Glasilo jugoslovanske socialne demokracije.
Iihaja t Ljubljani vsaki torek, četrtek !n soboto.
Naročnin«, za avstro-ogrske kraje za celo leto 14 E, za pol leta 7 K, za četrt leta 8 50 K, meiečno 1-20 K; za Nemčijo n pol leta 7-90, za (etri leta 4 K; za Ameriko za pol leta 9-60 K la ietrt leta 4 80 K.
PauDMia Mavllka 10 v.
Reklamacij« io paitaia« preit*. IibuUiiu plinu h at ipre IhuI«. Bakaplai m	m taja,
iBsetaM. laMtepaa p«ilt-mti«a (iirlaa 81 mbi) n aakrat 10 Tla* nttrat pa Japvara.
42. štev.
V Ljubljani, v soboto, dne 8. maja 1909.
Leto XII.
NASLOVA: Za dopise in rokopise za list: Uredništvo •Bdečega Prapora>, Ljubljana. — Za denarne pošiljatve naročila na list, reklamacije, inserate i. t d.: Upravnlitvo •Bdečega Prapora«, Ljubljana, Šelenburgove ulice 6/IL
Narodna saaovlada.
(Iz govora poslanca dr. Rennerja na seji avatrijskega državnega zbora dne 28. aprila 1909.)
Dvoje najvažnejših političnih predmetov: Redni proračun in aneksija Bosne in Hercegovine, Se nista na dnevnem redu te zbornice in razna znamenja kažejo, da bi Bienerthova vlada rada oboje uvlekla. Proti temu namenu se mora odločno protestirati, pa upam, da bo zbornica zahtevala redno razpravo proračuna. Za ustavno vprašanje, kakršno so sprožili Rusini s svojim predlogom (o imenovanju posebnega rusinskega ministra) je v sedanjem položaju malo prostora. Začetkoma se je predlog glasil tako, da se imajo odpraviti ministri rojaki, sedaj pa je izpremenjen. Morda bi se ta izpre-memba lahko tako utemeljila, da bi odprava omenjenih ministrstev res pomenila protisocialen korak. Saj razmigamo prav sedaj o zavarovanju za starost (veselost in odobravanje), in ministrstva rojakov so tudi neka vest
starostnega »varovanja n bankrotirane državnike
nacionalističnih strank. (Živahno pritrjevanje.) Toda meni se zdi, da je ta starostna preskrba nekam draga in da imamo vse več in več razloga, vpra-iati, kako je pravzaprav z mnogoštevilnimi vpo-kojenimi rojaškimi in resortnimi ministru Polagoma se prebivalstvo že vznemirja zaradi te reči. V zakonu je sicer določen znesek, ki ga imajo dobiti ministri, kadar gredo v pokoj, namreč 8000 kron. Toda sliii se, da nas gospodje, ki so že prej osrečevali Avstrijo s svojo vladno umetnostjo, naknadno ob svojem slovesu še kaznujejo s svojo finančno umetnostjo; da si znajo gospodje namreč vselej zagotoviti višje ministrske penzije in sicer pod naj« bolj čudnimi pravnimi naslovi. Oiemtisoč kron je penzija, ki jo predpisuje državni osnovni zakon; toda glej! Cujemo na primer — in upam, da nam vlada to pojasni — čujemo, da je na primer rni-nister-rojak Prašek izjavil, da ne more živeti z 8000 kronami in da se mu je res dovolilo 12.000 kron. Rad bi vedel, na podlagi kakšnega pravnega naslova se je to zgodilo.
Večkrat se zgodi, da se ministri, ki so bili prej v državni službi in so vpokojeni kot državni uradniki, reaktivirajo in da se jim vštejejo v ministrsko penzijo državna službena leta, tako ne dobe 8000 kron, temveč mnogo več. Zanimalo bi nas na primer, iz kakšnih pravnih razlogov do-biva bivši minister GeBmann, kakor se sliii, 24.000 kron pokojnine. (Cujte! Cujte!) Zanimalo bi nas, če je res, da ima gosp. pl. D er-achatta, ki je bil železniški minister in je zdaj predsednik avstrijskega Lloyda, kljub temu bogato plačanemu mestu tudi ministrsko penzijo. Mnogovrstne in zelo različne so torej metode, kako se odpravljajo odhajajoči ministri. Penzijski računi odpravljenih ministrov rastejo v neskončnost in Uto zahtevamo oflcielno pojasnilo, koliko znašajo ministrske penzije posameznih gospodov in koliko t*kih gospodov zdaj pravzaprav teka po Avstriji Kajti polagoma jih bo toliko, da jih ne bo mogoče prešteti. (Veselost.)
Kar se tiče ministrov rojakov, je ta ustanova brei viake nitavne podlage.
Ce trdi ministrski predsednik, da cesar l»hkq imenuje toliko ministrov, kolikor hoče, bi bila to torej njegova privatna zabava, ki bi
jo moral tudi privatno plačati. Ministrom rojakom ne more nihče drugi dovoliti kompetence v upravi kakor zakonodajstva sporazumno s krono. Ta kompetenca ministrov-rojakov pa ni na noben način vrejena. Prav sedanji delokrog ministrov-rojakov je povzročil razmere, ki vladajo sedaj na Češkem in yja uprava trpi izvenredno vsled tega.
Nikakor nočem zagovarjati stališča, da ne bi smele parlamentarične stranke imeti nobenega vpliva na državno administracijo. Prav nuprotno želim, da dobe
narodi reden vpliv na upravo,
da ne bo imela birokracija s svojimi sodniki, Žan-darji in okonjenimi policisti uprave kot monopol. Le proti anarhističnemu načinu vpliva, proti zakulisni politiki strank in ministrov-rojakov, ki se izrablja za
nesramne protekoljiko goipodantTO,
se je treba bojevati.
