a e č t i l a i i , *¦ i Kaj je novega? SLOVBNSKA ŽENA, ALI SB ZAVEDAŠ SVOJB DOLŽNOSTI! V sleherno slovensko hišo zaneati miscl in zavest, da je prvi pogoj za srečo in moč naš«ga naroda krepostno in po katoliških oačelih urejeno življenje. Vsem članom vsake slovenske drnžine vcepiti smisel za iz«Arazbo potom dobrib knjig in fasopisja. Gledati, da y vsaki hiši tvojega okoliša vsi člani segajo edino po dobrem čtivu. Slovenska žena, ki si se skozi vsa stoletja borila za verske svetinje svojega naroda, glej, da ne bo prihajalo v naše slovenskc domove umazano, ncdostojno čtivo, ki grozi naš narod duševno upropastiti! Tvoja dolžnost je, rfa utrdiš v narodu prepričanje, da se slabo žasopisjc prcmaga z dobrim. Zato skrbi, da bo vsaka hiša naročena na političen list, ki se zavzcma za vero in Cast slovenskega naroda. Pri volitvah y oblastno skupšfino bo volilna skrinjica na§e stranke prva. Kandidatne liste za mariborsko oblast jc naSa stranka vložila kot prva, bo že tudi potrjene od sodišea in bo SLS volilna skrinjica y mariborski oblasti p r v a. Sneženi meteži. Zadnjo nedeljo in pondeljek so divjali po celem Hrvatskem, Liki, Madžarskem in po Zgornji Italiji silni snež&ni meteži. Viharji so zavrli železniški pro met in so prihajali vlaki iz Hrvatske z večurno zamudo. Vl(»nilci v ptujski davčni urad pod ključem. V mariborske zapore so v sohoto pripeljali dva zclo nevarna vlomilca, ki iinat^ oh VfsJi celo vrsto drznih vlomov. ToroCali smo svoječasno o vlomu v plujski davčni urad dne 7. narca, odkoder so vlomilci odnesh 21.000 Din, v izropani blagajni pa očividno radi nnglegi bega pcz;;bili vlomilsko orodje. Po dolgotranjih poizvedbah, ki jili je vodil polirijski nadsvetnik gospod Kerševan, se je posrcčilo ugotoviti izvor orodja. Orodje je bilo kupljcno dclonia pri Hirscblcrju, deloma pri tvrdki Hajoš ter Schuschardt & Schitze v Zagrcbu. To orodje so princsli postreščki kratko pred pluj- j skim vlomom v neki hotel za Gezo Farkaša iz Novega Bečeja in j Ernsta Ilofterja iz Novega Sada. Dejanski sta pod temi imeni ] nočevala tik pred vlomom dva tujca pri Osterbergerju v Ptuju in pred tem v Mariboru. Za Hrvatsko in Slavonijo je prevzelo zasledovanje zagrebško policijsko ravnateljstvo. Dognalo se je, da živita zares oscbi istih imen v Novem Bečeju ozir. v Novem Sadu, ki sta svoje legitimacije prodala madžarskima državljanoma Josipu Iringu in Stefanu Szabo iz Buditnpešte. Na podlagi tiralice, ki jo je izdalo državno pravdništvo, je novosadska policija dne 19. oktobra aretirala oba imenovana osumljenca iz Madžarske, ki sta po zaslišanju y Novem Sadu, Osijeku in Zagrebu bila y Łobolo prepeljana y Maribor. Po njunem dosedanjem priznanju i sta prišla oba radi brezposelnosti v Beograd z namenom, da sii  na nepošten način poiščeta denarja v Jugoslaviji. Priznavata y1ome v šoli v Senti, Bjelovaru, v poglavarstvu v Brčki, Sremskii  Mitrovici, Titelu ter v županstvu v Vinkovcih in pa v davčnii  urad v Ptuj. Po ptujskem vlomu sta si lopova nabavila v Budimpešti novo vlomilsko orodje. Na povratku v Jugoslavijo pa staa  prišla v Novem Sadu v roke policije. Samo priznani vlomi obsegajo tatvine velikanske vrednosti nad 870.000 Din, katere vsotee  pa ne priznavata v cekm. Utemeljen je sum, da sta ta lopova vlomila tudi v meščansko šolo v Cankarjevi ulici in ljudsko šolo vv  Razlagovi ulici v Mariboru ter v ljubljanske šole meseca decembra lanskega lela. Zagovarjala se bosta pred mariborsko poroto..  