S lev. 35. PonniH platana * gotovini. V LJufelfani, ponedeljek, 13, februarja 1922. »V NOVIC Leto II. ttrofinljln m jpremiitn # *o-pttaticr 4)!ci it««. 6 — r«Mton •rcOntStvi it** 50 — f*t«to» s jprevatš!*i it« $U =m Izhaja vsak delavnik popoldne CENE PO POŠTI: ■ celo leto K 240"— «• pol leta K 120 — V opravi stane mesečno K 18*— Glasilo krščanskega delovnega ljudstva Posamezna številka stane K 1*10 CENE PO POSTI: za četrt leta K 60'— «a en mesec K 20'— ■ono ptomsfDO. Ko je avstrijski cesar Franc podpisal plemiško listino za dunajskega menjača Davida Friihweina in odložil pero, je zapovedal: »Donesite vode, da si umijem toke.« Staro, iz socialnih razmer zrastlo Plemstvo je dovršilo svojo zgodovinsko na-!°2°. a novo plemstvo, ki se je ustvarjalo, |e bilo kakor sejmska slika v starem umet- *dškem okviru. Demokratizem nove dobe je °dklanjal plemstvo, staro in novo. Zato se *am zdi povsem prirodno, da se člen 4. naše sl^er v marsičem nazadnjaške ustave glasi: r* Priznavajo se plemstvo, ne naslovi, ne ^inakoli predstva po rojstvu.« Plemstvo je torej službeno odpravlje-A. tukaj velja stara rečenica: Kralj je Živio kralj!« Staro plemstvo še ni Popolnoma zakopano, že vstaja pred nami ovo^plemstvo. Moderni plemiči si ne obla-n^° Ze!^2nih oklepov, ampak kožuhe masti, nosijo ščitov, ampak svilene robčke, na-cst° britkih mečev ponižne škarje, na-esto zvenečih ostrog mehki lak. Široko r**koračene jih najdemo sedeti v gledali-ložah, kričati jih čujemo vsiljivo v nnietniških razstavah, voziti se jih vidimo lik to v kočijah in avtomobilih. Vse kar ni ^jhove vrste, je izključeno iz njihovih kro-*0v. Plebejci, proletarci na morejo in ne jo blizu. so ti novi plemiči? Vojni dobič-izvozničarji, verižniki! Same ljudske P|ia.vke, goljufi, požrešneži, ošabneži. Hodijo v gledališče, koncerte, dobrodelne pri-I*ditve, ne da kažejo plemenitost svoje du-•®i nego da kažejo svoj denar. Kupujejo sli-**i govorico o njihovi ceni, ne pa o njihovi tonetniški vrednosti. Staro plemstvo je ime-svoje zasluge za napredek umetnosti, za ■Sritativne naloge človeške družbe, a kake ***luge in za katere zadeve si bo steklo za-uS^xtovo plemstvo, to sam Bog ve. . *tovade novomodnega plemstva zasle-jJ®m° tudi v krogih novonastalih bank, fptostrialnih podjetij in ob njih visečih in ^ecih upravnih svetnikov. V teh krogih še Rentači ja ni izvršena. Na eni strani imajo z navedenim krogom naglo obogate-J^običkarjev, na drugi strani pa še dru-tobno vzdržuje/o zveze z buržujsko inteli-jfcnco. Izgleda, da bo iz njih nastala kasta Podobnih plemičev, ki se čutijo nad voj-in povojnimi bogataši zvišene, torej •kako višje plemstvo, i. Eno plemstvo smo zgubili, drugo prilivamo. Vitezi kapitalizma zavzemajo ^tSčine in socialno pozicijo starega zgodo-;toskega plemstva. Tudi ti so otroci social-tozmer, tuji narodu, sovražni njegovim "lomljenjem. Ta ogabna prikazen bo izgi-ai kadar izginejo sedanje kapitalistične to*mere iz človeške družbe. Naša naloga je, da se žalostne socialne ®Were, i* katerih klije novodobno plem-> v°i kmalu čim prej spremenijo. Priti mora J®8« ko bo v človeški družbi mogoče samo j ® plemtsvo. ki ga podel/uje človeku delo ljubezen do bližnjega. Hale ki zahteva, za fin, ministrstvo pravico, da v sporazumu z min. za javna dela sklepa dogovore o zidanju drž. poslopij, se je sklenilo, da mora o tem sklepati narodna skupščina. Pri členu 22. se je določilo, da se uradniki v Srbiji in Črni gori ki so s 1. jan. 1922 dosegli 15 let službovanja, ne smejo odpustiti iz služb. Nadal/ni členi obravnavajo neposredne davke v Srbi,i in Črni gori. Pri davku na vojne dobičke se sklene povišati svoto od 10 