Protekdjsko gospodarstvo, ki dane« vlada, je pa zato tako neznosno, ker niso ministri • rojaki nikomur odgovorni razven morda prav mali kliki, ki hoče vsa mesta zasesti z otroci svoje protekdje. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih.)
Glavno v položaju vsakega ministra je to, da je odgovoren zakonodajnemu sborn. Komu pa je odgovoren nemški minister-rojak P Ali je odgovoren celi zbornici? Nemci se bodo Hranili na vso moč, da bi bil odgovoren kateremukoli drugemu narodu. Komu je torej odgovoren? Ali morda poslancem svojega naroda? Ne glede na to, da bi bilo to nemogoče razmerje; ali kje je tak zbor poslancev enega naroda, kateremu bi bil minister-rojak odgovoren? Ker imamo v avstrijskem parlamentu nemškega ministra-rojaka, mora biti odgovoren vsem v nemških Talilnih okrajih izvoljenim poslancem skupaj, drugače se ne da misliti. (Pritrjevanje.) Tedaj je minister naroda. Ali pa je minister-rojak, tedaj bi moral biti vsaj poslancem deželnega zbora odgovoren. Toda v resnici ni ne eno, ne drugo.
Vendar pa opažamo neko odgovornost, namreč spričo prav male klike, ki šteje petindvajset ali trideset ljudi, včasi še toliko ne in ki izkoriščajo mesto ministra-rojaka, da nameščajo v državne službe otroke svoje protekcije in da izključujejo vse one, ki niso člani klike. (Odobravanje.)
Tako stališče zavzema zlasti nemški minister-rojak in zato sem prisiljen, da se bavim posebno ž njim. Ministra ne pošilja v kabinet skupnost nemških poslancev, najmanj pa nemški narod; ne pošilja ga niti nemško ljudstvo v svetovadavskih deželah. To izvršuje nekoliko malih skupin, ki so med seboj povsem brez zveze, anarhistične skupine, ki se razlikujejo edino po
tekmovanja fetrebentva,
če imajo nemški nacionalci ali nemiki radikalci ali kdorkoli poslati ministra; skupine, ki tekmujejo zdaj v hlapčevanju pred vlado, ker tal vsaka rada dala ministra-rojaka. (Živahno pritrjevanje.) Te skupine si pripisujejo pravico, vplivati na zasedenje vseh služb v nemških krajih na Češkem in Moravskem.
Kdo pa so te skupine? Vprašati moramo pač, če ima ta buržoazna klika, ta klika fabrikantov in birokratov na Češkem in ta klika nekaterih članov svobodnih poklicov res pravico, izdajati svoje interese za interese naroda in zato imenovati ministra-rojaka, Id naj bi bil čuvaj narodnih interesov. Ta nemška buržoazna na Češkem je v prvi vrsti vodila nemštvo v Avstriji od poraza do po-
raza in imenitno sem se zabaval, ko je danes član in pozni dekadent tega razvoja, gosp. pl. Stransky vstal ter se spominjal Nemcev na Gališkem. Kdo pa je od vsega začetka izročil Nemce na Gališkem drugim strankam? Nihče drugi kot nemške stranke. Stari liberalci, ki so leta 1869 sklenili pogodbo s poljsko žlahto, nemiki nacionalci vseh vrst, Id so v linškem programu izrecno zahtevali izločitev Galicije. In zdaj prihajajo z odkritjem, da žive tam preko tudi Nemci I Zdaj prihaja ta gosp. Stranskj in pravi: listi Nemci v Galiciji niso kolonisti, temveč avstrijski državljani in imajo, kjerkoli so, pravico zahtevati nacionalno ravnanje. Kaj pa vendar hočete, gosp. Stransky, in kaj hočejo Nenad sploh? Zakaj avstrijski državljani so Italijani, so Pojjaki na Dunaju in če se poganjate za naslov avstrijskih državljanov, se ne morete obenem
poganjati n l»z Ažmana.
Kako pa hočete združiti to?
Kako ste se pritoževali, ko v Galidji niso ho« teli sprejeti vloge neke nemlke šolske uprave ter je bila nemško pisana. Kaj živite izven sveta? Ali mislijo Nemci, da so ie vedno Časi, ko se pečejo sanje posebna klobase? Kako pa je s čeikimi vlogami na Dunaju? Razmerje je enako tukaj in tam.
Lahko si mislim stremljenje naroda po go-spodstvu; ali tedaj mora biti vsaj mogoče. Ker je pa popolnoma izključeno, da bi v deželah, v katerih nimamo večine, izvrševali silo kakor na primer Madžari, ni druge kakor gledati, da se lahko povsod vživa
enaka pravica kot večina la kot maajilaa.
Zato se mora smatrati vpraianje namenih pravic kot
pravioa aarodov,
ne pa kot pravica deželnih delov, torej tudi ne kot pravica nekdanjih nemikih zveznih dežel. Ne 1 To so stare historične kategorije, ki nimajo več prav spričo žive zavednosti naroda.
Nqjve$a nesreča Nemcev v Avstriji je ta, da niso nikdar kot celota imeli pametne, enotne politike, ampak da so vedno tam, kjer so v večini, tlačili maajfelae in zato so morali seveda trpeti, da se je njihovim manjiinam v drugih deželah enako godilo. Nemike sodalne demokrate zelo boli, da sta vsled pegodbe leta 1867 dva miliona Nemcev na Ogrskem izročena Madžarom. Nemika buržoazija na Češkem ni nikdar razumno vodila nemike politike in zato bo morala dovoliti, da vzamejo aodalni demokratje atvar v roko. Nemika buržoazija na Caikem je povzročila nemitvu najhujie rane in mu Ikoduje tudi danes, capljajoča v brezprimerni strahopetni de-moralizadji u klerikald, tekajoča u Bienerthovo vlado, ki ni atorila nič drugega, kakor da ja dovolila Nemcem, glasovati u rekrute in rešiti čast domovine s poliranjem nemikih čet v Bosno. Zdaj postajajo Nemd militaristi in, kakor so bili včeraj imenovani, policisti (Živahno odobravanja.) Nikar si no domišljajte, da spravita češko - nemike delavce v svoj tabor, v tabor itreberstvai
Kar hočemo mi, je to, da postane naw»«ki narod živ stvor ustave, da dobi narod svojo narodno upravo in k njej tudi narodne ministre in da skrbe narodni ministri pred vsem za to, kar je vsakemu narodu najsvetejie, namreč iajfc
Nikakor ne moremo dovoliti, da se izroča iola na eni strani rokam itrahopetno m umikajočega
ministra, na drugi strani pa posameznim d e žel n o-zborskim klikam, ki niso odgovorne narodu.
