Intervju z generalnim direktorjem SOZD pred novim letom
Center za obveščanje
V imenu vseh, ki za vas pripravljamo te informacije, smo prosili generalnega direktorja SOZD Mercator, Mirana Goslarja, za odgovore na nekaj vprašanj ob zaključku letošnjega in ob nastopu naslednjega leta.
Na prehodu v leto 1980 smo bili v Mercatorju morebiti najbolj pod vtisom tistega dela vaše poslanice vsem odgovornim v SOZD Mercator, ki je pozival k zresnitvi in k naslonitvi na lastne moči in prednosti. Vaše gospodarske prognoze je tekoče leto potrdilo - kako pa ocenjujete obnašanje in odziv na zaostrene razmere v Mercatorju ter uspešnost prestrezanja nekaterih sunkov? Ali smo se zresnili?
Prav gotovo je čutiti zresnitev v vseh naših organizacijah in med večino naših delavcev, seveda predvsem zaradi splošne družbene klime, ki se odločilno usmerja v racionalnejše gospodarjenje. Upam si trditi, da so bili tisti naši delavci in delavke, ki se vsak dan srečujejo z razpoloženjem občanov ob pomanjkanju blaga, ob podražitvah in ob zniževanju realnih osebnih dohodkov, najbolj izpostavljeni. Pomembna družbena vloga, ki nam je zaupana, vendar često premalo priznana, prihaja v resnejših časih tako bolj do izraza.
Vendar glavni naši notranji problemi ostajajo akutalni tudi naprej: še naprej premagovati miselnost, da je TOZD samostojna in vseobsegajoča organizacija, ki ne potrebuje dohodkovne povezanosti, odvisnosti, solidarnosti drugih, s katerimi poslovno sodeluje, oz. s katerimi je združena.
Mnoge naše organizacije, čeprav smo povprečno nizko akumulativna dejavnost, še vedno v bistvu relativno lahko pridejo do toliko dohodka, da živijo kar znosno in brez velikih skrbi za jutrišnji dan.
Zaradi tega, in to je slabo, izkoriščajo prednosti velikega sistema predvsem tisti, ki so kakorkoli potrebni pomoči, pa naj gre za investicije, garancije, obratna sredstva, pomoč pri kreditih za osebne dohodke, za nekatera izplačila skupne porabe, za intervencije pri organih družbenopolitičnih skupnosti in podobno. Mnogo premalo Pa je prizadevanja in kritičnih ocen, zakaj se v glavnem ne uspemo dvigniti nad povprečje, zakaj smo zadovoljni z obsegom dohodka, ki bi bil lahko mnogo večji, zakaj je naša inventivnost v marketingu nema, zakaj ne znamo izkoristiti večjih možnosti v izvoznem prodoru in v bolj velikopoteznih poslovnih kombinacijah, zakaj vsaka nova ideja o skupnem nastopu, skupnih akcijah in delitvi dela naleti na tolikšen odpor;.
Tudi za nas velja tisto, kar sicer velja za naše gospodarstvo kot celoto: stabilizacija nas mora udariti Po glavi, toda napačno bo, če jo bomo pojmovali in uresničevali predvsem z omejitvami; odločilno bo, če bomo poslovali v skladu z ekonomskimi zakonitostmi in takšno logiko, kjer so poslovno neupešne poteze, kaznovane z neposrednimi posledicami, ki jih ne bo mogoče prevaliti na breme širše družbe.
V letošnjem letu ste nakajkrat Nastopili pred družbeno političnimi forumi s predlogi za ureditev razmer v kmetijski proizvodnji v povezavi z industrijo in pre-skrbo-kakšni so rezultati? Kako bomo v Mercatorju reševali izgube v prihodnje?
Mislim, da je v Jugoslavrji šele letos prišlo do odločilnega preobrata v miselnosti, ki zadeva pomembnost kmetijstva in proizvodnje hrane. Mercator je v tem
pogledu še posebej šibka organizacija, saj čutimo posledice dolgoletnega lahkomiselnega prepričanja, da bomo vse, kar potrebujemo, pač kupili, ko bomo potrebovali, ne da bi bilo treba skrbeti za proizvodnjo.
Verjetno je bilo preveč zanašanja na dolgoročne samoupravne sporazume med proizvodnjo in trgovino, ki jih sicer imamo, toda iluzija bi bilo misliti, da nam ti že sami po sebi zagotavljajo dovolj kritičnih prehrambenih proizvodov za naše potrebe.
Zaradi tega je naša najpomembnejša prva naloga vlaganje v novo povečano proizvodnjo kmetijskih proizvodov, predvsem meša in nekaterih drugih deficitarnih artiklov. Pri tem moramo prvenstveno izkoristiti možnosti kmetijskih organizacijski so v sestavu sozda, da prevzamejo večjo odgovornost za preskrbo z mesom in odločilno povečajo proizvodnjo. Investicijske naložbe v tej smeri imajo prednost pred vsemi drugimi. Da bi zagotovili njihovo dohodkovno stabilnost in neodvisnost od administrativnih omejitev in drugih zunanjih vplivov, bomo formirali posebna sredstva za interne kompenzacije, ki jih bodo prispevale vse naše organizacije, proizvodne organizacije pa jih bodo koristile odvisno od obsega in kakovosti preskrbe z deficitarnimi proizvodi. Na ta način bomo lahko preprečili izgube pri teh organizacijah.
Prav tako prioritetno bomo morali vlagati v novo povečano proizvodnjo tudi v druge kmetijske organizacije izven SOZD, s katerimi sicer že trajno sodelujemo, da bi si zagotovili dolgoročno dobavo nekaterih kritičnih proizvodov. Neizprosno se bo torej treba sprijazniti z dejstvom, da bomo del akumulacije morali usmeriti v takšne naložbe in da bo za to manj sredstev ostalo za naložbe v prodajne kapacitete, ki so doslej prevladovale v naši investicijski strukturi.
Z uresničevanjem nekaterih nalog iz smernic srednjeročnega razvoja SOZD smo pričeli že v letošnjem letu (reorganizacije). Dobri rezultati glasovanj na referendumih v mesecu decembru v nekem smislu govorijo v prid odločitvi, da se zadeve uredijo že letos, toda, ali ni bilo pri vseh teh akcijah tudi nekaj tveganja? Kateri momenti so odtehtali druge?
Decembrski referendumi v naših zunanjetrgovinskih in storitvenih organizacijah, s katerimi sta nastali dve novi delovni organizaciji, Mercator-Mednarodna trgovina in Mercator-Tehna, izpričujejo odgovornost in zrelost delavcev v teh organizacijah, da je treba združiti sile, specializirati poslovanje, predvsem pa izkoristiti možnosti sorodne dejavnosti za večji dohodek, večje posle in bolj kompletne usluge. Bistveno povečanje izvoza in večja izvozna prisotnost v vseh delih sveta je seveda glavna stvar, ki jo pričakujemo od nove zunanjetrgovinske organizacije. Vendar se je treba zavedati, da je združitev le prvi korak. Če bodo TOZD v sestavu teh dveh novih DO ostale v bistvu takšne kot doslej, brez prave želje, da izkoristijo kar največ tistega, kar jim omogoča koordinirano poslovanje, nismo mnogo storili.
Sicer pa moramo vztrajati na načelih, ki smo jih sprejeli v smernicah za srednjeročni plan, da dosledno izvedemo tudi druge reorganizacije, delitev dela, specializacijo in odpravimo nekakšna neupravičena podvajanja dejavnosti.
Vaš način upravljanja v SOZD ima dve najbolj opazni potezi -vselej jasno izraženo stališče, hkrati pa tolerantnost do individualnega (če je individuum TOZD ali DO). Stališča koordinacijskega odbora sindikata na ravni SOZD so na primer neprimerno manj strpna, kadar gre za organizacije, ki so samozavero-vane in nedisciplinirane. Prosim vas, če komentirate te odnose?
Ne bi rekel, da sem toleranten, če gre za stališča, ki so egoistična, ozka, ki vidijo samo lastne koristi in nočejo sprejeti potrebe po stalnem usklajevanju.
Konstruktivni kompromis in medsebojna strpnost, osvobojena lastniške in vrtičkarske miselnosti, to mi je vodilo za delo v tako zapletenem sistemu, kot je Mercator.
Sicer pa se ravnam po zavesti, da je uspešno delo poslovodnega organa v širših integracijah združenega dela možno le v odnosih usklajevanja, moči argumentov, ne pa hierarhične podrejenosti in sile avtoritete. V tem smislu se mi zdi, da se z vsemi delavci, s katerimi prihajam v delovne kontakte, dobro razumem, čeprav to seveda
V tej številki priloga
Sklepi organov SOZD Mercator v novembru in decembru
strani 7 do 10
ne pomeni, da se v vsem strinjamo. Mislim, da moramo negovati najširšo svobodo pobude, mišljenj, različnih predlogov. V konflikte bomo vedno prihajali, če bo šlo za prizadevanja in poglede, ki nastopajo s pozicij ozkih interesov, mnogo več pa bi si želel predlogov, kritike, idej, zahtev, ki bi nas vse skupaj vodile v večjo kakovost našega skupnega dela.
Nič pa ni slabega, če družbeno politične organizacije, npr. sindikat, uporabijo, kadar je to očitno potrebno, tudi malo več političnega pritiska v smeri večje družbene zavesti in odgovornosti, zlasti tedaj, kadar vsa druga sredstva prepričevanja niso uspela nekaterih trmoglavcev spraviti k pameti. Pri tem se lahko pohvalimo, da so družbenopolitične organizacij^ zlasti koordinacijski odbor sindikata in problemske konference
ZK,odigrale odločilno vlogo, ki je usmerjala k naprednim rešitvam v Mercatorju.
Po čem vas nisem vprašal, pa bi želeli to povedati ob koncu leta?
Običaj je, da si zaželimo srečno in uspešno novo leto; osebno in delovno za vse in vsakogar, ki skupaj delamo v Mercatorju, pa še posebej:
-	da bi bili dober zgled naših samoupravnih odnosov,
-	da bi bili notranje še bolj trdni,
-	da bi bili sposobni doseči večje in boljše poslovne uspehe,
-	da bi premagovali težave predvsem z lastnimi združenimi enotnimi močmi,
-	da bi uživali ugled pri vseh tistih, s katerimi poslujemo, doma in v svetu.
Center za obveščanje
Mercator
V decembru glasilo delavcev in združenih kmetov
jprUV LETO XVII	Ljubljana, december 1980	št.: 12
vse
V smernicah srednjeročnega razvoja SOZD Mercator za obdobje 1981-85 je predvidenih nekaj pomembnih reorganizacij v smislu bolj energične in ambiciozne orientacije OZD bodisi s panožnega bodisi z regionalnega vidika. Z zadovoljstvom že ob zaključku leta 1980 - zadnjega v pretečenem srednjeročnem obdobju - lahko ugotavljamo, da sta se dve skupini organizacij -s področja zunanje trgovine in s področja storitev - že letos uspeli sporazumeti o radikalnih organizacijskih spremembah.
Delavci teh organizacij so reorganizacije na referendumih v prvi polovici meseca decembra podprli z velikim odstotkom tako udeležbe pri glasovanju kakor s samim pozitivnim izidom glasovanja. Oba rezultata pričata po eni strani o zrelosti situacije in ljudi za takšno odločitev, kakor tudi o pravilni presoji akterjev in njihovih temeljitih pripravah. Tako sta dve od 8 točk poglavja o novi samoupravni organiziranosti v najpomebnejšem že preseženi - prebili sta bariero tradicionalne zaprtosti.
Poleg notranjih premikov in vzpostavitev pogojev za novo kakovost poslovanja smo v decembru v SOZD Mercator dobili še novi članici - gostinsko hotelsko organizacijo Hotel »Mantova« z Vrhnike, ki bo poslej poslovala kot temeljna organizacija v sestavu pO Mercator - Hoteli-go-stinstvo, in drugo, Kmetijsko gozdarsko zadrugo »Sora« Žiri, ki bo, 13. po vrsti, enovita DO v sestavu sozda Mercator.
Predstavitve novih organizacij bodo nekaj časa teme na straneh časopisa Mercator.
Foto: Kancijan Hvastja
Srečno in uspešno leto 1981
želimo vsem delavcem in kmetom v Mercatorju
Devetmesečno poslovanje OZD, združenih, v SOZD Mercator
Razvojno planski sektor
Osebni dohodki nosijo velik del bremena stabilizacije
Poročilo o devetmesečnem poslovanju organizacij, združenih v SOZD Mercator, je delavski svet SOZD sprejel 26. XI. 1980. Uvodoma je bilo poudarjeno, da je na poslovne rezultate organizacij združenega dela v teh devetih mesecih vplivalo več dejavnikov: precejšnja konjunktura, občasna deficitarnost nekaterih artiklov, uvozne restrikcije, precejšnje zvišanje cen ter ukrepi ob koncu preteklega leta oziroma v letošnjem letu. Periodični obračuni za prvih devet mesecev pa že dajejo dokaj stvarno sliko glede uresničevanja ključnih nalog dogovorjene politike za leto 1980.
Kot kažejo statistične informacije in podatki Službe družbenega knjigovodstva za Slovenijo, so v devetih mesecih letos tako v gospodarstvu Slovenije kot v SOZD Mercator doseženi razmeroma ugodni finančni rezultati. V SOZD Mercator je bil dosežen za 25% večji celotni prihodek kot v istem obdobju lani (v gospodarstvu Slovenije 33,2%), dohodek se je povečal za 27% (v Sloveniji za 31,2%), pri tem pa je bilo za akumulacijo razporejenih za 58% več sredstev kot v istem obdobju lani (v Sloveniji za 67%).
Ob letos doseženih rezultatih gospodarjenja so vidne naslednje značilnosti:
-	doseženi devetmesečni rezultati slovenskega gospodarstva so dokaj ugodnejši od dosežkov v SOZD Mercator;
-	tako v SOZD Mercator kakor tudi v slovenskem gospodarstvu so zabeleženi ugodni premiki v delitvi dohodka, in to v prid akumulacije;
-	premik v delitvi ustvarjenega dohodka v prid akumulacije gre v največji meri na račun osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev. Da so osebni dohodki prevze-li precejšen del bremena stabilizacije, govori podatek o rasti povprečnih čistih osebnih dohodkov na zaposlenega. Obračunani osebni dohodki za zaposlenega znašajo za devet mesecev letošnjega leta 7.807 din in so tako za 14% višji od istega obdobja lani. V istem času pa so se cene življenjskih stroškov povečale za 26,9%;
so letos stroški reklame in propagande (indeks 75%), reprezentančni stroški (indeks 66%), za manj kot celotni prihodek pa so se po-
SOZD Mercator 2.201.512.304 dinarjev, pri čemer je od dohodkov v lanskih devetih mesecih višji za 27% (v Sloveniji za 31,2%). Izgubo v poslovanju za devet mesecev letošnjega leta izkazujeta dve temeljni organizaciji.
Celoten znesek izgube znaša 8.305.200 dinarjev, kar je za 215% več kakor v istem obdobju lani. Celotna izguba se nanaša na nekrite izplačane akontacije osebnih dohodkov in drugih obveznosti iz čistega dohodka.
Izgubo sta izkazah TOZD TMI v sestavu M-Velepreskrbe, in to 5,2 milijona dinarjev, TOZD TMI v sestavu M-Nanosa - izguba znaša 3 milijone dinarjev.
Predstavljeni pregled razporeditve dohodka je primeren predvsem za posamezne organizacije združenega dela za odločanje o razporeditvi njihovega ustvarjenega dohodka, vendar tudi na ravni SOZD Mercator nudi vpogled v osnovna razmerja razporeditve, hkrati pa omogoča oceno uresničevanja začrtanih usmeritev.
Po podatkih tega pregleda, je v devetih mesecih opravljena razporeditev dohodka v povprečju SOZD-a skladno z usmeritvami resolucije. Predvsem to velja za delež akumulacije, ki se je povečal od 14,2% v letu 1979 na 18,9 v devetih mesecih letošnjega leta, in
MERCATOR
RAZPOREDITEV DOHODKA SOZD
30.9.1979
IZGUBA imilill |ll llllillllllll II
SKUPNA IN SPLOŠNA
PORABA TER DRUGE OBVEZNOSTI IZ DOHODKA 'i!'!! „
_ CISTI OD IN ____
Z SKUPNA PORABA Z
== AKUMULACIJ A
30.9.1980
^ zrisal HVASTIJA
- kljub ugodnim rezultatom poslovanja ugotavljamo naraščanje izgub. Te znašajo 8,305,200 dinarjev, kar je za 215% več kakor v istem obdobju lani. Povečanje izgube je posledica neurejenih odnosov na področju cen živine, mesa in mesnih izdelkov.
Doseženi poslovni rezultati do 30. 9. v primerjavi z istim obdobjem lani
Ob izjemno visoki rasti cen v letošnjem letu - v devetih mesecih letošnjega leta znaša rast cen proizvajalcev 19,8%, cen na drobno pa celo 28,4% - je tudi rast celotnega prihodka precejšna; organizacije združenega dela v SOZD Mercator so obračunale celotni prihodek v znesku 16.125.999,005 dinarjev, kar je za 25% več, kot je znašal celotni prihodek v devetih mesecih lanskega leta (v Sloveniji 33,2%). Iz navedenega izhaja, daje količinski obseg prodaje in proizvodnje celo nižji kot v istem obdobju lani.
Struktura oblikovanja celotnega prihodka se v letošnjem letu bistveno ne spreminja, nekoliko večji je delež prihodkov, doseženih iz skupnega prihodka na domačem trgu (od 0,05% na 0,31%), nekoliko pa se je zmanjšala udeležba prihodkov, doseženih s prodajo blaga (89,16% na 88,96%).
Za dosego navedenega celotnega prihodka so bila obračunana porabljena sredstva v znesku 13.924.486,701 dinarjev. Njihova rast je za 0,3% nižja od rasti celotnega prihodka, torej se je ekonomičnost poslovanja v primerjavi z lanskim letom nekoliko izboljšala. Med porabljenimi sredstvi so se nadpovprečno povečali stroški za nabavno vrednost blaga (indeks 125), amortizacija po predpisanih stopnjah (indeks 125) in »drugi poslovni stroški« (indeks 137).
Manjši kot lani v istem obdobju
večali stroški neproizvodnih storitev drugih in avtorski honorarji (indeks 111%), stroški dnevnic, terenskega dodatka in druga povračila stroškov (indeks 109%). Vse to priča, da se organizacije združenega dela držijo načel resolucije za leto 1980.
Dohodek, ugotovljen po obračunu porabljenih sredstev, znaša za
Gibanje razlike v ceni za trgovske OZD
Razlika v ceni je izračunana na podlagi podatkov iz obrazca. Poslovni uspeh med letom - bilanca uspeha, tako, da je od dosežene realizacije odšteta nabavna vrednost trgovskega blaga. Redna razlika v ceni se giblje v primerjavi z istim obdobjem lani takole:
	30. 9.1979	30. 9.1980	Indeks
- pri trgovini na veliko	8,9	8,6	96,6
- pri trg, na veliko in malo	15,4	14,4	93,5
- pri trgovini na malo	15,7	15,5	98,7
Razporeditev dohodka
Razporejenega je bilo nekoliko več dohodka, kot je bilo doseženega, in to za znesek izgube. Razporeditev dohodka je razmeroma ugodna. Rast sredstev za akumulacijo je za 27 indeksnih točk višja od rasti dohodka, rast čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev pa za približno 3 indeksne točke nižja od rasti dohodka.
Rast sredstev za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb iz dohodka in osebnih dohodkov je v celoti za 7 indeksnih točk nižja od rasti dohodka.
Ker ima razporeditev dohodka velik pomen za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije, ne bo odveč, če delitev dohodka podrobneje osvetlimo z naslednjo tabelo:
v 000 din
Obdobje	Doseženi dohodek	Akumulac.	Čisti OD in skup. por.	Skup. in spl. por ter druge obv. izdohod.	Izguba
Dejanski rezultat 1979	2.482.319	351.775	1.105.268	1.030.728	-5.425
Struktura leta 1979	100	14,2	44,5	41,5	-0,2
Dejanski rezultat per. 30. 9. 79	1.733.482	270.651	765.071	700,395	-2.635
Struktura	100	15,7	44,1	40,4	-0,2
Dejan, rezultat per. 31. 3. 80	674.203	125.902	286.067	266.450	-4.216
struktura	100	18,6	42,3	39,4	-0,5
Dejanski rezultat per. 30. 6.80	1.421.879	285.538	579.122	561.780	-4.861
Struktura	100	20,1	40,7	39,5	-0,3
Dejan, rezultat per. 30. 9. 80	2.201.512	416.397	914.718	878.703	-8.306
Struktura	100	18,9	41,6	39,9	-0,4
delež čistih osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev, ki se je znižal od 44,5% v lanskem letu na 41,6% v devetih mesecih letos. Prav tako se je zmanjšal delež skupne in splošne porabe in drugih obveznosti iz dohodka, in sicer z 41,5% v lanskem letu na 39,9% v devetih mesecih letos. Precej slabša slika pa je, če letošnje devetmesečne podatke primerjamo s podatki šestih mesecev letošnjega leta. Iz teh podatkov vidimo, da se je struktura delitve dohodka v tem trimesečju poslabšala. Temu je kriv pereč problem v trgovini z živili, kjer so se cene bistveno povečale večjemu številu artiklov, pri čemer pa je absolutna marža ostala zamrznjena. Podražile so se testenine, sladkor, moka, žgane in brezalkoholne pijače, vina in drugo, tako da se je dohodek tega dela trgovine bistveno zmanjšal.
Rast obveznosti, katerih vir je dohodek, so narasle za 9 indeksnih točk več kot dohodek, in sicer so narasle v primerjavi z istim obdobjem lani za 36%. Za večji odstotek, kot se je povečal dohodek, so se povečali:
Prispevki iz dohodka SIS drugih družbenih dejavnosti (indeks 156), prispevki iz dohodkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (indeks 223), ter davki iz dohodka republiki (indeks 140).
Pri drugih obveznosti pa so se povečali za več kot dohodek: del dohodka za varstvo okolja (indeks 129), del dohodka za SLO (indeks 129), povečana amortizacija (indeks 194), del dohodka za druga plačila (prispevek solidarnosti, komunalni prispevki, mestno zemljišče, SISEOT, ŽTP, itd. indeks 146), del dohodka za obresti (indeks 138) in del dohodka za druge namene (indeks 130).
Sredstva za reprodukcijo
Ker je v delitvi dohodka rast sredstev za osebne dohodke in
sklad skupne porabe nižji od rasti dohodka, so se sredstva za razširjeno reprodukcijo povečala za večji odstotek. Organizacije združenega dela so namenile za poslovni sklad 325,8 milijona dinarjev, kar je za 55% več kot v istem obdobju lani. Čeprav, kot vemo, ta sredstva niso v celoti na voljo samim organizacijam združenega dela za njihove razvojne programe (cca 59%), je vendar treba doseženo rast sredstev za razširjeno reprodukcijo pozitivno oceniti, saj bi nadaljevanje te tendence končno le lahko zmanjšalo odvisnost procesa razširjene reprodukcije od drugih, zlasti kreditnih virov sredstev da v bodoče ne bomo plačevali toliko sredstev za obresti, kot obračunamo obeh amortizacij.
Vrednost večje rasti sredstev za reprodukcijo pa letos zmanjšuje visoka stopnja inflacije, ki vpliva na razvrednotenje tega povečanja za blizu 30%.
Osebni dohodki
V devetih mesecih letošnjega leta so organizacije združenega dela namenile iz čistega dohodka osebnim dohodkom 1087,8 milijona dinarjev. Od zneska istega obdobja lani je to za 20% več. (V Sloveniji 21,15%). Zaradi nekoliko višje povprečne stopnje prispevkov in davkov iz osebnih dohodkov je rast čistih osebnih dohodkov nekoliko nižja in znaša 20%. Za devet mesecev letošnjega leta znaša čisti osebni dohodek na zaposlenega v SOZD Mercator 7807 dinarjev (v Sloveniji 8162 din) in je večji od istega obdobja lani za 14% (v Sloveniji za 19,5%), v primerjavi s celotnim letom 1979 pa je večji za 10%. Spričo 26,9% rasti cen življenjskih stroškov to pomeni, da so stvarni osebni dohodki v povprečju dokaj nižji, kot so bili v j lanskem letu.