Otroka pustila v tlevu. V soboto, dne 4. t. m., zjoitrajj  so našli v nekem hlevu v Cvetlični ulici v Mariboru pri! bližno šest tednov starega otroka, katerega je tam odložilaa  j neka ženska. Otroka je policija oddala v bolnico, poznejee  I ga je pa vzela neka družina za svojega. Policija je ugoto! vila tudi ime otr<^kove matere, ki je bivša služkinja Marija i C. Policija jo zasleduje. ! Pred težkim obračunom. Odgonskim potom je bil izj ročen od avstrijskih oblasti našim varnostnim organom v Mariboru pomožni delavec Matevž Lederer, ki kna na vestii  težji zločin. Umoril je našega obmejnega finančnega stražj nLka.na Golici nad Jesenicami. Po zločinu je bil od avst¦ rijskih oblasti aretiran in obsojen na večletno ječo, katero j je odsedel v ikaznilnici Karlau. Kljub pre&tani kazni pride pri nas še enkrat pred sodišče, ker je naš državljan ter je . umoril našega finančnega stražnika. Poslan je bil v Ljubljano. Najdena neznana utopljenka. Drava je naplavila dne I 30. novembra v Dolgosah pri Maribom 50—60 let staro,,  neznano kmetsko žensko. Pri utopljenki so našli 600 Din gotovine, pa nobenega drugega znafca, iz katerega bi se lahko sklepalo na njeno idenditeto. Ne ve &e, ali gre v tem i slučaju za samomor ali za nesrečo. j Žalostna novica od Sv. Jurija y S1oy. goricah. Dne 1. t. m. je j umrl po hudi in mučni bolezni mladenič Martin Dobaj iz Spodnjega Gasteraja v starosti 25 let. Rajni je imel vse čednosti, katere morajo dičiti poštenga mladeniča. Iz njegovih ust se ni nikdar slišalo preklinjanje in nespodobna govorica, bil je v tem marsikomu najlepši zgled. Kako priljubljen je bil rajni povsod, pričajo , mnogobrojni obiskovalci, ki so prihajali k njernu tekom njegove i bolezni in ga kropili na mrtvaškem odru. Nepozabni Martin, spai Yaj mirno v hladnem grobu. Ena nesreča «a drugo. »Gospodar« je že beležil o po' žani v Brengovi pri Lipnikovih, ko je upepelil ogenj hišo ; in gospodarsko poslopje. S pomocjo doibrih ljudi je pogorelec kmalu pokril hišo in uničene gospodarske pritikline: Dne 21. novembra pa je razsajal po celi župniji Sv. Antona v Slov. gor. tako silovit vihar, da je odnesel Lip! niku novo zgrajeno streho z ogrodjem yred in mu s tem I povzročil novo in na zimo zelo občutno škodo. j še nekaj o roparski tolpi v okolici Slov. Bistrice. — : »Gospodar« je že poročal o vlomu v Laporju v okolici Sl. Bistrice. Danes sporočamo samo oekatere zanimive podrobnosti o tem. Trgovina trgovca Alojzija Šifrerja, v katero je bilo vlomljeno okrog polnoci od 23. na 24. novembra, je v sredini vasi Laporje ob okrajni cesti. Trgovčeva žena je v prvem nadstropju nad trgovino slišala neko ropotanje. Prižgala je luč in pogledala skozi okno; v tem trenutku je že švignila od spodaj krogla mimo njene glave. Trgovec Šifrer je hotel s streli pregnati tatove, ki so imeli ; pištole-repetirke. Moano streljanje od obeh strani