Vsak narod more voditi le tedaj narodno politiko, če uredi svoj dom. In če hočemo nemški socialni demokratje urediti dom nemškega naroda, priznavamo tudi
vsakemn narodu
pravico, da si uredi svoj dom. Veseli nas, če se narod, ki je toliko pretrpel kakor na primer ru-sinski, dvigne k popolni kulturni enoti. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih in Rusinih.) Ce se vsi narodi bojujejo za svobodo, smo vsi skupaj in se lahko skupaj bojujemo. Ker nočemo izpustiti nobene prilike, ko se more razpravljati o vprašanju narodnih ministrov in posvetiti korupciji, bomo glasovali za nujnost rusinskega predloga. (Živahno odobravanje pri socialnih demokratih in pri Rusinih.)
Sodrugi v Ljubljani in okolici!
Aneksija Bosne in Hercegovine je s svojimi posledicami povzročila ogromne stroške.
Deželne uprave stoje pred bankerotom.
Država in dežele potrebujejo denarja. Vzeti ga hočejo tam, kjer je najdražji. Zvišati hočejo indirektne davke in železniške tarife; to se pravi: podražiti se ima pivo, žganje, premog in še marsikaj drugega.
Delavci!
Komur je vseeno, če plača 50, 60, 80, 100 kron indirektnih davkov na leto več ali manj, naj gre mirno spat. Kdor pa vč, kako težko zasluži svoje krvave vinarje in komur je ležeče na tem, da se prepreči protiljudski načrt, naj pride zanesljivo na
ssa sos
shod
ob
bi bo vi nedeljo, dne 0. maja 10. nrt dopoldne
n areni narodnega Doma.
DNBVNI RBDl
Hr Hovl davki
Poročevalec sodrug ETBIN KRISTAN.
Skrbite za najštevilnejšo udeležbo, da se pokaže mogočen protest delavskega ljudstva. Pripeljite tudi svoje žene, da se pouče, odkod prihaja draginja in kdo jim otežčuje življenje.
Okrajni odbor
jugoslov. aoo. dom. stranke.
Madžarske kulturne slike.
ih.
Volitev v Pezinku, o kateri smo zadnjič poročali, se je končno vršila, kakor se je moralo videti naprej, tako da je vladni kandidat dobil 969 glasov in je slovaški kandidat dr. Milan Ivanka, ki je bil zmagal pri prejšnji volitvi, sedaj propadel s 639 glasovi. Vzroke propada smo že poprej povedali. Dovolj je, ako poudarjamo, da je pri vo» litvi posredovalo 400 žandarjev. Interesantno je, da so bili glavni agitatorji za madžarsko stranko duhovniki. Zato propadli kandidat dr. Milan Ivanka piSe svojim volilcem: »Volilci! Kvišku srca! Ne obupajmo! Nismo mi propadli pri volitvah v Pezinku in ne naSa slovaška stvar. Propadli so oni, ki so prodali svoje duše za par litrov ali za nekoliko srebrnikov. Propadli so tisti duhovniki in kaplani, katerih ni bilo sram, da so na predvečer velikonočnih praznikov šli zapeljevat svoje iupljane na pijanstvo, na izdajo in sovraštvo proti svojemu bližnjemu s pijačo in s priganjanjem v krčmo, denarjem in kupovanjem slovaških duS, da so jih nahujskali, da bi p’juvali na lastni rod, da so naščuvali kristjane proti kristjanom. Javno se je Izrazil eden duhovnikov duSekupcev, da sveto pismo in božji zakon nimata ničesar opraviti z volitvami. Glej jih, taki so pastirji dobrega slovaškega ljudstva!
Nedavno je molzel Slovake najbolj Zid, madžarski uradnik, madžarski notar — po večini sami tujci. Novejši čas pa pritiska na slovaško ljudstvo najhujie madžaronski duhovnik. Kar so počenjali
duhovniki pri zadnjih volitvah v Pezinku, tega se niso nikdar drznili ne Židje, ne birokratje. Brez sramu so se vlačili s pijanimi volilci po krčmah in krokali z njimi tri dni in tri noči pred volitvijo.
•Slovenski Tyždennik» dodaja: »Crne bande so splele v Crnovi krvavi bič skupno z žandar-skimi bajoneti, v Pezinku pa so svetost polivali s smrdljivim žganjem ter pri tem kričali, da jim gre za sveto styar.»
Politični odsevi.
* Bienerthova vlada je kljub svoji večini v slabi koži. Zakaj tudi njena »zanesljiva* večina se ne upa prevzemati odgovornosti za vse kozolce, ki jih preobračajo ministri tega ponosnega kabineta, pa je dobila vlada zadnje dni nekoliko tako nepri-tajenih in razumljivih nezaupnic, da jih ne bi kmalu kateri kabinet tako mirno vtaknil v žep kakor Bie-nerthov.