Razporeditev dohodka glede na določbe dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1980
Da bi bila sredstva dohodka skladna z določili dogovora, bi se morala sredstva za osebne dohodke povečati za 25% manj od rasti dohodka. Ob polletju je rast osebnih dohodkov zaostajala za rastjo dohodka za 22,2%, torej določilo dogovora v povprečju ni bilo doseženo. V devetih mesecih se je stanje nekoliko izboljšalo, ker je zaostajanje rasti osebnih dohodkov za dohodkom za 25,9%. V poprečju je torej določilo dogovora uresničeno. O zahtevnejši delitvi osebnih dohodkov, kot jo opredeljuje dogovor, govori tudi primerjava med močnim odstotkom rasti sredstev za osebne dohodke po dogovoru (ta odstotek namreč že upošteva relativno nižjo rast osebnih dohodkov pri hitrejši rasti dohodka od predvidene rasti dohodka za letošnje leto in relativno nižjo rast osebnih dohodkov pri doseženi višji ravni osebnih dohodkov od poprečja v letu 1979) in doseženim odstotkom rasti sredstev za osebne dohodke. Doseženi odstotek rasti sredstev za osebne dohodke (20%) je za 0,60% večji od možnega (19,40%). Na ravni SOZD Mercator drugih dejavnikov, ki opredeljujejo rast osebnih dohodkov, (izvoz, kvalitetni dejavniki), ne moremo upoštevati, čeprav bi verjetno na račun omenjenih dejavnikov lahko še nekoliko pove-čali možni odstotek rasti sredstev za osebne dohodke.
Izplačila iz sredstev skupne porabe
naj bi se v poprečju pri vseh organizacijah združenega dela povečala za 13% v primerjavi iz izplačili v letu 1979. Pri posameznih organizacijah združenega dela pa naj bi bila izplačila odvisna od velikosti teh izplačil v preteklem letu v primerjavi s povprečnimi izplačili v gospodarstvu. V devetih mesecih je bilo izplačanih za namene skupne porabe (brez stanovanjskih sredstev) 82.822 tisoč dinarjev, kar je za 4% več kot lani v enakem času.
Vsak delavec, zaposlen v SOZD Mercator, je prejel v povprečju 7718 din (v Sloveniji 8753 din), kar je povprečno 858 din na mesec. Izplačila za prehrano so se povečala za 24,5%, izplačila za regres za letni dopust za 7%, medtem, ko so se izplačila za ostale namene zmanjšala za 17,9% v primerjavi z istim obdobjem lani.
Komisija v M-Nanosu končala delo
Center za obveščanje
Prvi uspešni premiki za novo samoupravno organiziranost
V spremembah in dopolnitvah smernic srednjeročnega razvoja sozda Mercator v obdobju 1981-1985 je tudi poglavje, ki govori o spremembah v samoupravni organiziranosti nekaterih organizacij iz sozda Mercator. Spremembe bo treba izpeljati v začetku novega srednjeročnega obdobja, nekaj od tega pa je bilo narejenega že pred koncem letošnjega leta. Svoje delo je končala tudi razširjena komisija, ki je pripravila osnutek nove samoupravne organiziranosti delovne organizacije M-Nanos.
Plodna razprava na problemski konferenci v Postojni
Center za obveščanje
O notranjih odnosih v M-Nanosu
Na pobudo konference sindikata v Mercator-Na-nosu, v skladu z njenim programom o dejavnosti za razvijanje samoupravnih odnosov, je bilo 27. novembra v Postojni sklicano posvetovanje o delovni organizaciji Mercator-Nanos. Na posvetovanju je bil navzoč tudi član predsedstva CK ZKS Roman Albreht.
Osnovni namen vseh teh sprememb je, rečeno na splošno, okrepiti ekonomsko sposobnost posameznih organizacij, odpraviti podvajanje in neskladnost v trgovini na debelo, omogočiti večjo specializacijo, povečati izvozne usmeritve, racionalizirati in koncentrirati delo, hkrati pa premagati ostanke ozke in podjetniške miselnosti, zaprtosti in samozadovoljne zadostnosti in okrepiti dohodkovno povezovanje, saj posamezna organizacija ni le sama sebi namen, ampak se na mnogih ravneh povezuje v kompleksno organizacijo, ki ima v družbi in gospodarstvu svoje točno določeno mesto, pomen in vlogo.
Gledano podrobneje, v mislih imamo delovno organizacijo M-Nanos iz Postojne, so zategadelj spremembe v organizaciji nujno potrebne. Iz dosedanjih devetih tozdov, med njimi so bili taki, ki so imeli grosistično in malopro-
dajno dejavnost skupaj, naj bi nastalo sedem specializiranih tozdov. Poglejmo, kakšne naj bi bile spremembe oziroma kateri novi tozdi naj bi nastali in kateri ostali nespremenj eni:
1.	Maloprodajni tozd Izbira Postojna obdrži svoje dosedanje maloprodajne enote.
2.	Maloprodajni tozd Trgovina Rakek obdrži svoje dosedanje maloprodajne enote.
3.	Maloprodajni tozd Obskrba Čaber ostane nespremenjen.
4.	V Maloprodajni tozd na obali se združi vsa maloprodajna mreža na obali.
5.	V tozd za grosistični promet na obali se združi dosedanja grosistična dejavnost tozda Preskrba Portorož s skladiščem v Luciji in celoten tozd Sadje Dekani-Koper s hladilnico.
6.	K dosedanjemu tozdu za grosistični promet Grosist Postojna se
pridružijo grosistične dejavnosti
tozda Izbira Postojna in tozda Trgovina Rakek ter dosedanji tozd Transport.
7.	Tozd Tovarna mesnih izdelkov iz Postojne ostane nespremenjen.
Cilj teh sprememb je specializacija in delitev dela na poslovnem in administrativnem področju, oblikovanje učinkovitih dohodkovnih odnosov, ki bodo zagotavljali enakopraven položaj trgovini na drobno in debelo ter onemogočanje tistih nesamoupravnih postopkov in ravnanj, ki so bili že prej omenjeni.
Ker so se tozdi na obali že prej čutili nekako odrinjeni od centra v Postojni, bi sedaj lahko oba tozda dobila svojo strokovno službo in možnost, da se dogovorita o skupnem knjigovodstvu. Tudi tozdi v Postojni in tozd na Rakeku bi ravno tako dobili možnost, da se dogovorijo o skupnem knjigovodstvu. Omeniti je treba še vlogo posebne finančne službe, ki bi imela posebno vlogo v prehodnem obdobju, ko naj bi pripravila prenos plačilnega prometa na M-Interno banko in sodelovala pri združevanju sredstev za kratkoročno kreditiranje tozdov. Na ta način bi bilo omogočeno izvajanje sporazuma o združitvi v M-Interno banko, na osnovi katerega je dogovorjeno, da M-Interna banka postopoma opravlja ves plačilni promet in ostala opravila v zvezi s tem za vse tozde.	„
Jože Rozman
Problematika je bila obravnavana z vidika notranjih odnosov v delovni organizaciji pri uresničevanju zadev skupnega pomena pred bližnjo reorganizacijo Merca-tor-Nanosa.
Posvetovanja so se udeležili člani konference sindikata Mercator--Nanosa, predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij iz posameznih tozdov ter sekretarji OOZK in predsedniki OO ZSMS, predsedniki delavskih svetov tozdov in delovne organizacije, člani komisije za reorganizacijo Merca-tor-Nanosa, sekretarji komitejev OK ZKS iz Kopra, Postojne, Pirana, Cerknice in Čabra, predsedniki občinskih svetov ZSS iz teh občin, generalni direktor sozda Mercator ter direktorji TOZD in DO v sestavu M-Nanosa.
Uvodno poročilo je imel direktor TOZD Grosist, Anton Černe, k razpravi so se oglasili še direktor TOZD Izbira, Franc Koščak.in na
izziv tovariša Albrehta tudi direk-tov TOZD Indus Koper, Angel Pu-cer. V razpravo so posegli še direktor TOZD Čabar, nato pa tudi sekretar komiteja OK ZKS Koper, Klavdij Blaževič, predsednik občinskega sveta ZSS Koper, Boris Kralj, glavni direktor Marcator--Nanosa, Slavko Humar, generalni direktor SOZD Mercator, Miran Goslar, direktor TOZD Preskrba Portorož^Maks Maver, predsednik konference sindikata delovne organizacije, Ernest Penko, predsednik 10 sindikata TOZD Indus Koper, Vinko Bordon.
Kakor priča zapis po magnetofonskem posnetku (center za obveščanje ni bil vabljen), je imel iniciativo v razpravi tovariš Albreht. Ker je gradivo obsežno in smo ga prejeli prepozno, da bi ga v tolikšnem obsegu izdali kot prilogo decembrske izdaje časopisa, bomo za to, da bodo delavci seznanjeni z poglavitnimi mislimi in stališči, poskrbeli prihodnjič.
Od koga prejemamo blago?
Matjaž Marinček
Skoraj tisoč dobaviteljev
Že ob koncu meseca maja je analitski oddelek komercialnega sektorja Delovne skupnosti SOZD Mercator pripravil zajeten pregled o poslovanju z dobavitelji, v katerem so zajeti podatki o poslovanju sozda Mercator z največjimi sozdi oziroma delovnimi organizacijami kot dobavitelji ter pregleda poslovanja z eksternimi in internimi dobavitelji. Vsi ti podatki se seveda nanašajo na leto 1979. Čeprav poslovno leto 1981 že trka na vrata in torej ti podatki niso ravno bleščeče aktualni, menim, da bo marsikateremu bralcu dobrodošla informacija o pestri poslovni dejavnosti največje slovenske trgovinske organizacije.
Nov član v Mercatorjevi družini
Matjaž Marinček
TOZD Hotel Mantova, Vrhnika
Z uspelima referendumoma v delovnih organizacijah Hotel Mantova Vrhnika in Mercator - Hoteli-go-stinstvo bo od 1. januarja 1981, kot je zapisano v določilu samoupravnega sporazuma o združitvi obeh delovnih organizacij, Hotel Mantova novi, šesti tozd v sestavu delovne organizacije M-Hoteli-gostinstvo.
Na samem začetku pregleda dobaviteljev so podatki o 37 največ-jih sozdih in delovnih organizacijah - to so tisti, s katerimi smo imeli za več kot 50 milijonov dinarjev prometa. 54% je sozdov, 46% pa po Kar 32 teh organizacij (86,5%) ima sedež v Sloveniji. Vseh 37 organizacij nam je dobavilo za 5.507.516.000,00 dinarjev blaga, od tega največ ljubljanski sozd KIT (433.556.000,00 dinarjev ali 7,87%), sledijo pa celjski sozd Dobrina (7,11%), murskosoboški sozd ABČ Pomurka (5,73%), zagrebški sozd Gibona (5,62%), ljubljanski sozd Emona (5,19%), ajdovski sozd Frukta (5,11%), ljubljanski sozd Žito (4,86%), mariborski sozd Tima (4,73%), ljubljanski sozd HP (4,73%), zagrebški sozd Zvijezda (4,67%) in tako naprej do 87., ljubljanske DO Tehnoimpex (0,91%). Zelo pomemben podatek je, da je teh 37 organizacij realiziralo kar 51,72% dobave vseh ex-ternih dobaviteljev, zajetih v pregledu.
Vrstni red externih dobaviteljev, ki so realizirali za več kot milijonov dinarjev dobave, obsega 686 dobaviteljev, razdeljenih v 7 kategorij. Vsi skupaj so v letu 1979 realizirali za 10.648.069.000,00 dinarjev dobave. V prvi kagegoriji (dobaviteljev z realizacijo nad 200 rriilijonov dinarjev) sta le dva: Mubljanske mlekarne in zagreb-ska Tovarna olja, ki sta dobavila 523.384.000,00 dinarjev ali 4,91% celotne realizacije. V drugi kategoriji (dobavitelji z realizacijo (jd 100 do 200 milijonov dinarjev) J1b je 11, dobavili pa so 13,36%
celotne realizacije externih dobaviteljev. Obširnejša je tretja kategorija (realizacija od 50 do 100 milijonov dinarjev), v kateri je 32 dobaviteljev realiziralo 20,37% celotne dobave. V četrti kategoriji (dobavitelji z realizacijo od 20 do 50 milijonov dinarjev) je 81 dobaviteljev, ki so (v primerjavi z ostalimi kategorijami) realizirali naj večji delež dobave: 22,29%. V peti kategoriji (dobavitelji z realizacijo od 10 do 20 milijonov dinarjev) jih je 112, realizirali pa so 14,57% dobave. V šesti kategoriji (od 5 do 10 milijonov dinarjev) je že 154 dobaviteljev, ki so realizirali ll,86%vse externe dobave. Najobširnejša je zadnja, sedma kategorija (dobavitelji z realizacijo od enega do 5 milijonov dinarjev), v kateri je kar 574 externih dobaviteljev, ti pa so realizirali 12,64% celotne dobave sozdu. (Vse vsote so seveda v novih dinarjih!) Od 986 dobaviteljev jih je 420 (44,63%) iz SR Slovenije, ostalih 546 pa jih je iz drugih republik in avtonomnih pokrajin.
Na koncu pregleda dobaviteljev je objavljen vrstni red internih dobaviteljev. 10 delovnih in 16 temeljnih organizacij združenega dela sozda Mercator je v letu 1979 realiziralo za 4.005.287.000,00 dinarjev dobave. Največji delež nosi ljubljanski tozd Grosist (M-Vele-preskrba), kar 25,89%, sledita pa mu tozda Veleprodaja (MIP Ptuj) z 19,28% in ljubljanski TMI (M-Velepreskrba) s 7,H%. 6 tozdov v okviru M-Velepreskrbe (Grosist, TMI, Trgopromet, Standard, Steklo in Hladilnica) je opravilo kar 40,2% vse interne dobave.
Ker je bil vsak delavec te enovite delovne organizacije doslej obremenjen že kar s približno 40.000 dinarji letnih anuitet (kar je za gostinsko dejavnost preveč) in je že bila ogrožena socialna varnost delavcev in ker bi bilo popolnoma nemogoče pričakovati, da bi tako majhen kolektiv lahko nase prevzel nove, zaradi prepotrebnih investicijskih naložb nujne finančne obveznosti in ob tem še vsaj solidno posloval, je iskal mož-
nost samoupravne povezave z močnejšo delovno ali samoupravno organizacijo - in to je našel v sozdu Mercator.
Hotel Mantova ima šest poslovnih enot, vse na Vrhniki in njeni bližnji okolici: sam hotel z restavracijo in kegljiščem, gostišče Močilnik, gostilno Bistra, gostilno Pri lovcu, gostilno Pod klancem in bife Jazon. V vsej organizaciji združuje delo 54 delavcev.
V	vrhniški delovni organizaciji je bil referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi 3. decembra. Od 55 volilnih upravičencev jih je volilo 46 ali 83,64%; 43 volilcevali 78,18% vseh volilnih upravičencev je bilo za združitev, 3 ali 5,45% pa je glasovalo proti.
V	delovni organizaciji M-Hoteli-gostinstvo je bil referendum 12. decembra. Od 595 volilnih upravičencev jih je volilo 497 ali 83,53%; 410 volilcev ali 68,91% vseh volilnih upravičencev je bilo za združitev, 84 ali 14,12% jih je bilo proti, tri glasovnice ali 0,5% pa so bile neveljavne.
In kaj pravi o združitvi Sašo Žabjek, direktor delovne organi-
Slavko Česen, direktor tozda Hotel Mantova. Foto Matjaž Marinček
zacije Mercator - Hoteli-gostin-stvo?
»Združitev je povsem razumljiv rezultat težnje po razširitvi gostinske dejavnosti v okviru sozda in naše delovne organizacije ter težnje po povezovanju vrhniške trgovine (v okviru tozda Dolomiti) in gostinstva. Sicer pa: več kot je tozdov v delovni organizaciji, bolj se zmanjšujejo stroški za posamezen tozd.«
Novi tozd bomo podrobneje predstavili v prihodnji številki našega glasila.
Nova kmetijska organizacija
Zadruga s 411 kmetijami
Z referendumom, ki je bil v nedeljo, 21. decembra 1980, je bil izglasovan samoupravni sporazum o poznejši združitvi v SOZD Mercator, med delavci in kmeti kmetijsko gozdarske zadruge SORA Žiri. Z ureditvijo nadaljnjih postopkov za združitev bo SORA postala 13. enovita delovna organizacija v sestavu Mercatorja.
Ustanovljena je bila leta nosilec kmetijske proizvod-1948. Na območju Škofje Loke nje.
pokriva krajevno skupnost Ži- Zadruga upravlja tudi z goz-ri z 21 vasmi, na območju obči- dovi splošnega premoženja v ne Logatec pa krajevno skup- izmeri 340 hektarjev in ima ža-nost Rovte s 4 vasmi in krajev- go za razrez lesa. V sestavu za-no skupnost Vrh, prav tako s druge je tudi 9 prodajaln za štirimi vasmi.	oskrbo z reprodukcijskim in
Področje zadruge se razpro- investicijskim materialom ter stira na 7.429 hektarjev povr- s potrošnim blagom, šin s 411 kmetijami, od katerih Podrobnejše podatke s celo-je 149 čistih. Tu redijo kme- vitejšo predstavitvijo SORE tovalci 2.800 glav govedi. Za-- iz Žirov obljubljamo za pri-druga je na svojem območju bodnjo številko časopisa.-JN.
Obveščanje v združenem delu
Center za obveščanje
Izdajatelj naj bi bil poslej sindikat
V Krškem ]e bilo 7. in 8. novembra srečanje novinarjev in urednikov v združenem delu SR Slovenije. O tem smo že poročali v prejšnji številki. Na srečanju so udeleženci sprejeli akcijski dogovor o najpomembnejših nalogah na področju obveščanja v združenem delu za naslednje obdobje. S tem dogovorom je bistveno bolj poudarjena vloga sindikata na področju obveščanja. Povzemamo nekaj poglavitnih načel.
Odgovornost za obveščanje
Organizacije združenega dela morajo oblikovati celovit in odprt sistem medsebojnega obveščanja, ki se kot pomemben člen vključuje v celotno združeno delo. Normativno je treba določiti vire informacij in kdo jih je dolžan sporočati ter preko kakšnih sredstev za obveščanje. Za oblikovanje takega sistema in za njegovo nemoteno delovanje so odgovorne osnovne organizacije zveze sindikatov in druge družbenopolitične organizacije v združenem delu in organi samoupravljanja.
Tudi vzgojni pomen
Odprti sistem medsebojnega obveščanja v organizacijah združenega dela je med temeljnimi sestavinami samoupravljanja, zato bodo sindikati posvetili posebno pozornost odprtosti virov in informacij in nemoteni poti za povratno informacijo (odziv in pobudo) delavcev.
Pri opredeljevanju sistema in načinov obveščanja moramo razen funkcije obveščanja upoštevati tudi pomen obveščanja. Zato podpiramo napotke republiškega sveta ZSS o kulturi, naj bi glasila OZD še bolj kot doslej skrbela za kulturno vzgojo delavcev, za uveljavljanje naših kulturnih meril in estetskih kriterijev.
Minimalne informacije
Zveza sindikatov Slovenije se zavzema za uresničevanje zahteve samoupravljalcev, da so vsakemu delavcu zagotovljene minimalne informacije, ki so mu potrebne za samoupravljanje, in kot smo jih že opredelili s temeljnimi informacijami za delavce.
»Temeljne informacije za delavce« so tiste vsebine, ki jih mora dobiti vsak delavec v vsakem delovnem okolju. Gre za temeljne kazalce gospodarjenja in poslovanja, ki morajo biti po zakonu o združenem delu izkazani ob periodičnih in zaključnih računih in ki jih sindikati zahtevamo že sedaj. Pri tem ne bi smeli ostro ločiti poslovnih informacij od samoupravnih. Poudarjena je odgovornost vseh, ki informacije posredujejo, predvsem še organizatorjev obveščanja, da bodo sporočila oblikovana in podana ustrezno delovnemu okolju.
Organi za obveščanje
Celovito obvladanje sistema medsebojnega obveščanja v združenem delu naj zagotavljajo odbori za obveščanje, ki v vlogi družbenega organa vodijo politiko obveščanja ter izvajanja dogovorjenih nalog s tega področja.
Odbor sestavljajo neposredno izvoljeni delegati, ki jih predlagajo
osnovne organizacije zveze sindikatov oziroma njihove konference. Praviloma naj ima vsaka tozd enega delegata v odboru za obveščanje, v večjih OZD lahko več tozdov delegira skupnega delegata njegovih samoupravnih organov.
Nadalje imajo v odboru za obveščanje svoje delegate družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi uredništvo.
Odbore za obveščanje naj bi praviloma imeli na ravni delovne organizacije; v SOZD se organizacije zveze sindikatov dogovorijo za ustrezna koordinacijska telesa. Odbor za obveščanje izvoli predsednika odbora izmed svojih članov. Seje odbora vodi njegov predsednik.
Izvajalci in povezave
Uredništvo (ta naziv predlagamo tudi za dosedanje uredniške odbore) je izvršno telo odbora za obveščanje, ni delegatsko sestavljeno, deluje kot strokovno-posve-tovalni organ, sestavljajo ga delavci, ki so za obveščanje zadolženi na podlagi svojega opisa dela in nalog, ter drugi redni sodelavci v procesu obveščanja. Uredništvo vodi odgovorni urednik.
Uredništvo je za svoje delo odgovorno odboru za obveščanje in seveda prek njega izdajatelju, to je v združenem delu organizaciji zveze sindikatov (osnovni organizaciji ali konferenci), s čimer se ukinja dosedanja praksa njegove odgovornosti delavskemu svetu ali kateremu drugemu organu. V združenem delu naj bi torej volili le odgovornega urednika. Seveda ima sredstvo obveščanja delavcev (glasilo, bilten, radio ipd.) lahko še tehničnega urednika ali urednika rubrik (profesionalno ali ne).
Poslovodni organ ne more opravljati funkcije odgovornega urednika. Lahko pa je odgovorni urednik po svoji funkciji član kolektivnega poslovodnega organa, če tako urejajo akti OZD.
Skrb za sodelovanje
Nadaljevati moramo pozitivne dosežke iz akcije »Tisoč delavcev - sodelavcev« v združenem delu: načrtno dejavnost družbenopolitičnih organizacij in zveze sindikatov na področju obveščanja; spremljanje, ocenjevanje in načrtovanje te dejavnosti; oblikovanje dopisniške mreže.
Nihče naj ne bo izoliran
Zveza sindikatov Slovenije mora posvetiti posebno pozornost obveščanju v manjših (pogosto dislociranih) kolektivih in povsod tam, kjer so pravice delavcev do obveščenosti marsikdaj okrnjene, zanemarjene.
Akcije Zveze sindikatov Slovenije, predvsem tiste, ki zahtevajo javno razpravo, so hkrati akcije za dobro obveščenost delavcev. Zavest o tem moramo razviti pri vsem članstvu, še posebej pri naših družbenopolitičnih delavcih na vseh ravneh.
Povezave z občino in DNS
Komisije občinskih svetov zveze sindikatov za obveščanje so odgovorne za stanje obveščenosti v združenem delu na svojem območju. Organizatorji obveščanja se v občini povezujejo v svoj aktiv, za katerega delo je odgovoren občinski svet zveze sindikatov v svojo komisijo za obveščanje.
V okviru Društva novinarjev Slovenije se organizatorji obveščanja v združenem delu povezujejo v regijske aktive in pa v sekci-
jo DNS novinarjev v združenem delu. Če ti aktivi zaradi prevelikega števila članov ne morejo delovati učinkovito, se lahko organizirajo tudi v okviru manjših območnih enot.
Skrb za položaj obveščanja
Zveza sindikatov odgovarja med drugim tudi za normativno urejenost področja obveščanja, za zagotavljanje ustreznega statusa organizatorjev obveščanja v združenem delu, za vključevanje področja obveščanja v razvojne dokumente in za uveljavljanje svobodne menjave dela, dohodkovnih odnosov, racionalnost in učinkovitost na področju obveščanja.
Izobraževanje v te namene
Zveza sindikatov podpira in vzpodbuja izobraževanje delav-cev-samoupravljalcev za pridobivanje potrebnega znanja s področja obveščanja, ker je to eden od dejavnikov, ki bistveno vplivajo na uspešnost organizacije obveščanja in na vsebino sporočanja. Za to se morajo angažirati predvsem družbenopolitični delavci, organizatorji obveščanja in poslovodni organi.
Zveza sindikatov se zavzeto vključuje v uresničevanje kadrovske politike na področju obveščanja v združenem delu. Zavzema se za uveljavljanje načela, da mora imeti organizator obveščanja praviloma vsaj višješolsko izobrazbo, nikakor pa ne more opravljati teh del in nalog nekdo, ki nima niti popolne srednješolske izobrazbe.