je zbudilo vaščane. Ko so vlomilci videli, da so odkriti, so zbežali. Napravili so v trgovini veliko škodo. Odnesli so , zimskega maiiufakturnega blaga v vrednosti 30.000 Din, zlato uro, lovsko pušiko, jestvine in še več drugih stvari. Outiti so se morali po vlonrn precej varne, ker so si postregli s pijaco. V trgovLni je namreč tudi vinotoč. V eot vem prizidanem poslopju, ki je prišlo pravkar pod streho in v katerem bo gostilna, so našli steklejTiice, prinešene iz trgovine, znaimenje, da so roparji tamkaj pomvali. Vlomili so pri vrafih v trgovino in sicer spodaj pod roletami, i in sioer v toliko, da se je mogle splaziti skozi luiknjo Člo1 vek. Vlomilcev je bilo kakih deset, ki so bili razstavljeni kot stražarji na raznih krajih. Tudi pri odru pri novem : prizidanem poslopju so skušali priti skozi podstrešje v tr| govino. Tatovi so jo odkurili proti makolski cesti. Zgodaj i zjutraj dne 24. novembra sta vozila skozi Majšperg v div| jem dim dva voza neznano kam. Najbrž so bili to vlomilci. j Že prejšnji večer dne 23. novembra &o srečavali ljudje v vasi Laporje nepoznane moške, po dva do tri skupaj, ki so se delali na videz pijane, ker je bil ta dan v Slov. Bistrici sejem, a ljudje se za to »pijano« družbo niso brigali. Za vlomilci doslej še ni sledu, a vzibuja se sum, da so uzmoviči pri vlomih, ki s6 v okolici SIov. Bistrice v zadnjem času tako pogostni, eni in isti. Detomor. V župniji Majšperg se je doigral te dni slučaj detomora, iki je razburil upravičeno celo okolico. Pes posestnika Antona Kavceviča v Sestržah je prinesel na dvorišče ostanke otroka moškega spoia. Po teh ostankih se je dalo sklepati, da je bil otrok Tojen kake 3 mesece pred časom. Kavčeviž je nazmanil ceio zadevo orožništvu na Ptujsko goro, ki je kmalu izsledilo zločinko v osebi Alojzije Pušaver. Detomorilko so zaprli, predali sodišču in tamkaj je tudi priznala po kratki preiskavi zločin. ¦¦  Odpis davka v ptnjskem okraju. Posianec Ivan Vesenjaik je dobil od predstojnika davčne oblasti v Ptuju pojasnilo, da je taista razposlaia pred kratkem tiskovine posameznim občinam, ki so ^bile prizadete po letošnjih elementarnih nezgodah. Občinski uradi naj nemudoma te pole izpolnijo ter vrnejo davčni oblasti če le mogoče v !!  prvi polovici meseca decembra. V drugi polovici meseca j decembra in v prvi polovici januarja bodo potem uradniki na podlagi dospelih poročil izvršili predlog za odpis dav- ! ka. Od občinskih uradov je torej odvisno največ, v koliko in kedaj ae izvrši odpis. Vsa ta procedura se vrši sedaj še po avstrijskem zakonu iz leta 1917 in je zelo zamotana. G. šef davčne oblasti je izjavil, da bo v smislu navodil ministrstva financ postopal blagohotno. Kakor znano, so naši poslanci v tem smislu ponovno osebno posredovali in vlagali vloge ter velja torej predstoječe za vse okraje. Mina se užgala. Na Doberni se je, tako nam poroiSajo iz Trbovelj, dogodila zopet težka nesreča. V nedeljo, ko se je streljalo na odkopu, je delavec Grosič, okoli 50 let star, rodom iz Hrvatske, šel predčasno na delo. Iz mine se je še kadilo. Mislili so, da gori samo smodnik in da je oetilna vrvioa že zgorela; kar poci mina, vrže Grosiča