* Prvi polom je vlada doživela s svojo izdajo zakladnih listov v proračunskem odseku. Kakor smo svoječasno poročali, se je postavljala vlada na stališče, da je lahko izdala za 220. milionov kron zakladnih listov, ne da bi ji bilo treba sploh vprašati zbornico za to. Prvi so socialni demokratje opozarjali, da se je vlada pregrešila z najetjem tega dolga zoper ustavo. Nemško-poljski večini je bila stvar zelo neprijetna, a ker je zaverovana v Bie-nerthov kabinet, je v zbornici na vse mogoče načine opravičevala finančno samostalnost vlade. Težje pa je bilo v proračunskem odseku, kjer so govorniki opozicije silovito naskakovali vladno stališče ter dokazovali, da bi bila morala vlada vsaj naknadno prositi za odobrenje zbornice. Finančni minister Bilinski je tudi tukaj še zelo ošabno nastopal in na vse strani trdil, da ima vlada prav. A ni šlo. Proračunski odsek je sprejel kombinirani predlog poslancev Steinwenderja, Kurande in Wit-teka, s katerim te načeloma obsoja izdaja zakladnih listov brez dovoljenja parlamenta, a se to opravičuje z izrednim političnim položajem ter se končna vlado poziva, naj naknadno izposluje odobrenje parlamenta za izdajo zakladnih listov.
S tem je torej proračunski odsek, četudi v mili obliki, vendar popolnoma jasno izrekel, da je vlada neustavno ravnala in če bi imeli gospodje ministri več tankočutja, bi to zadostovalo, da bi odšli.
* V aneksij skem odloka nastajajo vladi druge težave, Kakor je znano, je državni zbor še pred kratkim soglasno sklenil, naj vlada napravi pri skupni vladi vse potrebne korake, da ne bo ogrska agrarna banka za' Bosno privilegirana, odnosno da se ne izroči zemljiška odveza v Bosni Madžaronom. Vlada je sprejela ta sklep, a naenkrat je prišla vest, da je ogrska agrarna banka privilegirana. Ta vest je morala osupniti vse politične kroge in bilo je vprašanje: Ali je avstrijska vlada opustila potrebne korake pri skupni vladi, ali pa je njen upliv tako ničeven, da je ogrska banka dobila privilegij vzlic avstrijskemu odgovoru. Čudno je bilo, da ni vlada takoj v znamenje protesta demisionirala. V anek-sijskem odseku so ji na prvi seji pomagali krščanski socialci; Proh&zka je namreč sporazumno z Bilinskim, odnosno na njegovo željo predlagal, da se odgodi seja, ker se je bilo bati, da bi vlada pogorela. Takrat je bil predlog sprejet z zelo neznatno večino. V sredo pa je izbruhnila nevihta z vso močjo. Vlada je predložila takozvano r j sivo knjigo, v kateri je zbrano vse dopisovanje med avstrijsko in skupno vlado v zadevi banke. Na podlagi poizvedeb se je dognalo v odseku, da je 1. baron Burian se zavezal banki, da ne bo dal nobeni drugi banki v Bosni koncesije, ki bi zasledovala enake cilje kakor madžarska banka, 2. da so vsa državna zemljišča na milost in nemilost izročena madžarski banki, 3. da se bodo zemljišča odkupila samo za> one kmete, ki jih bo sodišče proglasilo, da so sposobni za kredit, in 4. da je baron Burian 25. aprila zahteval od avstrijske vlade, da d4 privoljenje za ustanovitev madžarske banke in da mu je vlada dala to privoljenje že naslednji dan 24. aprila. V odseku so ostro med splošnim odobravanjem napadli vlado, zlasti pa finančnega ministra Bilinskcga poslanci dr. Krek, dr. Redlich in Daszjrnski je predlagal rezolucijo, naj se vladi izreče nezaupnica, ker je na nečuven način zanemarila svojo dolžnost. Daljša poročila slede v »Zadnjih vesteh*.
* Glede na veleizdajnliki procei r Zagreba objavlja glasilo srbske vlade »Samouprava* komunike, v katerem se pravi med drugim: Ce se sedaj pred zagrebškim sodiščem vkljub vladnemu srbskemu dementiju in vkljub konstatacijam, ki so povzročile enodušno prepričanje javnosti v Evropi o pravem značaju tako Gjorgje Nastida, kakor «veleizdajništva» srbskih rodoljubov na Hr-valskem, vendarle vsak dan ponavljajo nedopustne aluzije na Srbijo in njenega vladarja, se to postopanje ne more tolmačiti drugače, kakor da se hoče delovati na to, da se zopet poostre odnošaji med Srbijo in Avstro-Ogrsko. Mi iskreno obžalujemo, da se stvari razvijajo v tej smeri, in bojimo se, da bodo v svobodni srbski javnosti vzbudile odmev, ki ne bo niti v našem interesu uiti v interesu Avstro-Ogrske.
* Torfeki parlament. V parlamentarnih krogih zatrjujejo, da bo zasedanje parlamenta odgodeno
v svrho, da se vladi da prilika napraviti mir in red v državi. Mnogi politiki so mnenja, da bo zbornica v kratkem razpuščena in takoj razpisane nove volitve.
* Saltan Mohamed je vrnil državi vsa zem-liišča, ki si jih je protizakonito prilastil Abdul Hamid. Takisto je vrnil državi petrolejske rafinerije v Mesopotamiji.
* Noto turiko ministrstvo. Hilmi paša je sprejel mesto velikega vezirja in bo sestavil novi kabinet. V ta kabinet vstopijo: Ferid paša kot minister notranjih del, Arif Hikmet kot minister vojne mornarnice in podpredsednik poslanske zbornice, Aristidi paša kot poljedelski minister. Ostale port-felje obdrže dosedanji ministri.
* Novi saltan gre na potovanje. »Times* javljajo, da bo sultan Mohamed v kratkem po* setil vsa večja mesta v Anatoliji, da pomiri tamkajšnje prebivalstvo, ki so ga reakcionarni duhovniki naščuvali proti novemu režimu.
Domače vesti.