Jamstvo tudi zakonodaja
Za uresničevanje tega dogovora je pomembno, da nekatere vsebinske in organizacijske rešitve najdejo svoj odraz tudi v zakonodaji. Zato pričakujemo, da bodo predlagane rešitve prišle v nov zakon o javnem obveščanju, ki je v pripravi, to pa bo mogoče le z našo dejavnostjo, kot pričakujemo in terjamo, v široki in odprti javni razpravi. (Akcijski dogovor je izšel v prilogi Delavske enotnosti: Sindikalni poročevalec, 26.11.1980).
Ljudski odpor in družbena samozaščita v letu 1981
Milan Tatalovič - DS SOZD Mercator
Pred izdelavo načrtov za SLO
Sedanja zapletena voj nepolitična situacija v svetu ter aktualne naloge v zvezi z krepitvijo obrambnega in zaščitnega delovanja zahtevajo celovito in odgovorno delovanje vseh struktur na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, zato je odbor za LO in DS SOZD Mercator pripravil osnovna izhodišča in programske usmeritve, ki naj bi jih upoštevali odbori oziroma komiteji za LO in DS v DO in tozdih pri načrtovanju programske dejavnosti za delo na področju LO in DS v letu 1981.
Na vseh ravneh se je treba organizirano lotiti reševanja tistih zadev ljudske obrambe, ki so posebej pomembne za nadaljevanje strnjenih priprav in za boljšo povezanost na tem področju med organizacijami združenega dela, drugimi organizacijami in skupnostmi.
Programske usmeritve za leto 1981
Dograjevati je treba obrambne načrte DO in TOZD, analizirati napake in odpraviti pomanjkljivosti, ugotovljene pri izvajanju vaje »Ljubljana ’80«, ter zagotoviti nadaljnjo aktivnost komitejev v procesu samoupravnega odločanja in dogovarjanja med OZD pri zagotavljanju materijalnih in drugih pogojev proizvodne in storitvene dejavnosti. Nosilci so vsi subjekti SLO.	*
Z vajami, kot obliko praktičnega pouka in usposabljanja, je treba preverjati dejansko usposobljenost in organiziranost subjektov splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite in se programsko vključiti v akcijo NNNP -80/81.
Nosilci so DPO, komiteji za LO in DS ter poveljstva CZ.
★
Treba je pričeti z načrtnim usposabljanjem delavcev, ki so po odločbi o sistematizaciji in zasedbi delovnih mest v neposredni vojni nevarnosti ali v vojni razporejeni na druga delovna mesta v druge OZD.
Nosilci so strokovni organi v OZD in odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
V vseh temeljnih in drugih organizacijah je treba poskrbeti za vključitev strokovnih služb v izdelavo obrambnega načrta; usmeriti strokovne službe TOZD v pripravah na obrambo, posebno pa vzpodbujati povezanost njihovega dela na področju ljudske obrambe.
Nosilci so odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Z načrti je treba zagotoviti zaloge reprodukcijskega materijala in drugih proizvodov za potrebe splošne ljudske obrambe, v skladu z načrtovano proizvodnjo in načrti za preskrbo prebivalstva in struktur LO po veljavnih normah in nomenklaturah.
Nosilci so strokovne službe v OZD in odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Pospešiti je treba idejno-politič-no in strokovno usposabljanje ter pripravljanje delovnih ljudi za tvorno udeležbo v oboroženem boju in drugih oblikah odpora ter za udeležbo v družbeni samozaščiti.
Nosilci so DPO, odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Pospešiti je treba vključevanje žensk v vse oblike splošne ljudske obrambe in organizirati dopolnilno strokovno izobraževanje delav-
cev, ki delajo na področju LO in DS.
Nosilci so odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Zagotoviti je treba večjo povezanost in usklajenost obrambnih priprav med tozdi in drugimi samoupravnimi organizacijami z obrambnimi načrti KS in občino, v katerih imajo svoj sedež.
Nosilci so odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
V	razvojnih načrtih je treba zagotoviti, da bosta investicijska politika in usmeritev razvoja v skladu z obrambnimi usmeritvami družbeno političnih skupnosti'.
Nosilci so vsi subjekti SLO.
★
V	skladu s posebnim programom je treba zagotoviti dokončno oblikovanje posebnih blagovnih rezerv živilskih in neživilskih proizvodov.
Nosilci so podpisniki družbenega dogovora o oblikovanju posebnih rezerv.
★
Preko sredstev obveščanja je treba seznanjati delovne ljudi s pripravami na SLO v smislu po-družbljanja LO in DS.
Nosilci so DPO, upravni organi in odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Zagotoviti je treba preko temeljnih delegacij in delegatskih skupščin, da bodo imeli delovni ljudje večji vpliv na oblikovanje in financiranje programov, ki jih sprejemajo DPS in SIS.
Nosilci so vsi subjekti SLO.
★
Posvetiti je treba vso pozornost usmerjanju in povezovanju vseh družbenih organizacij in društev za bolj obveščeno, usklajeno in učinkovito delovanje pri uresničevanju skupnih nalog civilne zaščite.
Nosilci so štabi CZ, poveljniki splošnih enot CZ in odbori oziroma komiteji za LO in DS.
★
Zagotoviti je treba večjo zavzetost pri izvajanju organizacijskih, vzgojnih, materialnih in drugih priprav CZ v OZD, katere formirajo enote, temelječe na ocenah ogroženosti ob morebitnih elementarnih nesrečah ali vojni.
Nosilci so odbori oziroma komiteji za LO in DS, štabi za CZ in poveljnik splošnih enot CZ.
★
Proučiti je treba načrt nabavne opreme in sredstev za enote civilne zaščite, način vzdrževanja opreme in shranjevanja sredstev in opreme. Zagotoviti je treba manjkajočo opremo za enote CZ.
Nosilci so strokovne službe v OZD in odbori ozrioma komiteji za LO in DS.
★
V skladu s srednjeročnim razvojnim načrtom CZ je treba zato-toviti opremljanje enot in štabov CZ in zagotoviti izvajanje določil odloka ZlS-a o minimumu obveznih zaščitnih sredstev za RBK zaščito.
Nosilci so odbori oziroma komiteji za LO in DS, štabi za CZ in poveljniki splošnih enot CZ.
★
Oceniti je treba organizacijo, usposobljenost in formacijsko
opremljenost enot in štabov CZ v OZD, ko formirajo enote in štabe CZ.
Nosilci so poveljniki splošnih enot CZ in štabi za CZ.
★
Zagotoviti je treba izdelavo načrtov zaklanjanja za zavarovanje delovnih ljudi pred morebitnimi vojnimi akcijami in oblikovati enote, ki bodo upravljale z zaklonišči ter jih usposobiti.
Poudarjamo, da smo na tem področju najmanj napravili.
Nosilci so strokovne službe, odbori oziroma komiteji za LO in DS, štabi za CZ in poveljniki splošnih enot CZ.
★
Povečati je treba politično dejavnost organizacij ZK, ZSS in ZSMS za krepitev CZ in samozaščite v smislu boljšega razvoja CZ in krepitve zavesti za obrambo svoje domovine in izvajanje družbene samozaščite.
Nosilci so družbeno politične organizacije.
Programske usmeritve naj služijo družbeno političnim organizacijam v OZD, odborom oziroma komitejem za LO in DS ter samoupravnim organom pri izdelavi njihovih načrtov za organizirano dejavnost v letu 1981 kot pripomoček.
Najmanjši tozd v sozdu
Jože Rozman
TOZD Slovenija-Sadje, maloobmejni promet
Še pred mesecem dni bi pisali malce drugače. Za tozd Maloobmejni promet bi rekli, da je temeljna enota delovne organizacije M-Slovenija sadje iz Ljubljane, sedaj pa moramo napisati, da je tozd nove delovne organizacije M-Mednarodna trgovina. Ta je nastala po uspešnem referendumu 2. decembra letos, sprememba pa ni pravzaprav v ničemer vplivala na vlogo, status, obliko in naloge tozda.
Povejmo kar takoj na začetku, da je to najmanjši tozd po številu zaposlenih v sozdu-Mercator. Vsega sedem ljudi šteje. Dva delata v pisarni v Volčji dragi pri Novi Gorici, kjer je tudi sedež tozda, ostalih pet najdete v Ljubljani na Titovi 66. Tu smo se tudi pogovarjali z direktorjem tozda Alojzom Rupnikom, ki je o nastanku temeljne enote povedal tole: »Sam sem začel leta 1965 kot samostojni referent v Slovenija sadju. Ko je leta 1967 Mercator, takrat je bil še delovna organizacija, dobil nazaj zu-nanje-trgovinsko registracijo, sem prišel v zunanje-trgovinski sektor pri skupnih službah. To je bilo na Tržaški cesti 37 b. Najprej sem bil referent, potem šef in kasneje direktor v tem sektorju. Ko se je potem leta 1977 enovita delovna organizacija Slovenija sadje razcepila v tozde in ko je istega leta nastal sozd Mercator, v katerega se je vključila tudi DO Slovenija sadje, se nas je nekaj preselilo sem. Zakaj? Prvič zato, ker z nastankom sozda v skupnih službah ni smela več biti zunanja trgovina, drugič pa zato, ker je Slovenija sadje že pred leti opravljala maloobmejni promet, vendar je to registracijo izgubila zaradi novih predpisov. Ti so določali, da ma-loobmejni promet lahko opravlja le organizacija, ki ima kadre, usposobljene za zunanjo trgovino, sedež enote pa mora biti v maloobmejnem pasu. Zato se nas je polovica zunanje-trgovinskega sektorja pri Mercatorju preselila v delovno organizacijo Slovenija sadje, kjer je tako nastal nov tozd Maloobmejni promet.«
Kaj je maloobjejni promet?
»Osnovna naloga našega tozda je maloobmejni promet z Italijo po tržaški in goriški blagovni listi. Listi sta pravzaprav zbir vsega blaga, ki ga lahko izvažamo in uvažamo po tržaškem in goriškem meddržavnem sporazumu. Gre za re-promaterial, opremo in blago široke potrošnje.
Alojz Rupnik
Uvažamo repromaterial za Šam-pionko-Renče, Poligalant iz Volčje drage, za tovarno poljedelskih strojev Batuje pri Dornbergu, za Ilirijo-Vedrog itd, seveda pa tudi
za organizacije iz sozda. Med uvoženo opremo naj naštejem linije za izdelovanje plastičnih izdelkov za REK Velenje, opremo za izdelovanje plastičnih zabojev za Radensko, linije za kalibriranje jabolk in polnjenje vina itd. Za M-Sadje zelenjava smo uvozili dve liniji za pakiranje, za TMI iz Ljubljane linijo za pakiranje mesa, za Kavarno Evropa stroj za sladoled, mešalec za smetano, peči za potice in torte itd. Kot sem že rekel, uvažamo tudi blago za široko potrošnjo in sicer limone, ki jih potem v Sloveniji delimo po posebnem ključu, športne predmete, opremo, ure itd.«
Posebnost maloobmejnega prometa
»Prednost našega trgovanja je menjava v razmerju 1:1. To pome-
ni, da lahko uvoziš toliko, kot si izvozil, v primerjavi z običajnim uvozom-izvozom, kjer je razmerje 55:100, kar pomeni, da za sto izvoženih enot lahko uvoziš le 55 enot.
To razmerje velja zadnjih nekaj mesecev zaradi zaostrene gospodarske politike, pa tudi razmerje 1:1 ki velja za nas, je bilo še pred kratkim 90:100. Taka ugodnost oziroma poseben položaj, ki ga ima maloobmejni promet, je zato, da se v skladu z meddržavnimi sporazumi poveča trgovina in sploh gospodarska dejavnost v maloobmejnem pasu, da se narodnim manjšinam na tej in oni strani meje omogočijo boljši življenjski pogoji in ne nazadnje tudi zato, da se krepijo sosedski odnosi z Italijo, ki so že itak zelo dobri. Drugih olajšav v maloobmejnem trgovanju ni, carine in druge dajatve so za nas enake kot za vse druge, le tržaška listina dovoljuje uvoz nekaterega blaga brez carine, vendar mora to blago ostati v maloobmejnem pasu, saj je namenje-
no dvigu življenjskega standarda teh ljudi.«
Kaj pa izvoz?
»Poglejmo še, kaj mi izvažamo.
Že leta in leta smo edini izvoznik za Radensko. Letos bomo izvozili približno dva milijona steklenic. Izvažamo tudi pivo Union, zastopamo TOKO iz Domžal, ki dela drobno galanterijsko blago, izvažamo še najrazličnejše sadje in zelenjavo, od krompirja, svežih in suhih gob, repe, sliv, do višenj itd.
Pri izvozu imamo težave, saj težko dosegamo primerne cene na zunanjem trgu, primanjkuje oziroma primanjkovalo pa bo tudi primernega blaga za izvoz. Poglejte primer! Od lanske letine smo izvozili 800 ton krompirja iz Gorenjske, letos smo ga uspeli dobiti le 40 ton. Veste zakaj? Saj menda letos ni bila dosti slabša letina, a kmetje držijo krompir doma zaradi prenizke odkupne cene.«
Želje za konec
»Če je tako, da mora trgovina oskrbovati potrošnika s tem in tem blagom, ki ga pri nas ni, potem ga je treba uvoziti. Če ga moramo uvažati, uvažajmo čim ceneje, to pa omogoča ravno maloobmejni promet, ki je zaradi menjave 1:1 cenejši kot običajni uvoz. Zato želimo okrepiti našo dejavnost, ob novo nastali delovni organizaciji M-Mednarodna trgovina pa pričakujemo, da bomo začeli izvažati tudi neprehrambeno blago.
Dodam naj še to, da se za povečanje poslovanja pripravljamo tudi sami, saj smo pristopili v Poslovno združenje mejnega prehoda v Vrtojbi. Tu bomo imeli v po-slovno-turistični zgradbi dve pisarni, da bi povečali maloobmejne stike in seveda promet. Ta se je iz leta v leto skokovito večal, kar dokazujejo tudi številke. Skupni promet leta 1977 je bil nekaj več kot 15 milijonov, leta 1978 28 in pol milijonov (indeks rasti 188), leta 1979 pa 40 milijonov (indeks rasti 141); v letošnjih prvih devetih mesecih je znašal skoraj 36 milijonov, kar v primerjavi z enakim lanskim obdobjem, ko je bil skupni promet dobrih 31 milijonov, pomeni stopnjo rasti 114.«
Še dva, pa bi bila na sliki cela četica najmanjšega Mercatorjevega tozda. Vse foto: Jože Rozman
MALOPRODAJA - ŽIVILA, NEŽIVILA SOZD MERCATOR
S prodajo blaga na drobno se je naše podjetje pričelo ukvarjati šele v letu 1962. Pripojena trgovska podjetja »Polje«, »Grmada«, »Špecerija«, »Litija«, »Logatec«, »Hrana«, »Emona« in »Rožnik« so s svojimi 206 poslovalnicami tvorila takratno jedro maloprodajne mreže. Z razvojem do danes pa je podjetje postalo velika sestavljena organizacija združenega dela, ki ima v svojem sestavu 1.140 poslovalnic po vsej Sloveniji.
Naš glavni namen je bil prikazati strukture prometa v trgovini na drobno po blagovnih skupinah. To je prikaz živil (sem spadajo vse vrste žitaric, riž, moka, sveže in zmrznjeno meso, sveže in zmrznjene ribe, divjačina, mleko in mlečni izdelki, krompir, fižol, sveža in konzervirana zelenjava, južno sadje, sladkor, čokolada, sadni sokovi, začimbe, vino, kis, pivo, brezalkoholne pijače, mineralna voda itd.) in neživil (živalska krma, tobačni, tekstilni, usnjeni, gumijasti, kovinski, elektrotehnični, lesni in kemični izdelki, steklo, porcelan in keramika, izdelki iz papirja in plastičnih mas, tekoča goriva in maziva, nekovinski gradbeni material itd.).
Skoraj vsi naši tozdi se ukvarjajo s prodajo blaga na drobno. Zaradi preglednosti samega načina prodaje živil in neživil po vsej Sloveniji smo sestavili prikaz, ki kaže način prodaje asortimana artikov za široko potrošnjo.
Čeprav so predvsem v mestih potrošniki že pred leti opustili ali omejili nakup nekaterih vrst blaga, na primer moke, pa se je na drugi strani povečala prodaja kruha, mesa, kave in podobnega blaga pri živilih, pri neživilih pa se je povečala prodaja mila, pralnih praškov, cementa ipd. Tako je tudi danes ostala prodaja živil in neživil v skoraj enakem razmerju kot vsa prejšnja leta - seveda z izjemo tistih delovnih organizacij, ki imajo majhno število poslovalnic, pa so med tem časom odprli večji trgovski center ali sa-mopostrežno trgovino (ali več trgovin). Prodaja živil je v izrazito mestnih in turističnih predelih nekoliko večja, kar je povsem razumljivo.
Kancijan Hvastija
Trgovina Temeljne organizacije kooperantov blizu sevniške železniške postaje. V njej prodajajo gradbeni material in kmetijske stroje.
Združitev Trgovskega podjetja Sevnica s tozdom Trgovina iz M-KK Sevnica
Jože Rozman
Skupen in složen razvoj ter sodelovanje
Želeč predstaviti temeljne organizacije sozda Mercator, o katerih letos še nismo nič pisali, smo se odpravili v Sevnico. DO M-KK Sevnica ima poleg delovne skupnosti še štiri tozde in med njimi smo se odločili, da napišemo nekaj o tozdu Trgovina-Sevnica, ki pa bo od 1. januarja bistveno drugačen kot je sedaj. Na septemberskem referendumu so se namreč delavci M-KK Sevnica s 78-odstotno večino in delavci Trgovskega podjetja Sevnica s 54-odstotno večino odločili, da se slednje združi z dosedanjim tozdom Trgovina v nov tozd s prav takim imenom.
Kaj je kdo?
Stari tozd Trgovina, ki mu je živeti le še nekaj dni do konca leta, ima vsega dve poslovalnici in sicer samopostrežnico Center in klasično trgovino v Šmarju pri Sevnici. Poslovodja te trgovine, Franc Hribar, je tudi direktor tozda, ki ima 17 zaposlenih ter skupni prihodek, načrtovan za letos, okoli 4 stare milijarde. Večino njihovih poslov vodijo na delovni skupnosti delovne organizacije.
Kmetijski kombinat Sevnica, točneje rečeno, Temeljna organizacija kooperantov, pa ima še sedem drugih trgovin in v njih za letos planirani skupni prihodek okoli y starih milijard. Dve od teh trgovin sta v Sevnici, ostale v okolici. To so predvsem trgovine, namenjene kmetom-kooperantom na podeželju, v njih pa prodajajo špecerijsko blago, gradbeni in kmetijski repromaterial, tehnično blago, gnojila itd. Kaj bo s temi trgovinami v novi organiziranosti, še ni točno določeno. TOK jih želi obdržati zase, saj so zanje pomemben vir dohodka, hkrati pa opravljajo tudi važno socialno funkcijo na podeželju. Trenutno razčiščuje to vprašanje skupna komisija. Načelno naj bi trgovine ostale TOK-u, skupaj z novim tozdom Trgovina pa naj bi v tistih krajih, kjer imajo oboji trgovine, le te specializirali. Točne in dokončne rešitve bodo znane prihodnje leto, ki ga za novo organizacijo lahko imenujemo kar prehodno obdobje.
Trgovsko podjetje Sevnica
Po vojni sta bili v Sevnici dve trgovski podjetji. Prvo se je imenovalo Splošno trgovsko podjetje in je nastalo leta 1951 iz Naproze (to so bile nabavno-prodajne za-
druge takoj po vojni), drugo je bilo Trgovsko podjetje Sloga. Leta 1961 sta se obe združili v Trgovsko podjetje Sevnica, ki je v občini Sevnica ves čas nosilec razvoja trgovine in blagovnih rezerv. Danes ima 160 zaposlenih, od tega jih je 17 v skupnih službah in 12 v skladišču z avtoparkom, ima pa še 46 učencev. Skupni prihodek, planiran za letos, bo okoli 28 milijard. Podjetje ima 23 prodajnih enot, od tega je pet samopostrežnic in osem takih trgovin, ki so nerentabilne, pa morajo biti zaradi oskrbe prebivalstva. Ima še centralno skladišče za oskrbo teh enot s špecerijskim blagom in gospodinjskimi potrebščinami, v avtoparku pa pet vozil.
Od nastanka do leta 1970 se je podjetje hitro in uspešno razvijalo, pridobivali in gradili so nove prodajalne (tako so imeli leta 1961 tretjo samopostrežnico v Sloveniji), potem pa se je zaradi tržnih razmer in položaja trgovine v družbi razvoj ustavil. Proti koncu 70-tih let sta se v Sevnici pojavila še celjski Merx in ljubljanska Elektrotehna in tako ima danes Trgovsko podjetje Sevnica v rokah 55 odstotkov trgovine.
Od Dobrine k Mercatorju
Trgovsko podjetje Sevnica je do
1.	1. 1981 formalno še član sozda Dobrina iz Celja. Ta bo s koncem leta nehal obstojati, saj se bo reorganiziral v novonastali sozd Merx, ki je bil dosedaj znotraj Dobrine le delovna organizacija. »Med letom so se namreč vse članice Dobrine na referendumu odločile za odcepitev od sozda Dobrina, na referendumu meseca septembra pa so se odločale, ali pristopijo v sozd Merx ali ne. Na tem referendumu
mi nismo sodelovali, saj smo se odločili za sozd Mercator oziroma pristop v DO M-KK Sevnica,« je dejal direktor Trgovskega podjetja Sevnica Jože Imperl.
Zakaj taka odločitev? »Če bi šli v sozd Merx, trgovine v Sevnici ne bi uredili, kot je treba. Nagajali bi si brez potrebe, tako pa smo se s Kmetijskim kombinatom dogovo-
Jože Imperl, direktor Trgovskega podjetja Sevnica.
rili za skupen, složen, enoten razvoj in sodelovanje. Naš namen je popolnoma pošten, čeprav je takšna združitev na nek način paradoksalna in za nekatere tudi boleča,« razmišlja Jože Imperl.
Zakaj paradoksalna? Večji se priključi manjšemu. Cel kombinat ima okoli 170 zaposlenih in načrtovan skupni letošnji prihodek okoli 32 milijard, samo trgovsko podjetje pa 160 zaposlenih in okoli 28 milijard prihodka. Za sam tozd Trgovina smo navedli podatke že preje. In zakaj boleča? »Odmislili smo vse, kar marsikdo ne bi odmislil, to je ime, tradicija itd.,« pravi Jože Imperl. Konec koncev, večji bo prevzel ime po manjšemu. Ne bodimo sentimentalni, pa vendar, gledano skozi oči teh 160-tih delavcev, taka sprememba za njih ni nepomembna, čeprav njen cilj ni, to je treba poudariti, nasilno združevanje. Namen združitve je usklajen in enoten razvoj, enotna in skupna organizacija trgovine in racionalizacija poslovanja. »Našemu delavcu želimo zagotoviti boljši standard in pogoje dela, potrošniku pa nuditi čimveč in čimbo-Ije,« pravi Jože Imperl in dodaja, da to ni rečeno kot fraza.
Združitev letos, ureditev skupnih zadev drugo leto
Pobuda za združitev je prišla že oktobra lani s strani Trgovskega podjetja. Stvari so se zavlekle do septembra letos, ko je bil referendum. Prihodnje leto bo prehodno obdobje. Zaradi obilice dela pred koncem leta namreč ni bilo moč urediti vseh stvari, vsi pa se tudi zavedajo, da je zadeve bolje urejati počasi in strpneje, zato pa bolj temeljito.
Zaradi združitve bo treba predvsem obe skupni službi življenjsko in prostorsko povezati. »Ali bo ljudi preveč ali premalo, tega še ne vemo,« pravi Jože Imperl in nadaljuje: »Vsaka združitev mora nekaj racionalizirati. Če ne zmanjšamo števila zaposlenih, morajo pa te službe dati več. Vendar to sedaj ni najvažnejše, saj tako pri nas kot pri njih uprava ni razbohotena. Čas bo najbolje pokazal, česa je preveč in česa premalo.«
Osebni dohodki pod republiškim poprečjem
Še do lani je bila fluktuacija v Trgovskem podjetju Sevnica velika, letos pa se je umirila. Podobno opažajo tudi drugod v Sloveniji. K temu sta verjetno največ pripomogli zmanjšana rast zaposlovanja in zaostrene gospodarske razmere. Poprečni osebni dohodek v Trgovskem podjetju Sevnica je bil v prvih devetih mesecih letošnjega leta 6781 din, kar je precej manj, kot je poprečni osebni dohodek v
slovenski trgovini za isto obdobje, kjer znaša 7662 din. Tudi z učenci nimajo težav in letos se je prvič zgodilo, da je bilo prosilcev celo več, kot so jih lahko sprejeli.