ob- enem z materijalom v zrak in ga nato pokoplje pod seboj. Težko ranjenega so prinesli v bolnico. Žalostna 501etnica. Ker je deževje letos taiko ihudo zadelo celo Slovenijo in so v zadnjem Času povzrooili plazovi na Štajerskem nepregledno veliko skodo, se nam zdi umestho, spomniti javnost na veliki plaz v Brišah pri Zidanem mostu leta 1877. Prihodnje leto bo preteklo 50 let od zgoraj omenjenega plaza, ki je zahteval 12 človeških žrtev. Nesreča se je skoro pred 50 leti doigrala tako-le: Dne 15. januarja 1877, okoli 4. ure zjutraj, se je utrgal nfl severnem pobocju Pleša velik plaz. Velikanske plasti zemIje, pomešane z ogromnimi skalami, so se zvalile s hriba v dolino. Zasule in zdrobile so štiri biše. 11 Ijudi je bilo zadušenih pod zasipom plaza. Med temi žrtvami je bila Mačkova rodbina, mati in šest otrok. Iz Trbovelj so prišli rudarji, ki so kopali noč in dan, da so izkopali mrtve. — Čez tri dni po prvem zasipu se je udrl ob pol 10. uri zvečer drugi, še strašnejši plaz. Ta je razdrl železnico, zajezil strugo Savinje in jo zasul z zemljo, skalami, brzojavniimi drogi, žicami, železni&kimi pragi ter tracnicami. Podsuta je bila tudi cesta na desnem bregu Savinje proti Rim skim toplicam. Savinja, ki je bila zajezena 15 ur, je narastla do prvega nadstropja znane tovarne za olje. Več sto delavcev je bilo zaposl&nih pri predoru tega plaza. Šele drugi dan po nesreči se je posrečilo delavcem, da so po skrbeli toliko, da je začela Savinja odtekati. Pri razkopavanju plazu je bil zasut eden od rudarjev. Pri rešilnem delu je bilo zaposlenih poleg več sto delavcev še 350 pijonirjev, ki so razkopavali nasipine več tednov. Železnišiki tir so popravili za silo šele po preteku štirih dni. Plaz je bil tako silen, da je pognal železniški tir s cesto vred z levega na desni breg Savinje. To nesreco si je hodilo ogledat tedaj na tisoce ljudi iz raznih krajev. Kraj katastrofe se še danes dobro pozna. Še o plazu na Pilštajnu. Nevarnost, ki grozi Pilštajnu od plazovja, še vedno ni minula. V Starem trgu je napravilo plazovje že naravnost velikansko škodo. Utrgal se je velik kos Brilejevega vinograda, ki je zasul in popolnoma raztrgal Štritihov vinograd in rine sedaj vsa plast v širini okoli 500 metrov proti dolini v Bi&trico. Plazovje neusmiljeno trga lepe vinograde, rodovitna polja, travnike, ruje sadno drevje in ruši cele stavbe. Vinogradska klet trgovca Antona Štritih se je pogreznila v zemljo, druga s stanovanjsko hišo in prešnico je poru&ena do tal. Klet Karola Strašeka je zasuta, ravnotako gospodarsko poslopje Amalije Leskovšek. Niti sledu ni več, kje so poprej stale te stavbe. Hiša Alojzija Bevca, Franceta Grobelšeka, kakor hidi gospodarsko poslopje Ivana Regvata so razpokane in v razpadu. Ista usoda čaka tudi hiši Ivana Regvata in loa< čarice Jere Kolar, kjer se je plaz že pTiril do teh stavb in je na njihovih zidovjih opaztti dan za dnem večje razpoke. Gospodarsko poslopje Lucije Belak je porušeno, v nevarnosti je tudi hiša. Okrajna cesta je počila na obeh straneb plazovja in je promet s težkimi vozovi ukinjen. V najbližji bodocnosti pa bo ukinjen sploh vsak promet, ker potiska cesto v obmocju plazovja