.LJUDSKA PRAVICA. USTANOVLJENA S. OKTOBRA 1934 • MED NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOI 14-DNEVNIK IN TEDNIK OD OSVOBODITVE DO L JUL. 1931 KOT DNEVNIK. NATO PA KOT TEDNIK • OD L JUNIJA 1953 IZHAJA KOT »BORBA. ZA SLOVENIJO Leto XIX. Stev. 104 DIREKTOR »BORBE. V L A J K O BEO0VIC OLAVN IN ODOOVORN1 UREDNIK MIROSLAV VITOROVIC UREJA UREDNIŠKI ODBOR List t2h»J* vsak dan razen petka — Cena 10 dinarjev GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE PRVI MAJ VELJKO VLAHOVIČ Q£' | o je hit pred 65 leti sprejet sklep o I. kongresu druge Internacionale, ob stoletnici fran-oske revolucije, o praznovanju • mo/a, so po svetu mnogo govo-r,b o solidarnosti delavskega raz-re Tr*-" mmmm sed o nekaterih problemih, tičočih se zlasti vas komunistov, ki de-late_ na raznih področjih našega družbenega življenja in dejavnosti. Spremljal sem delo vašega kongresa, bral referate, spremljal vašo razpravo in se na podlagi tega prepričal, da so komunisti Srbije — mislim pa, da prav tuko komunisti v drugih naših republikah, našli v svojem delu tisto pot, ki jo je v začrtal VI. kongres naše Zveze. Razum.e se, potrebno je bilo mnogo časa, da bi postali v glavah ljudi jasnejši tisti sklepi, sprejeti na VI. kongresu, ki so zgodovinskega pomena ne le za nas komuniste, marveč tudi za našo deželo. Ta čas — ko ljudem še ni bilo vse jasno, kako V sem našim naročnikom, bralcem in vsem delovnim ljudem naše domovine najprisrčneje čestitata za 1. maj Uredništvo in uprava Ljudske pravice-Borbe stovoljni podlagi — kar smo že rekli, ko smo se lotili organiziranja zadrug. Prišli smo do globokega prepričanja, da je združevanje kmetov možno v raznih oblikah zadružništva. Delovna zadruga ni edina oblika, ki je na tej etapi, ko nimamo dovolj tehničnih niti drugih sredstev, najučinkovitejša in najkoristnejša. Napredovati moramo postopoma. Imamo razne oblike, razne možnosti, da se kmetje združujejo in skupaj delajo. Zdaj nastane vprašanje individualnih kmetov. Le-ti ne marajo zadrug, in so se znova lotili samostojnega individualnega načina kmečkega dela. Kaj naj zdaj storimo z njimi? Ali jih je treba nekako, bodi z davkom ali z nečim drugim, hodi z odrekanjem kreditov, prisiliti, da se bodo jutri vključili v zadruge? Ne, tako jih ne bomo prisilili in tako tudi ne smemo poskušati. Menim, da mora biti naša politika, politika naše oblasti od zgoraj navzdol, podpiranje individualnih kmetov, da bodo razumeli, da jim bo to, kar jim je ostalo, res tudi ostalo, ker nam niti na misel ne pride, da bi še kdaj skrčili del zemlje od 10 do 15 ha, ki mu je ostala, tako kakor določa naša uredba. Mi smo do maksimuma skrčili kmečko posest, negativno pa je že tudi to, če v socializmu razkosamo kmečko posest. Toda drngače. na novi osnovi, se nismo mogli lotiti nadaljnjega pravilnejšega razvoja kmečkega gospodarstva, kmetijstva. Morali smo razkosati kmečko posest, in to je zdaj minimum, kar kmet ima, in tega minimuma mu ne mislimo več krčiti. Sovražniki pa so nas skušali na razne načine znotraj motiti in razoepljati iz raznih pobud, zlasti zaradi tistega, kar ljudi v tujini najbolj boli. zaradi enotnosti, ki jf> imamo zdaj v naši deželi in ki je našim sovražnikom trn v peti. Ker se jim ni posrečilo drugače, so začeli zdaj z vasjo in pripovedujejo, da bomo, ko pride čas — in zato baje čakamo na ugoden trenutek — kmečko posest še skrčili. To ni res, tega ne bomo nikoli storili. Ce se že zdaj ne moremo lotiti ustanavljanja delovnih zadrug, kakor bi bilo potrebno, mislimo še manj na to, da bi skrčili kmečko posest. Nasprotno, v tem konkretnem primeru mislimo, da je treba kmetom s krediti in z vsem kar najbolj pomagati. Glejte, zakaj, tovariši, gradimo industrijo, zakaj industrializiramo deželo. Kmalu bo dograjena naša težka industrija in že (Nadaljevanje na 2. strani) Iz vsebine današnje številke Prvi maj (Vel jko Vlahovič) Govor tovariša Tita na III. kongresu ZK Srbije Izjave predsednikov republiških in zveznega zbora proizvajalcev Štirje orjaki in dva pomočnika — članek o naših hidrocentralah Aleš Bebler: Na potovanju po sončni pripeki Intervju »Borbe« s tajnikom Azijske socialistične konference Vijonom Dušan Timotijevič: Po sledovih Spiridona Mekasa Boris Ziherl: Prispevki k razčiščenju nekaterih pojmov Ivan Regent: Zgodovinski utrinki o kulturno-pro-svetni dejavnosti primorskega ljudstva Ivan Potrč: Ljudje (partizanska balada). GOVOR TOVARIŠA TITA NA KONGRESU ZVEZE KOMUNISTOV SRBIJE Šmarno velike možnosti za povečanje proizvodnje ne samo v industriji, temveč tudi v kmetijstvu zato sre naša politika za tem, da pomagamo tudi kmetom izboljšati proizvodnjo (Nadaljevanje s 1. strani) gradimo industrijo zn široko potrošnjo. Tovarn imamo pri nas v Jugoslaviji že mnogo; mnoge so /ačele že obratovati, innogc pu bodo kmalu /ačele. Kdo pa bo potrošnik teli industrijskih izdelkov? Sami delavci? Nikakor ne, v nobeni deželi — ne glede na (o, koliko je narasla delovna storilnost in tehnika — ni bilo tako, da bi sami delavci ali prebivalci enega mesta zadostovali sebi. Socializmu ne moremo graditi brez kmetov, brez tegu najširšega po- po vseh linijah, da moramo podpreti njegov napredek. Mi namreč zdaj uvažamo velikanske količine kmetijskih pridelkov — pšenice, masti in vsega drugegu. Vem, da pri nas število mestnega prebivalstva, industrijskega de-iavstva itd., zelo hitro narašča, da se spreminja socialni sestav družbe v naši državi. Daleč pa smo od tega, da bi morali tako rekoč trpeti pomanjkanje, da ne bi imeli kje in dovolj pridelovati in izdelovati. Možnosti imuino še dovolj. Naša dežela je še daleč deva, to je najbolj zamotana zadeva sploh. Mi pa jo lahko ure-1 diino z združenimi močmi, lahko jo uredimo tako, če pojde to vzporedno z naraščanjem zavesti naših ljudi. Kdo je potemtakem tu poklican, da deluje? Komunisti. Če se komunisti ne zavedajo tega, kaj hočemo s temi ukrepi, tedaj teh ukrepov ne moremo uveljaviti. Komunisti so tisti kvas, komunisti morajo pomagati, da bomo ukrepe, ki jih uveljavljamo, pravilno usmerili. II : W Tovariš Tito se pozdravlja s člani CK ZKJ trošnika. Socializem niso samo tovarne; socializem je tudi ugodilo stuuje državljanov, sploh delovnih ljudi na vasi. Kmet mora imeti sredstva, da kin>uje tisto, kar potrebuje, drugače njegova življenjska raven ne bo naraščala; ne bo naraščala niti delavska življenjska raven in nekatere tovarne bomo morali zapreti. Tako je, če logično mislimo. Bojazen nekaterih naših komunistov, da bo na vasi, če bomo podprli individualnega kmeta, /nova rastcl kapitalizem, je torej absolutno odveč. Z 10 ha zemljiškega maksimuma, z vsemi tistimi zakonitimi določbami, kar jih imamo, da preprečimo izkoriščanje človeške delovne sile, ni nevarnosti, da bi se kapitalizem na vasi krepil. Kakor ne želimo gledati v delovnih zadrugah v vsak lonec, kaj se v njem kuha, in ali so ljudje mnogo zaslužili, marveč nasprotno, želimo imeti čim več, ne pa čim manj, tako želimo, da bi imeli tudi kmetje čim boljšo gmotno možnost, dn bi lahko bolj intenzivno obdelovali svoja individualna posestva. Kmetje pa se bodo prepričali o tem, da sanii ne bodo mogli intenzivno obdelovati svoje zemlje, marveč se bodo začeli tako ali drugače združevati. Tudi v deželah, kjer je kmet na visoki stopnji razvoja, kjer je kmetijstvo razvilo, tudi v kapitalističnih deželah imajo najrazličnejše oblike zadružništva. To pa je vse koristno zn našo družbeno skupnost. Glavno je pri nas to, da preprečimo, da onemogočimo izkoriščanje tuje delovne sile, ni pa sc nam treba bati, če bodo kmetje mogli in znali iz tistih 10 ha dobiti nekaj več — saj je kmečka družina često dokaj velika. Čim več bodo pridelali, tem več bo dobila tudi naša skupnost sploh. Naš cilj na vasi je isti kakor v tovarnah: če delavci večajo delovno storilnost, če odkrivajo zmeraj nove metode za pospeševanje proizvodnega procesa, koristi to njim in vsej skupnosti Motel sem reči, dn je potrebno, dn naši ljudje prelomijo s to prakso, da je treba razbiti bojazen pred tako imenovanim individualnim kmetom, ki da se spreminja v bogataša. Imamo so. cinlistično oblast, imamo komune; komune pn bodo znale preprečiti, da bi kdo obogatel na račun skupnosti. Bodite prepričani, da se ne bojim tega. dn ne bodo znale (smeh in odobrava n je.) Nasprotno, mislim — a to se tiče tudi naših višjih vodilnih organov, ki pravzaprav vodijo to finansiranje, kreditiran; e itd., — da se moramo nekoliko pogum neje lotevati pomagati kmetijstvu od tega, da bi bila napredna | kmetijska dežela. To še ni, naša deželu je še žmernj zaostala, še zmeraj imaino velike možnosti, da razvijemo naše kmetijstvo, da bomo lahko naš izvoz omejili, dn bomo zmanjšali naš devizni sklad za kupovanje živil. Mi lahko še mnogo več pridelujemo, kakor iridelujemo zdaj v naši državi. Videl sem n. pr. nekatere dežele, ki so prvenstveno kmetijskega značaja, kjer so dali za kmetijstvo največ, kar so mogli, in kjer je kmetijstvo tuko rekoč glavni izvozni sklad (n. pr. Turčija). Razume se, da se ne strinjam s favoriziranjem samo vasi, ker lahko to nekega dne povzroči nezaželene posledice, ker je to zelo odvisno od svetovnih cen. Če eno panogo, eno področje v gospodarstvu zanemarimo na račun drugega, lahko ima to negativne posledice. Moramo pu paziti, da ne bo pri nas narobe: da ne bomo preveč zanemarili vasi in gledali samo na industrializacijo. To sein hotel povedati v nekaj besedah o vprašanju naše vasi, o tem, kakšno politiko moramo v prihodnje uveljavljati. Ko sem govoril o. tem, da smo prelomili s tisto staro prakso, nisem s tem mislil, da imamo na splošno negativen odnos nasproti delovnim zadrugam kot takšnim. Ne, delovne zadruge, sposobne življenja, delovne zadruge, ki imajo pravilno organizacijsko sestavo, kjer je vodstvo pravilno, takšne zadruge so velikanskega pomena za zadružnike in zn vso našo skupnost, še zmeraj menimo, da bo nekoč pozneje, ko bodo kmetje sami spoznali potrebo po tem, da bo šele takrat nastal dokončni preokret pri nas za povzdigo kmetijstva na višjo stopnjo, in dn bo lice vsega našega kmetijstva tedaj nekoliko drugačno kakor je zdaj. Toda v tem pogledu moramo napredovati postopoma: ničesar ne smemo preskakovati, v ničemer se ne smemo prenagliti. To moramo delati premišljeno. Zdaj bi rnd spregovoril nekaj besed o nalogah naših tovarišev komunistov v industriji. Tovarne smo dali delavcem, vzpostavili smo samoupravljanje v raznih Eodjetjih, tovarnah, rudnikih itd. nhko rečem, da sem srečen, da smo to pravočasno storili, da nismo storili ne prezgodaj ne prepozno; bil je pravi čas, da smo to storili. Storili pa smo to v tem času zato, ker smo bili prepričani o zavesti in sposobnosti našega delavskega razreda, ker smo bili prepričani, da bo to pravilno razumel. Seveda, nastajanje novega sistema ni tako preprosta stvar. To je zelo zamotana za- V samoupravljanju smo dosegli velikanski} uspehe. Še zmeraj pa vidimo v ’ nekaterih podjetjih negativne pojave. Vzrokov za to je več. Ne bom Jih tu našteval, ker jih je precej. Dogaja se, da pridejo tudi komunisti pod vpliv raznih loknlistič-nih, drobnolokalističnih teženj; vidijo samo svoje podjetje, ne vidijo skupnosti in seveda s tem delajo škodo skupnosti. Komunisti bi morali to opustiti. Dalje, komunisti vidijo v komunah samo komune, ne pn tudi tovarn, tovarne se jim zde nekakšna molzna krava in jim celo ukazujejo, kaj naj proizvajajo. Komunisti morajo biti v komu* nah in tovarnah celota. Tu ni enega ali drugega: biti morajo celota — in ta ozka celota mora misliti na vso našo skupnost. Ta lokalizein spodaj je škodljiv. Razume se, nimnin utvar, da bo to kar čez noč ali čez nekaj mesecev likvidirano. Ljudje so ljudje. Še imamo opraviti s starimi nazori. So tudi ljndje, ki menijo, dn je lokalistični socializem pozitiven. Jaz pa mislim, dn je tudi socialistični loknlizem negativen, celo še bolj od drugega lokalizmn. Ce namreč sploh kje, pomeni skupnost v socializmu vse. Vsaka enota je sestavni del tega vsakdanjega procesa razvoja in pravilen odnos do skupnosti, kakor tudi izpolnjevanje obveznosti do te skupnosti, mora biti tisto, nn kar naj nnši ljudje zmeraj mislijo. Mislim, da imajo komunisti zdaj prav tu največjo odgovornost, ker je prnv ta lo-kalizem iz okraja pa tudi niže, nevaren. Zgoraj ga sploh ni, ali pa ga je zelo mnlo, todn mi to odstranjujemo. Res se vnemajo o tem ostre razprave in prerekanja. vendnr pn pridemo do rešitve, ko pa to že uredimo, tedaj je treba to tudi izpolniti. Spodaj pa je to nekoliko težnvneie, ker se je razrastlo v širino. Nadalje morajo bili komunisti na svojem mestu in takšne pojnve preprečevati. Uspešnega uresničenja socializma namreč ni brez državljanske discipline, ki se mora prav v socialistični družbi razviti do najvišje stopnje. Vem, da gradimo socializem v posebno težavnih razmerah ne le v pogojih zaostalosti v industriji in civilizaciji na splošno, marveč tudi v zaostalosti v nazorih ljudi, obremenjenih z raznimi tradicijami itd. itd. Vso to zaostalost moramo dan za dnem zatirati, odstranjevati, dn bomo nnš proces razvoja pravilno usmerili. Kdo pa bo to delal? Tu morajo biti komunisti na prvem mestu. Dn, strinjam se s tem, da je zavest naših ljudi zdaj zelo narasla, da se je razširila, da se je razrasla v širino. To vidimo zlasti, če pogledamo našo Socialistično zvezo delovnega ljudstva. V njej so graditelji socializma. Seveda pa so tudi v tej Zvezi še ljudje različnih nazorov; so zelo zavedni ljudje, so malo zavedni, so pa tudi nezavedni. Toda tudi ti ljudje žele socializem. Mislili so si, da bo graditev socializma lažja itd. Tu pa morajo biti komunisti zdaj potrebni kvas, komunisti morajo biti enotni, njihove misli in dejanja morajo biti enotna. Organizacija komunistov je zdaj edina, od katere zahtevamo enotnost misli in ki to enotnost mora imeti. Če kak sklep sprejmemo, tedaj ne velja več tisto: vsak po svoje. Zato smo nn minulem plenumu tnko odločno nastopili proti razbijanju naše notrnnje enotnosti, proti pnčenjn naše ideološke smeri in naše vsakdanje prakse. To morajo komunisti imeti pred očmi. Sklepi, ki jih je sprejel VI. kongres in ki smo jih sprejeli na plenumih, so namreč pravilni. Teh sklepov seveda nismo mogli v vseh podrobnostih proučiti. Ljudje pa jih morajo proučevati na terenu in jih v prnksi pravilno uporabljati. Tedaj pojdejo stvari tako, kakor je treba. Tovariši in tovarišice, kadar koli zdaj govorimo o komunistih in njihovih nalogah, mislim, da zdaj nikomur ni več nič nejasno j v tem pogledu, mislim, da ni ni-1 komur nejasno, kako velikansko! vlogo ima ZK, ne glede na to, da! se je njena funkcija spremenila. Preobrazba družbe je zelo težavna in zamotana zadeva. Zlomiti nekaj, kar se je stoletja in stoletja kopičilo, razbijati to, odstraniti to in ustvariti nekaj novega, kar je dozorelo v najge-'lialnejših glavah, kar jih je 'loveštvo dalo, in kanalizirati to novo — to je najtežavnejše, knr si sploh moremo misliti, in to lahko store samo ljudje, čvrsto odločeni, dn bodo vztrajali, samo ljudje, ki bodo požrtvovalni in ki bodo napeli vse sile, da to uresničijo. To so komunisti. Komunisti morajo biti učitelji in profesorji naše družbe, njene preobrazbe v vseh fazah našega družbenega življenja. To je tista velikanska in najvažnejša vloga naših ljudi, naših komunistov. Opustili smo misel, naj bodo komunisti pripadniki neknkšne privilegirane organizacije, ki naj i ukazuje in upravlja. Ne, mi smo j to opustili, mi smo od komunistov zahtevali, naj bodo učitelji in profesorji naših ljudi. Seveda pn morajo biti pametni, če hočejo ( biti to, poznati morajo probleme,1 za katere gre. Ne zadostuje, da je človek komunist, dn bi bil profesor in učitelj nove družbe. To mora znati. Zato zahtevamo od komunistov, da zelo skrbe za i svojo osebno izobrazbo, da mnogo mislijo, da se vsebinsko poglabljajo v vse probleme, da iih dobro poznajo, da bodo lahko stvari pojasnjevali in tolmačili širokim množicam spodaj. Kje pa j komunisti to najlaže delajo? To lahko delajo povsod, kjer delajo. Toda v Socialistični zvezi delovnega ljudstva lahko te ideja posplošijo, oziroma posplošijo to svojo vzgojo, jih prenašajo na čedalje več novih ljudi. Naša SZDL je res odlična organizacija, najbolj množična organizncija. Brez takšne organizacije bi nam, po mojem mnenju, predla trda. Mi komunisti bi bili osamljeni. In tedaj bi se v tej velikanski množici, ki bi bila pravzaprav gozd za razne protisocialistične in druge sovražne elemente, razredni sovražnik naravnost imenitno vgnezdil in nam povzročil nnjruzličnejše ovire. SZDL pa je bistra voda, v kateri vidimo sleherno žnbo, ki jo lahko ujameš. (Ploskanje.) Hotel sem spregovoriti nekaj besed o nalogah komunistov v sedanji fazi mednnrodne napetosti. Mednarodna napetost je velikn, kar tudi sami zelo dobro veste, saj nnši ljudje, naše najširše množice, to največ in zelo dobro spremljajo. Toda naša država je v takšnem položaju, da si je zaradi svoje dosedanje načelne zunanje politike (to pa mora biti naša zunanja politika tudi v prihodnje, ker nikakor ne tajimo, niti ne mislimo tajiti, marveč odkrito povemo slehernemu, kaj mislimo o raznih problemih) pridobila velikanski vpliv, in zdaj nn mednarodni tehtnici, v mednnrodnih odnosih precej pomeni. To je spet za-slugn ljudstva, knteregn nenehne podpore je bila deležna naša vlada v svoji zunanji politiki, kadar je šlo za razne usodne probleme. Ne mislim tegn na široko obravnavati, pa tudi tovariši so govorili o zunanji politiki na splošno. Rnd pa bi poudaril, da je zelo važno, dn komunisti v nnši državi budno spremljajo dogodke v nnši držnvi in da jih pravočasno pojnsnjnjejo ljudem, knjti tudi v zunanji politiki skuša sovražnik med množicami ri-bnriti v kalnem, tnko dn vtihotaplja njednje rnzna nejasnn gesln. Komunisti morajo natanko poznati nnšo zunanjo politiko, vedeti morajo, za kaj deiamo to, zakaj ne dclnmo knj drugega, zakaj smo sklenili zdnj Balkanski sporazum, zakaj se bomo vključili v EOS, če se bo njen znnčaj spremenil. To niso naši začasni manevri, mi to nnšo zunanjo politiko zmeraj gradimo nn načelnem stališču ohranitve miru zn dolgo, trajno obdobje. Vse to delamo v želji, da bi se ognili vojni, da bi ustvarili našim narodom možnost, dn se bo ljudstvo ognilo katastrofi, ki jo je doživelo, da se bo mirno razvijalo, kajti socializem se bo razvijal, v vojni pa to ni mogoče. To bi nns strnšno vrglo nazaj in kdo ve kum bi nns pripeljalo. Komunisti morajo znnti pojasnjevati ljudstvu, da dela naša država, nnša oblast, vse, kar dela za zagotovitev mirnega razvoja nnše dežele, zn to, da se ognemo vojni sploh, n prav zaradi te težnje, zaradi težnje, ki je človeška in ki jo ima pred očmi človeštvo nn splošno, je naša dežela postala popularna. Mi ogromno prispevnim) k teinu, da se ohrani mir. Vprašanje oboroževanja, pripravljenosti nnše vojske, našega ljudstva nn obrambo je sila važno. Če bi imeli ta sredstva, če bi bilo naše stanje idenlno, če nam ne bi groziln nevnrnost od raznih strani, od Vzhoda, in če bi ta sredstva uporabili za graditev industrije, kmetijstva in življenjske ravni, kje bi že zdaj bili! To jMSIflno. da tako rečem, naša vroča želja, ki je v sedanjih mednarodnih odnosih neuresničljiva in seveda moramo žrtvovati zelo mnogo našega narodnega dohodka, da smo pripomogli. dn bomo lahko našo deželo zavarovali, knjti vsak mir, pa naj stane še toliko, pa naj bo še tako drag, pa naj bo oborožitev še tnko draga, je cenejša od vojne, in sicer ne le gmotno, marveč tudi glede človeških žrtev, kulture in vsega drugega. Dalje, to vprašanje naše zunanje politike morajo znati komunisti pravilno pojasniti. Vero, da velikanska večina naših komunistov odobrava in se strinja z nami, ker zaupajo sedanjim vodilnim ljudem, krmarjem naše zunanje politike, ker v glavnem v tej naši zunanji politiki zmeraj nekako dobro zadenejo. Ljudje pa se morajo zavedati, poznati morajo bistvo te naše zunnnje politike in vedeti, kum vodi. Včasih se zdi nekoliko absurdno, kako bomo to vskladili z onim itd. Prišli smo do prepričanja, dn bo v sedanjem svetu, če se bo takšna razdelitev nndnljevnla, če bodo bloki ostali tako daleč narazen, če ne bodo našli skupnega gledišča, spopad nekega dne neogiben. Mi pa mislimo, da je treba storiti vse, kar moremo, da to omilimo, da s svojim delom za mir oslabimo težnje tistih, ki so za agresijo, za agresivno ureditev mednnrodnih vprašanj. Na to sem hotel opozoriti naše tovariše. Potrebno je, da budno spremljajo, kaj se dogaja po svetu. Naš tisk nam dela včasih ovire, toda to dela bolj iz neobveščenosti, nekoliko nas prehiteva, bilo bi dobro, da bi tisk Rrisluhnil tistemu, knr delamo, a srečo naši ljudje ne gledajo na tisk, marveč na tisto, kar delamo. Ne mislim tu na ves tisk. Rad bi spregovoril nekaj besed tudi o naši mladini. Vzpostavili smo, razume se, eno najbolj množičnih organizacij. To je Zveza mladine Jugoslavije. Mnogi mislijo, da je s tem vprašanje mladine urejeno in da bo sama našla svojo pot. Mnogi komunisti namreč mislijo, dn ima mlndinn svoje sposobne ljudi, p# naj delajo, kar znajo. Mislim, dl je to napačno. Nnši mladini morajo komunisti in SZDL posvetit' največjo pozornost. Mi, tovariši, starih ljudi ne moremo stoodstotno preobraziti, da bi postali takšni, kakor mislimo. Stari ljudje so za socializem, pravijo pa, »počnknjino, dn bomo videli, kaj bo«. Tu je nekaj špekulant-stva. in z njimi moramo biti potrpežljivi. Ne smemo pa dovoliti, dn bi nam mladino na vsakem koraku na vsak način zastrupljali razni protisocinlistični elementi. O tem je gotovo tudi tov. Kardelj govoril dopoldne. Zal mi je, da nisem mogel biti navzoč, rad bi pa povedal, dn je treba ZK kar najbolj angažirati za vzgojo našega novega naraščaja. Vsi, ki menijo, da nima nihče pravice vmešavati se v vzgojo mladine in otrok, marveč, da je to samo njihov poklic in da imajo mandat, da delajo, kakor hočejo, se motijo. Družbena skunnost je prva poklicana in najbolj poklicana, dn določi smer vzgoje naše mladine, in tu morajo biti komunisti prvi. (Dolgotrajno ploskanje.) Glejte, tovariši, o drugih stvareh sploh ne bom govoril, ker tudi nisem nameraval. Hotel sem biti kratek, poudariti sem hotel zlasti kmečko vprašanje, in menim. dn je to sila važno. Želim Zvezi komunistov Srbije in vsem vam v nadaljnjem delu obilo uspehov. Konec govora tovariša Tita so delegati sprejeli z dolgotrajnim ploskanjem, potem pa so zapeli pesem »Druže Tito, ini ti se kanemo, da sa tvoga puta ne skrenemo« — in spet je sledilo dolgotrajno ploskanje. Pozdravljen, dragi naš maršal Ivan Božičevič, predsednik Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine Dvojna odgovornost poslancev kot članov najvišjega telesa in kot izvoljenih predstavnikov volivcev e ep ra v je šc prezgodaj na splošno presojati delo Zveznega zbora proizvajalcev, ker se je njegovo delo komaj dobro začelo im ker je bilo še malo sej Zbora im odbo-rov, na katerih so ohravn availi gospodarsko in socialno problematiko, vendar lalvko na podlagi sestave Zbora im na podlagi sej mirno rečemo, da 1k> izpolnil svojo vlogo, kii mi je namenjena kot delu naijviišjega predstavniškega °rgana naše države. 'le sainia sestava Zbora' proizvajalcev tor trdna in neprestana Povezanost poslancev z gospoda r-skiiml organizacijami, ki so jih izvolile, so najboljše poroštvo za 'ispešno in plodno obravnavanje faznih vprašanj. Zaito je za dosedanje delo značilno in razumlji-•v?» da so poslanci z velikim zajemanjem sodelovali! v delu odborov, tako v razpravah kakor tudi s tem, da so načenjali razna vprašanja, zahtevali pojasnila, predlagali to in ono in si prizadevali razna vprašanja kar najbolje urediti. Kako živahno je hitlo delo, vidimo tudi po tern, da so na sejah odborov malone vsi navzoči posegali v razpravo, ko pa so na sej ali Doma obravnavali družbeni plan, je sodelovala V razpravi tretjima poslancev. . K marljivemu delu poslancev je zlasti pripomoglo iskanje no-' ih oblik skupščinskega dela. Mislim, da ni odveč poudariti po-'iien metode dela Odbora za so-eialno politiko im ljudsko zdravje -veznega sveta ter Odbora za 'P ra sanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev. Ta dva odbora sta imela pred seboj važna vprašanja socialnega zavarovanja in zdravstvene službe, pomembna za gospodarstvo in za življenjski standard delovnih ljudi. Prizadevala sta si,, da bi se kar najuspešneje poglobila v celotnost (eh vprašanj in tla bi kar na j neposred neje in natančneje zvedela za mnenje zainteresiranih državljanov iin strokovnjakov v zvezi z osnutki zakonov, ki jih je treba pripraviti za bližnje skupščinske seje. Zato sta iz svojih vrst izvolila komisije, katerih člani so prepotovali več krajev in si prizadevali v neposrednem stiku z zavarovanci čim bolje pripraviti vse potrebno za ureditev vprašanja naše zdravstvene zaščite in socialnega zavarovanja. Vse to neovrgljivo dokazuje, da v našamo v naše skupščinsko življenje nekaj novega, da iščemo in odkrivamo nove metode dela. Vse to pa je ne le izraz napredovanja notranje dejavnosti Skupščine, marveč tudi izraz novega mesta, ki ga dobivajo predstavniški organi v naši državi. Nobenega dvoma ni. da je vse to odvisno od kakovosti in načina nastopanja poslancev, kakor tudi od njihove odgovornosti za njihovo skupščinsko delo. Govori poslancev Zbora proizvajalcev na sejali posameznih odborov in plenarnih sejah Doma so bili v večini primerov konstruktivni in načelni. Pokazalo se je, da zastopniki neposrednih proizvajalcev dobro poznajo problematiko, o kateri so govorili. Mnogi so svoje teze in predloge podprli s skrbno proučeno dokumentacijo, kar je dokaz, da so prihajali na seje dobro pripravljeni. Večina poslancev resda razpravlja o vprašanjih, nanašajočih sc na gospodarsko panogo, v kateri delajo ali ki je na njihovem \olilnem' področju najvažnejša. To je po mojem mnenju razumljivo in upravičeno: razumljivo zato, ker si je poslanec prizadeval govoriti im najti rešitev za tisto, kar najbolje pozna, upravičeno pa zato, ker sc čutijo poslanci dolžne im odgovorne svojini volivcem. Pri tem moremo poudariti. da so imeli poslanci pred očmi predvsem koristi skupnosti, da v glavnem niso vztrajali na ureditvi posameznih zadev v škodo skupnosti, da so z razumevanjem sprejemali orgumente, ki so kazali na to. da so posamezne predlagane rešitve ali zahtevane spremembe nemogoče, neupravičene ali prezgodnje. Poslanci so res čutili dvojno odgovornost: pred vso državo kot člani najvišjega vodilnega telesa, in pred svojo ožjo skupnostjo kot izvoljeni predstavmiiiki volivcev. Ni dvoma, da bodo poslanci Zbora proizvajalcev v svojem nadaljnjem delu, ko bodo imeli čedalje več in čedalje bogatejše izkušnje v delu in nalogah Zvezne ljudske skupščine v oeloli, ko IkkIo polagoma dobivali čedalje boljši in bolj vsestranski vpogled v splošne jugoslovanske oroble-me in ko bo vsem omogočeno, da bodo posameznosti spoznali z gle dišča vse skupnosti, še bolj imeli pred očmi koristi celote. Tako nodo skozi to prizmo spoznavati in obravnavali specifične probleme posameznih gospodarskih organizacij, posameznih gospodarskih panog in krajevnih skupnosti. Vse to je seveda zamotan proces, odvisen tako od dela v Skupščini, kakor tudi od nadaljnjega obstoja in poglabljanja stikov med poslanci in volivci. Josip Cozi, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Hrvatske Dozoreli so pogoji, da tudi z zakonom zaščitimo pravice delavskega samoupravljanja Sveti proizvajalcev odgovarjajo ne samo za položa j v gospodarstvu in za nadzorstvo nad njegovim razvojem, ne samo za boj zoper razne negativne ležnje, ki škodijo koristim skupnosti, temveč tudi za to, da zagotove vodilno vlogo delavskega razreda v naši družbi. To svojo nalogo morajo v novih pogojih gospodarskega in družbenega razvoja sveli proizvajalcev izpolnjevati samo. če posvete posebno pozornost delu delavskih organov v upravljanju v podjetjih. Republiški sveti proizvajalcev in Zvezni svet proizva jalcev si morajo lorej tudi prizadevali, da bi pravice delovnih kolektivov šc razširili in poglobili. I.aliko bi, zato pn so dozoreli že vsi pogoji (spričo izredno bogatih izkušenj delavskih svetov), začeli obravnavati sedanji zakon in druge predpise, ki urejajo delavsko samoupravljanje. Praksa jc že prc- to, da bi bilo treba omogočiti, da bi sedanje odnose v mnogih naprednih kolektivih utrdili, in odstranili vse listo, kar zavira takšen napredek tudi v drugih kolektivih. Razen lega je treba utrditi delavsko sa- Komaj pol letn je minilo, odkar so bila prvič v naši državi izvoljena predstavniška telesa neposrednih proizvajalcev v vrhovnih organih državne oblasti — sve.ti proizvajalcev v republiških ljudskih skupščinah ter v Zvezni skupščini. Vendar je to kratko razdobje bilo polno bogatih izkušenj v zvezi z njihovim delovanjem na gospodarskem, političnem, socialnem in kulturnem torišču. Ob današnjem prazniku delovnega ljudstva je »Borba« prosila predsednika Sveta proizvajalcev Zvezne skupščine Ivana Božičevi ča ter predsednike republiških svetov proizvajalcev inž. Vladimira Vujoviča, Josipa Cazija. Mavricija Borca, Nikolo K o 11 e j a. Boška Temelkovskega in Spasoja Šarca, naj povedo nekatere važnejše probleme, s katerimi so se Sveti proizvajalcev doslej ukvarjali. Boško Temelkovski, predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Makedonije Ne samo gospodarski sistem, tudi zavestna dejavnost kolektivov mora spodbujati zboljšanje storilnosti dela rasla sedanje predpise in znatno napredovala v socialistični in demokratični smeri. Razen tega tudi organizacijski sestav delavskih svetov spričo čedalje večje udeležbe delovnih kolektivov v tipravljanju moupravljanje v raznih komunalnih ustanovah. Te dni je Odbor za gospodarske organizacije Zveznega sveta proizvajalcev razpravljal n. pr. o udeležbi delovnih kolektivov komunalnih ustanov v upravljanju in v zvezi s lem sprejel priporočilo stalni konferenci mest in Zveznemu izvršnemu svetu. Pri reševanju konkretnih nalog bi lahko Zvezni in republiški sveti, preden začno razpravljati o> posameznih važnih vprašanjih, sklicali posvetovanja s predstavniki delavskih svetov posameznih panog, s predstavniki mestnih in okrajnih svetov proizvajalcev, morda pa ne bi bila odveč tudi posvetovanja med predstavniki republiških svetov proizvajalcev, da bi med seboj izmenjali izkušnje in podobno. Za zdaj se delo Zveznega in re- Z izvolitvijo svetov proizvajalcev ljudskih odborov, republiških in Zvezne skupščine je dobilo delavsko upravljanje v podjetjih močno spodbudo, zlasti glede bolj vsestranskega in celovitega reševanja tekočih gospodarskih problemov. Zato delavsko upravljanje čedalje bolj zajema odločilne probleme naše gospodarske politike in prakse. Čedalje več delovfijh kolektivov uspešno rešuje probleme s področja razširjene reprodukcije, storilnosti dela, izboljšanja proizvodnje itd. Toda vsaj na kratko se je treba pomuditi pri enem izmed mnogih problemov delavskega upravljanja — pri vprašanju storilnosti dela. Dosedanja praksa kaže, da delovni kolektivi temu vprašanju niso posvetili dovolj pozornosti. Velik del delavskih svetov in upravnih odborov ne presoja svojih gospodarskih uspehov po tem, koliko je narasla storilnost dela. V podjetjih na področju Makedonije nimamo predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Srbije Vladimir Vujovič, Odgovornost do skupnosti je v racionalni porabi njene pomoči kmetijstvu /" cirilična raven kmetijstva strije, kar bo kmete nedvomno l/ je pni nus povprečno izipodbujalo, da bodo z večjum ml zelo nizka. Tako n. pr. j veseljem in uspehom delali. imamo na 100 ha orne Po takšnih ukrepih za pospe-Odgovornost nasproti skupnosti j sevanje kmetijstva mislim1, da je zemlje samo en traktor ali na glavno, da se kmet zave ^ tudi dobrih 100 njiv samo en žetveni svoje odgovornosti do družbene stroj. Zaradi tako nizke ravni na- skupnosti im da pomoč preudarno sega kmetijstva' trajajo priprave in dobro porabi. Pa ne samo to. zemlje na setev im žetev razme- Kmet bi moral spremeniti tudi roma dolgo. In zaradi tega seveda svoje dosedanje metode v gospo-trpi proizvodnja velikansko ško- darjenju im se z večjo vrnemo lo-"o. Pa tudii če hočemo ohraniti tiiti kaj najiraizmovTstnejše prolz-sedanjo tehnično raven našega vodnje. Tako bi sc povečala nje-kmeti;®tva, moramo povečati pri- gova storilnost. Zdaj dela kmet delek krmnih rastlin za prehrano povprečno 120 dimi na leto. Večja živine. Tudi umetnih gnojil po- zaposlenost z raznimi deli, bodi rabimo pri nas zelo malo. Na v obrtnih delavnicah ali drugih hektar jih porabimo 20 do 200-krat manjših obratih na vasi bi kmeta manj, kakor v drugih bolj razvi- bolj približala k načinu dela im -tih deželah. dustrijskega delavca. Po mojem Vsi ti pogoji vplivajo na maj- mnenju bi lo ugodno vplivalo hen im nezanesljiv donos nekate- tudi na delovno storilnost v in* i'ih poljskih pridelkov. Zalo se je ; dustrij.i, ker bi se tak kmet, ko razvila'V Ljudski skupščini te- preide iz kmetijstva v industrijo, r._..... meljiiito dokumentirana razprav kar sc dogaja zdaj zelo pogosto, gospodarskih uspehov. Takšna poj-0 vprašanjih in perspektivi naše- mnogo hitreje in laže prilagodil movanja najbolj zavirajo perspek-Ka kmetijstva. V letošnjem druž- tehniki dela v industriji. ’ . " ’ ' benem planu so v nasprotju s I Glavni pogoj za povečanje prejšnjimi loti določena znatna storilnosti v kmetijstvu je prav-sredstva, ki jih bomo porabili za zaprav svobodno združevanje pospeševanje kmetijstva. 