Skupni načrti
Po prodajni površini na prebivalca je sevniška trgovina nekje v slovenskem poprečju, kupna moč pa je seveda odvisna od moči in razvoja gospodarstva. Nekdaj so bila tu močna podjetja (Jutranjka, Lisca, Jugotanin itd), danes pa so se časi spremenili in zato kupna moč pada. Po drugi strani pa se industrija širi v manj razvite dele občine. Mimogrede, le dve krajevni skupnosti v občini sta po republiškem merilu med nerazvitimi.
»Naš razvoj načrtujemo skladno z razvojem gospodarstva v občini,« pravi Jože Imperl. Če se širi gospodarstvo, se mora tudi trgovina. Sodelovali smo že v pripravah srednjeročnega plana sozda Mercator in v njem se z dvema investicijama vidimo tudi sami. V mislih imam skladišče za gradbeni material, kurivo in blagovne rezerve ter večjo trgovsko hišo v centru Sevnice. Imela naj bi 3000-3500 m2 bruto površine. Prihodnje leto bomo pripravili dokumentacijo, leta 1982 bi začeli graditi in jo odprli leta 1983. Prav ta osrednji objekt nam manjka, da bi okoliške trgovine lahko specializirali. V planu 1981-85 je še samopostrežnica Šmarje pri Sevnici, ki jo je predlagal tozd Trgovina. Vse tri naložbe so sprejete v občinske temelje plana, podpira pa jih tudi banka. Posebej ne omenjam več manjših preureditev, prenovitev in izboljšav neustreznih trgovin, opreme in samih prostorov.«
Za boljši jutri
»Vseh stvari še ne poznamo natančno,« nadaljuje Jože Imperl. »Tesnejše stike imamo zaenkrat le s KK-Sevnica, s sozdom pa še ne. Upamo, da bo z investicijami tako, kot je napisano, saj vtem vidimo naš razvoj znotraj novega sozda. Je pa nekaj zadev, ki so še nejasne. Sami imamo neposredne stike s proizvodnjo, imamo skladišče, ki bi ga radi obdržali, smo pa pripravljeni na sodelovanje s komercialno službo sozda. Zemljepisno bolj težimo k Celju kot k Ljubljani, čeprav vemo, da vsega starega ne moremo obdržati, pa tudi zamenjati za novo naenkrat ne. Prepričani pa smo, da karkoli se bo spremenilo, se ne bo oziroma se ne bi smelo spremeniti na slabše, ker se združujemo za to, da nam bo jutri bolje.«
Poslovalnica števlka 12 Trgovskega podjetja je velika samopostrežnica v središču Sevnice. Z bifejem vred ima 550 m2 prodajne površine.
Tehnična trgovina oziroma poslovalnica številka 2 Trgovskega podjetja Sevnica. Je nasproti železniške postaje, v njej prodajajo železnino, tehnično blago, pohištvo, elektromaterial, steklo in porcelan Vse foto: Jože Rozman
Sklepi organov SOZD Mercator - november/december 1980
Izvršilni odbor DS SOZD
9.	seja IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA SOZD je bila 17.11.1980 ob 10. uri v sobi vodje Delovne skupnosti SOZD, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Prisotni člani: Zinka Gospodarič, Metod Škerjanec, Peter Luzar, Anton Janžekovič, Anica Kovačič, Ja-nušek Šefman, Edvard Gabrovšek, Lojze Rupar;
Prisotni - povabljeni: Miran Goslar, Vukadin Nedeljkovič, Vera Aljančič, Jože Čandek, Janez Škraba, Marko Žagar, Vesna Blehveis, Stanislav Pirc;
Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednica IO, Zinka Gospodarič, predlagala naslednji
dnevni red:
1.	Pregled uresničevanja slepov in potrditev zapisnika 8. seje
2.	Obravnava predlogov za spremembe in dopolnitve osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-1985, prispelih iz poprejšnje obravnave, in določitev osnutka predloga za delavski svet SOZD
3.	Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator
4.	Tekoče zadeve
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad 1.
Po ugotovitvi predsednice IO, Zinke Gospodarič, da so sklepi 8. seje
izvršeni, je bil soglasno sprejet
Sklep:
22.	Sprejme se poročilo o izvršitvi sklepov 8. seje in potrdi zapisnik te seje.
Ad 2.
Zaradi časovne stiske strokovna služba prispelih pripomb na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ni poprej obravnavala, temveč jih je IO obravnaval na sami seji.
Pripombe oziroma predloge za spremembe in doopolnitve so posredovale naslednje TOZD oziroma DO:
-	M-Rožnik TOZD Preskrba Tržič,
-	M-Velepreskrba TOZD TMI, Tr-gopromet, Spectrum in Investa,
-	M-Hoteli gostinstvo,
-	M-Kmetijski kombinat Sevnica
-	M-Contal TOZD Cibes
-	M-Sadje zelenjava,
-	M-Emba,
-	M-Preskrba Krško,
-	M-STP Hrastnik,
-	M-Konditor,
-	M-Pekarna Grosuplje,
-	M-Interna banka.
Izvršilni odbor je vse predloge obravnaval in sprejel naslednji
Sklep:
23.	Glede na dejstvo, da je potrebno veliko število predlogov še dokončno formulirati in jih med seboj uskladiti, se ponovno skliče seja izvršilnega odbora 24. 11. 1980 ob 9. uri, na kateri bodo ponovno obravnavani vsi predlogi in oblikovani v skladu s celotnim konceptom sporazuma ter usklajeni z drugimi splošnimi akti SOZD in predpisi.
Za ta čas se podaljša rok za spreje-
manje dodatnih predlogov za spremembe in dopolnitve TOZD in DO. O podaljšanju roka se obvesti vse udeležence sporazuma.
Soglasno je bil sprejet
Sklep:
24.	Zaradi podaljšanja obravnavanja teme pod točko 2 dnevnega reda '.e obravnava točke 3 prenese na na-
slednjo sejo izvršilnega odbora. Seja je bila končana ob 17,30 uri.
Zapisala:
Vesna Blenveis 1. r.
Predsednica IO: Zinka Gospodarič, 1. r.
Izvršilni odbor DS SOZD
10.	seja IZVRŠILNEGA ODBORA DELAVSKEGA SVETA SOZD je bila 24. 11. 1980 ob 9. uri v sejni sobi Delovne skupnosti SOZD, Ljubljana, Aškerčeva 3.
Prisotni - člani: Zinka Gospodarič, Metod Škerjanec, Anica Kovačič, Anton Janžekovič, Lojze Rupar, Ja-nušek Šefman;
Prisotni - povabljeni: Miran Goslar, Suzana Modrijan, Jasna Žagar, Stanislav Pirc, Jože Čandek, Marko Žagar, Janez Škraba, Vera Aljančič, Stane Accetto, Draga Vaupotič, Vesna Bleivveis, Franc Prvinšek.
Po ugotovitvi sklepčnosti je predsednica IO, Zinka Gospodarič, predlagala naslednji
dnevni red:
1.	Nadaljevanje obravnave predloga sprememb in dopolnitev osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-1985 in določitev dokončnega osnutka predloga za delavski svet SOZD.
2.	Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med orga-
nizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator
3.	Tekoče zadeve.
Dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad 1. V podaljšanem roku za predložitev predlogov za spremembe in dopolnitve osnutka sporazuma o temeljih plana so predlogč posredovale še naslednje TOZD in DO:	- M-
Nanos, Delovna skupnost
-	M-Velepreskrba, TOZD Grosist
-	M-Agrokombinat Krško
-	M-Emba
-	M-Sloga
-	M-KZ Cerknica
-	M-Jelša
Izvršilni odbor je obravnaval tudi vse v tem roku prispele predloge in določil osnutek predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85.
Spremembe in dopolnitve osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85, ki jih je izvršilni odbor obravnaval in sprejel na 9. in 10. seji, so bile priložene uradnemu zapisniku.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
25.	Izvršilni odbor delavskega sveta SOZD določa osnutek predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 z dopolnitvami, kot so navedene v prilogi zapisnika 10. seje, in ga daje v obravnavo in sprejem delavskemu svetu SOZD.
Ad 2. Postopek za pripravo osnutka samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator je prisotnim predstavil delavec komercialnega sektorja Delovne skupnosti SOZD, Stanislav Pirc. Navedeni sporazum je bil obravnavan na seji poslovodnega sveta 19. 11. 1980, kjer je bila predlagana sprememba razmerja , določenega v 44. členu, in sicer razmerje 50:50 in ne 35:65, in pa predlog za spremembo 110. člena, kjer naj se precizno določi postopek sprejema tega akta. Glede na to, da gre za osnutek akta, ki ga bodo udeleženke šele obravnavale, se izvršilni odbor do teh pripomb ni posebej opredelil, temveč je zavzel načelno stališče, da bodo vse pripombe obravnavane po poteku poprejšnje obravnave.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
26.	Izvršilni odbor sprejema osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator in ga daje udeleženkam v poprejšnjo obravnavo do 12. decembra 1980.
Ad 3. Direktor razvojno planskega sektorja Delovne skupnosti SOZD, Jože Čandek, je prisotne seznanil z dejstvom, da osnutek plana SOZD Mercator za leto 1981 ne bo pripravljen v določenem roku, ker TOZD oziroma DO ne spoštujejo rokov za dostavo podatkov. Strokovna služba se je na seji poslovodnega sveta 19.
11.	1980 obvezala, da bo osnutek pripravila v 14 dneh po prejemu podatkov vseh TOZD oziroma DO, vendar ostaja stanje, ki je bilo ugotovljeno na poslovodnem svetu, do seje izvršilnega odbora nespremenjeno.
Seja je bila končana ob 14. uri.
Zapisala:
Vesna Blehveis 1. r.
Predsednica IO Zinka Gospodarič, 1. r.
Delavski svet SOZD
8.	zasedanje DELAVSKEGA SVETA SOZD je bilo 27.11.1980 ob 9,30. v sejni dvorani Mercator-Embe v Ljubljani, Slovenčeva 21.
Prisotni - delegati: Alojz Bizjak, Ljudmila Andolšek, Jože Merc, Anton Ketiš, Marjan Munda, Srečo Gorenc, Peter Škerlavaj, Tolbuhin Bje-
dov, Irena Strubelj, Alojz Žgavec, Franc Dolinšek, Jože Kolmanič, Vili Manček, Jasna Žagar, Anica Kovačič, Franc Urbančič, Armando Olivo, Peter Mohar, Franc Češarek, Marija Galun, Karmen Laznik, Jakob Dolenc, Irena Dimič, Franc Kocjan, Edita Žiberna, Anton Vencelj, Tone
Srpan, Jože Zgonc, Marko Žagar;
Prisotni - povabljeni: Jože Čandek, Rudi Corn, Vesna Blehveis;
Odsotni - delegati: Ivan Planinc (opr.), Vlado Kobal (opr.), Martin Selan (opr.), Štefan Kramar (opr.), Jožko Veselič (opr.), Filip Škerjanc (opr.), Alojz Tomažin (neopr.), Milovan Savič (neopr.), Mija Rodič (neopr.);
Sejo je vodila predsednica delavskega sveta, Jasna Žagar, ki je po ugotovitvi sklepčnosti predlagala naslednji
dnevni red:
1.	Pregled uresničevanja sklepov in potrditev zapisnika 7. zasedanja
2.	Poročilo o izidu nadomestnih volitev za delegata delavskega sveta SOZD iz Mercator-Sloga, Gornja Radgona
3.	Informacija o periodičnem obračunu SOZD Mercator per 30. 9. 1980
4.	Obravnava predloga in sprejem sklepa o znižanju prispevnih stopenj za delo in razvoj delovne skupnosti od 1. 7. do 31. 12.1980
5.	Program dela organov samoupravljanja SOZD do konca leta 1980
6.	Obravnava in določitev predloga sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO združenih v SOZD, ter določitev roka in postopka za njihov sprejem
7.	Vprašanja in odgovori Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad 1.
Po ugotovitvi predsednice delavskega sveta, da so sklepi 7. zasedanja izvršeni, je bil soglasno sprejet sklep:
131.	Sprejme se poročilo o uresničevanju sklepov in potrdi zapisnik 7. zasedanja z dne 27. 8. 1980.
Ad 2.
Na podlagi ugotovitve komisije za izvedbo volitev in referenduma SOZD je o izidu nadomestnih volitev za delegata v delavski svet SOZD poročala Vesna Blehveis. V Mercator-Slogi, Gornja Radgona, je bil za na-
domestnega delegata v delavski svet SOZD izvoljen Jože Kolmanič. Soglasno je bil sprejet ugotovitveni
sklep:
132.	Delavski svet ugotavlja, da je za nadomestnega delegata v delavski svet SOZD Mercator iz Mercator-Slo-ge, Gornja Radgona, izvoljen Jože Kolmanič.
Ad 3.
O poslovnih rezultatih SOZD, doseženih od 1.1. do 30.9.1980, je poročal direktor razvojno-planskega sektorja Delovne skupnosti SOZD, Jože Čandek. Dosežene poslovne rezultate je ocenil kot ugodne. Dosežen celotni prihodek je za 25% večji kot v istem obdobju preteklega leta, dohodek za 27% in sredstva, razporejena za akumulacijo, so za 58% višja. Pri tem je poudaril ugodne premike v delitvi dohodka vprid akumulacije, vendar pa gre ta predvsem na račun osebnih dohodkov in skupne porabe delavcev. Da so osebni dohodki prevzeli precejšen del bremena stabilizacije, dokazujejo podatki o rasti čistih osebnih dohodkov na zaposlenega (OD na zaposlenega 7.807 din), ki so le za 14% višja kot v istem obdobju preteklega leta (življenjski stroški pa so se povečali za 26,9%). Kljub na splošno ugodnem poslovnem rezultatu pa se moramo zamisliti nad položajem dveh TOZD, ki sta poslovali z izgubo, to sta tovarni mesnih izdelkov v Ljubljani in Postojni, ki sta povečali izgubo za 215% v primerjavi z istim obdobjem 1979. Soglasno je bil sprejet
sklep:
133.	Sprejme se poročilo o poslovnih rezultatih SOZD Mercator per 30.
9.	1980.
Marko Žagar, delavec razvojno-planskega sektorja Delovne skupnosti, je poročal o ugotovitvah v zvezi z razporejanjem sredstev za osebne dohodke in skupno porabo glede na družbeno dogovorjena merila in merila, sprejeta z resolucijo SOZD. Iz ugotovitev izhaja, da so nekatere TOZD oziroma DO bistveno kršile ta merila, vendar pa SOZD kot celota teh meril ni kršil. Podrobnejše podatke bo objavila komisija za spremljanje razporejanja dohodka in deli-
tve sredstev za osebne dohodke. Soglasno je bil sprejet
sklep:
134.	Komisija za spremljanje razporejanja dohodka in delitve sredstev za osebne dohodke do prihodnega zasedanja delavskega sveta SOZD pripravi poročilo o uvajanju družbenega dogovora in resolucije SOZD po stanju 30. 9. 180.
Ad 4.
Na podlagi utemeljitve predsednice izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD, Zinke Gospodarič, je delavski svet soglasno sprejel predlog izvršilnega odbora za znižanje prispevnih stopenj za Delovno skupnost SOZD.
Sklep:
135.	Za drugo polletje 1980 se znižajo prispevne stopnje za Delovno skupnost SOZD za 10%, in sicer:
1.	Za »čiste skupne službe« od 0,86 na 0,77% za DO s področja kmetijstva, industrije, gostinstva in storitev, za vse ostale pa od 1,08 na 0,97%;
2.	Za komercialni sektor in del studia za ekonomsko propagando - za proizvodnjo, ki ima za osnovo interno realizacijo od 0,25 na 0,22% in od 0,15 na 0,13%,
-	za zunanjetrgovinske organizacije - osnovno vrednost uvoza od 0,07 na 0,06%,
-	za trgovino na debelo - osnova redna razlika v ceni od 0,60% na 0,50% in od 0,45 na 0,40%,
-	za trgovino na debelo - osnova redna razlika v ceni od 0,50 na 0,45% in od 0,40 na 36%,
-	za trgovino na malo - osnova redna razlika v ceni od 0,39% na 0,35% in od 0,25 na 0,23%,
-	za gostinstvo od doseženega dohodka od 0,09 na 0,08%.
Predlagane stopnje veljajo od 1. 7. 1980 dalje. Poračun se opravi ob periodičnem obračunu per 30. 9. 1980.
Ad 5.
Predsednica IO delavskega sveta SOZD, Zinka Gospodarič, je poročala o predlogu za aktivnosti samou-
pravnih organov SOZD, ki je potrebna za sprejem naslednjih aktov:
-	sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Delovno skupnostjo SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD,
-	samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD za obdobje 1981-85,
-	letnega planskega akta SOZD za leto 1981.
Za sprejem teh aktov je IO določil roke, tako za poprejšnjo obravnavo, način sprejemanja in roke za dokončen sprejem. Vendar pa so ti roki spremenjeni, tako da morajo delavski sveti TOZD in DO najkasneje do 22. 12. 1980 poslati Centru za obveščanje SOZD izjave o sprejemanju oziroma sklenitvi naslednjih aktov:
-	sprememb samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Delovno skupnostjo SOZD in TOZD in DO združenih v SOZD,
-	samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD za obdobje 1981-
85.
Predlog prvega akta obravnava delavski svet na tem zasedanju, predlog drugega pa naj bi določil na zasedanju predvidoma 5. 12. 1980. Ugotovitveni sklep o sprejemu obeh aktov pa bo delavski svet SOZD sprejel na zasedanju 29. 12. 1980, ki bo predvidoma v Krškem.
Medtem ko je strokovna služba uspela pripraviti oba navedena akta, osnutek tretjega, t. j. letnega planskega akta SOZD za leto 1981, ni mogla pripraviti. Ta akt temelji na podatkih TOZD in DO, vendar pa moramo ugotoviti, da se nekatere TOZD in DO obnašajo nedisciplinirano in podatkov kljub mnogim urgencam ne posredujejo. Zato je utemeljena bojazen, da ta akt ne bo sprejet v roku. Pojasnila v zvezi s pripravo planskega akta SOZD za leto 1981 je dal tudi direktor razvojno-planskega sektorja, Jože Čandek, ki je ponovno zaprosil vse delegate, predvsem pa delegate DO Mercator-Nanos, da tudi oni
posredujejo v zvezi s potrebnimi podatki. Soglasno je bil sprejet sklep:
136.	Sprejme se informacija o postopkih za sprejem navedenih aktov. V zvezi s pripravo letnega planskega akta SOZD za leto 1981 pa se delegati TOZD in DO, ki podatkov za sestavo plana niso posredovale, zavezujejo, da bodo posredovali v svojih organizacijah, tako da bodo podatki v krajšem času poslani strokovni službi in s tem omogočen sprejem akta še v letu 1980.
Ad 6.
Glede na to, da je bila vsebina predloga za spremembo samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med Delovno skupnostjo SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD, pojasnjena že na 7. zasedanju, ga predsednica 10, ki je predlog pripravil, ni posebej komentirala. Soglasno je bil sprejet sklep:
137.	Določa se predlog sprememb samoupravnega sporazuma v besedilu, kot ga je delavskemu svetu SOZD predložil izvršilni odbor.
Soglasno je bil sprejet sklep:
138.	Spremembe navedenega sporazuma sprejemajo delavski sveti TOZD in DO in delavski svet Delovne skupnosti po osebnem izjavljanju delavcev TOZD in DO in Delovne
skupnosti SOZD. Določitev oblike osebnega izjavljanja je prepuščena TOZD in DO.
Sklepne izjave o sprejemu sprememb morajo biti najkasneje do 22.
12.	1980 dostavljene Centru za obveščanje SOZD.
Delegat Mercator-Hoteli-gostin-stvo, Jakob Dolenc, je zahteval pojasnilo, zakaj se spremembe tega akta ne sprejemajo z referendumom, tako kot je bil sprejet sam temeljni akt.
Na vprašanje je odgovorila predsednica IO, Zinka Gospodarič, in sicer: 74. člen osnovnega akta določa, da se akt sprejema z osebnim izjavljanjem, ne določa pa konkretne oblike tega izjavljanja. Osnovni akt je bil sprejet z referendumi, ker so tak sprejem zahtevale TOZD in DO, glede na to, da je sprejem tega akta časovno sovpadal s sprejemom drugih aktov za katerih sprejem je potreben referendum. Glede na določbo 74. člena navedenega akta pa IO meni, da je predlog, da se ta akt sprejema z obliko osebnega izjavljanja, ki jo določi TOZD oziroma DO, povsem utemeljen.
Zasedanje je bilo končano ob 11. uri.
Zapisala:
Vesna Bleivveis 1. r.
Predsednica DS SOZD, Jasna Žagar 1. r.
Delavski svet SOZD
9. zasedanje DELAVSKEGA SVETA SOZD je bilo 5. decembra 1980 ob 9,30 uri v sejni dvorani Mercator-Embe v Ljubljani, Slovenčeva 21.
Prisotni - delegati: Peter Škerla-vaj, Jože Merc, Anton Ketiš, Franc Dolinšek, Alojz Žgavec, Jože Kolmanič, Filip Škerjanec, Štefan Kramar,
Tine Selan, Franc Češarek, Srečo Gorenc, Joško Veselič, Marjan Munda, Peter Mohar, Armando Olivo, Franc Urbančič, Marija Galun, Karmen Laznik, Vili Manček, Anton Vencelj, Irena Dimič, Alojz Bizjak, Vlado Kobal, Ivan Planinc, Edita Žiberna, Alojz Tomažin, Anica Kovačič, Marko Žagar, Ljudmila Andolšek, Jože Zgonc, Tone Srpan, Jasna Žagar;
Prisotni - povabljeni: Miran Goslar, Zinka Gospodarič, Jože Čandek, Vera Aljančič. Vukadin Nedelj-kovič, Jože Stritar, Alenka Srdič, Ac-cetto Stanislav, Škraba Janez, Jaro Novak, Vesna Blehveis, Petrič Zora;
Odsotni - delegati: Tolbuhin Bje-dov (opr.), Irena Štrubelj (opr.), Jakob Dolenc (opr.), Franc Kocjan (opr.), Mija Rodič (opr.), Milovan Savič (neopr.).
Po ugotovitvi sklepčnosti, je predsednica delavskega sveta, Jasna Žagar predlagala naslednji
dnevni red:
1.	Pregled izvrševanja sklepov in potrditev zapisnika 8. zasedanja
2.	Obravnava in določitev dokončnega predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85
3.	Obravnava predloga in sprejem sklepa o organizaciji začasnega skupnega predstavništva SOZD Mercator v Budimpešti
4.	Vprašanja in odgovori.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad 1.
Poročilo o izvršitvi sklepov 8. zasedanja delavskega sveta SOZD je podal generalni direktor, Miran Goslar. Poročal je, da so vsi sklepi razen sklepa 134 izvršeni.
Soglasno je bil sprejet
Sklep:
139.	Sklep št. 134, ki se nanaša na poročilo komisije za spremljanje izvajanja resolucije o razporejanju dohodka, delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, se obravnava na 10. zasedanju, ker mora komisija pripraviti gradivo.
Soglasno je bil sprejet
Sklep:
140.	Sprejme se poročilo o izvršitvi sklepov 8. zasedanja delavskega sveta SOZD in potrdi zapisnik tega zasedanja.
Ad 2
O predlogih amandmajev k samoupravnemu sporazumu o temeljih srednjeročnega plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 je poročala presednica delavskega sveta, Jasna Žagar. Pismene predloge so do seje posredovali: M-Hoteli gostinstvo; M-Velepreskrba, TOZD Trgopromet Kočevje; M-Preskrba Krško; M-Izbi-ra Panonija Ptuj, Delovna skupnost SOZD; M-STP Hrastnik, na seji sami pa je predlog amandmaja predložila še M-Emba. Delavski svet je obravnaval vse predloge amandmajev.
Predlagatelj: M-STP Hrastnik, M-IP Ptuj
Predlog: dopolni naj se besedilo 11. alinee 8. člena tako, da bo predvidena možnost izjem za skladiščenje posameznih vrst blaga in opusti ra-dius 50 km.
Soglasno je bil sprejet
Sklep:
141.	Sprejme se predlog amandmaja, tako kot ga predlaga predlagatelj.
Dopolni se besedilo 11. alinee 8. člena, tako da se glasi:
» - organizacije na debelo s prehrambenim blagom in proizvodi dnevne potrošnje bomo organizirali po regionalnem principu z moderno skladiščno tehnologijo in transportnim parkom za oskrbo maloprodajne mreže na svojem gravitacijskem področju. Skladišča z omejenim oziroma delnim prodajnim programom se
ukinejo oziroma vključijo v sestav organizacij, ki so nosilke preskrbe na tem področju, najkasneje do 31. 12. 1982, oziroma se izjemno določijo vrste blaga, ki bi se glede na specifične lokalne razmere še lahko vodile v nekaterih od teh skladišč, skladno s samoupravnim sporazumom o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator«
Predlagatelj: M-Hoteli gostinstvo
Predlog: doda naj se novo poglavje, ki ureja pridobivanje skupnega prihodka, ustvarjenega s prodajo proizvodov, blaga in storitev, ki so rezultat skupnega dela udeleženk v reprodukcijskem procesu.