— Papež se je naveličal mlrn in je postal
zopet bojevit. Te dni je bila stoletnica svetega Anzelma, primasa angleškega, in rimski «sveti oče* je ob tej priliki izdal encikliko, ki grmi proti modernistom, nevernikom, mlačnežem i. t. d. ter poziva škofe na boj. Enciklika govori mnogo o moderni družbi in o modernistih, ampak razun teh izrazov bi človek zaman iskal kaj modernega v nji. Iz tega spisa puhti srednjeveški duh, ki nehote človeka spominja na Torquemade, na inkvizicijska sodišča, na mučilnice in grmade. Ampak hrabrenje škofov je v papeževem konceptu zelo nepotrebno, zakaj če ubogi »jetnik* vatikanski kaj ve o dogodkih po svetu, tedaj bi mu moralo biti znano, da je bojevitost pri škofih in drugih »namestnikih božjih* dovolj. Ce vspevajo svobodne struje, modernizem i. t d., bi moral papež iskati razloge vse drugje kakor v škofovski mlačnosti. Naj le vpraša, če se ni n. pr. naš Jeglič dovolj trudil, da bi bil uničil vso moderno znanost ali pa jo vsaj popolnoma podredil staremu testamentu. Pa ni šlo. In GruschI in Katschtalerju in Fiappu in Mahniču in vsem nemškim škofom se to ni posrečilo; čira bolj sejejo celotizem, čim strastneje uničujejo znanost in svobodno mišljenje, tem več odpadnikov mora šteti cerkev. A večina tistih, ki se štejejo še za njene člane, niso katoličani in kristjani iz prepričanja, temveč iz lenobe ali pa iz koristoljubja, ali pa ker jih silijo razmere. Prav zadnja bojevita in strastna enciklika Pijeva dokazuje najbolje, da ne gre tako, kakor bi rad »sveti oče* in njegova »sveta* garda. Šlo je, dokler je cerkev lahko vihtela meč in bakljo — ne tiste, ki preganja temo, ampak tisto, ki zažiga. Šlo je, ko je privilegij znanja vživala neznatna vladajoča manjšina. Ampak iz-premenile so se razmere, pa se bodo morali tudi v Vatikanu navaditi, da se razvijajo v novih razmerah novi ljudje in nove glave. Včasi, če je izšla taka enciklika, je bilo kakor da treska, zdaj je kakor da se zažiga.	Kolofon^j.
—Premogle podraži, ker se zvišajo tudi tovorni tarifi na železnicah. Da je regulacija tarifov na avstrijskih železnicah neizogibna, se mora priznati. Potrebna je že zaradi tega, ker sloni dosedanji zistem na vsakovrstnih privilegijih in pk otekcijah. Regulacija bi pa morala paziti pred vsem na pravično ureditev in na to, da ne bi zadela siromašnega ljudstva. Toda vlada ve, da bi se kapitalisti puntali, če bi ji naložila take stroške, ki jih ne bi mogli odvaliti na ljudstvo, pa zato regulira tako, da bodo kapitalisti zadovoljni. Računa se, da bo vsled zvišanja tovornih tarifov — ne glede na osebne — za 52 milionov več dohodkov. Osmina te svote odpade na tarif za premog; to pa ni nič druzega, kakor podraženje po železnici ek^pedira-nega premoga za 61/,, odnosno po »zaokroženju* za najmanj 7 milionov, ki jih bo plačalo ljudstvo, če bo hotelo kuhati in po zimi kuriti. — Patriotje pa pravijo, da ni treba revolucionarne socialne demokracije.
— Vlak Je povozil na kolodvoru Gornje Ležeče hčerko nekega čuvaja; s tira se je umaknila prvemu vlaku, nato jo je pa drugi vlak prijel in po* vozil. Bila je takoj mrtva.
— Nesreča pri sekanja dreves. Posestnik Jurij Rausch v Šmartnem na Štajerskem je sekal v svojem gozdu, skozi katerega pelje cesta. Med sekanjem je padlo drevo na mimovozečega hlapca Frana Fibicha ter ga poškodovalo o a glavi in oprsju tako močno, da bo le težko okreval.
— Koroikl deželni zbor ne bode sklican, kakor se je prej mislilo, na zasedanje do srede mejnika. J£ot vzrok vlada navaja politični položaj, čel, da bi potem morala sklicati tudi druge deželne zbore. Večina je y veliki zadregi, ker je že od* stopil dež. glavar grof Gojs in je bolan dež. odbornik Leop. baron Ajhelburg-Labia. Novi dež. odbor pa še ui voljen in se tako ne more še koU* stituirati.
—Otrok sgorel. V Lembergu prištnariji so zgorela poslopja posestnikov Martine Šketa in Tajta' Močan veter je skozi dimnik ^razpršil ogenj na Sketovem ognjišču in tako povzročil požar. Ogopl se je razširil tako hitro, da ni bilo mogoče rešitj triinpol leta starega Sketovega otroka, ki je *P#I pod streho. Otrok je v plamenih zgorel.
— Uboj. Dne 2. maja sta ubila fanta Klemenflo ’ iz čateJke fare in Pavlovič iz fare Križevo F*'
sestnika Antona Vlašiča iz Kraške vasi s kolom, potem ko so se bili pri pijači sporekli. Vlašič za' pušča ženo z neodraslimi sedmerimi otroci.
Zadnje vesti.