7. zad- proizvajalcev, saj je jasno, da bo njim natečajem Narodne banke zadruga bolj racionalno uvelja-so dobili posamezni kmetje na vila agrotehnične ukirepe, kakor razpolago 2,300.000 din kredita, je mogel to storiti posamezen ki ga bodo uporabljal; prek za- kmet na majhnem posestvu. Ra-družnih organizacij. Razen tega zen tega pride na večjem pobom o odslej investirali velika sestvu do iizraza tudi možnost sredstva za zgraditev tovarn raznovrstnejše proizvodnje. •umetnih enoji! in živilske imdu-1 D. M. nobenih elementov in pokazateljev, ki bi nam omogočili, da bi to dognali. S tem lahko deloma pojasnimo tudi dejstvo, da noben organ delavskega upravljanja lani tega vpraianja ni postavil na dnevni red. Čeprav je dosti pozitivnih primerov, da so iz doseženih presežkov dali sredstva z* rešitev perečih vprašanj podjetja, za izboljšanje proizvodnje in podobno, je še vedno množičen pojav, da po vsej sili razdele presežke. To izvira od tod, ker običajno ne vedo, kako so do njih prišli. V večini primerov to samo slepi naše delovne ljudi glede tega, kakšne gospodarske uspehe so njihova podjetja dejansko dosegla. Ce so presežki sad raznih sprememb na trgu in podobnih či-niteljev, delovni ljudje ne uvidijo, da niso nastali zato, ker so bolje delali. Zato jih prizadene, ko »poznajo, da uspeh ni bil posledica večje storilnosti dela, in da je prav zato kratkotrajen. Ker vzbuja nekakšno samozadovoljstvo, slabi takšna praksa prizadevanje kolektivov, da bi v gospodarskem oziru stalno napredovali, zlasti še, da bi dvignili storilnost dela. Nekateri skušajo lo prakso opravičiti s tem, da je treba »spodbujati« delavce. Ni težko spoznati, kako nepravilna je ta »teorija« v takšnih primerih. Delavce je treba spodbujati, toda k večji proizvodnji, k naraščanju storilnosti dela. Razumeti morajo, da je to edino pravilna pot, ki lahko privede do trajnega povečanja zaslužka in življenske ravni. Upoštevajoč novi gospodarski sistem, se zavedamo, da objektivno učinkuje na gospodarsko dejavnost kalektivov tako, da le ti izboljšujejo storilnost dela. Toda napačno in škodljivo je mnenje, da la sistem zadostuje samemu sebi, da lahko samogibi zagotovi naraščanje storilnosti dela. Da bi dosegli uspehe v tej smeri, jc potrebna zavestna dejavnost, zavesten boj naših kolektivov in organov delavskega upravljanja. Predvsem se moramo boriti zoper razna primitivna pojmovanja gospodarskega razvoja podjetij, kakor tudi proti nerazu- '•anju dejstva, da jc prav storilnost dela edino pravilno merilo pozornosti organov delavskega upravljanja. Za to pa morajo kar najbolj skrbeti tudi sveti proizvajalcev. zahteva, da bi se tudi v spremenjenih zakonitih določbah zrcalila po-1 publiških svetov proizvajalcev razvi-ložaj in sedanje razmere v naših ja v glavnem prek njihovih stalnih naprednih podjetjih. Seveda lu niso odborov. Zato bi ti morali sprožiti potrebne bistvene spremembe, saj pobudo Blede rešitve mnogih vpra-okviri zakonov zagotavljajo gibanje šanj, s čimer bi utrdili delavsko in krepitev socialističnih elementov upravljanje v gospodarstvu in vlogo in odnosov v proizvodnji. Gre za upravnih organov. Mavrici) BOfC/ predsednik Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Slovenije Še bolj je treba upoštevati pobude in ustvarjalno kritiko od spodaj bor proizvajalcev kot gospodarski organ se je močno uveljavil in pri tem opravili pomembno delo, alasiti v sestavljanju republiškega družbenega plana in p roraču na in pri odločanju m livni gospodarski razvoj podjetij in stalno naraščanje storilnosti dela. Zato je treba vse sile kolektiva preusmeriti na rešitev tega vprašanja. Stalno in sistematično izboljševanje, samezne probleme, modernizacija proizvajalnih sredstev, izpopolnjevanje proizvodnega procesa, dvig tehnične kulture naših delovnih ljudi, zagotovitev visokokvalificiranega in drugega strokovnega kadra — to so problemi, o njih. Značilno je, da so poslanci Zbora proizvajalcev bolj aktivno sodelovali v razpravi o družbenem planu im proračunu kakor elani Republiškega sveta, s čimer so pripomogli, da je skupščinsko delo še bolj oživelo im aa se jc vloga delavskega razreda v življenju Skupščine okrepila. Da se je Zbor proizvajalcev kot gospodarski republiški organ močno uveljavil, dokazuje tudi to, da se gospodarske organizacije in združenja, pa tudi posamezniki, obračajo nanj z mnogimi vprašanji im opozarjanjem na po-i, kar dokazuje, da vsi računajo s tem, da bo proizvajalci. Treba bo še bolj upoštevati pobude im ustvarjalno kritiko od spodaj, zlasti kadar je treba sprejeti družbeni plan, proračun iitd. Takšne predloge pa je težko upoštevati sredi poslovnega leta, ker bi to razdiralno vplivalo na že sprejeti plan, proračun itd. To pa spet ne pomeni, da zato ni širokih možnosti tudi med poslovnim letom, kakor n. pr. zdaj ob razpravi o osnutku zakona o socialnem zavarovanju im drugih zadevah. Imamo še vrsto drugih možnosti za uspešno delo Zbora proizvajalcev, ki jih še nismo začeli uporabljati, n. pr. odbora Zbora proizvajalcev lahko priporočata ljudskim odborom im ostalim gospodarskim organizacijam mnoge koristne ukrepe. Takšni ukrepi dobivajo v naši družbi veljavo nekakšnih moralnih zakonov. Nikola KotlC, predsednik zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LR Bosne in Hercegovine Sodobna industrija zahteva vsestransko razvitega človeka , ki morajo 'bili vsekakor v središču Zbor proizvajalcev pomagal pri obravnavanju teh vprašanj. To pa so bili šele začetki. Zbor proizvajalcev si bo moral prizadevati, da bo §e bolj povečal ugled, ki ga že zdaj uživa med Z napori vse skupnosti je v Bosni in Hercegovini močno napredovala bazična industrija. Toda hkrati z industrializacijo so nastali problemi, ki jih bo moč rešiti šele v prihodnosti. Z vasi je prišlo mnogo delavcev, ki nimajo tradicij industrijskih delavcev in ki si morajo šele pridobiti delovne navade ter spremeniti način življenja. V zvezi s lem sta nastala dva velika problema : Predvsem je treba vskladili razvoj industrije s komunalnimi, prosvetnimi, zdravstvenimi in drugimi potrebami tisočev v industriji zaposlenih ljudi. Industrija bo te delavce hitro prevzgojila, saj to omogoča njen način dela. S tem pa seveda ni izključeno tudi delovanje zavestnih činiteljev in skrb vseh družbenih organov ter političnih orgm.zaci j. Ne gre samo za industrijsko vzgojo, kajti moderna industrija zahteva vsestransko razvitega človeka, marveč mora imeli takšna vzgoja tudi gmotno osnovo. Vse to pa -ahleva od nas, da rešimo celo vrsto drugih vprašanj. Dosti imamo objektov, ki so bili zgrajeni tam, kjer so bila do včeraj polja, delavci pa, ki se lu zaposle, hočejo nova in lenša stanovanja, teže za tem, da bi zadovoljili svoje kulturne potrebe, zahtevajo rešitev raznih komunalnih vprašanj, preskrbe z živili itd. Takšne potrebe so razumljive in v prihodnjem razdobju se bomo morali prccej potruditi, da bi jih rešili. Drugi problem ki je zelo važen in ki je pogojen s hitro industriali-i zacijo, se nanaša »a nestrokoven kader. Pri tem ne mislimo samo na visoko kvalificirane inženirje in tehnike, ' ~r le-ti prihajajo iz šol, če-p-iv bi tudi v tem oziru lahko marsikaj pripomnili na račun sisl.ma-ličnega šolanja in povezanosti teorije s prakso, česar niso povsod najbolje uredili. Toda šj večji problem je pomanjkanje osnovnega kadra — prvih delavcev, voditeljev v neposrednem proizvodnem procesu, mojstrov in drugega kvalificiranega kadra. Kar zadeva vzgojo tega kadra, nimamo prikladnega načina niti v v podjetjih samih. Reči je treba, da delavski sveti, sindikati in ljudski odbori ne skrbe dovolj, da bi la problem bolj načrtno in siste-atično rešili. Tako imamo, denimo. v gradbinslvu podjetja, ki imajo v glavnem dovolj inženerjev, nimajo pa ostalih mojstrov, ki bi temeljito poznali dnevno operativo in ki b; znali voditi delo, v tovarnah pa ni n.amo še delavcev, ki bi poznali meha-izem strojev, ki bi stroje varoval) in bili sposobni doseči najvišjo storilnost dela. Glede šolanja lega kadra še vedno nimamo temeljitega sistema. To je vprašanje, s katerim sc bomo morali mi v Republiškem svetu vsekakor veliko bolj ukvarjati kot doslej. SKUPŠČINSKA ANKETA O VPRAŠANJIH ZDRAVSTVENE ZAŠČITE Uofiuci in skupščina so pripravili zakon V središču pozornosti naše javnosti je bila zadnje čase razprava o vprašanjih zdravstvene zaščite. To razpravo je sprožila Zvezna ljudska skupščina. Da bi spoznali problematiko in mnenje zavarovancev, so organizirali skupščinske anketne komisije. Zakon o zdravstveni zaščiti je prvi v vrsti zakonov, ki se nam obetajo in s katerimi bo reorganiziran ves sistem našega socialnega zavarovanja, sistem, ki je očitno zastarel in ki ni v skladu z našim družbenim, političnim in gospodarskim razvojem. SREDSTVA, KI JIH DAJE kakšne uspehe žanjemo glede na SKUPNOST ZA ZDRAVSTVENO vložena sredstva. Praksa, in ana-ZAŠCITO | lize kažejo, da so uspehi majhni, Po zmagi .socialistične revolu- da nikakor niso v skladu z gmot-cije je dosegla naša država med nimi izdatki, ki jih daje skup-drugim velike uspehe tudi na n°st za te namene. Poglejmo sa področju zdravstvene zaščite državljanov. Socialistična skupnost je dajala za socialno zavarovanje in zdravstveno zaščito vse, kar je mogla dati od razpoložljivih gmotnih sredstev. Tako smo po mo značilen primer bolehanja in izgube delovnih dni. Povprečno število zavarovancev, ki so bolehali, je znašalo za vse ozemlje FLRJ od leta 1951 do 1953 4,6 %. Lani je uživalo obsegu sredstev za socialno in | gmotno preskrbo 2,121.623 zavaro-zdravstveno zaščito med najna- i vancev, ki so ostali zaradi bolez-prednejšimi deželami na svetu. | ni doma 23,668.258 delovnih dhi. Zdravstvena zaščita je zajela v' To pomeni, da vsak dan ni pri-1952. letu 6,644.976, v 1953. letu' šlo na delo 93.337 zavarovancev, 7,147.872, za letošnje leto pa Je ali da je bil vsak zavarovanec predvidenih 7,247.618 držav- bolan 2,1 dni. Za kritje stroškov ljanov. bolniške panoge na račun gmotne Izdatki bolniške panoge za- preskrbe obolelih je določenih varovanja so znašali predlanskim na leto 6.300,000.000 din, razen 22.073,162.000 din. Za letos je pred- 2.700,000.000 din, kolikor bodo cem teh podjetij splačalo, da so zaradi bolezni ostali dolgo doma. Dobivali so večjo gmotno podporo, kakor je znašala vrednost zaslužka njihovih tovarišev v proizvodnji. SKUPŠČINSKA ANKETA Očitno je, da je treba dosedanje predpise o zdravstveni za- alno zavarovanje. V tem oziru smo med pripravami na novi zakon odkrili nekatere rešitve, ki to omogočajo. Naštejmo jih nekaj. in tehnične zaščite dela. Zato je v novem zakonu med drugim predviden razen rednega prispevka za socialno zaščito, ki ga za prvi mesec bolehanja hrana-rina znašala 80 %> povprečnega izplačanega trimesečnega zaslužka, ščiti spremeniti. Zato je tudi ITa ukrep naj bi pripomogel, da Zvezna ljudska skupščina prek bf zavarovanca izpodbudili k čim Namesto dosedanjega plače- plačuje podjetje, še poseben do-vanja hranarine v stoodstotnem j datni prispevek, če so izdatki za znesku tarifne postavke naj bi: zdravstveno zaščito neupravičeno M <2 10 2 - ''7' , ^-1 '—, —j — -T 1953 r mag 15,758 | , , "j i f-K j i ' ■ -S j «939 / silili **<&?/<> iiii , 2,1 % G Jugoslavija Turčija ZDA Anglija Francija videnih 24.669,000.000 din. K te- posamezna podjetja izplačala na mu je treba prišteti še tri mili- račun gmotne preskrbe za prvih jarde, ki smo jih lani investirali sedem dni bolehanja, v zgraditev objektov za zdrav-1 To pa še ni vse. Po pribllž- stveno službo. Odstotek zdrav- nih cenitvah iz leta 1952 izgubi stveno zaščitenih je znašal glede naše gospodarstvo zaradi zmanj-na vse prebivalstvo 1939. leta Sanja delovne storilnosti, ki na-1,2, leta 1951 pa 45,8%. Narodni1 stane kot posledica bolehanja, ka-dohodek na prebivalca, Izražen v dolarjih, je znašal v Jugoslaviji 1939. leta 68,88, lani pa 173, v Franciji je znašal 482, v Veliki iji kih 33 milijard letno. Približno bjko je tudi z vrste drugih vprašanj s področja zdravstvene za- ko deialL Novi sistem naj tudi Odbora za socialno politiko in ljudsko zdravje Zveznega sveta ter Odbora za vprašanja dela in socialnega zavarovanja Zbora proizvajalcev, sprožila pobudo za nov zakon s tega področja. Ker so ti problemi zelo važni, ker je na njihovi ureditvi zainteresiranih nad 7 milijonov državljanov in ob upoštevanju značaja Ljudske skupščine, so se na pristojnem mestu odločili za nov način priprav na zakon o zdravstveni zaščiti. Organizirane so bile skupščinske anketne komisije, ki so prepotovale vse naše republike. Člani komisij so se posvetovali z zavarovanci ter poslušali njihove predloge in pobude. Anketne komisije so imele sestanke, na katerih so se posvetovale z delavci 'n podjetji, z delavskimi sveti in tpravnimi odbori, z voditelji pod-ietij, s predstavniki sindikatov, c organi ljudske oblasti, z zdravniškimi društvi, z zdravstvenimi delavci in predstavniki zavodov za socialno zavarovanje, s predstavniki obrtnih zbornic, zdravstvenih domov, z ljudskimi poslanci, ki delajo na terenu, itd. Na podlagi ankete in celotne razprave v javnosti, kakor tudi razprave v skupščinskih odborih, so se oblikovali nekateri določeni nazorj glede ukrepov za ureditev vnašanja zdravstvene •zaščite. O tem, kako načelno urediti ta vprašanja, ni bilo deljenih mnenj. V tem so se vsi strinjali. Kaj bi bilo treba storiti v zvezi z reorganizacijo sedanjega sistema zdravstvene zaščite? Predvsem bo treba vzpostaviti takšen sistem zdravstvene zaščite, ki bo čim učinkoviteje vplival na ohranitev zdravja naših ljudi, da bo zdravljenje zavarovancev čim uspešnejše in hitrejše, da bodo naši delovni ljudje čim dlje pri močeh, da bodo lah-. hitrejšemu in popolnejšemu ozdravljenju, da bi se lahko vrnil na delo. Skupščinske ankete in razprave so p>okazale, da se ogromna večina zavarovancev s tem ukrepom strinja. Za primerjavo naj omenimo nekaj primerov, kako je to urejeno v nekaterih tujih deželah. V Avstriji znaša hranarina v prvih 29 dneh bolezni 50 % zadnjega zaslužka. Na Danskem 80 %, in sicer za 26 tednov v 12 zaporednih mesecih. V Braziliji znaša 66 do 70 odstotkov, v Belgiji do 60 %, na1-več za 150 dni, v Italiji 50%. največ za 150 do 180 dni, v Turčiji 50 %, v LUxemburgu 50 odstotkov itd. Za učinkovitejše in hitrejše ozdravljenje zavarovancev pa je treba prav tako zainteresirati tudi podjetja. Dosedanja praksa je pokazala več primerov malomarnosti v organiziranju higienske Sporočilo o delovnem času ob prazniku 1. maja Zvezni izvršni svet se je sporazumel, da ob narodnem prazniku — 1. maja uradi, ustanove in gospodarske organizacije v ponedeljek, 3. maja, ne bodo delale. Izvzete-sb samo tiste usta- ščite. Glavni vzrok nezadostne učinkovitosti zdravstvene zaščite pa je v pomanjkljivostih našega si- omogočl, da bomo sredstva, ki jih daje skupnost, kar najbolj pametno uporaibljaU tako v .korist posameznikov, kakor tudi v ko- Britanijl 773, v Turčiji 125, v ZDA pa 1453. Socialna zaščita iz narodnega dohodka, izražena v odstotkih, znaša: Jugoslavija 1939. leta 4,7, lani 12,5%, Francija 13,7, Velika Britanija 11,3, Turčija 2,1 __________ in ZDA 4,8 %. Glede na plačni stvene ustanove ne k varčevanju ozdraveli in se vrnili na delo. stema socialnega zavarovanja, rist skupnosti. Skupnost daje Dosedanji sistem je nelzpodbu- sredstva in skrbi, da bi bili ljudje den ln sili zavarovance in zdrav- zdravi in da bi, če zbole, čimprej sklad znaša socialno zavarova- j in racionalnemu trošenju srednje v odstotkih: Jugoslavija 1939. stev, marveč nasprotno, k nespa-letn 18, lani 45,3%, Francija 13,3, metnemu črpanju skladov zdrav-Velika Britanija 8, Turčija in; stven zaščite, k zapravljanju ZDA 2,6%. ... IN DOSEŽENI USPEHI Sredstva, ki jih daje socialistična skupnost za zdravstveno zaščito državljanov, so očitno sredstev, ki jih daje družba. Po dosedanjih predpisih smo gmotno preskrbo med bolehanjem izplačevali v stoodstotnem znesku tarifne postavke. Ker je precej podjetij, pri katerih so tarifne postavke višje od doseženega za- velika. Nastane pa vprašanje, služka, se je mnogim zavarovan- Naslednja številka »Ljudske pravice-Borbe« bo izšla v torek 4. maja Toda tudi posameznik naj bo zainteresiran na tem, da bo zaščita njegovega • zdravja čim učinkovitejša, da bo čimprej ozdravel. Da bi to dosegli, je treba razen sredstev, ki jih bo skupnost vložila v zboljšanje gmotne pod- tiove in gofcporlarske organizacije, ki mora jo ta dan delati zaradi posebnosti svojega dela ali iz kakih drugih upravičenih razlogov. Organi upruvljanja drugih gospodarskih organizacij bodo odločili, ali bodo ta dan delali, oziroma ali bodo ta dan nadoknadili z eno izmed prihodnjih nedelj. visoki, višji od povprečno pred videnih izdatkov v tisti panogi proizvodnje. Za tiste kolektive pa, ki imajo zaradi dobre organizacije zdravstvene zaščite manjše izdatke od povprečnih, so predvidene premije. Zelo pomemben čiriitel j za zboljšanje učinkovitosti zdravstvene zaščite je vsekakor tudi nova organizacija zdravstvene službe. Sedanje stanje ni nič kaj zadovoljivo, zdravstvena pomoč je često še dokaj pomanjkljiva. To je med drugim posledica nepotrebne preobremenjenosti te službe. V Kragujevcu na primer pravijo zdravniki, da je bilo 60 odstotkov zdravniških pregledov v tem mestu nepotrebnih. Značilen je primer nekega upokojenca iz Kragujevca, ki se je v enem dnevu obrnil na šest zdravnikov. Med anketo in razpravo je bila malone v vseh krajih naše države izražena želja, naj bi za zboljšanje organizacije zdravstvene službe organizirali ambulante po podjetjih, naj bi vpeljali zdravstvene knjižice in kartoteke in rajonizirali zdravnike, ki bi zdravili določeno skupino zavarovancev itd. To je nekaj primerov obravnavanja posameznih vprašanj s področja zdravstvene zaščite, kakor jih predvideva zakon. Razen teh ukrepov je bilo v razpravi sproženih še več drugih predlogov in pobud za zboljšanje zdrav- ___________ ________ __________ stvene zaščite zavarovancev. Med vršnega sveta in strokovnjakov, njakov v Zveznem izvršnem svetu kažejo, da bo celotni prihranek, ki ga bomo dosegli z uveljavljenjem novih predpisov, kakor so zasnovani v osnutku zakona o zdravstveni zaščiti, znašal kakih 509 milijonov. Glede na kakih 25 milijard din, predvidenih za zdravstveno zaščito, je to res neznatna vsota. SADOVI ANKETE Delovni ljudje, zavarovanci, so, kakor je pokazala anketa, v celoti razumeli potrebo po spremembi dosedanjega sistema zdravstvene zaščite. Sadovi ankete in razprave v odborih kažejo, da so volivci malone v celoti sprejeli teze Zveznega izvršnega sveta o zdravstveni zaščiti. Sprožili so tudi več predlogov in pobud, katerih namen je, da bi sredstva skupnosti kar najbolj racionalno uporabljali. Zavarovanci so za učinkovito in hitro zaščito zdravja ljudi, za družbeno kontrolo nad sredstvi, ki jih trošimo, pa tudi za gmotno iz-podbujanje vseh činiteljev, zainteresiranih na hitrem ozdravljenju zavarovancev. Na podlagi mnenj in predlogov volivcev, razprav in gledišč v skupščinskih odborih, na podlagi tez Zveznega izvršnega sveta, so pristojni organi sestavili osnutek zakona o zdravstveni zaščiti Komisija strokovnjakov, ki sta jo izvolila skupščinska odbora, je te dni na podlagi njunih »ledišč formulirala določbe osnutka. Tako bodo te dni prvikrat v naši skupščinski praksi v odborih, potem pa v domovih obravnavali zakonski osnutek, sestavljen s skupni napori volivcev, skupščinskih odborov, Zveznega iz- anketo in razpravo je bila posvečena posebna pozornost vprašanjem preventivne zaščite znvar rovancev. Zdravniški pregledi delavcev, proden pridejo na delo. naj bi bili obvezni, enako tudi patronažna služba, za katero bi skrbeli strokovnjaki za pomoč doma ležečim bolnikom. Tošo Popovski Govor tovariša Edvarda Kardelja na ITT. kongresu Zveze komunistov Srbije bomo objavili v naslednji Cilj teh ukrepov ni v tem, da številki, t. j. v torek 4. maja. bi imeli pred očmi samo varčevanje s sredstvi. Računi strokov- |||||||||||||| in mili - ai zaci a li Iz rnzgovorn tovariša Sergeja Kraighcrj n s političnimi in gospodarskimi delavci trboveljskega okraja Trbovlje, 29. aprila tovariš Kraigher najprej obrav-Včcraj se je mudil v Hrast- naval nekatera vprašanja iz naše niku direktor Zveznega zavoda za družbene ekonomike, ki so p<>-plainiranje tov. Sergej Kraigher, sebijo izrazita v sedanjem ob-Obiskal ie steklarno in kemično dobju. Razen tega je nato tudi tovarno, kjer je z vodilnimi člani pojasnjeval nekatera vprašanja, samoupravljanja razpravljal o go- ki »o mu jiih trboveljski delovni spodarskrh vprašanjih obeh pod- , kolektivi pismeno poslali v Boo-lage zdravstvene službe, vzposta- ' j*dj. [grad, ter odgovarjal na vpraša- viti tudi nov sistem zdravstvene 1 Danes dopoldtne je imel tov. nia’ 80 i'*1 postavljali posa-zaščite, ki bo to omogočil. Najti, Kraigher v dvorani rudniške re- , mozaiki. moramo takšne instrumente, s | stavrae.ije v Trbovljah razgovor Najdelj časa se je tovariš katerimi^ bomo ne le družbeno, j s političnimi in gospodarskimi de-j Kruigher zadržal ob vprašanjih marveč tudi gmotno izpodbujali Lavci-trboveljskega okraja. V raz- kreditne politike formiranju m f ieto Ir 1 Prt »v o rrot./vm. Iri.. 1*1 J • 1 • I • 1 . ’ . tiste, ki so zainteresirani ozdravljenju zavarovancev sam zavarovanec, delovni tlv, komunalna skupnost, stvena služba ln zavod RVI MAJ štajerskih viničarjev Sterni, posestniki i; drugih krojev so bilo zemljišča vseh in inozemski Nemci. Cisto vinograd- in oseh -kapitalističnih vet,, ..... ... nitka površino je bilo razdeljeno kop. Zakon o agrarni reformi je bil \ zadrugah, o pocenitvi premogi Nemcev I ele posestni proizvodnjo in čim hi tre po oddajo blaga v potrošnjo. Ob prehajanju v nov gospodarski sistem je najvažnejša letošnja naloga — če hočemo namreč med drugim uresničiti svoje investicijske načrte — da s stabilizacijo cen čimbolj uredimo razmere na tržišču To je osnovna naloga vseh. ki delajo v gospodarstvu, v podjetjih in v komuni. Pddrobno je tovariš Kraigher med drugim obravnaval tudi vlogo okraja oziroma komune v letošnjem družbenem planu. Vloga ih l<šjo Ijenjsko raven. V nadaljnjem razgovoru je tovariš Kraigher pojasnjeval vprašanja o politiki plač in dopolnilnih plačah, o devizni politiki, o samoupravljanju podjetij, o obrtnih proizvodnih i takole: 33 mcSčanov je imelo 67% prvi udarec fevdalno — kapitalistiS vinogradov, domačini 16%, kmečki nemu izkoriščanju. Osvobodil je posestniki Dravskega polja pa , 15%. Podobne, razmere so bile tudi . v mnogih drugih katastrskih obči-nah. Kapitalizmu so bilu na stežaj 1 odprta vrata na vas, oblast pa je vse to gledala z zaprtimi očmi če pr.nv je bil o med novimi lastniki —etos prvikrat praznujejo in da bodo postali svobodni posest-f j J 1. maj vsi Štajerski vini- niki. Toda bridko so se razočarali. čarji. Ne več kot viničarji Agrarna reforma se vinogradov »o. • — praznujejo ga kot svo- i sploh ni dotaknila, čeprav so dajali bodni ljudje v kolektivih naSih gospodi najlepSe dobičke in čeprav zadrug in državnih posestev, kot so se v njih ohranile najbolj primi-enaki med enakimi. Ime viničar.zve- j livne oblike izkoriščanja tuje deni le Se kot odmev preteklosti, ki lovne sile. Celo deputatna zemlja, veliko množico vinil ar jev in »ofroo< in ustvaril podlago za prva sociu čistilna gospodarstva. Toda izkoriščanja Se ni bilo ko nec. Več tisoč viničarskih družini je Sc vedno garalo za gospodarje .— zn bogate kmete, ki jih zakon o' agrarni reformi ni prizadel in kit se nikakor niso hoteli posloviti od se ne bo nikdar več vrnila. Parazitizem fevdalnega družbe nega reda se je v vinorodnih predelih Štajerske zakoreninil bolj kakor kjerkoli drugje na področju Jugoslavije. NajlepSo zemljo v Halozah in Slovenskih goricah so vse do leta 1945 posedovali nemSki plemiči in samostani, obdelovali pa so jo njihovi podložniki — Ituberji ho-ferji, iveinzerli. V zemljiških knjigah teh krajev srečujemo imena Scluveinbeck, Mauerburg, Witdhaus, Herberstein, benediktinski samo stan, nemSki viteški red itd. V 20. stol. so se jim pridružila Se imena novih, kapitalističnih zemltiskih go spodov oziroma veleposestnikov, ki so prav tako vlekli dobičke iz vinogradov s fevdalnim načinom izkoriščanja tuje delovne sile. ki so jo obdelovali viničarji, je bila izvzeta iz agrarne reforme. Tako je agrarna reforma v stari Jugoslaviji ostala prazna beseda. V letih po »izvedbi* zakona o agrarni reformi (bolje: po postopni likvidaciji agrarne reforme) se je začela struktura zemljiške posesti v Štajerskih goricah hitro spremi njati; toda ne v korist tistih, ki so zemljo obdelovali, ampak v njihovo Škodo. Krize v kapitalističnem druž benem redu, davki in dolgovi so tirali kmeta v revSčino in posestva so začela romati na boben. Začela se je trgovina z zemljo, ki se je razvijala tako, da je čedalje več zemlje prehajalo iz kmetskih v ne kmetske roke. Kupovali so jo veči del meSčani — razni trgovci in advokati, prejšnji lastniki pa so zn Ko so v stari Jugoslaviji ljudje čeli delati kot viničarji in »ofri*. brez zemlje zvedeli, da pripravlja Tako se je množila armada kmeč-vlada zakon o agrarni reformi, so kega proletariata, hkrati pa je bilo začeli upati, da bodo dobili zemljo1 čedalje več zemlje v rokah ljudi, največ Nemčev oziroma nemško ki je niso sami obdelovali, oziroma, orientiranih kapitalistov ki so jim opravljali najtežja dela PriSla je nova Jugoslavija. Ze fevdalnega načina izkoriščanja Vi za bedno plačilo ljudje brez zemlje, leta 1945 so se izpolnile davne sa- i ničar je bil Se vedno nemanič od nemaniči. Pred vojno je bilo na pr. nje ljudi, katerih rodovi so stoletj i 'pisen od gospodarjeve volje, skoraj v katastrskih občinah Gorca in garali za tuje gospodarje: zakon o bi lahko rekli »glebae adseriptus*. Dežno le okrog 27% zemlje v lasti agrarni reformi je brez odškodnine (lospodar mu je dajal nekaj pri kmetov — domačinov, vso ostalo vzel žemljo tujim parazitom in jo delka, na koncu leta pa sta nare zemljo pa so hasnovali ptujski me- dal njim, podložnikom. "azlaSčeno ^ dila »obračun* kar tako, pore: kakor v »dobrih starih časih*. ,.V -m r- 1 , II.. ... I.ansko leto je prineslo konec zadnjim ostankom »dobrih starih Zakon o zemljiškem mnk-takon o odpravi viničar- podobnih razmerij sta o svo 'ST® /'' I J,"'-" 1. H bodila vse viničarje in »o/re*. Tako -J4^1 *® 1,111 Pokopani zadnji ostanki fev tlT '""''MN T I dal nega itačina izkoriščanja hkrati\ dih in "izčrpanih rudarjev, ki gi « p„ j bila ustvnrjem podlaga za/ X Proizvodu ji na nižja kvalifioir i .. . ' ■' . \ delovna mesta. O tem vprašanju, okrepitev socialističnih gospodar stev. Včerajšnji nemaniči, podložni ki va.Skih magnatov, so postali čla-1 ni kolektivov naSih zadrug in držav nih posestev, kjer dobivajo plačo1 po svojem delu in sodelujejo v\ upravljanju gospodarstev. Tako je letoSnji 1. maj — ne' samo za delavce v naSih tovarnah( in rudnikih, ampak tudi za včerajšnje viničarje in »ofre*, za ves bivSi* iMia Pomladanska kop v Železnih dverih o delovnem času gradbincev, o kreditiranju malih podjetij, o osnovnih sredstvih, ki podjetjem niso potrebna, a morajo zanje plačevati obresti itd. (i) 0 pocenitvi premoga so razpravljali / • , Trbovlje, 29. aprila V Trbovljah je bilo včeraj posvetovanje slovenskih rudarjev. Posveto. vanju je med drugimi prisostvovala tudi predsednica , Zvezne ljudske skupščine tov. Lidija Šentjurc. Nu izredno živahnem posvetovanju so predstuvniki rudarjev razpravljali o mnogih vprašanjih, zlasti o novih pravilnikih podjetja, o tarifni politiki po novem gospodarskem sistemu ter o pooenitvi premoga. Najdaljša in posebno izčrpna je bila razpravu o novi tarifni politiki in novih tarifnih pravilnikih. Soglasno je Lila sprejeta pobuda, da je treba v# dosedanjih pravilnikih popraviti vsaj vse grobe napake ter upoštevati kvalifikucijo. Precej časa so se delegati zadrževali pri vprašanju, kako kar najboLje rešiiti zadevo onemo- redo rana ki naj ga za/časno podjetja rešujejo individualno, 1)0 trebn najti v naši socialni zakonodaji ustrezno rešitev. Družbeni plan določa, da je trebn leto« premog poceniti za 10 do 11 odstotkov. V razgovoru so posamezni predstavniki rudarjev ugotavljali, da bi tono premoga lahko pocenili zn približno 250 dinarjev, če bi ne bilo tolikšne špekulacije z lesom. Predstavniki slovenskih rudnikov so nato razpravljali še o drugih Rtvareh, Mod drugim so soglasno v. . » . . . , /sklenili, naj bo posloj sedež Glavne. hiTiecki proletariat — praznik delat pa odbora sindikata rudarjev Slovc- in zmage nad temnimi silami pre- / uije v Trbovljah Soglasno so tudi teklosti. \ podprli premogovnika Sentjanž- Krmelj, ki je zašel v izredno slab položaj. F. Su&ter&ič RAZPRAVA' 0 INOOKINI VSTOP-SAMO ZA VELESILE ČETRTA SEJA AZIJSKE KONFERENCE V 2 E N E V I Avstralija za kompromisno rešitev Včeraj sta govorila avstralski in sovjetski delegat — Molotov podprl Cu En Laja — Do konca tedna bodo razpravljali o Koreji — Bidault bo najbrž privolil v udeležbo vietminškega predstavnika — Sestali so se predstavniki držav, katerih čete so se pod OZN borile na Koreji Ženeva, 29. aprila. (Tanjug). Pod predsedstvom siamskega zunanjega ministra princa Van Vaitajakona se je danes začela četrta seja azijske konference. Na dnevnem redu je še vedno splošna debata o korejskem vprašanju. Na današnji seji sta govorila avstralski zunanji minister Casey in sovjetski predstavnik Molotov. »Zelo skrbno je treba proučiti predloge, ki jih je na konferenci pred dvema dnevoma sprožil general Naiin II,< jo izjavil avstralski zunanji minister. Tukajšnji krogi sodijo, da je bil govor avstralskega ministra zelo umerjen M.je izražal namene držav Britanske skupnosti narodpv, da bi 1 posredovale pri iskanju kompromisne rešitve med docela nasprotujočima si stališčema južnokorej-skega in severnokorejskega zunanjega ministra«. Casey je pozval ] užno Ko-rejo, naj sprejme zahtevo glede splošnih' volitev v vsej deželi, čeprav je to predlagal severnokorejski predstavnik. Zahteval je je v celoti podprl Cu En Lajevo stališče, kakor tudi njegov predlog, naj bi sklicali novo konferenco, na kateri bi sodelovali izključno predstavniki azijskih dežel. »Sodimo, je dejal Molotov, da morajo azijski narodi prav tako kot evropski ukreniti vse, da bi zagotovili mir V Aziji in s tem mir na svetu.« Večidel svojega govora je Molotov posvetil sovjetskemu stališču o azijskih vprašanjih, opozarjajoč, da so se gibanja za neodvisnost v Aziji »zlasti razmaknila pod vplivom oktobrske revolucije«. Obširno je govoril o naraščanju vpliva azijskih držav pri reševanju azijskih vprašanj. I Četrto sejo azijske konference so zaključili ob 16. uri takoj po govoru sovjetskega zunanjega ministra Molotova. O zaupnih razgovorih sovjetskega ministra Molotova z ameriškim ministrom Dullesom o Ei-senhovverjevem predlogu glede nadzorstva nad atomsko energijo, še niso prišle v javnost nobene podrobnosti. Znano je le to, da je na prvem sestanku Molotov izročil Dullesu uraden odgovor sovjetske vlade na Eisenhovverjev predlog, ni pa znano, ali je Dulles Molotova seznanil z ameriškim stališčem o tem vprašanju. Spredaj delegati Južne Koreje, zadaj pa ZDA z Dullesom \ / tildi, naj hi takoj proučili Natu t in hkrati izrazil nejevoljo, ker na llov predlog o ustanovitvi volilne : konfemoi ni predstavnikov Indi-M>misije, v kateri bi bili pred- je, Burme ter Indonezije. ^fcvnilJ-ii Južne in Sevqrne Koreje.; Ton govora sovjetskega pred-. Zatem se je avstralski zunanji j stavnika je bil Pre^ “ter, zla- P.«*, *»«*■ »«**** '".»A *? 'S 5 tSZJ S&fSS 1 . ‘“‘VI /,Cl » AVI Z.U lunvj jvu kitajskih enot iz Koreje, poudarjajoč, da je zahteva generala Nam *'a o začasnem umiku vseh tujih er>ot iz Koreje v roku šestih mesecev »popolnoma nesprejemljiva«. »Sovjetska delegacija sodi, da Predlogi, ki jih je pred dvema je, da je ameriška politika na sproti Kitajski poglavitna ovira Dopoldne so se sestali predstavniki držav, ki so se borile v korejski vojni na strani OZN. Francoski delegat je poročal o razgovorih med Bidaultom in Molotovom. Francoski in sovjetski zunanji minister sta se zadnjič sestala sinoči, ko je Molotov priredil Bidaultu na čast večerjo. Objavili so, da te razgovore nadaljujeta, ni pa znan niti čas niti kraj novega sestanka. Po uradnih podatkih, ki jih je danes objavilo skupno tajništvo azijske konference v Ženevi, sodeluje pri delu konference 297 delegatov iz devetnajstih držav. V to število so všteti samo vodje delegacij, njihovi namestniki, de- legati in svetovalci, ne pa tudi ostalo pomožno osebje. Največja je ameriška delegacija, ki ima 45 članov. V tukajšnjih diplomatskih krogih sodijo, da bo francoski zunanji minister Bidault privolil v udeležbo vietminškega predstavnika v delu ženevske konference. Ko bodo na njej razpravljali o Indokini, in sicer celo v primeru, če bi se Bao Daj trdno odločil, da se ne bo razgovarial s Ho Si Minhovimi predstavniki. Vietnamski zunanji minister ie prispel danes v Cannes, kjer se bo razgovarjal z Bao Dajem. Pričakovati je, da bo danes prispel tja tudi podpredsednik Bao Da-jeve vlade Tringvin. Ženeva, 29. apr. (AFP). Splošno razpravo o korejskem vprašanju bodo nadaljevali na plenarnih sejah do konca tega tedna.' Delo v komisijah bodo začeli najbrž v začetku prihodnjega tedna. Krogi, ki so blizu predsedstvu ženevske konference, sodijo, da bodo pogajanja za zaprtimi vrati omogočila, da bodo debato o Indokini začeli mnogo prej, kot so sprva mislili. Rešiti je treba edinole še vprašanje udeležbe Ho Si Minhove delegacije, ker so sosedne države Indokine, kaže, umaknile 1 svoje kandidature za udeležbo pri | obravnavanju tega problema, da ' bi olajšale sporazum. INTERPELACIJA 0 ZVEZI ZI Socialisti in degolovci zahtevajo od vlade, naj jih obvešča o ukrepih ministra Bidaulta Pariz, 29. apr. (Tanjug.) Razvoj položaja v zvezi z Indokino tako pri Dien Bien Fuju. kot na konferenci v 2enevi, zlasti pa | prizadevanje francoskega zunanjega ministra Bidaulta, da bi dovolili ZDA in Veliki Britaniji posredovanje v Indokini, je močno vznemirilo francoske parlamentarne kroge. Zato je predsednik zunanjepolitičnega odbora narodne skupščine Daniel Mayer sklenil obiskati v ponedeljek v Ženevi ministra Bidaulta in zahtevati, da bi narodno skupščino obveščali o razvoju ženevske konference. Predsednik socialistične parlamentarne skupine v narodni skupščini Charles Luccy je sporočil, da bo takoj po sestanku narodne skupščine vnovič vložil interpelacijo v zvezi s položajem Poziv iz Colomba Colombo, 29. apr. (AFP). Na današnjem sestanku predsednikov vlad petih azijskih držav v Co-lombu so sklenili poslati poziv, naj bi v Indokini prenehali s sovražnostmi. i Pet azijskih ministrskih predsednikov je sprejelo novo besedilo načrta o vzpostavitvi miru v Indokini, ki so ga včeraj proučili na temelju predloga predsednika indijske vlade Nehruja. Sedanji načrt se od Nehrujevega razlikuje ; samo po obliki. ZUNANJEPOLITIČNA RAZPRAVA V BONNSKEM BUNDESTAGU • V Socialni demokrati menijo, da so za napetost na svetu in za nerešen nemški problem odgovorne vse štiri okupacijske sile (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Bonn, 29. aprila. Danes Je kancler Adenauer podal v nemškem Bundestagu stališče bonnske vlade do zunanjepolitičnega položaja na svetu ln vladno politiko, šef opozicije Ollenhauer pa Je podal gledišče svoje parlamentarne frakcije. Razprava ni prinesla niti kakšnih bistvenih novih momentov, niti argumentov, razen da je kancler Adenauer — očitno pod pritiskom opozicije — razločno dejal, da ne more biti evropeizacije Posarja prej, kakor bo dosežena evropska Integracija, In da je definitivna rešitev posarskega problema možna samo z mirovno pogodbo. Zahodnonemški kancler pesimistično gleda na razvoj mednarodnega položaja. Sodi, da je »svobodni svet ogrožen tako v Aziji kakor v Evropi«. V Aziji od Kitajske, v Evropi pa od ZSSR. Sedanjo mirovno ofenzivo ni znakov, da bi lahko od nje pričakovali več kakor od berlinske, berlinska pa je po njegovem mišljenju — bila brez rezultatov. Odgovornost za tako stanje Ima, po Adenauerjevlh besedah, sovjetska politika domina- Moskve ima kancler Adenauer za clje na svetu. Zaradi tega je kancler manever, da bi pridobil na času in da bi ZSSR ne samo obdržala svoje pozicije, marveč jih razširila nad vso Zahodno Evropo. Kar se tiče ženevske konference je Adenauer dejal, da pozval zahodne zaveznike, zlasti Francijo, naj bodo enotni in disciplinirani. Kancler Je dejal, da se lahko zahodni svet ohrani samo s krepitvijo obrambne skupnosti in čim naglejšo evropsko vojno, politično ln gospodarsko integracijo. Kar se tiče združitve Nemčije Je kancler poudaril, da bonnska vlada internacionale na Dunaju ostaja še vnaprej pri starih zahtevah, j ki jih Je že postavil nemški Bunde-Dunaj, 29. apr. (Tanjug) Od | stžg, splošnonemške volitve, splošno-7. do 9. maja bo na Dunaju se- j nemška vlada, sklenitev mirovne postanek Generalne zveze Sociali- g0dbe itd. Sestanek Socialistične stične internacionale. Dva dni pred tem se bo sestal odbor za ženska vprašanja te organizacije. izjavil na današnji seji sovjetski Predstavnik Molotov. Razen tega OSVOBODILNA FRONTA CONE A STO OB 1. MAJU V bo« za neodvisnost JssFJšS sršrass v t«*, »g™«-« - z«*,i » Postanejo osnova za dosego re- propttdfinjc industrije* pomorstva, trgovine ter obrti t ve korejskega vprašanja«, je frs{i 29, apr. (Tanjug). Trža-1 domačih delovnih ljudi pa izga- ška Osvobodilna fronta je po-1 nja iredentistična oblast v tujino zvala vse delovne ljudi cone A 1 Temu se pridružuje raznaro-gT(J k skupnemu boju za gospo-1 dovalno razlaščanje zemlje naših darsko osamosvojitev im neodvis-1 kmetovalcev pod pretvezo indu-nost za zaposlitev delavstva in, sirijskega razvoja, medtem ko mladine proti špekulativnemu in nočejo napraviti ničesar za obstoj raznarodovalnemu -razlaščanju - «-«i- slovenske zemlje in proti izgonu domačega delovnega človeka v tujino. • Osvobodilna fronta, ie rečeno dalje, poziva delavce, kmete in vse slovensko prebivalstvo, naj ob I maju proslave tudi obletnico )) V Rimu so naša in zaposlitev že obstoječe industrije. Sef opozicije Ollenhauer je, poudarjajoč soclalno-demokratsko privrženost zaveznikov, dejal, da bi dala berlinska konferenca boljše rezultate, če bi zahodni zavezniki pokazali več smisla In razumevanja za skupno platformo vseh štirih okupacijskih sil. Po njegovem mnenju se ne sme odgovornost za napetost po svetu osredotočiti samo na Moskvo, marveč prav tako na vse štiri velike države. Posarsko politiko bonnske vlade Je Ollenhauer Imenoval »politiko okupacije Nemčije«, poudarjajoč, da socialni demokrati ne bodo priznali nobene francosko-nemške deklaracije, ki bi pomenila več kakor reguliranje gospodarskih odnosov med Posarjem In Francijo. Na koncu Je šef opozicije poudaril, da bonnski vladi ni do združlt- v Indokini. Luccy je izjavil, da socialistični narodni poslanci zahtevajo od vlade, naj jih natankt obvesti o napotkih, ki jih je do bil zunanji minister Bidault zi konferenco v Ženevi. Bivši degolovski poslanec Louis Vallon je prav tako vic. žil interpelacijo, v kateri zahteva od vlade, naj obvesti, »kaj na merava ukreniti, da bi prenehale zlorabe zunanjih ministrov pri opravljanju njihovih dolžnosti«. Eisenhower prepušča odločitev Kongresu Washington, 29. aprila. (Reuter.) Predsednik ZDA Dwight Eisenhovver je izjavil na današnji redni tiskovni konferenci, da ameriški Kongres ni pooblastil vlade, da se ne bi ozirala na denarno vsoto in obseg materiala, že odobrenega za pomoč francoskim oboroženim silam v Indokini. To je bil prvi Eisenhovverjev odgovor na vprašanje, kako bi bilo, če bi ZDA posredovale v indokitajski vojni. Eisenhovver je pripomnil, da je doslej že večkrat izjavil, da ZDA ne bodo posredovale V indokitajski vojni, razen če bi Kongres sprejel takšen sklep. Bao Daj privolil Pariz, 29. aprila (AFP) V pristojnih pariških krogih potrjujejo vesti, da bo car Bao Daj privolil v udeležbo tako predstavnikov svoje vlade kot Ho Ši Minhovih delegatov na ženevski konferenci. Zatišje pri Dien Bien Fuju Hanoj, 29. apr. (AFP — Reuter) Na bojišču pri Dien Bien Fuju je še nadalje zatišje. Ho Si Minhove enote sicer obstreljujejo oblegano trdnjavo s topov' ve Nemčije, kar najočitneje kaže dejstvo, da je v vladni deklaraciji temu vprašanju posvečenega zelo malo prostora. Ollenhaur Je .predlagal, naj bonnska vlada stori vse, kar more,1 .da bi olajšala promet med obema Nemčljama ln da bi bila politika j bonnske vlade usmerjena k pomoči na vsakem koraku, ki bi zmanjšal i napetost po svetu. R. Vujovič Vatikan zavrnil odstop Gedde Rim, 29. apr. (Tanjug.) Kardinal Piazza je zavrnil ostavko, ki mu jo je ponudil predsednik Katoliške akcije profesor Gedda. S tem je Vatikan v celoti podprl predstavnika najmočnejše poli tične katoliške organizacije v Italiji in potrdil njegovo akcijo proti levičarskim težnjam nekdanjega predsednika mladinske organizacije Katoliške akcije Rossija in njegovih sodelavcev, ki so odstopili, oziroma so bili primorani to storiti. Novi predsednik mladinske organizacije Katoliške akcije Vinci, ki ga je Gedda imenoval no od letališča, po odstavitvi Rossija, te dolžnosti i Vietminške enote dobivajo ni sprejel zaradi splošnega odpo- I okrepitve in orožje vzlic napadom ra v organizaciji. Gedda je po- j francosko-Bao Dajevih enot na stavil sedaj na to mesto Greggi-; prometne zveze. Nasprotno pa je ia. znanega eksnonenta desnice, garnizija v Dien Bien Fuju utruje-ki je močno naklonjen monarho- na spričo šestedenskih srditih na-fašistom. padov Ho Si Minhovih enot. SPLPSNA STAVKA V FRANCIJI Slaba udeežba delavcev Boji okrog trdnjave zmanjšal pa se je pritisk na oporišče »Isabella«, potem ko so Ho Si Minhove enote zasedle dva izpostavljena položaja severovzhod- sredo dali nov prispevek k oživljanju fašizma. V cerkvi ®an Agostino je bila »svečana maša« J spomin na fašističnega voditelja Mussolinija ob devetletnlcl, ko Je tega aiočlnca doletela pravična kazen za Vsa njegova hudodelstva. Na tej , __________ »Skupščini izbranih« so bili mnogošte- j »»klinčka nrotifaši- vHni nekdanji ugledni fašistični funk-! zmagovitega zaklJUCKa prouiH vionarji in ministri. | stičnega 111 osvobodilnega boja ter Kaj naj bi človek dandanes, devet | deveto obletnico osvoboditve SVO-‘et po zlomu nacističnih načrtov de-; mra mesta. Jal spričo tolerance taksnega početja? 