na 25.000 dinarjev. S tem je finančni odbor končal svoje delo. Krenaofe se. Ožeta Pija ML Ob navzsinssti 66.030 liutii. Rim, 12. febr, (Izv.) Danes se je vršilo v cerkvi sv. Petra slovesno kronanje papeža Pija XI. Cerkev kakor tudi trg pred cerkvijo sta bila polna ljudstva. Papeža so prinesli na zlatem prestolu. Po kronanju je podelil svoj blagoslov na)'preje v cerkvi, potem pa tudi raz zunanjega balkona, Rim, 12. febr. Kronanje sv. očeta se je izvršilo v največjem si/aju brez vsakega incidenta. Ljudstva je bilo ogromna množica. Za vzdrževanje redu je bila odposlana večja četa vojske in policije. Policija je napram ljudstvu nastopala precej neprijazno. Kro- nanja se je udeležilo mnogo dostojanstvenikov, med njimi 10 škofov in 60 kardinalov. Ko so prinesli papeža Pija XI. na zlatem prestolu je množica priredila burne ovacije in vsklikala »Živio!«, kar se ni zgodilo niti ob kronanju Leona XIII. Pij XI. je podelil svoj blagoslov najpreje vernikom v cerkvi, nato pa je stopil v spremstvu kardinalov na zunanji balkon in podelil blagoslov ljudem, ki so bili zbrani na trgu pred cerkvijo sv. Petra. Bilo jih je najmanj 60 tisoč. Melfel izgredi na Ksid. Trst, 12. februarja. Povodom uvedbe lastne državne policije na Reki so vprizo-rili fašisti in drugi zagrizeni italijanski živi ji težke izgrede. Nova policija, ki naj bi zamenila italijnske karabinierje, je morala nastopiti službo 11 t. m. Na predvečer so fašisti raznesli govorico, da nameravajo priti novi policiji za vsak slučaj na pomoč Hrvatje s Sušaak. Dvignili so alarm in začeli biti na plat zvona. Nastopili so karabinjerji, ki so zavarovali kvesturo. Došlo je do spopadov, v katerih je bil en častnik javne straže ranjen. Izgredi so trajali vso noč. Zaprli so tri fašiste. Naslednji dan so fašisti poslali k poveljniku karabinjerjev Venturiniju depu-tacijo, ki je le-temu izjavila, da fašisti novi policiji ne bodo dovolili vstop v mesto, ker je sestavljena iz samih protinarodnih elementov. Venturini je nato izjavil, da bo on sam s svojimi karabinierji vršil službo javne varnosti. Fašisti so šli nato na kvesturo in zahtevali, da takoj izpuste iz zapora trojico njihovih tovarišev (med njimi je bil tudi neki Dorchich — Dorčič, čista italijanska kri!). Vlada je to odklonila. Fašisti so nato navalili na ulicah na vladno policijo in razorožili šest mož ter jih odpeljali v »zapor« v svoje društvene prostore. Nato je vlada takoj izpustila zaprte fašiste. Istotako so fašisti izpustili policaje. Fašistovske toine so ves dan hodile po mestu in terorizirale prebivalstvo. Fašistom so se pridružili arditi, legionarji in drugi nacionalistični elementi. Ustanovili so narodno-obrambni odbor, organizirali oborožene oddelke. Položaj je težak, ker imajo aneksionisti italijanske karabinierje na svoji strani. * * * Reški aneksionisti hočejo s silo vreči Zanello, ki skuša vsaj na zunaj ohraniti videz reške neodvisnosti in tako zagotoviti mestu gospodarski obstoj. Ker mu z lojalnim sredstvi ne morejo blizu ■— za Za-nellom stoji znatna večina skuoščinc in prebivalstva — mu skušajo z izgredi in nemiri onemogočiti vsako delo. Očitajo mu, da izvaja prcosnovo po uradih na ta način, da dosedanje uradništvo — ki je seveda povečini fašistovsko — nadomešča v svojimi somišljeniki in se obdaja zlasti s Hrvati, katerih da je na kvesturi že 95 odstotkov. Ker se je bil Zanella svoj čas zaletel v neki javiii izjavi glede luke Baroš, ki jo je proglasil kot neoddeljivo od Reke, ga aneksionisti sedaj neprestano gonijo v Belgrad, kjer naj končno uredi baroško vprašan je, kakor je obl j ubil in sklene za Reko ugodno trgovinsko pogodbo. Posebno so se pa reški fašisti bali nove mestne policije, ki bi nasproti njim gotovo drugače nastopala kakor kraljevi karabinierji in jim pogum za izgrede kmalu odkupila. Zato so nastopili z novimi izgredi, da dajo karabinierjem povod, da še dalje ostanejo na RekL Obupen peltti£9!l pulolaj o Italiji. Move volitve neizogibne. finančna gaspa-«larsa»!?. ~ ^ Belgrad, 11. febr. (Izv.) Na današnji finančnega odbora se je nadaljevala j.