Soglasno je bil sprejet
Sklep:
142.	Sprejme se predlog amandmaja, tako kot ga predlaga predlagatelj. Doda se novo poglavje z zap. št. 4. 3. tako, da se glasi:
»4. S.Pridobivanje skupnega prihodka, ustvarjenega s porabo proizvodov, blaga in storitev, ki so rezultat skupnega dela udeleženk v reprodukcijskem procesu
18. a člen
Udeleženke sporazuma bomo v srednjeročnem obdobju zagotovile take medsebojne poslovne odnose z vsemi udeleženci v reprodukcijskem proceusu, da bomo lahko ugotavljale in razporejale skupni prihodek, ki je ustvarjen s prodajo proizvodov, blaga, storitev, ki so rezultat skupnega dela delavcev TOZD in DO v reprodukcijskem procesu, in s tem dosegle naslednje skupne cilje in interese:
-	zagotavljale skupen in usklajen razvoj vseh dejavnosti v SOZD in širšem gospodarskem prostoru;
-	zagotavljale trajno in nemoteno proizvodnjo, prodajo proizvodov blaga in storitev na osnovi usklajenih planov;
- zagotavljale sredstva za skupne raziskave, investicijske predštudije in razvojne programe za načrtovanje razvoja svojih zmogljivosti, s ciljem povečanja poslovne učinkovitosti; stabilnosti proizvodnih, medsebojnih in tržnih odnosov in oblikovanje take gospodarske strukture, ki bo zagotavljala dologoročne pogoje za ustvarjanje višjega dohodka na zaposlenega in na vložena sredstva pri vseh udeleženkah v reprodukcijskem procesu.
Medsebojne pravice in obveznosti iz prvega odstavka tega člena bomo udeleženke v reprodukcijskem procesu opredelile v posebnih sporazumih.
Predlagatelj: M-Emba
Predlog: V 22. členu naj se opredeli tudi način poravnavanja obveznosti nastalih po poslih sklenjenih pred 31. 12. 1980
Soglasno je bil sprejet
sklep:
143.	Sprejme se predlog amandmaja, tako kot ga predlaga predlagatelj.
Doda se nov odstavek 22. člena, ki se glasi:
»Udeleženke, ki določenih zapadlih obveznosti po poslih, sklenjenih do 31. 12. 1980, ne morejo plačati z devizami, ustvarjenimi po 66. in 67. členu, ali z združenimi devizami po 68. členu Zakona o deviznem poslovanju, bomo te obveznosti pokrile v okviru dogovora med članicami SI-SEOT-a«.
Predlagatelj:	Delovna skupnost
SOZD, M-Velepreskrba, TOZD Trgo-promet Kočevje, M-Preskrba Tržič.
Predlog: 32. člen naj se spremeni tako, da se zmanjša predračunska vrednost investicij za 1/3 (Trgopro-met Kočevje), investicije M-Preskrba Krško zap. št. 15 naj se dopolnijo z izgradnjo skladišča (Preskrba Krško), dokončen usklajen obseg investicij s kvantifikacijo se določi v srednjeročnem planu SOZD (Delovna skupnost SOZD).
Soglasno je bil sprejet
sklep:
144.	Sprejme se predlog amandmaja v besedilu, ki ga je predložila Delovna skupnost SOZD.
Doda se nov odstavek 32. člena, ki se glasi:
»Dokončno usklajen obseg investicij bomo udeleženke tega sporazuma določile s sprejemom srednjeročnega plana za obdobje 1981-1985, v katerem bodo opredeljene tudi predvidene kapacitete in predračunske vrednosti ter dinamika realizacije posameznih investicij.
Delegat M-Velepreskrbe, TOZD Trgopromet Kočevje, Tine Selan, je predlog amandmaja umaknil, ker je menil, da formulacija novega odstavka 32. člena ustreza zahtevam amandmaja, ki ga je predlagal TOZD Trgopromet.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
145.	Zavrne se predlog amandmaja za dopolnitev investicijskih objektov M-Preskrba Krško, ki ga je predlagala ta delovna organizacija.
Utemeljitev: Predlog se zavrne iz razloga, ker so v sporazumu zajete le investicije, pri katerih so udeležena združena sredstva. Navedeni objekt pa bo grajen brez teh sredstev.
V razpravi o položaju investitorja pred poslovnimi bankami glede pridobivanja sredstev za investicije, ki niso v srednjeročnih planskih dokumentih SOZD, je bil na predlog generalnega direktorja SOZD soglasno sprejet
sklep:
146.	Dopolni se besedilo sporazuma o temeljih plana SOZD, in sicer tako, da se doda nov 43. a člen, ki se glasi:
»O upravičenosti in usklajenosti investicij, pri katerih združena sredstva niso udeležena, daje mnenje in oceno o skladnosti z razvojno in poslovno politiko SOZD, delavski svet SOZD na zahtevo investitorja.«
Predlagatelj:	M-Velepreskrba,
TOZD Trgopromet Kočevje.
Predlog: Spremeni naj se povprečna struktura financiranja, določena v
33. členu, in sicer:
-	40% združena sredstva SOZD Mercator
-	20% lastna sredstva TOZD in DO, kreditov izvajalcev del, dobaviteljev opreme itd.
-	40% krediti bančnih zavodov.
Sprejet je bil
sklep:
147.	Predlog amandmaja se v celoti zavrne.
Utemeljitev: finančna konstrukcija, zagotovitve virov sredstev, kot jo predlaga predlagatelj, je v nasprotju z določbo 28. člena sporazuma, kjer so se udeleženke sporazumele, da bodo združevale sredstva v isti višini kot v letu 1980. V kolikor bi se predlog predlagatelja upošteval, bi morale udeleženke združevati sredstva v večjem obsegu, s tem pa bi zmanjševala lastna prosta sredstva namenjena za investicije. Proti sprejemu sklepa je glasoval delegat M-Velepreskr-be, TOZD Trgopromet.
Predlagatelj:	M-Velepreskrba,
TOZD Trgopromet
Predlog: predlagatelj predlaga, da se dopolni 76. člen, tako da se doda obveznost poprejšnjega usklajevanja.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
148.	Sprejme se predlog amandmaja, tako da se dopolni besedilo 76. člena, ki se glasi:
»Za udeleženke, ki ne sklenejo tega sporazuma, delavski svet po poprejšnjem usklajevalnem postopku predlaga v okviru svojih pooblastil, da se začne postopek družbenega varstva v skladu z določili 20. člena samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator.«
Predlagatelj:	Delovna skupnost
SOZD
Predlog: V prehodnih in končnih določbah naj se dodajo določbe, ki bi urejale dopolnitve planskega dokumenta v primerih poznejših združitev v SOZD.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
149.	Sprejme se predlog amandmaja v besedilu, kot ga je predlagal predlagatelj. Dopolni se besedilo 82. člena, tako da se glasi: »V primeru sprememb medsebojnih odnosov udeleženk ali temeljev plana iz tega sporazuma oziroma drugih objektivnih razlogov, lahko pradlaga vsaka udeleženka saporazuma ustrezno spremembo.
Spremembe in dopolnitve tega sporazuma se sklenejo po istem postopku, kot je določen za sprejem tega sporazuma.
Besedilo 83. člena se črta in nadomesti z novim besedilom, tako da se
83. člen glasi:
»V primeru novih združitev delovnih organizacij v SOZD Mercator, n. sub. o. oziroma v katerokoli delovno organizacijo, združeno v SOZD Mercator, n. sub. o., bodo udeleženke dopolnile ta sporazum s planskimi elementi nanovo združenih delovnih organizacij.
Dopolnitev sporazuma v primerih iz prejšnjega odstavka sprejme delavski svet SOZD hkrati s sprejemom samoupravnega sporazuma o naknadni združitvi nove delovne organizacije v SOZD, oziroma na predlog delovne organizacije, v katero se je nova delovna organizacija združila.«
Soglasno je bil sprejet
sklep:
150.	Delavski svet določa predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 v besedilu, kot ga je predla-
gal izvršilni odbor, s prej navedenimi spremembami in dopolnitvami.
Delavski sveti vseh TOZD in DO morajo poslati sklepe o sklenitvi samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 do 22. decembra 1980 centru za obveščanje SOZD.
Ad 3.
Pomočnik generalnega direktorja SOZD za zunanjo trgovino, Jože Stritar, je utemeljil razloge za ustanovitev začasnega predstavništva SOZD Mercator na Madžarskem.
Delegat M-Univerzal Lendava, Štefan Kramar je v zvezi z organizacijo predstavništva postavil vprašanje financiranja, glede na to, da Univerzal že sedaj prispeva za kritje stroškov. Odgovoril je Jože Stritar, ki je poudaril, da se bo predstavništvo financiralo samo, glede na obseg sklenjenih poslov, tako da po predvidevanjih pokrivanje povečanih stroškov ne bo potrebno.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
151.	Organizira se začasno skupno predstavništvo v tujini s sedežem v Budimpešti - v NR Madžarski, in sicer za obdobje od 1.1. do 31.12.1981.
Dokončni predlog za organiziranje stalnega predstavništva v Budimpešti se pripravi v letu 1981.
Ad 4.
Delegat M-KK Sevnica, Alojz Tomažin, je apeliral na pristojne službe SOZD, da za setev v letu 1981 zagotovijo zadostne količine umetnih gnojil in zaščitnih sredstev.
Zasedanje je bilo končano ob 11.30.
Zapisala:
Vesna Blehveis 1. r.
Predsednica delavskega sveta: Jasna Žagar, 1. r.
Poslovodni svet SOZD
Seja POSLOVODNEGA SOZD je bila 19. 11. 1980 ob 9. 30. uri v sejni sobi Mercator-Slovenija sadja v Ljubljani, Titova 66.
Prisotni so razvidni iz seznama prisotnih v prilogi uraidnega zapisnika.
Sejo je vodil generalni direktor SOZD Mercator, ki je predlagal naslednji dnevni red:
1.	Pregled uresničevanja stališč in sklepov prejšnje seje
2.	Informacija o programu dela organov samoupravljanja v zvezi s sprejemanjem samoupravnih aktov SOZD do konca leta 1980
3.	Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 ter osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plana Mer-cator-Interne banke za obdobje 1981-85
4.	Obravnava predloga za oblikovanje investicijske grupe v sestavu Mercator-Inteme banke
5.	Obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator
6.	Informacija o oblikovanju cen iz pristojnosti republike in občin
7.	Informacija o zagotavljanju osnovnih artiklov široke potrošnje za leto 1981
8.	Informacija o pripravah na novo organiziranost delovne organizacije s področja zunanje trgovine in delovne organizacije s področja servisnih dejavnosti v sestavu SOZD Mercator
9.	Obravnava predloga finančnega načrta za akcije koordinacijskega odbora za rekreacijo in šport
10.	Informacija o izkušnjah z mladinsko delovno akcijo »Obira-
nje pridelka sadja v Krškem« od 24. do 26.10. 1980
11.	Vprašanja in odgovori.
Predlagani dnevni red je bil soglasno sprejet.
Ad. 1.
Po ugotovitvi generalnega direktorja, Mirana Goslarja, da so stališča in sklepi prejšnje seje izvršeni, je bil soglasno sprejet
sklep:
Sprejme se poročilo o uresničevanju stališč in sklepov prejšnje seje in potrdi zapisnik te seje.
Ad. 2.
Predsednica izvršilnega odbora delavskega sveta SOZD je prisotne obvestila o sklepu izvršilnega odbora, s katerim je terminsko določil plan aktivnosti samoupravnih organov SOZD za sprejem samoupravnih aktov SOZD do konca leta 1980. Do konca leta 1980, t. j. najkasneje na zasedanju delavskega sveta SOZD, ki bo predvidoma 29. 12. 1980 v Krškem, morajo biti sprejeti naslednji akti oziroma njihove spremembe in dopolnitve:
-	samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85;
-	plan SOZD Mercator za leto 1981;
-	samoupravni sporazum o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator;
-	spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med delavci delovne skupnosti SOZD in delavci TOZD in DO, združenih v SOZD.
Za sprejem sporazuma o temeljih plana SOZD in sprememb in dopolnitev sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih je IO predvidel sprejem v TOZD in DO z referendumom, zato so tudi roki prilagojeni rokom za izvedbe referenduma. Predlog IO za izvedbo sa-
moupravnih postopkov za sprejem teh dveh aktov je obravnavala tudi komisija za uresničevanje ZZD in ugotovila, da za sprejem teh aktov referendum kot ena od oblik osebnega izjavljanja ni nujen. Glede na stališče te komisije in pa pravno razlago, ki jo je na seji podala Vera Aljančič, vodja pravne službe SOZD, so bili soglasno sprejeti naslednji
sklepi:
Samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Mercator za obdobje 1981-85 sklenejo delavski sveti TOZD in DO v skladu s 74. členom zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SRS.
Da bi mogel delavski svet SOZD sprejeti ugotovitveni sklep o sklenitvi sporazuma, morajo delavski sveti TOZD in DO svoje sklepe o sklenitvi sporazuma poslati najkasneje do 22. 12.1980 Centru za obveščanja SOZD.
Delavski sveti TOZD in DO sprejmejo ugotovitveni sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ! med delavci Delovne skupnosti SOZD in delavcev TOZD in DO, združenih v SOZD, po poprejšnjem sprejemanju teh sprememb z osebnim izjavljanjem delavcev v TOZD oziroma DO (74. člen Ssmoupravne-ga sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih ...)
Da bi delavski svet SOZD mogel sprejeti sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev tega sporazuma, morajo delavski sveti TOZD in DO svoje sklepe poslati najkasneje do 22. 12. 1980, Centru za obveščanje SOZD.
O navedenih sklepih se pismeno obvestijo direktorji TOZD in DO, predsednik OOS, sekretarji OO ZK in predsedniki delavskih svetov TOZD in DO.
Direktor razvoj no-planskega sektorja Delovne skupnosti SOZD, Jože Čandek, je prisotne opozoril na nedisciplino posameznih TOZD in DO, ki v določenem roku niso posredovale podatkov, na podlagi katerih bi strokovna služba mogla pripraviti
osnutek plana SOZD za leto 1981. Razvojno-planska služba se sicer obvezuje, da bo izdelala osnutek plana za leto 1981 v 14. dneh od prejema vseh potrebnih podatkov, vendar ne more zagotoviti, da bo plan sprejet v letu 1980.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
Vse TOZD in DO, ki še niso poslale podatkov za sestavo plana SOZD za leto 1981, so dolžne to storiti takoj.
Ad 3.
O predlogih za spremembe in dopolnitve osnutka samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Mercator 1981-85, ki jih je obravnaval izvršilni odbor delavskega' sveta SOZD na 9. seji - 17. 11. 1980, je poročala predsednica IO, Zinka Go-spodarič. Pri tem je ugotovila, da je IO večino predlogov sprejel, da pa je potrebno vse te predloge uskladiti s celotnim konceptom sporazuma, drugih aktov SOZD in predpisi. Zato je IO sklenil, da se ponovno sestane 24. 11. 1930 in za ta čas podaljša rok za predlaganje sprememb in dopolnitev. O podaljšanju roka so bile obveščene vse TOZD in DO.
V razpravi so prisotni posvetili največ pozornosti delu sporazuma, ki obravnava investicije. Miran Goslar, generalni direktor SOZD, je ocenil situacijo na področju investicijskih vlaganj v naslednjem planskem obdobju in poudaril, da tudi investicije, predvidene v samoupravnem sporazumu, še vedno predstavljajo »spisek želja«, ki ga bo treba še reducirati oziroma prilagoditi finančnim možnostim. Plan investicij bo potrebno dopolniti s podatki o kvadraturi objektov in predračunskimi vrednostmi. Vendar pa moramo kljub vsem restrikcijam pripravljati investicijsko dokumentacijo, tako da pripravljeni pričakamo trenutek, ko bodo zagotovljeni viri financiranja oziroma investicijske restrikcije ublažene. Sredstva za enostavno in razširjeno reprodukcijo moramo zagotoviti tudi s formiranjem povišane amortizacije najmanj v višini 75% od minimalne, temu ustrezno moramo predvideti tudi višino virov sredstev.
Glede na omejitve investicijskih vlaganj v naslednjem planskem obdobju je direktor Mercator-Nanosa, TOZD Indus, Angel Pucer, predlagal, da bi se združena sredstva ne uporabljala samo za investicije, temveč tudi za zagotavljanje trajnih obratnih sredstev. Predlog ni bil sprejet. Direktor M-Rožnik, TOZD Preskrba Tržič, Jože Mokorel, je predlagal, da se v podatke o gradnji objektov za njegovo TOZD vnese tudi gradnja samopostrežbe v Besnici, glede na to, da je izdaja lokacijske dokumentacije za objekt Planina pogojena z gradnjo objekta v Besnici. Predlog ni bil sprejet.
Generalni direktor SOZD je ponovno opozoril na to, da so v planu SOZD oziroma sporazumu o temeljih plana SOZD navedeni le tisti objekti oziroma investicije, ki bodo financirani iz združenih sredstev. TOZD oziroma DO lahko v svojem planskem dokumentu predvidi tudi druge objekte, ki jih bodo gradile iz lastnih sredstev.
Pb mnenju direktorja Mercator-Rožnika, Eda Božiča, je vsebina določbe 59. člena sporazuma sporna iz razloga, ker opredeljuje vlogo koordinacijskega odbora sindikata SOZD v postopku za izbiro poslovodnega organa TOZD v sestavi DO. Menil je, da je za mnenje o kandidatu za poslovodni organ TOZD pristojen le organ sindikalne organizacije delovne organizacije. Zato naj se določba 59. člena ustrezno spremeni. Ratko Pavlovič, direktor Mercator-Rožnika, TOZD Blagovnica Beograd, je v zvezi z razpravo o primernosti 59. člena predlagal, da bi moral biti na ravni SOZD oblikovan ustrezen organ, ki bi pretresal oziroma zbiral mnenja o strokovni sposobnosti kandidatov.
Predlog, da bi se 59. člen spremenil, ni bil sprejet, predvsem iz naslednjih razlogov:
-	104. člen sporazuma o združitvi v SOZD določa povsem enako,
-	v izvajanju politike kadrovanja za najodgovornejša dela tako v temeljnih kot delovnih organizacijah mora biti prisotno mnenje organa SOZD.
Na osnutek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Mercator-In-
terne banke za obdobje 1981-85 ni bilo pripomb.
Ad 4.
O predlogu za organiziranje oziroma ustanovitev investicijske grupe je poročal Dušan Flajs, delavec M-Vele-preskrbe, TOZD Investa. Utemeljitev za organizacijo te skupine:
-	dosedanji način investicijske gradnje nas je vse prevečkrat našel nepripravljene predvsem v fazi priprave investicijske dokumentacije (pridobitev zemljišča, lokacijska in druga dokumentacija),
-	prekoračitve predračunskih vrednosti, nefunkcionalnost objektov kot posledica nepopolnih projektov.
Te okoliščine narekujejo ustanovitev oddelka za investitorski inženiring, kot strokovne službe investitorja. Naloga oddelka: racionalizacija organizacije investicijske izgradnje in zagotovitev ekonomičnosti gradnje za vse objekte, ki bodo financirani iz združenih sredstev SOZD. Predlagatelj predvideva, da bodo stroški v primerjavi s stroški, ki jih je do organizacije te skupine zaračunavala Investa, trikrat nižji, ker skupina ne bi poslovala po podjetniškem načelu.
Organizacijsko naj bi bil investitorski inženiring vključen v Mercator-Interno banko. Pri izvajanju del v posameznih fazah gradnje objekta pa bi morali delavci te skupine zagotoviti:
-	da se pri projektiranju in gradnji objektov upošteva velikost in standard objektov,
-	da se predvidi taka tehnologija gradnje, ki omogoči hitro graditev in finalizacijo objekta z uporabo tipskih projektov in opreme ,
-	da se v kar največji meri upoštevajo tipski elementi pri objektih in opremi,
-	kar najbolj enoten videz Mercatorjevih objektov,
-	z intenzivnim nadzorom realizacije investicije zasledovati skladnost poteka del z dogovorjenim obsegom del.
Dela in naloge naj bi opravljalo 13 delavcev, ki bi prišli iz TOZD Inve-ste, razvojno-planskega sektorja Delovne skupnosti SOZD in delovne skupnosti Interne banke. Predvide-
na sredstva, ki jih je potrebno zagotoviti, znašajo 5.500.000 din. Financiranje bi potekalo izven rednih prispevkov; osnova pa so predvidene predračunske vrednosti objektov (brez investicij v področje kmetijstva, npr. vlaganja v nove nasade, usmerjene kmetije), ki so v srednjeročnem planu in letnem planskem aktu. Tako zbrana sredstva bi se tretirala kot akontacije, ob zaključku leta pa bi se opravil obračun po dejansko opravljenem delu. Del finančnih sredstev pa bi se formiral iz cene oziroma tarife za usluge te skupine.
V razpravi so bila izražena naslednja mnenja:
-	podpira se ustanovitev skupine za investicijski inženiring, vendar s pomislekom glede primernosti organiziranosti v okviru M-Interne banke,
-	skupina bi morala delati prvenstveno za investitorje v SOZD,
-	investitorji bi s skupino sodelovali fakultativno, predvsem kadar za dela, ki bi jih opravljala skupina, najdejo cenejšega izvajalca,
-	potrebno je zagotoviti, da skupina ne bo delala na podjetniškem principu,
-	delo skupine je treba prilagajati razmeram investitorja (n. pr. kadrovske razmere),
-	delo skupine usmeriti tudi na vzdrževanje objektov, tehnologijo opreme in prodaje,
-	TOZD Investi je potrebno zagotoviti nadomestilo za del dejavnosti, ki se je odreka z ustanovitvijo skupine,
-	skupina naj bi v okviru Merca-tor-Interne banke prevzela tudi finančni del inženiringa,
-	vprašanje osebnih dohodkov delavcev je treba urediti z usklajevanjem osebnih dohodkov delavcev, ki opravljajo najodgovornejša dela na ravni SOZD, v konkretnem primeru pa jih usklajevati z osebnimi dohodki delavcev v dejavnosti inženiringa,
-	zagotoviti je potrebno, da režijski stroški pri delu te skupine ne bodo naraščali s povečevanjem zaposlenih, ki pa bi delali neposredno na sprejetih nalogah.
V razpravi so sodelovali: Klanjšek, Čebular, Nedeljkovič, Černe, Božič, Renar, Velkavrh, Lončar, Babič, Tomanič, Pavlovič, Čampa, Žabjek, Fe-her, Dornik, Flajs, Rupnik, Maver.
Razpravo je rezimiral generalni direktor SOZD, in sicer:
Ustanovitev skupine za investicijski inženiring je nedvomno potrebna in ekonomsko utemeljena, s tem da zagotovimo poslovanje na nepodjet-niškem principu. Ostaja pa dilema o organiziranosti te službe: ali v Merca-tor-Interni banki ali v okviru razvoj-noplanskega sektorja Delovne skupnosti SOZD. Predlog, da bi se skupina financirala v okviru prispevne stopnje za Delovno skupnost, ni sprejemljiv, in prav tako ne predlog, da je koriščenje uslug te skupine fakultativno, in enako tudi ne, da je financiranje te skupine samo stvar dejanskih investitorjev. Osnova za financiranje so predračunske vrednosti investicij, predvidenih v srednjeročnem in letnem planu SOZD, s tem da se ta sredstva tretirajo kot akontacije, letno pa se opravi obračun po dejansko opravljenih fazah dela.
Glede na pozitivna mnenja o ustanovitvi skupine za investicijski inženiring je bil soglasno sprejet
sklep:
Gradivo za organiziranje skupine za investicijski inženiring se predloži delavskemu svetu SOZD s predlogom, da sprejme sklep o ustanovitvi te skupine in virih financiranja. V ta namen je potrebno gradivo, ki sta ga pripravila Flajs in Škraba, ustrezno dopolniti in predvsem precizirati osnove, na podlagi katerih bodo oblikovana sredstva za delo skupine. Skupina naj bo organizirana do 31.
12.	1980.
Ad 5.
Osnutek samoupravnega sporazuma o trajnem poslovnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med organizacijami na debelo in organizacijami na drobno v sestavu SOZD Mercator, je pripravila delovna skupina, o njem pa je na kratko poročal Franc Prvinšek, direktor komercialnega sektorja v Delovni skupnosti SOZD.