1 b ' . Fašistični Izpadi so raznovrstni in ^ prvomajskem proglasu p *eio pogosti « povojni Italiji: prire-, udarja Osvobodilna tronta: lajo spominske svečanosti in po smrti | >Qb letošnjpm J maju sta naše mesto in naša dežela v izredno težavnem gospodarskem in socialnem položaju. Zaradi imperialistične politike Rima in politike angleške ter ameriške vlade, politike, ki jo izvajajo na tem po- .... ..........- — dročju v odločnem nasprotju z koncepcijam odgovornih političnih vsemi prirod nimi zakoni ter med- VuTmedvčeralSnl« »svečana ma- narodnimi obveznostmi. Se gO- spodarska kriza grozeče sin z vsemi hudimi in pogubnimi gospodarskimi ter socialnimi posledicami vred. Zastoj in propadanje industrije, pomorstva, trgovine in obrtništva spravljata ob zaslužek in kruh desettisoče delavcev, mla-i dime in celotnih družim, na tisoče “dllkujejo tiste, ki so s fašističnimi 'Bgljami požigali po» »ogoslavlji, Gretji ln Albaniji »pozabljajo« na odgovornost mnogih funkcionarjev za ■aštstične zločine pred vojno ln po JJleJ, obnavljajo dučevska gesla Itd. vi izpadi pa niso ponehali, nasprotno, J)9aj pa kdaj tudi "radnl državni ‘Unkclonarjl s svojo navzočnostjo Podžigajo takšne akclle (ko to ustre- Ženete , Tudi predvčerajšnja »svečana ma ,?* v počastitev zločinca nal bi mla-“tnl pokazala, da je še mnogo aktlv-hth dučejevih naslodn*kov in tistih, "1 se radi spominjajo »fašlsfčne ere«, vsekakor ne delajo rega Iz kakšnih sentimentalnih ali dobrohotnih na-gihov. Spričo predvčeraišnje »svečanosti« no bi smeli pozabl‘1 5« ene značilnosti — naklonjenosti »svete rlm«ke Oerkve, pod pokrovlte jstvom katere J* bila ta svečanost«. M. B. (Od stalnega dopisnika >Borbe<) Pariz, 29 aprila Večina delavcev se ni odzvala pozivu Generalne" konfederacije dela in krščanskih sindikatov, naj se udeleže splošne stavke Vendar ne moremo reči, da stavka ni dosegla določenega uspeha. Številke pričajo, da je znašala v posameznih industrijskih pano-gan udeležba v stavki do 80°/o (plinarne in elektrarne), medtem ko je v drugih (avtomobilska industrija in 'metalurgija) komaj dosegla 10 °/o Pokazalo se je tudi, da se stavkarjem ni posrečilo ovirati poslovanje javnih služb, celo tam ne. kjer jih je bilo največ: Ereskrba s plinom in elektriko je 11 a v Parizu normalna, vlaki pa — Mar ne vidiš Indonezijec, da nimaš tu kaj Iskati! so samo tu pa tam imeli mal«. zamude. Nepopolni podatki še ne dovoljujejo, da bi povzeli dokončen sklep. Vendar lahko ugotovimo, da je stavka deloma uspela. Dejstvo, da ' se je stavki odzval precejšen odstotek delovnih ljudi v Franciji, ni posledica vpliva KPF na delavstvo, temveč nizke ravni minimalnih mezd in plač. B, Pešič Nova rimska gonja za Trst Rim, 29. aprila. (Tanjug). Predsednik italijanske vlade Scelba je pozval tajnike italijanskih političnih strank, naj se udeleže jutrišnjih razgovorov o Trstu. Pričakujejo, da bo predsednik vlade seznanil predstavnike aneksionističnih strank z najnovejšo akcijo italijanske vlade in stališčem* ki ga je ministrski svet zavzel na včerajšnji seji. Italijanska vlada vztraja na stališču z dne 8. oktobra ter, kakor pišejo nekateri današnji časniki, »pričakuje s popolnim zaupanjem od prizadetih zahodnih vlad, da bodo ta sklep uresničile«. Poročila in napotki z včerajšnje seje kabineta so danes vno-z istim številom jioslancev, kot vič r džgali iredentistično pole- jih ima tudi sedanja vlada, mno- miko v tisku, ki po vrnitvi zuna- žice pa bi ga veliko manj pod- njega ministra Piccionija iz Pa~ pirale. riza nenehno narašča. Saragnl zoper koalicijo z monarhisti Rim, 29. aprila (Tanjug) V zvezi z akcijo demokrščanske desnice, da bi ustvarili koalicijo med demokristjani in monarho-i fašisti, je Sarngat izjavil, da takš-| na akcija ne bi obrodila nobenih | sadov. Pripomnil je. da bi, če bi I prišlo do takšne koalicije, tri laič-| ne stranke vladnega centra prešle v opozicijo in bi tako vladni blok, oprt na desnico, razpolagal ALES BBLER ed ozvezdjem raka in ozvezdjem kozoroga se razprostira vroči pas zemeljske oble, pas, »merila« za to, kaj je bolje im stih dežel, ki ga nimajo, v tiste, ki ga imajo! Kako pa za naprej? Ali naj se tudi v prihodnje stvari razvi- kjer vidijo ljudje son- kaj slabše, ker |e evrppsko^er- ^ ^ni^^manfkS.’ ce dvakrat na leto , • , . v zen'^u *n neameriška civilizacija kot način . • »■ • li„ kjer hodijo po lastni senci. Tu j življenja neznana, ker si je ti p pazive v blaginji. Mar ni- rasto kakteje in palme, tu žive tigri in opice. V teni pasu se raz- frostira večji del Afrike, Arabije, ndije, Burme, Inrlokine in Mehike ter vsa ostala Srednja im večji del Južne Amerike, dalje Malaja, Indonezija in Filipini ter še znaten oziroma severni del Avstralije. smo prišli že tako daleč, da člo- ljudje ne morejo prav misliti, ka- ^ k(yi cp]ota ko.r demmo v JuJc&tanski džungli. cnnynnvfln^m zakonov * iiv.o hov sedanji ponos je ponos n Kdo no bi rad videl teh dežel, njihovo minulo veličino, ki je Kdo ne zavida človeku, ki je ta«Mo- vali stoletnico, pa boste videli Po- i ramo. Dokler je trajala vojfia na rurje in Nemčijo. Koreji, smo izdelovali mesečno nad postave je postal zelo zaskrbljen, ko sva v pogovoru prešla na prihodnost in perspektivo delavskega soodločanja. »Ljudje prihajajo in vprašujejo, čemu pravzaprav imamo delavski svet (v njem so zaupniki oddelkov in predsednik), zlasti zdaj, ko se je položaj poslabšal. Težko je, zelo težko je vzpostaviti plodno so- vendar pa vidijo v njih edini družbeni sili, sposobni, da zaustavita »ofenzivo na neimško demokracijo«. Z velikim zanimanjem so me vpraševali, kako je v Jugoslaviji, kakšni so naši delavski sveti, zlasti pa o zborih proizvajalcev, o »delavskih parlamentih«, kakor jih imenujejo tu. Mnogi bi radi obiskali Jugoslavijo. Posamezniki že varčujejo za potne stroške. Nekateri pa so že bili pri nas. Delavci kovinske delovanje med delavci in deloda-1 tovarne v Remscheidu so mi celo jalci. Brez takšnega sodelovanja pa I posIali v Bonn pism0i v katerem ni napredka ne za delavce, ne za pravijo, da je Jugoslavija zanje delodajalce. Toda delavci tega no- ,na(ja jn kažipot v socializem«. Ce bi z barometrom merili politično razpoloženje porurskih delavcev, tedaj je največja novost v tem, da se čedalje bolj ukvarjajo čejo razumeti.« DOVOLJENJE ZA STAVKO Remscheid, Sollingen in Wupper- thal so znani že od prej kot trdnjave s politiko. To delajo predvsem iz delavskega gibanja. Tu je Engels f strahu pred brezposelnostjo in pod Sest tisoč rudarjev je demonstriralo proti odpustitvam in uvedbi prisilnega dneva počitka. Demonstranti nosijo »zastavo žalosti«, za njo pa transparent z napisom: »Zahtevamo zagotovitev naše organizacije.« Takšne demonstracije so v Porurju čedalje pogostejše. V resnici pa stvar ni takšna, i 100.000 ton jekla v obeh jeklarnah. Predvsem zato ne, ker so v Porur- | zdaj pa ga ne izdelamo niti 50.000 ju, polnem plavžev in tovarniških j ton. Sklical sem sestanke po vseh dimnikov, še drugi Kruppu enaki I oddelkih. Predlagal sem, naj bi v ali bogatejši od njega. Tudi ti so delali »otroške igrače«, ki se spremene v prave pravcate mitraljeze, »Šarce«, kakorkoli jih montiraš. Tudi ti so zgradili cela mesta s šolami, bolnišnicami, kinematografi, trgovinami, nogometnimi igrišči, cerkvami in pokopališči za svoje delavce. Tudi ti so dali mnogo denarja za marčne volitve leta 1933 in septembrske leta 1953. In z dušo in žepom se zavzemajo zn nemško oborožitev, za nemško vojsko in gospodarsko ekspanzijo. V pogovoru vam celo poreko: »Ce hočete dobiti od nas orožje, vam ne moremo ustreči, ker je potrebno tudi nam.« In drugič, v Porurju živi ce! svet, o katerem javnost malo govori in malo ve in ki tudi predstavlja Porurje in Nemčijo. To je delavski razred lega najgosteje naseljenega področja v Evropi. Pa poglejmo Porurje od te strani. STRAH PRED BREZPOSELNOSTJO Porurske delavce najbolj teži strah pred brezposelnostjo in negotovost glede usode nemške demokracije, kakor pravijo. Čedalje večje število tovarn uvaja tako imenovane prisilne dneve počitka. Narašča število delavcev, ki se z odpovedjo v žepu vračajo z dela. Zahteva sindikata, .naj bi uvedli pet delovnih dni v tednu ob istih mezdah, ne vzbuja tnnogo upanja. »Porurja ne moreš videti, toliko je neprodanih zalog premoga in jekla,« tako pišejo časniki. Po uradnih podatkih je na zalogi kake tri milijone ton premoga in koksa (v Angliji ga nakopljejo na leto kakih 13 milijonov ton); proizvodnja železa je v zadnjih treh mesecih padla za 20%, jekla pa za 10%. Kaj zdaj? To vprašanje izgovarjajo čedalje glasneje. V Porurju se vprašujejo tako dan za dnem. Hočeš nočeš se morajo s Porurjem ukvarjati vlada, socialnodemokratska in sindikalna politika. Porurje je predmet njihovih vsakdanjih razgovorov. Človek dobi vtis, da se ves družbeni mehanizem polagoma bliža nekakšni preizkušnji družbenih sil. NAJBOLJŠI DELAVSKI SVET Poiskal sem najboljši delavski svet in njegovega predsednika. Zanimalo me je, kako praktično posluje delavsko soodločanje (teh delavskih svetov ne sinemo zamenjavati z našimi). Pot v Dortmund drži po sredini Porurja. Vrste se inesta, drugo za drugim, potemnela od saj, s cvetličnimi lončki in ko sneg belimi zastori na oknih. Dortmund ni večji od njih, pač pa je bolj znan. Znan je predvsem po jeklarnah, v katerih dela 20.000 delavcev. O njihovem delavskem svetu pravijo, da je najbolj razvit v Porurju in v Nemčiji. Predsednik Dietrich Koining, ki so ga dortrnundski kovinarji izvolili tudi za poslanca nemškega zveznega parlamenta, je bil očitno presenečen spričo zanimanja tujega novinarja za delavsko soodloča- dogovoru s poverjeniki oddelkov najprej odpustili stare delavce, ki imajo pravico do pokojnine, potem tiste, ki v njihovih družinah kdo služi, itd. Ljudje so se upirali. Rekli so mi, da bolj zagovarjam žepe delničarjev kakor koristi delavcev. Toda ubogali so.« Koining meni, da je uspeh delavskega sveta v tem, da direktorji ne morejo odpuščati delavcev po svoji volji ali da ne morejo zapreti nobenega oddelka. »Toda naš največji uspeh je v tem, da smo z 20.000 delavci izdelali na mesec 100.000 jekla. Tega nikoli ne bi dosegli brez delavskega soodločanja. Zato so narasle tudi dividende delničarjev. To direktorji vedo in jaz jim to odkrito povem, kadar napadajo delavski svef.« preživel svojo mladost. V Wupper-thalu deluje Socialnodemokratska stranka. V Remscheidu je imela Komunistična partija 30.000 članov. Ko-minformistična politika KP Nemčije je zakrivila, da je padlo število i članov pod. tisoč. Mnogi člani pravijo, da so v partiji samo še zato, ker ne vedo, kam hi se obrnili po izstopu iz nje. Naprosil sem delavskega direktorja Gustava Flohra, naj mi pove kaj o izkušnjah in nazorih svojega kolektiva. Flohr je bil član KP, boril se je v mednarodnih brigadah v Španiji, leta 1949 pa je iz Partije izstopil; »Bolje je, da začnem pri sindikatu. Pri nas velja nepisan zakon, ki ga je vpeljal sindikat. Po ustavi imajo delavci pravico do stavke, sindikat pa zahteva, da se o tem glasuje. Ce sta dve tretjini za stavko, potem šele nnpišejo prošnjo sindikatu, da dovoli zapustiti delo. Prošnja gre v Diisscldorf, delavci pa čakajo, da pride dovoljenje« — je pripovedoval strupeno in zagrenjeno. Flohr pravi, da sindikat »dela za delodajalce, plačujejo pa ga delavci«. Kakih 9 mlijonov mark znaša mesečna članarina, ki jo pla-ča nad 6 milijonov delavcev in uslužbencev. Polovica te vsote gre za plače okornega sindikalnega aparata. Delavci in uslužbenci Menijo, da se sindikat spreminja 'v velik birokratski stroj, katerega vrhovi so življenjsko zainteresirani na ohranitvi miru z delodajalci. »Sindikat je država v državi, toda na sebi ima togo delavskega tribuna in nevtralnega razsodnika v sporih med delavci in delodajalci.« Wuppertalski in remseheidski vplivom politike ponovne oborožitve in nove nemške vojske, o čemer mnogo govore. Znaten del se nagiblje h katoliški Cerkvi, kar je treba največkrat pripisati ženam. Mnogi razmišljajo in razpravljajo v duhu starih in pomlajenih teorij o enotnosti med koristmi delavcev in delodajalcev. V tem mozaiku pa so tudi močne struje, ki jih povzroča sama stvarnost sodobne Nemčije. TITOVA SLIKA V HATTINGENU Hattingen je majhen industrijski kraj, oddaljen kakih 10 km od Remscheida. Tu je bilo med vojno taborišče za delavce na prisilnem delu. Med njimi so bili tudi Jugoslovani. Enemu izmed njih je delavska družina Hausherr rešila življenje. Iz tega se je razvilo tudi osebno prijateljstvo. V stanovanju starega monterja Hausherra visi na steni Titova slika. Hrani jo kot spomin in nado na boljše čase. Prinesel jo je njegov sin iz Jugoslavije. Hausherr je izstopil iz KP po vojni, kakor večina delavcev iz njegovega kraja, ker se ni strinjal z njeno hlapčevsko in protidelavsko politiko. Pod bremenom let in bolezni je mož že močno onemogel. Njegov sin je bil član Svobodne nemške mladine (mladinska organizacija KP). Brž ko pa je prišla Titova slika v njihovo dokaj bedno stanovanje, Hausherrji pa se ji niso hoteli odreči, je bil iz organizacije izključen, in sicer z odlokom glavnega vodstva v Diisseldorfu. Dogodek s Titovo sliko je znan vsemu kraju. Ljudje dobro razu-mejo ljubezen te delavske družine do Jugoslavije, razumejo pa tudi PISMO IZ KAIRA SREDIŠČE OZN ZA OSNOVNO IZOBRAZBO ARABSKIH NARODOV V tej ustanovi predava tudi Jugoslovan Teodorovic da bi izpričevale skrb za ljudstvo, pozneje pa so jih pustili brez slehernega proračuna in sredstev. Ta državna ustanova je še zdaj prazna in nima zdravnikov, ki bi v njej (Od stalnega dopisnika »Borbe«) Kairo, konec aprila V arabskem svetu že dolgo deluje »Središče za osnovno izobrazbo arabskih narodov«, ustanova UNESCO. Gre pravzaprav za1 bolnim kmetom nudili pomoč. Vas dveletno šolo, v kateri je 24 učen- Fiša, v kateri deluje ekipa UNESCA, cev iz naslednjih arabskih držav: jima 4.000 prebivalcev, stoji pa kn- Egipt, Jordanija, Lidanon, Saudova i kor vse egiptovske vasi na zelo Arabija in Sirija. Razen fan- tesnem prostoru med njivami. Tu tov se šolajo v tej šoli tudi de- živi 320 družin, ki obdelujejo 1.500 kleta iz vseh naštetih držav, razen fedanov zemlje. Saudove Arabije, kjer ženskam ni dovoljena nobena javna dejavnost. Sredstva za vzdrževanje dobiva ta organizacija iz proračuna UNESCA in iz skladov za pomoč Združenih narodov. Glavni cilji Središča za osnovno izobrazbo arabskih narodov so v poglabljanju kulture. V šoli predavajo razen štirih strokovnjakov iz ZDA arabski strokovnjaki za zdravstvo, kulturo, fizkulturo, pa tudi en Jugoslovan, sanitetni inženir in docent šole Ljudskega zdravja iz Zagreba Bogdan Teodorovič, ki je v starega monterja Hausherrja visi na Prva naloga in problem, ki »n nanj zadeli v Fišj mladi študentje UNESCA, je bilo vprašanje splošnih razprtij in prepirov. V lej vasi namreč živita razen Koptov dve veliki muslimanski družini, ki sta že dol ga leta medsebojno sprti zaradi nekega uboja. To mržnjo so podpihovali fevdalci in zaostrila se je tako, da so bili prepiri med družinama čedalje hujši. Nemogoče je bili zbrati kmete na kakršenkoli skupni razgovor o perečih zadevah vasi. Sele po več mesecev trajajočem napornem delu se je študentom posrečilo kmete pomiriti in delavci se s tem mnenjem ne stri- Str®h ^ominformovskih glavarjev Koining meni, da sedanjih pra- njajo. Kritizirajo in zabavljajo čez Pre nasmejano Titovo sliko, vic delavcev ne kaže razširjati, ker sindikat in socialne demokrate, RADE VUJOVIČ Otroški vrtec v egiptovski vasi Fiša tej šoli o ureditvi kmečkih hiš in pripraviti do tega, da so ustanovili vasi. To teorijo praktično uporab- društvo za napredek vasi. Zdaj je ljajo že štiri egiptovske vasi. zastopann v tem društvu vsa vas. Ce hočeš videti, kakšna je zami- Vodi ga odbor 11 članov, ki delajo sel UNESCA v stvarnosti, moraš v petih pododborih. oditi v vas Fiša, kjer dela 13 študentov iz omenjenih arabskih držav. Tik pred vasjo opaziš zanimiv spomenik nekdanjega gospodarjenja v Egiptu. Tu stoji v zelenju najmodernejše poslopje, bolnišnica z operacijsko dvorano. Bolnišnica je že več let popolnoma prazna in plevel raste po njenih zidovih, ker je to ena izmed ustanov, kj so jih zgradili za Farukovega vladanja baje, PRVO TITOVO BIVAN1E V CARIGRADU Nadaljevanje s 7. strani ni, se ti zdi, da si v izložbi. Kakor lahko od tod opazuješ vse ljudi na trgu Taksim, tako te tudi lahko vsi ljudje in policaji vidijo s trga. Kakor je bil najbrž pred štl- štirinajstlmi leti, ob teh urah odprt, bržkone so tudi takrat vanj zahajali ljudje v iskanju kotička, kjer jih nihče ne bi motil. Posedali so ob velikanski stekleni steni, gledali čez Taksim in dolgo v miru razmišljali o svojih poslovnih težavah ali uspehih, o rinajstimii leti, tako je Cristal družinskih tegobah ali zadovolj-tudi ob določenih urah malone stvu, o ljubezenskih težavah ali povsem prazen. Niti natakarja ni, nadah... Ali pa, kakor Spirldon da bi ti postregel s kavo. Ta lokal Mekas, o bodoči jugoslovanski je bil najbrž tudi takrat, pred revoluciji. Lesena hišica na hribu ed svojim razgovo- vem> da moraš iti čez pokopali-rom z jugoslovan- ^ hočeš priti do kavarne), skimi novinarji v tuislil, da sem Francoz, in iz Dolma Bahče je tovariš Tito omenil tudi svoje dolge sprehode skozi vse okraje Carigrada. »Ali je res, kar pripovedujejo,« ga je vprašal neki novinar, »da ste največkrat zahajali v kavarnico .Pierre Loti1 v Ejupu?« »Največkrat sem zahajal v ,Cristal1, je odgovoril tovariš Tito. Govorice o zahajanju v kavarnico ,Pierre Loti* ni ne zanikal, ne potrdil. Ker pa je potem prešel na drugo temo, je pri tein ostalo. Vendar pa ne bo odveč, če stopimo tudi v to kavarnico v Ejupu. Ejup je zadnje naselje na južni obali Zlatega Roga. Tja se lahko odpelješ z ladjico, taksijem, »dolmušem« (to so avtomobili, Ki sprejmejo po pet potnikov in kakor v avtobusu plača vsak vnaprej malenkostno takso za vožnjo) ali z avtobusom. Vožnja po kotanjastem tlaku se človeku zdi, da je neskončna. Nazadnje pa vendarle prispeš v ta del Carigrada, najbolj oddaljen od središča mesta. Fant, ki se je v »dolmušu« tega je povzel, čeprav me ni razumel, da ni težko uganiti, kaj iščem. »Pierre Loti?« me je vprašal. »Evet« (»Da«), sem odgovoril. Čeprav na podlagi napačne domneve, je slučajno zadel. Res 6em iskal tisto kavarno, čeprav ne z namenom, da bi v njej obujal spomine na Lotija. Fant me je pospremil skozi Ejup. Med vsemi deli Carigrada je Ejup morda najbolj ohranil orientalski pečat. Ozke, vijugaste uličice, nizke, stare štacune s cenenim blagom, džamije, grobovi in spet levo in desno grobovi. Pred štacunami kriče ljudje in vabijo kupce. Na pragu starega avtobusa, najbrž zasebnega, Jti vozi med Ejupom in carigrajsko postajo Slrkedži, tudi sedi Turek in kriče vabi potnike. V avtobusu, nad šoferjevim sedežem, je z mastno barvo z arabskimi črkami sano: »Karijagdi sokak 5.« Nad Takrat skozi ta tri kavarniška vhodom je pribita rdeča tablica, okenca ni bilo videti toliko tona njej pa je 2 belimi črkami na- varniških dimnikov, v kavarnici pisano; »Pierre Loti Hahvesi«, pod napisom pa ime lastnika kavarne: M. Eneč. Eneč je kavarnar in brivec. Vtem ko pri neki mizi v njegovem tesnem lokalu, kjer je prostora kvečjemu za 20 ljudi, štirje gostje kvartajo, pri drugi pa jaz pijem kavo, kavarnar pri tretji brije gosta. Prekine britje, da bi dvema novima gostoma prinesel karte in tablico za zapisovanje. Potem do kraja obrije prvega in jame militi drugega gosta, potlej pa spet nosi na mize kavo. Skozi okno, pri katerem 9edim, vidim Zlati Rog in obalo na nasprotni strani. Razgled je res lep. pa ni bilo tega majhnega zvočnika, ki prenaša oddajo radia Ankare. Zato pa je razgled še zmeraj enak (morda pa tudi zvočnik), kakršen je bil, ko se je mudil tu Spiridon Mekas, če je res kdaj sedel v tej kavarnici. Lotijeve slike na steni kavarnice ni. Na njej visi sarho velika slika Kemala Atatiirka. Lotijevo sliko v obliki dopisnice vam proda ka-vamar, če jo le želite. Ena takšna slika leži pod steklom na ozki točilni mizi, da jo komaj vidiš med skodelicami in džezvami. Očitno je, da je zanimanje turistov za Lotijev spomin ponehalo. Tudi jaz nisem vprašal, ka-bflo ~ Pododbor za zdravje je po načrtih inženirja Teodoroviča zgradil otroško zavetišče za otroke v starosti od 3 do (> let. Zavetišče ima prhe, prostore za počitek in igranje otrok. Čeprav še ni dograjeno, je v njem čez dan že 40 otrok, za ka tere skrbi Libanonka Alina Medleš in štiri ženske iz vasi, med njimi dve plačani. Sredstva za vzdrževa nje zavetišča dobivajo od vpisnine in članarine. Širša uporaba zavetišča pa je še zmeraj omejena zarad velike revščine vasi, ki ima 2.0011 otrok. Otroci so še zmeraj ves dan na ulici in v prahu brez nadzorstva. Odbor za prosveto je zgradil odprt gledališki oder, igrišče in društveni dom, v katerem bo delo valo zavetišče za zatiranje nepismenosti. Ustarr vili nameravajo tudi priročno knjižnico. Kmetijski odbor se ukvarja z nakupom izbranega semena, dobre plemenske ži-vipe, perutnine in kuncev. Študen tje UNESCA so preko tega odbora prvikrat v zgodovini egiptovske vasi izdelali tudi moderen ulj, ki da do 25 kg medu, vtem ko ga je dajal starinski ulj v obliki revi samo nekaj kilogramov. Čebele so morali v starinskem ulju pomoriti, preden so vzeli med iz njega. V okviru tega odbora so ustanovili tudi zadrugo za nakup raznih potrebščin, predvsem kmetijskega orodja in za prodajo pridelkov, da bi izločili prekupčevalce, ki so doslej neusmiljeno izžemali vas. Med .mnogimi akcijami, od agro- ko je buo z Lotijem, in tudi za ... „ - - - Tita se nisem zanimal. Bal sem nomskib do zdravstvenih, ki jih Resda nemara ni tak, kakršen je se, da ne bi zakrivil lažne legen- študentje središča UNESCA orga-' bil včasih, ko je Pierre Loti tu de. Morda Spiridon Mekas v to nizirajo v tej vasi, je vredno-zabe- pisal »Azijado« in »Razočarane«, kavarnic? res ni zahajal. ležiti skrb za preureditev kmečkih hiš. V teh naporih imajo posebno mesto tako imenovane Teodorovi-čeve peči. Takšne peči egiptovski kmetje zelo radi postavljajo v svojih hišah, ker so bolj ekonomične toval skozi Jugoslavijo. Na za- in boljše od starih odprtih ognjišč, grebški železniški postaji je iz- Kmetje so zlasti navdušeni, ker stopil. Tisti dan se je Spiridon lahko uporabljajo razne odpadke Mekhs izgubil iz evidence turške, za kurivo, vtem ko z živinskim bla- jugoslovanske, italijanske in ame- tom, ki so ga doslej sušili in z njim riške policije. Izginil je s sveta, kurili, lahko pognoje njive. Spiridon Mekas izgine s svela s o treh mesecih in pol čakanja je bila zadeva z novim potnim listom urejena. Prispel je drugi, za njim pa še tretji kurir. Vizum je bil narisan z roko in Spiridon Mekas se je lahko odpeljal v Ameriko prek Genove, skozi Jugoslavijo. Odpeljal se je 8. maja 1940. Carigrajska postaja Sirkedži, od koder odhajajo vlaki v Evropo, ni mogla biti drugačna, kakor je zdaj. Ze desetletja pozna isto gnečo, sliši iste krike postreščkov, , vidi iste mednarodne vagone. (čeprav je njihova uporaba že iz Spiridon Mekas je imel v žepu časov Kemala Atatiirka prepove- , Vse, kar je potreboval, da so ga dana) napisan stih iz korana. (morale obmejne kontrole pustiti Moj vodnik me je privedel do,naprej. Vozni listek do Genove, strme uličice in mi pokazal pot j rezervirano mesto na ladji »Con-navzgor. te di Savoia«, pas s pravimi in Vzpenjam se med grobovi de- lažnimi vizumi, edini pripeljal z menoj do končne set, petnajst minut. Vrh hriba Jugoslovanska obmejna kon- T - postaje in ki sem ga po francosko i naposled najdem hišico iz po- trola je menila, da je jugoslovan- ItXKlltev Jugoslavije, vprašal, kje je pokopališče (kerlčmelega lesa, na kateri je napi- 1 ski vizum pravilen. Mekas je.po-l DUŽAN TIMOTIJEVIC Se nekajkrat so tisti dan omenili njegovo ime: na jugoslovanski policiji, ki je ugotovila, da je mož s tem imenom prispel v Jugoslavijo, iz nje pa ni odpotoval; v paroplovni agenciji v Neaplju,, kjer se ni javil; na ladji »Conte di Savoia«, na kateri so ga zaman iskalL Spiridon Mekas, ki je imel rezervirano in plačano' mesto na ladji »Conte di Savoia«, se na ladjo ni vkrcal,, rezerviranega mesta ni odpovedal in nikoli ni zahteval, naj mu voznino vrnejo. Ta pobuda Združenih narodov za izobrazbo kadrov, ki naj bi v arabskih deželah poskrbeli za zboljšanje življenjskih pogojev zaostalih in nerazvitih narodov, pa je še zmeraj zelo omejena. Njen uspeh bodo zmera j zavirale socialne razlike in gospodarske razmere, v katerih žive najširši sloji prebivalcev arabskih držav. Humanosti te akcije ni moč zanikati, kakor tudi ne moremo zanikati njenih hitrih in učinkovitih uspehov, omejenih na majhen prostor. Nastane pa vprašanje, ali je brez globljih družbenih Imel je druge opravke. Kon- ,v egiptovski vasi kakor čati je moral priprave na osvo- ",dI v vasoh dn,.K.,h arahs.k,h drJS!!v možno zagotovili množičnost in trajnost takšne pobude ZDRAVKO PEČAR Prispevek k razčiščevanju nekaterih pojmov BORIS ZIHERL f svoji kritiki Djilasovih I J nazorov o posameznih y problemih našega druž-beno-političnega življe pja in socialistične graditve, objavljeni v »Borbi« neposredno Pred III. plenumom CK ZKJ,* sem med drugim zapisal, da malomeščanski kritiki »birokratizma« v našem sodobnem kulturnem življenju »istovetijo z birokratizmom sleherni boj proti btalomeščanski idejni razbrzda-nosti in zmedi, sleherno obrambo umetnosti pred moralno dekadenco in pred vsakršnimi prehodnimi modnimi bedarijami«. Sodeč po tem, kar je v tej *Ve^i na III. plenumu govoril tov. Dedijer, pa tudi po raznih namigavanjih, ki se še zdaj pojavljajo v posameznih člankih o naši kulturnoumetniški problematiki, so sprejeli to moje Staniče v nekaterih krogih umetnikov in kritikov kot izraz tako imenovanega ždanovskega poj-ntovanja vloge, ki jo imata umetnost in kritika v družbenem živ-jjenju. Izrečena je bila misel, da oi Skender Kulenovič ob takšnih ntojih nazorih nikoli ne bil napisal »Majke Stojanke«, Cosič »Da-|eč je sonce«, Coipič »Preloma« 'n Oskar Davičo »Pesmi«. Na podlagi takšnih in podobnih ugovorov bi človek lahko sklepal, da je sleherna književna ustvarjalnost v naši državi neločljivo povezana z moralno dekadenco in s prehodnimi modnimi neumnostmi. To je seveda nesmisel, ki se mu upira vsa stara in novejša zgodovina naše književnosti. Vendar pa prav takšne nesmisle navajajo kot naj-Prikladnejše argumente proti •ždanovščinl«. Na podlagi takšnih in podob-nih ugovorov bi lahko človek sklepal, da je boj proti idejni dekadenci v našem kulturnem življenju in proti njenim spremljevalnim pojavom, proti vsakrš-nim prehodnim modnim neumnostim kratko in malo odveč, ker idejne dekadence v našem lcUlturnem življenju pravzaprav sploh ni. Tako res tudi mislijo. O tem Priča dober del člankov, polenih sestavkov in ocen v na-“th literarnokritičnih revijah in Usnikih. To mnenje ima lahko dva izbora. Izvira lahko od ljudi, ki hočejo idejno dekadenco zavestno utrditi v naši umetnosti, videč v Ujej sredstvo negativnega, reak-ctonarnega vplivanja na zavest haših ljudi; ali pa izvira od hialomeščansko zmedenih piscev, si pod dekadenco v umetnosti he Predstavljajo ničesar in ki jo Jhiajo kratko in malo za frazo iz ždanovskega slovarja, pojmujoč Urbetnost kot družbeno nepogojen, ‘Zvenčasovni in izvenprostorni P°jav. Prav zato, ker zdaj nekateri Pod dekadenco razumejo vse mogoče in ničesar, se mi je zdelo Potrebno napisati ta prispevek, v katerem bom kratko navedel svoje mnenje o takšnih pojmih, Kakor so dekadenca, »modne neumnosti« in ždanovščina. Prepričan sem, da tolmačim jharksistično gledanje na ta problem, če pravim, da prihaja v Umetnosti na poseben način in s Posebnimi sredstvi do izraza zabost ljudi, ki jo poraja njihova b‘t. Ker pa je bit ljudi tudi v njihovih najelementarnejših odnosih zmeraj družbena bit, je tudi umetnost v tem smislu zmeraj izražanje družbene zavesti ljudi, ena •zmed oblik družbene zavesti. Kakor ostale oblike družbene za-Vesti, čeprav na svoj poseben hačin, priča umetnost o vseh Ufužbenih peripetijah, o dvigajo-Sjh se in padajočih obdobjih v ž|yljenju razredov in o njihovem; odsevu v zavesti posameznikov.1 Vsako padajoče obdobje v razvoju določene družbene for-! 'nacije in njenih vodilnih raz-j rednih sil spremlja padanje, na-| Zadovanje, se pravi, dekadenca ha vseh področjih duhovne delavnosti. predvsem pa v družbe- nih vedah, v filozofiji in umetnosti. Ko je Marx govoril o položaju buržoazne politične ekonomije v dobi čedalje ostrejših .konfliktov med buržoazijo in proletariatom, okrog leta 1848 in po njem, je v uvodu k drugi izdaji prvega zvezka »Kapitala« takole označil njeno dekadenco: »Namesto nesebič-. nega raziskovanja je prišlo plačano polemičarstvo, name-sto nepristranskega znanstvenega raziskovanja slaba vest in zlobni nameni apologetike.« Leninovo \ kriticizem« je posvečeno odkrivanju idejne dekadence v buržoazni filozofiji, ki se je začela že sredi 19. stoletja in ki se nenehoma poglablja vse do naših dni. Menda ni treba dokazovati, da pomeni razvoj sodobnega subjektivnega idealizma v buržoazni filozofiji od Schopenhauerja do Nietzscheja, od novokantovcev pragmatistov in Bergsona do Husserla in Sartra nepretrgano idejno upadanje v primerjavi z zadnjimi klasiki buržoazne filozofije v prvi polovici 19. stoletja. Hkrati s »prerodom« idealizma in misticizma v buržoazni filozofiji se pojavlja tudi dekadenca v buržoazni umetnosti. Dekadenca v sodobni umetnosti je bežanje od celostnega, stvarnega življenja, ki je navdihovalo in ki navdihuje vse zares velike ustvarjalce na posameznih področjih umetniškega ustvarjanja, bežanje v svet, subjektivistično skrojen po kategorijah | Bergsonove, Freudove, eksisten-cionalistične in vsakršne druge reakcionarne filozofije. Bežanje; od stvarnega življenja pa je beg v laž o življenju. In prav to je bistvo dekadence. Namesto celovitosti življenja, ki jo čutimo v slehernem stihu zares velikega pesnika, v sleherni podobi zares velikega slikarja, imamo absolutiziranje posameznih, največkrat patoloških pojavov v življenju, istovetenje osebne in razredne brezizhodnosti z brezizhodnostjo človeka in druž- be sploh. Dekadentska umetnost je golo estetiziranje z idejami o nesmiselnosti človeškega dejanja in nehanja, o brezpredmetnosti človeških naporov, o neutemeljenosti in brezciljnosti vseh človeških teženj. Razvrat, bolezen, smrt, noč in tema — takšni so osnovni motivi dekadentske književnosti in sploh umetnosti. Njen pesimizem je absolutni taedium vitae, gnus pred življenjem, nezdružljiv s kakršnokoli vero v človeka in človeštvo, ki umetnika nedekadenta dviga iz tegob in trpljenja njegove individualne biti, z vero, ki je s tako pretresljivo preprostostjo izražena v predsmrtnih stihih S. Kosovela: »Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegel... Ognja prepoln, poln sil, neizrabljen k pokoju bom legel.* V zvezi s tem bi opozoril na dve stvari, ki sta često predmet nerazumevanja in ozkosrčnega tolmačenja,............ Umetnik ustvarja v najrazličnejših razpoloženjih, v najrazličnejših življenjskih razmerah, ki so lahko povod radosti ali žalosti. Zato bi bilo neumno imenovati dekadenco sleherni pojav pesimizma v ustvarjanju tega ali onega umetnika, denimo, sleherni izraz nesreče v ljubezni. Toda ko začenjajo osnovni, v bistvu anti-humanistični motivi dekadentske umetnosti pronicati skozi vse delo nekega umetnika ali skupino umetnikov, in ko postanejo bistveni za njihovo ustvarjalnost, tedaj lahko po pravici govorimo o dekadentski smeri v umetnosti. Mi smo seveda daleč od tega, da bi zahtevali , od umetnikov, naj pišejo drugače kakor mislijo in čutijo, naj ne pišejo iz svojega srca. Takšna zahteva bi bila smešna in že vnaprej obsojena na neuspeh. To pa ne pomeni, da naša napredna kritika nekaterih pojavov v sodobnem umetniškem ustvarjanju ne bi smela imenovati z imenom, ki ustreza njihovemu bistvu. i I Hodžič Sabahadin: Iz Istambula Povsem jasno je, da lahko 'dekadentska umetnost samo negativno vpliva na zavest ljudi, da jih demoralizira, onesposablja za ustvarjalno delo. Njeni nosilci in zagovorniki se rekrutirajo pri nas v glavnem iz vrst ljudi, ki jim Je tuja in osovražena vsa našft stvarnost prehodnega obdobja v socializem z vsemi njenimi družbenimi problemi. Razen tega se rekrutirajo iz vrst kapi-tulantov pred velikanskimi težavami socialistične graditve, iz vrst razočaranih drobnoburžoaznih intelektualcev, katerih anarhoidne predstave o socializmu se niso uresničile, ki pa so hkrati nespodobni, da bi bistvo socialistične graditve razumeli v njeni zgodovinski perspektivi, in za katere je zato družbeno dogajanje v naši deželi izgubilo vsak smisel in. cilj. Dekadenca ni da bi se morala zmeraj pojavljati prav kot odkrito pridiganje pesimizma, gnusa -pred življenjem. Ce drži, da je bistvo dekadence v laži o življenju, tedaj je jasno, da je treba za izraz upadanja unvetniške ustvarjalnosti smatrati tudi tisto umetnost, ki pri nas zavestno maliči družbeno stvarnost, ko pretirava in posplošuje posamezne manj bistvene pojave, zaprtih oči pa gre mimo bistvenih, značilnih sprememb v našem družbenem življenju in v odnosih med ljudmi. Takšna »umetnost« koristi reakcionarnim poskusom, katerih namen je kompromitirati vse naše napore v minulosti in v sedanjosti, takšna umetnost je tendenciozna v najslabšem pomenu besede. Za najizrazitejši primer takšne dekadence lahko vzamemo Djilasov članek »Anatomija morale«. z vsega kar smo rekli, sle-( / di, da je problem deka-J dence predvsem problem vsebine umetniških del, ne pa prvenstveno problem njihove oblike. Reakcionarno in de-kadentsko vsebino lahko, denimo v poeziji, izrazimo bodisi v sonetu .ali v tako imenovanem svobodnem stihu. In nasprotno. Oblike,, ki jih je morda res rodila neka nova dekadentska smer, lahko potem* ko so prišle v modo, vsaj začasno izpolni tudi napredna vsebina. O tem n. pr. priča zgodovina ekspresionizma, za katero so se po prvi svetovni vojni spričo »revolucionarnosti« njenih oblik tudi pri nas navdušeyali mnogi umetniki naprednega mišljenja in čustvovanja. In posamezni nadrealisti so, potem ko so idejrto politično prešli na pozicije proletariata, še dolgo ohranili nadrealistične oblike izražanja, prizadevajoč si, da bi jih napolnili z novo, napredno, vsebino. Toda večji del naprednih umetnikov se ni dolgo zadovoljeval z izraznimi oblikami ekspresionizma in nadrealizma, čuteč, da so praktično nezdružljive z materialističnim gledanjem na svet. Začeli so iskati in našli so nove oblike izražanja, navezujoč na realistične tradicije umetniškega ustvarjanja, ki so v zgodovini vedno najtesneje povezane z materialističnimi ali njim blizu stoječimi nazori. Nastopati proti »modnim neumnostim« ne pomeni nastopati proti novim, modernim oblikam. Karel Putrih: Delo in obnova, 1950 Vsa zgodovina umetnosti je v iskanju in odkrivanju vse novih in novih oblik, v izbiranju in razvijanju tistih oblik, v katerih bo lahko umetnik podal Čim celotnejšo umetniško sliko življenja in čim bolj popolneje izrazil svojo misel. »Modne neumnosti« se po mojem mnenju začenjajo tam, kjer ne gre več za nobeno umetniško sliko življenja z njeno notranjo logiko in verjetnostjo, marveč gre za formalni prelom s sleherno logiko. Ta prelom z logiko pride do izraza v mnogih delih sodobne dekadentske književnosti, slikarstva in kiparstva, s katerimi nas bogato seznanjajo revije, kakor so »Umetnost i kritika«, »Književne novine itd. Oblika postaja tu povsem neločljiva od dekadent-skih literamofilozofskih nazorov o popolni nesmiselnosti, slučajnosti in brezsmotmosti človeškega dejanja in nehanja. Ločene od življenja in od logike so sodobne »modne neumnosti« zelo spremenljive, prehodne, podvržene naglim preokretom, ki jih delajo njihovi nosilci v iskanju svojega »izvirnega izraza«, to se pravi, da v svojem nenehnem prilagajanju povpraševanju na notranjih in zunanjih trgih. Toda njihovo bistvo ostane: sodobne modne neumnosti so izraz idejne zagate. Mislim, da s takšnimi modnimi neumnostmi nimajo prav nobenega opravka niti Kulenovi-čeva »Majka Stojamka«, niti Co-sičevo »Daleč je sonce«, niti Čopičev »Prelom« pa tudi ne Davi-čeva »Pesem«, navzlic vsem nadrealističnim verbalizmom, ki so pri njem tudi tu neogibni, ki pa zlasti v Dnvičevem pesništvu človeku često kratko malo ne dopuščajo, da bi pesnikovo misel spremljal in razumel. Takšno je moje mnenje o dekadenci v umetnosti in o vsakršnih prehodnih modnih neumnostih. Mar lahko smatramo takšno mnenje za ždanovščino? In kaj je sploh ždanovščina? Ždanovščina je predvsem birokratizem v obravnavanju kul- Francoski kritik o slovenskem slikarju * Na91 družbeni el JI ln vloga komunistov v boju za njihovo uresničuj«. »Borba« 10. in 12. Jan. 1#&4. Pariški glas o Maleševi »Makedoniji« V pariškem listu »L’cclaireur umetnostjo, ki ima notranjo vse-de Seinec je dne 2. marca obja- bino. vil umetnostni kritik Paul B er- | Nebesa, ki tako skoparijo z nard pod naslovom: Miha darili, so nam poklonila lepo Maleš, slovenski slikar: darilo: vzroka dovolj za veselje. »Makedonija« naslednji čla-1 Kako je mogoče razumeti nek, ki ga dodatno k našemu Miho Malešša brez njegovih del članku z dne 19. t. m. objavljamo zaradi dopolnitve in primerjave: »Zmota bi bila, če bi človek hotel gledati sliko kakor prdmet, ki je osamljen in sam zase. V resnici ga na tisoče nevidnih vezi, cela veriga intimnih členkov neločljivo veže s tvorcem. • Ce hočeš ljubiti do kraja, moraš do kraja razumeti. Občudo-vunje, ki ne temelji na jasnem spoznanju, je podobno glušcu jired ungelskim orkestrom: vidi jih. a jih ne sliši. Prav zato, ker iskreno občudujemo dela Mihe Maleša, se enako trudimo, da bi jih razumeli, pri' tem pa sledimo njihovim skrivnim korenikam prav do kraja, da bi jih mogli prav spoznati v tvorčevi zenici. Leta 1951 smo se seznanili z Miho Malešem ob razstavi njegovih del v Parizu, Njegovo delo nas je dobesedno žgrabilo. Končno smo se znašli pred resni- in le — ta brez avtorja? Oboje je hkrati beseda in njeno dopolnilo: on miren, ljubezniv, skromen; dela pa ulripajo v globokem življenjskem ritmu. Ustvaril je dolgo vrsto podob iz Makedonije, kakor je Goya storil to s Španijo, Degas z baletkami, Toulousb-Lautrec s prostitutkami, Seurat s cirkusom. Dal nam je sijajen album »Makedonija«, ki za vselej ustaljuje folklorne tipe te lepe pokrajine. Izrazite, statične tenje kmetic in kmetov; silni valovi barv na bliščečih prazničnih oblačilih. Obrazi žensk, kjer je lepota potez dovršena in od koder iz sleherne poteze vre življenje. Na vseh teh delih je videti neizrekljiv izraz v pogledih, v pričakovanju, spominih, veselju; vse je povezano z življenjem. Portreti; notranje življenje je ujeto na njih z vso silo bitja. Ker mu je za strnjenost, se čnimi umetniškimi deli: pred Miha Maleš škrbnb varuje, da se he bi razblinil bodisi v globini senc, bodisi v žaru barv in potez. Polne, enakomerno tekoče poteze izpolnjujejo brez onemoglosti! svojo dvojno likovno nalogo: podeljevati predmet od predmeta v medsebojnem razmerju, in s | svojimi pretehtanimi krivuljami, | z njihovimi preobrati, z njiho-; vimi ponovitvami in skladnostmi 1 ustvarjati arabesko,' da ji lahko sledi pogled po vseh ovinkih, ki ugajajo očem. V teh preprostih bitjih, izšlih iz ljudstva, slutiš notranje življenje, ki ga zna Miha Maleš raztolmačiti in ki ga j>rikazuje na njihovih obrazih. Mirno, tajno, kfbpko se izravnava čustvo na škrlatnih ustnicah, kjer komaj ' označeno, mimogrede zaigra sen-! ca poželenja ali obžalovanja. : Izdaja se v izrazu jjotez; proseva ! zlasti v očeh: dolgi, trudni po-I gledi izpod vek, neprestano ljubkovanje, polno obljub, veselja, slastnih izlivov nežnosti, i Koliko zasanjanosti je v teh izgubljenih očeh, ki se utapljajo v daljnih opazovanjih in kako se v njih domotožje meša z milino! Ta zasanjanost, izgubljajoča se onstran pričujočega trenutka v zasledovanju nejasnih podob, polnih melanholije, ki 'plava na neskončnem obzorju: morda Miha Maleš: Konavljanka, 1953 prav le-ta najgloblje izraža dušo narodu in osebno občutljivost umetnika. Kakor le redko kdo je znal Miha Maleš izraziti s svojo osebnostjo mogočnost svoje domovine in njenih prebivalcev, ne s tem, ker je umetelno obnavljal njihovo slikovito zunanjost, temveč zato, ker je pesniško zajel iz njihove globoke duševnosti in se tksno približal njihovim skritim stranem.« turnih vprašanj. Kolikor malomeščanska kritika »birokratizma« ima za birokratizem sleherni boj proti dekadenci, tedaj je zanjo tudi ždanovščina istovetna s takšnim bojem. Tako nekateri res tudi mislijo. Ce pa je tako in če je treba sleherni boj proti idejni dekadenci v umetnosti imeti za ždanovščino, tedaj je bil ždano-vec predvsem Lenin, ki je v znanem pogovoru s Klaro Zetkin rekel: »Vsak umetnik, vsakdo, ki se smatra za umetnika, ima pravico ustvarjati svobodno, v skladu s svojim idealom, neodvisno od vsega. • Toda jasno, mi smo komunisti. Ne smemo držati križem roke in pustiti kaosu, naj se razvija kamor hoče... Smo vse prehudi .razbijači v slikarstvu1. Lepoto je treba ohraniti, vzeti si jo za vzorec, izhajati iz nje, če tudi je -.stara1. Cernu bi se morali odvračati od resnične lepote, se ji odrekati kot izhodišča za nadaljnji razvoj, samo zaradi tega, ker je .stara1? Zakaj bi se morali klanjati novemu kakor bogu, ki se mu je treba pokoriti samo zaradi tega, ker je .novo1? Nesmisel, en sam nesmisel! V tem je veliko licemerstva in kajpada nezavednega spoštovanja umetniške mode, ki gospoduje na Zahodu. Smo dobri revolucionarji, toda čutimo bogvedi zakaj dolžnost dokazovati, da tudi mi stojimo ,na višini sodobne kulture1. Jaz pa se drznem izjaviti, da sem .barbar1. Nimam sposobnosti, da bi mogel proizvode ekspresionizma, futurizma, kubizma in drugih .izmov1 smatrati za višji izraz umetniškega genija. Ne razumem jih. Nobene radosti ne čutim spričo njih.« Za ždanovščino lahko velja po mojem mnenju predvsem birokratsko dekretiranje, kaj naj književniki pišejo, pesniki opevajo, slikarji slikajo in" glasbeniki komponirajo. Ždanovščina je propagiranje in dekretiranje tiste izrazite protirealistične smeri v umetnosti in posebej v književnosti, katere predstavniki gredo zaprtih oči miimo vseh notranjih protislovij prehodnega obdobja, zlasti pa mimo moralno rušilnega vpliva, ki ga ima birokracija na družbeno življenje. Zdanovci si prizadevajo, da bi živega, konkretnega človeka prehodnega obdobja izrinili iz književnosti in ga zamenjali z ro-mantičarsko konstrukcijo. Ta umetnost birokratskega optimizma pomeni velik korak nazaj v primeri z velikimi stvaritvami starejše inske in tudi sovjetske umetnosti, zlasti pa književnosti. Kar se tiče odnosa ždanovščine do umetnosti drugih narodov, zanjo ni bistveno da odklanja dekadentska dela sodobne umetnosti na Zahodu, marveč je zanjo bistven nacionalizem, pretiravanja — v konkretnem sovjetskem primeru — svetovno zgodovinske vloge ruske književnosti in umetnosti in podcenjevanja tega, kar so drugi narodi vnesli v zakladnico splošne človeške kulture. Znana je ždanovska teza, da jo sodobna sovjetska književnost, vzeta v celoti, vzvišena nad vsem, kar je bilo ustvarjenega v dosedanji zgodovini svetovne književnosti, kakor je rekel Revai v razpravi o »odklonih« madžarskega kritika in esteta Lukacsa. V tem je bistvo ždanovščine. To sem hotel reči v pojasnitev svojih nazorov o stvareh, ki so že precej dolgo predmet mnogih nesporazumov, po tudi maličenja in pačenja bistva teh stvari. n VAN 1 POTRČ ZGODOVINSKI UTRINKI o kulturno-prosvetni dejavnosti primorskega ljudstva Proces prebujevanja narodne zavesti Slovencev v Trstu, v Istri, sploh na vsem Primorskem, se je začel relativno kasno in se je vršil v razmeroma počasnem tempu. Tudi proces razvoja kul-turno-prosvetne dejavnosti med slovenskim ljudstvom tega ozemlja *e je začel kasno in se je vrši! počasi. Razloge za to je treba iskati — po mojem — predvsem v težkih gospodarskih, so- cialnih in političnih razmerah, v katerih je živelo slovensko, večinoma kmetsko in delavsko prebivalstvo gori omenjenih avstrijskih provinc. Obseg tega članka mi ne dovoljuje, da bi te gospodarske, socialne in politične razmere podrobno analiziral. V Gorici in vsej goriški provinci, kjer je prišlo v slovenskem narodnem gibanju zgodaj do politične diferenciacije, se je razvila kulturno-prosvetna dejavnost med i Slovenci v obliki političnega in kulturnega boja med liberalci in klerikalci. V Trstu in v Istri ni prišlo do take politične diferenciacije ' kakor na Goriškem ne zgodaj ne kasno, ne med Slovenci ne med Hrvati. Politična in kulturno-prosvetna dejavnost med Slovenci in Hrvati v Trstu in v Istri sta se razvijali pod enotnim političnim vodstvom, v katerem so imeli glavno besedo advokati in duhovniki. V Istri so imeli ti poslednji odločilno besedo. Socialni demokratje, ki so prinesli tudi v politično in kultumo-pro-svetno gibanje prebivalstva teh krajev živahnost, ostrino, idejnost in bojevitost, se pojavijo kasneje in začenjajo biti faktor, ki daje čutiti svojo eksistenco, šele okoli 1898—1900. Ce so se hoteli Slovenci (pa tudi Hrvati) narodno ohraniti in se politično uveljaviti so morali začeti razvijati tudi kultumo-prosvetno dejavnost, morali so pokazati svoje sposobnosti in svojo zrelost tudi na kultumo-pro-svetnem poprišču. Tem bolj, ker je bilo kulturno življenje med Italijani v Trstu zelo živahno, bogato in na relativno visoki stopnji. Tako živahno, tako bogato, vsestransko in na tako visoki stopnji, da je avtomatično, brez vsakega vidnega znamenja prisiljevanja vpijalo vase, poita-lijančevalo Slovence (pa tudi Hrvate). Seveda je igralo morda tu odločilno vlogo dejstvo, da so bile vse ključne in ostale gospodarske pozicije v vseh treh provincah v rokah italijanske bur-žoazije in italijanskih veleposestnikov. Proces narodnega in kulturnega prebujevanja Slovencev in Hrvatov v Trstu, v Istri, sploh na vsem Primorskem, italijanska buržoazija ni pospeševala, marveč ga je na vse načine zavirala in mu metala polena pod noge. Italijanska buržoazija se je skupaj z veleposestniki narodnega in kulturnega prebujevanja Slovencev in Hrvatov v Istri in na Primorskem bala, ker je to gibanje, to prebujevanje nujno nosilo v sebi demokratične elemente, ki so utegnili postati, biti zelo nevarni njeni politični in gospodarski hegomonijl. Proces narodnega prebujevanja in kultumo-prosvetnega razvoja Slovencev in Hrvatov v Istri in na Primorskem se je vršil In se je moral vršiti v znamenju boja proti zatiralcem, ki so bili tu italijanske narodnosti. fhmam toliko let, da bi mogel seči s svojimi spomini v prve začetke narodnega prebujevanja in kulturnega razvijanja tržaških in sploh primorskih Slovencev. Začetki, prvi začetki tega kultur-no-prosvetnega razvijanja, bolje, kultumo-prosvetne dejavnosti, so morali biti zelo težki. Taki so bili vsaj tisti začetki kultumo-prosvetne dejavnosti v moji vasi nad Trstom, na Kontovelu, katerim sem bil kot otrok in deček priča. Neuki, nevzgojeni, skoro nepismeni delavci in kmetje so se začeli dramiti, so začeli zahtevati, naj se prizna njihova narodnost, začeli so o- gibati, da bi opravičili svojo narodno eksistenco in začeli so se po napornem delu učiti. Vse to so delali tako, lakor da nosijo težka bremena b brega v hrib, na katerem čepi moja rojstna vas. V delu za ustanavljanje prosvetnih in kulturnih društev, v dejavnosti teh društev, v vajah in v nastopih pevskih zborov in amaterskih igralskih skupin, v tem plemenitem toda težkem delu je zapisana zgodovina kulturno-prosvetnega razvoja morda vsakega posameznega ljudstva, morda vsakega posameznega naroda, vsekakor pa zgodovina kulturnega razvoja primorskih Slovencev. V mestih, tudi v Trstu in v Gorici, so imeli svoje čitalnice, čeprav s skromno dejavnostjo. Na deželi je vladala tema. Ko se je nehala čitalmiška doba, so začeli narodni prebujevalci ustanavljati pevska društva, ki so začela kmalu prirejati veselice, na katerih je bila na programu tudi kaka šaljiva enodejanka. Polagoma so se začele ustanavljati zadružne gostilne, ki so s pomočjo tržaške slovenske posojilnice, začele graditi večje dvorane, da so imela pevska društva kje prire-, jati veselice. Take gostilne in, pevska društva so nastala skoro' v vsaki tržaški okoliški vasi, pa' tudi na Krasu, na Vipavskem in v dolini Soče. Učitelji so bili hkrati tudi pevovodje. 2e proti koncu preteklega stoletja se je v Trstu ustanovil Sokol, kasneje zgrajen Narodni dom z lepo gledališko dvorano. Poitalijančevanje Slovencev se je počasi nehalo ali skoro nehalo. Ljudstvo si je zgradilo sšmo, s svojimi sredstvi, svetišča kulture, od koder se je ta širila med ljudstvo. Razvoj je vzgojil pesnikom in pisateljem čitatelje, glasbenikom pa pevce in ljubitelje petja. Narod se je bil zdramil in postal narod v pravem smislu besede. Vsa ta ogromna kulturna dejavnost pa seveda ne zraste, kakor pravijo, stihijno, ali pa sama od sebe. Vse to je rezultat težkega, pionirskega, včasih celo fa-kinskega, težaškega dela. Ni dovolj, da ima narod znanstvenike, umetnike, pesnike, pisatelje in glasbenike. Potrebni so mu prav tako ljudje, ki bodo znali sadove znanstvenikov in umetnikov posredovati ljudstvu, sicer bo kultura mrtva veja na narodnem drevesu. Takim skromnim, nezahtevnim ljudem smo dolžni hvalo in priznanje, da se je kulturna dejavnost razširila tudi med slovensko in hrvatsko ljudstvo Trsta, Istre in Primorja sploh. Mnogo je takih skromnih ljudi. Vseh nisem poznal, vseh se ne spominjam. Med najpridnejše poznane aktiviste na kulturno- prosvetnem poprišču na Primorskem, pa Dramatično društvo. Le-to je začelo prirejati predstave po deželi v dvoranah zadružnih gostiln. Polagoma pa so začeli graditi Narodne domove, večje gledališke dvorane za veselice, koncerte in dramske predstave. Tržaško dramatično društvo je priredilo nekaj predstav v nekdanjem gledališču Armonija in v gledališču Feniče. Nekajkrat je prišla gostovat v Trst ljubljanska drama, nekajkrat hrvatska igralska družba Gavrilovičeva. V Trstu je bil v začetku dvajsetega stoletja stoletju v Trstu in v Istri štejem Jaka Štoko, ki je odprl v Trstu tudi prvo slovensko knjigarno ter napisal nekaj veseloiger; zakonca Ponikvarjeva, odbornika in mecena Dramatičnega društva; zakonca Štularjeva, igralca; prvega nastavljenega režiserja tržaškega Dramatičnega društva, težko bolnega Žužka; novinarja Prunka, Mašo Grom in druge. Prav tem gre predvsem zahvala, da so polagali in px>ložili v Trstu temelje ljudske kultumo-prosvetne dejavnosti. , Vse kulturno prosvetno delo v Trstu, v Istri, deloma tudi na Goriškem, je bilo tja do 1905 idejno agnostično. Nosilo ’ je na sebi samo pečat slovenstva in sicer pečat nacionalističnega slovenstva. Tudi je bilo omejeno le na umetniško px>prišče: petje, koncerte, dramatične predstave, redko recitacije. Predavanj ni bilo; tečajev še manj. V mestih, zlasti, v Trstu, so voditelji te dejavnosti le težko trpeli delavske elemente. Vladala je precejšnja malomeščanska miselnost in malomeščanska zaprtost. Nacionalistično vzdušje. Vendar je tudi taka kulturno-prosvetna dejavnost močno pripomogla, da se je začela širiti med ljudstvo kulturna zavest, da je nastajalo med ljudstvom zanimanje za knjigo, za gledališče, za pesem itd. Z ustanovitvijo delavskega prosvet. društva »Ljudski oder« v Trstu 1905 stopijo v kulturno prosvetno dejavnost v Trstu in na Primorski delavci, ki so vnesli v to dejavnost marksistično idejnost, bojevitost, poleg kvantitete pa tudi skrb za kvaliteto. Novost so bila javna predavanja, s katerimi je začelo društvo »Ljudski oder« v Trstu in jih potem razširilo na deželo. Med predavatelji so bili Ivan Cankar, dr. Ivan Prijatelj, Etbin Kristan, Zofka Kveder in drugi. Tudi to delo je šlo počasi. Ni bilo denarnih sredstev, ni bilo dvoran (narodnjaki so Ljudskemu odru dvorane svojih zadružnih gostiln in Narodnih domov odklanjali), ni bilo knjig za knjižnice, ni bilo slovenskih pevovodij ne slovenskih režiserjev. V prvih igrah so nastopali igralci-diletanti, ki so znali slovensko le za silo. Treba jih je bilo učitL V splošnem je bila kulturno-prosvetna dejavnost v Trstu, v Istri in na Goriškem med slovenskim prebivalstvom tista, ki so ji načelovali nacionalisti in ona, ki so ji načelovali socialni demokratje zelo velika. Ta dejavnost, ki jo je prva svetovna vojna prekinila, se je po končani vojni znova razmahnila. Vsaka vas je imela svoje prosvetno društvo. Ljudski oder je imel 64 podružnic; nacionalistična Prosveta še več. V Trstu so delavci, ki so prevzeli po vojni tudi vodstvo narodnega gibanja, ustanovili Višji kulturni svet, ki mu je predsedoval dr. Lavo Čermelj. Ta svet se je ustanovil z denarno pomočjo Delavskih konzumnih zadrug. Začel je tudi izdajati revijo »Njiva« in sicer kot prvi poizkus enotne narodne fronte pod delavskim vodstvom. Slovenci in Hrvati kot dela svojih narodov, delavci kot razred so pokazali visoko sposobnost samostojnega kulturnega snovanja. Glede delavstva smemo reči, da je uspelo organizirati in razvijati tako široko, močno in kvalitetno dobro kultumo-prosvetno dejavnost, kakor le redkokje drugod. Dore Klemenčič: Manifestacija, 1948 Visoka kulturna stopnja vsakega naroda dela čast narodom, prizadevnosti in kulturni dejavnosti vseh narodov. Morala bi biti ponos vsa ga človeštva. Italijanski nacionalizem in fašizem pa sta prelepo kulturno stavbo primorskih Slovencev, primorskih delavcev, poteptala in uničila. Le redki italijanski kulturni delavci so občutili dejanja fašistov kot osramočenje svojega naroda. Le redki — razen komunistov in socialistov — so razumeli, da narodi, ki pomagajo nasilnežem uničevati kulturo drugih narodov niso svobodni in da kopljejo sebi svoj kulturni grob. Visoka kulturna stopnja vsakega naroda, velikega ali malega, na svoj način oplaja kulturo vseh drugih narodov. Nova Jugoslavija, Jugoslavija ljudske oblasti in komun je dedič vsega naprednega, kar so v zgodovini naredili njeni narodi, tudi dedič visoke kulturne dejavnosti Slovencev in Hrvatov Istre in Goriškega. Najupravičenejši, pravilno, edini upravičeni dedič visoke kultumo-prosvetne dejavnosti tamošnjega delavstva. To dejavnost nadaljujejo sedaj pri nas naši kulturni delavci, vsi naši delovni ljudje, da bi v naši socialistični domovini vzgojili novega človeka, človeka socialističnega humanizma. Prvomajske umetniške razstave v Ljubljani Na predvečer prvega maja, to venskih likovnih ustvarjalcev. jc v petek ob petih popoldne bo v Moderni galeriji odprta umetniška razstava petnajsterice slo- Razstavljali bodo Riko Debenjak. Božidar Jakac, Boris Kalim, Zdenko Kalin, Gojmir Anton Kos, Stane Kregar, Miha Maleš, France Mihelič, Nikolaj Omerza, Marij Pregelj, Karel Putrih, Maksim Sedej, Evgen Saiovdc, Frančišek Smerdu in Gabrijel Stupica. Ljubitelji umetnosti bodo imeli priložnost videti najnovejša dela teh vidnih slovenskih umetnikov, in sicer olja, grafike in plastiko. V Mali galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov i.« : Titovi cesti i pa je odprta raz-i stava slik in grafik Oblaka Flo-riisa, ki stopa s to razstavo prvič pred javnost. Rojen je bil 1924. leta na Vrhniki ter je dovršil ljubljansko Akademijo upodabljajočih umetnosti s'prvo generacijo 1. 1949, nato pa specialko grafike pri prof. Božidarju Tak-cu 1. 1951. Doslej je razstavljal i na društvenih razstavah v Ljub-' ljani Beogradu, Cetinju, Sarajevu, Ma iboru in Sežani, njegov Nikolaj Omerza: Dekle s cigareto, nastop v Mali ralerijii je njegova 1953 prva samostojna razstava. (Balada o partizanu Osojniku) To mi je pravil Osojnik sam, nekaj meseoev poprej, preden so ga izdali im je bil uibiit. Bilo je že proti jutru im v Halozah; tja smo se potegnili po neki likvidaciji na Polju; bili smo neprespani in zmučeni, ali on, Osojnik, po taki noči, ki je bila za nami, ni mogel zaspati, sam od sebe je začel.. Bila je ona reč, zaradi katere so ga prijemali, zaradi katere je imel težave — on, ki so se ga bali fantje tri fare naokoli, in on, za katerega ni bilo žegnanja, da ne bi potegnil nožal Ali prav ta reč, zaradi katere so mu takrat peli levite, ga je nekaj mesecev kasneje tudi pokopala. Nič se ni dalo pomagati, bil je iz naših krajev, takšni smo tam ljudje... To je bilo tisto poletje, ko so pobili Lackove v Pacinju, ko so ujeli1 Lacka in ga zmrcvarili, da ga lastna mati- ni več prepoznala... to se je zgodilo tisti čas, ko so ležala { red minoritsko cerkvijo in na smrečju blatna, od krvi očrnela in posinela naga trupla Lackovih partizanov, to se je zgodilo poleti, ko so kazali na geštapi pred pošto iznakaženega in čez razbito glavo prevezanega Lacka ... — in ko je bila za nekatere Lackova reč za vekomaj pokopana, ko na priliko za Irgleca. — To so bili grozni časi, — je začel Osojnik^ — vse zapovrstjo je bilo izdano in ljudje so se začeli lastne sence bati. Nekdo je izdajal; Nemci so izvedeli vse in pisali, da izdaja Lacko. Tega ljudje niso verjeli, ali dvom je začel ljudi do konca na-žirati; kmečki človek ni več vedel, kaj naj stori, če si se mu prikazal. Naju z Lackom so v Pacinju rešili oni, ki so ležali pred cerkvijo. Lacku potem tudi to ni pomagalo — in naenkrat sem se znašel brez fantov in — sam. sam 6 svojo brzostrelko in z nasekanimi bombami. Bilo je sreda najhujšega preplaha, nekje sem se moral pokazati — in pokazal sem 6e Irglecu, s ka- terim smo si bili nekje v botrini, a pokazal sem se pri njegovem hramu tudi zaradi Irglečeve ženske, zaradi liane, s katero sva se včasih poznala in si bila dobra. Kmetija je na samem, okoli lirama ni na daleč okoli nobenega drugega in takoj ob o kolu pred hišo je hostu. Prenekaterikrat smo se pri Irglecu najedli, prenekaterikrat smo prečumeli in prespali tam. Prišel sem proti jutru in ostal v hosti; da bi se pokazal v hramu, to je bilo vseeno prenevarno. Vlegel sem se med gosto praprot — bilo je na kraju, kjer sem videl hram, dvorišče in okol pred hramom — m potem pričakal sonce, ki se je dvignilo nad Pa-cinjem, a tudi zadremal, preden sem koga dočakal iz hrama; bil sem do kraja izmučen. Tako sem potem spal kje do desete, do enajste; prebudilo me je sonce, ki je prilezlo do tačas v tistem letnem času visoko na nebo in skozi veje scela posijalo name... ali pa me je zbudila nekakšna topa govorica, Zbrisal sem si oči, da sem kaj videl, in se vzpel iz praproti Znova sem zaslišal tisto topo govorico — ne, z mojimi ušesi ni bilo nekaj v redu, ko* da se še ne bi prespale — in 'zagledal hkrati Irgleca na drevesu; imel je vrečo, obešeno čez ramena, in obiral je jabolka, velike rdeče adamce. Tista, s katero se je menil, je bila Hana — ali naj sem se še tolikp napenjal, tega. kar sta se menila, nisem razločil; bilo je, ko da bi se mi oči sicer do kraja predramile, ušesa pa bi’ še vedno na pol spala: otresal sem z glavo, pa ni tudi to nič pomagalo, ko da bi me kdo za uho vsekal. Nehote sem se jel ozirati, okoli sebe in po hosti, nič več nisem zaupal ušesom. Zazrl sem se tudi proti Irglečevemu hramu, ni-kakšne govorice več nisem slišal; slišal sem samo’ sadje, adamce, kako so z debelim glasom padale na tratniioo. Zenske, s kajtero se je menil, Irglec, ni bilo nikjer več, po vsej priliki je odšla, h kuhi. Prvikrat tiste dni sem začutil, da bi rad jedel, da sem lačen — in storil sem kakor vedno doslej, kadarkoli sem se priplazil po hosti do Irglečeve doma- čije. Potegnil sem no? iz žepa in poldjukal po suhi škorji navotlenega hrastiča; ko da bi kakšna žolna pokljukala, je zapelo. Irglec se je prenehal stegovati za adamcamii, slišal me je. Znova sem potrkal in potem čakal — na njegovo znamenje, a ga za čuda nisem dočakal: ko da bi moški’ na drevesu otrpnil. Zato sem zatem dvakrat potrkal... in zatem še enkrat, nič več mu ne bi bilo potrebno premišljevati, koga ima v hosti. In zares, tudi na jablani je poklepalo — razločno sem slišal, vsekakor bolj jasno kakor popreje govorico. Ušesom pa še vedno nisem zaupal, zvesto sem g® spremljal z očmi’, vse toliko, dokler se ni spustil z drevesa, si posadil na pol prazno košaro na glavo in se počasi odzibal proti hramu. Vedel sem: odšel je k Hani, zaradi kosila. Druge' krati sem legel nazaj v praprot in čakal, tokrat sem se samo potegnil za grmovje in v travo ter tako prežal, kdaj se bo kmet vrnil. Na strehi’ se je močneje pokadilo iz dimnika, zatem, zdelo se mj je, da je minila cela mala večnost, se je Irglec prikazal: še vedno je imel vrečo okoli ramen in takšen, z vrečo, odstopLcal po lestvi med vejevje. Zatem je od tistega vejevja tam poklepalo — kar je povedalo, da bo južina. Zijal sem v drevo, v vejevje, ki je na pol zakrivalo Irgleca, znova je začel s trganjem sanja, zatem pa sem legel na hrbet — in tudi zadremal, čeprav tega nisem nameraval več... Ne bi rekel, da sem prespal, trdo zagotovo nisem zaspal, kajti znova lin znova sem zaslišal sem od Irgie-čevega sadovnjaka poklepavanje — bilo je, ko da bi se mi kar naprej sanjalo o klepanju, kako peljem voz iz hoste in kako neka veja ves čas kleplje med kolesi... ali nikamor in nikamor nisem pripeljal, samo veja je ves čas poklepavala — in iznenada počila. Preden sem sploh kaj dojel — samo to vem, da ušesom ves čas nisem zaupal in to je bila tudi moja sreča! — je prasknilo ko suha veja pod stopinjo, ■nekje za hrbtom, tokrat nekam bolj oprezno, medtem ko je na drevesu še ved.no poklepavalo. To 60 je reklo, da je prišla Hana z južino, da me je iskala, a da me ni mogla najti. Odgrnil sem praprot in se dvignil, du bi se ji pač pokazal, hotel sem se ji tudi’ nasmehniti, da bi ji pregnal strah, a je bilo še tisti trenutek vse to presekano — tri, štiri korake pred sabo, kamor sem se ozrl, sem namesto Hane zagledal Nemca, žandarja, s karabinko v rokah, za Nemcem še enega Nemca, in za tem še Nemce — cela hosta jih je bila polna. Stisnil sem orožje v roki, nekje v trebuhu me je zaskelelo, da sem zakričal, grozno sem moral zarjoveti. To me ie tisti trenutek tančnega poleta z ostalimi eno- častnem poletu lam; parade od opazovalca veliko lišče. pina. Piloti so dobro ::\vy. • • maki tračni}) višav Piloti so se dobro pripravili na prvomajsko parado od ranega jutra je na komandni kupoli zelo živahno. S I' Ra mesta, od koder lepo vidiš ju>jprej dolge vrste srebrnkastih 1 tnl najrazličnejših tipov, za nji-,ni Pa širno sremsko ravnino, se ',,(>ie Jugoslovanskega vojnega 'talstva že več dni pripravljajo "a veliko prvomajsko parado. ‘Pozori! Pozor! Natančen čas: je 12 in 6 minut. Dvignemo fie ob 12,20.« ‘Razumeli smo.« Na vzletišču stoje v ravni črti vej _ bombniki v pričakova-"i'1. kdaj se bodo dvignili. Piloti In mehaniki hite z zadnjimi prijavami. Okrog vseh letal se su-u'l° mehaniki z motornimi va- gončki. so zadnje preizkušnje. V trenutku, ko bodo zadnje kolone *ežkih tankov zdrdrale po Bul-'arju Revolucije, bodo v dolgih kolonah priletele enote letalstva. 1-sprav zahteva vskladitev na- pozornost, se zgodi to v nekaj desetinkah sekunde. Spet spregovori mikrofon s komandne kupole. »Beli naprej I« Motorji zabrne močneje, oblak dima in prahu objame eskadrile za čelnimi letali, ki se začno počasi dvigati z vzletišča. »Naslednji... naslednji... naslednji . . .« Enakomerno je slišati komando, ki pravzaprav daje znak za start. Čez nekaj minut že brni v zraku na desetine letal, ki se Reaktivna letala se dvignejo nekaj minut pozneje. Toda brza letala hitro dobite. Pilotirajo mladi piloti, ki morda pred dvema ali tremi leti še niti slutili niso, da bodo kdaj letali s tolikšno brzino. Ura je natanko 13. V presledkih po nekaj sekund prileti nad letališče eskadrila za eska-drilo. Oficirji na komandni kupoli se zadovoljno smehljajo. Natanko ob določenem času je vsa formacija preletela letališče. In že so letala krilo ob krilo izginila v višavah. To se ponovi sposobni tudi najtežavnejših poletov, in nalog. Toda do tega se ni bilo lahko dokopati. Časa je bilo malo. Učiti »e je bilo treba hitro. V reaktivnih letalih še nikoli niso letali. Ameriški oficir v ameriških enotah, kjer so naši piloti prevzemali prva reaktivna letala iz vojaške pomoči, je vprašal nekega našega pilota: »S katerim reaktivnim letalom ste prej letali?« »Z nobenim«, je odgovoril. Američan ga je osuplo pogledal. Ko pa so bile vežbe končane, je rekel: »Bravo, Jugoslovani!« Ponosni Rmo na naše pilote, ponosni na njihovo hrabrost in na njihovo znanje. a P. Petrovič Se zadnja navodila... Eni priha‘a|o, drug uojska pa raste Po vrnitvi mora pilot raportlrati. kako je izpolnil svojo nalogo e bodo nekje daleč tam, morda blizu Novega Sada, uvrstila v paradne vrste, da bodo v veli- trikrat in vse skupaj traja le nekaj minul Letala lete malone s hitrostjo zvoka. Lete varno, preletela leta- Zdaj je to že močna bojna sku- izvežbani. e si bil v kratkem časovnem presledku dvakrat v emi enoti, vseeno kateri, pehotni ali letalski, tankovski ali artilerijski, mornariški ali inženirski, boš ob drugem obisku že na pragu vojašnice in ob prvem srečanju z vojaki začutili, da je v njej nekaj novega, na prvi pogled nerazumljivega — v enoti kot v celoti kakor pri vsakem posamezniku. Lskadrila reaktivcev se Je vrnila na letališče. Letala Je treba takoj pregledati. Okoli njih Je zbrana skupina mehanikov in kakor v zraku ima tudi sedaj na zemlji vsak svojo nalogo Poglejmo na pr, četo ali baterijo z njeni m komandirjem kot enega teh mnogih kolektivov. Baterija, o kateri pišemo, je ena izmed mnogih. Ni še dolgo tega, ko so se vojaki učili na topovih, zaplenjenih še v vojni. Učili so se dan za dnem, spoznavali vse taktične in tehnične posebnosti, streljali z njimi, jih čistili in mazali, jih ljubili in čuvali. Billi so zadovoljni z njimi, zaupali so njim in sebi. Nekega dne, na koncu vaje, je komandir Markovič pripovedoval tovarišem nekaj v/, vojnih časov. Pripovedoval jim je, kako se je neka skupina našiin borcev zelo dobro naučila streljati z nemškimi topovi in kako je v prvi bitki z njimi tolkla sovražnika. Večkrat pa se je tudi zgodilo, da so zaplenjeni top ali minometalee v naslednjem trenutku obrnili proti fašistom. Tako je bilo v vojni, je dejal komandir. In s tem je bilo pripovedovanja konec. Ko so se vračali vojaki v vojašnico, so se vpraševali, čemu jim je to pripovedoval. Morda pa se na vaji niso postavili? Ne, saj so vedeli, da bi jim komandir to odkrito povedal. Toda čemu jim je pripovedoval prav o tem? Drugi dan jiim je postalo jasno. Tisto jutro so se poslovili od starih topov. Dobili so motorizirane. Topove z dolgimi cevmi na čvrstih podlogah in z močnimi motorji Razveselili so se jih. Spoznali so, da je komandirjevo pri - rešilo. Preden so se Nemci, ki so bili prav tako v'ne»adeni, znašli, sem bil že na kraju hoste, sem se 0 vrgd v klanec pod robom hoste in 6e pognal 0U)va naprej, čez jaso. Streljanje za sabo, bilo je u’ samo siikanje, sem zaslišal, ko sem se pognal lesnico — ali to je bilo že za grmovjem; znašel 1 n.' Se v vodi in se po vseh štirih splazil iz nje in , blata. Na oni strani potoka je bila koruza in to ti?fUz’I1ie, bil Je letni čas in bilo je visoko, me je L zavarovalo. Vso popoldne, vse do večera so me gonili, tudi •j so imeli s sabo, a me niso staknili, prevečkrat j.m prebrodil Pesnico... K noči pa sem se privlekel Ja, kjer se je, hajka za mano začela in kjer se mi O i .elo najmanj nevarno — k Irglečevemu hramu, p tl rinil sem desko v listjaku in se zvlekel v slamo. sa prj hiši niso imeli, da bi me zavohal; v hram ! a bisem mogel, že zaradi otrok ne, dokler jih ne bi “Pravili spat. d l sem no^' *n d°čakal, še preden se je noč ''dobra napravila, oba Irglečeva. Prišla sta po pod-he;ju in v kolarnico, čeprav je on bolj drsel ko r° | ..Za ni° — vsak korak sem natanko slišal in ušesa me niso nič več izdajala. Zenska je .zdihovala ln so nečemu upirala, Irglec jo je tolažil c j°. pregovarjal. Mislil sem, da bosta odšia v klet a|.zlv*ni> in ^a ho treba pošteno pohiteti, ut .