Csitnlni (itvitllraim Leto li.r štev. 13 V LJubljani, sobota dne (5. januarja f92f, Poeante«na šttv, % K 4 rjutraf* Stane aelototno . . 180 S mesečno.......15 . o zased, ozemlje . 900 , d innonstra , . Oglasi n vsak mm riSlne »tolpea (58 ram) . 2 K aun oglasi do 30 mra ttolpcs (5S bie) . i . Dnevnik za gospodarstvo« prosveto in politiko. VftJeSCsva cacta »L Tdefco t'.. Ti. Unravnlitvai Kod«« ulica it-4-l'«tefc>H »t*. R&rua kr.pogt.8efc. iUMil SteT. UMX Ljubljana, 14. januarja, j Med nepopisnim navdušenjem na-, roda in njegovih izvoljenih zastop- i nikov je danes regent svečano otvoril zasedanje Ustavotvorne skuščine. Bil je prekrasen dan. Solnce je pošiljalo svoje svetle žarke na slavnostno razpoloženo prestolnico, zastave so veselo plapolale, po ulicah se je gnetla vzhičena množica, vzklikajoč domovini, narodu, kralju, vojski, s trdnjave stare, ki je toliko stoletij verno stražila zibelko nacijonalne misli so grmeli topovi, godbe so veselo igrale « Naprej zastavo slave*, bu-čale «Lepo našo domovino*, v mogočnih akordih je donela himna «Bože pravde»... Konstituanta je pozdravila regenta z najprisrčnejšimi ovacijami. Bila je to manifestacija monarhistične ideje, kakor si lepše in značilnejše ni mogoče predstavljati. Predno se je začela razprava o ustavi, se je jasno pokazala volja ogromne večine našega naroda, da bodi Jugoslavija srečna in mogočna kraljevina pod vod .-tvor,i svoje narodne dinastije Karagjorgjevičev. In nič manj burna ie bila manifestacija za narodno in državno edinstvo. Ko je regent s povzdignienim jasnim glasom govoril o sveti oporoki v borbi za svobodo padlih junakov ter označil kot kardinalno nalogo Ustavotvorne skup ščine zasigurati naše narodno in državno edinstvo se vihar navdušenja in pritrjevanja ni hotel poleči. Tudi misel narodnega in državnega edinstva je slavila v konstituanti danes svojo odločilno zmago. Prestclni govor je napravil najgloblji vtis. V njem je v kratkih obrisih in velikih potezah začrtan program, ki ga naj konstituanta modro izpelje in naši državi bo postavljen najtrdnejši temelj. Mi priobčujemo danes tudi glavne določbe ustavne predloge, ki se drži velikih misli prestolne besede. Konstituanta- je dobila danes mogočno vzpodbudo za rilodonosen pričetek in svršetek svojega dela. Naj bi krasni, srce povzdigajoči momenti današnjega dneva tvorili srečen ornen za dovršitev velike naloge, kateri sedaj pristopajo izbrani zastop- Prestolni govor regenta. BEOGRAD, 14. jan. Na današnji seji Ustavotvorne skupščine je preči-tal prestolonaslednik-regent sledeči prestolni govor: Gg. narodni poslanci' Z božjo mi-1 napredka. Naši pradedi so se ta na-lostjo, nesmrtno hrabrostjo, neomejno > selili in mi smo osvobtjdili ter prvikrat vdanost\o naroda in pomočjo naših' uedinili naše narodne pokrajine - Svečana otvoritev konstituante. niki nsšega naroda. mora biti Nonec. Beograd, 14. jan. (Izv.) Danes popoldne se je oglasil v imenu parlamentarnega kluba muslimanov pri min. predsedniku Pašiču, posl. Kor-kut. Potem, ko je objasnil razne pogoje, pod katerimi bi hoteli muslimani stopiti v vlado, je ministrski predsednik Pašič izjavil, da se morajo sedaj v parlamentu stranke odrediti, da se bo videlo, katere so za državo in katere so proti državi. Izjava ministrskega predsednika je napravila na muslimane pa tudi na druge parlamentarne grupe globok vtis. Sarajevo. 14. januarja. Muslimanski poslanec dr. Karamehmedovič je odložil svoj mandat. Na njegovo mesto stopi prof Sadovič. Dr. Karamehmedovič ie bil, kakor znano, kandidat za portfelj ministra nar. zdravja. Zemlioradniki gredo v vlado. Beograd, 14. jan. (Izv.) Razgovori z zemljoradniki so toliko napredovati, da je pričakovati že tekom jutrišnjega dne končne odločitve za vstop v vlado. Ni še odločeno, katere resorte dobijo zemljoradniki in katere osebe pošljejo v kabinet. Od slovenskih članov bo najbrže vstopil v ministrstvo posl. Pucelj. Beograd, 14. januarja. (Izv.) Kakor je izvedel Vaš dopisnik, naši vladi o kaki italijanski zahtevi, oziroma noti glede odgoditve izpraznitve zasedenega ozemlja, ni nič znano. Taka depeša sploh ne obstoja, . velikih zaveznikov je dovršeno osvo-bojenje in ujedinjenjc našega celokupnega naroda, katero sem imel srečo že pred dvema letoma svečano proglasiti in H je danes tudi mednarodno priznano. Po volitvah v asta-votvorno skupščina, izvršenih v primernem redu in svobodi, vas v našem zgodovinskem Beogradu ne pričakujemo v sijajnih palačah. Naši predniki in mi sploh nismo nikdar misliti na njihovo grajenje, ker je vse prejšnje, od nekdaj pa do danes. bito osredotočeno samo v naše osvoboie-nje in ujedinjenje, in moj vzvišeni roditelj Nj. Vel. kralj Peter J. je živel vse svoje življenje v želji in nadi, da doživi ta srečni dan. Ostarel in onemogel, upognjen pod bremeni, ki jih je nosit z narodom za narod, vam po meni pošilja svoj kraljevski pozdrav. Dobro nam došli bratje iz vseh krajev naše prostrane in mile domovine z Željo, da srečno vršite svoje velike zgodovinske posle. Orožje je storilo svoje delo za današnje stanje. Naj ga modrost narodnih poslancev izpopolni in krona! __ O g. narodni poslanci! Prepričan sem, da boste pri izmenjavi misli o stvoritvi ustave imeli pred očmi samo splošno dobro našega naroda in da ne boste izgubili iz vida v nobenem trenotku, da je ta narod stoletja trpel make pod sovražniki, ki so prihrumeli od vzhoda in zapada, razdejali njegovo edinstvo ter onemogočili ustanovitev močne države. Zavirali so njegov narodni razvoj, trošili njegovo moč in pridobitve, prelivali njegovo kri za ojačenje moči osvo-jiteljev, in samo globoka nada, da bo enkrat prišel trenotek njegovega osvobojenja in narodnega ujedinje-nja, ga je vzdržala v življenju. Gg. narodni poslanci! Moje zaupanje v narod je neomajno. On je s svojo politično zavestjo na višini naloge, ki je pred nami. Treba je, da se ta naloga završi tako, da naša ustava v vseh svojih ustanovah in perspektivah, ki jih ustvari, ostane