*Prava o dvanajstinah v podrobnostih. 8 dnevnem redu ,e vprašanje drž. nabave , točun vojne odškodnine. Prevlada rane-j"' da se imajo po zakonu določeni zneski dH na tri skupine. In sicer: Na invalide, 8®bne poškodovance in na državo, drugi »astopajo samo za invalide in zasebne 0 .. °dovance. Vprašanje ye ostalo odprto. .ijSa debata se razvija o členu 18., ki go- *> nabavljalnih zadrugah drž. uradnici Ker fin. minister še ni proučil novega drt; a **n' °dobra o tem vprašanju, si pri-^ * svojo iz avo za kasneje, — Nato pri-® dnevni red zahteva ministrstva za jutranje zadeve, da naj se odobre že na-***yljeni izdatki za policijsko ravnateljstvo 1 “^no in Hercegovino v znesku 6,084.971 Od te svote se je povodom obiska agenta Aleksandra v Sarajevu porabilo totoo ta obleke 2,832.000 K. V sledeči de-»® * je prevladalo mnenje, da naj se krivci, * ®o zagrešili te nepotrebne izdatke, po-ž.,vflona odgovor, kateremu se je pridru- u tudi minister za notranje zadeve. — Pri •enu o obdavčenju zasebnih nameščencev * fe sklenilo, da velja zanje ista davčna topnja kot za drž. uradnike. O členu 21., Rim, 12. febr. (Izv.) Parlamentarni položaj se splošno smatra kot obupen. Današnje razmerje strank je tako, da ni misliti na sestavo življenja zmožne vlade. Med obema skupinama, ki držita Bonomi-jev kabinet: popolari in demokrati, ni ni-kake notranje zveze. Demokrati zlasti zamerijo popolarom, da so izključili sodelovanje z Giolittijem. Parlamentu, ki je sklican za 16. t. m. se predstavi v celoti dosedanja Bonomije-va vlada. Kriza se torej v nobenem oziru ni rešila, ampak samo odgodila. Zadnjo krizo so povzročili svobodomiselni elemen- ti zato, da preprečijo žalno izjavo parlamenta povodom smrti Benedikta XV. Ta izjava pride sedaj v prvi seji na dnevni red. Razpoloženje med prebivalstvom je nad sedanjimi parlamentarnimi razmerami skrajno nezadovoljno. V Bologni so se te dni vršile demonstracije, ob katerih je ljudstvo pred prefekturo klicalo: »Doli s parlamentom!«, pred vojaškim poveljstvom pa: »Živela vojaška diktatura!« Po splošnem mnenju so volitve edini izhod iz sedanjega položaja. L otigotSifev gsiMissSee Jsanferasee. Ilaliia in Franclja za odsotfltev- - &nstiia proSi. Pariz, 12. februarja. Angleška vlada še ni odgovorila na francosko noto. Sodi se, da angleška vlada odobrava predlog glede predhodnega sestanka angleških, francoskih in italijanskih strokovnjakov, ki bodo proučevali tehniška vprašanja, katera se bodo stavila na konferenci. Francoski krogi so ta predlog sprejeli s tem, da se tega predhodne", i sestanka udeleže vsi zavezniki, tudi mala ententa. Pariz, 13. febr. (Izv.) Angleška vlada še vedno ni odgovorila na Poincarejevo noto glede odgoditve genovske konference. Kakor ve poročati »Le petit Parisien«, je bila nota v angleških diplomatičnih krogih precej nesimpatično sprejeta. Angleški krogi so mnenja, da genovske konference ni treba odlagati in za tri mesece —■ kakor Francije same, da se zahteva čimprejšnja sklicanje konference. Angleški vodilni krogi pravijo, da se bo konferenca odgodila za gotov čas, ako bi se Francija dalje upirala. Konferenca bi bila potem konec aprila ali začetkom m3ja. Anglija ne bo odgovorila Franciji, dokler se