naprej v potok. Potok Bistrica je plazovje že v toliko zasulo, da je začela voda v smeri proti Lesični postajati in je narastla nad en meter. Na levem krilu plazovja je opaziti razpoke, ki vodijo v smeri proti trgu Pilštajnu. Ogrožen je ves sevefni del trga. V veliki nevarnosti pa je tudi vas Lesično. Kajti, kakor hitro plazovje zasuje poWk, kar je priiSaikovati v nekaj dneh, bode vsa vas pod vodo. Potrebna je nujna pomoč! Nujno se bo moral prekopati nov potok in napraviti bo treba tudi novo cesto ki misliti na to, kakor bi se obvaroval ogroženi svet pred nadaljnim plazovjem. Vojna uprava je poslala 60 vojakov na pomoc, ki so pod vodstvom inž. Juga kanalizirali plaz na treh krajih. Žalibog pa so bili vojaki že čez deset dni odpoklicani n nadaljujejo delo sedaj številni delavei. Govor se, da bo rad pomanjkanja denarja že v najkrajšem času ustavljeno sploh vse varnostno delo. Pozivamo vse meTodajne ministre, posebno g. ministra za poljedelstvo, da priskočijo ponesrečencem nujno na pomoč. Ljudstvo je obupano, ker je v nevarnosti, da izgubi še ta košček zemIje, ki jo ima. Položaj je tem obupnejši, ker so morali siromaki izprazniti svoje 'borne domove tik pred zimo in so prepuščeni sedaj brez doma in zemljišča bedi in velikemu pomanjkanju. Obsojena detomorilka. V Zagrebu se je vrsila v soboto razprava proti Mariji Koprivnik, doma iz rajhenburške okolice. Obtožena je bila umora svojega lastnega malega otroka. Lansko spomlad je našla policija v nekem stranišču v Rajhenburgu otroško tmplo, ki pa je bilo že tako razkrojeno, da niso mogli ugotoviti niti spola. Sum je padel na služkinjo Marijo Koprivnik, ki je par tednov prej porodila že svoje tretje nezakonsko dete. Koprivnik je bila v tistem času uslužbena nekje v Zagrebu. Policija jo je aretirala in zaslišala. Koprivnik je odločno zanikala, da bi bil v Rajhenburgu najdeni otrolc njen, nač pa je priznala, da je tudi ona umorila svoje dete. »Ako bom kaznovana, cotem hočem biti kaznovana vsaj za svoje, ne pa za tuje dete«, je izjavila. Nato je izpovedala, da je porodila zdravo moško dete, ki ga je dala v rejo neki ženski v rajhenburški okolici, sama pa je odšla v službo v Zagreb. Čez šest mesecev ji je ženska prinesla dete nazaj, ker ni mosrla plačevati dogovorjene oskrbovalnine. Bila je vsa obupana. Bala se je, da izgubi služibo, če prinese dete v hišo. Celo noč je tavala po mestu, konono pa je odšla proti Šestinam. Ko je korakala ob obrežju Save, se ji je porodila misel, da se deteta lahko za vedno izncbi. Držala je dete tako dolgo v vodi, dokler se ni zadušilo. Na razpravi je opisala svojo trnjevo pot. Povsod je iskala pomoči, prosila Ijudi, naj se usrnilijo nedolžnega otroka, pa zaman. V zagrebškem otroškem zavetišcu, kamor se je obrnila, so jo zavrnili, češ, otrok spada v Ljubljano. V skrajnem obupu in zmedenosti je končno izvršila zIočiti in zakrivila smrt otroka. Obsodili so jo na pet let ječe. Beg vojnega begunca iz zapora v Vinkovcih. Te dni je sklenil vojni begunec kaplar Serafin Ničič pobegniti iz zapora okrajnega sodi&ča v Vinkovcih. V to svrho je nasul vojniku, ki ga je stražil, paprike v oči ter navalil nanj, da bi mu odvzel