velik dokament našega vsestranskega eno državo. Ta država je naše prvo dobro n naša največja pridobitev Ustava ima biti obdana z vsemi modernimi pogoji trajnosti in nadaljnjega razvoja. Preizkušajte in določite, gg. poslanci, te pogoje! V tem. so vaše pravice in vaša svoboda popolnoma zajamčene. Jaz obračam pozornost na enega teh pogojev. Mislim na najvažnejše: To jc pravica pravica vsem delom našega naroda pravica vsem veroizpovedanjem, pravica velikim in malim, močnim in slabim, pravica vsem, ki niso našega imena in plemena, pa so naši sodržavljani. Razvoj družbe in države posebno obrača našo pozornost gospodarski pravici. Splošno je prepričanje v svetu in splošna težnja, da je narod vse več in več. Edino tako se ljudska civilizacija zavaruje pred dosedanjimi periodičnimi pretres. Verska borba med ljudmi in narodi izginja ter stopa v ozadje. Tudi narodna borba se bo ublažila, toda poostrila se bo gospodarska, ako ne zanesemo v vse misli, delo in odno-šaje, v gospodarskem in socialnem življenja težnje po pravici. Tako bo naša država, zasnovana na popolni ravnopravnosti in najširšem demo-kratizmu, omogočila harmoničen razvoj vseh narodnih sil in ustvarila pot tudi najsiromašnejšemu, da s svo-jim umom in pride do naj- večjega ogleda v družbi in najvažnejšega mesta v državi. Og. narodni poslanci! Verni zapuščini, ki so jo nam ostavili mili naši padli junaki, je treba, da z ustavo zagotovimo naše narodno in državno edinstvo. V to ime naj bo srečno delo ustavotvorne skupščine naj ga blagoslovi Bog in naj se završi v radost tako celokupnega našega naroda kakor tudi naših preizkušenih prijateljev ter naj povede naš celokupni narod v veliko in svobodno dobo v svetovni zgodovini. Da živi narod Srbov, Hrvatov in Slovencev! Da živi naša mila domovina! Da žive vsi državljani naše mlade domovine! Mednarodna DOlitlka Iurade- Ves P°stni promet na Dunaju I^ISio H |je ustavljen. Dunaj je popolnoma od- Bl£lt|Ci rezan od inozemstva. Na severnem Pariz, 14. januarja. Rimski poro- kolodvoru so se železničarji proglasili čevalec ,,Matina" je imel razgovor z za solidarne s stavkujočimi. Pri tem neko politično osebnostjo, katera je je prišlo do prepirov, pri katerih je nazore italijanskih oficioznih krogov policija intervenirala z orožjem. Nekaj glede mednarodne politike takole raz- oseb je bilo ranjenih. Promet s sever- ložila: Italija za enkrat ne želi zvez nega kolodvora jc ustavljen. Na za- in želi ne glede na svoje obveznosti, padnem kolodvoru so se tudi odigra ki jih ima vsled pripadnosti do enten- vali burni dogodki, te, po možnosti ohraniti trgovinsko . . , , . svobodo. Nemčija se italijanskim ofici- . Telefon m .elegraf danes še funkci jelnim krogom ne zdi več Evropi ne- lonirata, vendar se že pojavlja ener vama. Tudi se italijanski gospodarski p«10 gibanje, da se tudi telefonski m krogi ne boje, kakor francoski gospo- telegrafski nastavljeno pridruži danski politiki, brzega obnavljanja svojim poštnim tovanšem. Računa se. Nemčije. Najvažnejše vprašanje za da izbruhne stavka se nocoj. Italijo je ustanovitev udroženja donav. p0 poročilih z d€Žete< jc ^ ^ držav z Dunajem na če,*, h se mora ^taa s{avka v ^ večilh j^jih po- na vsak način preprečiti. Nezaupanje p^g proti Jugoslaviji je takoj izginilo, čim je italijanski narod uvedel, da se Ju- «,eon aaliikih iti rtlS- goslovani hkrati s Čehi upirajo vzpo- 9a,,sm;L t staviivi Velike Avstrije. Iz sličnih raz- Kln ZtCSOV Z DIMaja. logov si Italija ne želi, da bi se Av- Dunaj> 14 januarja (Izv) v dana- stnia zdruzila z Bavarsko kakor se š -, ^ občinskega sveta je predlagal tudi Francija upira zdruzitvi Dunaja ^čansko - socijalni voditelj Kun- z Berlinom. Z Rusijo zeli kalija cirn ^^ naj ^ izJženejo z ^ preje vzpostaviti trgovinske odnosa je, ^ . ^ 2idi Ta d, -e v orientalski politiki pa zahteva revi- vi£arne debate> po^bno Vd zi,o sovrešne mirovne pogodbe, da si ffovorom židovskega nacijonalista dr. pridobi zase turške simoahjc. Ehrlicha, ki je izjavil, da je verižniška Itvalb u AcfrSii enketa tudi najbolj neumnemu človeku K05ini SirajR ¥ MSiriJI. dokaza]a nezmožnost krščansko - soci- Dunaj, 14. januarja. (Izv.) Poštni jalne vlade. Na vprašanje, kdo je naj-štrajk je z današnjim dnevom popoln, bolj neumen, je odgovoril: „Najneum-Ker so nekateri poštni uradi še delo- nejši so krščansko - socijalni volila, vali, so prišli stavkujoči pred dotične kar je izzvalo vihar ogorčenja Pred-urade in s silo preprečili uradovanje. log je bil končno sprejet Zanj niso Burni prizori so se odigravali v VIII. glasovali le krščanski socijalci. tem-.in X. okraju, kjer co stavkarii vrgli več tudi sociialni demokratie. I uradništvo na ulice in zasedb, ooštne -- Beograd, 14. jan. (Izv.) V mestu je vladalo danes že na vse zgodaj svečanostno razpoloženje. Dan je prekrasen, pravo pomladansko solnce sije na prestolico. Raz mnogo hiš vihrajo narodne zastave. Ker je danes obenem pravoslavno novo leto, je življenje v mestu še živahnejše. Na Terazijah, pred dvorom in po vseh ulicah, ki vodijo od dvora do konstituante, se je zbrala ogromna množica naroda za špalir-jem vojaštva, ki se je razvrstilo od Terazij po ulici kralja Milana in Miloša Velikega. V špalirju so bili tudi gojenci vojaške akademije, v Miloševi ulici pa štirje artilerijski oddelki. Tudi pred konstituanto so se zbrale velike mase naroda. Ob 10-20 dopoldne so pričeli poslanci prihajati v dvorano. Seje so se udeležili demokrati, radikalci. muslimani, zemljoradniki, zajedničarji, klerikalci in dr. Trumbič. Komunisti, Radičevci, socialni demokratje in programatič-ni republikanci so se absentirali. Kljub temu je bila zbornica tako močno zasedena, da vrzeli sploh ni bilo opaziti. V diplomatskih ložah so se nahajali: angleški, francoski, češki, italijanski in grški poslanik in zastopniki ostalih poslaništev, vsi v uniformah. Ob 10*30 je predsednik dr. Ribar otvoril sejo, nakar je tajnik dr. Agatonovič preči tal zapisnik zadnje seje. Dr. Ribar je