Bosenska agrarna banka. Dunaj, 7. marca Resolucija, katero je v aneksijskem odseku vložil poslanec Daszynski, se glasi: « Vlada je s tem, da je pritrdila izdaji koncesije za privilegirano agrarno in komercialno banko za Bosno in Hercegovino ravnala proti soglasnemu sklepu državnega zbora z dne 11. marca 1909, izdala koristi Avstrije in predvsem koristi bosensko - herce' govskega prebivalstva, torej je grobo grešila proti svoji dolžnosti. Vlada se poziva, naj takoj začne obravnavati s skupno vlado, da se nemudoma izvrši zemljiška odveza z Bosno in Hercegovino državnim potom in s financialno pomočjo obeh državnih polovic.* — Resolucijo je sodrug Daszjnski vtemeljil z velikim govorom, ki je napravil nenavaden vtisk. »Bilo je gotovo — je dejal — da vlada, ki izda za hrbtom parlamenta za 200 milionov zakladnih listov, tudi ne bo preprečila koncesije za ogrsko banko. Socialni demokratje so tej vladi dvakrat darovali življenje. Ogrska dela v Bosni, kar hoče, avstrijska vlada pa podpira madžarsko kliko. Politična nedostoj-nost brez primere je to, da napravi deželna vlada tako kupčijo, ne da bi počakala, kaj poreče deželni zbor za Bosno. Burka je pa, če se pravi, da je osvoboditev kmetov navezana na pogoj, da se prej izjavi deželni zbor, ki bo izvoljen na podlagi ustmene volilne pravice. Nova banka bo ko-rumpirala sabor. Avstrijska vlada bi bila morala raje odstopiti, kakor pa poteptati soglasni sklep parlamenta. Vlada omalovažuje parlament, toda zbornica splošne volilne pravice ne sme trpeti tega od uradniške vlade, ki sama priznava, da nima večine v zbornici. Roparske ptice v Budimpešti bodo pregnane, če se avstrijska vlada postavi za rešitev pol miliona bosenskih kmetov, ki so sicer brez pomoči v krempljih budimpeštanskih oderuhov.
Boienika ustava. D u n a j, 7. maja. V skupnem finančnem ministrstvu dovršujejo načrt ustave za Bosno in Hercegovino, ki se ima vročiti avstrijski in ogrski vladi. Kolikor je izvedeti o delu v Bu-rianovem ministrstvu, se lahko pravi, da v načrtu o resnični ustavnosti ne bo govora in avstrijski parlament ga bo moral prav temeljito p-edelati, če bo hotel, da ne ostane parlamentarizem v Bosni in Hercegovini pod mizo. Po načrtu ne bo imel sabor odločati o nobeni stvari, ki spada v delokrog skupne avstro-ogrske vlade in o nobenem predmetu, za katerega so potrebne investicije iz avstro-ogrskih sredstev. Tako n. pr. sabor n d bo imel sklepati o železnicah, temveč bo smel samo izražati želje. Sabor bo sestavljen iz 19 virjiistov in iz 72 poslancev. Volila bo vsaka veroizpoved zase in vsaka v treh kurijah; v prsi bodo veliki davkoplačevalci, v drugi mesta, v tretji kmečke občine. Delavstvo je popolnoma prezrto. Poslovnik bo zelo oster. Predsednika imenuje cesar. Sabor se ne snide prej kakor v jeseni.
Bosenska agrarna banka. Dunaj, 7. maja. S poslancem Daszynskim je na seji aneksijskega odbora polemiziral minisler Bil inski, hoteč pokazati situacijo tako, kakor bi bila avstrijska vlada dosegla velik vspeh, ker se mora zaradi zemljiške odveze zaslišati bosanski sabor. Odgovarjal mu je dr. Adler, ki je imenitno ovrgel ministrove trditve. Splošno pozornost je vzbudilo, da sta tudi krščansko-socialna govornika MorseyinLichten-stein govorila proti vladi, kajti doslej so krščanski sociale! brezpogojno podpirali Bienertha že zato, ker je bil Gefimann pravzaprav stvarnik tega kabineta. Ker so krščanski socialci od nekdaj kupčevabki političarji, se sodi po napadni izpre-membi njihove taktike, da utegne biti Bienerthovo stališče omajano. Vendar ni preveč zaupati njihovemu nastopu, ker je verjetno, da napadajo Bu-riana, zato da lahko tembolj neopaženo podpirajo Bienertha.
Orlami zbor. Dunaj, 7. maja. Na današnji seji so socialni demokratje vložili svoj napovedani nujni predlog zaradi rezervistov. Ko so nemški nacionalci izvedeli za soc. - demokratični predlog, so vložili tudi oni podoben, toda skoraj brezpremembeni predlog. Domobranski minister Georgi je odgovarjal, da v Bosni ni več rezervistov, temveč samo nadomestni rezervisti, in sicer taki, ki niso oženjeni, ter da je ministrstvo dalo včeraj (torej ko je bil socijalno demokratični predlog že napovedani) nalog poklicanim oblastim, naj izplačajo prizadetim družinam postavne podpore. Minister pravi, da nima nič zoper predlog nemških nacionalcev, ki zahteva, naj se rezervisti odpuste, .kakor hitro je mogoče." Za socialno - demokratični predlog pravi, da je »po večini že brezpredmeten". (Zakaj se ga torej brani?) Takoj — pravi — da ni mogoče, pustiti nadomestnih rezervistov domov. (Kaj pa imajo v Bosni še opraviti?) V debati so govorili češki klerikalec K1 i n g e r, češka radikalca K1 o f ač in Zaruba, nemški nacionalec Herzmansky, socialni demokrat F i I i p i n s k y, Mladočeh H o r s ky >n nemški kršč. soc. Kreilmeyer. Za generalna govornika se izvolita Schuhmeyer za, Prokop Proti. Schuhmeierje protestiral, da se podtikajo socialističnemu predlogu obstrukciji na-
meni. Vlada trdovratno molči o dveh rečeh: Koliko vojakov je poslala v Bosno in kdaj se bodo rezervisti lahko vrnili domov. Minister je govoril tako previdno, da je opravičen sum, da je potrebno govoriti o teh dveh rečeh. Predlog nemških nacionalcev daje le vladi priliko, da lahko uide. Treba je, da se puste rezervisti takoj domov; „kakor hitro je mogoče11 je lahko tudi o svetem nikoli. Kdor ima resno voljo, da pridejo rezervisti iz Bosne domov, bo glasoval za socialno-demokratični predlog. (Živahno odobravanje).