puško. Vojnik, ki ga je paprika povsem onemogočila za uspešen boj, se je vendar obupno branil. Pri ttem je izstrelil v napadalca iz puške strel. Strel je pa zaddel jecarja Gecioa, <ki mu je bil prihitel na pomoč. Nastalo razburjenje je Jtaplar dofbro izkoristil in se izgubil v tem110 noč. Usodepolna stava. Na dravskem pristaniŠ&u v Osijeku ima neki Goreta malo točihiioo, kjer se zbirajo splavarjiPreteklo soboto zvečer je poprval pri njem med drugimi *udi njegov stari prijatelj Klajič. Možakarja sta pridno praznila kozarce. Proti 10. uri zvečer sta bila že pošteno nakresana, a tudi ostali gostje niso bili več prav trezni. Govorili so o svojih junaštvih ter pripovedovali svoje doživljaje na vodi. Beseda je dala besedo in končno sta se prijatelja^ začela prerefcati, kdo je boljši veslač. Vsak je irdil svoje. V splošnem prerekanju je nekdo predlagal stavo in možaikarja sta se takoj zedinila. Vsak v svojem čolnu sta morala preveslati Dravo. Kdor pride zadnji, se raora za kazen okopati v mrzli vodi. Rečeno storjeno! Ob navzoSnosti ostalih gostov sta se možakarja odpravila ter iia dano znamenje oba hkrati odrinila v malih čolmih od brega. Prvi je dosegel nasproti breg Klajič. Goreta je ostal mož beseda. Kljub temu, da ga je mrazilo, je takoj, ko je dospel kot zadnji na drugi breg, slekel suknjo in skočil v vodo. Hip nato je izginil v valovih. Parkrat so še slišali njegove klice na pomoč, vendar pa ga radi goste megle nibo mogli več rešiti. Njegovega frupla še niso našli. Epilog te čudne stave se bo odigral na sodišdu. ^ Sreča v loteriji. Strast za loterijo vedno bolj prevzema naše ljudi. Nekateri bi zaigrali zadnje pare v nadi, da bodo dobili kak velik dobitek, toda vsi ti doživijo po navadi veliiko razočaranje. Dobitki so silno redki in malokateri je tako srečen, da zadene večjo svoto. Te dni, ob priliM zadnjega žrebanja razredne loterije, pa prinašajo oasopisi poročilo o redkem slučaju, da eta zadeli glavne dobitke dve osebi, ki sta v resnici zaslužili z revščino in bedo, da ju onkrat v življenju obišče sreča. Prvi srečnež je delavec Salih Benič iz okolice Sarajeva. Dela v gozdovih, doma pa ima kopico nepreskrbljenih otrok, ki so še nekako shajali, ko mu je bila žena zdrava. Pred nekaj meseci pa je žena nevarno obolela in v družino se je naselila beda. Mož je moral pustiti delo, da je stregel ženi in skuhal za otroke. Prihrankov ni bilo in ikmalu je začelo ramati iz fcoče k trgovcu pohištvo, iboljša obleka, vse, ikar se je sploh dalo še prodati, da so imeli za najpotrebnejši živež. Pred nekaj tedni je nesel Benič v Sarajevo k židu svojo zadnjo boljšo obleko, da jo proda. Žid mu je dal denar, obenem pa ga nagovarjal, naj kupi loterijsko srečko. Neki notranji glas je gnal Benica, da je dal težko dobljeni denar za četrtinko sreoke. Pri žrebanju je zadela njegova srečka glavni dobitek 1 milijon dinarjev in na Beniča je odpadlo 250.000 rimarjev. Na mah je bil s tem rešen bede in skrbi za bodočsnost. — Druga četrtinka omenj&ne srečke, >ki je zadela glavni dobitek, je bila prodana v Novem Sadu, kjer jo je kupila siromašna šivilja. Namešeena je bila v nekem šival nem salonu ter je jedva toliko zaslužila, da