nato prosil poslance, naj ostanejo na svojih mestih, dokler ne pride regent. Triumfalna vožnja v konstituanto. Medtem se je ob zvokih himne ob tiičetrt na enajst podal regent iz dvora v konstituanto. Oblečen je bil v generalsko gala-uniformo in opasan s sabljo, ki so mu jo o priliki njegovega poseta v Bosni darovali v Sarajevu. Regenta je spremljal Pašič. Voz je bil četverovprežen. Za gala-vozom je sledila regentova suita. nato pa dva eskadrona kraljeve garde na konjih. Na potu v konstituanto je prirejal narod regentu velikanske ovacije, ki so se stopnjevale od trenutka do trenutka. Ko je prispel regentov voz pred poslopje konstituante, vzklikanja ni bilo ne konca ne kraja. Pred konstituanto sta bila oddelka pehote in konjenice kraljeve garde, na dvorišču poslopja pa kraljeva godba, ki je, ko se je po-avil regent, po vrsti intonirala vs-e tri narodne himne. Pozdrjv predsedništva. Pred vhodom v konstituanto je sredsedništvo konstituante z doktor-em Ribarjem na čelu sprejelo regen-a, ki ga je dr. Pibar pozdravil s sledečimi besedami. Vaše kraljevsko Visočanstvo! V veliko čast nam je, da danes otvarjate Ustavotvorno skupščino v imenu svojega sivega očeta, Nj. V. kralja Petra.* Regent ga predsednika Pašiča in dr. Ribaf-ia v konstituanto. Ovacije v konstituanti. Vsi navzoči poslanci so se takoj dvignili raz sedežev in pozdravili vladarja z ogljušljivimi vzkliki. Regem je stopil na kraljevsko tribuno ter se smehljaje zahvaljeval za izkaze uda-nosti. Poleg regenta sta stopila Pašič in dr. Ribar, na obeh straneh pa so se postavili ministri in parlamentarni tajniki. Sredi viharnega na vdušenja je Nikola Pašič izročil regentu prestolni govor, ki ga je pre stolonoslednik čital s krepkim in jasnim glasom, posamezne odstavkf močno naglašujoč. Med regentovim govorom so na trdnjavi neprestano grmeli topovi in zvonili vsi zvonovi na beograjskih cerkvah. Čitanje govora so poslanci ponovno prekinili z viharnim ploskanjem, zlasti, ko se je regent spominjal svojega očefo kralja Petra. Poslanci so vzklikali: Živel kralj Osvoboditelj! Do enake ga navdušenja je prišlo pri pasusti 0 državnem in narodnem edinstvu h pri spominu na na:-le junake. Čitanje prestolnega govora je nehalo ob U m četrt. Ko je utihnil regentov gla^. je zaorila vsa dvorana v nepopisno vzklikanje. Med burnimi ovacijami ie zapustil regent zbornico, sprem 1 jan od predsednika in Pašiča. Zunai pri slovesu je prisrčno stisnil dr Ri barju roko in ga prosil, naj izrečv poslani em njegovo zahvalo >Vn zane mu časti. Zanimiv incident. Pri odhodu se j* dogodil z. mni. incident MinistrsK- predsednik Pa šič je v i'- tnotku, ko je stopil v rt gentov vez opazil, da nima cilte dra Rešil ga je takoj iz zadrege dr Ribar, ki mu je dal svojega. Regem je incident opazil, se posmehljal in rekel: *Evo Pašiča pod Ribarjev.it! klobukom!» Eden izmed navzočih poslancev je potem pripomnil: VIV. je simboličen izraz današnje poi • č-ne sitna. ijf!» Koner seje. Po regentovem odhodu ie predsednik dr. Fibar odredil kratko pav-zo. Muslimani so med tem zahtevali, naj se na jutrišnji seji ne vrši volitev ustavnega odbora m odbora z* izmeno poslovnika, ker bodo strankr ki še niso prisegle, to storile, da morejo dobiti zastopstvo v teh dveh odborih. Kabinet je to zahtevo odklonil. Po zopetni otvoritvi je predsednik naznanil, da se bo prihodnja seja vršila jutri z dnevnim redom: 1.) Debata o poročilu verifikacijske-ga odbora. 2.) Volitev odbora za ustavo in izpremembo poslovnika Predlog je bil kljub protestu muslimanov in socialistov sprejet, rak?".' je bila seja zaključena. Po seji pa je vendar prišlo do sporazuma, nakar je dr. Ribar obvestil e prisrčno odzdravil za zahvalo in muslimane, da imenovane volitve n« odšel nato v spremstvu ministrske-' jutrišnji seji še ne pridejo na vrsto (lerikaS^ pritiskajo In j Velik polar v Zagrebu heče -s »riseii. Beograd. H. jan. (Izv.) Danes se je pri ministrskem svetu ponovno oglasil v imenu ^Jugoslovanskega kluba^ dr. Korošec. Zdi se. da so vsi njegovi poizkusi ustvariti si ugodnejšo situacijo, ostali brez uspeha. «Tribuna» prinaša danes zvečer vest da se s Kcroščevo grupo sploh ne more doseči sporaz ima za vstop v' vlado. Klerikalci so izjavili, da so pripravljeni položiti prisego ter zatrjujejo, da so ravno tako dobri rao-narhisti. kakor radikalci ali demokrati. Z odklonitvijo prisege da niso botei: nič drugega nego olajšati situacijo /a morebitno nridobitev Radičevcev. Zagreb, 14. januarja. (Izv.) Včeraj ob 11.45 zvečer je nastal v bikajšnjih skladiščih tvomice „Pcnka!a" požar, ki je zavzel velike dimenzije in napro vil nad milijon kron škode. Zgorelo k vse blago. Ognjegasci so gasili cek noč in se jim je šele po velikih najy» rih posrečilo požfir lokalizirati in pn prečiti, da niso zgorela tudi sosednih delavska stanovanja. Pariz. 14. januarja. Sestava nov.' vlade je poverjena Peretu, kj bo predsedniku republike oo večera naznani svoj končnoveljavr-! sklep. Berlin, 15. januarja. (Izv.) Hud*-žestveni teater je za mesec marc angažiran za aosie-vanit v Berlinu Dunaj, 14 »aner-rja. (Izv.) Dne 27; decembra 1020 sklenjena trgovinska pogodba n!