Prisotni na osnutek niso imeli pripomb, razen na 44. člen, kjer je bilo predlagano, da se razmerje v delitvi skupnega prihodka, ko je nosilec posla le ena organizacija na debelo, spremeni, in sicer 50 : 50. Istočasno pa je treba spremeniti določbo 110. člena, ki je nejasen glede postopka za sprejemanje tega akta.
Sklep:
Navedeni pripombi naj obravnava 10 delavskega sveta SOZD. Pravna služba Delovne skupnosti SOZD pripravi do seje IO formulacijo 110. člena.
Poprejšnja obravnava tega akta traja do 12. decembra 1980.
Ad 6.
Franc Prvinšek, direktor komercialnega sektorja Delovne skupnosti SOZD, je poročal o spremembah odloka o oblikovanju cen na debelo in drobno iz pristojnosti SR Slovenije in občin. S to spremembo so za posamezne blagovne skupine živil uveljavljeni sistemi marž, ki so veljali pred 3. 8. 1979. Za nekatere neživil-ske proizvode pa je uveljavljen sistem relativnih marž iz leta 1971. Oblikovanje cen po teh predpisih je začasno, ker bo novi predpis enotno urejal oblikovanje cen za vse proizvode, katerih oblikovanje cen bo pre-nešeno v pristojnost republike. S tem predpisom bo večina proizvodov glede oblikovanja cene prešla iz pristojnosti občin v pristojnost republike.
Določbe zakona o oblikovanju cen za posamezne proizvode in storitve po tržnih pogojih (Uradni list SFRJ 61/80) velja samo za proizvajalce, medtem ko trgovskih organizacij ne zadeva, zanje velja sistem absolutnih marž iz leta 1976.
Prisotni so na seji prejeli pismeno informacijo o oblikovanju cen izdelkom iz pristojnosti republike v prometu na debelo in drobno.
Ad 7.
Po besedah Franca Prvinška lahko v letu 1981 pričakujemo normalno oskrbo s sladkorjem, ker so pogodbe za potrebne količine v glavnem sklenjene (za 15.000 ton). Slabša situacija pa se nam obeta pri oskrbi z oljem, čeprav oljarne za leto 1980 obljublja-
jo dobavo pogodbeno dogovorjenih količin, za leto 1981 je sklepanje pogodb v teku, vendar pa oljarne zaradi težav z embalažo in polnilnimi zmogljivostmi, predvsem pa zaradi izredno slabega pridelka surovin (lastne surovine zadoščajo le za 80.000 ton -razlika do potrebnih količin 240.000 ton v SFRJ bo uvožena) ne morejo zagotoviti pogodbeno dogovorjenih količin. Preskrba z detergenti se normalizira, do konca leta bo dobavljenih še 800 ton. V času praznikov (Dan republike in Novo leto) bo kava v prodaji. Pri tem je Prvinšek opozoril, da v času, dokler še trajajo motnje v oskrbi z določenimi proizvodi, teh proizvodov ne vračate v občinske rezerve. O tem so obveščeni tudi izvršni sveti občinskih skupščin.
Prisotni so opozorili, da na nekaterih območjih posamezne vrste proizvodov še vedno veljajo kot deficitarno blago. Gre predvsem za detergente, olje, belo tehniko in drugo. Za nekatere od teh artiklov še vedno velja omejena prodaja. Izraženo je bilo mnenje o neprimernosti odloka o uvedbi prodajnega časa za deficitarne artikle, ki bi moral biti prilagojen lokalnim potrebam.
Ad 8.
O pripravah za ustanovitev zunanjetrgovinske organizacije je poročal Janušek Šefman, delavec Mercator-Slovenija sadja. Prva verifikacija gradiva o novi samoupravni organiziranosti je bila opravljena v oktobru 1980 na razširjeni seji vodstev DPO, predsednikov delavskih svetov, poslovodnih organov TOZD, DO in SOZD ter delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostmi ob prisotnosti sekretarja OK ZKS Ljubljana Bežigrad. V istem sestavu ob prisotnosti predstavnika družbenopolitičnih forumov mesta Ljubljane, so bili obravnavani rezultati javne obravnave in tako je v novembru organiziranost nove delovne organizacije doživela vso podporo. Zato so v novembru vsi delavski sveti sprejeli sklepe o razpisu referenduma o sklenitvi potrebnih samoupravnih aktov. Datum za izvedbo referendumov je 2. 12. 1980. S samoupravnim sporazumom o združitvi v delovno organizacijo se
bodo temeljne organizacije na podlagi enakopravnih odnosov in delitve dela dogovorile, da bodo svoje dejavnosti specializirale. Za opravljanje del skupnega pomena bodo ustanovile skupne strokovne službe za opravljanje naslednjih skupnih zadev: koordinacija in organizacija dela, pravna opravila, opravila s področja samoupravnih zadev in družbenopolitičnih organizacij, kadrov-sko-socialne zadeve, investicijska opravila, računovodska in knjigovodska opravila; planska, analitična in statistična opravila, devizna opravila ter druga splošna opravila. Pri organiziranosti je bilo upoštevano načelo, da bodo vsem delavcem zagotovljena dela, ki ustrezajo njihovim zmožnostim. Eno od načel je tudi zagotovitev upoštevanja enakih meril pri nagrajevanju po delu, oblikovanju sredstev za osebne dohodke in sklada skupne porabe.
Pred konstuiranjem bo potrebno odpraviti nekaj prekrivanj v registraciji dejavnosti, tako da bo v bodoče zagotovljen enoten nastop delovne organizacije s kompletno ponudbo. Ime nove delovne še ni določeno, razpisan pa je interni natečaj za določitev imena. Za obveznosti odgovarjajo organizacije z neomejeno solidarno odgovornostjo. Hitra in učinkovita izvedba predhodnik postopkov dokazuje, da je bilo gradivo temeljito pripravljeno in v obliki, sprejemljivi za delavce. Nova delovna organizacija naj bi zaživela s 1. 1. 1981.
O nastajanju nove delovne organizacije, ki bo združevala temeljne organizacije, ki opravljajo v SOZD Mercator storitveno dejavnost, je poročal Pavle Erzin, direktor M-Conta-la, TOZD Cibes. Argumente za novo organiziranost storitvenih dejavnosti v sestavu SOZD Mercator so v okrepitvi dejavnosti tehničnih storitev ter vključitev v dejavnost drobnega gospodarstva in s tem ugodnosti, ki so predvidena za to dejavnost. Vsem organizacijam naj bi bila zagotovljena dosedanja fizioanomija, predvsem zaradi kontinuitete odnosov z dosedanjimi poslovnimi partnerji. Temeljne organizacije bi organizirale skupne strokovne službe za oprav-
ljanje naslednjih del: splošne zadeve, računovodstvo, razvojno-planska dela, komercialna dela, pravna dela.
V	zvezi z organiziranostjo so v teku tudi posamezni samoupravni postopki, potrebni za ustanovitev delovne organizacije. Referendumi o sprejemu splošnih aktov so predvideni v sredini decembra 1980, nova organizacija pa naj bi zaživela 1. januarja 1980.
Ad 9.
Finančni načrt in program dela koordinacijskega odbora za šport in rekreacijo za leto 1981 je prisotnim pojasnil njegov predsednik, Mirko Vaupotič.
Finančna sredstva naj bi se oblikovala v višini 55 din na zaposlenega, s čimer bi se krili stroški:
-	izobraževanja in dodatnega kadrovanja v vrste delavcev, ki bi vodili športno in rekreacijsko dejavnost v TOZD oziroma DO,
-	letne in zimske Mercatoriade s predtekmovanji,
-	pohoda ob žici okupirane Ljubljane,
-	organizacije teniškega turnirja,
-	udeležba na področnih TRIM tekmovanjih in drugih regionalnih tekmovanjih.
V	programu dela pa je poleg navedenih akcij KORŠ sprejel še organizacijo dveh smučarskih tečajev in planinskih izletov.
Soglasno je bil sprejet
sklep:
Sprejme se informacija o delovnem in finančnem planu KORŠ.
Ad 10.
Po besedah direktorja Agrokombinata Krško, Staneta Nunčiča, mladinska akcija za obiranje sadja ni najbolje uspela. Deloma je pripisati krivdo slabi organizaciji, deloma pa sami nedisciplini udeležencev. Vendar pa je pobuda dobra in bi s podobnimi akcijami lahko nadaljevali.
Seja je bila končana ob 14. uri.
Zapisala:
Vesna Blehveis 1. r.
Generalni direktor SOZD: Miran Goslar 1. r.
20 let v tozdu Standard Novo mesto
Ljuba Sukovič - M-Velepreskrba, TOZD Standard Novo mesto
Skladen in uspešen razvoj v tozdu Standard
Prvega decembra letos je minilo 20 let, kar sta se združili trgovski podjetji Rog in Uslužnost iz Novega mesta v TP na debelo in drobno Standard Novo mesto.
Ob združitvi je TP Rog imelo poleg grosistične dejavnosti še 13 maloprodajnih poslovalnic, TP Uslužnost pa šest, tako da je pričelo novo podjetje poslovati z grosistično dejavnostjo in z 19 maloprodajnimi trgovinami.'
Začetek poslovanja novega
membnih nalog, da se to uredi na enem samem mestu, kar je bilo storjeno v letu 1962 z adaptacijo skladišča na Cesti herojev.
V prvem letu poslovanja smo se srečali z reorganizacijo trgovske mreže v občini Novo mesto, ki je imela za posledico delitev obstoje-
V letu 1977 je prišlo do reorganizacije delovne organizacije Mercator v sestavljeno organizacijo združenega dela, v kateri smo tozd v sklopu delovne organizacije M-Velepreskrba. Na vseh ravneh so bila uvedena delegatska razmerja našega tozda s samoupravnimi organi v delovni organizaciji in sozdu, kakor tudi z družbenopolitičnimi organizacijami in interesnimi skupnostmi.
Ko se tako oziramo na dvajsetletno prehojeno pot, ne moremo
Na Cesti herojev je zrasla nova, velika Blagovnica. Odprta bo prihodnje leto.
ložbah v trgovino, razen tega pa so administrativni predpisi o zamrznitvi marž v trgovini bistveno oemjili pridobivanje dohodka, smo v teh letih izvajali le manjše preureditve lokalov in dopolnitve ter zamenjave opreme.
Šele v letu 1978 in 1979 so nastopile določene spremembe glede možnosti pridobivanja kreditov iz združenih sredstev, zato smo se po sklepu samoupravnih organov odločili za investicijo v poslovno stavbo z 2.880 m2 prodajnih površin na Cesti herojev v skupni vrednosti približno 80.000.000,00 dinarjev. Po predvidevanjih naj bi bil objekt v prihodnjem letu končan in pripravljen za poslovanje.
Načrti za naslednje srednjeročno plansko obdobje obsegajo dograditev blagovnice v Novem mestu, povečanje trgovine v Šentjerneju, nove prodajne prostore v Šmihelu in Gotni vasi ter pričetek gradnje prve faze grosističnega skladišča na novi lokaciji, ker dosedanje ne zadostuje vse večjim potrebam za nemoteno in redno preskrbo potrošnikov.
Kljub vsem težavam, ki so nas spremljale pri delu, smo v okviru danih možnosti dosegli primeren razvoj, kar povedo tudi naslednji podatki:
-	od ustanovitve, ko je združevalo delo 105 delavcev, je njihovo število danes naraslo že na 291, imamo pa tudi 93 učencev v gospodarstvu;
-	realizacija trgovskega blaga je leta 1960 znašala 1,5 milijarde starih dinarjev, za leto 1980 pa jo ocenjujemo že na 70,6 milijarde starih dinarjev (ob upoštevanju gibanja cen).
Tak razvoj nam potrjuje tudi pravilnost odločitve za združitev v SOZD Mercator in v delovno organizacijo M-Velepreskrba, kjer z združenimi močmi in sredstvi oblikujemo skupno poslovno politiko, politiko pridobivanja dohodka in skladen nadaljnji razvoj.
Dvajsetletni jubilej našega tozda je tudi delovni jubilej mnogih naših delavcev, ki ves čas združujejo delo v naši organizaciji. Zato je v počastitev tega dogodka temeljna organizacija združenega dela Standard vsem svojim jubilantom in ostalim delavcem pripravila srečanje v hotelu zdravilišče Dolenjske Toplice, ki je bilo 6. decembra letos. Na kulturni prireditvi - sodeloval je tudi Šentjer-nejski oktet - so bila vsem jubilantom podeljena spominska priznanja in jubilejne nagrade za delo in trud, ki so ga vložili v uspešen razvoj naše organizacije.
Police so prazne, treba jih je napolniti; v Potrošniškem centru tozda Standard na Zagrebški cesti.
Tudi med temi delavci v pretesnem skladišču v Ločni so jubilantje. Vse foto Jože Rozman
Po sprejetem terminskem pianu in pogodbi z izvajalcem del, to je ljubljanskim Gradisom, bi moral biti Blagovni center na Slovenčevi cesti za Bežigradom (poleg Grmadinega diskonta) dokončan konec oktobra letos. V njem bo veliko centralno skladišče za prehrambeno blago. Investitor del je tozd Grosist iz delovne organizacije M-Velepreskrba. Kot je že običaj pri velikih gradnjah, tudi tokrat žal ugotavljamo, da izvajalec zamuja z deli za približno pol leta, zato je konec gradnje prestavljen na 1. maj 1981. Besedilo in slika: Jože Rozman.
združenega podjetja je bil dokaj težaven, saj se je že takoj srečalo z številnimi nerešenimi poslovnimi in organizacijskimi problemi, ki Pa so jih vodstvo in samoupravni organi podjetja začeli takoj reševati. Sprejeti so bili tudi vsi samoupravni akti in uveden stimulativni način nagrajevanja delavcev po poslovni uspešnosti. Odraz tega je bil v doseženi akumulaciji Podjetja, povečanju osebnih dohodkov za 27 % ter sredstev za sklade za 184 %.
Že omenjeni sistem nagrajevanja delavcev v odvisnosti od doseženega dohodka smo vsa leta dograjevali in izpopolnjevali, zato Predstavlja stimulativno obliko Prizadevanja vseh delavcev za doseganje čim boljših rezultatov ob stalnem zniževanju stroškov na Najnujnejši minumum.
Ker je bilo grosistično poslova-Nje razdvojeno, je bila ena od po-
čih zmogljivosti na enakopravni osnovi ravnotežja med dvema trgovskima organizacijama.
Integracijski procesi v trgovini so vodili v združevanje manjših trgovinskih podjetij z večjimi v regijah in izven njih. Zato je delavski svet TP Standard na svoji seji 11. junija 1963 sklenil, da se podjetje pridruži Veletrgovini Mercator Ljubljana kot samostojna poslovna enota.
O tej integraciji je 21. oktobra 1964 sklepal centralni delavski svet Mercatorja, medsebojna poslovna razmerja pa so bila urejena s posebno pripojitveno pogodbo.
V skladu z novimi ustavnimi dopolnitvami, ki so se nanašale na nadaljnji samoupravni razvoj v naših družbenih odnosih, smo se v začetku leta 1974 organizirali v TOZD, sprejeli vse potrebne samoupravne akte za delovno organizacijo in TOZD ter vzpostavili vsa delegatska razmerja.
mimo nekaterih pomembnih investicijskih naložb, ki so vplivale na naš razvoj. Poleg skladišča na debelo je bil obnovljen tudi vozni park ter zgrajene garaže za tovorna vozila. Naslednje naložbe so bile usmerjene v gradnjo novih prodajnih prostorov ter v adaptacije že obstoječih. Za posebno pridobitev našega tozda štejemo izgradnjo blagovnice in salona pohištva v Novem mestu leta 1968. V letu
1969	so bili z odkupom poslovne stavbe nekdanje pekarne povečani tudi prostori skladišča na debelo.
Iz združenih sredstev smo v letu
1970	zgradili Potrošniški center, sodoben objekt dnevne preskrbe novomeških potrošnikov, v naslednjem letu pa smo odkupili in adaptirali poslovne stavbe v Šentjerneju.
Ker je leta 1971 prišlo do bistvene stagnacije pri investicijskih na-
Fotovest
Mladinska organizacija Mercator-Rožnik je počastila Dan republike s proslavo; program so pripravile skupaj z delavkami iz skupnosti Mercator-Interne banke. Foto Jože Rozman
MERCATOR
Podelili priznanja in nagrade
Jože Rozman
Tradicionalno srečanje kmetijcev v Krškem
Tudi letos so, tako kot že več let nazaj, osnovne organizacije zveze sindikatov krškega M-Agrokombinata pripravile tako imenovano tradicionalno srečanje svojih delavcev, združenih kmetov, učencev in upokojencev. Prireditev je bila v soboto popoldne, 6. decembra, v delavskem domu v Krškem, zaključila pa se je z družabnim večerom v sosednjem hotelu Sremič.
Poleg številnih delavcev, združenih kmetov, učencev in upokojencev Agrokombinata so se prireditve udeležili tudi predstavniki SO Krško, družbeno-političnih organizacij občine Krško in sozda Mercator.
V uvodnem govoru jih je najprej pozdravila Metka Marki, predsednica konference OO ZS, in pripomnila, da je današnje srečanje hkrati tudi praznovanje 29. novembra,dneva republike in 15-let-nice delovne organizacije M-Agro-kombinat. Potem je o uspehih, težavah in rezultatih gospodarjenja v preteklem srednjeročnem obdobju ter o načrtih v naslednjem petletnem obdobju spregovoril direktor Stane Nunčič. Seveda ni
dek z odštetimi materialnimi stroški in amortizacijo pa je bil manjši od predvidenega,zaradi rasti cen repromateriala in osnovnih surovin.
Spregovoril je tudi o samoupravni organiziranosti v delovni organizaciji, o dobrih in slabih straneh tega. Med slednjimi je naštel samozadovoljno zapiranje vase, prisvajanje dohodka kot kolektivne lastnine, nespoštovanje samoupravnih aktov, krepitev birokracije, zahteve po popolni samostojnosti itd. Dotaknil ge je tudi povezave s sozdom in ugotovil, da tudi tu ni bilo vse tako, kot bi moralo biti, saj »se težko otresamo starih, zakoreninjenih oblik delo-
vanja. Marsikateri problem bi bil lažje rešljiv, če bi se bolj čvrsto vključili v nabavo, prodajo, plačilni promet...«
Ko je tako končal z oceno preteklega obdobja, je spregovoril tudi o načrtih za naslednje petletno obdobje. Prednostna naloga je tako v zveznih kot republiških načrtih proizvodnja hrane in surovin. V Agrokombinatu bomo morali pospešiti proizvodnjo osnovnih pridelkov za prehrano, od mleka, mesa do krmnih rastlin, obnovo v sadjarstvu in vinogradništvu pa verjetno upočasniti. Oboje seveda velja za družbeni in privatni sektor. Skrbeti bo treba tudi za razvoj zasebnega kmetijstva in tako reševati ekonomske in socialne probleme na vasi, za to pa so odgovorni tudi delavci v družbenem sektorju, je dejal Nunčič. V naslednjem srednjeročnem obdobju bi morali, ob normalnih vremenskih razmerah seveda, pridelati skupno 2360 vagonov jabolk, 986 vagonov hrušk, sto vagonov jagod, več kot tisoč vagonov žive klavne živine in tisoč sto vagonov živih klavnih prašičev, 36 milijonov litrov mle-
ka, dva tisoč vagonov grozdja itd. Proizvodnja naj bi rastla po letni stopnji najmanj 8 odstotkov, pogoj za to pa so seveda naložbe v obeh sektorjih v skupni vrednosti približno 45 milijard, ne upoštevajoč svinjske farme, ki naj bi veljala približno 18 milijard. Sam Agrokombinat teh sredstev nima, zato bo načrt uresničen le, če bo družba dala proizvodnji hrane tisto mesto v našem gospodarstvu, ki ji gre.- To pa niso samo ugodnejši krediti, ampak tudi sovlaganja in priznanje tržnih cen, je hkrati s čestitkami ob praznovanju zaključil direktor Nunčič.
Kot predstavnik sozda je spregovoril Vukadin Nedeljkovič in med drugim dejal, da lahko delavci in kmetje Agrokombinata pri svojih načrtih računajo na ustrezno in primerno pomoč drugih članic sozda, seveda v mejah njihovih zmožnosti. Posebej je poudaril prizadevanja Temeljne organizacije kooperantov, ki naj še naprej nudi kmetom-kooperantom program, ki bo zanje vabljiv in ugoden, saj jim le možnost, da dobro
pridelajo in to tudi dobro prodajo, omogoča socialno varnost.
Potem sta predsednica delavskega sveta delovne organizacije Ema Kolar in Stane Nunčič podelila priznanja delavcem, ki so delovni organizaciji zvesti že 10, 20 ali 30 let oziroma imajo toliko let skupne delovne dobe. Knjižna darila so dobili nekateri delavci za posebno prizadevnost in uspešno delo v tem letu, pismeni priznanji pa še kmet-kooperant Rudi Ceku-ta iz Prekope, za dolgoletno sodelovanje s TOK-om pri proizvodnji mleka in pitane govedi ter delo v samoupravnih organih, ter Slavko Šerbec za minulo večletno in uspešno vodenje tozda Meso Kostanjevica.
Prizadevni organizatorji so za konec tradicionalnega srečanja zavrteli še film o državniški poti predsednika Tita, ko je leta 1977 obiskal Sovjetsko zvezo, Severno Korejo in Kitajsko.
mogel mimo splošnih gospodarskih težav, ki močno in neposredno vplivajo tudi na razmere v kmetijstvu. Nepriznavanje stroškovnih principov v kmetijski proizvodnji, stalno naraščanje cen repromaterialov in drugih stroškov, nizka akumulacija, neugodni krediti in zaradi vsega tega nizki osebni dohodki so ključne težave našega kmetijstva v tem trenutku. Zato tudi ni čudno, če dobri delavci odhajajo iz kmetijskih organizacij drugam, saj je delo v kmetijstvu težje, pa slabše nagrajeno. Res pa je tudi, da še nismo uvedli nagrajevanja po delu, da bi vsaj tisti delavci, ki bolje delajo, tudi več zaslužili, je dejal Nunčič. Potem je nanizal nekaj številk iz plana za srednjeročno obdobje 1976-80, ki kažejo, da je bil celotni prihodek sicer vsako leto večji od načrtovanega, doho-
Nagrado in priznanje za 20 let skupne delovne dobe je dobil tudi glavni in odgovorni urednik krškega Poročevalca, Jože Cemoša.
Vse foto: Jože Rozman
Slavnostna seja v Mercator-Izbiri-Panoniji Ptuj
Razvili novi prapor
26. novembra smo v ptujski delovni organizaciji Mercator-Izbira-Panonija na slavnostni seji osnovnih organizacij in konference osnovnih organizacij zveze sindikatov razvili sindikalni prapor osnovnih organizacij zveze sindikatov, kar je nov in prav gotovo pomemben dogodek v naši politični aktivnosti.
Slavnostna govornica na seji je bila Kristina Antolič, predsednica konference osnovnih organizacij Zveze sindikatov naše delovne organizacije. V svojem govoru je poudarila aktivnost osnovnih organizacij v dveh letih dela in poslovanja na novo združene delovne organizacije MIP Ptuj. Od začetka priprav na združitev delovnih organizacij Izbira in Mercator Panonija so bili vsi postopki in politične akcije, sam referendum, kasnejše aktivnosti pri oblikovanju notranje organizacije, priprave na volitve novih samoupravnih organov in snovanje organizacije dela osnovnih organizacij sindikata, uspešno zaključeni. Predsednica je poudarila:
Naše politično delo v sindikatu pa nam nalaga še eno dolžnost -stabilizacijo. Uresničevanje zastavljenega programa, ki smo ga obravnavali, sprejeli in začeli izvajati že v začetku lanskega leta, je skozi dosedanje delo in poslovanje nedvomno pokazalo rezultate in uspehe, kar je zlasti zaznavno pri zniževanju materialnih stroškov. Ti izdatki se sedaj gibljejo pod ravnijo, določeno z resolucijo o gospodarskih gibanjih. Izkoriščenost delovnega časa in notranja organizacija dela sta se izboljšali, prav tako pa tudi racionalna poraba potrošnega materiala ipd.