°.mo v kratkem popolnoma DraVo od Dravograda do Pol*" Vseli >šest hidrocenlral v (lol^n obralovan.iH nam ho v tem m'v• ave dajalo letno povprečno 1 tjardo 700 milijonov ksvh elek-'•ne energije. Ce si vso to energijo |pc 'av'jamo kot konjske sile, poem bo na Dravj »garalo« za nas „'■? *eto približno 270.000 nevid-‘dravskih konj«. uspeh samih gjadbincev, se kaže splošni porast delovne storilnosti predvsem v tempu graditve. »Ce smo bili v Vuzenici šest let, bomo v Vuhredu potrebovali štiri, v Ožbaltu pa le tri leta.« Tempo graditve torej izrazito narašča. V našem gospoda stvu pa ni vschno, ali daje hidrocentrala energijo eno ali dve lčti preje ali kasneje. V tej električni energiji so skrite milijarde našega narodnega dohodka, v njej tiči naraščanja življenske raVni. Bi lahko šlo še hitreje? Ko sem bil te dni med gradbinci v Vuzenici in Vuhredu, nisem mogel zamolčati vprašanja: Alj bi graditev hidrocentral ne mogla teči še hitreje? Vsak čas bo vrsta novih industrijskih podjetij terjala pogonsko silo; kdaj in kako jim bomo ustregli? Ali nas ni čas že nekoliko prehitel? Graditelji niso z odgovorom v zadregi. »Lahko bi še hitreje gradili, toda ...« In vam naštejejo vrsto razlogov in okolnosti, ki sicer niso ncodstranljive, ki pa vendarle zadržujejo še hitrejši tempo graditve hidrocentral. Predvsem lansko in tudi letošnjo investicijskih kreditov. »Ce leto že v začetku bili glede tega popolnoma na jasnem, bi lahko svoje gradnje zastavljali na hitrejši tempo. Delovna sila zdaj ni več vprašanje, kot je bila v minulih letih. Tudi mehanizacijo bi lahko še izdatno izpopolnili, zlasti transport, če bi imeli | sredstva, da bi v tujini nabavili stroje, ki jih doma ni mogoče izdelati. Ce sp je pa treba z investitorjem srečavati na arbitraži za plačilo našega dela, si je kajpada ditve. Ni pa nobenega dvoma o tem, da bi je ob boljših pogojih ne zmogli...« Grdnja vsake nove hidrocentrale na Dravi priča o tem, kako si graditelji prizadevajo med drugim zlasti izpopolniti po lastnih načrtih in z lastnim delom mehanizacijo; ki pospešuje in pocenjuje graditev. Primerjava med Vuzenico in Vuhredom kaže nadaljni napredek tako v sami organizaciji dela kot v mehanizaciji. V Vuhredu sla oba kabelska žerjava lastnega izdelka lahko delovnemu kolektivu v ponos. V. brezžičnim upravljanjem že vso letošnjo zimo brezhibno opravljata svoje veliko težaško delo. Precej prihranka daje lil1' izpopolnjena separacija. Izredna pridobitev pa bo avtomatska betonarna, ki jo že postavljajo po zamisli inž. Pipana. Pri pripravi betona ne bo več treba nobene delovne sile, vse bo teklo avtomatično. S točnim avtomatskim odmerjanjem in tehtanjem cementa in gramoza bodo dobivali lajboljši beton za pregrado in turbinske stebre. Novo življenje in napredek v Dravski dolini V Dravski dolini od M: ora pmti Dravogradu se z graditvijo hidrocentral ne izpreminja samo vnanja podoba in vtis. Splavarjev in njihove na pol kmečke idiličnosti ni več. Za betonskimi jezovi so po več kilometrov razpotegnjena »dravska jezera«. Domačini jih dolžijo jutranjih meglic ki sc šele v kasnejših urah razlezejo in d ognejo ob pohorskih in kozjaških | boč-jih. Železnica se na mnogih odsekih umika pred vodo v pohorski breg. Z velikimi betonskimi kockami oblagajo pretočno polje Šoferji in avtomobilisti hvalijo odseke nove ceste, speljane više nad levim dravskim bregom. Kmečkim ljudem nj več težko za stare domačije ob nizki dravski strugi, ki jih je zalila zajezena voda. Prav imenitno se počutijo v novih in lepih hišah. Prijetna in higienska stanovanjska kultura postaja zdaj ob Dravi neogibna tudi preprostemu delovnemu človeku. Ob hidrocen-tralah rasejo, kot gobe ob dobrem dežju, stanovanjske zgradbe in domovi. Nova naselja ob hidrocen-tralah pričajo o rastoči življenjski ravni. Ob graditvi hidrocentral se v delu, v politiki, v kulturi in prosveti, v zabavi in veselju dan za dnem srečujeta delavski razred in pohorski ter kozjaški kmečki človek. Čedalje bližja sta si. Čedalje bolj neposredno sodelujeta in živita. Mimogrede novi življenjski tokovi potiskajo človeka ob dravskih hidrocentralah v komuno. Graditev hidrocentral v pestrem načinu oblikuje po občinah komunalno politiko in komunalno dejavnost. V nekaterih občinah so že zgradili ali pa gradijo pridobitve, ki bi jih nemara zlepa ali celo nikoli ne bilo, če bi tod ne začeli boja z dravsko vodo.' Pohorski in kozjaški les je doslej odmerjal tod na obeh bregovih Drave razvoj in tempo življenja. Počasi in komaj opazno. Bitka za električno energijo pa poslej sttnko-ma, revolucionarno preobraža človeka in njegovo življenje. Vasi, naselja in kmetije ob Dravi in na pobočjih Pohorja in Kozjaka niso več samotne. Novo življenje jih je potegnilo v svoj tok, električna energija z Drave jim ustvarja nove življenske pogoje in možnosti. France Gerielj Pakinicn! dotoki Zapiski z Vlasine Vlasln«, konec aprila Vodo so spustili iz njih in za-j ' l)ir«č anova preizkusili. Pred RnLmtiVe ;» I fl°hrim mesecem je 'med prčiz- K, . kujanjem priletel v ventil ko- Dotokt -so zdaj betoni- ^k deske in poVzro?i] škodo. GradbiSče na Dravi >, Dotoki -so zdaj betoni- „ / rami predori in jekleni cevovodi. Strežer je pod snegom, v ves bel ko golob. Po njem polže sive sence oblakov, d« se ne ) more zalesketati. Na gradbiščih \ hidrocentrale v Vlasini je gneča. Kdo bi mogel prešteti, koliko je ) teh cevi, predorov, obzidanih potokov in oevovodov! Stari univerzitetni profesor Milan Nešič, ki mu je že 68 let, živi že dve leti na tem gradbišču rekrutsko življenje kakor vul drugi inženirji na Vlasini. Pripovedoval je, da so mnogim rekam in potokom odrezali dotoke ko trakove in jih obrnili nazaj. Reki Božici so prerezali pot čez V Vuzenici in Vuhredu je še da nes precejšnje število minerjev, tesarjev, betonerjev in drugih delavcev, ki so z inž. Pipanom in nekaterimi tehniki pfed leti gradili, , . elektrarno Mariborski otok. Z Vu-) !l'an.inei P">*» Egejskemu morju, z niče se premika zdaj vsa ta kva-^daj sta dve Božici, prva se iz-lificirana sila v Vuhred, kjer se če-/llva v Egejsko morje, njen drugi dalje bolj razširja gradbišče. Od tod) $ka.v Pa So ohrm,i n« e™ P™*1 bo šla nato pot v Ožbalt. Izkušnje \ V,asin.skem[1 JezeJu- ,Yeliko J?' teh graditeljev hidrocentral na Dra-( 7ero J® P°*no vode. Gladina je vi so čedalje bogatejše. Nekakšna) r,osa",a. •pomenik nekega profe stalnost dela neprestano dviga kva-\?orTa lz teRa K™™. “ Iifikacijo vsega delovnega kolektiva / • me Izpostavili na in vsakega delavca posebej. Sicer) L' "ase smrt pod ni mogoče s številkami ali odstotki \ ,se ",s" Majali, da se . J pokazati, kako stalno narašča de-(bo. Vlas™ močvirje spremeni o Se pomočnika za »suhe dni« lovna storilnost. »Mi pa čutimo,« L^ldrug? mLTVlnome* pravijo uelavci, »kako smo čedalje \ ^ P01"™?1 meter, ho sporne ...........- 1 nik v vodi in samo njegov vrh i bo noč in dan molel iz nje ko čeprav je Drava med vsemi na- boljši, kako nam graditev dela če-, bol's voc*ami gospodarnostim naj- dalie manj preglavic, kako nam grei |sa za graditev velikih elektrarn, vedno bolj izpod rok izkop, tesarba,1 N «■ v?I.1<^arle svojo »zimsko sušo«, betoniranje in sploh vsa dela.«i *** hidrotehniki so zato izdelali Podobno pravijo tudi delavci mari-, urL po katerem bodo imele hi- borske »Hidromontaže«, ki za n °?e"lra'e na Dravi dva čvrsta po- gradbinci opremljajo in montirajo I omika, ki bosta krila primanj- turbine, generatorje, skratka oprav-, ^a. Lobnici, ki izvira visoko liajo vsa dela hidromehanske °horju in se v strmem padcu opreme elektrarn. čuvar, V jezeru je precej otočkov. Na zemljevidu bo zarisan samo eden, ker samo ta nikamor ne plava. Ostali se premikajo z vetrovi. Šota se je dvignila z dna in zdaj plava po jezeru. Na otočkih raste trava. Poleti veslajo kmetje s, čolni k otočkom, da pokose na njih travo in pobero jajca divjih rac. Kmetje pripovedujejo. da leži na dnu tega jezera že iz prve svetovne vojne eskadron bolgarske konjenice, ki je najbrž ponoči zabredel v močvirje in izginil, * Vsi se vprašujejo, ali bo L maja pritekla po žičnih potokih prva energija. Bo — ne bo. Vse zdaj preizkušajo. Pokazalo t se je, da ima ta mesec zelo malo dni, in zato so nekaterim delavcem delovni dan jjodaljšali na 18 ur. In vendar vse kaže, da je še to premalo. Cevi so bile še pred nekaj dnevi suhe. Tz- Okvaro so komaj našli. Voda- na Vlasini je draga, vendar pa se izplača. Šo ljudje, kj se ukvarjajo z .lovom na vodo. Preizkušajo tokove, jo iščejo po hribih in jo nazadnje prisilijo, da teče, kamor je treba. Ko pa se neopazno izgubi, jo jame Jo iskati. Navadno potisnejo v mišice hriba injekcije betona, da bi vodi preprečili pot. Čas teče^ vražje hitro. Pleskarji so končali delo, zdaj imajo besedo monterji. Podzemeljski stroji v dvorani so prepleskani. Da ni tu z apnom in oljem pbrizganih ljudi, bi človek mislil, da se bo zdaj zdaj_ začela svečanost s plesom, stroji pa da stoje tu samo zato, da bi ka j zaigrali. Nekam čudno je tildi da do so vseli hidrocentralah strojne dvorane zelo lepe. Vse je v njih iz gladkih in bleščečih mormornih plošč. Zakaj? Menda zato, da ne spominjajo na gole ali borno poraščene hribe, ki navadno obdajajo hidrocentrale. * / Rad bi zabeležil nekaj spominov. Koliko tisoč mladih ljudi je delalo v tej delavnici na prostem, dolgi 65 km! Kamen ne bo ničesar povedal o ljubezni mladincev iz brigad, o solzah, o utrujenosti, strašni utrujenosti, ki je niti spanec ne omili. Rad bi preprosto spregovoril o življenju nekaj tisoč ljudi. Ob cesti so nekatere mladinske brigade zgradile vodnjake s spominskimi ploščami. Na eni izmed njih je napis: »Gradimo, prepričani. da se borimo za domovino.« Ob cesti so s kredo napisali' gesla, imena, norme. Dež je mnoge besede izpral. Človek mora po smislu uganiti, kaj je napisano. Nihče ne utegne govoriti o spominih. Ljudje pa so prihajali delat od vseh strani. Prostovoljno ali proti plačilu. Tisti, ki so tu delali, so se morali odpovedati malone vsem užitkom. Ostal jim je samo eden in v njem so tekmovali — graditev. Marsikateri. mlad inženir je začel svojo kariero z napornim delom. brez zabave in razvedrila, ki ga je mladost tako vesela. Vsi in hkrati se ne privadijo nameravajo vrtati nebo. In ko zlezeš v izvrtani predor, se moraš plaziti po vseh štirih. Ljudje ki so tu delali, 60 v naglici pozabili proslaviti dograditev najtežavnejšega objekta s svečanostjo ali spomenicami, ki bi biile strokovnim delavcem in inženirjem dober dokument o njihovi volji in sposobnostih. * Hodimo po stopinjah minulih let. Misel o zgraditvi hidro- Ogromna pregrada na Rami delali so jih že zdavnaj, zdaj pa . vsi '"."krati se ne privadijo prihaja najstrožnji kontrolor Rnu' kr.a|n' Nekl 'ojvoHinski de-[»ogledat, kako so narejene - ,nvec. 'e z . "I,z!"fik;m voda. Voda skrbno preizkuša vse "P3"!""1 mYot.r'l hribe in vprašal: luknjice in išče izhoda. i .»tovariš inženir povejte mi no, ati zrve tod volkovi?« Nedavno so preizkusili do- »Seveda žive, kaj si pa mi- 1 vodno cev. Vsj so gledali zapirač, ; slil!« i kakor gledajo v filmu ljudje »Djoj, prav tega sem se bal!« P.kiy"Rf»a junaka, ki je prišel v' Ljudje poneso domov spo- • škripce in ki naj pade. Napeljali mine. Te/ko verjameš, da bo kdo i so vodo v cev. Zapirač je za- izmed mimoidočih, ko ho ogle-drhtel. Vse je zadrhtelo. Zemlja doval elektrarno, videl poševni 'se je stresla pod nogami in rov. Predor je dolg 208m, in j ljudje so se že hoteli razbežati, tako strm. da so bil j minerii Tedaj pa so si cevi oddahnile, zmeraj obrnjeni navzgor, ko da nem gradbišču. — Bo — ne bo? Iznenada so se usule izpod neba snežinke. Temperatura je padla na dve stopinji pod ničlo. Letošnja zima traja pet mesecev. Volkov pa vendar ni več v dolino, ker je na gradbišču še zmeraj mnogo ljudi. Živci vseh so napeti. Jezerca so polna in prazna. Vse preizkušajo. Do praznika je ostalo le še nekaj dni. Tu med hribi praznovanje ni takšno kakor v veli-centrale na Vlasini je bila spro- j kem mestu. V kaki kotlini ali žena že zdavnaj, pred vojno, kot | preprosti krčmi bodo graditelji nejasne sanje. Po vojni so delalj dvignili polne čaše v počastitev načrte po etapah. Končni načrt. dela, potem pa bodo vsj ti tisoči še ni bil izdelan, ko so že tra- ljudi nekam odšli. Na hribih jih sirali steze, po katerih bo hodilo bo ostalo samo 25, oddaljenih od rregraua niarucemraie oiap — /»cta na tisoče ljudi. Inženirji pravijo, da je Vlasina velika ideja, ki lahko vzbuja občudovanje tudi večjih in bogatejših dežel. Mimogrede Je nekaj. Tu je zrasla cela garda inženirjev in tehnikov. ki lahko grade vse. Dva agtegataj prvi manjši hišni, drugi večji, bosta začela obratovati 1. maja. Tretji pride na vrsto v septembru. V prihodnjih dveh letih bodo zgradili še dve elektrarni. »Alj bo vse pravočasno dograjeno iin pripravljeno?« vpraša direktor Vasic, ko hodi po šir- sveta, da bodo nadzirali stroje in vpraševali po telefonu, komu je potreben električni tok. Ko bodo čez prihodnji dve leti vpra-sah, al^ je tod kaj volkov, se jim nihče ne bo smejal, ker se h°do res klatili po tej divjini. Vendar pa k Vlasinskemu jezeru držeča cesta >aj čez poletje ne bo pusta. Ob jezeru so zgradili lep hotel. Morda bodo prihajali na počitnice pod Strešen, gorski greben, podoben na vzlet pripravljenemu galebu prav tisti, ki so hotel gradili. Voja J.ivanovič * Rdeči proletarski prapori, kresovi, žandarji, izleti TAK 1E BIL PRVI MA) leta 1934 v Mariboru Dol pa im Tcrvava je biila pot k svobodnemu prvemu nvuj,u. Naj se zatorej v spoinimu za trenutek ustavimo na tej krvavi poti, naj nas pripovedovanja sit ari h, še živečih proletarcev spomnijo na 1. maj leta ...1932, 1933, 1938, 1939 .... na leta, ko sta trhla proti'ljudska. oblast im kapitalist ne-usm.iiljeno zatirala osnovne pravice delavcev. • V Trbovljah so leta 1932 bili zaudarja povsod na preži« im delodajalci so odpuščali delavce, ki so praznovali 1. maj, nekateri so vendarle okrasili okna. Razen lega so skojevci ponoči napisali na več nedostopnih krajih različna prvomajska gesla. Naslednjega dne so žaindmirjii besneli okrog takih napisov, ki so jih pozneje prepleskati. Istega dne je skupina organizatorjev ponoči obesila na električni daljnovod velik rdeč prapor, na katerem je bilo z velikimi črkami zapisano: »Sodrug Fakin, pride dan, ko boš maščevan!« Borca Fakina so orjiumaši nekaj let prej zverinsko ubili. Prvega maja si ni nihče upal sneti rdečega prapora. Šele na ukuz žandarmerije, so izklopili električni tok v daljnovodu, nakar so žandarji ukazali eloktro-monterjem smeti prapor. Leto dni kasneje so komunisti kaj spretno preslepili žamdairje im vse, kar je bilo prolitjudsik egu v Trbovljah. Prvega maja je jutranja zarja najprej objela dolg rdeč prapor — simbol proletarskih Trbovelj — ki je zmagoslavno vihral na najvišjem dimniku. Prapor je dva dni vihral nad glavami Trboveljčanov, ki so se takrat ponosno ozirali proti dimniku. Za to junaštvo gre zahvala »akcionašu«, ki je ponoči raizobe-j • sil prapor in pri sestopu požagal /elezne klime in zato ni bilo več mogoče priti na vrh dimnika z I vnanje strani. j • »Bila sem mlada komunistka. Ponoči sem morala stražiti dohod j do »Jelenove skale«, da žandarji ne bi slučajno zalotili skojevcev pri plezanju na strmo sikalo. Oddahnila sem si, ko so se fantje srečni in zdravi vrnili brez prapora. Skrbno zlikana rdeča za- stava je bila videti črna. Tako sem videla na vrh skale ponoči, drugo jutro, 1. maja, pa je bila krvavo rdeča zastava,« pripoveduje mati iz Hrastnika. Leta 1939 so v Hrastniku na več mestih napisali delavska gesla in pozdrave prvemu maju. Kostanje v koloniji so okrasili z rdečimi trakovi, ki so jih naslednji dam žandarji klatili kot kmet jeseni orehe. Zastave na vrhu skale niso smeli, ker sd nihče ni upal tjakaj, marveč so dolgo streljali nanjo. Vse prvomajske priprave so Hrastničani opravili ponoči, da jih žandarji ne bi videli. Pred svitom so se navadno umaknili na Mrzlico. Na takih izletih je navadno bilo zelo prijetno, saj se je kljub delavniku zbralo tudi več sto ljudi. * Leta 1937 im 1938 v Šoštanju. Za kresove, ki so jiji zavedni delavci kurili zvečer pred 1. majem v bližini Šoštanja, je bilo potrebno posebno junaštvo. Podnevi so žandarji v okolici mesta zastražili vse kraje, kjer so ljudje navadno kurili kresove. Stražiti so jim pomagali tudi hitlerjanci. Kresovi pa so kljub temu vendarle zagoreli. Mladi delnvci-skojevci so se že podnevi skrili v grmovje in pripravili lonce, polne žagovine in lahko vnetljivih tekočim. Ko se je stemnilo, so lonce im drugo posodo postavili na dolge kole im jih zažgali. Nekoč so celo napolnili veliko vrečo z natopljeno žagovimo in jo obesili na visoko drevo. Zvečer so vrečo zažgali in je z vrečo zgorelo tudi drevo. Visoko dda\v|*.i zavest pa so manifestirali tudi g razobešanjem rdečih praporov na nedostopnih mestih. Tako so leta 1938 razobesili tak prapor na vrhu razpada jočega gradu Pusti grad. Mlad komunist Tone Kovač pa je nekega lota, ko so žandarji zastražili vso okolico, obesil' rdečo zastavo za 1. maj v bližini železniške postaje, kjer so stale tri visoke smireke. Pet metrov dolgo im tri metre široko zastavo je sešiila Hilda Novakova. Tudi v Šoštanju je zastava dolgo plapolala na vrhu smreke, dokler sc končno le ni nekdo odločil in splezal na smolnato smrekjo ter snel proletarsko zastavo. F. K. j Maribor Je znal ob vsaki priložnosti pokazati svojo delavsko zavest, pred vojno, med njo In po njej Spomin na proslavo 1921. leta v Kobaridu Pričujoči sestavek o praznovanju 1. maja leta 1921 v Kobaridu smo napisali po spominih bš+let-negu cestnega delavca tov. Antona Geiandii. Le-ta je eden redkih preživelih udeležencev takrat- V Kobaridu Je bila 1921. leta zadnja Kobarldčanl vsako leto tajno V »rod« opoldne smo po nokom posvetovanju posedeti v Novem mestu za hlpeo ob skodelicah črne kave. Pogovor je nanesel na hajke v letu 1942. Zvezni poslanec France Perovšok jo med smehom pripomnil, da na vse hudo kar nekam zlahka pozabimo, medtem ko so spomini na jepe in pri. jetne dogodke bolj »trdoživi«. »Spominjam se, da smo večkrat rekli: nikoli ni tako hudo, da ne bi moglo biti še slabše!« je pristavil sekretar okrajnega komiteja Franc Pir-kovič-Oort. Kar v družbi sem ga naprosil, če bi hotel Za bralce Borbo povedati karkoli iz tistih dni, ko s*r se začeli zbirati v Gorjanoih prvi partizani. Cez pol ure sva bila sredi živahnega razgovora. 1. maja 1941 je prišel tovariš Frano Pirkovič domov v Sent. jornej. »Člani Partije so že zbirali orožje in širili krog somišljenikov. V Šentjerneju so ljudje vedeli, da bo prišlo d« obračuna z okupatorjem. Maja ali junija smo imeli na Gorjancih sestanek, kjer smo se pogovorili o nalogah in ciljih borbe. Sentjernejski odbor Osvobodilne fronte je olmogal v začetku Šentjernej in Belo cerkev, šmarjeto, Škocjan, Kostanjevico in Sv. Križ, kmalu pa so bili ustanovljeni tudi v teh krajih novi odbori. ZGODNJI ZAČETKI Značilnost leta 1941 je v množičnosti članov in simpatizerjev OF. Na. črtno smo zbirali vojaški material bivše jugoslovanske vojske. Od ljudi, ki še niso bili v organizaciji, smo pri Valetu orožje tudi kupovali. Glavna zaloga je bila na Kušljanovi žagi. V jeseni enainštiridesetega smo začeli zbirati tudi prehrano: mast, riž, ma karono in drugo. Ip Ljubljano je prišel na teren Lado Kozak In organiziral odhod v partizane. Javna proslava 1. maja. Po tem so proslavljali delavski praznik nega prvomajskega sprevioda. . Tisto leto je v dežello zgodaj prišla posmlud. Na sarm praznih 1. nnaja je biilo nebo vedro. V Kp-baridu, kjer so že nekaj dni prej javno govorili, da pripravljajo delavci proslavo Prvega majo, je bilo prazmiično vzdutšje. Itahjanov, ki so tudi zvedeli nekaj o pripravah, sta se lotila nervoza in strah: zaprli so nekaj Slovencev ter okrepili karabinjerske putrulje, ki' so križarile po trgu. Na glavnem, trgu se je okoli osme ure zjutraj zbralo precej delavcev, zlasti sezonskih, obrtnikov ter kakih 15 kom uimistov. Zbrali so še v sprevod, ki je z rdečo zastavo In pojoč revolucionarne pesmi krenil po ulicah. Karabinjerji so sprevodu sledili v razdalji kakih 50 metrov, vendar ga v samem Kobaridu niso motili. Munifostanite so ustavili šele potem, ko so obšli okoliške vasi,, im zahtevali od njih, naj jim izreče zastavo. Delavci so se temu odločno uprli, nakar so se karabi- njerji zapodili mednje tor jih razgnali s puškinimi kopiti, zastavonoši tov. Francu Komarju pa s silo iztrgalo zastavo. Da bi se demon stran ra izognili aretacijam, so se razkropili. Proti večeru pa so se spet zbrali in po Kobaridu so pozno v noč odmevale slovenske pesmi. Italijani so v divji jezi odnesli zastavo na kvesturo ter jo tam zažgali, Po trgu pa so vso noč krožiile patrulje. Popoldne so zaprli nekaj tovarišev, vendar so jih morali že zvečer izpustiti zaradi pomanjkanja dokazov. Proslava 1. maja leta 1921 je bila zadnja v »demokratični im liberalni« Italiji. Kmalu potem je prišel na oblast fašizem in zatrl še tisto malo svoboščin, ki so jih dovoljevale dotedanje meščanske vlade. Toda v Kobaridu so kljub vsem nevarnostim tudi v dneh najhujšega fašističnega terorja vsako leto ilegalno praznovali mednarodni delavski praznik. M. Drobei Poizkusi buržoaznega policijskega aparata, da bi preprečil delavskemu razredu praznovanje 1. maja, so so šestojanuarski diktaturi izjalovili. Klljub strogi prepovedi je KP dosledno vsako leto organizirala večje ali manjše proslave, izlete in zboro vanja v okolioi mestnih in delavskih središč, a hkrati Izvedla tudi mani-fostacijske akcije, ki so dokazovale roakoionarnlm vladam, kraljevski hiši in žandarskpmu aparatu, da delavski razred, četudi izpostavljen stal nemu terorju, ne miall kloniti, temveč da se je pripravljen boriti za svoje pravice. Cim večji je bil teror, tem več priprav, poguma in iznajdljivosti so zahtevale ilegalne prvomajske akcije. Partija v Mariboru ni hotola zaostajati za drugimi organizacijami KP, ki so se pripravljale v Sloveniji leta 19.94 na proslavo 1. maja. Mestni komite, med njimi padli Franjo Vrunč, narodni heroj, in Milan Apih, je skupno z nekaterimi skojevci izdela! načrt za akcijo. Pri teh pripravah je sodeloval tudi Tone Tomšič. Ze v marcu je na sestanku s skojevci — srednješolci — opisal nekatere junaške podvige skojevcev pri prvomajskih akcijah v preteklih letih v Trbovljah, Hrastniku, Zagorju, Ljubljani, na Jo. senicah in drugod. Na sestanku v začetku aprila je Tomšič proizkušal prisotne skojevce, kako jih je Partija pripravila, če bi policiji uspelo koga ujeti pri akoiji, in jim je njihovo teorotično znanje o konspirativnem delu še podkrepil iz praktičnih primerov ilegalnega dela Po podrobni obravnavi' načrta zn akcijo s člani mestnega komiteja je sekretar skojevsko celice Fijavž obrazložil sekretarjem srednje' Jakih ce-lio SKOJ-a že nekoliko dni prej, kakšne so njihove naloge. Ta sestanek je bil na Piramidi, s katere je vidno mesto in prodmostjo kakor na pladnju. Za izvedbo akcije je bil določen 27. april s točnim pričetkom ob desetih zvečer. Tako je bilo določene noči na vseh križiščih v predmestju in v mestu, a prav tako v okolioi tekstilnih tvornio, delavnio Državne železnioe ter okrog vojašnic raaobešenih na desetine rdečih zastavio e srpi in kladivi, raztresenih na stotine partijskih emble mov in zidovi popisani s prvomajskimi in drugimi gesli, kot n. pr.: »Živel 1. mu j!« »Živel mednarodni praz. nik proletariata 1«, »Dol z buržoaznim režimom!«, »Živela tretja internacionala!«, »Živel Lenint«, »Dol s črno reakcijo, kraljem, krvavim režimom!« itd.* Prvomajska akcija leta 1934 je bi-ln disciplinirano izvedena in naslednjega dne so se delavci, meščani, a posebno mladina, iskrečih se oči in s smehljajem na obrazih spraševali, koliko ljudi je neki moralo pri tako obsežni stvari sodelovati. Sepetaje so ugotavljali: »KP no spi-, »Ne smemo kloniti, prišel bo čgs, ko nas kapitalisti ne bodo več izžotnali«. Tisti, ki so se v prejšnjih lotih vključevali v sprevode z godbo in zastavami na prvomajskih proslavah, a jim jo bilo to po G. januarju 1929 onemogočeno, so z zadoščenjem spremljali živahno pogovore o tej prvomajski proslavi ih občudovali pogum komunistov. Drugače je bilo na policiji in pri oblastvenih zagovornikih . »reda in zakoni- * V akciji so 'sodelovali: Vrunč, Apih, Vesenjak, Nemčeva, Fijavž, Audič, Gerbec, Novak, Kukovčeva. Zagorski, Kanižar, Bedlačkova. tosti«. Ogorčenost nad »predrznostjo« komunistov, snemanje zastav in beljenje borbenih gesel so navdajali * smehom ne le soudeležonoe pri akoiji, temveč tudi široke kroge simpatizerjev KP z željo, da bi prišel skoraj čas, ko bo delavski razred lahko vzklikal na glas gesla, ki so jih policijski stražniki in najeti postreščki brisali. Sele popoldne naslednjega dne so bile snete vse zastavice z visokih brzo-jnvnih drogov In uličnih svetilk, pobrani z ulto listi in partijski emblemi, a napisi na zidovih se še dolgo časa niso hoteli pokoriti apnenetn* beležu. Prav tako pa niso mogli tedanji oblastniki pokoriti partijske in skojevske vrste. Čeprav so sledile tej akoiji aretacijo, zapori in procesi, so se vrste partijskega naraščaja čedalje bolj kropile in usposabljale za večje akoije. Trda šola, v kateri so se člani KP *in SKOJ-a naučili boriti proti policljskomu terorju, je zahtevala polno iznajdljivosti, samo-odpovodi in volje do učvrščevanja in razširjanja partijskih vrst tor pridobivanja delavskih množic za ideje Marža in Engelsa. V tej borbi je mladi mariborski rod delavcev in srednješolcev spoznaval svoje zaveznike in sovražnike in te izkušnje so bile dragocene za kasnejšo, še težje in odgovornejšo naloge. Tevi- PRVO PRAŽIOVANJE 1. MAJA na s.obodnem ožemi u v beii .rajni. 1.1943 Po borbi na Brozovi rebri pri Semiču dne 18. aprila 194.3, ko sta prvi in drugi bataljon Šercerleve brigade pognala v beg semidke belogardiste, sta so bataljona premaknila naslednjo noč v škemlovec pri Jugorju. Glas o uspehu na Brezovi rebri se jo^ hitro razširil, zato so ljudje še boj prijazno, kot po navadi, sprejeli borce pod svojo gostoljubno strehe, lakoj po prihodu se je štab brigade odločil, da bodo praznovali 1. maj nadvse slovesno. Sklonil je tudi prirediti vojačko parado. Prvega maja rano zjutraj sta odšla oba bataljona iz Skemlovca čez cesto Jugo rjo—Suhor, ter se kilometer pred vasjo Drage ustavila in postroji la. Ta čas pa eo borci zagledali veliko kolono na zahodnih obronkih Gorjancev nad vasjo Selo. Najprej ni nihče, vedel ali eo partizani ali Italijani. Patrulja, ki jo Šla proti Selu pa jo kmalu pripeljala s seboj novo partizansko kolono, in sicer dva bataljona dolomitskega odreda, ki sta prav ta čas prišla v Belo kraiTnb na poziv glavnega štaba in sta bila dodeljena v okrepitev udarnim brigadam. Sercorjevi borci so so srečali z znanci dolenjskega odreda. Kmalu so so tudi oni priključili naši koloni in šli z nami na parado. V vasi Drage jo bila zasilna tribuna. Tu je bil zbran štab brigado s komandantom Vasjo, pomočnikom komisarja Krtom, z raznimi terenskimi do'nvei.’ med njimi je bil tudi sekretar belokranjskega okrožja, tov. Očka. Na čelu- parade jo jahal komandant drugega bataljona »lože Mirtič* Zidar. Za njim pa sta korakala oba naša bataljona in bataljona dolomit-skega odreda. V Dragah je množica okoliškega prebivalstva gledala prvo partizansko parado ob 1. maju. Mi pa smo še močneje korakali in strum-neje pozdravljali. Po paradi jo bil miting. Nastopili so hrigadni kulturniki, pod vodstvom tovariša Nina j® pa pel partizanske pesmi Šercerjev pevski zbor. To jo bil praznik, kakršnega Belokranjci še niso doživoli, pa tudi brigada ne. Popoldne so imele politične organizacijo iz Suhorja in okolice proslavo 1. maja v gozdičku nad Suhorjem. kjer so je zbralo več sto ljudi. Seveda tudi na tem mitingu ni šlo brez harmonike in plesa. U. DNE 1. IN 2. MAJA BO PROSLAVLJALA SENTJERNEJSKA DOLINA DRUGI OBČINSKI PRAZNIK Pred dvanafsftmi Idi na Gorjancih Ob novem tletu 1942 je bila pripravljena za odhod v partizane prva skupina; odšla je 6. januarja čez Brezovo reber in Frato v Kočevski Rog. Prve dni februarja je šla druga, 8. marca pa sem s tretjo skupino odšel tudi sam na Rog. Z našega področja nas jo bilo v šolskih taboriščih na Rdečem Kamnu, na Zelenici in drugod okoli 40. Na Rogu smo dobili prvo partizansko vojaško šolo, po napadu na Žužemberk pa smo se vrnili na svoja področja. 2300 ITALIJANOV PROTI 23 PARTIZANOM Zadnje dni marca 1942 smo prišli v Gorjance, kjer je medtem nastala spet nova partizanska skupina. V no-včzapadlem snegu pa je pririnilo k Miklavžu 2300 Italijanov. Nas je bilo 23 s prav toJikimi puškami in enim puškomitral jezom. Udarili smo po njih; v spopadu so imeli Italijani 7 mrtvih, mi pa nobenih izgub. Ljudje so zvedeli, da je 2300 dobro oboroženih Italijanov bežalo pred peščico partizanov — in odprl se je množičen pritok v naše vrsto, ki je trajal vos april 1942. Do konoa aprila nas je bilo v treh vodih že blizu 300. Oboroženi smo biti domulega vsi. Ljudje so prinesli zdaj na dan orožje, ki so ga dotlej imeli skritega. Dobili smo celo dobro ohranjene avstrijske puške iz prve svetov, ne vojne. Orožja smo imeli toliko, da smo lahko slabšega puščali celo v rezervi. Vsak izmed treh vodov jo imel že po 100 mož, ko je prišlo 2. Drugič bodo letos Šentjernejčani praznovali občinski praznik. Prvega maja bo o Banu, znani partizanski pasici nad pleterskim samostanom, zasvetila elektrika, 2. maja pa bodo o Šentjerneju slovesno proslavili 12. obletnico ustanovitve Gorjansikcga bataljona. Naš dopisnik je obiskal prnegh komandanta tega znanega bataljona, ljudskega poslanca FRANCA PIRKOVIČA-ČORTA, sekretarja okrajnega komiteja ZKS n Novem mestu, ter ga naprosil za nekaj spominov na čas ob ustanovitvi te znane dolenjske partizanske enote. ■ šentjernejski in seveda tudi vsem | drugim — odprla tudi možnost, da se bo gospodarsko razvila.« Se bi kaj vprašal tovariša sokre- tarjn, toda odpravlja! se jo med šent- j jernejske volivce, da jih oblščo še ,. ., , pred občinskim praznikom, ljudje rasli hkrati s partizanstvom Radi so spominjajo tistih hudih dni, | »Borbeno tradicije Gorjanskega ha-vedno so veseli vsakega obiska. Sele taljona so glavna dediščina, ki jo iz-zdaj smo nekako po gospodarski moči ročamo mlajšim rodovom. Njogove prišli do tega da lahko Izpolnjujemo irtve pa so naša obveznost, da tudi obljube, ki smo jih dajali ljudem sre- danes vsakdo izmed nas stori svojo di boja. Prva leta po vojni je bilo ne- 'dolžnost na mostu, kjer dolu iu so' maja do ustanovitve Gorjanskega bataljona. Dejansko pa je bil bataljon porojen na posvetovanju političnih aktivistov Dolenjske in štaba Grupe odredov v Blatnem klancu pri Mokronogu nekaj dni prej. Na tem posvetovanju so bili tudi tovariši Aleš Bebler, Viktor Avbolj-Rudi, Dermastja Marjan-Urban, Lado Ambrožič in drugi. Prišlo je do reorganizaoijo partizanstva na Dolenjskem. Prve dni maja I je bil zbor vseh gorjanskih partizanov. Ob ustanovitvi bataljona je bil pri nas tudi Mirko Bračič. POLITIČNO DELO JE RODILO TRAJNE SADOVE Ljudje so kmalu spoznali, da so partizani zaščitniki ljudstva in njegovega premoženja. Vojska sama jo j bila najboljši politični aktivist. Ko smo junija 1942 likvidirali na torenu manjšo bando, ki je ropala pod imenom »partizanov«, so biia vsu srca so i bolj odprta. Ljudje »o nam puščali ključe zidanic na dogovorjenih krajih in nas vabili, da’ smo vzeli, kar je bilo potrebno. Plačevali so davek, r pravnih zadovah — zemljiških sporih, dodiščinah Ipd. — so se obračali na partizane in upoštevali razsodbe par tizanskih sodišč. Partizani so bili edina oblast, ki Jo je ljudstvo pri. znavalo. Izrodon uspoh so imele prve volitve v Narodnoosvobodilne odbore polet! 1942- Sredi okupirane dežele je pognala kali prva ljudska oblast. Ta ko so n. pr. v Vrhpolju ljudje izmed 130 prodlaganih kandidatov izvolili v iNOO 20 najboljših! Nadvse pomemb-ino vlogo je odigrala tudi Narodna zaščita. ZDAJ URESNIČUJEMO TO, KAR ISMO LJUDEM OBLJUBLJALI MED VOJNO | Partizanske tradicije so zato v krajih pod Gorjanci tako izredno žive, posebno še v tistih vasoh,-kjer so »No me n L bataljonu Izročite to cvetje,« Jo presenečen In vesel dejal prvi komandant Gorjanskega bataljona pblkovnlk Franc Pirkovlč.Cort, ko so »e lani 2. maja zbrali preživeli borci bataljona pri Miklavžu na Gorjancih mogoče izpolniti to, kar smo čas bori za socializem!