-_*d Jugiisiavijo in Avrtnjo, ie stopila danes v veljavo. Viadina ustavna predloga. Beograd, 14. jan. (fzv.) v* državni tiskarni je dotiskan in za razdelitev poslancem pripravljen projekt ustave, ki bo tvoril podlago 'istavni debati. Projekt je, kakor znano, v svojem glavnem po prvoinem Markovičevem načrtu. V 11 oddelkih vsebuje 86 členov. Njegove glavne določbe, so sledeča: Vjarvem oddelku je ime države ->znaceno kot «Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev*, ki je ustavna parlamentarna nasledna monarhija. K tej določbi je pripravljen demokratski predlog za uvedbo imena «Jugoslavija*. Kot službeni jezik je v projektu označen srbsko-hrvatski, poleg njega v slovenskih krajih slovenski dialekt. Po demokratskem predlogu naj sc službeni jezik označi kot srbsko-hrvatsko-slovenski. Osnovne državljanske pravice. Drugi oddelek vsebuje osnovna državljanska prava po v mode. nih ustavah splošno priznanih princi pih. V členu 13. je zajamčena svoboda vere in vesti. Kot priznana ve-roizpovedanja se usvajajo vsa tista, ki so v kateremkoli delu države doslej imela zakonito priznanje. Priznanje drugih ver se mora izvršiti s posebnim zakonom. Člen 14. proglaša svobodo tiska. Cenzura je pri-pustna le v času mobilizacije in vojne. Konfiskacija časopisov (posameznih številk) se sme izvršiti le zaradi žalitve vladarja, članov vladarske hiše, tujih državnih poglavarjev, pozivanja državljanov, da s silo spremenijo ustavo ali druge zakone, in pa zaradi izzivanja verskega ali plemenskega razdora in mržnje proti državi. Člen 16. doleča obvezno in brezplačno osnovno podučevanje in državno nadzorstvo nad vsemi uvi-Jišči. Državaa oblast. Tretji oddelek govori o uVžavnih r&lastvih. Člen 20. predpisuje, da se mora zaščititi s posebnim zakonom državno uradništvo in zavarovati državna služba od politično-stran-karskega vpliva. Zakonodajno oblasi vršita kralj in narodno predstavništvo. Upravno vlast vrši kralj preko odgovornih ministrov, Scdnijsko oblast vršijo sodišča. sfer. Nasfedsfveno pravo fe omejeno na moško potomstvo prestolonaslednika Aleksandra. Ako kralj nima moškega potomstva, si odredi naslednika iz pobočne linije, ako v to pristane narodna skupščina* Regenistvo. Peti oddelek vsebuje pravila o n mestništvu. V slučaju, da sj prestol izprazni, se mora takoj sesiati narodno predstavništvo, ki rešuje vladarsko vprašanje. Parlament. V šestem oddelku je dololen je narodno predstavništvo sestavljeno iz narodne skupščine in senata. Narodna skupščina sestoji iz tristo poslancev, izvoljenih na štiri teta, sk-tivno in pasivno volilno pravo je vezano na izpolnitev 21. leta. Rešitev vprašanja o ženskem volilnem pravu jc prepuščeno posebnemu zakonu. Ser.it šteje iOO članov. Pasivna pravica je vezana na starost 40 let, do-vršitev srednje ali strokovne šole, odnosno na dvakratno izvolitev za narodnega poslanca. Aktivna volilna pravicr. se začne s 30 letom. Senatorji se volijo na devet let, senat se obnavlja z izvolitvijo novih tltenov v tretjini volilnih enot vsdra trt leta. i med kraljevih kandidatov, polovico Narodno predstavništvo i« sestaja pa kralj izmed kandidatov narodne v redno zasedanje vsako leto 20. ok- skupščine, tobra. To zasedanje se ne forc prej Sodstvo, zaključiti, dokler ni rešea državni Osmi oddelek razpravlja o sodnij- kalna policija, pokrajinski socialni zadatki, pokrajinske humane ia sa-obračajne ustanove, sodelovanje pri Širjenju prosvete in strokovne izobrazbe v pokrajini, ustanavljanje in vzdrževanje zavodov za štednjo, vzajemno pomoč in osiguranje. Zakon lahko poveri pokrajinskim upravam tudi še druge posle. Organi pokrajinske uprave so pokrajinska skupščina in pokrajinski odbor. Volilna pravica je obča, enaka in nepo-jsredna. Pokrajinska skupščina ima pravico izdajati uredbe o vseh vprašanjih njene kompetence. Uredbe proglašuje pokrajinski načelnik. Ako smatra, da je protivna ustavi zakonom ali državnim interesom, jo pošlje državnemu svetu na odločitev. Državni svet mora odločiti tekom enega meseca. Pokrajinski načelnik sme zadržati vsako odločitev samoupravnih organov, ki imajo pravico pritožbe na državni svet. Ako državni svet v roku dveh mesecev pritožbe ne reši, je prvotna odločitev postala pravomočna. Za upravne spore se ustanovijo prvostopna upravna sodišča. Vrhovno upravno sodišče jc državni svet, katerega polovico izvoli narodna skupščina, iz- Ljhbljan«, kjer ie študiral sTsvertSfiS li- H Dr. Trumbič — cLoarOtoLjčent. Biv. teraturo, sklenil zveze s predstavniki ši minister za zunanje zadeve in pred« slovenske književnosti, gibal Sc v clruz- sednik jugoslovanskega odbora, doktor bi mladih revolucionarjev in preroko- Trumbič, je sprejel odbor „Savezadal- val dni, ki jih uživamo sedaj. Iz Ljub- matinskih dobrovoljcev" in ga je V ljane je odšel v Zagreb, kjer je na ta- imenu dobrovoljcev pozdravil'predsed- Kralj. .. V četrtkeni oddelku so označena fcaijevska prava. Kralj napoveduje vojno in zaključuje mir. Ako država ni napadena in ji vojna ni napovedana od druge države, mora pred vojno napovedjo nanjo pristati parlament (člen 28.). Noben čin kraljevske oblasti nima veljave in se ne more izvršiti, ako ga ni podpisal tudi pristojni minister. Tudi za čine, ki jih izvrši kralj kot vrhovni poveljnik vojske, je odgovoren vojni mini- proračun. Izredna zasedanja sklicuje kralj. V členu 48. je določen primat narodne skupščine nad senatom-Člen 49. dopušča, da po pooblašče-nju narodnega predstavništva vlada izvršuje od parlamentarnega odbora sprejete predloge kot zakone, prej nego so bili razglašeni v parlamentu. Državna in samonprav*. Sedmi oddelek razpravlja o upravni oblasti. Poleg ministrov kot vrhovnih šefov državne uprave pripušča člen 57. državne podtajnikc. Členi 58., 59. in 60. vsebujejo določbe o ministrski odgovornosti. Člen 61. določa, da sme vrhovna upravna oblast izdajati uredbe z zakonsko veljavo samo na osnovi zakonodajnega pooblastila parlamenta, ki se daje za vsak slučaj posebej. Uprava v kraljevini se vrši po oblastvih (pokrajinah). srezih (okrajih) in občinah. Število oblasti, ki obsegajo dvesto do Šestotisoč prebivalcev, ne sme biti večje od 35. Beograjska, zagrebška in ljubljanska oblast smejo obsegati do 800.000 duš. Na čelu vsake oblasti stoji oblastni (pokrajinski) načelnik, ki ga postavlja kralj. Poleg državne uprave je uvedena samouprava s sledečim delokrogom: pokrajinske finance, oblastna ali pokrajinska javna dela, skrb za poljedelstvo, uprava pokrajinskega imetja, briga za narodno zdravstvo, lo- ški oblasti. Kasacijsko sodišče za vso državo se ustanovi v Zagrebu. Kandidate za člane kasacijskega in apc-lacijskih sodišč ter za predsednike prvostopnih sodišč postavljajo sodniki. Podrobne odredbe bo določil poseben zakon. Državno gospodarstvo. Deveti oddelek vsebuje predpise o državnem