ne reši italijanska ministrska kriza. Amerika bo poslala na konferenco samo opazovalce. Vprašanje reparacij in razorožitve se ni stavilo na dnevni red konference. Ameriško poslanstvo v Rimu je dobilo odgovor ameriške vlade, naj pošlje na konferenco opazovalce brez obveze, sprejemati sklepe. Pariz, 12. februarja. Francoska vlada je določila eksperte, da proučiio probleme, o katerih se bo razpravljalo na konferenci v Genovi. Potem bo predlagala sestanek angleških, belgijskih, poljskih, romunskih, češkoslovaških in jugo-* slovanskih strokovnjakov, da bodo proučevali problem. Predhodna proučevanja naj odstranijo težkoče, ki bi se utegnile pojaviti na genovski konferenci. Rim, 13. febr, V tukajšnjih političnih krogih prevladuje mnenje, da se bo tudi Itali a pridružila francoskemu predlogu, daj se genovska konferenca odgodi, le da bo ona zahtevala krajši odlog. Notranji položaj! v Italiji danes ni tak, da bi se mogla Italijai s primernim mirom pripraviti na konferenco, ker je velika nevarnost, da pride do novih volitev. Krivci sasfsBus uofise. Pariz, 12, febr. Sazonov je iz Varšave poslal pismo listu »Tetnps«, ki se nanaša' na vest nemških listov o vzrokih vojne in označuje poleg Izvolskega tudi Poincareja za krivca svetovne vojske. Pričakuje se odgovor Poincarejev na te trditve. Razprava proti atspstator-jem. Belgrad, 11. febr. (Izv.) Na današnji sodni razpravi proti atentatorjem Stejiču in tovarišem je govoril branitelj Ljuba Jez-dič, ki je v svojem obrambnem govoru dejal, da ni materijalnih dokazov za krivdo obtožencev. Po njegovem mnenju se je vsa zarota postavila na politično podlago z namenom, da bi se ena politična stranka spravila s sveta. Po odmoru govori brani-, telj Svetozar Grebenac, ki pravi, da je tre-bt vso zadevo premotriti s političnega sta-, lišča, ker so razni mogotci hoteli kompromitirati delavsko gibanje in ga diskreditirati pri masi. Tudi on je mnenja, da dokazi za krivdo obtožencev niso podani, zlasti pa ne, da so se udeležili atentata na kralja. Branitelj Grebenac bo končal svoj govor na prihodnji seji v ponedeljek. MUSLIMANI POJDEJO ZOPET V VLADO Sarajevo, 12. febr. (Izv.) Danes se j« vršila seja muslimanske organizacije, na kateri pa ni bilo sklen eno ničesar definitiv«, nega, ker še niso prišli vsi člani. Računaj se, da bodo 14. t. m. navzoči vsi, na kat prične razgovor. V kolikor se more raču-; nati, bo zmagala tudi sedaj oportunistična' struja in bo odšel muslimanski klub zopet v vlado. Kot kandidata za ministrski mesti se imenujeta Korkut in Milovič. bi želeli Francozi — pa že celo ne. Pač pa so angleški krogi za to, da se vrše pred-konference francoskih, italijanskih in angleških strokovnjakov v Londonu, da proučijo program konference. Nasproti temu zahtevajo francoski krogi, da naj bi se ta predposvetovanja vršila v Parizu in da naj bi se jih udeležili tudi zastopniki ostalih zavezniških držav, predvsem zastopniki male antante. Francoska vlada je že odredila dve komisiji, ki sta sestavljeni iz uradnikov finančnega, trgovskega in zunanjega ministrstva. Ena proučuje gospodarski, druga pa politični del programa. London, 12. februarja. — Francoska nota je napravila v Londonu slab vtis. Vsi listi očitajo Franciji, da odlaga genovsko konferenco in aru utr a jo, da je v interesu Bratova tajnost. 28 Povest iz irske zgodovine. Prevel M. R. (Dalje.) »Da, drago dete, koča mi je pri mojih načrtih na poti, mi je prav žal, pa ne morem drugače.» »Zakaj se tako mudi? Bi ne mogli počakati do pomladi? »Nemogoče, ljuba Meggy, za takšno delo je ravno sedaj pravi čas.