Pri glasovanju je bila odklonjena nignost socialno-demokratičnega predloga; za so glasovali socialni demokratje, Rusini, Cehi in sionisti. Nujnost nemško-nacionalnega predloga (foparije) je bila na to sprejeta. V meritorični debati je poslanec Seitz ostro grajal vlado zaradi podpor, ki jih odteguje družinam rezervistov in je očital krščanskim socialcem, da so s svojim današnjim glasovanjem izdali interese najpotrebnejših družin. Seitz priporoča dodaten predlog o nujnem izplačevanju podpor. — Pri glasovanju sprejme večina predlog nemških nacionalcev z besedami <čimprej mogoče*. Na dnevnem redu je še nujni predlog čeških agrarcev zaradi kontingen-tiranja pese. Poročevalec Ryhtera bo v torek govoril. — Vladni predlogo izpremembi rudniškega zakona se odkaže gospodarskemu odseku. Seja se zaključi ob 6. zvečer. Prihodnja seja v torek ob 11. dopoldne.
Krščanski socialni. Dunaj, 8. maja. Povsem jasno je, da hočejo krščanski socialci pomagati vladi iz zagate, v kate?o je prišla zaradi bosenske agrarne bankp. Sklenili so, da se v delegacijah napade Burian, torej bodo pustili Bienertha in Bilinskega pri miru.
Štajerske deželnozborske volitve. Gradec, 8. maja. Skrutinij še ni končan za noben okraj. Kakor kaže, se rezultat ne bo mogel določiti prej kakor popoldne, v nekaterih okrajih morda šele zvečer. Doslej je Soditi, da bodo gotovo izvoljeni socialni demokratje Resel, dr. Schacherl, Hi-lari, Jodlbauer. Ugoden je videti položaj za Sitarja.
Ogrska kriza. Budimpešta, 7. maja. Justh je poročal v neodvisnjaškem klubu o svoji avdienci ter je dejal, da je cesar povedal, da označuje W e-kerle ogrsko samostalno banko za škodljivo. Justh je dejal: Dvoje lahko konstatiramo: da deluje We-kerle zoper neodvisnjaško stranko in da kralj ne ovira samostalne banke. W e ker le izjavlja danes v «Budapesti Hirlapu*, da neodvisnjaška stranka nikdar ni mogla dvomiti, da je on pristaš skupne banke.
Oornjsavstrljske volitve. L in ec, 7. maja. Včeraj se je končal skrutinij za splošno kurijo za deželni zbor. Izvoljena sta dva krščanska socialca dr. Schwinner in dr. Salzmann, socialni demokrat Hafner in nemški nacionalec Granitzer.
Perzijska ustava. Teb ris, 7. maja. Eudžu-men v Tebrisu (krajni zbor) je dobil brzojavno poročilo, da je v Teheranu razglašena ustava in da so razpisane volitve. Zvečer je bila v mestu razsvetljava. — V Kašvin je predvčeranjem nenadoma vdrlo 250 revolucionarjev iz Rošta. Vnel se je boj, ki je trajal do večera. OJ šahovega vojaštva je padlo 200 mož, 100 se jih je vdalo.
Umetnost in književnost.
: Naši zapiski, majnikova številka, je izšla danes z bogato in raznovrstno vsebino. Vsebuje: Dr. Slane: Pismo. — R. L.: Anarhizem. (Dalje.)
— Dr. Dragotin Lončar: Iz politične korespondence dr. Janeza Bleivveisa. (Dalje.) — Ivan Cankar: Pisma Jeremijeva. — Pregled: Narodno gospodarstvo. — Strokovni pregled. — Literatura.
— Šolstvo. (Dalje.) — Oton Župančič: Epigrami. Priporočamo.
: Vojna in sooislns demokracija. Po steno-grafičnih zapisnikih avstrijskega državnega zbora. S slikama državnih poslancev dr. Adlerja in Da-szynskega. Naša agilna Delavska tiskovna družba je zopet storila dobro delo, da je zbrala in izdala zelo aktuelno gradivo. Sodrugi, sezite pridno po tej lični, 52 strani obsegajoči knjižici, ki stane le borih 30 vinarjev.
(4
..
O. ••
Našim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo
Ceniki zastonj In poštnine prosto I
pozor!
Kdor želi imeti dobro uro, naj jo zahteva z znamko «Union»,ker te ure so najbolj trpežne in natančne. Dobe se pri:
fr. Čudna
urarju ln trgovou
v Ljubljani
delničar in zastopnik švicarskih tovarn •Union* v Bielu in Genovi. 40—7
Restavracija
»Jlaroitai dom"
se priporoča.
Točijo io priitna vina in ivolo pivo. Dobri knhlnja.
Na razpolago je velik senčnat vrt in arena za veselice, shode i. t. d.
Pri veselicah se toči brez povišanja cen.
Z odličnim spoštovanjem
Emil Kržišnik
•:i (i i i ■ r iii
restavrator.
I II 1 I; I lil I
Klobuke, cilindre
b^AniAn v najnovejših faoonah in ▼ vOjlltfO velikih izb erah priporoča
JVsn Soklič, Ejnbljana
m Pod Trančo štev. 2.
6J-Z6
Svoji k svojim!
Luci. Černe
zlatar in trgovec z urami
ter zapriseženi sodnijski cenilec Ljubljana, "VVolfove ulice 3.
Izborna zaloga briljantnega blaga, zlatnine, srebrnine In raznih ur.
tastu delavnica
za popravila in nova del a,
Cent oajalžje. Solidna pntrtUa.
tlaloefla slovenska tvrdka za obuvala
Združeni čevljarji v Ljubljani, V rim ulice l U
priporoča slavnemu občinstvu v njegovo lastno korist to domače podjetje, ki je že več let v posesti svoje lastne zaloge vseh vrst surovin in k stroki spadajočih potrebščin ter je kot tako edino sposobno »streči vsem zahtevam. Volilu zaloga lastnega ln tujega Izdelka za gospode, dame in otroke y poljubno najmodernejših oblikah!