gospodarstvu. Člen 78 proglaša načelo progresivnega davka in nalaga tudi kralju in prestolonasledniku davčno obveznost. Kot vrhovno računsko sodišče se ustanovi Glavna kontrola, katere člane voli parlament izmed kandidatov, ki jih predloži vlada. Vojska, V desetem oddelku je proglašena splošna brambna dolžnost. Kot vrhovna vojaška sodniiska instanca je določeno civilno kasacijsko sodišče. Sprememba ustave Enajsti m zadnji oddelek vsebuje predpise o spremembi ustave, v kar je poklicana ustavotvorna skupščina, ki jo tvorita narodna skupščina in senat v skupnem zboru. Posamezne odredbe ustave se smejo suspendirati samo v slučaju vojne ali obče mobilizacije ali v posameznih krajih v času obče nesigurnosti in to le s posebnim zakonom. Politične beležile _ Baranjsko vprašanje. Kakor si no tc poročali, je imel minister zunanjih zadev, Milorad Draškovič, to dni v (Saji konferenco z madžarskimi politiki in predstavniki naroda iz Baranje in bajskega trikota. Od strani madžarskih politikov so se udeležili konference perujski župan Bela Sinder, Lovas-vi in Jaszi. V hnenu Baraujcev so izjavili, da je nemogoče iz političnih iu gospodarskih ozirov pomisliti na to, da sc Baranja priključi Madžarski. Sprva jo Baranjci mislili ua svojo samostojno državo pod protektoratoni Jugoslavije, toda ker je obstanek take male države zelo dvomljiv ia negotov, se i narod sam odločil, da zahteva nrildo-pitev Baranje z Bajo k Jugoslaviji kot avtonomni sestavni del naše kraljevina V istem zmislu so se izjavili tudi zastopniki baranjskih socijalistov, zlasti zaupniki pečujskih premogovnike' > ki ao decidirano izjavili, da nikdar lif pripuste, da bi zavladal v Baranji heli teror Horthyjevega klerifcaliziita. - V istem zmislu je odposlal baranj-vki narodni svet memorandum vsem zavezniškim vladam in zavezniškemu v rhovnemu svetu v Parizu, kjer predstavniki naroda iz Baranje in Baje iz ■javljajo, da na noben način nc priznavajo suvereniteie Madžarske nad svoio zzmtfo. r Graska deželna vlatla. Iz Gradca poročajo dne 14. januarja- Po novi deželni ustavi spadajo v območje kolegija nove deželne vlade vse zadeve bivše avtonomne uprave, ki jo }c vodil deželni odbor ali deželni svet. Vse druge zadeve, featere je izvrševala biv-*» splošna politična uprava druge iu-waacc bo odslej opravljal deželni glavar s ivjTE^io podrejala ura-i t ništva, io pa samo v toliko, v kolikor i te zadeve niso podrejene kompeteuei posebnih zveznih oblasti. Prva oblast sc bo odslej imenovala deželna vlada (deželni zbor), druga pa deželna vladi (dvorec). Pri adresiranju poštnih pošiljatev je treba naznačiti poleg naslova šc označbo ..deželni zbor" ali ..dvorec". HM II« i Prosvefa. * Obnovitev Akademije. *'Akade-mija», ljudsko izobraževalno društvo v Ljubljani je s svojim občnim zborom dne 10. t. m. obnovila svoje važno kulturno delo. Izbran je bil nov odbor. Predsednik je dr. Vladimir K n a f 1 i č, podpredsednik dr. France Goršič, tajnik dr. Joža Bohi njec, blagajnik Radolf Medič, gospodar prof. Fran Jeran, odborniki: univ. prof. dr. St Lapajne, prof. dr. Alojzij Zalokar, univ. doc. dr. Franc Veber, odvetnik dr. J. C. Oblak, vodja drž. posredovalnice za delo Franc Erjavec, dalje trije namestniki in trije pregledniki. — Na prvi seji odbora se je izdelal podrobnejši načrt, tako da društvo prične s prvo serijo približno 20 pre-' davanj pričetkom februarja. Sodelovanje so obljubili mnogi strokovnjaki, da bo na ta način mogoče najširšim vrstam podati zanimivo in razumljivo snov iz vseh važnih in aktualnih strok. V jeseni priredi društvo celo vrsio tečajev v strokah, ki morajo danes zanimati vsakega državljana. Društvo hoče posvetiti pozornost gospodarskim* državnim. umetniškim, prirodoslovnim, kulturnozgodovinskim in socialnim vprašanjem. Ker je društveno delovanje, ki naj se raztegne čez vso Slovenijo, odvisno le od članskih prispevkov, je dolžnost zlasti od premožnejših, da pristopijo k temu prepotrebnemu kulturnemu društvu, članarina znaša letno samo 10 kron. — Sprememba repertoarja v 'drami. V soboto dne 15. januarja: Smrtni ples "J. Izven. V nedeljo dne 16. januarja: „Smrtni ples"' II. Izven. V ponedeljek dne 17. januarja: ^Pohujšanje v dolini šentflorjanski". Izven. Za ponedeljek dne 17. t. ni. napovedana predstava „Cvrček za pečjo" za red D se vsled tehničnih ovir (godba) ta dan n" more vršiti. — Glasbena šola o Ptuju sieje že 130 učencev, a sc v«dno se priglašajo novi. Dne II. t.m. je priredila dobro uspeli koncert. Nadaljnji koncerti se vrse dne 28. januarja in 22. februarja tekočega leta. — Jubilej proj. jamica. Slavni učenjak, slavist Vatrošlav Jagič, je slavil tc dni 501etnico svoje promocije na univerzi v Leipzigu. Pri tej priliki je prof. Jagič prejel od vseh strani mnogo čestitk, med drugimi od dunajske hi berlinske akademije znanosti, dunajske univerze in filozofske fakulteta — Brmislav Nušir. nevarno bolan. Kakor poroča »Demokracija, jc načelnik umetniškega odelenja g. Branislav Nušič nevarno obolel in se poda ie dni na Dunaj, da na tamošnjt kliniki konzultira specialista glede svoje bolezni. — Aleksander ZaboMskij f. Po poročilih iz Rusije «o boljševiki ustrelili moskovskega vseuališčnega profesorja slavista Aleksandra Zabolotskega. — Kot dopisnik ..Ruskega Slova" jc prišel Aleteanda: ZafetoSkii fciž mošnji univerzi študiral srbsko-hrvat-sko književnost, potem pa sc vrnil v Moskvo, kjer se je habilitiral na ta-mošnji unverzi kot docent za .jugoslovansko literaturo. Vojna in dogodki na Ruskem so prekinili vse zveze, ki smo jih imeli z mladim ruskim učenjakom jn zato je sedaj vest o njegovi tragični smrti toliko bolj pretresla vse, ki smo ga poznali. Ohranimo mu hvaležen spomiD! — Koncert v spomin za svobodo padtih Slovanov. V jugoslovanski javnosti znani umetnik Kibalčič priredi koncem zimske sezone v Pragi slovanski koncertni večer v spomin za svobodo padlih Slovanov. Pri tem koncertnem večeru bp sodelovala Češke filhar-monija poleg jugoslovanskega