« »A pomislite vendar, moje uboge, stare matere vendar ne boste vrgli na cesto in gotovo umre, če se moramo izseliti. Tako ljubi to kočo, ker je živela v njej celo življenje! Celo noč je tarnala, da bi se morala še kamnu smiliti. Bodite usmiljeni, gospod Peadock! Ne prosim za sebe, samo Oskrbnik je šel po sobi dvakrat, trikrat semtertja, kakor da bi premišljeval. Nato je pred njo obstal in rekel: »Ne morem, Meggv, jaz moram ostati pri svojem sklepu.« »Izseliti se torej moramo!« i »Prav žal mi jek / Streti 2. < »Kov! 5as^, Tudi če, če ...« Meggy je postala v obraz kot kri rdeča in, da ne bi padla, se je morala nasloniti na vrata. »Če?« je ponovil Hugo Ferdock in oči so se mu zabliskale. »Kaj si hotela reči, otrok?« »Če, če sprejmem Vašo ponudbo?« jo jecljala. »Kaj praviš, Meggy, mojo željo hočeš izpolniti, postati moja žena?« »Zato, ker upam na ta način rešiti svojo staro mater in ji preskrbeti boljše življenje. Iz nobenega drugega vzroka ne.« Hugo Peadock se je ugriznil v ustnico in si prizadeval veseljo prikriti. »To seveda predrugači celo stvar,« je odgovoril pri jezno. »Ena žrtev je vredna drugo. Za Tebe bi dal pol premoženja. Ti si se torej odločila postati moja žena, Meggy. pa, ali me ne varaš?« »Ne lažem, gospod Peadock, in če Vas vzamem, ne pričakujte od mene ljubezni. Dun tan je bil in ostane moja edina ljubezen.« To je oskrbnika precej presenetilo. »'Pega niti ne zahtevam, Meg"»\ pač »a upam, da se počasi privadiš in me vsaj nekoliko vzljubiš.« »Ne obljubim.« »Nočem sedaj goditi, hcČcm Te pa lem bolj ljubiti, Meggy, j„ skrbeti, da Ti pojde pri meni dobro. Pač pa me ne smeš pustiti predolgo čakati, ljubi ob v’. ker veš, kako si želim, Tebe kot s,„jo Jano peljati na svoj dom. Id potem bo\„ skupaj -f Dr.Beneševa pot v Pariz. Dr. Be-neš je odpotoval 11. t. m. v Pariz. — Njegova pot ima v glavnem cilj, ugladtti pri velesilah pot nastopu male antante na genovski konferenci. -f Neodvisna Poljska je steber evropskega miru. Londonski list »Morningpost« piše: Neodvisna Poljska je steber, ob katerega se opira evropski mir. Ako bi Poljska kdaj. izgubila svojo neodvisnost, bi bi! versaillski mir brez pomena. Čc bo kdaj evropski mir ogrožen ne bo ogrožen na zapadu, ampak na vzhodu evropskem. Nemci pripravljajo že zdaj skupni nemško-ruski napad na Poljsko. Nemci in Rusi imajo svoj interes na tem, da se pokopi e versaillski mir. Zato pa je obstoj Poljske največjega pomena za antanto. — Do takega prepričanja so prišli Angleži. +• Rusija in Anglija. Iz Londona 11. t. m. Kakor poroča »Times«, je imel Krasin včeraj porazgovor z ministrskim predsednikom Lloya Georgem. Nato (e odpotoval v Mockvo, kjer se udeleži priprav za udeležbo sovjetske vlade na mednarodni gospodarski konferenci v Genovi. ^Dnevni dogodki — Konec žalovanja. Iz Belgrada poročajo 11. t. m.: Dvorno žalovane povodom smrti kralja Petra se konča dne 16. februarja. Kralj Aleksander bo 17. in 18 t. m. sprejel v svečani avdijenci vse tu/e poslanike na našem dvoru, ki mu izroče poverilnice kot novernu vladarju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Kralj Aleksander bo po dosedanjih dispozici ah 19. ali 20. t. m. odpotoval v Bukarešto v spremstvu ministrskega predsednika Pašiča in ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča. Pri tej priliki se bo oficielno zaročil z romunsko princezi-njo Mariio. — Jelandol pri Ribnici. Na tukajšnji parni žagi je večja delavska naselbina. Kar tiče delavskih razmer smo tu še daleč. Na/-hujše e pa, ker je naša mladina tako zapuščena. Všolani smo sicer v Dolenjo vas, a vsled oddaljenosti osobito pozimi deca ne more do šole, tudi radi pomanjkanja obleke in obuvala je obisk šole nemogoč. Otroci so odraščali v