je preživela sebe in svojo bolehno mater. Pretila ji je nevarnost, da jo vrže hišni gospodar iz stanovanja, ker ni plačevala redno stanarine. Na srecko je bila že popolnoma pozabila ter ni imela pojma o dobitku, ko se je pripeljal pred njihovo | stanovanje irradnik banike, kjer je sreSko kupila, ter ji Sporočil veselo vest, da dobi 250.000 dinarjev. Vsa srečaa je hitela deklica ik materi in obe sta se jokali od sreče! | Žalostne posledice neumestne šale. Te dni so si dovo3111 v Kašavi na Madžarskem mladi prijatelji nekega privatnega uradnika neumestno šalo. Ta jim je naimreč pri- i povedoval, da se mu je sanjalo, da je zadel glavni dobitek ' rasiredjTie loterije. Z ozirom na to so naročili njegovi prijatelji iz Prage brzojavko, s katero se mu sporoča, da je res Eadel glavni dobitek. Mladi uradnik je od veselja kar norel. Takoj se je podal k stavbeniku ter se dogovoril ž njim da mu sezida večnadstropno palačo. Vsako nadstropje bi naj imelo po več sto sob. Nato je narocil za vse te sobe drago pohištvo in potrebno oprerao. Narooil si je tudi par avtamobilov. Njegovi prijatelji so uvideli, da so šli s svojo Salo predalec, pa so mu hoteli stvar pojasniti. Mladi mož pa je nato zarea zblaznel in so ga morali (konoao odvesti r ¦umobolnico. Zamenjaa mrtvec. Te dni je prišlo na centralnem pokopališču na Dunaju do razburljivih prizorov, ki jib je povzročila zamenjava dveh mrtvakov. Ko so prišli »žaluioči ostali« postrešaka Henrika Ott >k pogrebu, so opazili na svoje neprijetno iznenadenje v krsti truplo neznanega jim možakarja. PolastLla se jih je velrka razburjenost. Pomirili so se šele, iko se je iakazalo, da gre za pomotno zamenjavo in so primesli uslužbenci pravo truplo. Nato se je iavTŠil pogreb brez nadaljnih zapletljajev. I Inženjerji vlomilci. Te dni sta udrla med izplačevanj©m pakojnine v kolodvorsko blagajno v Landshutu na Bavarskem dva elegantno oblečena mlada gospoda. Vrgla *ta blagajni'lai popra v oči ter izpraznila blagajno, v kateri »e je nahajalo 5000 mark. Dasiravno sta hotela ustrahorati ostale navTioče, od katerih je bila večina ženskega »pola, z revolverji, sta bila prijeta. Na policiji so ugotovili, da sta čudna decka brata inženjerja Moric in Fric Horn iz Regensburga. Ker sta bila na licu mesta aretirana, so seveda našli pri njima ves ukradeni denar. Ples v aeroplanu. Te dni se je vršil prvič javni plea v aeroplanu, ki vrši zračni promet na progi London—Paris. Ples se je vršil v kajiti, ki ima prostora za 20 oseb, v trenutku, ko je plul aeroplan v višmi 2000 m. Kljub divjemu l*lesu aeroplan ni izgubil ravnotežja. j Kaj pravijo preroki o letu 1927. Proti koncu vsakega leta se Tiavadno po vsem svetu pojavijo razni preroki, Jci js gotovostjo napovedujejo dogodke za prihodnje leto; če jim kdo verjame, je seveda drugo vprašanje. Zlasti po vojni se je razvada prerokovanja zelo razpasla in dasi so se povečini ta prerokovanja izkazala kot nezanesljiva, imajo ti preroki vendar veliko pristašev, ki prisegajo na resničuost njihovih prerokb. Najvec takih prerokov so takozvani astrologi, ki skušajo iz zvezd dolociti bodoonost. Astrologi)a je bila v začetku novega veka silno