« je lani na pro-govorlli. Vasi Ban, Javorovica, Vrh slavi ob 11. obletnici ustanovitve ba-poljo. Mihovo, Cerov log bodo zdaj taljona dejal njegov prvi komandant dobile elektriko. Razen Zamečkega bo Kar jo povedal na Gorjancih, to s vsa občina elektrificirana. Z večjo svojim dolom in zgledom vsak dan materialno podlago se bo občini — j tudi uresničuje. Ta MlOCgtKSS . Kovač konja kuje • • • PODKOVSKI IN VOZOVNI KOVAČ LEPA BESEDA lepo mesto najde Kovanje žarečega železa privablja zmeraj radovedne opazovalce in zanima tudi doraščajočo mladino. To ni prav nič čudnega, saj bi vsakdo, ki se zanima za stalno spreminjanje v življenju lfn naravi, rad vedel, kako to, da je mogoče razžarjeno železo, tako trdo in nespremenljivo, kadar je mrzlo, poljubno raztezati in oblikovati. Podkovski in vozovni kovač kuje konja, rogato živino in vozove. Razen tega izdeluje posamezne dele pri vozovih, kot so zavore, peresni nosači, vzmeti, ročice itd. Nadalje popravlja poljedelske stroje, kot pluge, brane, kosilnice, obračalnike, sesalnike in tako dalje. Kovač mora sedaj znati kovati sam, v dvoje, kovati z norcem ali vzmetnim kladivom in prav tako avtogeno variti. Podkovski kovač mora dobro obvladati a/iatomijo konjske in goveje noge, ker se mu sicer lahko zgodi, da zakuje konja ali vola, kar ima lahko za žival usodne posledice in. seveda tudi za kovačev žep, saj mora plačati v tem primeru žival. KOVAČ MORA BITI MOČAN IN SPRETEN Močna telesna konstitucija, ročna spretnost in dobra predstavljivost, dobra presoja veličin,, dobro poznanje anatomije konjske in goveje noge. PULOVER ZA POMLAD 2a pulover poitre.hujemo dve barvi volne. V našem primeru ;io osnovna barva volne svebloeiva, robovi pa so **•«•!i. Kroj, k.i »a priobčujemo, prerišite, iie pa mere ne ustrezajo, ca Poveljtft ali zmanjšajte. Plesti začnete pri robu. v prvi vreti sive volne na dodaste toliko pentelj, da dobite ustrezno širino. Naprej pletite po kroju. Opozarjamo vas samo «a vratni izrez na sprednjem dolu. B črtama je nakazano, kje delo raz- ®a tri dele, da potem lahko vsijete rop. Rol', kd nakazuje sededce, Pletete posebej, posebej pa rob za Stomjd del rokavčka. I»o-ta seca od sredin« srednjega dela do sredine zadnjega, kakor vidite na Sliki. Pletenje poli k a te, sešijete, spredaj pri-sijete dva gumba za okras enake Če kdo misli, da kovačev poklic odmira in da za našo sodobno industrializacijo ni več zanimiv, se pač temeljito moti. 2e nekdaj so vozovni in podkovski kovači dajali v vojnah dobre specialiste, ki so kovali orožje. Zdaj postaja kovač bolj in bolj industrijski poklic: orodni kovač in kovač avtomobilskih delov kujeta razne utope, gredi, polosi, motorne gredi, radiiice itd. Naša avtomobilska industrija ne more pogrešati dobrih kovačev, prav tako ne moremo pogrešati kovačev raznega orodja, kot so sekire, krampi, lopate in predvsem kose, ki so še Zdaj pomemben izvozni predmet. Kovač širilee na norcu, ki kuje koso, je strokovnjak, ki mora imeti dolgoletno izkustvo, da se izuči, iz enega kosa skovati dobro koso, ki poje kot zvonček, kajti kupec jo cehov’ ®° rob',T1 ln pulover l^bbov« pletemo dve levi, dve desni ulot • medtem ko osnovni vzorec Pletemo desne pentlje na pravi strani. Kako lahko popravimo žarko olje Dobro dlje mora biti Metro, n® preveč tekoče, prijetnega vonja in okusa. Okus o.lja najlaže določimo na tešče. P o jejmo giriiLjt&j kruha, popi j mo požirek vod e im k a n imo n a jezik nekaj kapljic olja. Nato pa e pol odprtimi usti močno vdihnimo zrak. Olje moramo hraniti v steklenicah. Preden ga zapremo, kanemo vanj nekaj alk oholi a, da ne prodira v olje zrak. Steklenica mora stati zmeraj pokomci, tako preprečimo, da olj« ne bi postalo žarko. Žarko olje pa lahko popravimo na več načinov; ,na Hiter žarkega olja damo 120 gramov drobno zdrobljenega lesnega Olja. Olje moramo večkrat pretresti iin čez tri dni ga filtriramo. Pri drugem načinu »mešamo žarko olje z enako količimo vode, segrete do 40 stopim j. Posodo večkrat stresamo 15 do 20 minut. Nato jo pustimo 48 ur Potem vodo odlijemo, ki jo pobrala tudi vso nesnago. O barvanju blaga Vse volneno, bombažaete, svilene in skoraj vse tkanine iz umetnih vlaken je mogoče barvati. Pni izbiri barv moramo upoštevati, kakšna je njihova osnovna barva. Vse bele tkanine lahko pobarvamo z vsemi barvami, vse ostale enobarvne pa v temiaorjavo ali črno. Svotlobarvne tkamiine lahko pobarvamo temnejše: temnomodro, temnordeče, rjavo itd. Tkanine srednje temin ih barv lahko barvarno z enako barvo, lle tetnmej-šega tona. Srednje temmoizeleuo tkanino lahko pobarvamo samo v temnejšo zeleno aili črno. Blago, ki ima Larvo tobaka, pa pobarvamo lahko samo s temno kostanjevo barvo ali s črno. Pisanih iin gumiranih tkanin pa sploh ne moremo barvati-. Maslo ohranimo... uaiKnii vs.emi maščobami jc maslo vso m -e 'lu najnaprednejšo. Vsebuje lavi -azne sestavino iin je lahko preda J"'0- paradi tega je priporočljivo, za h'. uzivai° tisti, ki so občutljivi maščobe80 *ivailske ali rastlinske kram ih presnega masla j® djB„n.VilAminov A in H, kolikor jih v toni i imtrebujemo. Vitamini so tudi tnniui masi u. Jdaslo ne smemo ; p,.„ na Premočnem ognju. i!Vi i„ 1° maslo n« obdrži dolgo svo. m..,Tod vplivom svetlobe, ' kvari umu <)va'uia mikrobov se jhj-p._ ’ dobi neprijeten vomj iin okus. daili i? voS načinov, du maslo čim KriL* ,ui svoje lastnosti. Dobro n^jo.je sol, ker škodi mikrobom, knliv« vom se okus mašila ne-Mien^rem0lU‘ in P°«hu>e gostejše, in s?«*?J uporabljamo drobno suho okusi ■ Količina je odvisna od nis,.i„ ln za kakšen uainen bomo maslo uporabljali. naivez'0i?pravtia,no v času, ko ga je defafo ’ l,k°u i6 ."ajoenojše m ko ga krava „ kravjega mleku, kadar se Masi« t>ase.m, ker jo tedaj najboljše ca S' . 1,6e flrol,l ne solimo, temveč ca je treba stopiti. na1!0.®,!0 j8?11™0, v Jeseni posodi, ali ramo a im desld. iyved uporabo mo-s bj»i popariti, nato pa izprati solin g—i ° ln zdrgniti z grobo d« en ™ 0-ra,n masla osolimo z Ul k™!*- * io Ku hočemo ohraniti n im«. c ' 1>a ždimo, da ga ohra. loriji m<>seoev Tonc, vem, da si skoraj dorastel in da me boš zamenjal. Veš, da sva z materjo dosti žrtvovala, da ti lahkb nudiva najpotrebnejše...« Se mu je govoril o pravilnem odnosu človeka do človeka, o spolni vzgoji in čistem ■zadržanju. Tisto noč Tone ni mogel zaspati... Se vedno je poslušal očetove besede... »Ti dragi moj, ko bi vedel, kako . sem oonosen natel« so bile njegove zadnje misli in že je glasno smrčal. Po prstih stg se mu približala »če in mati, rahel nasmeh je preletel njuna lica. Vedela sta, da je bilo opravljeno veliko delo. Kako velika razlika med obema družinama. V prvi samo šiba, v drugi družinska harmonija. Enotna vzgoja in prisrčen človeški odnos do doraščajočega člana naše družbe. Ne pozabimo, da moramo potrkati na otrokovo občutljivost, na njegovo srce. Približati se mu moramo s toplo, prepričevalno besedo, ln šele potem lahko trdimo, da je dom opravil vzgojno nalogo. Kako dolgo bo še palica edino vzgojno sredstvo, ki mnogokrat popolnoma odtuji otroka, ali pa ga vzgoji v strahopetneža, ki bo brez lastne volje in le >pod pritiskom« nekoga izvrševal življenske naloge? Se to ob koncu. Nikar ne imenujmo doraščajoče mladine za otroke. Ne podceniujmo njihovega govorjenja in dejanj. Priznajmo jim, da so nam enakovredni in še bolj se jim bomo približali. V. Smajs Nove zobne ščetke Nove zobne ščetke so navadno trde. Zato jih radi pomakamo v krop. Le-ta pa ščetkam škodujo in kaj hitro začno izpadati Ščetine, le-te postanejo krhko in se lomijo. Bolje je. da namočimo novo ščetko čez noč v mrzilo, močno osoljeno vodo. Judhipo.; detnatuiiežet Od tedna d« tegna čakamo lepe nedelje, ker bi jo radi kar najbolje izkoristili. Marsikdo pa že ves teden dela načrte, kaj bo vse v nedeljo opravil. Menim, da je popolnoma napak, če ženske v nedeljo perejo, moški pa pospravljajo kleti ali podobno. Dela prost dan naj bo delovnim ljudem res dan počitka. V6em tistim, ki ob nedeljah delajo doma, svetujem, naj to delo opra- vijo raje med tednom, v nedeljo pa naj pomislijo tudi na to, da sta za naše zdravje, za srečno družinsko življenje potrebna tudi počitek in razvedrilo. Prost ' dai^ izkoristimo, za to, da popravimo zrahl jane živce in da si naberemo novih moči za delo.Ko bo topleje, bomo odšli kam k vodi, zdaj pa v kak gozdič, kjer se bodo lahko tudj otroci, ki jih doma ves teden komaj mirimo, naskakali in igrali tiste igre, ki sd jih doma ne morejo in ne smejo igrati. Za nedeljo imejmo vedno v načrtu izlet ali vsaj dolg sprehod. Tudi ko kupujemo obleko, mislimo na to. da bomo imele kaj primernega za obleči ob takih priložnostih. Obleka za izlet naj bo praktična in čevlji udobni. Ne nosimo dragocenih oblek, otrokom pa ne oblačimo belili hlač alj žab, ali pa celo belih čevljev. Zaradi pokvarjene obleke ali čevljev bomo še po izletu slabe volje, razen tega pa bomo imeli veliko več dela. Oblecimo se tudi vremenu primerno, saj se mnogo bolje počutimo. če nam je toplo, kakor pa če nas zebe. Zlasti je nevarno, če prelahko oblečemo otroke, posebno v tem muhastem vremenu. 2e po prvem v mesecu, ko kupujemo živila, kupimo tudi kaj za pod zob, ko bomo šli na izlet. Nikar ne nosite s seboj vseh mogočih jedi. Verjemite mi, da bo tudi želodec vesel, če se bo nekoliko odpočil. V čist papir, zdaj dobite tudj aluminijaste škatlje in vrečke iz polivinila, zavijete nekaj kruhkov obloženih z mesom ali salamo, nekaj šopkov redkvic, poleti pa paradižnikov in paprik, košček čo- kolade, limono, nekaj keksov ali prepečenca. Vse to bo zadosto-i valo in ob taki hrani ne bomo lačni. Razein tega pa za vse te stvari ne bomo potrošili preveč denarja. Zvečer, ko bomo prišli domov, bomo popili toplo kavo ali čaj. Če boste nedeljo preživeli v naravi, boste šli prav gotovo v ponedeljek na delo z večjim veseljem, kot če bi doma prali, šivali in pospravljali kleti. Dve !,obri torti Dol 1*0 mešamo 14 d k gr sladkorja in 7 rumenjakov. Nato pa dodamo trd sne# petih beljakov in 14 d kg orehov, ki jih polijemo » 2 žlicama ruma. Testo razdelimo in ga pečemo dvakrat v modelu za torto. Ohlajeni plošči združimo z nadevom, ki ga napravimo takole: 2 beljaka, ki sta nam ostala od testa, stepemo v trd sneg, pridenemo sladkor in nekoliko orehov, naribane limonove lupine in raailo vanillije-ve-ga sladkorja. Torto lahko polijemo s Čokoladnim ali limoninim leti om. Penasto vmešamo 12 dkg surovega masla, dodamo 21 dkg sladkorja, 4 rumenjake in me. šamo Se 20 minut. Testu dodamo 14 dkg moke, pomešane z enim pecilnim praškom, sok pomaranče, nastrgane limonove lupine, kozarec sladke sme. tane in sneg 4 beljakov. Torto pečemo v modelu za torte v srednje vročd pečici, če želimo, lahko ohlajeno prerežemo na dva dela in jo namažemo * dobro marmelado, povrh pa jo posujemo s sladkorno moko. Lahko pa torto tudi pustimo celio in jo samo posujemo s sladkorjem. SOBOTA, 1. MAJA 1954 19-LETNA aponska Igralka Watanal)o tPORT IN TE1EINA VZCOJA )----- Dogodki, zapisani SOBOTA, 1. MAJA 1951 BEOGRAD, 18. MAJA 1939 — VELIKI DVOBOJ ANGLUA : JUGOSLAVIJA — L0WT0N IN MATTHEWS OGRELA DLANI FANTIČA, VRATARJA NAŠE REPREZENTANCE — PERLIČ PRED W00DLEYEM — NEPOZABNI SPOMINI NA PRVI NASTOP NAJBOLJŠIH NOGOMETAŠEV Z ANGLEŠKIH OTOKOV V letopisih našega nogometa so mnogi dogodki zapisani z z latimi črkami. Eden1 izmed le-teh nosi daium 18. maj 1939 ... ... Pred petnajstimi leti! Za nogomet je to davnina. Pa vendar, ko listamo orumenele strani beležnice, se mi zdi, kot da je bila ta tekma odigrana včeraj. Slike so žive, nazorne. Videti je, kot da ponovno vidim našo reprezentanco in neznanega vratarja, ki je šele stopil na nogometno prizorišče in katerega so pekle dlani od strelov Lowtona, Mathewsa, Halla. Lovrič, Požega, Dubac, Manola, Dragiševič, Lehner, Glišovič, Vujadinovič, Petrovič, F. Matošič, Perlič. športne beležnice BOJAZEN Mrzili fr no smo pričakovali 18. maj. Tega dno so v Beogradu prvič nastopili slavni nogometaši angleške reprezentance, »učitelji nogometa«, kot fio jih takrat imenovali. Čeprav smo željno pričakovali to tekmo, je bila v naših srcih tudi bojazen, saj so zavoljo večnih prepirov med nogometnimi zvezami najboljšima obrambnima igralcema, vratarju Glaserju im branilcu Joži Matošiču prepovedali, da nastopata za reprezentanco. Zato je moral prevzeti naloge vratarja igralec, ki je komaj leto dni igral v prvem moštvu in ki FRANCIJA PRED SVETOVNIM PRVENSTVOM Izbiranje Od posebnega dopisnika tBorbe« Pariz, aprila. Osem tednov pred tekmo z Jugoslavijo, v okviru tekmovanju za svetovno prvenstvo, so v Franclji Se zmeraj negotovi, kakšna lu> dokončna postava državne reprezentance. Štirideset Igralcev, ki so jih Itlgal, Depeau In llareau Izločili, da lil jlli med prvenstvenim ln pokalnim tekmovanjem opazovali, je dokaj veliko število, ki ho nedvoiniHt držalo v negotovosti nogometne strokovnjake, RAZOČARANJE Toda nihče ni z očesom trenil na to, morda nekoliko zakasnelo odllo. ftiitev vodstva nogometne federacije. Razočaranje zaradi poraza z Italijo jo bile tako velnlke, da so celo najstrožji kritiki, ki so sicer pripravljeni na sleherno odločitev, začeli proučevati položaj im dajejo sedaj rešillme predloge. Prek standardnega francoskega moštva, v katerega so toliko upali. la niso celo izključevali niti neprimerno večjih uspehov, kakor je bila a nag n nad Jugoslavijo, so napravili križ in nihče ni rekel niti Lesode v njegovo obrambo. Vsi so se strinjali, Priložnostna znamka oli velesejmu v Saarbriicknu Ob otvoritv\ velesejma v Saar-briicknu je prišla mi nul j teden v promet nova znamka zelene barve v vrednosti 15 frankov. Znamka kaže volesejinsko paviljone Čeprav je ta znamka uradno prišla v promet, je ni v prosti prodaji FiLatolisti jo bocio dobili šele konec meseca. Cez nekaj dni bo prišla v Posarju v promet nova priložnostna poštna znamka v vrednosti 15 frankov. Ta znamka bo velikega formata; na njej bo upodobljeno po-Stno poslopje v ►Saarbriicknu ter postna prevozna »sredstva Izdelujejo jo v gravuri. Povečanje poštnih pristojbin v Indoneziji V Indoneziji denar izgublja svojo vrednost. Postno pristojbine so se povečale tako, da jo morala poštna uprava te dežele izdati znamke po 7,ri, 100, 185, 15« rupij. To je velikanska nominnlln in ho te nove znamke lahko nabavilo le malo filatelistov. da Francija z moštvom, ki je nastopilo proti Italiji, no bi imela kaj iskati v Švici. UJLAKI P L A 0 A ZA VSE Izmed enajsterice, kil j« Izgubila tekmo z Italijo, jih jo desetorioa ostala v širši izbiri. Ujiaki jo plačal za vse. Culo mod šliridosetorioo lil dobil mesta. Bivši zvezni kapetan, čigar glasu vselej prisluhnejo, je v neki izjavi poudaril, da Ujlakilja ne bi nikdar več postavili v moštvo, ki naj brani barve in glas Franoije. Njemu primanjkuje poglavitna stvar, ki naj odlikuje igralca francosko državno reprezentance — borbenost, prizadevanje do skrajnosti. Uljaki se torej ni »pretegnil«, toga pa ne bi mogli reči tudi za druge igralce, ki so nastopili na tekmi proti Italiji. Paul Nioola, pa je dal poudarek za »Francijo«, kar »o razumeli kot očitanje naturalizjrajnemu Madžaru Ujla-kiju. Ve« Spartui tisk se je te dni na široko razpisal lil zamoril no-kdanjemu zveznemu kapetanu pretirani nacionalizem, braneč Uljaikija, da jo prav tako dober Francoz kot so drugi. 8EDM0RICA NOVIH IGRALCEV Izmed ostalih 30 igralcev, je 7 popolnoma novih, vtem ko so ostali že igrali v državni reprezentanci. Med temi 40 igralci ni Ben Barčka iz Bonifacia. Ben Barok je star 37 let, kur pa se je zdelo sestavljalccm moštva preveč, četudi jo v zelo dobri formi. Ben Barok ni igral malone ono loto, ker jo bil suspendiran med sporom francoske in italijanske nogo. metne federacije o njegovi nacionalni pripadnosti. Nedvomno je, da jo tu dol jr odmor vplival na formo tega izvrstnega nogometaša. Do 1. julija bo izvedena ožja izbira 28 igralčev. Dotlej pa bodo imeli ltigal, Depeau in Barea dovolj priložnosti, da so »pričo [»kalnih in prvenstvenih tokem, končnoveijavno odločijo. ,BREZ PROGNOZ Nihče no daje še nikakršnih sodb, kar zadeva dokončno setavo državne reprezentance, ki bo nastopila v Švici. Vedo samo to, da sta Marelie in Pianioni zanesljiva kandidata. Gotovo pa je, da bodo izbrali igralce, ki bodo skušali s svojo borbenostjo in z KOŠARKARSKI GLOBETTROTEIl RO-BER RUSNEL Robert Busnel, ki se je pred krat. kim mudil v naši državi, se nikakor ne more umiriti. Po franooskom prvenstvu bo Busnel odšel na potovanje okoli sveta. Najprej bo odpotoval v Sofijo, zatem pa maja na Madagaskar, junija bo odpotoval z Racin-gom v Egipt, Lizbono in Turčijo, naposled pa bo v začetku julija prisostvoval turnirju v Severni Afriki. Po kratkem in zaslužnem oddihu v Franciji, se bo Busnel najbrž odzval povabilu Turške košarkaško zvezo in bo irnol od 15. avgusta do 15 septembra v Carigradu trenerski tečaj. Po vrnitvi z Rospora se bo posvetil pripravam francoske reprezentance na svetovno prvenstvo. MADŽARI NE MARAJO SODNIKA STEINERJA Vodja madžarskima nogometa Gustav Szobes je izjavil, da se njegova država ne etrinja s tem, da bi &odLl mednarodno tekmo med madžarsko, n angleško reprezentanco, ki bo 2.3. maja v Budimpešti, Avstrijec Erieh Steiner. Na nodrtvni tekmi med ma-l Ižarskim prvakom H on vodom in avstrijskim Rapidom na Dunaju, (zmagal je Kapla z 2:1) je prišlo do izgredov. Sodnik Steiner jo zaradi surovosti izključil tri madžarske igralec. Izključeni so btlM Lornnt, Czibor FAUSTO CpPPI SE BO UDELEŽIL DIRKE »TO UR DE FRANCE« Italijanski kolesar Fausto Coppi je nedavno v intorvjuju z dopisnikom francoskega »Equiiipe« govoril o svo. vztrajno prizadevnostjo dostojno zastopati Francijo v Švici, kjer jim bo prva večja ovira naša enajstorloa. Upoštevati pa moramo, da jo Francija pripravljena odigrati v Švici takšno vlogo, kakršna jii jo bila dodeljena s sklepom FIF. Jo namreč nosilec skupino ln že s samim tern jo prišla v izjemen in zaviden položaj, ki se je za sedaj pokazal izredno težaven. Treba je braniti ne le nacionalne barvo, marveč tudi odločitev, ki angažira Francosko nogometno federacijo nasproti vodstvu FIF in organizatorju. B. Pešlč dotlej še nikdar ni oblekel dres najboljše enajsterice! Najbolj sem se bal jaz. To ni nič čudnega. Predstavite si mladega vratarja, malega dečka, ki opravlja ve. i Ni gl, ZTno,till. Neutrudni Dragičovič liko maturo pred napadalno vrsto i Ka Hkrbno čuval. Ko smo prišli na igrišče, mi je dejal srednji krlloc Dragičovič: »Lawtoo naj te no skrbi. Ne bo dal gola.« angleške reprezentance, katero so 60 bal| najboljši evropski vratarji — Planička, Oliviert. Platzer, Hillena . . . Hočeš noč«3, sem kar naprej mislil na Lawtona in Matthewsa. V ušesih so mil bre® konca in kraja odmevale besedo angleških igralcev, ki so opazovali naš treni n p: »Kaj? Mar bo tale fantič branili vrata vaše ro prozentam col« 30 000 GLEDALCEV Kot zdaj, so tudi takrat imeli navijači veliko skrb: kako priti do vstopnic. Resda zanimanje za nogomet pred vojmo še zdalleč ni bilo taiko veliko kot zdaj, vendar jo za to tekmo prekosilo vse dotedanjo rekotrdo. Tgrišče BSK pa je lahko sprejelo komaj ,30.000 gledalcev. ČE SI ŽELIŠ ZMAGE... Malokdo je verovali, da se bomo postavili. Tega smo se zavedali. Nismo se pa hoteli sprijazniti z napovedmi. In prav jo bilo, da smo tako mislili. Ce ne bi sill.no želeli, da prekosimo samo sebo, ne bi dosegli eno izmed naj dragocen j eših zmag našega nogometa Slačilnica. Pet minut pred pričetkom tekme. Ti,Sina. Vsakdo so ukvarja s svojimi mislimi. Starejšim, bolj izkušenim igralcem, jo bilo laže. Lehner je mirno oblačil dres in pazil, da bi ga ne zmečkali, Dubac se jo hladnokrvno razgovarjal z Glišovičem. Meni pa so dThtele roke. Tremo sem , imel. .. Brž ko se jo tekma začela, smo i>o-zabili, da imamo pred seboj najboljše nogometaše z angleških otokov. Za zmaga, im igra naših nogometašev Angležev. Navdušili so nas z W sistemom* ki jo bil za nas še vedno novost* Angleži so bili takrat res veliki mojstri tega novega modernega sistema, ki je osvajal nogometni svet. Predvsem pa so bili popolni nogometaši. In odlični tehniki. Niso P°-znalj nepotrebnega driblinga in tehniko niso zlorabljali. Prvič smo videli, kako branilci točno ko ura blokirajo krila in odlično prevzemajo igralce oziroma menjajo prostore Krilci pa so bili čuječni varuhi zvez. Igrali so z dolgimi žogami. Kratkih žog in kratkih kombinacij sploh ni bilo. 2ogo običajno podali krilom ali srednjemu napadalcu, k\ so jurišali kot vihar« BALET z angleških nogometnih Igrišč nas so bili samo nasprotniki. Prevzela nas je želja boriti se z vsemi silami. I V nogometu to mnogo pomeni. NEPOZABNA IGRA Polnih petnajst let je minillo od tistega vcliKoga dne. Mnogi razburljivi trenutki, streli, mojstrske poteze, trenutki strahu — so ]X>zabljo:ni. V spominu Jo ostala samo nepozabna SVETOVNO PRVENSTVO Z BELO ŽOGICO V LONDONU ZIMUICI lA E MB LE Vil Japonski uspeh je v Tokiu za trenutek potisnil v ozadje vodikovo bombo in vojno v Indokini — Ogimura narodni junak — Visoki Dolinar s ščitnikom nad očmi oboževan zmagovalec — Jugoslovanska moška dvojica najboljša na svetu m »Mnbloy Jugoslovani atletsko postave so stnili nasproti hitrim, "suhljatim in majhnim predstavnikom »dežele vzhajajočega sonca«. Jupoinci so si med,soho j inočno podobni — Evropejci jih težko razločijo — toda s svojimi »strahovitimi drivesi* z go. bas to gumo so pred nekaj leti v Bombaju slavili veliko zmugo. Komentatorji so se, kar so tiče Wombleyja, izognili napovedi. Pisali ho- zmagovalna dvojica polfinalnega srečanja bo osvojila svetovno prvenstvo. Mar je biila za to potrebna domišljija! Harangozo in Dolinar sta postala svetovna prvaka v namiznem tenisu. Japonec Ogimura, prvak kot ona dva, jima je prvi čestital. jem letošnjem sodelovanju na »Tour de France« in mod drugim dejal: Moja kariera gro h koncu. Ce bom Pngičha Madžari so očitali Steiner- vnovič sodeloval na kolesarski dirki ju, da io pristranski in izjavili, da okoli Fraoije se bo to zgodilo lotos, zavoljo tega ne marajo, da bi sodili Kasneje bi bilo prepozno, saj noge tekmo Madžarska—Anglija. ne bodo dovolj močne za zmago .. ■* JAPONSKI TISK MENI Pismo iz Japonsko je prispelo z majhno zamudo. Harangozo je medtem premagaj tudi v igri posameznikov uradnega svetovnega prvaka Oglmuro. Pa vendar je nekaj odlomkov iz tega pisma še vedno aktualnih. »Japonski tisk je izrekel priznanje naši dvojici« — piše v njem naš tokijski dopisnik Kosta Tiimotijevič. Japonski uspeh v Londonu je za trenutek potisnili v ozadje vodikovo bombo, vojno v Indokimi in parlamentarno krizo. Tisk jo priobčil komentarje tudi o naših igralcih. »Mauniči Šimlun« jo otožno, toda korektno zapisal: »Pred sedem tisoč gledalci stu z najostrejšo ofenzivno igro, kar je je bilo videti na prvenstvu, Jugoslovanu Vilim Ha. rangozo in Žarko Dolinar dobesedno pregazila japonsko dvojico Ogimura-Tomita in dobila dvoboj v treh prepričljivih nizih.« DOLINARJEV DAN Junak dvoboja jo bil Žarko Dolinar. Igral je v slogu šampiona. Celo hitrega in ofenzivnega Oglmuro je prisilil, da se je branil. Mi nismo mogli zapisati kot naš tokijski dopisnik: »Do včeraj ne- znani študent Ogimura je čez noč postal nnrodni junak. Colo otroci, ki so doslej izključno ljubili baseball, so po parkih, na travnikih in tesnih mestnih dvoriščih začeli igrati nekaj podobnega kot namizni tenis . . .« Dolinar je veteran v tem športji. te dvajseto leto poteka, odkar se ukvarja z belo žogico. V njegovi bo. gati zbirki avtogramov (Žarko jih strastno zbira), »o podpisi večkratnih svetovnih prvakov Vanje, Bergmana, Sidojn, Barne in Leaoha, ki so se [»odpisali na njegov reket nej»osredno po porazu z njimi. ZMAGOVALEC 0 tretje [»lasirunom na svetovnem prvenstvu 1113« v Kairu, finalistu v igri mešanih dvojic 11153 v Bukarešti in dvakratnem jugoslovanskem prvaku, je po polfinalu prvenstva dvojic, tokijski časnik »Mauniči šimbun« zapisal: »Visoki Dolinar s ščitnikom nad očmi in reketom z gobasto gumo* ki ga je kot pero držal v roki, je v spopadu z Ogimuro postal zmago, valeo.« ŽIVCI IN — SAMO ŽIVCI Ni ga igralca, ki bi bil sposoben prebiti Harangezovo obrambo, kadur zaigra v polni formi. Njegova igra so odlikuje z lahkoto in raznovtst-nostjo. Izostren nagon in Izboren refleks mu omogočata, da se znajdo v vsakem položaju. Vsako žogo doseže, ter jo ostro in precizno vrne ontsrnn mreže. Potem pa hitro kot panter skoči k mizi in preide v napad, spričo katerega »o od;»oveduli tudi rckoti takšnih mojstrov, kot. so Bergman, Sido, Loach im letošnji svetovni pr. vak Japonec Ogimura. Nekoč je Tibor Harangozo trener naše roprezentunce dejal; »Vilim je sposoben, kadar je mulo bolj miren, premagati vsakega igralca na »vetu.« Vilim je tudi to dokazal. Skorodu nobenega ovropskega igralcu s svetovne rang lestvico ni, ki ni kapituliral pred raznovrstnim repertoarjem mojstrsko tehnike našega petkratnega državnega prvaka. Harangozo je začel igrati 1938., ko mu je bilo trinajst lot. Ce bi mogel v odločilnih trenutkih ohraniti mirne živce, bi bil prav gotovo že doslej tudi uradni svetovni prvak. ZDAJ JE NAJBOLJŠA Wo.mbley jo bili svečano okrašen. Finale so je tisti večer zaključil. Obraza obeli Jugoslovanov sta žarela od radosti. Prvi jo pohitel k njima majhni Ogimura im jima krepko stisnil utrujene roko . . . Harangozo in Dolinar stu [»ostala svetovna prvuku! Ali sta se sedaj spomnila na 1948. leto, ko sta prvič stalu drug polog drugega in pogledala nasprotniku v oči. Tedaj sta osvojila med narodno prvenstvo Romunije. Odtlej so se zučelo strani njunega športnega vizuma polniti z velikimi zmagami' dvakratna prvaka Anglije in Nizozemske sta postala. Zmagala na med narodnih prvenstvih v Švici in Parizu ter trikrat triumfiralu na Du naju. Petkrat sta postala jugoslovanska prvaka v 'Kri dvojic. Kombinacija je lil,-, i,zborna. Broz kompromisen napadalec Dolinar tu raznovrstni v obrambi nepremagljivi Harangozo! M ur je potem črnino, da so v pismu Iz Japonske zapisano to!o besede: »Po finalu v Londonu jo »Asahi Šimbun« kratko in jedrnato zaključil: »Z zrnato nad an prleški m veteranom II ar no in Franoo«om Hagenauerjem sta Jugoslovana Harangozo in Dolinar potrdila enodušno mnenje, da stu zdaj najboljša moška dvojina na svetu.« »Nipon Times« pa Je ugotovil, da sta se »mladost in neusmiljeni udarci zmagovalcev pokazala kot prevelika prednost nad odlikami premaganih . . 2e dolgo ni bilo tako prepričljive zmage nad tako slavnimi nasprotniki < švedT zavrnili BRAZILSKO LOVA BILO Brazilska športna zveza je povabila švedsko, naj pošlje nogometno enajsterico, ki se bo pomerila z njeno onajstorioo pred začetkom tekmovanj v Švici. Za dve trening tekmi je predlagala 26. april in 2. maj. Ker so bili .pogoji za potovanje in bivanje Brazilcev zelo ugodni, so se ! onkraj oceana nadejali, da bodo Švedi brez odlašajna sprejeli to povabilo. * V brzojavki iz Stockholma pa je bil odklonilen odgovor. Švedi so odgovorili, da do tega časa ne bo končano njihovo prvenstvo. Vprašanje odlaganja ali prekinitve prvenstva torej ni prišlo v poštev. Njihove akcije so bile bliskovite-Napad je igral v obliki črko W. Te formacijo so redkokdaj pokvarili, razen včasih, ko so zamenjali prostore. Tega nismo bili vajeni. Za hip na« je zmedlo . .. V SLAČILNICI DOSEŽEN GOL! Ker eo menjali prostore, se ji® jo tudi posrečilo doseči edini go'-Pravzaprav so ga dosegli v slačilnici, kjer so se v polčasu dogovorili, kako ga bodo dosegli. Komaj smo začeli drugj polčas, žo so žogo poslal i na levo stran. Vsi so 80 pognali za njo. Lnvvton, celo Matthrws. pa tudi naši igTalci. Bnrno leva zveza Brum se je pritihotapil po desni strani k vratom. Lawton inu je nenadoma podali žogo. Bru/m se j® znašel sam pred vrati in tako mu ni bilo težko preslepiti vratarja..- Kasmeje se jim to ni več posrečilo. Postali smo opreznejši KAKO SMO ZMAGALI Težko je opisati navdušenje na stadionu, ki je nastalo, ko smo dosegli gol. Tedaj sme videli, da tudi hladnokrvnim Angležem kdaj pi* kdaj popuste živci. Izenačili smo v prvi minuti drugega polčasa. Naša obramba ni imela časa za oddih* vendar jo bila trden zid, od katerega so se odbijali vsi napadi. Potem pa, Četrt uro pred koncem tekme, je Perlič’ preigiai Hapcooda in ... ... Perlič se je prebil kot vihacc Pridirjal je v kazenski prostor. Pred seboj jo imel samo Woodleya, Hladnokrvno so je ustavil. In plusiral žogo v kot. .. Pa vendar ni bilo tako! Perlič fl0 jo resda kot vihar prebil, zdirjal v kazenski prostor in ugledal pred seboj Woodloya. Tu pa jo treba opis malo spremeniti, kajti kar smo že gori napisali, je bil citat iz tedanjih časnikarskih poročil. Perlič se Je namreč zmedel. Noge so mu postali® svinčeno težke. Komaj je imel toliko moči, da je sunili žogo. Hotel j c i** vesti pravi strel, kot iz topa, z vso močjo. Toda strel jo bil slab. N* srečo je meril v kot. . . Selo, ko s° je stadion tresel od ploskanja, se j® ovedel, da je dosegel gol. 1939 LETA S tekme Angliju : Jugoslavija Takšen trenutek je težaven. Ni lahko na takšni tekmi, v takšnem trenutku pogledati nasprotnikovem11 vratarju v oči . . . To so je zgodilo pred petnajstimi leti. Na istem kraju bo čez dva tedna spet nastopila angleška nogometna reprezentanca. V teh letih s0 je marsikaj spremenilo. Zdaj nimam® vzroka, da M so bali. Jugoslovanski nogometaši so že pred štirimi lej} prisilili Angleže da so se sredi Londona pošteno prepotili. Naši sed *in ji reprezentant je lahk® tudi tokrat zmagajo Treba »o je !• srčno boriti, tako kot so so že čestokrat. Lj. Lovrič PRED PETNAJSTIMI LETI... p° orumenelih ■■■■ M ^ trgovskih delavcev bo v kratkem rešeno Plenum republiškega odbora sindikata trgovskih delavcev je razpravljal o osnutku ustreznega pravilnika i-f.P strokovni izobrazbi trgovskih delavcev in o priznanju kva-nnkncije tem delavcem se razpravlja že leto dni, zdaj pa le I i.da bo v kratkem pravilno in zadovoljivo rešeno. Doslej v trgovini ni bilo popolnoma jasno, kako je s kategorizacijo trgovskega kadra. V Sloveniji imamo okrog 3000 ljudi v trgovini, Za katere se ne ve, ali so kvalificirani ali polkvalificirani, kar Povzroča mnogo težav pri določanju neobdavčenega sklada za Pince kakor tudi pri ugotavljanju višine pokojnin. ^11 podlagi obsežnih predlo- trgovskih delavcev v zunanji tr-sioid iikaihn ih organizacij trgov-' govini. 1 delavcev je Zvezni izvršni Glede prodajalcev v trgovini s sadjem in zelenjavo, ki jihosnu- svet nedavno pripravil osnn‘ k Pravilnika o strokovni izobrazbi s sadjem m zelenjavo, ki j tek šteje za polk vali fi-pi J« clavcev in uslužbencev, zaposle- i plenum po daljši razpravi sklenil • T trgovskih podjetjih in trgo- predlagati, naj se prizna popolna vmah, in ga predložil v izjavo kvalifikacij« tistim, ki oprav-smidukalin.i organizaciji trgovskih 1 ja jo delo v rednih t rgovskih lo-pelavoev. Zn,to ;»> r**n,n,t,licti ,irl. kaiih. Sprejetih je bilo še več dopolnilnih predlogov, ki upošte- , - -* -------- m j„ p,r- va jo potrebe posameznih trgov- -bno razpravljal o tem osnut- sikih strok oziroma se nanašajo Razprava je pokazala, da je , na splošne pogoje za priznanj« osnutek v bistvu dober, le da je ; kvalificiranega ali visokokvaili.fi W'l'avcev. Zato je republiški odbor Sindikata trgovskih delavcev sklicat plenum, ki je včeraj po-urobno razpravljali o tem osnut-|l- Razprava je pokazala, da je , na splošne pogoje za priznanje osnutek v bistvu dober, le da je ; kvalificiranega ali vi-sokokvailifi-’reba nekatere določbe dopolniti : o i-ranega delavca ati uslužbenca oziroma spremeniti. Zlasti so, v trgovini. vazne prehodne določbe tega ! Ob zaključku so sklenili, da osnutka, s katerimi se priznava | novih tarifnih pravilnikov, ki mo-obstoječemu kadmi kvalifikacija, rajo biti v skladu z višino ne-rPvi ,te;dia'b s'l i'e prizadeti z obdavčenega sklada za plače, za- ker 1'zacijo dolgoletno prakso pridobil po- ! enkrat ne bodo sprejem trebilo znanje in če opravlja kva-1 se bo v zvezi z reorganizacij ■'jcirano delo, vsi opravljeni iz- trgovine, ki mora biti zaključen PW,i pa se priznavajo. do konca junija, kakor tudi Osnutek ne govori o kadrih v I zvezi s tem pravilnikom, ki bo zunanji trgovini, ker je za te ver- uveljavljen verjetno tudi do tega J trtno zamišljen poseben pravil- roka, marsikaj spremenilo. Pač nik. Plenum pa je bil mnenja, da i pa je treba te pravilnike pri-pra-I moral predloženi pravilnik vse-1 viti, da jih bodo kolektivi lahko oovalii tudi predpise za kadre v takoj sprejeli, brž ko bo izvedena zunanji trgovini,. Zato je izvolil reorganizacija oziroma ko bo petčlansko komisijo, ki bo i-zd-e- uveljavljen pravilnik o strokovni tal« predlog o strokovni izobrazbi izobrazbi. F. S. Sodna razprava je razgalila zločinsko delo Perneta Ljubljana, 29. aprila . Danes dopoldne se je pod 'Jkrožnim sodiščem v Ljubljani nadaljevala razprava proti obtoženemu Alojzu Pernetu, ki' je po svoji dezertaciji iz NOI5 23. aprila 1944. leta vstopil v Kranju v oboroženo gestapovsko skupino tako Imenovanih »raz-trgaincev«, in kot član te skupine zagrešil mnogo zločinov, zaradi česar je bil pri Komisiji za ugotavljanje vojnih zločinov registriran kot vojni zločinec. Ob osvoboditvi je zločinec Perne zbežal na Koroško, 14. marca letos p,a so ga naši organi aretirali na obmejnem bloku Jesenice ob Prihodu iz Avstrije. Na današnji razpravi je sodišče zaslišalo številne priče. Priča Jože. Draikslar je povedala, da jo je obtoženi Perne pri zaslišanju v belogardistični postojanki v Kranju pretepal in ji grozil, da ne bo več videla svoje vasi. Podobno sta izpovedali tudi' priči Alk*12 Lajovic in Anton Sever. Albin Jevšjak je sodišču pripovedoval, da mu je Perme pri zasliševanju izbil zobe in ga s ko* Prtoru brzostrelke tako udaril po j? vem licu, da mu je premaknil . lično kost in prebil kožo, kur je Priča dokazala sodnikom tudi z Prazgotino na licu, ki se še vedno Pozna. Obtoženi Perne je tudi pri soočenju s temi pričami zakrk-nJeno tajil, da jih i.i tepel ih oo zasliševal, s čimer je sprav-jal nabito polilo dvorano poslušalcev 'vedno znova v ogorčenje, V1! so mu priče v obraz pove-j .> da laže. Našlo po se je ne-, J Prič, predvsem iz vrst bivših BBlofurdistov, ki so skušule ublažiti Pernetovo krivdo. Priča ' rane Kozina, bivši belogardist, Je skušal dopovedati,, da obtoženi Perne ni' zasliševal aretirancev in da ni hodil v akcije, Joda zapletel se je v protislovje 'n moral konec koncev izpovedati da tega ne more z gotovostjo trditi. S svojim izpovedovanjem se je znašel prav blizu j vega pričevanja. Tudi priča Ivan Grmek, starojugoslovanski' nancar, ki naj bi s svojo izpovedjo razbremenil obtoženega °rncta, je zašel v stisko zaradi Opozorilo planincem Za praznike 1. iu 2. maja bo mno-J<> deilovnih ljudi pohitelo tudi v Pil anune. GRS povsebej in izrecno opozarja, ne v visokih porah še mnogo sne-fa’ ,l P'rav nadnjo dni 6e ua novo »apadel- Obstoji — zlasti ob južnem pa sončnem vremenu — nevarnost Plazov že na najmanjših strminah; pa bo mrzlo vreme, bo v planinah poledenel iu postal trd. Zaradi riiabo obutve in pomnnjikljivo opreme nesreče tudi v teh razmerah zelo ?