pevskega zbora .Jadran" ter praski ruski pevski zbor. Izvajalo se bo znaao, s slovanskimi motivi prepleteno ..Opelo" Čajkovakega. Koncert se vrši v novozgrajeni barokni dvorani Lucemc. BaferoljsSi vestnih d Agrarna direkcija jc določila posestvo Esterhazy-a v Prekmurju za naselitev primorskih beguncev in dobrovoljcev, ki dobe zemljo in gospodarska poslopja v zakup. Dobrovoljci, ki nimajo lastne zemlje in se žele naseliti v Prekmurju, naj pošljejo obvezne prijave društvu, da določi izmed prijavljenih deputacijo. ki bo na licu mesta ogledala zemljišče in gospodarska poslopja ter se pogodila z nadzornikom glede zakupa. Preskrbo orodja in prilagoditev poslopij bo vodila agrarna zajednica, h kateri bodo morali pristopiti vsi naseljenci. d Agrarno - reformna zakupodaja. Tovariše dobrovoljce opozarjamo, da se vrši dne 18. in 19. t. m. zakupodaja sveta na ljubljanskem Mirju. od strani Komend Križevniškega reda. Tovariše interesente opozarjamo na zakupo-dajo. Informacije daje dobrovoljski zastopnik v agrarnem odboru. d Naročnina J^ove Oladzbine" znaša 100 kron letno, članarina pa i krone mesečno. nik Martinis kot duševnega voditelja dobrovoljstva, kot svojega tovariša iu prvega dobrovoljca. Trumbič je odgovoril: Poznam vas, dobrovoljcc, ki ste s svojim delom, svojim požrtvovanjem m trpljenjem dali vse za osvobojeujc in ujedinjenje naše države. Nadaljujte svoje državotvorno delo. Vi ste v veliki večini sinovi lometskega naroda m v seliaštvu je široko polje vašega dela; seljaški slan je najmočnejši v naši državi, ideje, ki jih je osvojil ta stan, padia so na rodovitna tla. Zato pojdite med narod ia nadaljujte lam delo svojega velikega programa o narodnem iu državnem edinstvu. Storite vse, da se ta narod spozna, da si ae borna več tujci. Naš narod je krepak, on bo izvedel v delu naše edinstvo sam. Delo srbske vojske, jugoslovanskih dobro-voljcev iu jugoslovanskega odbora ni bilo posvečeno samo sedanji generaciji; to delo bo znala ceniti bodočnost, ta bo razumela vaše delo, vaše zasluge. V nais javnosti vkda danes deaori-en taci ja. ki je ne morem razumeti in razlagati jaz, a prepričan sem, da ie ue razumete tudi vi! Zakaj se ne bi fu-zionirali demokratska in radikalna stranka, ko so jim vendar osnovna načela državotvornega programa istovetna? Osebni moment in napake so nam le v škodo in spreoijejo prehod k normalnim razmeram. Trenotne pojave nezadovoljstva, prondržavnih akcij, moramo v naši državi onemogočiti,vse svoje moči moramo posvetiti r.ot -anji konsolidaciji naše države, ker le taka bomo tudi na zunaj .7!očni, tako bomo dvignili ugled naše države na ono stopinjo, kot ga je dvignila na solunski fronii srbska vojska z jugoslovanskimi dobrovoljci. To bodi program vašega dela, dobrovoijskega dela. d Tovariši-dobrovoljci, ki imajo na razpolago slike in fotografije iz dobrovoijskega življenja, prosimo, cU nam iste odstopijo proti nagradi aH povračilu. Porabijo se kot ilustracije k delu o dobrovoljcih. Slike pošljite na naslov: V. F. Jelene, časnikar, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Ker je stvar nujna, prosimo, da sc tovariši takoj odzovejo temu pozivu. Ljubljana, 14. januarja. * P. n. gg. naročnikom. Ljubljanski Verstovšek ..reorganizacijo" slovenske-čekovni urad nam še-le danes dostav- ga šolstva! Zakaj neki ni nastavil za Ija vplačila mnogih novih gg- naroč- nemščino še dva pruska feldvebelna id nikov, ki so se prijavili okrog 25. de- za laščino dva laska? Da se je stvar cembra. Zakasnitev znaša torej pri s tema Francozoma popolnoma ponc-mogih celo nad tri tedne! Na hitrejše srečila in kmalu opustila, je jasno, poslovanje urada seveda Dima vpliva Karakteristična jc pa za duševno ob- zorje bivšega poverjenika in njegovo zmožnost, upravljati šolstvo. — Šolnik. • čiščenje. ^Učiteljski Tovariš" piše: ..Na višjem šolskem svetu službuje kot konceptni uradnik Narte Velikonja, prav mlad tnož. o katerem sc govori, da še ni položil vseh juridiaiih izpitov, ki so za njegovo službovanje po-. trebni. Ne imeli bi prav nič proti temu Dosedanji pomočuik ministra saobra- mlademu možu. če bi vršil predpisano čaja, Savo Jelič, zapusti v kratkem prakso v liradu višjega šolskega sveta, svoje dosedanje mesto m bo zopet pre- a ^ odločno proti temu, da ta mož vzel ravnateljstvo sarajevske direkcije j^t miad praktikant soodločuje o uso-državnih železnic. t[j slovenskega učiteljstva na sejah viš- Poverjenik Vcrstovšek se pere v jega šolskega sveta! Naše mnenje je, „Siovencu", češ kaj vse je naredil za da spadajo na tako važna mesta_ po uprava nobenega lista. One gg. naročnike, ki so naročnino vposlali ali obnovili potom poštnočekovnega urada in ne dobe v prihodnjih dneh našega tista, prosimo zato potrpljenja — krivda ne zadene nas. Uprava ,Jaira". Odstop pomočnika ministra sa-obračaja? Iz Beograda nam poročajo: slovensko šolstvo izza prevrata sem Mi mu mirno povemo, da slovenizira-njc učnih zavodov ni njegova zasluga, ampak samo ob sebi umevni rezultat stroki in po letih dorasli možje. Tudi ta slučaj kliče po čiščenju!" • Dinar ali krona. Pišejo nam: Mi imamo papirnat denar z dinarsko prevrata. Nasprotno, če bi bili na vo- v rednostjo, sedaj dobimo še kovan de-dilnih mestih drugi, sposobnejši možje, nar z dinarsko vrednostjo, naše marka bi se urejevanje naših šolskih razmer (stare) so v parah in dinarjih, nove vršilo vse drugače in bi danes naše bodo istotake. na železnici se računa šolstvo bilo lahko na vse višji stopnji, vse v dinarski vrednosti, samo aaše po-kakor pa pod vlado teh dveh gospo- šte ne poznajo dinarjev; ako prinesete dov. če pravi Verstovšek, da se ie za nakaznico z naznačeno dinarsko vred-časa njegovega poverjenikovauja sto- nostjo. vam jo vrnejo, akoravno so na rilo in spremenilo to in ono, ie to rav- nji nalepljene dinarske marke; tako da no isto, kakor so včasih rekli: Za aisa imamo čast kupovati nove znanke ia vlade presvitlega cesarja Franca Jo- nakaznice. Ne vem, zakaj so krone na žeia so se