Posebno zadovoljivo in stabilizacijsko obnašanje je doseženo na
Delovno predsedstvo in slavnostna govornica, predsednica konference osnovnih organizacij zveze sindikatov delovne organizacije MIP Ptuj, Kristina Antolič.
področju zaposlovanja. Število zaposlenih na ravni delovne organizacije se od začetka lanskega leta, kljub povečanemu obsegu dela, ni spremenilo: v delovni skupnosti skupnih služb trije delavci manj, v tozdu Veleprodaja nespremenjeno, v tozdu Maloprodaja okrog 30 delavcev za določen čas, ki nadomeščajo porodnice in druge delavce v staležu ter v tozdu Zaščita dva delavca več, kar pa so narekovale povečane proizvodne zmogljivosti. Delovna disciplina je na sploš-
no primerna, razen v posamezmn primerih. Vsekakor pa si bomo morali še naprej prizadevati, da se izboljša odnos vseh zaposlenih do našega skupnega premoženja in opravljanja delovnih nalog, več pozornosti pa bomo morali posvetiti tudi pravilnemu ravnanju z blagom.
O povezavi dela samoupravnih organov in osnovnih organizacij lahko rečem, da je dokaj dobra, saj so na vse seje delavskih svetov
vabljeni in na njih tudi prisotni predsedniki osnovnih organizacij, ki v mejah svojega poslanstva tvorno sodelujejo z mnenji, stališči in predlogi.
O nalogah sindikata za hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela bo tekla temeljita razprava na 2. konferenci Zveze sindikatov Slovenije.
V	kratkih besedah je govornica opomnila še na bližajoči se II. kongres samoupravljalcev Jugoslavije pod geslom »Združeno delo v boju za socialistično samoupravljanje in družbenoekonomski razvoj«.
Učenci osnovne šole Videm pri Ptuju so za tem izvedli kulturni program v počastitev 29. novembra, Dneva republike.
Ob zvokih Internacionale je predsednica konference, Kristina Antolič, razvila prapor osnovnih organizacij Zveze sindikatov delovne organizacije Mercator - Izbi-ra-Panonija Ptuj. Predsedniki osnovnih organizacij Zveze sindikatov tozdov in DSSS so ob zaobljubi v imenu članov sindikata posameznih tozdov in DSSS pripeli spominske trakove osnovnih organizacij sindikata.
V	imenu družbenopolitičnih organizacij občine Ptuj je navzoče pozdravil Janko Mlakar, predsednik Občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj, in sindikalnim delavcem delovne organizacije MIP čestital za dosežene uspehe ter zaželel še veliko uspehov v nadaljnjem delu.
Na koncu je spregovoril še Franc Tomanič, glavni direktor delovne organizacije, in zaželel še veliko plodnega sodelovanja.
Ob zaključku seje so bile najzaslužnejšim delavcem, ki so se s svojim požrtvovalnim in vestnim delom izkazali kot dobri delavci in gospodarji, podeljene knjižne nagrade.
Pridobitev
za severovzhodno
Slovenijo
Mile Bitenc
Blagovna
hiša
v Lenartu
1900 kvadratnih metrov prodajnih površin - Tri nadstropja - samopostrežba, tekstil, pohištvo, bela tehnika - Bife z dobro ponudbo jedil -Odslej vsi nakupi doma
Preskrba v Lenartu in okolici se je v zadnjem brez dvoma spremenila. Velika pridobitev za to, doslej še vedno najmanj razvito občino, je nova blagovna hiša, s katero so pridobili skorajda 1.900 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Ta uspeh je plod dela in prizadevanj delovne organizacije Mercator - Potrošnik, ki je v iztekajočem se srednjeročnem obdobju med najuspešnejšimi pri uresničevanju zastavljenih načrtov.
Objekt je vsekakor eden največjih in najlepših v občini. Blagovnica je bogato založena: v pritličju je samopostrežna prodajalna, ki ima 580 kvadratnih metrov čiste prodajne površine; velik bife ima tudi moderno kuhinjo, ki lahko pripravi več vrst toplih obrokov, prav to pa je Lenartu še kako dobrodošlo, saj doslej ni bilo primerno velikega lokala za takšno dejavnost.
Prvo nadstropje je namenjeno otroški, ženski in moški konfekciji, prodaji perila, meterskega blaga itd. Za ta del dejavnosti je namenjenih 680 kvadratnih metrov prodajnih površin.
Drugo nadstropje ponuja pohištvo, preproge in talne obloge, pa belo tehniko, športne potrebščine, akustiko in drugo.
In kaj je z nekdanjimi trgovinami? Te naj bi dobile povsem novo vlogo, saj jih nameravajo specializirati za prodajo določenih vrst blaga.
Pridobitev na področju preskrbe Lenarta je predvsem velik uspeh delovne organizacije Mercator - Potrošnik in vseh 100 zaposlenih se zaveda velikega pomena investicije, ki je vredna okrog 82 milijonov dinarjev.
		
		
Velika pridobitev za Hotedršico
Mile Bitenc
Samopostrežna prodajalna na vasi
Iz male klasične prodajalne - samopostrežba - Velika pridobitev za krajane -Pomoč občine in kmetijske zadruge - V večji trgovini tudi boljša izbira blaga.
Hotedršica je manjše naselje nedaleč od Logatca. Razteza se ob cesti, ki vodi proti Idriji. Čisto ob cesti je že leta in leta stalo poslopje, v katerem je bila manjša klasična trgovina, nad katero je svetil oranžni »M«.
izdelkov, mleka, sadja in zelenjave ter nekaterih drugih izdelkov.
Že na prvi pogled je trgovina prijetna in prav pregledna. Izbira je precej večja kot prej; vse je urejeno na samopostrežni način, le delikatesa in prodaja kruha sta klasični. V trgovini so zdaj našle svoj prostor tudi nekatere vrste blaga, ki so manj zanimive, vendar pa nujno potrebne za nemoteno oskrbo občanov v manjših krajih.
Tisti dan v novembru, ko so prenovljeno prodajalno izročili svojemu namenu, je bil za Hotedršico še kako pomemben. To priča tudi otvoritev, ki je bila kar se da svečana. Zaplapolale so zastave, sledili so obvezni govori, ki so že del
»železnega repertoarja« ob takšnih dogodkih, zapeli pa so tudi fantje z vasi, ki sicer pojejo v vaškem pevskem zboru.
Množica radovednih krajanov je nato opravila svoj prvi nakup v prenovljeni prodajalni in besed o naj... naj... ni bilo ne konca ne kraja. V tozdu Dolomiti imajo pri otvoritvah novih trgovin navado, da obdarijo prve tri kupce in to so storili tudi v Hotedršici. Starejša ženička, ki je kot prva nakupovalka dobila lepo darilo, tega ni hotela sprejeti, češ, da si za nakup neke malenkosti tega ni prislužila.
Ponosni in veseli, pa tudi skromni so krajani Hotedrišice...
Krajani že dolgo niso bili zado- rih s predstavniki skupščine obči- Trgovina je prav lepo in funk-voljni s preskrbo, saj je predvsem ne Logatec in Kmetijske zadruge cionalno opremljena. Vendar pa, v zadnjih letih nagel razvoj Hote- Logatec prišli do zaključka da je čeprav na pogled tako izgleda, vsa dršice zahteval tudi razvoj trgov- za izboljšanje preskrbe in preure- oprema ni nova. V tozdu Dolomiti
Iz majhne klasične prodajalne je nastala prostorna in dobro založena samopostrežba. FotoiMile Bitenc
ske mreže. Mala trgovinica kljub prizadevanju zaposlenih ni in ni mogla zadovoljiti potreb krajanov. Ti pa so, skupaj s tozdom Dolomiti, po dolgih letih le uspeli rešiti problem: našli so skupni jezik in rezultat dobrega sodelovanja je prav prikupna samopostrežnica.
V tozdu Dolomiti so po pogovo-
ditev trgovine seveda potrebno pridobiti nove prostore; te jim je odstopila Kmetijska zadruga. S tem so se kar naenkrat prodajni in prepotrebni skladiščni prostori povečali kar za sto odstotkov. Prav ta pridobitev pa je omogočila spremembo klasične prodajalne v samopostrežbo.
znajo vsako stvar dobro »obrniti«; tako so boljšo opremo iz opuščenih ali prenovljenih prodajaln popravili, prebarvali in jo postavili v trgovino v Hotedršici. Tu niso postavljene le police za galanterijo, pijače, živila in drugo, temveč tudi prepotrebne hladilne police, ki služijo za prodajo mesa in mesnih
Kiosk pri Kliničnem centru
Mile Bitenc
Odprt vseh 7 dni v tednu
Kiosk M-Sadja zelenjave ob Kliničnem centru v Ljubljani je prav gotovo ena redkih trgovinic, ki je v našem mestu odprta vsak dan. Vsak dan med tednom, pa tudi ob nedeljah in praznikih. Na videz majhen kiosk kupcu ponudi presenetljivo veliko. Sadje in zelenjava sta sicer tudi tu osnovni predmet poslovanja, dopolnjuje pa ga še pestra izbira pijač, čokolade in bonbonov, peciva in drugega.
šteti v plus. Delovna organizacija M-Sadje zelenjava je že leta 1977 praznovala svojo 30-letnico. Takrat so to obeležili z lično nalepko. Minilo je leto, dve, tri, zdaj že celo nekaj več, na tem kiosku pa se še vedno, čeprav že malce sprana in obledela, bohoti takšna nalepka.
Pa menda ne bo kdo rekel, da ni toliko časa, da bi jo odstranili?!
Tisoče in tisoče obiskovalcev kliničnega centra ima tako lepo priložnost, da pravzaprav zadnji hip kupi za svojce ali znance kakšno darilo - in prav zaradi tega je ta kiosk odprt tudi ob nedeljah in praznikih.
Zinko Černič, ki je poslovodki-nja te trgovinice, sem pobaral, če zaradi posebnega »statusa«, ki ga ta kiosk ima, kaj gledajo nanjo, (mislil sem na tiste v skladišču, ki blago pripravljajo). Zadovoljno je prikimala in dodala, da razen lepega, izbranega blaga, pazijo tudi na redno dostavo. Vse to je nedvomno tudi vzrok, da trije zaposleni v tem kiosku ustvarjajo kar lep promet. Tovarišica Černičeva je povedala, da dnevno iztržijo 10 do 15 tisočakov, kadar pa so obiski, pa celo do 20 tisočakov.
Tole je na kratko nekaj besed o kiosku na Zaloški cesti pri Kliničnem centru. Same pohvalne besede, kajne. Vendar naj ob koncu dodam še nekaj, kar jim ne gre
Takrat, ko sem kiosk fotografiral, v bližnji bolnici ni bilo obiskov, sicer bi bila na posnetku dolga vrsta čakajočih. Foto:Mile Bitenc
Pogovor na Šišenski 63
Mile Bitenc
Muči nas utesnjenost
Samopostrežba postaja pretesna - Problem so tudi skladiščne površine - Pozimi še nadloga več: mraz. Trgovino na Šišenski 63 v Ljubljani poznam že polnih trideset let. Tam smo nakupovali takrat, ko smo se naselili v Šiški in še danes zahajamo tja. Vendar pa se je v vseh teh treh desetletjih trgovina spremenila pravzaprav le enkrat.Iz klasične prodajalne je pred leti postala samopostrežba, ki je bila za tiste čase za sosesko velika pridobitev.
Tudi zaposleni v trgovini so se bolj redko menjali in vse do lani je prodajalno vodila Marija Paravi-nja, ki je že odšla v pokoj. Za njo je poslovodsko mesto prevzela Slavica Jurovič, ki jo poznam še iz tistih časov, ki je delala v mesnici v Savskem naselju.
Z beležko in fotoaparatom sem se pred nekaj dnevi napotil v to trgovino, mimo katere se vozim vsak dan, praga pa nisem prestopil že nekaj let. Šel sem tja zato, da napišem nekaj vtisov o majhni in utesnjeni trgovini, o tem, kako se je treba boriti za vsak dinar prometa, ker...
Da, dobri dve leti je tega, kar je
delček prostora za pisalno mizo in stol. To je »pisarna« poslovodki-nje, do katere vodi čisto navadna lestev. Če je veliko blaga, zmanjka prostora in tokrat je z blagom napolnjena tudi »pisarna«.
Slavica se je izučila trgovske stroke v Mercatorju. Delala je na blagajni mesnice v Savskem naselju in pogosto je bilo treba skočiti tudi za prodajni pult. Nekaj mesecev je delala v manjši trgovini na Medvedovi, zdaj pa se izteka že tretje leto, odkar je prišla na Šišensko.
Pravi, da je dela veliko. Navajena je vsega in ne premišljuje o tem, tako kot drugi mladi, da bi zapustila trgovino. Kje neki, v pi-
Emona v bližini postavila velik nakupovalni center in seveda s tem močno izboljšala preskrbo v tem delu Šiške, ki je s kopico novih blokov in individualnih gradenj tudi močno povečala število krajanov. Malce zaradi firbca, več pa zaradi večje izbire blaga so začele »stare« stranke, ki so dotlej nakupovale na Šišenski 63, odhajati. Promet je upadel in zanj se je bilo potrebno še bolj potruditi.
Vendar pa vseh prednosti tudi velike trgovine nimajo. Slavica pravi, da je predvsem ob sobotah, ko je v nakupovalnem centru več drena, več strank tudi na Šišenski. Tisti dan v tednu (menda je to četrtek), ko v trgovskem centru dobijo blago (zdaj je lov za »kritičnimi« artikli), pa je na Šišenski kupcev bore malo.
Z lepo besedo, dobro postrežbo in ustrežljivostjo skušajo obdržati čim več strank. Slavica pravi, da še zdaj nekaterim »špecerijo« vozijo na dom.
Trgovina je majhna in če je v njej deset, petnajst strank, je že tudi dren. Možnosti za razširitev ni. Utesnjeno je tudi skladišče in vsa sreča je, da blago lahko sprejemajo neposredno vanj. S policami je predeljeno v nadstropje, kjer je
sarni je delo preveč enolično, pravi.
Zapisal sem, da je navajena vsega. Treba je prevzeti blago; dostikrat so to težki zaboji ali vreče. Le malokdo od dostavljalcev jim pomaga. Ena sama termoakumulacijska peč prostora ne ogreje dovolj. Da je še bolj hladno, so kriva tudi kamnita tla. So še druge težave, pravi Slavica, pa vseeno gre.
Časa za kaj drugega, razen za delo v trgovini in seveda doma, nima. Pravi, da zaenkrat ne deluje na družbeno-političnem področju. Ni časa, saj jo po delu doma težko pričakuje štiriletni sinko.
Videl sem, da je delavna: med najinim pogovorom se je začela opravičevati, češ da mora zvleči v trgovino mleko in jogurt. Da mora, kljub pogovoru, mimogrede narediti še to ...
Medtem se je v trgovini, med prodajnimi policami in pred delikateso, kjer je stregla Ani, ki je v tej trgovini pustila že vrsto let, zvrstilo veliko kupcev. Tudi Malči, ki je sedela za blagajno, je tukaj stregla še takrat, ko je bila prodajalna klasična.
Tako je skoraj vsak dan. Najhuje pa je kot sem že napisal, ob sobotah. In tale zapis sem napravil prav v soboto.
Prijetno in sproščeno srečanje upokojencev M-Rožnika
Že tradicionalno srečanje upokojencev delovne romanizacije Mercator - Rožnik, (seveda ne vseh, temveč le tistih, ki žive v Ljubljani in njeni bližnji okolici), je bilo tudi letos v ljubljanskem domu JLA.
Povabljenih je bilo 290 upokojencev, prišla jih je kakšna desetina manj, vsi pa so neizmerno srečni in zadovoljni, da so spet skupaj, obujali spomine in se zabavali ob odlični glasbi in domiselnih družabnih igricah. Njihov najljubši konleransje, Mile Bitenc, ki je tudi sodelavec, našega glasila, jih je sproščeno in uspešno vabil k napihovanju balonov (posnetek št. 1), iskanju gesla iz kupa črk (posnetek št. 2), hitremu
»uničenju« obroka (ta je obsegal jogurt, polovico stare žemlje, kos čebule, korenček in trdo kuhano jajce) ter pomarančnemu plesu, ki pa se je na koncu spremenil v ples z limonami, ker Miletu pomaranč ni uspelo nikjer stakniti (posnetek št. 4). O tem, da je bilo razpoloženje res izvrstno, najbolje priča posnetek št. 3. Stopnjevalo se je ob glasbi in doseglo vrhunec, ko so vrli glasbeniki zaigrali »Jugoslavijo:« vsi do zadnjega so zaplesali kolo. Tudi kasneje se je razposajena »kača« vila skozi vso dvorano (posnetek št. 5). Za mnoge je bilo to nepozabno doživetje. Besedilo in fotografije: Matjaž Marinček.
Sejem v Parizu
Mercator Turist vas v sodelovanju z Generalturistom vabi, da obiščete največji mednarodni sejem pohištva in svetlobnih teles, ki bo v dneh od 14. do 21. januarja. Na ogled bodo vse novosti s področja pohištva, stanovanjske opreme in svetil, ki jih bo na 135.000 kvadratnih metrih predstavilo 1200 razstavljalcev iz 27 držav. Odhod bo 16. januarja.
Časi odhoda v Pariz in povratka v domovino se ujemajo s tistimi, ki so opisani v programu »Vikend v Parizu«, ves drugi dan pa je namenjen ogledu sejma na razstavnih prostorih Porte de Versailles. Tretjega dne dopoldne lahko izbirate med obiskom sejma in ogledom muzeja Lou-vre. Tudi cena je enaka: 4.800 dinarjev.
Podrobnejša pojasnila o obeh programih lahko dobite v poslovalnici Mercator Turista na Tavčarjevi 6 v Ljubljani, telefon (061) 312-254 in 317-285, ter v poslovalnici Generalturista na Gosposvetski 7 v Ljubljani, telefon (061) 21-206 in 21-908. Obenem vam obe turistični agenciji želita srečno in uspešno novo leto!
Uspela prireditev Mercator Turista
Matjaž Marinček
Veseli »Veseli večer«
V zadnji številki glasila smo med drugim napovedali tudi Veseli večer v hali Tivoli, prireditev Mercator Turista, ki je v petek, 12. decembra, privabila vse tiste, ki jim srce poskoči ob poslušanju narodnozabavne glasbe ter tiste, ki se radi nasmejejo aktualnemu humorju naših najvidnejših (in naj slišne j ših) humoristov.
Miha Do vžan je dokazal, da je res mojster svojega instrumenta; iz citer ni izvabljal le domačih viž, ampak se je lotil celo tako zahtevne teme kot je znana glasba iz filma »Tretji mož«.
Kvintet Gorenjci je bil tokrat le kvartet, ker je eden od pevcev zbolel, a so kljub temu uspešno predstavili vso širino glasovnih sposobnosti. Pri tem jim je v veliki meri pomagala Jelka Čvetežar,
nezzi-Tof, avtor besedila, in Berti Rodošek, one-man band, orkester enega. Najbrž ni treba preveč poudarjati, da je skupinica za svoj nastop požela salve smeha in ploskanja.
Obiskovalce je navdušil tudi Vinko Šimek-Šraufciger, ki je s svojimi domislicami okrcal vse, kar nas v našem vsakdanjiku žuli.
Spored je povezoval Marjan Roblek, ki je s svojim improvizira-
Vinko Šimek-Šraufciger je iz »totega aspekta« temeljito preoral naš vsakdanjik. Obe fotografiji Matjaž Marinček
ki je vesoljnemu občinstvu dokazala, da še zdaleč ni za med »staro šaro«.
Popolnoma novo inačico občinskega kurirja Švejka je s svojo ne-nadkriljivo komiko briljantno odigral Janez Hočevar-Rifle, pri čemer sta mu pomagala Tone For-
nim, izvirnim humorjem tudi prispeval k odličnemu razpoloženju.
In ocena? Odlična! Vse čestitke prireditelju in nastopajočim - prihodnja podobna prireditev bo, ob nekoliko opaznejši reklami, napolnila dvorano do zadnjega kotička!
Poznate družino Tliomy?
Pisano paleto izdelkov ljubljanske tovarne Kolinska prav gotovo pozna vsaka gospodinja. Pri kuhi jih uporabljamo malodane dan za dnem in verjetno so nam v veliko pomoč. Bogat proizvodni program so dopolnili tudi nekateri licenčni proizvodi te več kot 70 let stare tovarne, ki je začela s proizvodnjo cikorije, zelo iskanim izdelkom tistega časa.
Omenili smo licenčne izdelke. Teh je več in prav gotovo je družina Thomy vsakomur znana. S pomočjo izdelkov Thomy pripravljamo najrazličnejše jedi, ki so z njimi okusnejše in nam še bolj teknejo.
Thomy, ki se je uveljavil v Švici, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji, je prišel tudi k nam. Šprva je stekla proizvodnja
Thomy majoneze in gorčice, ki ju HP Kolinska izdeluje po znanem švicarskem receptu. Prav to pa daje poroštvo, da so to isti recepti, ki so si že ustvarili mednaroden sloves. Družino Thomy je HP Kolinska dopolnila še s tatarsko omako in hrenom.
Majoneze Thomy odlikujejo same naravne sestavine. Recepte zanje so sestavili najboljši švicarski kuharji. So iz visoko kakovostnih in rafiniranih rastlinskih olj, izbranih in svežih kokošjih rumenjakov ter prvovrstnega vinskega kisa. Razen teh glavnih sestavin vsebujejo še številne naravne začimbe, ki so mešane v takšnem medsebojnem razmerju, da dajejo majonezam polno in nadvse prijetno aromo in slasten okus. Naj za primer povemo, da je samo v solatno majonezo zamešanih kar 18 različnih začimb.
V kulinariki štejemo majonezo med hladne oljne omake in je osnova za najrazličnejše hladne pikantne jedi. Z majonezo pripravljamo klasične majonezne solate in omake, dodajamo jo v najrazličnejše nadeve in namaze, odlična pa je tudi kot podlaga za obložene kruhke. Majoneza Tho-my je nepogrešljiva pri mesu, pečenem na žaru, pri raznih pečenkah, ocvrtem mesu, ribah in perutnini.
Iz družine Thomy naj omenimo še tatarsko omako. To je pravzaprav majoneza z začimbami, ki je prijetnega okusa. Spretna gospodinja jo bo lahko uporabila in ponudila ob raznih jedeh.
Bližajo se prazniki, zato vam bo morda koristen nasvet, drage bralke in bralci, prišel še kako prav. Malce več časa bo za pripravo jedil in zato smo skupaj s Kolinsko za vas pripravili zanimiv recept.
Tole bo recept za pikantno zelenjavno solato; potrebujemo:
-	20 dkg konzerviranega ali kuhanega graha,
-	10 dkg kuhanega in na kocke zrezanega korenja,
-	1 rdečo vloženo ali svežo papriko, narezano na kocke,
4 šparglje ali 15 dkg kuhane, na cvetke zrezane cvetače,
-	10 dkg solatne majoneze Tho-my, po želji pa še limonin sok, poper in Knorr dodatek jedem. Za garniranje pa potrebujemo delikatesno majonezo Thomy iz tube, 4 olive in kodrasti petršilj.
Vso našteto zelenjavo pripravimo, majonezo pa okisamo, začinimo jo rahlo zmešamo med zelenjavo. Ce ni dovolj sočna, ji prilijemo malce prav blagega kisa. Razdelimo jo na porcije. Na sredino vsake položimo skrknjeno jajce in ga obrizgamo z delikatesno majonezo Thomy iz tube. Na sredo položimo polovičko polnjene olive. Okrasimo z rdečo papriko in kodrastim petršiljem.
Vrejemite, da je pikantna zelenjavna solata prav okusna in gotovo vam bo teknila.
Zdaj pa nekaj besed o Thomy gorčici, ki je tudi pripravljena po receptih švicarskih kuharjev. Glavna sestavina je zmleto belo in črno gorčično seme. Črno je ostrejše in pikantnejše, ker vsebuje veliko alilnega gorčičnega olja. Razen tega vsebuje Thomy gorčica še kis, vodo, sol, sladkor in številne naravne začimbe, katerih vrsta in količina je seveda Tho-myjeva skrivnost.
Malokatero začimbo tako pogosto uporabljamo, kot prav gorčico. Z njo osvežimo in napravimo bolj pikantne mnoge jedi, dekoriramo prigrizke, plošče, kruhke in podobno.
Serviramo jo h klobasam, hrenovkam, mesnim zvitkom, šunki, tekne nam ob sveži kuhani govedini. Gorčica je nepogrešljiva kot priloga mesu, pečenemu na žaru. Morda ne bo odveč tale nasvet: če pred peko ali cvrtjem z gorčico namažemo surov zrezek, bo ta še
okusnejši. Okus mesa bo tako polnejši, pikantnejši.
Tudi Thomy hren je odličnega okusa. Tisti v tubi je izboljšan z majonezo, hren v kozarčku pa je tudi izvrsten. Zelo primeren je za pripravo hrenove omake, ponudimo ga k mesu, pečenemu na žaru, ribam in raznim mesnih izdelkom. Če boste imeli pri roki Thomy hren, potem ne bo več zamudnega tekanja in iskanja po trgu. Odpade čiščenje in ribanje in s tem tudi prenekatera solza, kajne?!