Naročila po meri in okusu se po želji, ravnotako tudi popravila z vso skrb-Ijivostjo izvršujejo. — Zunanja naročila točno proti povzetju. — raniti *astonj.
4—2
Ftliialka: Stari trg štev. 28.
v Dobravljah, Goriško. taistroVaaa zadruga z otntjm zaVczo Ustanovljena 1.1908.
Vino •• pošilja od SB Ilirov naprej i po jako smernih oenah. i
Največja zaloga,:
čopičev za pleskarje, sobne slikarje, zidarje, mizarje.
Likov, pristnih angleških za vozove.
Emajlno pretlake, pristne, v posodicah po % V«, Vi in 1 k«.	104—42
Jantarjeve jluure /fl pode. Edino trpeino in naj-lepše mazilo za trde in mehke pode.
Voičlla, itedllnefa brezbarvnega in barvastega za pode; naj cenejše in najboljše.
Rapldola, pripravnega za vsakovrstne prevlake.
Brunollna za barvanje naravnega lesa in pohištva.
Olje In mazilo za itroje, olje proti prahu.
*“ naioenojia tvrdka na o*}!*•• nLftlKupo^«Lt>|» |
Maščobo za usnje.
Oljnatih barv, priznano najboljših.
Oljnatih barv n tubah, g. dr. Schonfeida.
Flrneža, prirejenega iz lanenega olja, kranjskega. Steklarskega kleja, pristnega, zajamčeno trpežnega. Olpia, alabasterskega in štukatumega.
Kar boli noja, najboljšega.
Fasadnih barv za apno.
Barv, suhih, kemičnih, prstenih in rudninskih. Kleja za mizarje in sobne slikarje.
Vzoroev za slikarje, najnov^jših.
Adolf Hauptmann v IMjanl TET
L kranjska tovorna oljnatih barv, flrnežev, lakov ln steklarskega kleja.
Ustanovi/eno 1.1832.
misliti, da se »dobra kava" pripravlja le iz „samih ka-vinih zrnc“, nikakor —
kajti dober pridatek povikša kavino moč, njeno barvo in njen okus. — To je resnično; prepričajte se blagovoljno s poskusom pristnega ,Franokovega‘ pridatka za kavo.
Nova Cenasi 6 Gerkman Nova
inia trgovina Ljubljana	slwka
priporoča
*a pomlad in poletje
vsakovrstno subneuo, volneno in platneno blagfo.
Gene solidne in postrežba točna.
Ustanovljena 1847.	62—žo	Ustanovljena	1847.
Covarna pohištva J. J. Naglas
Turjaški trg št. 7 n LJUBLJANA si Turjaški trg it. 7
Največja zaloga pohUtva za spalne in jedilne sobe, salone in gosposke sobe. Preproge, zaatorji, modroci na smeti, žimnati modroei, otroški yozički i. t. d.
Najnlžje cene.	,	Nalaolidnejte blago.
Krasno
pomladansko zalogo modnega blaga za gospode in dame, priporoča:
EiplM Ml
Ljubljana Mestni trg štev. 19.
104—58
Podpisano se tem potom zahvaljuje dosedanjim vinskim odjemalcem, posebno občnemu konsumnemu društvu v Ljubljani, delavskemu konsumu v Idriji, zasebnikom v Mirnu in drugod.
To priliko pa uporabi, da priporoča veliko množino še neprodanega vipavskega naravnega vina iz lastnih kleti združenih kmetov iz Dobravelj, Skrilj, Biji, Šmarji, Rihenberga, Karanja in bližnjih vasi, vsem svojim dosedanjim in novim odjemalcem po Kranjskem, Primorskem, Štajerskem, Koroškem in drugod.
Zadružno vodstvo.
Stt98W9iStiSIStt9SW8fiWSISW8BU9fiti8
Sodrngl, soattlitaHU
is brivnic«, K)cr i< s« razpolago Vaš«
• ‘ •Wli,,|lt Prapor"!
; shsshsbbs
Josip Leon
krojaški mojster
/PaIIa Gosposka ulica 4 WBIJB Gosposka ulica 9
se priporoča cenjenemu občinstvu za mnogobrojna naročila.
Posebno se priporočam cenjenemu prebivalstvu la Trbovelj ln okolioa ter naznsnjsm, da prodajam ob plačilnih dnevih	10—8
v Trbovljah na Vodi
v hiši gospe Plevčak.
Vzamem tudi mero za obleke, katere izvršim do prihodnjega plačilnega dneva.
Modna trgovina.
. MAGDIČ
Ljubljana nasproti glavni poiti
priporoča:	86-2
•/
vse modne in nakitne predmete, potrebščine za krojače in šivilje, damsko perilo, bluze, hišne halje, spodnja krila, narodne vezenine, ::	zastave,	trakove	in	znake.	::
Klobuke za dame in deklice.
Potrebščine za modistinje.
Popravljanje damskih klobukov.
Posebni oddelek : za gospode ;
Vse vrste klobukov za gospode in otroke, tkano barvasto in belo perilo, kravate, rokavice in vse športne in toaletne predmete.
HT* Globoko izpod cene
prodajam zaradi pomanjkanja prostora ravno došle spomladne in letne obleke, povrinike, dežno plašče za gospode in dečke. Najmodernejša konfekcija za dame in deklioe-
Konfekcijska trgovina v Ljubljani S
52-29
Pred škofijo štev. 19.
Ind*)itelj ia 9d|«v9rai irsdaik Pne Kurti#
Tkka Iv. Pf, Lamprst v Kranj*,