®yetne ter po vseh dosedanjih iz-• ^nsnjnh prav v »pomladanskem času IX>£o«f o v» . GRS opozarja zaradi teiru na pre-lunost in pozivu planince, naj ko rez zudostne iu primerne opremo icepiin, dereze, okovanke, toplo perilo m obleka) no odpravljajo v vi-* oke gore in zlasti no v predelo ojrro-•mo po plazovih. Zato izilotnikom, ki n Aon j v hoji po visokih ^°rah, Rne^u in ledu. odsvetujemo v času take ture — GRS pri PZS. DNEVNE NOVICE Uprava pediatrične klinike v Ljubljani obvešča starše, da bo zaradi selitve otroških oddelkov v nove prostore na Vrazovem trgu št. 2 omejen sprejem le za najnujnejše primere, in sicer od 3. do 13. maja. Javna zahvala. Uprava Zavoda za slepo mladino v Ljubljani se tem potom iskreno zahvaljuje tov. dr. St. Stergarju, svojemu hišnemu zdravniku in gsistentu očesne klinike v Ljubljani, za uspešno izvršeno kera-toplastično operacijo pri gojencu Jožetu Grbcu, dijaku IV razreda naše gimnazije, s katero mu Je povrnil v mladosti izgubljeni vid. Obenem se mu zahvaljujemo tudi za vso skrb, ki jo posveča reševanju vida naših gojencev. Zahvaljujemo se tudi medicinskima sestrama Bredi in Fanči in strežnemu osebju klinike v Ljubljani za trud in nego po težki operaciji. Vsem cenjenim dobaviteljem, ki so dobavljali trgovskemu podjetju »DraVa«, Ožbolt ob Dravi, prej krajevna trgovina, prosimo, da pošljejo salde per 20. febr. 1954 na gornji naslov do 10. maja 1954. Lani MOTOX — ln letos zopet samo MOTOX, ker samo MOTOX Je zanesljivo sredstvo proti moljem. PREDAVANJA Centralna ljudska univerza ponavlja predavanje »Razvojna pot kinematografije, od laterne magtce do plastičnega filma v sredo, 5. V. ob 20 v prirodoslovni dvorani Univerze (vhod iz Gosposke ulice). Vsaka razvojna faza bo ilustrirana z odlomki filmov in diapozitivi. Med drugimi, k poglavju »plastični film«, bo pred-vaj am v to svrho posnet kratek stereo-film. Zaradi omejenega Števila prostorov vstopnice v predprodaji pri CLU, Cankarjeva 5-III. Cena vstopnic 20 din, za dijake in Študente 10 din. PeTaLin je zanesljiva zaščita vaše garderobe pred molji. PeTaLin KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO iiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiii 1. maja 1954 KINO »S 0 Č A« Premiera italijanskega filma Pot upanja1 svojih protislovnih izpovedi, ki so konec koncev namignile, tla je Grmek igral sramotno vlogo nekakšnega skrivnostnega gestapovskega kurirja, ker je prišel Pernetu povedat, naj dezertira iz NOB in se zglasi na Gestapo v Kranju. Razprava je čedalje bolj razgaljala zločinsko Pernetovo delo med okupacijo in dala nove dokaze, tako da je zastopnik obtožnice obtožbo lahko še razširil. Obtoženi Perne, ki je še nadalje zakrknjeno zanikaval svoje zločine, je skušal vplivati .tudi' na priče s tem, da jim ni zastavljal direktnih vprašanj, ampak jim je skušal sugerirati zase ugodne ! odgovore. Toda priče so prepričljivo dokazovale njegove zločine. Priča Rajko Marenčič je dokazal, da je bil Perne določen za šefa domobranske propagande na Gorenjskem, Anton Koželj pa je pripovedoval o tem, kako so Nemci iih belogardisti po dezertaciji Perneta iz NOB začeli hajke proti partizanom, pri čemer so požigali . izdane bunkerje in v neki kurirski karavli’ ubili dva kurirja, enega pa rainili. Po zaslišanju številnih prič je predsednik sodišča začel brati še dokazno gradivo iz arhiva, ki neizpodbitno dokazuje, kako se je obtoženi Perne »odlikoval« v službi gestapa. Sodba bo verjetno razglašena jutri. __________ M. Z. V Laškem bo kulturni dom DPD Svoboda v Laškem je skle-i nilo, da bo priredilo 16. maja kulturni dan na čast II. kongresu DPD 'Svoboda, ki bo prihodnji mesec v Celju. Ob tej priložnosti bodo v Laškem razvili društveni prapor, večer pred kulturnim dnem pa bodo igrali v domu TD Partizan igro »Na straži«. Laška Svoboda je bila ustanovljena 1952. leta med prvimi v celjskem okrožju. Društvo ima pevsko sekcijo z moškim, ženskim, mešanim in mladinskim zborom dramsko sekcijo in šahovsko ter ljudsko univerzo in knjižnico. Lani ni imela posebnih uspehov zaradi raznih težav. Letos je pa zelo zboljšala svojo dejavnost. Lani so želi največ uspeha ob operi »Gorenjski slavček«. Letos pa so naštudirali opereto Radovana Gobca »Hmel.isko princeso«. V Laškem so jo igrali štirikrat, enkrat v Rečici, ljudje pa žele, da bi Jo še ponovili. Gostovati nameravajo z njo tudi v ljudskem gledališču v Celju, Štorah in Šentjurju pri Celju. Delovne so tudi druge sekcije. Šahovska sicer ni dosegla večjih uspehov. Pri delu jo ovira to, da nima prostorov. Obisk predavanj Ljudske univerze ni vselej zadovoljiv. Vodstvo LU si prizadeva, da bi izbiralo taka predavanja, Id bi ljudi zanimala. Knjižnica ima 6981 »knjig in Je sedaj ena največjih v celjskem okraju. Lani Je imela 4219 bralcev, polovica med njimi je bilo mladine. Zenski, moški, mešani in mladinski pevski zbori so imeli lani več nastopov. Društvo se je organizacijsko utrdilo, vendar pa v njem pogrešajo delavce. Težave so tudi v tem, da ni dovolj prostorov in tako morajo opustiti marslkako vajo in marsikateri nastop. K. T. I | Prejšnji teden je M KIJ D rjimnazije uprizorilo komedij« »Matura«. Vso štiri predstavo «o bilo dobro obiskano, j Lotos je kulturno življenje v Murski| Soboti bolj razpihano ko prejšnja i leta. MKUD gimnazije ima na spo.j redu fie .dramo Lillinne Ilellmanove »Kobilice«. • 99 Tednik. Predstave ob 16., 18. in 20. uri. — Prodaja vstoonic od 14. ure > dalje. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii. Spored za petek, 30. aprila: KINO »UNION«: Amer. barvni film: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — Predprodaja vstopnic od 10 do 11 in od 14 dalje. KINO »KOMUNA«: Angl. film: »Osebna zadeva«. Tednik: Filmske novosti št. 17. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SLOGA«: Italij. film: »Za dva solda upanja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob iu bo matineja istega filma. Predprodaja vstopmc od 9—11 in od 15 dalje. KINO »SOCA«: Amer. tlim: »Rebecca« Brez tednika. Predstavi ob 17 in 20. Danes zadnjikrat. — Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 16 dalje. KINO »TRIGLAV«: Angleški filmj^ »Ring«. Tednik: Ne priznamo sramotne odločitve. Predstavi ob 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 17 dalje. Danes zadnjič. KINO »SISKA«: Angl. film: »Ring«. Predfilm: Ne priznamo sramotne odločitve. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Ivanhoe«. Predstavi ob 18 in 20. »PLAVŽ«: Mehiški film: »Cantiflas mušketir«. Predstavi ob 18 in 20. KRANJ: »STORŽIČ«: Ameriški barv. film: »Divji sever« PTUJ: Itniij. film: »Kako sem odkril Ameriko«. Spored za soboto, 1. maja KINO »UNION«: Amer. barvni film: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. uri. KINO »KOMUNA«: Angl. film: »Oseb*-na zadeva«. Tednik: Filmske novosti št. 17. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Danes zadnjič. KINO »SLOGA«: Italij. film: »Za dva solda upanja«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematodrafih od 13 dalje. KINO »TRIGLAV«: Premiera amer. filma: »Obzorja na zahodu«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SISKA«: Angi. film: »Ring«. Predfilm: Ne priznamo sramotne odločitve. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: Ivanhoe«. Predstavi ob 18 in 20. V primeru- slabega vremena tudi ob 16. — »PLAVŽ«: Ameriški film: »Skrivnostna cesta«. Predstavi ob 18 in 20. V primeru slabega vremena tudi ob 16. KOROŠKA BELA: Franc, film: »Prijateljice noči«. Predstavi ob 18 in 20. V primeru slabega vremena tudi ob 1(5. KRANJ: »STORZlC«: Ameriški barvni film: »Divji sever«. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. — »SVOBODA«: Ameriški film: »Onstran Missouri-ja«. Predstave ob 15, 17 in 19. — »PARTIZAN«: Amer. barvni film: »Zapatlni horizont«. — »TRIGLAV«: Ameriški barvni film: »Knjiga o džungli«. Predstavi ob 17 in 19. CELJE: »UNION«: Ameriški barvni film: »ivanhoe«. — »DOM«: Amer. film: »Oženil sem čarovnico«. PTUJ: Italij. film: »Kako sem odkril Ameriko«. Spored za nedeljo, 2. maja KINO »UNION«: Amer. barvni film: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in KONCERTI Pianistka Hilda Horak - Casova koncertira v sredo 5. maja v Filharmoniji. Spored bo objavljen. Vstopnice v ponedeljek od 16 dalje v Koncertni poslovalnici. DROBNI OGLASI UPOKOJENEC išče stanovanje s sobo in kuhinjo, kjerkoli. Sel bi tudi v skupno gospodinjstvo. Ponudbe poslati podružnici »Borbe« v Ptuju pod »Upokojenec«. 1470 MEHANIČNO STRUŽNICO, dobro ohranjeno, takoj kupimo. — Tela, Rimska 17, Llubljana. 1477 FOTOGRAFSKEGA UCENCA (učenko) sprejmem takoj. Prednost imajo športniki-planinci. - Fotoatelje Žerjal, Jesenice. 1481 21. — Ob 10 bo matineja istega lilma. KINO »SLOGA«; Italij. film: »Za dva solda upanja«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 bo matineja istega filma. Predprodaja vstopnic v vseh treh kinematografih od 9—11 in od 14 dalje. KINO »SOCA«; Italij. film: »Pot upanja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 9—11 ln od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«; Ameriški barvni film; »Obzorja na zahodu«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 15 dalje. KINO »SISKA«; 'Angl film: »Ring«. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 9—11 in od 15 dalje. JESENICE: »RADIO«; Ameriški film: »Ivanhoe«. Predstave ob 16, 18 ln 20. Dopoldne ob 10 bo matineja po znižanih cenah. — »PLAVŽ«; Amer. film: »Skrivnostna cesta«. Predstave ob 16, 18 in'20. Dopoldne ob 10 bo matineja po znižanih cenah. KOROŠKA BELA: Francoski film: »Prijateljice noči«. Predstave ob 16, 18 in 20. Dopoldne ob 10 bo matineja po znižanih cenah. KRANJ: »STORZlC«; Ameriški barv. film: »Zapadni horizont«. — »PARTIZAN«: Ameriški film: »Divji sever«. — »TRIGLAV«: Ame-r. film: »Knjiga o džungli«. CELJE: »UNION«; Ameriški barvni film: »Ivanhoe«. — »DOM«: Amer. film: »Oženil sem čarovnico«. PTUJ: Italij. film: »Kako sem odkril Ameriko«. Spored za ponedeljek, 3. maja KINO »UNION«: Amer. barvni film: »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. — Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 10 do 11 ln od 15 dalje. KINO »KOMUNA«; Ameriška barvni film: »Skaramuš«, Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Predprodaja vstopnic od 10—11 in od 14 dalje. KINO »SLOGA«: Italij. falm: »Za dva solda upanja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 10 bo matineja amer. barvnega filma: »Skaramuš«. — Predprodaja vstopnic od 9—11 ln od 15 dalje. KINO »SOCA«: Italij. film: »Pot upa-, nja«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 10—11 ln od 15 dalje. KINO »TRIGLAV«: Ameriški barvni film: »Obzorja na zahodu« Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Predprodaja vstopnic od 15 dalje. KINO »SlSKA«; Angl. film- »Ring«. Predstave ob 16. 18 in 20 Predprodaja vstopnic od 15 dalje LJUDSKA UNIVERZA: Sindikalna dvorana DOZ, Miklošičeva cesta 19: Pester spored kulturnih filmov. — Predstave 3. in 4 maja ob 17 ln 20. JESENICE: »RADIO«: Ameriški film: »Ivanhoe« Predstavi ob 18 in 20. — »PLAVŽ«; Ameriški film- »Skrivnostna cesta«. Predstava ob 19. KRANJ: »STORZlC«: Amer barvni film: »Zapadni horizont«. ' CELJE: »UNION«- Ameriški barvni film: »Ivanhoe«. — »DOM«: Amer. film; »Oženil sem čarovnico« PTUJ: Italij. film: »Kako sem odkril Ameriko«. llilllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllilillllllllllllillliiiliiiiiiniiiiliiiliil 2. maja 1954 KINO »KOMUN 1« Premiera ameriškega barvnega filma »Skaramouche« Tednik. Predstave b 15., 17., 19 in 21. uri. —* Ob 10. uri je matineja istega filma. fnillillliii|liiiliiiiiiiiliiiiiiiillillllllliimiiiiiilllllilliiiliiiiiliiiiiiiiiiiiii CELJSKE VEST! Nedeljska zdravn. dežurna služba v Celju: 1. maja 1954: tov. dr Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska 36; dne 2. maja 1954: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska 36. MESTNO GLEDALIŠČE Petek, 30. aprila ob 15: Linhartova komedija: »Matiček se ženi« — šolski abonma Torek, 4. maja ob 20: Linhartova komedija: »Matiček so ženi« — abonma red Torek in izven. Sobota, 8. maja ob 20: Linhartova komedija: »Matiček se ženi« — abonma red Sobota (delavski) In izven. Nedelja, 9. maja ob 15.30: Linhartova komedija: »Matiček se ženi« — abonma red Nedelja in izven. GLEDALIŠČA DRAMA LJUBLJANA Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota, 1. maja: Zaprto. Nedelja, 2. maja: Zaprto. Ponedeljek, 3. maja ob 20: Hecht-Mac Arthur: -Prva stran«. Abonma A. Torek, 4. maja ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran« Abonma B. Sreda, 5. maja ob 20: Hecht-Mac Arthur: »Prva stran«. Abonma H. Četrtek, 6. maja: Zaprto. Petek, 7. maja: Zaprto. (Tehn. vaja.) Sobota, 8. maja ob 20: Linhart: »Matiček se ženi«. Izven in za podež. Nedelja, 9. maja ob 15: Cankar: »Hlapci«. Izven in za podeželje. OPERA Petek, 30. aprila ob 15.30: Švara: »Prešeren«. Abonma red Petek pop. Sobota, l. maja: Zaprto. Nedelja, 2. maja: Zaprto. Ponedeljek, 3. maja L 19.30: Švara: »Prešeren«. Abonma red C. Torek, 4. maja ob 19.30: Gluck: »Ifigenija na Tavridi«. Abonma red E. Sreda, 5. maja ob 19.30: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže« Abonma red G. četrtek, 6. maja ob i.4.00: Sutermei-ster: »Romeo in Julija«. Zaključena dijaška predstava za Novo mesto. Petek, 7. maja: Zaprto. Sobota, 8. maja: Gostovanje v Zagrebu: Sutermeister: »Romeo in Julija«. Nedelja, 9. maja: Gostovanje v Zagrebu: Prokofjev: »Zaljubljen v tri oranže«. Ponedeljek, 10 maja: »Gostovanje v Zagrebu: Švara: »Prešeren«. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža Petek, 30. aprila: Zaprto. Sobota, 1. maja ob 20: Vilharjeve ša-loigre — Večer v čitalnici. Izven. Nedelja, 2. maja ob 20: Slavko Grum: »Dogodek v mestu Gogi«. Izven. Torek, 4. maja ob 20: Irwin Shaw: »Pokopljite mrtve«. Izven. Zadnjič. Sreda, 5. maja: Zaprto. (Generalka.) Četrtek, 6. maja ob 20: F. H. Herbert: »Vsakih sto let«. Premiera. Izven. MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE Ročne lutke Resljeva cesta 28 Petek, 30. aprila ob 8: Gostovanje v Cepovanu: ob 11: Gostovanje v Banjščici; ob 17: Gostovanje v Grgaru. Sobota, 1. maja ob 9: Gostovanje v Desklah; ob 11: Gostovanje v RoČinu; ob 14: Gostovanje v Mostu na Soči. Nedelja, 2. maja ob 9: Gostovanje v Tolminu, ob 15: Gostovanje v Tolminu. Ponedeljek, 3. maja ob 9: Gostovanje v Kobaridu: ob 13: Gostovanje v 2agi; ob 16: Gostovanje v Bovcu. Torek, 4. maja ob 9: Gostovanje v Logu pod Mangrtom. Podeželske šole. ki žele svoj izlet v Ljubljano združiti z ogledom predstave v marionetnem gledališču, prosi uprava, da to store po 17. maju in naj zaradi lažjega razporeda spordče po možnosti en teden prej uro, število otrok in naslov predstave, katero si žele ogledati. RADTO Dnevni spored za petek, 30. aprila Poročila: 5.35, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.00 in 22.00 5.30—7.30 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 5.45—5.55 Jutranja telovadba — 6.30 do 6.35 Radijski kbledar in pregled tiska — 7.20 Za gospodinje — i2.00 Igra godba na pihala Ljubljanske garnizije pod vodstvom kapetana Jožeta Bruna — 12.20 Kmetijski nasveti — 12.30 Opoldanski koncert — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.45 Za pionirje — 14.05 Za vsakogar nekaj (spored zabavne glasbe) — vmes od 14.40—14.45 Kaj bo danes na sporedu — 15.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.30 Pole Ljubljanski komorni zbor pod vodstvom Milka Sko-berneta — 15.50 Modni kotiček — 16.00 Želeli ste, poslušajte! — 17.10 Delovni kolektivi čestitajo — vmes od 17.50 do 1^00 Mauricij Bore: Revolucionarna pot delavskega upravljanja — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Lahka orkestralna glasba - 20 00 Prvomajski kresovi ... — 22.15—23 00 Domača zabavna in plesna glasba. 23.00—24.00 Oddaja za tujino na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Dnevni spored za soboto, 1. maja Poročila: 6.00, 13.00, 15.00, 19.00 in 22.00. 5.00 Budnica (koračnice, partizanske in množične pesmi, - 6.15 Pesmi naših narodov — 7.00 Radio Ljubljana čestita k 1. maju — nato poročila, vremenska napoved in spored prvomajskih prireditev — 7.20 Delovni kolektivi čestitajo — 9.00 Prenos reportaže s prvomajske parade v Ljubljani — 10.00 Slovenska orkestralna glasba — 10.30 Z delavskim uprav- ljanjem v nove uspehe — 14 40 Spored popularnih orkestralnih skladb — 11.30 Od Mrzlice do Lisce, reportaža — 12.00 Delovni kolektivi čestitajo — vmes ob 15.15 Križem po Jugoslaviji v pesmi , in plesu — 16.00 Radijska igra: Ernst Toller: Naskok na stroje — 17.00 Promenadni mcert slovitih inozemskih pihalnih godb — 17.30 Obisk v tovarni traktorjev (reportaža iz Rakovice) - 17.50 Pisan glasbeni spored — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasbi — 20.00 Pisan sobotni večer — 22.10 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 22.20 Glasbena medigra — 22.30—23.00 Oddaja za naše izseljence na valu 327,1 m. 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). Dnevni spored za nedeljo, 2. maja I Poročila: 6.05, 7.00, 13.00, 15.00, 19.00 ! in 22.00. 6.00—8.00 Dobro jutro, dragi poslušalci! (Pester glasbeni spored) - vmes od 7.15—7.30 Reklame - 7.30 -7.35 Ra- dijski koledar in pregled tiska — 8.00 O športu in športnikih? Pred začetkom finalnega tekmovanja za svetovno prvenstvo v nogometu — 8.15 Domače pesmi — vmes ob 8.30 Naši delovni kolektivi — Jugoslovanski ljudski armadi — 9.00 Pol ure za našo vas . — 9.30 Lepe melodije — 10.00 Dopoldanski simfonični koncert — 11.00 Iz zemlje begov v svet svobodnih ljudi (reportaža iz Bosne in Hercegovine) — 11.30 Lahek opoldanski glasbeni spored — vmes od 12.00—12.20 Oddaja za Beneške Slovence in od 12.30—12.35 Kaj bo danes na sporedu — 13.15 Zabavna glasba, vmes reklame — 13.30 Pogovor s poslušalci — 13.40 V veselem ritmu — igrata Kvartet Frank in Trio Dorko Skoberne — 14.00 Otroška predstava — Erich Kasstner: 35 maj — 14.45 Igra zabavni oktet pod vodstvom Boruta Lesjaka — 15.15 Od melodije do melodije — 15.45 Od Ribniških >.domar.iev (resnična povest iz polpretekle dobe) — 16.30 2eleli ste — poslušajte! — 17.16 Prenos drugega polčasa prvenstvene nogometne tekme I. zvezne lige Odred : Radnički — 18.15 Želeli ste — poslušajtel — 19.00 Radijski dnevnik — 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame — 20.00 Pri veselih ljudeh med Dravo in Muro — 21.00 Za prijetno razvedrilo — 22.15 do 23.00 V plesnem ritmu, 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327,1 m (prenos iz Zagreba). RADIO KOPER Dnevni spored za soboto, 1. maja 8.15 Prvomajska glasba — 9.10 Prvt maj — delavski praznik — 13.45 Pozdravi delovnih kolektivov — 15.00 Novo kulturno življenje — 16.00 Igra godba na pihala Ljudske milice lz Ljubljane pod vodstvom Rudolfa Stariča — 16.30 V. C. Emin svojim lstarskim prijateljlma — 17 00 Narodna armija i današnja prvomajska proslava — 17.30 Dalmatinske tn zagorske narodne pesmi — 18.15 Zabavni orkestri igrajo za žldsno voljo — 21.30 Izbrano cvetje z domače grede — 22.00 Juš Kozak: Spomin na 1. maj 1945. leta v Trstu Dnevni spored za nedeljo, 2. maja 8.30 Za naše kmetovalce — 9.15 Mladinski tednik — 13.45 Glasba po željah — 15.00 Z mikrofonom po Primorski — 16.00 Obiskali smo pevske zbore na Primorskem — 17.00 To Je Jugoslavija — narodne pesmi ln plest — 17.30 Glasba po željah v hrvaščini — 18.15 Jurina ln Franina — 18.30 30 minut veselih ritmov za nedeljski večer. Dnevni spored za ponedeljek, 3. maja 11.00 Richard Wagner: Uvertura k operi »Parsifal«, Benjamin Britten: Intermezzo lz opere »Peter Grlmes« — 11.30 Našim ženam — 14.30 Obzornik — 14.40 Poje narodni trio Radia Ljubljana — 17.35 Od Drave do Vardarja, spored narodnih pesmi — 18.15 Glasbeni mozaik. GIBANJE PREBIVALSTVA Poročili so se v .eljskem okoliškem okraju v času od 19. do 26. apr.: Jožef Lužar in Frančiška Krajnc. Franc Strajhar in Frančiška Strniš-nik, Anton Pristušek in Terezija Brunčlč, Slavko Valentinčič in Valerija Poljanec, Stanko Frece ln Julijana Cesar, Peter Sajovic In Ana Tovornik, Jakob Pelko in Pavla Cakš. Peter Klenovšek in Olga Cmok, Franc Uršič in Ivanka Kolar. Franc Grabler in Kristina Fijavž, Christian Ludvvig tn Ivanka Suši, Janez Škrabe in Dragotina Drobne, Vincenc Veber tn Danijela Drobne. Avgust Ferant in Ana Volovšek, Ivan Tomažič In Dragotina Užmah, Peter Baroš ln Roza Sket. Janez Serbek ln Ana Belcer. Jožef Toter in Štefanija Tovornik Leopold Pevec tn Albina Johan, Ivan Mahne In Marija Tovornik, Mihael Bukovšek in Valburga Plahuta, Janez Dečman in Veronika Zaberl, Anton Kolar ln Marija Ozvaldič, Janez Železnikar ln Marija Tacer. Jožef Sivka in Albina Žohar. — Rodilo se je 10 dečkov in 12 deklic. Poročili so se v Celju v času od 10. do 26. aprila: Jožef Berlot in Antonija Rančlgai, Anton Leskovšek in Terezija Zupanc. Vincenc Vodeb in Ljudmila Turnšek, Ludvik Jakob in Anastazila Očko. Jožef Ovčar in Frančiška LtDovšek. Vtktor-Jurii Mlakar in Emilija Krašovec. — Rodilo se 1e 17 dečkov in 23 deklic - Umrli so: Janez Bahčlč. star 47 let: Mirko Ba-stttuta. otrok, Cvetko Leskovec, otrok; Mariia Irman. 61 let, Martla Čander, 79 let. V celjskem okoliškem okraju so umrli: Terezija Jug, stara 66 let; Stefan Zager. 91 let: Matevž Zolger, 75 let: Leopold Škorjanc. 51 'et; Stant-slava Senica, otrok- Drago Bobnič, dojenček; Marija Verk. 82 let: Helena Hrušovar, 77 let: Ivan Dobovičnik, 81 let. V Novem mestu se Je zadnil teden rodilo 17 otrok, ln sicer 6 dečkov in 11 deklic. — Umrli so: Anton Avsec, Mariia Krali, Ivan Kromar in Stanko Zakrajšek. V Kočevju se ie minuli teden rodilo 8 otrok, ln sicer 2 dečka in 6 deklic. — Poročili so se: Anton Križman in Ljudmila Zalar. Aleksander Žbogar in Lludmila Stošič. Karel Lindič in Marija Povh. Fianc Rajsar in Ana Marinč. Martin Pelc in Liza Cu-par, Tomaž Kavs in Marija Strgar, Jože Goršlč tn Marija Stimec. Ivan Cuk ln Franica Lipovae, Rudi Krese ln Boža Trona. — Umrl Je Hieronim Zrimšek, star 85 let. Razpis služb Tehniška visoka šola v Ljubljai razpisuje na rektoratu mesto sekr« tarja. Kandidati morajo Imeti faku tetno Izobrazbo (pravno, ev. tehn ško). primerno prakso in morajo ot vladati vsaj dva tuja Jezika. Prošnj s prilogami, iz katerih je razvidn izobrazba, dosedanje službovanje t« potek življenja se vlagajo v roku ] dni od objave razpisa na rektorat TVS, Ljubljana, Tomšičeva ulica 1 KDO KAJ VE o usodi padlega partizana Evgena Ciuhe, roj. 14. nov. 1922 v Ljubljani, ki je odšel prostovoljno v partizane, in sicer 15. mala 1942 v Dolomitski odred. Padel |e 12. febr. 1944 blizu Rimskih toplic v funkciji namestnika komisarja I. bataljona II. udarne brigade »1,'uK., Šercerja«. Podatke sporočite na naslov: ZB N JV Rožna dolina ali Miro Turšič, Ljubljana, Rožna dolina, Cesta II-9. Umrli so v Ljubljani Verčič Uršula, upokojenka. Pogreb bo v petek ob 16 30 na Zalah. Pavlin Andrej, vrtnarski mojster. Pogreb bo v petek ob 17 na Zalah. Poje Emilija, zasebnica. Pogreb bo v soboto ob 14.30 na Viču. Skalar Stanka, uradnica Narodne banke. Pogreb bo 1. maja ob 15.30. Sporočamo, oa je po dolgi, mučni bolezni umrl moj mož oče, stari oče, tast Franc Orešič železniški upokojenec Pokopali ga bomo v petek, dne 30 aprila 1954 ob 17 na mestnem pokopališču. Maribor, 29. aprila 1954. Žalujoči: žena Elizabeta, sinovi Franc, Ivan in Lojze, hčerka Marica, snahe, vnuki tn vnukinje. Vsak naročnik »LJUDSKE PRAVICE-BORBE« JE ZAVAROVAN ZA PRIMER NEZGODE in sicer za primer smrti za . . . in za primer trajne invalidnosti za v din 40.000.— din 80.000.— »ELEKTR0S0ND« podjetje za proučevanje in konsolidacijo terena ZAGREB, Trg republike 1/1. ' takoj sprejme več gradbenih in rudarskih inženirjev, več gradbenih, strojnih in rudarskih tehnikov ter tehnikov za strojno vrtanje za delo na terenu. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom pošljite na gornji naslov — kadrovski odsek. 651 Dne 17. maja 1954 ob 12. uri bo v pisarni Vojne pošte 7545-55 v Splitu JAVNA DRAŽBA za gradnjo stanovanjskega poslopja z zunanjo kanalizacijo v Puli. Predračunska vsota 76,000.000 din. Ponudnik bo sam določil rok dograditve. Tehnična dokumentacija in pogoji so na vpogled v pi-sairni V p. 7345-35 Split, soha 431, vsak delovni dan od 12. do 14. ure, kjer se lahko dobi tudu prepis predračuna. Pravico udeležbe na licitaciji ima vsako gradbeno podjetje, ki dokaže, da je kot takšno registrirano, da razpolaga z osnovnimi sredstvi in strokovnimi močmi in da je doslej opravljalo dela takšne vrste. Jamčevina znaša 2 °/o predračunske vrednosti objekta in jo je treba položiti v obliki garancijskega pisma, ki ga iizda Narodna banka. Pismene ponudbe v zapečateni kuverti je treba oddati neposredno ati po pošti Vojni pošti 7345-35 Split. Ponudbi mora ponudnik priložiti pismeno izjavo, da so mu pogoji in revidirani glavni načrt znani, in pristanek, da po njih licitira, garancijsko pismo Narodne banke, dokaz o registraciji in sposobnosti podjetja ter spisek cen materiala, na katere je pri licitaciji računal. Iz pisarne V. p. 7545-55 Split OKRAJNI ZDRAVSTVENI DOM RADOVLJICA razpisuje tri mesta zdravnikov splošne prakse: v Sektorski ambulanti Bled v Sektorski ambulanti Jesenice v Obratni ambulanti Jesenice Pogoji: dovršen staž. Plača po uredbi, dopolnilna plača po pravilniku o plačah. Interesenti naj vlože prošnje s kratkim življenjepisom in potrebnimi dokumenti za sprejem v državno službo na upravo Okrajnega zdravstvenega doma Radovljica. Rok vložitve do 10. maja 1954. Nastop službe možen takoj. OGLAŠUJTE V »LJUDSKI PRAVICI-B0RBI« KOLEKTIV Vse vrste oglasov za »Ljudsko pravico-Borbo«, zagrebško ter beograjsko »Borbo« sprejema uprava, Ljubljana, Kopitarjeva 2. ter vse naše podružnice v Mariboru Celju, Ptuju, Trbovljah, Zagorju ob Savi, Kranju, na Jesenicah ter v Novem mestu. RUDNIKA RJAVEGA PREMOGA K PRAZNIKU — 1. MAJU — ČESTITAMO VSEM SORODNIM DELOVNIM KOLEKTIVOM k\\\\\V\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\V\\\\\V\\V\\\\\\\\V\\\\^^^ LESNA INDUSTRIJA DOMŽALE I ^\\\\\\v\\\\\k\\\\\v\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^ DELOVNI KOLEKTIV RUDNIKA BARITA PLEŠE-SITARJEVEC ŠKOFLJICA ČESTITA VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM, RUDARJEM NASE JUGOSLAVIJE IN SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM K NAJVECJEMU DELAVSKEMU PRAZNIKU 1. MAJU! NAJ ŽIVI NAS DELAVSKI PRAZNIK 1. MAJ! KOLEKTIV HOTELA »ZVEZDA« MURSKA SOBOTA čestita delovnim ljudem za 1. jnaj. Obenem se priporoča za obisk plesa In koncertov na vrtu od 15. maja dalje. Nudili vam bomo štajerska in dalmatinska vina, čevapčiče in ribe. m IZREKA DELOVNIM KOLEKTIVOM NAJBOLJŠE ŽELJE ZA 1. MAJ 1954 INDUSTRIJA AZBESTNIH PROIZVODOV »JUGOAZBEST« MLADENOVAC N\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ ČESTITA ZA PRAZNIK 1. MAJA VSEM DELOVNIM NASE SOCIALISTIČNE REPUBLIKE! KOLEKTIVOM Izdelujemo In dobavljamo po znižanih cenah: Oglašujte v »Ljudski pravici-Borbi « DELOVNI KOLEKTIV »JADRAN« ZAGREB, RUDOLFA KROFLINA 3 tovarne kovinskega pohištva in otroških vozičkov čestita za 1. maj — mednarodni praznik dela, vsem svojim poslovnim prijateljem, delovnim kolektivom in ustanovam! azbestne suhe in grafitirane pletenice, bombažne in konopljene pletenice (suhe, grafitirane lojene in maščene); azbestne obleke, predpasnike, rokavice, kapuce in škornje; obloge za zavore in tesnila za vsa motorna vozila, dvigala, gradbene stroje in drugo; batne in izpušne ventile za vsa motoma vozila in letalske motorje; azbestno maso za filtriranje alkoholnih pijač, azbestno maso za tovarne sladkorja za filtriranje sirupa in sokov; izolacijsko maso in jermena za • izolacijo parnih cevi in parnih naprav; azbestne žimnice za izolacijo parnih kotlov. POTROŠNIKI! POŠILJAJTE NAROČILA NEPOSREDNO NA NAS NASLOV V MLADENOVCU \\\\\\\\\\\\\\V\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\W^ NN>XN^VX\XVVVXVN\VVXXXXVXX\\VVVXXXXXXVXXVXXXXXXXXXNVXXXXXXXVVXXXXNVXNXXVX\X>XXXX\XNXXXXVXXVXXXXXXNXXXXVXXVXXXXX\XXXXNXXVXXXXVNNXXVVS.VVN'.VVVV'' ^ TRIJE E. M. REMARQUE tmiansi ROMAN 63 - -- ■ -.—;.- ------ Pat je sedla na stol. Njen obraz je žarel med cvetovi. »Na španski bezeg sem ves neumen,« je dejal zadnji romantik. »Zame pomeni španski v-°xeg domotožje. Spomladi 1924 sem l ekoč ia vrat na nos odpotoval iz Rio Janeira, samo zato, ker sem se spomnil, da cvete tu španski bezeg. Ko pa sem prispel sem, je bilo seveda ž- prepozno « Zasmejal se je. »Tako je zmeraj v življenju.« »Rio de Janeiro.« Pat je potegnila vejo cvetočeg- španskega bezga k sebi. »Ali "ta bila skupaj tam?« Gottfriedu je zaprlo sapo. č eni so zagomazeli mravljinci po hrbtu. »Poglejte luno!« sem dejal hitro. Hkrati sem stopil Lenzu roteče na nogo. V svitu njegove cigarete —m opazil lahen smel ljaj in mežikanje. Bd sem rešen. »Ne, nisva bila skupaj tam,« je odgovoril Gottfried. »Takrat sem bil sam. A kako je že bilo z zadnjim požirkom te po duhteči perli dišeče pijače?« »Nič več.« Pat je odkimala z glavo. »Jaz ne morem piti toliko vina.« Zaslišali smo Ferdinanda, ki nas je klical, in odšli smo tja. Stal je zavaljen na pragu. »Vstopite, otroci,« je rekel. »Ljudje, kakršni smo mi, ponoči nim no kaj iskati v naravi. Narava hoče biti ponoči sama. Kmet ali ribič - to je kaj drugega; mi, prebivalci mest, z našimi otopelimi čutili pa ponoči ne sodimo v na- ravo.« Položil je Gottfriedu roko na ramo. »Noč je protest narave proti gnilobi civilizacije, Gottfried! Dostojen človek tega ne vzdrži dolgo. Dostojen človek opazi, da ga je narava izrinila iz molčečega kroga dreves, živali, zvezd’ in podzavestnega življenja.« Smehljal se je s svojim čudnim Smehljajem, o katerem človek nikoli ni vedel, ali ni žalosten. »Vstopite, otroci! Pogrejmo si roke ob spominih. Ah, čudoviti čas, ko smo bili še preslice in močeradi, takole pred petdeset, šestdeset tisoč leti, — moj bog, kako globoko smo odtlej padli...» Prijel je Pat za roko. »Da nimamo še malce smisla za lepoto, — bi bilo vse izgubljeno.« Z nežno kretnjo svoje orjaške šape je položil njeno ročico na svojo roko. »Srebrn zvezdni utrinek nad šumečim breznom, — ali hočete trčiti s prastarim možem?« Pat je prikimala. »Da,« je odgovorila. »Vse, kar nočete.« Vstopila sta. Takole skupaj sta bila videti, ko da je Pat Ferdinandova hči. Vitka, drzna, mlada hči trudnega orjaka, pre- ostalega iz davnih časov. Ob enajstih smo se odpeljali nazaj. Valentin in Ferdinand sta imela taksi, ki ga je šofiral Valentin. Mi ostali pa smo se peljali s Karlom. Noč je bila topla, in Koster je napravil še ovinek skozi nekaj vasi, stoječih zaspano ob cesti z redkimi lučmi in posameznim pasjim laježem. Lenz je sedel spredaj poleg Ottona in pel, Pat in jaz pa sva se stiskala zadaj. Koster je šofiral čudovito. Ovinke je rezal ko "tič. Človek bi mislil, da se igra, take varno je vozil. Vozil ni ostro, kakor večina dirkačev. Človek bi bil lahko spal, ko je vo:.i' po serpentinah, tako mimo je tekel avto. Hitrosti sploh ni bii^ čutiti. Po spremenjenem drsenju plaščev smo sklepali, čc smo prispeli na drugačen tlak. Na asfaltne - so žvižgali, na kockah zamolklo bobneli. Žarometi so drveli ko lačni lovski psi, daleč razprostrti pred nami in vlekli iz teme drgetajoč brezov drevored, vrsto topolov, mimo drveče brzojavne drogove, k tlom stisnjene hiše in nemo parado gozdnih robov. V nedogled se je vlekel nad nami med tisočerimi zvezdami svetli dim Rimske ceste. Vozili smo čedalje hitreje. Potegnil sem naše plašče čez Pat Nasmehnila se mi je. »Ali me res ljubiš?« sem jo vprašaL Zmajala je z glavo. »Kaj pa ti mene?« »Ne. Sreča, kajne?« »Velika sreča.« »Tedaj se nama ne more nič zgoditi, kajne?« »Prav nič«, je odgovorila in poiskala pod plaščem mojo roko- Cesta je bila speljana v loku proti železniškemu nasipu. TraČ' nice so se lesketale. Daleč pred nami se je zibala rdeča loč-Karl je zatulil in zdirjal naprej. Bil je brzovlak s spalnimi vagoni in lepo razsvetljenim .jedilnim vozom. Dohiteli smo 63 in kmalu smo vozili vzporedno. Skoz okna so nam mahali ljudj®-Mi jim nismo odgovarjali. Peljali smo se mimo. Ozrl sem se. Iz lokomotive so švigale med gostim dimom iskre. Cma je sopihal3 v temno noč. Prehiteli smo jo, — toda mi smo se peljali v mesto-k taksijem, mehaničnim delavnicam in opremljenim sobam. L0' kdmotiva pa je sopihala ob gozdovih in poljih in mimo rek naprej v daljo, naproti pustolovščini daljav. Ceste in hiše so nam hitele naproti. Karl je postajal tišji, tpd3 njegovo hropenje je še zmeraj spominjalo na divjo zver. Koster je ustavil blizu pokopališča. Zapeljal ni ne k Pat, ne k men'-ustavil je kar nekje v bližini. Najbrž je mislil, da hočeva biti sama. Izstopila sva. Tovariša sta takoj zdrvela naprej, ne da se ozrla. Gledal sem za njim. Za hip se mi je zdelo to čudno-Odpeljala sta se, moja tovariša sta se odpeljala, jaz pa sem ostal-Jaz sem ostal. Otresel sem se tega čudnega občutka. »Pojdiva,« sem reke' Pat, ki me je gledala, ko da nekaj sluti. »Odpelji se z njima,« je dejala. iCROATIA SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM LJUDEM VSE DRŽAVE Čestita za najveCji praznik dela 1. MAJ DELOVNI KOLEKTIV »HEROJ SRBA « SMEDEREVO VSE NAROČNIKE »LJUDSKE PRAVICE - BORBE« V MARIBORU obveščamo, da se je podružnica preselila iz Slovenske ul. 20 na GRAJSKI TRG 7. Prosimo, da se glede naročila, oglasov, reklamacij im podobno obračajo na gornji naslov. DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKEGA POSESTVA B9NST V KIKINDI Čestita delovnemu ljudstvu JUGOSLAVIJE ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA 1. MAJ IN ZELI MNOGO USPEHOV PRI GRADITVI NAŠE SOCIALISTIČNE DOMOVINE! VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM Čestitamo za narodni praznik 1. MAJ, ŽELE C JIM MNOGO POSLOVNIH USPEHOV! ČESTITAMO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN TOVARIŠKIM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ 19541 RADIOINDUSTRIJA ZAGREB JUGOSLOVANSKA INDUSTRIJA KAKOVOSTNEGA BLAGA Tovarna higiensko- kozmetičnth sredstev ZAGREB VRBANICEVA ULICA 28 »METALNA« tovarna konstrukcij in strojnih naprav — MARIBOR Brzolav: Metalna Telefon: 20-57 , 25-63 , 31-76, 31-77 Teleprinter: 03315 FRANCK industrija kavnih proizvodov ZAGREB MOTORJEV ZAGREB Stabilni bencinski motorji za vsako uporabo OPTIČNA MEHANIKA PRECIZNA MEHANIKA omeiwiNDusTim» mJHETALDUS ZAGREB Borongajska 27/11. »UNITAS« tovarna sukanca ZAGREB — SVETICE 6 Saua TOVARNA GUMIJEVIH IZDELKOV KRANJ * SLOVENIJA Z našo »Sava« avtomobilsko gumo z rdečim pečatom smo dosegli svetovno kakovost. Delovni kolektiv čestita vsem delovnim ljudem naše domovine za 1. maj 1954 »Labud« tovarna mila in kemičnih proizvodov ZAGREB, Cemomerec 63 Telefon 33-615 tam Čestita za 1. MAJ VSEM KOLEKTIVOM ŠIROM PO DOMOVINI IN TUDI VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM! ŽELJEZARA SISAK SIS A K PREDGRADE TELEFONI: 351, 354 IN 355 — BRZOJAVNI NASLOV: ZELJEZARA SISAK — TELEPRINTER: 02188 — ODZIVNI ZNAK: ZELJEZARA SISAK — TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI — PODRUŽNICI V SISKU 430-T-3 PROIZVAJAMO • brezšivne cevi jeklo kisik surovo belo in surovo sivo železo kokilno, kovinsko, strojno in trdo litino plovžursko žlindro VSEM SVOJIM CENJENIM POSLOVNIM PRIJATELJEM ČESTITAMO ZA PRAZNIK 1. MAJA! »RIS« ZAGREB Imamo na zalogi tritonske traktorske in kamionske prikolice. Cena za traktorske prikolice znaša 325.000 dinarjev (v ceni je obračunan 35% regres). — Po naročilu izdelujemo odkovke in odlitke ter sekalno in merilno orodje. Odkovke kujemo iz vseh vrst legiranih jekel za motorno letalsko in splošno strojno industrijo v teži od 0,5 do 25 kg, kakor n. pr. ročične ojnice, zobata kolesa, vilice, poklopce ležajev itd. Dobavljamo termično obdelane, po želji pa tudi mehanično. — Odlitke vlivamo iz različnih vrst aluminijskih legur v pesku do teže 20 kg, kokilne odlitke pa v teži 2 kg. Kontroliramo jih rentgensko. Po želji jih obdelamo termično in mehanično. 3-tonski kamioni »PIONIR« so za letos razprodani ________ »CROATIA« TOVARNA BATERIJ, ZAGREB Koturaška cesta Proizvaja: vse vrste baterij, žepne baterijske svetilke, elektromotorje ln elektriine brusilne stroje tovarna gumijastih higienskih, Sanitarnih, galanterijskih in tehničnih proizvodov ZAGREB — Stenj evec Industriji in trgovski mreži nudi Cinkarna bogat asorli-man svojih izdelkov metalurške in kemične stroke. Obenem čestita vsem svojim poslovnim prijateljem in bratskim delovnim kolektivom k prazniku dela. DELOVNI KOLEKTIV čestita osem odjemalcem in osem graditeljem socializma k delavskemu Prazniku iM.etaiuh.ikxi kemična CndultKija Izdelujemo vse vrste strešne in zidne opeke. Po naročilu izdelamo tudi specialno dimniško opeko in to po najnižjih dnevnih cenah 7Kg.ov.iko podjetja čestita vsem delovnim kolektivom k prazniku 1. MAJU Preizkusite vrhniško opeko in se boste prepričali o njeni kvaliteti K Prazniku delovnega ljudstva pošiljamo čestitke vsem svojim poslovnim prijateljem in bratskim kolektivom Delovni kolektiv MESTNEGA GRADBEN EGA PODJETJA VRHNIKA čestita vsem kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku t. maju 1954 Vršimo vsa zidarska, tesarska, kamnoseška, teracerska in pečarska dela Sprejemamo tudi posamezna naročila Delo izvršujemo hitro in solidno po konkurenčnih cenah A’A'».*.W.% » » »'i-ivinrAViVjT.T.M.* * m 4 /A'# *.'».» • ^'‘»AVAT.T.T.T.T.TtT.T.T.T.VA • W r„T.zrr — — kTmWi%4'4] 'AyA'AyA*AtaT.» • d l,*.».WAt.f .»,* • AAi-AUdg^-iVAV.t • r.vvv.v.T.T.v.« • • • m »'4 > • •• «■■■■■■»«.* A’A’ • • • • • n ■ .*.• » vi t ••»,».».«#* • • « r» a-a^i • • TVJ* A'A’A*; »• t lMIBwffPHMWlliil I I I I ' A'A'A'A k^raMMTAVA* >•< _ >’*'• • »'A-AT.V.HAViTi ■m »■ ŽSb /Sak mm mm >> • l*J BH fHR t AA AViTit.t AAViV.fi •*»AWTI*«*-A'A'**A'AW»?.»A'AViV.f.J A'A;ATa7>'A'A:A«4'A'A*A'A'AyAtAV.’*.»»-AY A-.T.’