veèja vloga Bo`je besede pri bogoslu`ju. Cerkev se `e v kon- stituciji sami razodeva kot bo`je ljudstvo; èla- ni Cerkve imajo `e po krstu pravico in dol`- nost sodelovati pri njenem bogoslu`ju in sicer po naèelu subsidiarnosti, kar pomeni, da naj vsak dela tisto in vse tisto, kar mu gre, to pa naj dela notranje, zavestno, ne le zunanje. Kot logièna posledica dosedanjih poudarkov je sprememba v liturgiènem jeziku, ki mora biti razumljiv, èeprav konstitucija sama še ni zmo- gla odpraviti vseh ovir, ki jih je prinesla sto- letna raba latinšèine v zahodni Cerkvi. Tudi druga znamenja, ki jih bogoslu`je uporab- lja, morajo po doloèilih konstitucije postati razumljivejša in preprostejša. Temeljno na- èelo obnove, ki ga postavi konstitucija, je veè- ja jasnost obredov in veèja mo`nost sodelo- vanja vseh udele`encev, klerikov in laikov. Izraz o razumevanju obredov, “kolikor je le mogoèe”, nas opozarja na dejstvo, da vsi obre- di vsem vernikom nikdar ne bodo povsem ,       jasni, ker paè zahtevajo doloèeno stopnjo bib- liène in liturgiène izobrazbe in ker liturgi- ja kot obredno dejanje vsebuje neko stopnjo skrivnostnosti. Koncil posebej naroèa, da morajo biti vse spremembe temeljito pripravljene: pastoralne raziskave naj razodenejo potrebe vernikov; zgodovinske naj poka`ejo, kako so podob- ne primere reševali v preteklosti; bogoslovni študij pa naj bdi nad skladnostjo obredov in verskih resnic, ki jih obredi vsebujejo in izra- `ajo. Velikega pomena je opozorilo o organ- skem znaèaju vseh sprememb, saj je liturgija `iv organizem. Opozorili smo `e na decentralizacijo li- turgiène oblasti, saj z novo konstitucijo bo- goslu`je ni in ne more biti povsod enako. Do- loèbe razodevajo bolj pozitivno gledanje na svet, èloveka in zemeljske realnosti, v kate- rih `ivijo udele`enci bogoslu`ja, èeprav je zelo poudarjen tudi duhovni vidik in povezava zemeljskega bogoslu`ja z nebeškim. Konstitucija v svojih doloèbah pušèa ši- roko odprta vrata za nadaljnji razvoj bogo- slu`ja. Reference Bogler, Tomas. 1950. Liturgische Erneuerung in aller Welt. Maria Laach. Kniewald, Dragutin. 1934. Liturgika. Zagreb. Marsili, S. 1979. La liturgia, momento storico della salvezza. Casale Monferrato. Ne`iè, Julka. 1997. Bogoslu`je z otroki. Ljubljana: Dru`ina. Ora`em, Janez. 1939/40. Liturgièno gibanje - mladinsko gibanje. Èas 34: 18. Potoènik, Ciril. 1936. Liturgija in liturgièno gibanje. Bogoslovni vestnik 16: 1-30. Radiæ, Jure. 1966. Liturgijska obnova u Hrvatskoj. Makarska. Ratzinger, Joseph. 2003. Bog in svet. Ljubljana: Dru`ina. —.1998, Sol zemlje. Ljubljana: Dru`ina. Smolik, Marijan. 1995. Liturgika. Celje: Mohorjeva dru`ba.