razširjena, pozne- ie pa so ljudje spoznali njeno lažnjivost fer je za dokaj let t>ila skoro pozabljena. Modemi ljudje pa so se v svoji zaslepljenosti zopet pričeli baviti z njo. So pa zopet drugi preroki, iki se za svoja napovedovanja poslužujejo starili knjig, kkušenj itd. Tem ibi še človek najbolj dal prav, ker tudi masi fcmetje dobro vedo, da si v dolocenem razdobju rade sledijo podobne letine im iz te iakušnje so naatali tudl mMii kmedki pre^jovori o leAJmi i« Treflaaam. Preoej to- 5en je v tem oziru taikozvani stoletni koledar. Pa poglejmo, kaj napovedujejo preroki svetu v letu 1927: Prihodnje leto aam ne prinese nič dobrega. Prirodne 'katastrofe in nesrece si bodo sledile po vsem svetu ena za drugo ter bodo povzrocile velikansko bedo in nesreoo. Viharji bodo ODustošili cele dežele, požari bodo unidili mesta, nastopile bodo nevarne nalezljive bolezni in bljuvati bodo pričeli zopet novi ognjemiiki. Leto 1927 bo še mnogo slabše, kakor je bilo lefošnje leto 1926. Glede pokrajin, katere zadene ¦nesreca, so si preroki večinoma edimi. Francoski astrolog Andoux napoveduje strašen potres v Južni Ameriki, ki bo opustošil vsa večja mesta. Na stotisoče ljudi 'bo ob življenje in rnilijoiii ob streho. Kmalu po potresu zadene nesreča Severno Ameriko in sioer silen vihar, kot je razdejal letos morsko kopališče Miami, samo da bo še strašnejši in obsežnejši. Evroi &e rae obeta po prerokovanju istega preroka nič boljšega. Strašne poplave bodo opustošile: Francijo, Anglijo in Nemčijo. Izbruhnile bodo nevarne nalezljive bolezni ali epidemije. Nekaj starih, že davno ugaslih ognj&nikov bo pričelo zopet delovati. — Ravno tako mracno in žalostno je prerokovanje znane nemšlke prerokinje Jordanove v Berlinu. Napoveduje iste nesreče, kot njeri francoski tovariš, zraven pa še veliko rudniško ne sreco v Nemčiji in propast Holandije, Pravi, da se bode Holandija pogreznila v morje. To uscvdo napovedujejo Holandiji že nekaj let, pa menda radi tega, ker v resnici leži tretjina države pod gladino morja, katerega so zajezili z ogromnimi nasipi, da ne zalije kopnega. — Zanimiva so politicna prerokovanja. Rusiji prerokujejo nagli padec boljševizma in težke notranje boje. Upostavilo se 'bo zopet carstvo. Franciji napovedujejo samo ugodine stvari. popravo valute, napredek gospodarstva in trgovine. Pride do tesne zveze z Nemčijo. Nemeija bo doživela monarhističen prevrat, ki bo pa zadušen in bo ostala pri republiki. Predsednik Hindenburg bo veokrat v smrtni nevarnosti vsled atentatov. Anglija 'bo imela hude spore s svojlmi kolonijami ter nevarne boje v Aziji. Sploh Angliji preti veliika nevarnost in preroki so mnenja, da ne bo doživela srečne bodočnosti. Španija bo imela revolucijo ter postane republika. V Italiji bodo veliike homatije, Mussolini bode ubit od atentatoriev in izbruhnila bo revolucija. Fašizem (bo krvavo končal. Na našo Jugoslavijo so preroki pozabili. No, pa ni posebne nesreče, prerakiajemo si svojo usodo labJko sarai. Pašič in Radič bosta že skrbela, da ne bomo imeli premaio vlad, tišcal nas bo davcni vijak, gospodarsko bomo šli rakovo pot nazaj in če Bog da, bomo imeli ikup volitev- da ne bo prevec dolgčas!