analfaberizmu. Bolelo nas je to še najhu/e, Zatekli smo se za pomoč pod vodstvom našega delovodje Les aka h gosp. narodnemu poslancu Šku!j-u, da nam izposluje šolo. Ovir je bilo obilo, a konečno se je vztrajnemu delu poslanca posrečilo, da smo dobili lastno- šolo, ki se je prejšn/i teden otvorila. Ob tej priliki smo imeli delavski sestanek na katerem ,e govoril poslanec Škulj. Navzoče delavstvo se mu je iskreno zahvalilo za njegovo skrb v prilog njihovi deci z zatrdilom, da delo kaže, v kateri stranki je prava skrb za ubogega delavca. — Nova prisega rezervnih častnikov. Ker je min. svet sklenil, da nosi kralj sledeči uradni naslov: Aleksander I., kralj Srbov. Hrvatov in Slovencev, bodo morali rez. častniki položili novo pismeno prisego, v kateri bo ta naslov natančno označen. — Ivana Hribarja, pokrajinskega namestnika v Ljubljani, je imenoval občinski svet v Kočevju častnim meščanom — kakor poroča včerajšn e »Jutro«. — Nakazni : za polovično vožnjo delavcem. Oddelek za socialno politiko pokrajinske uprave v Ljub! j'ni, dd .A.ci odsek nrzn"nja: Prometno ministrstvo razglaša, da inmjo delavci (poljski, stavbni, opekarski itd.), če potujejo v tkaninah najrtmnj 19 delavcev 'z enega i: istega kraja ter na eno in isto železniško postajo skrbela za staro mater, ni res, Mcggy? Torej, kd j naj bo svatbi?« »Mislim, da bi bilo dobro še eno leto počakati.« »Eno leto, Meggy, eno ceL, dolgo leto? Pa le ne misliš morebiti zares, moj srček!« »J~z so morrm na te misli šele navaditi in to n3 gre tako hitro, gospod Peadock.« ' »Tudi temu se hočem podvreči, ker Te ljubim neizmerno.« »Smemo torej v hiši ostati?« »Gotovo,« »Ali bi hoteli že sedaj nekoliko skrbeti za staro mater? Tako me boli, ker ji nimam drugega d iti, k"kor k ;ček kruha in malo krompirja, ki jo pa letos tako slab.« »Ta bi bila lepa, da bi moja nevesta in njena stara mati trpele pomanjkanje! Takoj preskrbim kaj dobrega, da se tudi mati Bell nekoliko veseli ta dan, ko sem jaz doživel največje veselje svojega dosedanjega življenja. Sedi, otrok! Samo za trenutek.« Meggy je sedla in on je odhitel ven. Podprla je glavo z rokami in zrla nemo predse. Njena moč je bila zlomljena. Udala se je v usodo in zatisnila oči pred prihodnostjo. Kmalu se je vrnil Hugo Peadock in ji prijazno rekel: »Pojdi, Meggy, da skupaj poročava tvoji stari materi veselo novico. Pred vrati je že čakal voz. Oskrbnik Je pomagal Meggy nanj in ni se mu bra- pri potovanju preko 100 km, pravico na nakaznico vu polovično vožnjo s to olajšavo, da v tem slučaju razen leglllmacije ni potrebna fotografija. Te legitimacije izdajajo državne posredovalnice za delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mur ki Soboti. Delavci, ki potujejo v skupinah, morajo dokazati s potrdilom občinske oblasti, da so delavci in da potujejo v druge kraje na delo. Delavci, ki potujejo posamezno, morajo imeti lc~iiknacijc s fotografijo. — Zanimiva novost v carinstvu. Go-spodarsko-politični odbor gospodarskega sveta na Nemškem je sklenil na zadnji se/i, da bo predložil, naj izda vlada najkasneje do 1. junija 1922 osnovo zakona, ki bo določal tarife izvozne carine na ta način, da bi bile carinske tarife prožne ter bi se mogli zmeraj prilagoditi položaju na svetovnem trgu. — Koncentracija. JDS z NSS. Iz Maribora poročajo: Na osijajno« uspelem shodu obrtnega društva v ponedeljek 6. t. m. je tudi bivši minister dr. Kukovec v enournem govoru prodajal obrtnikom svoj demokratski program. Govorili so nadalje predsed. obrt društva Novak, podžupan Roglič, Weiksl in dr. Reisman. Ob koncu so baje zgoraj omenjeni voditelji JDS in NSS v Mariboru g. ministru čestitali