Thomy izdelke najdemo na prodajnih policah v raznih embalažah. Vse so praktične, še posebno pa kozarčki, v katere v Kolinski polnijo gorčico Thomy. Ti kasneje imenitno služijo za sokove, vina ali aperitive. Prav v teh dneh pa prihaja na tržišče Thomy gorčica v velikem vrčku za pivo. Zanimiva in uporabna embalaža!!
Tako, toliko o Thomy izdelkih. Kolinska vam ob njih želi dober tek, v novem letu pa vse najboljše!
Mile Bitenc
Vikend v Parizu
Pariz je osnova za razumevanje marsičesa v našem življenju, okusu in veselju. Za vsakogar se najde kaj -od kozarca božolejca pri mizici na pločniku do najbolj prefinjenega kosila v elegantni restavraciji, do kramarskega trga do razkošnih trgovinic, od sprehoda med otroci v parku Tuileries do nakupovanja v velikanski blagovnici Forum des Hal-les.
Mercator Turist vas v sodelovanju z Generalturistom za pičlih 4,800 dinarjev vabi na vikend v Pariz. Odhodi bodo 16. januarja, 6. in 13. februarja, 6. in 13. marca, 3. aprila in 8. maja. Prvega dne, v petek popoldne, boste poleteli z brniškega letališča in po slabih dveh urah
letenja pristali na letališču Orly. Zatm se boste nastanili v hotelu.
V soboto se boste po zajtrku z avtobusom odpeljali na poldnevni ogled mestnih znamenitosti:	opere, trga
Concorde, Elizejskih poljan, Slavoloka zmage, Eifflovega stolpa, Invalidov z Napoleonovo grobnico, Sorbone, Panteona, Notre-Dame, Monmartra in še in še... Popoldne bo prosto za nakupe in individualne oglede, zvečer pa po želji ogled predstave v kabaretu.
Tretjega dne, v nedeljo, bo po zajtrku ogled muzeja Louvre. Na letališče Orly se boste odpeljali ob 16.00, poleteli pa ob 18.45. Na brniku boste pristali ob 20.35.


		COMOfJCST. PART 1 TA talite	Z-U LE KI IGA Y PUŠČAVI	Ll VOSKA ALBANiTA	osvoaoi>. TR.ONTA	MARODNA UNIVERZA	•J&AN MARAIS	SEVER	DOLEN7S REKA	xRAK /LATIN. /	predata NPR.	SP071NA K£ M. PR.Vi -5 kisikom	SOLMIJL. IL0Q	muslim. MOŠKO IME	PRI PR.AVA ZA TUŠIRA -
(»v		>													N
\								RAROTETA							
\								SURA mama							
DEL ▼	V'						bEKORA ~ oirrA						KRAVJE. OGLAŠAN		
POHIŠTVA					IVIUINCLL eau de cologne		61AVMI ŠTeV/OIK-						b AT ATE V		
ČRKA				vnetost;			*			HCd					
		l>Ot>AT£K. JEDEM		POSPBMA VOLJA Do Č£SA						mo^AD. ciokA					
NIKAL- NICA			Slavno mesto QAtJE	CHApLIlJČ VA JOPR0G.A					LjAUtA -riMSKC MESTO						E^IPČAM- BOCi SONCA*
PRVA				Novy				m H in 1 I	!	-J	Nočne Ptice	V7-HOC>		I8.CR.KA	
ŽENSKA				Lili					^ ji	"Z*		HIŠNI SVET		PR.I ŠAHU	
PIUPRDSTO OROM£				TANEjL				# • - <$ 1 " Cit.		V70R.EC, o&razlc					!
				OKOFLfJ			ŠL			ČAS BRfgfc V07ME					
Liter		RADU Ofc>Hč>Čl?A, tER-ENP		(2..Čr<a A&EcEbE		KMfc-CKO ORODJE	i	H L .-7??*^ iHt Ifraf		>		-			’ TCKA^
	•			SOVRAŽNIK			amper	▼	IVICA	,			STALNO, BIVALIŠ- ČE	TEDEfiS. T^lbOfOA		
OBDOBTE				I^AfJA					VIDAKOVIČ						
V£lc;				2.-ČRKA-					LSOGLAS-						
SOi-M 1 3L -			KAČA velikan-				ČERf HO -Ni a L								ližii
TLO<5			RGN5KJ vojsko voD				tSPAMA								
T£7A, PRVA CR.K.E				iLASTLIN^E					Rimska	Konec Molitve	OSE.BN i DOHOD E-K			Rado A-HLiN	NA J VIŠJA karta-
				GorA v ŠVICI					ENA						
N ARE JEMC) !£. QOTo V — L3 £ NlO							IME AM. ULM- IQ~ RALKL. TARP.Ov(/				OENOvNa tMOrA		^ _		
ir*iE m.tf. IGRALKE EKbEPGf							5LE KUH.		METER.		"feRAME	OR,S/,HI&.			
						\ SAMO Glasnik.			hAbvurjS. SPoeiMi KLUP>		jed Pan	^P.HPE SEC*£TE			
ATP.ISKI veletok				VLLIKA PTICA-								R-IM*bKA- . .		Wetičmi izvrSmi 3tA& - 1 SVET	
				KRAJ PR' /£AT>RU							J DOO			KOR.	I SLOVEtJITE	
TON/A		PAVLOVA				MESTO v AVSTRIJI						OSlNt			
		GRENCicA				tO A L ETNA RJTRLBŠČ					ITRAN . LEVSTIK,				
SOLM 1 i Z LOQ			RIMSKA ENA		VAZNO Z.I V J LO					NIC	06RAL, /zANiC -				
			AFL						—						
PRAVIL.					ČtNoeipR LETOVIŠČE						Drsava v				
Rastlina					'l						A7-IJI				
2 IN /i - samo c, LASNIK			Glavni Števnik	PEROCI				NULA	VOTNA JOŠTA	OLGA ER3AVEC	LADO	NEŽNA -NEC			sestavila; im Risala Mata HOČbVAR.
				ČERnL 1>AnA								ENA „ APAMlC			
						i i 1 i									1981
o ZALOKA TA^fOS. Motom															
						Gibbs			►				nikal- nica		
Nagradna križanka Monell — Gibbs
Drage bralke, spoštovani bralci, pred vami je novoletna križanka, ki jo je za vas spet pripravila Ilirija-Vedrog.
Dedek Mraz je zagotovil lepe nagrade, ki jih bomo razdelili med izžrebance. Da pa boste imeli pri reševanju še več veselja, smo k nagradam svoj koš primaknili tudi v Studiu za ekonomsko propagando: med pravilnimi rešitvami bomo poleg običajnih treh izžrebali še eno. Kaj je za nagrado, naj ostane skrivnost; povemo naj le to, da je lepa in na moč vabljiva.
Pričakujemo kup rešitev, ki jih pošljite najkasneje do 16. januarja 1981 na naslov SOZD Mercator, Studio za ekonomsko propagando, Breg 22, 61000 Ljubljana. Križanki morate priložiti izpolnjen kupon, na kuverto, v kateri boste rešitev poslali, pa napisati »Nagradna križanka«.
Srečno!
. .....................................-
• Kosilo z naših polic • Kosilo z naših polic • Kosilo z naših polic •
' ~ - ' .-L. -	-___________
Leto se izteka in najhladnejši dnevi so tu. Skodelica dobrega čaja se prav v takem času najbolj Prileže. Morda bo komu prav čaj Pomagal, da bo pregnal novolet-nega »mačka«, drugim bo spet odganjal prehlad itd...
. Tako še zadnjič v tem letu prihaja Drogin nasvet: pripravite si filter čaje HP Droga.
Lipov čaj menda ni treba pose-bej predstavljati, saj ga ni Slovenca, ki ne bi poznal okusnih in diše-eih plodov lipe.
Meta čaj ima svojstven okus in Po prav gotovo teknil še tako ra-2 vaj enemu pivcu čaja.
Planinski čaj je tudi mešanica, j^1 vsebuje kar devet različnih vrst hstov, plodov in cvetja. Pijemo ga 2 dodatki limone, medu ali ruma. S tem nasvetom smo tudi kon-ali nasvete z naših polic, ki jih je e leto skrbno zalagala portoro-Ka Droga. Morda ste prav v tem otičku našli kakšen koristen nasvet.
s„X.sern bralkam in bralcem -
Srecno 1981!
HP Droga
HLb	PREHRAMBENA INDUSTRIJA v--PORTOROŽ
n
n
vet
• • • • • • •
• • •• • •• •• ••••••••••
•	••• •	•• •••
•••••••••• •
•••• •• •• ••
•	• •••	•••••

Z Ilirijo-Vedrog smo se srečevali skozi vse leto in spoznali del njihove proizvodnje. Veliko smo govorili oziroma pisali o kozmetičnih proizvodih in temu ostanimo zvesti tudi tokrat, ko prinašamo zadnji zapis v letošnjem letu.
Novo leto je pravzaprav tu in dedek Mraz že nakupuje darila. Morda mu bo prav dobrodošel nasvet, kaj naj izbere za njo in za
njega.
Marsikatera ženska bo vesela že skromne pozornosti in s stekleničko toaletne ali kolonjske vode ali parfema jo bomo gotovo razvese-lili.
Če bo to Monell, potem bomo zagotovo zadeli v črno. Monell je uspeh marketing služb in razvojnega oddelka Ilirije-Vedrog. Je povsem domač izdelek, ki je že v letu dni osvojil domače tržišče in se visoko uvrstil tudi v deželah vzhodne Evrope.
Monell izdelujejo v Iliriji-Ve-drog v treh vonjih. Monell elegant je modernega vonja, ki prijetno odišavi njo ali njega. Monell day and night je izrazito ženski vonj s svežo cvetno noto, Monell fresh pa diši po divji limoni.
Vse tri vonje ponuja Ilirija-Vedrog potrošniku v treh oblikah:
Poglejmo, katere izdelke vsebuje kolekcija moške kozmetike
Gibbs šport.
Gibbs šport deodorant je za
moške, ki jim samo umivanje ni dovolj. Deodorant odstranjuje neprijeten vonj potu in daje svežino skozi ves dan.
Gibbs šport krema za britje v sprayu in Gibbs šport krema za britje zagotavljata gladko britje in negovano kožo pri vseh načinih britja.
Gibbs šport lotion po britju se
je mnogim moškim že tako priljubil, da je za nego kože po britju postal nepogrešljiv.
Gibbs šport toaletna voda pa z izjemno uspelo kombinacijo sve-že-trpkega vonja daje piko na i pri vsakodnevni negi moškega.
Gibbs šport kolekcija ima velik krog zvestih porabnikov: to so moški od 30. do 55. leta.
Ne smemo pa zanemariti žensk, ki pri nakupu daril pogosto sežejo prav po Gibbs športu, ker njegov
kot parfum, toaletno vodo ali ko-lonjsko vodo.
Če bo ona izbirala darilo za njega potem naj seže po kolekciji moške kozmetike Gibbs šport. To je licenčni izdelek, ki pa ga Ilirija-Vedrog v sodelovanju s koncernom Unilever iz Pariza uspešno izdeluje že vrsto let.
vonj ustreza tudi njim, privlačita pa še lepa embalaža in dostopna cena. Prav zato so v Iliriji-Vedrog pripravili Gibbs šport v dveh darilnih vrečkah. V eni sta pena za britje in losion po britju, v drugi pa deodorant in toaletna voda.
Ilirija-Vedrog želi vsem srečno novo leto!
Mile Bitenc
•»IURUA-VEDROG
LJUBLJANA, n. sol. o.
Izid žrebanja nagradne križanke »Inblue«
Kaže, da se vam je kozmetika Inblue priljubila, saj je v Studio za ekonomsko propagando prispelo rekordno število rešitev - kar 1063!
Srečni izžrebanci so:
•	Marko Čelhar, M-Nanos, TOZD Izbira, posl. Pohištvo Pivka, 66257 Pivka;
•	Margareta Močnik, M-Velepreskrba, TOZD Steklo, Titova 36, 61000 Ljubljana;
•	Marta Grabravec, MIP Ptuj, 62250 Ptuj.
Nagrajencem čestitamo in jih obenem prosimo, da nagrade, izdelke iz kolekcije Inblue, ki so proizvod in darilo Ilirije-Vedrog iz Ljubljane, sami ali po svojih zastopnikih dvignejo v Studiu za ekonomsko propagando na Bregu 22 v Ljubljani.
SLOVIN
svetuje, da v trenutkih sreče nazdravite s kozarcem šampanjca Club Slovin
istočasno ieli
vsem delavcem Mercatorja
srečno novo leto
in se zahvaljuje za uspešno sodelovanje
r

Prednovoletni aforizmi

Razpis 4. zimskili športnih iger
— Mercatoriada 1981
Čeprav razmeroma zgodaj, objavljamo razpis z vsemi pojasnili že v tej številki in upamo, da ne bo prepoznih prijav. Organizacijo 4. zimske Mercato-riade sta prevzela Mercator-Sadje zelenjava in koordinacijski odbor za šport in rekreacijo - KORŠ. Točen datum in kraj 4. zimskih športnih iger bo objavljen naknadno, predvidoma bo termin v drugi polovici februarja v Kranjski gori.
Tekmovanja bodo v veleslalomu in smučarskih tekih.
Kategorije so:
Veleslalom-moški
kategorija A - rojeni vključno 1950. in mlajši (do 30 let), kategorija B - rojeni vključno 1949. do 1940. (od 31 do 40 let), kategorija C - rojeni vključno 1939. do 1930. (od 41 do 50 let), kategorija D - rojeni vključno 1929. in starejši (nad 50 let),
Veleslalom-žcnske
kategorija A - rojene vključno 1950. in mlajše (do 30 let) kategorija B - rojene vključno 1949. do 1940. (do 31 do 40 let) kategorija C - rojene vključno 1939. in starejše (nad 40 let)
Tek na smučeh-ženske
A - rojene vključno 1950. in mlajše (do 30 let)
B - rojene vključno 1949. in starejše (nad 30 let)
Tek na smučeh-moški
A - rojeni vključno 1945. in mlajši (do 35 let)
B - rojeni vključno 1944. in starejši (nad 35 let)
Tekmuje se po pravilniku o organizaciji in izvedbi zimske Mercato-riade, sprejetem 14. decembra 1978.
Ekipne uvrstitve v veleslalomu:
-	moška ekipa - 4 uvrščeni tekmovalci iz katerihkoli kategorij
-	ženska ekipa - 2 uvrščeni tekmovalki iz katerihkoli kategorij
-	mešana ekipa za pokal - 2 uvrščena tekmovalca iz različnih kategorij in 1 tekmovalka iz katerekoli kategorije.
Ekipne uvrstitve v teku:
samo mešana ekipa - 2 tekmovalca iz različnih kategorij in ena tekmovalka.
Objavljamo prijavnico, v katero vpišite vse potrebne podatke za vsakega tekmovalca. Seznam tekmovalcev mora potrditi vaša kadrovska služba in direktor DO oziroma TOZD. Naj vas opozorimo, da bomo za ekipno uvrstitev upoštevali rezultate po navedbah v prijavi. Če se bo prijavila samo TOZD, bodo za ekipno uvrstitev šteli le razultati TOZD, kajti tekmovalna komisija ni dolžna seštevati rezultatov več TOZD, da bi DO dosegla višji plasman. V tem primeru morate poslati skupno potrjeno prijavnico za celotno DO.
Prijavnice pošljite na SOZD Mercator, Aškerčeva 3, splošni sektor, do najpozneje 10. februarja 1981.
Na prijavi označite vodjo vaše ekipe, kateremu bomo izročili komplet številk in ostalega materiala za celotno ekipo. Vodja ekipe je dolžan organizatorju ob prevze-
mu kompleta navesti točen seznam prijavljenih tekmovalcev, razdeliti propagandni material in bone za kosilo, po zaključku tekmovanja pa vrniti štartne številke organizatorju.
V primeru, da bi prišlo med tekmovalci do kakršnihkoli nepravilnosti, mora vodja ekipe vložiti tožbo najpozneje v roku pol ure po končanem tekmovanju, sicer pritožba ni veljavna. Tekmovalno komisijo sestavljajo predstavniki organizatorja, časomerilci in predstavniki KORŠ.
ŠE nekaj podrobnosti: prijav, ki bodo prispele po 10. II. 1981, ne bomo upoštevali; prijave, ki ne bodo pravilno izpolnjene (npr. brez letnice rojstva, brez podpisa kadrovske službe, direktorja, ter štampiljke) bodo zavrnjene pred žrebanjem. Vse informacije v zvezi s 4. zimsko Mercatoriado dobite pri Sonji Bastar, telefon (061) 23-424.
PRIJAVNICA ZA MERCATORIADO ’81
VELESLALOM	letnik rojstva	spol	kategorija
Ime in priimek tekmovalca			
			
TEK NA SMUČEH	letnik rojstva	spol	kategorija
Ime in priimek tekmovalca			
			
Naslov:
Potrjujemo, da je navedeni tovariš-ica, delavec, združeni kmet, učenec v gospodarstvu, upokojeni delavec naše DO (TOZD), kot to zahteva pravilnik o organizaciji in izvedbi zimske Mercatoriade (ustrezno obkrožiti).
Kadrovska služba:
Žig
Glavni direktor:
V
dne
1980
S stabilizacijo smo že tako daleč, da so nekateri začeli celo delati.
•
Kako naj bi verjel svojim očem, ko pa je imel sposojena očala.
•
Svinjine v mesnicah res primanjkuje, zato pa poznam nekaj dobro rejenih svinj.
•
Če človek ničesar nima, vsaj nima kaj izgubiti.
•
V zmoti so tisti, ki iščejo bisere v straniščni školjki.
•
Odkar je čutiti pomanjkanje mesa, moški še bolj gledajo za ženskami.
Marko Bokal
Aforizmi, polni maliganov
V podjetju so si natočili čistega vina, pa nobenemu ni kaj posebno steklo po grlu.
•
Še zmeraj mu ni jasno, kako je lahko balonček pozelenel, ko je pa ves večer pil rdečega.
•
Odkar je bil zadnjič pijan, ker je pregloboko pogledal v kozarec, ga sedaj pije le še iz steklenice.
•
Napil se ga je samo na državne praznike, da je zgledalo bolj svečano.
•
Napisu VINJENIM GOSTOM NE SREŽEMO bi bilo treba dopisati: ČE NIMAJO DENARJA.
•
Bil je prepričan, da je že ozdravljen alkoholizma, saj ga je pil le še NA ZDRAVJE.
Marko Bokal

Namesto voščila
Stabilizacijski smo prvi krst v letu tem prestali, Resolucije se več al’ manj vsi držali. Ekonomičnost in štednjo v plan smo dali,
Čist’ pri vsem smo dan za dnem šparali.
Nič razsipnosti, potrate nismo pokazali,
Olja, praška, pomaranč in kave nismo kupovali.
Stabilizacija pa ni le leta tega plan -Tudi v prihodnje bomo jo imeli dan na dan. Avtomobili le po dveh kolesih bodo zdaj vozili, Bencin pa le v stekleničkah bomo še dobili.
Iz ponošenih oblek si nove bomo naredili, Letne gvante pa v zimske prekrojili. Intelektualce bomo iz pisarn napodili,
Za stroje delovne jih bomo posadili,
Aktovke jim s kruhom in čebulo napolnili. Cene si na boljše bomo prikrojili,
Iz vajeti nikoli jih spustili,
Jim krila skrajšali in vrat zavili.
S hrano bomo se poslej postili,
Krompir žulili, vodo pili,
Obenem pa se manj redili.
Le kdor pošten bo, delaven, marljiv, Enkrat dnevno le v službi kavo pil, Trdo se bo za šparanje boril,
Ob koncu leta - višek bo delil!
Sestavil Matjaž Marinček
Ali poznamo svojo organizacijo?
Novoletna nagradna uganka
Nadaljujemo s serijo priljubljenih ugank, ki preverjajo vaše znanje o ustroju sozda Mercator ter to tudi nagrajujejo. Tokratna je nekoliko obsežnejša, zato pa je tudi spisek nagred bogatejši kot običajno. A najprej k vprašanjem.
SMUČARJI
-	rekreativci
-	POZOR
KORŠ organizira 2. smučarski tečaj za začetnike in tudi za tiste, ki se želijo v smučarskih veščinah še izpopolniti. Tečaj bo od 2. do 8. februarja 1981 na Črnem vrhu nad Idrijo. Rezerviranih je le 20 mest, zato pohitite s prijavami.
1.	Napišite ime delovne organizacije, ki tržišče zalaga s tipičnim blagom (to je tudi sestavni del njenega imena), brez katerega bi si vsakodnevno prehrano le težko predstavljali.
2.	Dejavnost enega od tozdov M-Nanosa je tudi prevozništvo. Zapišite ime tega tozda.
3.	Delovna organizacija, katere ime morate zapisati, je ena od treh v sozdu, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnost.
4.	Zelo blizu Maribora ima ena naših delovnih organizacij svoj tozd; zapišite ime tega kraja.
5.	Napišite ime enega od tozdov v sestavi delovne organizacije M-Hoteli gostinstvo.
6.	Naslednja tri vprašanja se nanašajo na naše organizacije v severovzhodni Sloveniji. Zapišite ime kraja, v katerem je sedež delovne organizacije M-Potrošnik.
7.	Zapišite ime delovne organizacije, ki ima svoj sedež na Ptuju.
8.	Tozd, katerega ime morate zapisati, je v sestavu delovne organizacije iz prejšnjega vprašanja.
9.	Napišite drug izraz za dopolnila, kakršna bodo v javni razpravi do 31. januarja oziroma 10. februarja, nanašala pa se bodo na republiško in zvezno Ustavo.
10 Kraj, katerega ime boste zapisali, je razen po znamenitem jezeru znan tudi po tamkajšnji kmetijski zadrugi.
11.	Zapišite ime bančne organizacije v sklopu sozda Mercator.
12.	Delovna organizacija, katere ime zapišite, je bila zadnja, ki se je združila v naš sozd.
13.	Za konec zapišite še drug izraz za razsodišče oziroma razsojanje.
Odgovore pišite enega pod drugega; prve črke pravilnih odgovorov vam bodo dale geslo, ki ga obenem s pravilnimi odgovori zapišete na dopisnico, to pa najkasneje do 16. januarjapošljite na naslov SOZD Mercator, Uredništvo glasila, Gorupova 5, 61000 Ljubljana.
Med pravilnimi rešitvami jih bomo izžrebali kar 12, nagrade pa bodo prispevali M-Sadje zelenjava (tri nagrade po en zaboj jabolk), M-Agro-kombinat (trikrat po tri steklenice odličnega cvička), M-Sloga (trikrat po tri steklenice vin iz radgonskega okolišča), M-Konditor (torto) in MIP Ptuj, TOZD Zaščita Kidričevo (2 ženski krili).
Upamo, da vam bo tokratna nagradna uganka popestrila novoletno razpoloženje!
Matjaž Marinček
Cena tečaja z oskrbo in žičnico je 3.000,00 dinarjev. Prijave sporočite na tel. (061) 28-332, Tugo Marinček, do 26. januarja 1981.
Prijavite tudi otroke, saj je tečaj v drugem tednu zimskih počitnic!
Za KORŠ: Tugo Marinček
Namesto voščilnice
Center za obveščanje Mercatorja se zahvaljuje vsem, ki ste nam pismeno voščili ob Novem letu. Želimo vam zdravja, miru, veliko dobre volje in delovnih uspehov v novem letu.
Voščilnic letos nismo pošiljali nikomur, ker nas je zavezovala marčevska resolucija sozda Mercator.
Odgovorni urednik Jaro Novak
iVBercator
Bitenc! Slavk^Damiano^i”1 SoSa DoHnfek Anton K^eva^ Va^fv1^’	“ Iz^ia4Center za obveščanje SOZD - Uredništvo: Aškerčeva 3, Ljubljana - Ureja uredniški odbor: Mile
Jože Rozman ?tele“n 21-811) - ^t^	x	»da,Blht,ar predsednica) in Mirko Vaupotič - Odgovorni urednik Jaro Novak (telefon 23-424) - Novinar
Ti«k p n»il	i Lektor Matjaž Marinček (telefon 21-488) - Tajnica redakcije Jasmin Božič (telefon 21-488) - Tehnični urednik Dušan Lajovic - Oblikovna zasnova Jaro Novak -
Sakladaflliofl^zvodo^	^ daVka °d Pr°meta Proilvodov ~	^ petek v mesecu - Glasilo prejemajo delavci, kmet jeuče„"vg^	-