zidale železnice, tovarne, naši pošti v takih časteh. Ko dobimo dvignila se je kultura, industrija itd.; nov kovani drobiž, imeli bomo ves de-Ljubi František Prochazka je bil na nar v dinarjih, samo pošte bodo spre-tem razvoju baš tako nedoižen, kakor, jemale vplačila v denarju, ki ga sploh je nedolžen gospod Karel Verstovšek, več ni! Prosimo pojasnila od poštnega na razvoju našega šolstva in na spre- ravnateljstva, zakaj v okrožju Ijub-membab, ki so se vršile tedaj, ko je Jjanskega poštnega ravnateljstva še do bil on slučajno poverjenik, šolstvo si nanes ne poznajo dinarjev? jc oddahnilo, ko je sel. Zadnji občni j • Nagrada orožnikom. Na predlog zbor slovenskega profesorskega druši- ministra notranjih del je centralna va je jasno pokazal, kako „ylada" Ver- vlada sklenila, da se vsem orožnikom, etovšek. Ozlovoljenje zoper njega m njegovega pomočnika jc prikipelo do vrhunca. Hočemo navesti samo en primer, kako je znameniti „šolnik". ki ci nikdar pokukal čez mariborski horicont, razumeval preureditev naših šol: Za francoščino je nastavil po prevratu na ki niso bili kaznovani, nakaže nagrada po 150 dinarjev v znak priznanja za njihovo teporno delo za vzdrzavfe-iije javne varnosti v aiavi * Časopisje v neodrešeni domovini. Z novim letom se je slovensko časopisje v neodrešeni domovini znatno pomno- inlrk in rarrmlA ---- C«7 ljubljanskih srednjih šolab dva ftan- žilo in razširilo. Razen „Edinosti coeka feldvebelna. ki sta bila stučaino Trstu m „Goriške straže" izhaja še pri tukaišni francoski vojaški misiji, literarno - družinski Ust „Mladika", Od teh je bil eden trgovski vajenec, ženski mesečnik .Jadranka". ..Učitelj- drugi pa bogvekaj. V vsakem razredu 8ki list", mladinski list „Mladi rod" sta imela po pol ure na teden. Polurni ter še par drugih ki se lepo širijo, tedeneki pouk v modernem jeziku s po- Izšlo je v zadaje® času tudi več kajig ai^m icldveMnovi Tak* « lazisnfVia " Iz THJoveTj nam poročajo: ZensEa {n moška podružnica Družbe sv. Cirila in Metoda priredi v soboto dne 15. t. m v dvorani ge. Ane Forte na Vodi ,,Čajev večer s plesom". Začetek ob 20, uri. Vstopnina za osebo 10 K. Ker \ Irbovljab take prireditve še ni bilo ia ker je ves dobiček namenjen prepotreb-ni šolski družbi, vabimo vse ljubitelje rajanja ter prijatelje C M D, da se pol uoštevilno odzovejo temu vabilu. • Zdravstveni tečaji v Sloveniji. Po naročilu ministrstva za narodno zdravje se bodo poljudni zdravstveni tečaji v letošnjem letu po sledečem redu nadaljevali: Tečaj za moške, v prvi vrsti ta industrijalno delavstvo, se prične dne 7. februarja 1921., traja šest tednov in se vrši v kemični dvorani ljubljanske državne realke Predavanja se vrše vsak večer od 19. do 20. ure, iz-vzemši nedelje in praznike. Predavajo: dr. Mavricij Rus o prvi pomoči pri nezgodah in nenadnih obolenjih v tovarnah in obrtnih podjetjih; dr. Jernej Demšar o spolnih boleznih; mestni fizik dr.Otmar Krajec o delavski higi-jeni. — Tečaj za ženske se prične isto-tako dne 7. februarja 1921, traja šest tednov in se vrši, razen nedelj in praznikov vsaki dan od 18. do 19. ure v risalni dvorani prve državne gimnazije. Predavajo: docent dr. Ivan Robida o občni higijeni; zdravstveni referent dr. F.rnest Mayer o nalezljivih bolez nih; primarij dr. Bogdan Deri o vzgo ji dojencev in zaščiti dece v prvih letih življenja. Prijave sprejema zdravstveni odsek v Ljubljani (deželni dvorec, pritličje, soba št 37) do vštetega 31. januarja. Izmed priglašenih se bo sprejelo toliko udeležencev, kolikor dopušča prostor in se bo sprejetim pravočasno dostavila legitimacija, s katero se imajo izkazati pri vstopu v dvorano. Udeležba je brezplačna; pristop imajo le osebe, ki so spolnile vsaj 16. leto. * Kontrola zaščite deee. Poseben delegat ministrstva za socijalno politiko je v zadnjem času pregledal zavode odelenja za zaščito dece v Ljubljani in Zagrebu. Kakor doznavamo, je bil rezultat v Ljubljani povoljen, v Zagrebu pa delegat ni našel pričakovanih uspehov. * 1914—1918. Beograjski uradni list objavlja naredbo o ustanovitvi svetinje v spomin na vojno za osvobojenje in ujedinjenje od 1914. do 1918. leta. Ta svetinja, katero dobe častniki in vojni obvezniki, je izdelana v obliki križa z meči. V sredini je venec s podobo kralja Petra I., a na drugi strani beli orel s krono carja Lazarja. Svetinja se bo nosila na rdeče-modro-belem traku. * Veleizdajalec pred sodiščem. Iz Beograda poročajo, da je kasarijsko sodišče odobrilo odlok, s katerim se general Vesovič stavi pred sodišče radi veleizdaje. Kakor je znano, je Vesovič, ki je bil general v bivši črnogorski vojski, po zedinj'enju Črne gore z Jugoslavijo stal v izdajalskih zvezah z Italijo. * Pristojbina za tnjce v Zagrebu. Zagrebška mestna občina je sklicala te dni konferenco glede mestnega proračuna za tekoče leto. Sklenilo se je med drugim, da se poviša pristojbina za tujce. Vsak tujec, ki pride v Zagreb in zahteva od stanovanjskega urada prenočišče, plača pristojbino 5 kron. Poleg zvišane pristojbine se bo odslej od inozemcev pobirala še posebna taksa 20 kron. Določila se je tudi pristojbina ea obiskovalce barov. Vsak gost bo moral plačati mestno naklado, in sicer 10 odstotkov računa Tem sklepom mora pritrditi še občinski svet * Drva iz grajščinskih in državnih gozdov. Iz Beograda se nam poroča: Minister za šume in rude je izdal nujno odredbo, da se vsem seljakom, zlasti v belovarski, varaždinski županiji tn v Liki nakažejo drva za kurjavo iz grajščinskih ali državnih gozdov, in sicer v onih krajih, kjer se iz občinskih gozdov ne more prokrti vsa potreba, ne more pokriti vsa potreba. * Po polževo. Pišejo nam: Višji šolski svet v Ljubljani je že zdavnej imenoval in nastavil za realno gimnazijo v Ljubljani z nemškim učnim jezikom definitivnega šolskega slugo, vendar pa o tem slugu še do danes ni duha ne sluha. Kje tiči imenovani sluga, kaj je vzrok takemu polževemu zavlačevanju, ne vemo. * Za ureditev armade. V načrtu za določenje činov vseh aktivnih in rezervnih častnikov naše armade se sestavi komisija, v kateri bodo sodelovali vsi poveljniki armad in nekaj višjih častnikov. To je potrebno radi tega, da bi se napredovanje v bodoče vršilo pravilno. * Pešadijska strelska šola. Regsnt Aleksander je podpisal uredbo o ustanovitvi pešadi'=ke strelke šole. * Nova sablja za častnike. „Vojni list" objavlja narecibo, s katero se za v?