* Invalid« ko podjetje H n 1 n n** obrat flnlin Splošno gradbeno podjetje DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKI GA PODJETJA želi vsem svojim odjemalcem vesel i. majf Proizvaja: rakete proti toči, umetno meglo proti slani, železniške razpočnike, bakle za potrebe železnice, kompletne ognjemete in pirotehnično galanterijo. — Za predvojaško vzgojo: ročne bombe s pokom ali meglo, nagazne mine, bel ali črn dim za zameglitev, emitacije protiletalskih granat, V letošnjem letu imamo mnogo novih proizvodov čestita vsem svojim HI - odjemalcem in vse- H —_ w mu ljudstvu naše domovine ob praz- ......... niku 1. Maju. Obiščite naše poslovalnice, kjer boste hitro in solidno postreženi, gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj z zelo dobro mehanizirano opremo. Vse obrtne storitve izvršuje v lastnih delavnicah Čestita k dnevu delavskega praznika! »Planina«-mu, tam ni nudi v svojih poslovalnicah, mesnicah ter delikatesah: Delikatesi »Narezek" in »Gnjat" — Mesnice: »Hoir", »Skalna klet", »Pri PoStl", »Gaberje", »Polje", »Ostrožno vedno prvovrstno sveže meso In mesne izdelke po konkurenčnih cenah ObISčite nas ter se prepričajte o kvaliteti in postrežbi podjetja Planina Celje — Kolektiv podjetja čestita k Prazniku delovnega ljudstva svojim odjemalcem in dobaviteljem ter se priporoča za nadaljno naklonjenost Mectnu Klavnica Kot uslužnostno podjetje dajemo vse vrste uslug mestnim podjetjem z mesom in mesnimi izdelki. Živel 1. MAJ! Trgovsko podjetje OKRAJNE ZADRUŽNE ZVEZE nudi kmetom zadružnikom po konkurenčnih cenah preko kmetijskih zadrug: semena, reprodukcijski material in zaščitna sredstva, gradbeni material, ter odkupuje: sadje in poljske pridelke, živino in gozdne sortimente. CELJE POTROŠNIKI POSLUŽITE SE BOGATE IZBIRE USNJENE IN GUMIJASTE OBUTVE. KI JO ZA VAS IZDELUJE SavinfsHa tovarna opeke ŽALEC nudi vsem investitorjem in gradbenim podjetjem bogato izbiro izdelkov iz opeke Obenem čestitamo vsem svojim poslovnim prijateljem in bratskim delovnim kolektivom k Prazniku dela ca Delovni kolektiv izvozno-uvoznega podjetja Ptlntcifc espnt Nsim Smlui Čestita vsem de ovnim kolektivom, cenjenim odjemalcem in dobaviteljem fc delavskemu a raznihu l.maju. Podjetje izvaža in uvaža vse artikle po naročilu. Posluje s Trstom in Italijo. Izvršujemo prevoze v inozemstvo z lastnimi kamioni. Za vsa naročila se obračajte na p< jetje PRIMORJE EXPORT — Nova Gorica tel. 07, in Šempeter pri Gorici 12. i...... I ; Okrani ljudski odbor Krai 17sem delo - nim ljudem širom naše d ov ne čestitamo k prazniku 1. maju. TOVARNA TISKANEGA BLAGA KRANJ ' TELEFON: 173 IN 175 Izdelujemo in izvažamo razne bombažne in zel-vvolle tiskane tkanine in sicer: cic, kreton, delen, krep, flanele, barhent, keper, picque, clocque rokavino v vseh najmodernejših dessenih in modnih barvah. Solidna postrežba! Kvalitetni izdelki! Čestitamo Vam k Prazniku t. maju! Tovarna konzerv LJUBLJANA-VtC ■ svojimi poslovalnicami v Lj bijani čestita vsem svojim odjemalcem k prazniku t. maju. Obveščamo potrošnike, da si piednaku <>m "gledajo hlap« v naših poslov alni ah, kjer h. do kval tetno postreženi po ko kurenčmh cenah »k-L-*. 4 DELOVNI KOLEKTIV SADNO LIKERSKEGA KOMBINATA n) rh ŠEMPETER PRI GORICI Z DISTILERIJO AJDOVŠČINA Čestita vsem delovnim kolektivom in svojim cenjenim strankam k delavskemu prazniku 1. MAJU. PROIZVAJAMO: V našem obratu Ajdovščina: alkoholne in brezalkoholne pijače, džeme, kompote in marmelado. Naši likerji so kvalitetni in priznani. V našem obratu v Šempetru odkupujemo in prodajamo vse vrste kmetijskih pridelkov po konkurenčnih cenah. VSEM DELOVNIM LJVDEM ČESTITAMO Ii PRAZNIKU 1. MAJ ! .illUllllllllllllllllllilUllilllllllllllllnllllllUUUUUIIlIlUUliilllllllllllll it C krajni iiud$!d odbor Ra ov lica čestita vsemu delovnem ljudstvu k velikemu prazniku 1. maju Sindikalna podružnica gostinsko turistične stroke Dohin) Parna pekarna Kranjska gora čestita vsem svojim odjemalcem in dobaviteljem k Prazniku delovnih ljudi in se še nadalje priporoča Klavnica in mesarija Krzmska gora čestita vBem svojim potrošnikom in dobaviteljem k Prazniku 1. maju. Naj živi Praznik delovnih ljudi. - Se še nadalje vljudno priporoča AVTOSERVIS JESENICE čestita vsem sorodnim podjetjem in vsem delovnim ljudem k mednarodnemu Prazniku delavskega razreda. Naj živi l.maj! Izvršujemo avtoprevoze za vse vrste blaga po krajih Slovenije in po zmernih cenah in solidno. Občinski ljudski odbor Občinski komite Zveze komunistov Občinski odbor SZDL Občinski odbor Zveze borcev KRANJSKA GORA čestitajo vsemu prebivalstvu našega turističnega kraja ter članstvu navedenih organizacij k mednarodnemu prazniku Prvemu maju. Živel 1. maj v sožitju delavcev , in kmetov I OBČINSKI LJUDSKI ODBOR loh nitka Bistrica čestita vsemu prebivalstvu našega turističnega kraja, vsem delovnim kolektivom, vsem izletnikom in turist >m k Pivemu maju —* mednarodnemu prazniku delavskega razreda S8 rr.družu e veselju delovnih ljudi on praznovan u mednarodnega Pra nika dela — 1. maja V naših gostinskih obratih Črna prst, Hotel jezero, Rom na Komni, Hotel Zlatorog, Hotel pod Voglom, gostinsko podjetje Stara Fužina in Sindikalni dom Bohinj bodo turisti in izletniki vselej najbolje postreženi po smernih cenah •••••••«••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••#••••••••••••••••••••••••••• • Upravni odbor sindikalne podružnice Zveze delavcev lesne industrije Bohinjska Bistrica j. čestita vsemu svojemu članstvu ter sorodnim delovnim kolektivom k največjemu Prazniku delavskega razreda. Naj živi 1. maj v znamenju enotnosti vseh delovnih ljudi! s ••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••••«•••••'«•* S Kmetijska zadruga SREDNJA VAS V BOHINJU pozdrav ja 1. maj — Praznik vse > delovnih ljudi V naših poslovalnica)) in odsekih bodo potrošniki vedno postreženi z najkvalitetnejšim in svežim blagom po zmernih in solidnih cenah Kmetijska zadruga z o. j. STARA FUŽINA - BOHINJ ■e skupaj z delavci raduje mednarodnega praznika — Prvega maja Prodajamo in kupujemo vse vrste kmetijskih pridelkov po dnevnih cenah. V naši trgovini in ostalih odsekih boste vedno najbolje in solidno postreženi Ljudski odbor mestfne občine Bled čestita vsemu prebivalstvu, vsem delovnim kolektivom in vsem občinam naše socialistične domovine. — Naj živi 1. maj -mednarodni Praznik delovnih ljudi! Kolektiv tovarne kovinskih izdelkov ! > in livarn : < i LIP- Lesno industrijsko podjetje čestita vsem sorodnim kolektivom in vsemu delavskemu razredu k največjemu Prazniku delovnih ljudi -BLED Izdelujemo: mehki žagani les raznih vrst in dimenzij v kvaliteti »Carintia«, — Zaboje raznih vrst za notranjo potrošnjo in embalažo eksportnih artiklov — Lesno volno v zahtevnih dimenzijah in kvaliteti Delovni kolektiv lesnoindustrijskega podjetja čestita vsem delovnim ljudem k Prazniku dela Naj živi 1. maj! • t » ♦ + • • le • • ♦ • • m • e • • • e e • e • i • • •• e • • . • • *•••••*••••••• - • NM0&1V • ♦••••••••••*•• • .IHM »••»*«•»»»••»• n, ■« *»••*»•*••••«« 4 » • ★ *H e *■ • » e e e t. « • > » • a « • i i ■' i j, j, čestita vsem delovnim ljudem k delavskemu Prazniku 1. maju Posebno pozdravljamo vse cenjene odjemalce in se jim priporočamo Kmetijska zadruga z o. j. Bohinjska Bistrica z vsemi svojimi obrati in odseki 9e pridružuje praznovanju Prvega maja. Naj živi so idarnost delavcev in kmetov! Kupujemo in prodajamo vse vrste kmetijskih pridelkov. - V naii trgovini, mesariji, sirarni in na iagi boste tudi v bodole postreženi s prvovrstnim blagom in lesom po najnižjih dnevnih eenah Občinski ljudski odbor Srednja vas v Bohinju čestita vsemu prebivalstvu našega živinorejskega in turističnega kraja in vsem delovnim ljudem k mednarodnemu prazniku Prvemu maju HOTEL »JEZERO« BOHINJ čestita vsem delovnim ljudem, turistom in izletnikom k mednarodnemu Prazniku dela Kakor doslej Vam bomo tudi v bodoče nudili pri nas udobno bivanje z okusnimi toplimi in mrz imi' jedili ter pijačo. Zmerne cene in solidna postrežba. Občinski ljudski odbor KROPA čestita vsemu prebivalstvu našega kovinarskega kraja, vsem delovnim kolektivom in vsem delovnim ljudem k največjemu Prazniku delavskega razreda — 1 maju podjetje i Grajski d or‘, Restavracija ,lrrlav‘ in Okrepčevalnica rri ko odvoru v Radovljici Hot čestitajo vsem svojim gostom in potnikom ter vsem delovnim ljudem k Prvemu maju — Prazniku dela V naših gostinskih obratih boste vedno prisrčno sprejeti ter postreženi z najboljšimi toplimi in mrzlimi jedili ter pijačami Trgovsko podjetje » PI* AIM11% CA« Begun e pri Lescah čestita vsem sto i im potrošnikom, vse r. sorodnim podjetjem in vsem delovnim ljudem k Prvemu maju — mednarodnemn prazniku dela. I rav tako čestitamo k občinskemu prazniku 4. maja, , osvoboditvi tfegunt. V naši trgovini z mešanim blagom bodo tudi poslej naši odjemalci kar najbolje postreženi po najuižjih dnevnih cenah. Tovarna lakov .Helios' DAHIVji(A čestita k delavskemu Prazniku 1. maju w in priporoča svoje izdelke- oljnate in BIFAX barve oljnate lake vseh vrst kvalitetne emajle ALBA, HAMOL, LUMALIN in TESAROL lake za kozarce nitro-lake in emajle kazeinske in kolodojske barve za usnje apreture,. politure, voske, kite razredčila in lirnise pasto za parket WIX-WAX in druge Restavracija »Begunjšč cacc Begunje n n i Lescah čestita vsem svojim gostom in izletnikom k Prvomajskemu prazniku, prebivalcem našega kraja pa še posebej k občinskemu prazniku — 4. maju 1. maja bo v v.eh prostorih našega gost. podjetja veselica s plesom. — Igra trio Avsenek-Slavee Delovni kolektiv KEMIČNE TOVARNE V DOMŽALAH če' Kombinat lesnopredelovalne industrije - I fl(13VAI 06 prvem maju čestitamo vsem tovarniškim kolektivom širom ■Uglild naše domovine. &C6HO’ CndustkCjska podjetja HCt 3'0-ž. tel. 16 b zojav Ribnica, Naša tovarna si prizadeva ustvariti nov tip sodobnega pohištva za napredni dom. ★ / Izdelujemo lesene barake ter stanovanjske lesene hiše, vsakovrstno pohištvo, zložljive stolčke In vrtne garniture, lesno galanterijo, ladijski pod, embalažne zaboje vseh vrst, tapetniške izdelke itd. Naše geslo: Proizvodi KLI v vsako hišol tek. rč. N<*. banka Ribnica št. 6171 „T"4 Prohva|a vse vrste rezanega lesa, zabojev 'n drugih Analnih Izdelkov po naročilu in žel|th kupcev. Ob tej priliki čestitamo k delavnemu Prazniku 1. maju vsem svojim odjemalcem in dobavljačem. : Gostinsko podjetje Hote1 Otnek“ Ortnek pri Ribnici Vam omogoča krepifnl In osvežujoči oddih, udobnost b!van|a, dobra in obilna hrana, Celoonevna preskrba di 430--. Ob Prazniku dela 1. mara čestita vsem delovnim ljudem In se priporoča za obisk.^ Pridite na izlet In prepričajte sel Delovni kolektiv tudnilia ciairega premoga Kamžaeita čestita vsem svojim od|emalcem, delovnim kolektivom, ustanovam in vsemu prebivalstvu socialistične domovine k največjemu delavskemu Prazniku 1. maju Nudimo rjavi premog z visoko kalorično vrednostjo po najn>ijlh dnevnih cenah. llllll!ll^llllm|||||||^lllullllllllllllllulllllll||||llllllll!lllllll:tl||||||lllill)|||||lllllllulullllll^|ullii|l>lulillilliilllul!>||||||lliliii||lllllllli|>illlllllllu|illllllll|l||llllllll, Ljudski odbor mestne občine METLIKA Delovni Kol.k.lv tOMklU. tfelsad1 ČRNOMELJ čest ta vsem svojim.odjemalcem In vsemu delovnemu I Judstvu k Prazniku 1. maju 1954. Priporočamo se s svojimi izdelki. Kvaliteta Je izvrstna, cena pa ugodna. Prepričajte se. DELOVNI KOLEKTIV lestitavsem ustanovam in vsemu delovnemu ljudstvu k Prazniku dela — 1. maju 1954 ..KRKA NOVO MESTO GRADBENEGA PODJETJA •i čestita vsem naročnikom, investitorjem ter vsemu delovnemu ljudstvu k Prašniku „1, maj“ 1954. I riporočamo se za nadaljna naročila in jamčimo za solidno izdelavo. j GOSTINSKO : PODJETJE I HOTEL ,PUgled Kočevje nudi gostom in obiskovalcem pristna vina, izbrana Jedila in *elo udobne hotelske sobe. Ob prazniku dela 1. mn ju čestita ▼sem delovn m ljudem in svojim cenjenim gostom ter se priporoča za obisk. Trgovsko podjetje M estni magazin Koieuje ies'lta k Prazniku dela 1. maju ▼sem odjemalcem in dobavi-’°liem ter se priporoča. Splošno trgovinsko podjetje ČRNOMELJ čestita vsem svojim odjemalcem k Prazniku dela — 1. maju Kmetijska zadruga v Črnomlju čestita vsem svojim članom in odjemalcem k Prazniku dela — 1. maju 1954 nsiminit^fiim^iiin.!, Dolenjsko gradb eno podjetfje, Grosuplje čestita k Prazniku delovnega ljudstva 1. maju iti želi obilo uspeha pri izgradnji socializma. TEKSTILNA TOVARNA ..MOTVOZ IN PLATNO GROSUPLJE čestita vsem svojim cenj. odjemalcem k Prazniku dela - 1. maju in se priporoča še nadalje s svo-jimi k v a 1 i t e t ni mi in cenenimi izdelki Narodno platno, salonska jadrovina, platno za eerade, tekali, konopnene tkanine, motvoz vseh vrst, dreta in vrvarski izdelki »••»«»»»»« Delovni kolektiv tovarne INDIIPLATI Jrnše, pošla Domžale Delovni kolektiv 9 zdncgn goiprda stvu Hovo Ms to Čestita vsem svojim potrošnikom in poslovnim ' prijateljem ter vsem delovnim ljudem k Prazniku 1. maja z željo, da bi ta praznik kar najlepše izkoristili v lepi pomladanski naravi in si nabrali novih sil za ustvarjanje halog, katere postavlja pred nas naša socialistična skupnost. Pri tem priporočamo naše priznane kvalitete bombažne, lanene in konopljene tkanine za dom, obrt in • industrijo. Zahtevajte prospekte! s svojimi upravami: Novo mesto, Straža. Poljane, Črmošnjice, Črnomelj in Mokronog čestita k Prazniku dela in želi vsem delovnim ljudem mnogo uspeha pri nadaljni izgradnji socializma. T ♦ ♦ ♦ * ♦ ♦ l ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ A Okrajni komite ZKS - Sežana čestita ob Prazniku dela vsem komunistom in delovnim ljudem naše socialistične domovine in jim želi polno uspeha v vsakodnevni borbi za socializeml OBČINSKI LJUDSKI ODBOR OBČINSKI KOMITE ZKS OBČINSKI ODBOR SZDL . OBČINSKI ODBOR ZB Ko.sko (Goriška Brda) čestitajo vsemu prebivalstvu Primorske, prebivalstvu Goriških Brd in članom množičnih organizacij k velikemu delavskemu Prazniku 1. maju! Ob lej priliki prebivalstvo občine Kojsko ponovno zagotavlja, da bo ohranilo zgodovinske tradicije NOV in stalo trdno na braniku zapadnih meja Naj živi svobodna Primorska v Titovi Jugoslaviji! Naj živi Praznik delovnega ljudstva, 1. maji DELOVNI KOLEKTIV 1 Podietia za popravilo voz $ in strošev - Gorica čestita vsem cLIovmm ko ektlvom, železničarjem ter n.iho-vemu osebju k velikemu delovnemu Prazniku* 1. ma j ul — Ob tei priliki sooročamo vsem, da se je naše podjetle osamosvojilo iz prejšnlih delavnic za popravilo lokomotiv in voz železniške »urilnice Gorica. - Nas delovni kolektiv bo tud' v bodeče stremel za tem, da bo vsa, dela k vali tetno opravljal ter izbojeval čl nveč zmag pri izgradnji naše socialistične domov ne Naj živi naš veliki delovni Praznik 1. maji Živela Primorska v novi socialistični Jugoslaviji I . £ Kmetijska zadruga Gor. Cerovo (GoriSka Brda) I Tudi ml čestitamo vsem delovnim kolektivom, zadrugam In njih članom k Prazniku 1. maju. — Ob t.J priliki ponovno zagotavljamo vso budnost na nailh zapadnih mejah. — Naš cilj Je končna zmaga v socializmu, zato Je naša naloga prispevati člmveč pri naši graditvi In dvigu kmetijske proizvodnje Naj živi 1. maj, Praznik vseh delovnih ljudi ! DELOVNI KOLEKTIV Vinogradnike delovne zadruge - Dobrovo (Gorisfc a rda) čestita vsemu prebivalstvu in članom 1 meUJskih in de-lovn u Pravniku 1. maju In priporoča vse svoje artikle I Kmetijska zadruga F O J A N A (Gor ica Brda) čestita vsem zadružnikom in ostalemu prebivalstvu k Prazniku 1. maja ! Vse bomo storili, da dvignemo kmetijsko proizvodnjo na čim višjo stopnjo Živel tovariš Tito! Živel Praznik l.majl »LJUDSKA PRAVICA-BORBA* Delovni kolektiv Proizvodnega podietia Ilirska Bistrica Čestita vsem svojim odjemalcem in vsemu delovnemu ljudsivu k Prazniku 1. maju 1954 Nudimo gradbeni material po najnižji dnevni ceni Izdelujemo in Vam nudimo najceneje svoje proizvode: vse vrste sobnega pohištva, spalnice, jedilnice, sprejemne sobe, kauče, fotelje, opreme za hotele in domove itd. Naši izdelki so visokokvalitetni in priznani v tujini. Delovni kolektiv čestita vsemu prebivalstvu in ostalim kolektivom k delavskemu Prazniku 1. maju. Delovni kolektiv podjetja čestita vsem svojim odjemalcem m vsemj ljudstvu naše socialistične domovine k velikemu Prazniku 1. MARJ 1954 CerKnica pri Rakeku Obenem se priporočamo s prvovrstnimi vini In vsemi vrstami ostalh alkoholn h pijač KMETIJSKA DELOVNA ZADRUGA „MAKUC BORIS Gornie Cerovo (Goriška Brda) Delovni kolektiv čestita vsemu prebivalstvu k velikemu de-lavskemu Prazniku 1. maju. y Občinski ljudski odbor Občinski odbor SZDL Občinski komite ZKS Občinski odbor ZB DOBROVO (Goriška Brda) (Goriika Brda) Odkupuje in prodaja vse kmečke pridelke Čestitamo vsemu prebivalstvu k Prazniku 1. maju Ob prilik' proslave 1. maja bomo ponovno pokazali našo budnost na naših me|ah in tudi v bodoče prispevali vse za srečno in boljšo oo-rtočrost v novi Titovi Jugoslaviji. Živela Primorska! — Živel 1. maj — Praznik delovnih ljudi čestitajo vsemu prebivalstvu in Članom množičnih organizacij k velikemu delovnemu Prazniku 1. maju. Oh tej priliki' zagotavljamo, da bomo vstrajno nadaljevali borbo in se trudili’, da prispevamo čim več k izgradnji naše nove socialistične Titove Jugoslavije. Naj živi naš dragi tovariš Tito! Naj živi naš veliki delovni Praznik 1. maj. Naš kolektiv zagotavlja, da bo prispeval čim več pri graditvi naše socialistične domovine. Kličemo vsem: Naj živi naš delavski Praznik 1. maj. Kmeiiiskn zadruga KMETIJSKA ZADRUGA KOZANA (Goriška Brda) (SottSkn Bedo) Delovni kolektiv čestita vsem k Prazniku 1. maja. Pridelujemo kmetijske pridelke in sadje. Sporočamo vsem; da bomo storili vse za dvig kmetijske proizvodnje In tako prispevali kar največ k izgradnji naše socialistične domovine. Kličemo: Naj živi delovni Praznik l.majl Naj živi heroj tovariš Titol Čestitamo vse>#i delovnim kolek-tivom, zadrugatn in zadružnikom k Prazniku 1. maja. Storiti čim več za dvig kmetijske proizvodnje je naše geslo pri graditvi naše s cialistične domovine. D/aj živi naš • eliki Praznik 1. MAJ Gostinska zbornica za okrai Postojna Delovni kolek'iv trgovskega podjetja čestita svojim članom k Prazniku delovnega ljudstva l.maju ter jim želi pri njihovem delu najboljše uspehe čestita vsem svojim odjemalcem za 1. maj ter nadalje priporoča svoja prvovr-tna vina in žganja. e-tita svojim zadružnikom in ostalim poslovnim prijateljem ter vsemu ljudstvu naše d< movine k delavskemu Prazniku 1. maju 1954. Delovni kolektiv Poslužujte se naših trgovskih poslovaln c in delavnic. Pri zadrugi obstoja tudi plemenil-na postaja, ki z dobrimi plemenjaki pospešuje živinorejo. VKHNIKA čestita vsemu ljudstvu nafle domovine k delovnemu Prazniku 1. maju. Vrftimo generalna popravila avtomobilov, vseh strojev, vse v kovinarsko stroko spadajoča dela. čestitamo vsem kolektivom *n delovnim množicam za delavski Praznik 1. maj Delovni kolektiv Rudn ka črnega premoga W Sečovlje Delovni kolektiv Mestnega gostinstva Vrhnika til/to.ph&M.eniskcf’ podjetje p.o.&to.jna- čestita vsem graditeljem socializma k de>avskemu prazniku . maju. — Priporo amo se s colidno postrežbo ter s prvovrstnimi jedili in pijačami zeli ob Prazniku dela vsem delovnim ljudem mnogo uspehov. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ > > ♦ ♦ ta Italil lifcM' i®)«r Vrta čestitajo vsem delovnim ljudem k 1. maju, mednarodnemu Prazniku tlela in ielijo nadaljnjih uspehov pri izgradnji socializma. Vsem delovnim kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu pošiljamo k Prazniku — 1. maju čestitke in iskrene pozdrave, ter jim ob tem praznovanju želimo še večjih nadaljnjih uspehov. OKRAJNI LJUDSKI ODBOR PTUJ Delovni kolektiv iotame glinice rn aluminija „Boris Kidrič” Kid tičejo čestita vsem delovnim ljudem naše 'domovino k delavskemu Prazniku 1. mu jul. ► • i.'»M ^ 'a * k' ■* ?* r n '4 >-•k k v O. «’..•< 4 * r. »'<»«»,« v avii* .»c.:* is** <. r, k"? d 7. » « V.COJCPJSi' .< f. Sr4 T 4' 'a * r. v. javen _ k '4 >' • A K a .• r..» \ » O DELOVNI KOLEKTIV TOTEME PE1RILA MURSKA SOBOTA ČESTITA K PRAZNIKU 1. MAJA Vse vrste opečnih izdelkov Vam nudi po ugodnih cenah OPEKARNA LJUBEČNA BUKCVŽLAK Vsem odjemalcem in dobaviteljem pa čestitamo k delavskemu Prazniku 1. maja. Delovni kolektiv Delovni kolektiv podjetja V Gradis - gradbišče $ izgradnjo socializma dosežemo -S* vež j e uspehe Kolektiv trgovskega podjetja »Potrošnja ZAGORJE Ob SAVI 99 pošilja vsemu delovnemu ljudstvu borbene pozdrave in čestitke k delavskemu Prazniku Naj živi 1. maj — praznik vsega proletarijata Uprava: Cankarjev trg 1. - Poslovalnice: Zagorje, Cankarjev trg 1, Toplice, Župančičev 6, Loke 43, Izlake Sindikat rudarjev jiuduCikC odAoh. iago\je pozdravlja in čestita ob Prazniku našega ljudstva vsem delovnim kolektivom in članom sindikata za boljšo bodočnost naše socialistične domovine KOLEKTIV * Mesno proizvodnega podjetja ..MESNINE"- CEUE čestita vsem svojim odjemalcem k Prazniku 1. maja Obiščite naši delikatesi v Stanetovi 7 ter pri magistratu in prepričali se boste o naši kvaliteti Tudi mesnice: Na Bregu, V Zavedni, Pri Jelenu, Mirna, Detelja na Mariborski cesti ter Kresnica na Sp. Hudinji vas bodo postregle solidno in vašo zadovoljstvo z vedno svežim mesom KOLEKTIV Kovinsko ele tro inštalaterske dehvnice, Trbovlje čestita vsemu delovnemu ljudstvu in svojim cenjenim odjemalcem k prazniku dela! Izvršujemo elektro in vodovodne inštalacije, kleparska dela ter popravila radio aparatov Lesio prede ov Ino podjetje - Za or e čestita k delavskemu v Praznik u 1. maju vsem svojim odjemalcem, kakor tudi dobaviteljem! KOLEKTIV Lesno predelovalnega podjetja - Zagorje CIRSKI HUdSKl oooor Dol pri Hrastniku čestita vsem občanom k največjemu delavskemu Prazniku 1. maju! Kolektiv stroine tovarne Trbovlje čestita vsemu delovnemu ljudstvu širom naše socialist, domovine k Prazniku dela! Projektiramo, proizvajamo in montiramo kompletne naprave za rudnike; opremljamo gradbeno, cementno, kemično in ostalo industrijo z vsemi transportnimi napravami ter potrebnimi stroji. — Priznana kvaliteta! K Prazniku dela 1. maja čestitamo vsem kolektivom in vsemu delovnemu ljudstvu naše socialistične domovine! TRGOVSKO PO 3JETJE ŽELEZNINA, Trbovlje Poslovalnice: „Železnina“, Vodenska 33, „Železnina“, Partizanska c. 19, „Želez-nina“, Ulica 1. junija št.? (gorivo in mazivo. — Se priporočamo! A Okrajni ljudski odkar Krško prisrčno čestita k Prazniku dela vsemu delovnemu ljudstvu z željo, da s podvojenimi napori še nadalje doprinaša svoj delež k socialistični izgradnji - domovine! • •••••••••••••••C«« A kolektiv TOVARNE KEMIČNIH, IZDELKOV, HRASTNIK, le stila vsem delovnim ljudem Jugoslavije k našemu največjemu Prazniku 1. m."ju! K delavskemu prazniku 1. MAJU čestita vsemu delovnemu ljudstvu in vsem cenjenim odjemalcem, kolektiv 1P Prsskrbn Trbovlle V naših poslovalnicah ..Trbovlje 11“ • ..Delavski dom“ • „Terezija“ • „Retje“ • „Bevško“ in gostilna ..Delavski dom“ boste po zmernih cenah solidno postreženi. Zadružno lesno trgovsko podjetje OZZ Maribor Maribor, Partizanska cesta b vrfll nakup, prodajo in proizvodnjo T§eh vrat rezanega lesa in gozdnih ■ortimentov za domfcčl trg ln izvoz* Čestitamo vsemu delovnemu ljud-itvu nafie domovine k Prazniku 1. maju! J mmiiimui K Prazniku dela čestita vsem kolektivom in odjeit.alcem Splošno strojno MIZARSTVO Trbovlie Izdeluje po želji in načrtih vsa stavbena,mizarska dela: okna, vrata, opreme bolnic, šol, restavracij, trgovskih lokalov, družinske spalnice, kuhinje, otomane in posteljne blazine. Neobvezen ogled v trgovini „POHlSTVO". Se priporočamo! fči$.KOJO.KV.i& Priporočamo se vsem našim stalnim naročnikom 'er jim sporočamo, da bo-mo I, maja odprli nov obrat v Šempetru, 12 kateri bo vršil popravila vseh vrst kmetijskih strojev. i t K Prazniku delovnega Ijtulstva čestitata : * v j Inštitut za hmeljarstvo j Hmeljarski odbor OZZ j Žalec Delovni kolektiv hotela in kavarne »SAVINJE« v Celju lest ta vsem delovnim ljudem k Prazniku dela Za obisk se priporočamo Kolektiv Klavnice Zagorje ob Savi čestita vsem svojim •odjemalcem k Prazniku dela — 1. maju ter se s svojimi obrati toplo priporoča za obisk mm KolektU Steklarne >Boris Kidrič< Rogaška S atina čestita vsem delovnim Hudem, posebej še svo-jim odjema cem In do- bav te Jem k Prazniku dela - 1. malu CESTITADO OB PRAZNIKU — 1. MAJU VSEMU DEL VNEMU LJUDSIVU Z ZAGOIOVILOM, DA SE BODO POTRUDILI, DA BO DfcLAVEC DOSTOJNO PRAZf OVAL! SVC PRAA.UK) KOLEKTIV TOVARNE čin.g.&Ka LJUBLJANA, Emons fluorescenčne svetilke # rezan in tesan les # parket ® vezane plošče # lesonit in panel plošče •n1 razno fazonsko železo # žeblje # bodečo žico "" pločevino «> cement «* strešno lepenko 'ii' strešnike • opeko <»> pesek in gramoz ii' kakor tudi ostali gradbeni material Material dobavljamo po najnižjih dnevnih cenah KOLEKTIV tovarne sladkorja in špirita CIVfKKA ~ ieli vsem delovnim ljudem in kolektivom naše domovine za Praznik dela 1. maj ninogo sreče in uspeha pri graditvi socializma. I Za Praznik delovnega ljudstva ■L. n. a j čestita vsem delovnim ljudem naše socialistične domovine Kolektiv tovarne alkoholnih in žganih pijač Coral Crvenka roiev | Tovarna težkih orodnih st 1 »Ivo Lola Ribar« Telelo.1 55-197 Z e I e Z H i k Brzojavi: Afatka o Vtem poslovnim prijateljem In ostalim delovnim ljudem naše države čestita za Praznik dela t. maj z željo za novimi uspehi pri graditvi naše lepe socialistične domovino čestita za i. maj vsem poslovnim prijateljem in ostalim delovnim ljudem delovni kolektiv Beograd Zlvka Pavldoviča št. 57 Telefon št. 41-290 Izdelujemo: orodne stroje, stroje za gradbeništvo, livarske stroje, plinske generatorje, reduktorje, specialne stroje in naprave po naročilu: za črno metalurgijo, barvno metalurgijo in za ostalo industrijo (cementno, kemično, prehrambeno in druge panoge gospodarstva). Odlitki iz sive strojne litine do 50 ton težkih kosov | i 1 I c I I i A \ ( < < i J i i < < < j < ( < ( ( ( \\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\VV\\\\\\\\\\\\\\\\\\\\^^^ MEOUNARODNO OTPREMNlSTVO Čestita za mednarodni praznik dela — 1. maj vsem POSLOVNIM PRIJATELJEM IN DELOVNIM KOLEKTIVOM! UVOZ IZVOZ — TRANZIT DAJEMO V NAJEM LADIJSKI PROSTOR • TRANSPORTNO ZAVAROVANJE • UVOZNO IN IZVOZNO CARINJENJE • PAKIRANJE • KVALITATIVNI IN KVANTITATIVNI PREVZEM • PREGLED LOKALNIH IN TUJIH TOVORNIH LISTOV NASA ORGANIZACIJA VAM LAHKO POSTREŽE V VSEH TRANSPORTNIH POSLIH NAJHITREJE, NAJCENEJE IN NAJ-EKONOMlCNEJE • ZA VSE PONUDBE IN OBVESTILA SE OBRAČAJTE NA NASE POSLOVALNICE NASE IZPOSTAVE: NEW YORK — ZAGREB — BEOGRAD — LJUBLJANA — PULA — NOVI — BAKAR — MARIBOR — JESENICE — SEŽANA TČZI Tovarna glavnikov SUMU ZAGREB — ŠTRIGINA 4 — TELEFON ST. 37-819 PROIZVAJA: vse vrste moških in ženskih glavnikov, razne lasnice, gumbe, čaše, garniture za solato, okrasne predmete, jeklene sponke in ostale galanterijske proizvode. — Razen proizvodov za široko potrošnjo izdelujemo po naročilih razne proizvode za industrijske potrebe, kakor ščitnike za fluorescenčno razsvetljavo, držaje za zobne krtačke, čepe za akumulatorje in drugo. — Svoje proizvode izdelujemo iz prvorazrednih domačih in tujih termoplastičnih mas TRGOVSKA PODJETJA! — Nabavljajte samo proizvode Tovarne glavnikov, Zagreb, ker boste tako najbolj ustregli vašim potrošnikom POTROŠNIKI! — Zahtevajte vedno izdelke Tovarne glavnikov, Zagreb, z označbo TČZ, Durmitor ali Novitet, ki edino lahko zadovolje vaše potrebe in okus. VSEM NAŠIM POSLOVNIM PRIJATELJEM KAKOR TUDI VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU JUGOSLAVIJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ 926 11 ODRA8 706 TOVARNA GLINASTIH PROIZVODOV SISAK DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKA ZADRUGA »SV. KATARINA« čestita delovnemu ljudstvu širom naše domovine za delavski praznik — 1. maj Ladjedelnica »IVAN CETINIč KORČULA Brzojavi: Brod Korčula Telefon 35 in 13 nudi svoje znane kvalitetne opekarske proizvode: zidno opeko, votlo opeko, fasadno opeko, opeko za vodnjake, bobrovce, vlečene enojno zarezane strešnike, prešane dvojno žlebljene strešnike, vlečene gladke in prešane žlebake. Obveščamo naše potrošnike, da so cene nespremenjene OB TEJ PRILOŽNOSTI ČESTITAMO ZA 1. MAJ VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN VSEMU DELOVNEMU LJUDSTVU! 886 ZELI VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM SREČEN PRAZNIK 1. MAJ! Izdelujemo in popravljamo vse vrste kom-pozitnih ladij, vse vrste športnih čolnov in jadrnic »Gavrilovič« Tovarna salame, prekajenega mesa in masti PETRINJA DELAVSTVU IN POSLOVNIM PRIJATELJEM TER ,VSEM DELOVNIM LJUDEM JUGOSLAVIJE ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA 1. MAJ! e".- I ČESTITAMO VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN TOVARIŠKIM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA PRAZNIK DELA — 1. MAJ! RADONJ* Sporočamo vsem, da so novi proizvodi »ESKA« brezalkoholnih pijač v tabletah najbolj priljubljena pijača športnikov in izletnikov. »ESKA« krepča in osvežuje po napornem delu in je prijetna pijača za vsakogar in ob vsaki priložnosti Obenem čestitamo za. 1. maj — dan delovnega ljudstva — vsem našim poslovnim prijateljem! I tovarna farmacevtskih m kemičnih proizvodov ZAGREB Nada Dimič KOLEKTIV ZAGREBŠKA TRIKOTAŽA ZAGREB '»ucti leirit Čestita K PRAZNIKU DELA 1. 'MAJU VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM TER ZELI ' MNOGO USPEHOV V BODOČEM DELU ŽA BLAGINJO NASE DOMOVINE ČESTITA VSEM SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM, SODELAVCEM IN OSTALIM DELOVNIM KOLEKTIVOM ZA 1. MAJ, PRAZNIK DELOVNEGA LJUDSTVA! nofpftgg»ra» KOČEVJE 894 / ki Vam bo radevolje dalo vse nasvete, izdelalo načrte, stavilo panudbe in prevzelo v strokovno in solidno izgradnjo objekte po konkurenčnih cenah. — Za delavski Praznik — 1. maj, želi kolektiv SGP PIONIR Novo mesto vsem svojim naročnikom in vsemu delovnemu ljudstvu NOVO MESTO , obilo uspeha pri na aljni izgrad- nji socializma Želite udobno stanovanjsko hišo, solidno zgrajen industrijski objekt, cesto ali most, morda praktično izveden načrt? Obrr:te se na SGP P.ONIR Delovni kolektiv Zndcužfpc lesnega podietlo 9 rti m Veit} ti dtaoa čestita delavnim kolektivom in svojim strankam k velikemu delavskemu prazniku = 1. maju, želeč vsem So mnogo uspehov in zmag pri graditvi naše socialistične domovine. — IZDELUJEMO: stavbeno in pohištveno opremo, sode, zaboje, vinske kadi. IzvrSujemo vsa kolarska dela. NaSi izdelki so kvalitetni po dnevno konkurenčnih cenah. Za nadaljnja naročila se priporočamo Delovni kolektiv Rudnika Lignita Velenje čestita vsem delovnim ljudem k Rrazniku — 1. maju H delavske mu pr’r % ih n —• /. n,/« čestita del >niiiit ljudem Jugoslavije Delovni kolektiv Proizvodnja nafte Lendava Vsem svojim poslovnim tovarišem in vsemu delovnemu ljudstvu čestita k Prazniku — 1. maju in se priporoča Kolektiv Kcesniške iitdu tule apn Kcesn Ite Zele^ansa Smedereno čestita vsem svojim poslovnim prijateljem k prazniku delu l.maju. milijonom kadilcev naših izdelkov, kakor tudi vsemu delovnemu ljudstvu J ugoslavije čestita, m o za Praznik dela — 1. maj Delovni kolektiv Tobačne tovarne v Nišu Vsem svojim poslovnim prijateljem in ostalim delovnim kolektivom in delovnim ljudem čestitamo za 1. maj — Praznik dela in priporočamo bogato izbiro svojih kakovostnih izdelkov. KOLEKTIV RAMENSKO TOVARNA OBLEK IN PERILA ZaStEbg Relikovlčeva ul. 8 Telefoni: 34-114, 38-212, 36-234 DILOVII K0L1KIIV siješke tkalnice svile v osijEHU želi vsem svojim poslovnim prijateljem in potrošnikom srečen Praznik delovnega ljudstva — 1. maj S ELKA Tovarna električnih kablov ZAGREB, MARTIČEVA 60 Čestitamo svojim poslovnim prijateljem, kakor tudi ostalim delovnim ljudem naše države za I. maj, največjl Praznk delovnega ljudstva. Delovn, |i0|ek,|v Čestitamo vsem delovnim kolektivom v državi, Kakor tudi vsem ostalim poslovnim prijateljem m 1. maj — Praznik de ovnega ljudstva ovarna parnih kotlov Proizvajamo: vse vrste parnih kotlov: stoječe lokomobllne In strmocevne ladijske kotle v vseh velikostih. S kotli dobavljamo tudi naprave za mehčanje voae — Proizvajamo In prodajamo nso grobo In fino armoturo: prehodne, povratne, mujne In varnostne ventile vodne ure itd. — Montiramo In popravljamo vs-- naše kotle, kakor tuli kotle Inozemske proizvodnje. — Prevzemamo vse vrse popravil kakor tudi rekonstrukcije In moderniziranje kotlov vseh tipov, ki so v obratu, z vgrajevanjem kurišč in Izpopopolnjevanjem kurls nlh prostorov, kakor tudi samo Izgorevanje goriva. — Za zgoraj navedeno proizvodnjo sklepamo pogoabe vse leto v našem podjetju. N K prvemu maju, Prazniku delovnega ljudstva čestita delovni kolektiv ESTNO STROJNO P p ETJE ■ Ljubljana, Dolenjska c. 76 MMnn o O DELOVNI KOlEKTiV Industrije precizne mehanike Beograd BtfLEVAi! - EtfOLUCJE 312 Pestita svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem za Praznik dela 1. maj z željo, da še bolj razvijemo poslovne odnose in medsebojno sodelovanje za čim večji uspeh pri graditvi naše socialistične skupnosti. — Proizvajamo: dele kompletnih naprav za bencinske in naftne motorje, vplinjače’vertikalnega tipa z enim in dvema plovcema, prekinjalce za bencinske motorje s šestimi cilindri, tekalemit črpalke raznih vrst za mazanje, bencinske črpalke tipa 12.01—00.00 za dovajanje goriva, stikala za vžig in svetlobna stikala za vsa vozila, Diesel elemente vseh vrst za vbrizgavanje goriva, brizgalke za Diesel motorje, injekcijske črpalke za vbrizgavanje goriva za naftne motorje s 4 in 6 cilindri, svetilke za lotanje, polliterske in literske, in garniture za varjenje. !• <> J 5 TOVARNA SLADKORJA •VV*V> „ . v V'- Delovni Kolektiv BORIS KIDRIČ ■;k: li .v.-.v * STAVI OBIšč NJA NAŠIH« NUDI: PRISTNA HALOŠKA, RADGONSKA IN LJUTOMERSKA VINA VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO Železne dveri ŠIPON POL SUHT - LAŠKI RIZLING _ RENSKI RIZLING - SAVIGNON - BE-Ll BURGUNDEC - POIZKUSITE NAŠA PRIZNANA VINA V PAVILJONU NA I. JUGOSLOVANSKI RAZSTAVI VIN V LJUBLJANI. Vino -e Gorica Zadružno Irgovsko podjefje SLADKI ŠIPON - SPECIALNO VINO ZA ŽENSKE I Kleti: Solkan, Zali hrib (Vipavska), Vipolže (Brda) V zalogi -Imamo prvovrstna briška in vipavska vina prvovrstna sortna vina vrste Tokaj, Laški rizling, Pinot' Malvazija, Rebula in Merlot. Vabimo obiskovalce Jugoslovanske razstave vin v Ljubljani, da obiščejo naš paviljon in poizkusijo naša vina, Tu se bodo sklenale tudi po-B/ v. godbe V avoji najmodernejši vinski kleti v Jugoslaviji imamo na zalogi vse vrste vin iz Slovenskih goric in Haloz. V sklopu Vinarske zadruge deluje vinogradniško posestvo za pridobivanje selekcijskega materiala. Zadruga ima svojo vinograde in trsnioe. Kapaciteta, kleti je 125 vagonov vina. Zadruga ima največji sod v Sloveiij s kapaciteto 87.000 litrov vina. Na razstavah doma in v tujini so dobili mnogo priznanj, diplom in odlikovanj za 6voje kvalitetne pridelke. Na vinarski razstavi bodo v ličnem kiosku vsem ohisko' Talcem na razpolago izdelki Tobačne Tovarne y LJUBLJANI JčnetCjsko g&spadahsbto ZavAČ phi ptuju Kadilci se bodo mogli prepričati o kvaliteti teh izdelkov. Za vinarsko razstavo je tovarna izdelala posebne cigarete Moravq, opremljene v skladu s prireditvijo. Cigareta je izdelana iz posebno izbranih najboljših tobakov. Tobačna tovarna v Ljubljani, edina v državi, izdeluje vse Vrste tobačnih izdelkov. Polog cigaret, ki jih izdelujejo vse tobačne tovarne, izdeluje ljubljanska Tobačna tovarna še tobak za pipo, tobak ja žvečenje, nosljaneo in cigare. Predvsem je treba poudariti, da prihaja iz ljubljanske Tobačne tovarne vedno le sveže blago. V zadnjem času je tovarna močno izboljšala kakovost vseh svojih izdelkov, zagotovila pa si je tudi dovolj res dobrih tobakov, da bo mogla skozi celo leto držati standardno kvaliteto. PRIDELUJE VSE VRSTE NAJBOLJŠIH SORTNIH VIN. S SVOJIMI PRIDELKI SODELUJEJO NA VINSKIH RAZSTAVAH DOMA IN V INOZEMSTVU. ZA SVOJE KVALITETNE IZDELKE SO PREJELI MNOGA PRIZNANJA, DIPLOME IN ODLIKOVANJA NAJVIŠJE STOPNJE. NA MEDNARODNI RAZSTAVI VIN V MONTPELLTERU V FRANCIJI SO DOBILI DVE ZLATI DIPLOMI IN TO ZA »BELI BURGUNDEC« IN »MUŠKAT SILVANEC«. MVSKAT SILVANEC ^ BELI ~ BVRGVNDEC