k njegovem govoru, ki ga je imel v Središču obljubljajoč vsestransko pomoč v boju preti klerikalizmu. Druge nesreče potem ni bilo, ker so se g. minister ob 23. uri 15 minut ponoči odpeljali nazaj preti Celju. Zanimivo pa ostane to, da NSS sledi govoru demokratskega prvaka. — Zakon o zavarovanju proti brezposelnosti je italijanska vlada razširila tudi na nove pokrajine. Posle — zavarovanje in izplačevanj podpor — je poverila zavodu za delo v Benetkah, — Zamcnjsva bankovcev na Madžarskem, V zmislu naredbe finančnega ministra sc dne 13. t. m, začne,‘o zamenjava1! nežigosani dvokronski bankovci Avstro-ogreke banke, ki krožijo na ozemlja Madžarske. Ravnotako se z isrim dnem začne-o zamenjavati ponarejeni dvokronski bankovci, ki so bili izdani za sovjetskega režima, — Go!oh Franc iz Mekinj pri Kamniku sc pogreša od 1. 1915. Tedaj je odšel na vojno kot voznik k 3. koru. Nato je bil pri-deljen k 27. domobranskemu po’ku, ranjen v roko in od Ru~ov vjet. Če kdo kaj ve o njem, se prosi, da to sporoči njegovi materi Ani Golob v Mekinjah 29 pri Kamniku, Gorenjsko. .Ljubljanski dogodki. !j Poročil se je v soboto popoldne v cerkvi sv. Felra g. Dore M a s i č , koncept-ni uradnik pri pokrajinski upravi za Sloveni^, cddeiek za uk in bogočastje, z gospodično Stano Oražmovo, hčerko g. Jos. Oražma v Mostah. Mladima zakonskima da, Pog srečo in blagoslov! Ij Prosveta za sto’no župnijo in šolski okraj ima prihodnji ponedeljek ob osmi uri zvečer v Rokodelskem domu običajno predavanje. Predaval bo g. prof. Janko Mlakar, ki ga naši somišljeniki iz pre šnjih predavanj poznajo kot izbornega govorrrka. lj Vprašanje ravnateljstvu pivovarne »Union«. Kakor čujeroo od več strani, se v pivovarni Union odtegujejo vsakih 14 dni težki zneski: profesionistom, ki zaslužijo na vsakih 14 dni okroglo 1300 kron, odtegujejo od te vsote po 58 K, delavcem pa, ki zaslužijo na 14 dni okroglih 950 kron, odtegujejo po ca 35 kron. Baje se to odte- nila. Sara je pa skočil na kozla in mladi konj je zdirjal. Mati Bell se je nemalo začudila, ko je zagledala Meggy v družbi Kuga T .a-docka stopiti v izbo. In še bolj se je čudila, ko jo oskrbnik postavil n^ mizo velik jerbas in začel iz njega jemati kruh, meso in vino. »Moj Bog, Meggy,« je rekla, »kaj pa pomeni vse to?« »Gospod Peadock ja obliubil n'.n nekoliko pomagati, mama,« je odgovorilo dekle. »Ne samo malo, Meggy,« ji ?e veselo zaklical oskrbnik. »Da, mati Bell, skrbel bom, da se Vam ne bo preslabo godilo in kmalu pride čas, ko se Vam bo godilo prav dobro.« Starka je sklenila roke. »Bog revežev vendar ne zapusti,« je rekla ginjena, »in vidiš, Meggy, gospod Peadock res ni tako hudoben. Gotovo nas bo pustil, da ostanemo tukaj.« »Gotovo, gotovo, mati,« je odgovoril oskrbnik zadovoljno, »kakor dolgo hočete.« Zabolelo ‘3 Meggy v dno duše, ko Je slišala iz osk mikovih ust besedo »mati«, in spomnila se je, kaj je storila. Pozabila je bila za trenutek, ko je videla mater zopet veselo. »Današnji dan moramo praznovati,« je nadaljeval oskrbnik in odpiral steklenico vina, da natoči kozarce. govanje vrši za plačilo osebno-dohodnin* skega davka. Ker se nam pa te odtegnjene vsote z ozirom na pičli zaslužek zde prevelike, kar bo lahko potrdila tudi davčna oblast, prosimo vodstvo pivovarne, da to zadevo pojasni in tako uredi, da delavstvo ne bo trpelo sile. Ali ie vodstvo pivovarne pripravljeno, to storiti? lj Vlomi in tatvine so se v Ljubljani zdaj zelo, zelo pomnožile. Te dni je bilo odnesenih Petru Šenku na Viču kož ? vrednosti 88.000 K. Policija je kože našla in jih vrnila lastniku. — Dva mlada frko* lina, ki sta seveda pridno obiskovala kino in gledališče, sta poskušala krasti v fran-čiškanski cerkvi in v stolnici; nato sta oi-šla v cerkev Srca Jezusovega, kjer je edeo stopil na oltar, medtem ko je drugi stal na straži. Poba sta, kakor sta povedala g. r®-virnemu inšpektorju Podreheršku, 03010* ravala vlomiti v tabernakelj, ukrasti mon-štranco, jo razbiti in prodati zlatarjem, dl bi denar zalumpala. — Vlomljeno je bil® v trafiko go pe Marije Matičičeve, žene revnega invalida. Vlomilec je odnesel 418 kron denarja. — Celo dva psa so tatovi ukradli! Tatvire povzroča pred vsem P®' hlep po denarju in ker sodišča tatov m® več strogo ne kaznujejo. Proti tatovom h®* do morala sodišča vsekakor nastopati * hujšimi kaznimi, kakor se to zdaj praktf cira. Saj im8'o kazenski senati pravico kaznovati gotove vrste tatvin z ječo do Pe*. let. najhujši lumpje pa dobivajo skoraj največ 8 me;ecev težke ječe, navadno pa d tednov. lj Ta*ovi sank. D'joku Boltarju so kfl® na sankališču v Tivoliju ukradene 700 h vredne sanke. — Pekovskemu moitru P®* tru Pircu na Sv. Petra cesti so bile ukradene 1200 K vredne železne sanke, ha?®* ditelj dobi 200 K nagrade. lj Tslyina. na Dolenjskem koI»dvoT,!.' Posestnici Rozaliji Šeme je bila na Dole®!' skem kolodvoru ob vstopu na vlak ukradena ročna torbica z 8000 kron gotovin0-lj Ukradena suknja. Uradniku Albin11 Pavšku je bila iz preme v Metinem do®11 ukradena suknja v vrednosti 2000 K. JtuUura. k K. Č a p e k : R, U. R„ kolektivna drama je pravkar izšla v založbi ZvezO® tiskarne, — Cena broš. izvodu Bin 7.—- Sospodarstvo. = Novi češko-slovaški žs!ezat%kl kartel, K proda nemu združenju Praške indu* strijske družbe, Vitkoviških železarnic, m* darskih in plavžarskih podjetij so n3n°^p pristopile: Že"ezarnice in /eklarne v Hra®' ku pri Rokicanih, Zbiroške železarnic® Maksa Hcpfengarlnerja, železarnice m®s Rckican ter železarska valjčna tvrdk* Schvvarz & Beck v Plznu. ^ = Posebna električna centrala, Laponskem so morali zgraditi za elektrik pogon centra'o, ki bi jo gonili vodopadi r®' ke Porjuse. Glavna ovira pri tem je b» okolnost, da so vodopadi rečene reke večino leta zamrzli. Zastran tega so zžr3 cetra’0 ped zemljo. Turbine in motorji s° globoko v tleh zavarovani pred vsemi vr®* menskimi vplivi ter so neovirano v obrat skoz leto in dan. Uriaja kon/orcii »Novega Časa« Urednik in odgovorni urednik Hrane Kremt*r‘ Tiska Jugoslovanska tiskarna « Liub!|ani- ---------------- nmra,xmsCT.-. g »Meggy Bog živi! mati, kajti ona V3fll je pripomogla do tega!« Ali Meggy je stala kakor vkop3*, poleg mize in niti ganila ni z roko, da ® prijeia kozarec. , . Starka je zlezla na noge in pri®1 bliže. . »Da, Meggy je dober otrok,« je rek1m »gotovo Vas je prisrčno prosila za 119 dar za mene, ubogo, hromo siroto.« ^ V tem trenutku so se odprla vrata notri je slopil peter Fitz-Roy. Takoj masi je zvedel, da hoče Hugo Peado® mater Bell in njeno vnukinjo izjgnati koče, zato je prišel, da vzame oba seb F ako je to res. Da je našel oskrbnikov pred hišo, mu je bilo nekaj izrednega sedaj najde še njega samega v hiši. ^ Nenaden njegov prihod je P°^:0 Meggy vso kri v lice, Hugo Peadock Pa.j0 prebledel in roka se mu je tako sil°v ^ tresla, da se je vino iz kozarca, ki ga * ravno držal v roki, razlivalo po tleh. P® Fitz-Roy je gledal zdaj enega, zdaj d* gega in ni razumel, kar je videl. P3 **. enkrat se jo nečesa domislil in tega 80 L tako ustrašil, da bi mu bilo skoro 8» nehalo biti. . »Kaj se godi tukaj, Meggy,« ie p. vprašal in glas se mu je tresel. >*vaj meni vse to?« Meggy je povesila glavo in ni odgovorila. Hugo Peadock se je pa pogled je jezno in vprašujoče uprl v zvr nika in odgovoril: »Meggy je moja h vesta.«