« častnice nrše vojske uvede model kavalerijske sablje. * Božično streljanje. Običajno bo-Žičao strefenje jc v Si'?pjjy c&fc- valo človeško žrtev. Ko se je na božični dan dijak tamošnje kmetijske šole Jovan Mičič sprehajal pred gledališčem, zadela ga je krogla iz revolverja ter ga smrtno ranila. Umrl je čez par ur. — Kakor znano, je oblast božično streljanje strogo prepovedala. st Ljubljanski akad. športni klnb vabi vse člane in akademike na občni zbor, ki se vrši v soboto dne IS.janu arja ob 15. uri v mali dvorani Narod nega doma. sv Občni zbor Kočevskega Sokola se vrši v nedeljo dne 16. t m. ob 2. uri popoldne pri Beljanu. * Diskvalificiran vseačiliški profesor. Preteklo jesen je izvršila v Beogradu samomor učiteljica Ružira Stojanovič, ki je bila zaročena z iz rednim profesorjem beograjske univerze, Vladenom Baričem. Storila je to Stojanovičeva iz obupa, ker je bfla v blagoslovljenem stanju. Zaročenec je pa ni hotel poročiti, temveč je še prav sirovo postopal z njo in se norčevat iz nje. O zadevi je razpravljal tudi akademski senat utii verze, ki je Bariču cdrekel kvalifi kacijo za nameščenca beograjeke uni verze in je te dni r+avil mir;%trstvu prosvete zahtevo, da Bariča cdpusti iz državne služba To je sklenil akademski senat na podlagi r ročila posebne vseučiliščne komisije, ki je celo zadevo natančno preiskala. Nova odvetniška zbornica se ustanovi v Novem Sadu za Bačko, Bara-njo in Banat. * Srečno p~t! Znani vodja mariborskih Nemcev in nemčurjev, dok-or Mravlag, se preseli v Celovec, rjer otvori svojo odvetniško pisarno. Vse svoje premoženje v Jugoslaviji jo razprodal, njegovo pisarno v Mariboru pa prevzame njegov kon-cipijent, dr. Kupnik, znani renegat iz Podplata, ki se je zlasti leta 1914. »roslavil kot zagrizen sovražnik našega naroda. Na mariborskem moškem učite-jišču postajajo razmere vedno bolj neznosne. Zavod je še vedno brez ravnatelja in katehet Vreže neomejen gospodar, ki je spremenil učiteljišče v vzgojevališče za klerikalne agitatorje. Zadnji čas je že, da dobi zavod ravnatelja, ki bo napravil red. ~ Mariborski Sokol otvori svoje redne debatne večere s predavanjem brata Pirca «0 sokolski misli», ki se bo vršilo 15. t m. ob 20. uri na državni realki, razred II. a. Obhod državne meje ob Muri. Da se urede medsebojne gospodarske razmere na naši severni meji, bo jrihodnje dni posebna komisija obšla vso mejo od Radgone do Spilja. Cer je potrebno, da žive zlasti posestniki na obeh straneh meje v do-brih odnošajih, bo stavila komisija jo proučitvi razmer razmejitveni komisiji in obema vladama primerne predloge. * Mariborska mestna plinarna bo 6 t. m. zopet redno oddajala plin. * Hišni posestniki so se včeraj ogla sili po posebni deputaciji pri poverjeniku Rilmikarju ter prosili, da se čim prej izda nova stanovanjska naredba iišni posestniki žele. da bi imel gospodar v svoji hiši v bodoče večje pravice kot do sedaj. Najemniki stanovanj oddajaj"o sobe v podnajem za visoke cene, ki presegajo na mesec za 1 do 2 sobj tudi že 1000 kron, gospodar pa dobi toliko za celo stanovanje in celo leto. Nekatere stranke naravnost uni čujejo stanovanja z najrazličnejšimi manipulacijami, gospodar je pa čisto >rez moči. Najemnina, ki jo plačujejo najemniki ni v nobenem razmerju s poviškom vseh stvari. Poverjenik Rib-nikar je izrazil mnenje, da je treba no vo stanovanjsko naredbo prikrojiti ta ko, da bo mogoče nevzdržno povojno stanje polagoma likvidirati. Naredba mora sicer še vedno čuvati najemnika, vendar pa je neobhodno potrebno, da se posestnikom in privatnemu kapitalu zopet vzbudi veselje do novih zgradb Le tako bo mogoče odstraniti propadanje obstoječih hiš in pomanjkanje stanovanj, ki postaja od dne do dne bolj pereče. Poverjenik Ribnikar je obljubil pospešiti novo stanovanjsko naredbo ter po najboljši možnosti tudi opravičene zahteve gospodarjev. * Ponarejevalci dinarskih novčatsic. V Št. Vidu nad Ljubljano je žandarmeri-ja aretovala te dni posestnika Košča-na, ki je osumljen ponarejanja novča-nic. Pri Koščanu je stanoval neki Italijan, ki je imel orodje za ponarejanje. Našlo se je večje število bankovcev po 20 in 100 dinarjev, ki so pa slabo izdelani. Domneva se, da ie sodeloval cel konzorcij. = Italija in Jugoslavija. Poroča se nam: Italijanov se nabira v Beogradu vedno več. Novinarji in trgovci zbirajo marljivo informacije o našem političnem in gospodarskem položaju. Pripravlja se študija o naši trgovini in industriji, ki izide v neki znani italijanski reviji, kakor tudi serija člankov, kj iih bo prinašal II Resto del Carlino o našem gospodarskem položaju. Vse to naj vzbudi pri italijanski publiki interes za našo državo in ji dela dolge zobe po naših narodih bogastvih, da bo tembolj vedela ceniti oforzin uspeh v Rapallu. Mi ivmamo proti gospodarskemu zbližanju z Italijo ničesar. Dolžni smo pa vedno in vedno, opozarjati tako na"^ javnost kakor odločujoče faktorje v B^ogridu, da smo mi država. H je najbogatejša v Evropi onega blaga, ki ga T'alija najbolj rabi: žita. S ♦em roki moramo iti k trgovinskim rajanjem z Italijo s čisto drugo samozavestjo, kakor smo šli v Rapnllo. To dejstvo nam nalaga dolžnost, di se pripravimo vestno na gospodarska pogajanja z Italijo in porabimo priliko, ki se nam nudi da kolikor se da izje'1-načimo teriterijalne izgube rapallsk--ga sporazuma. = Usoda državnih priznanic. „Jugo slav-~»ki Lloyd" se peča z usodo po vodom ko! kovan j a našega denarja iz danih državnih priznanic. Skupno je bilo izdanih za 920 milijonov kron priznanic. Priznan ice izpod tisoč kron, in teh je za 590 milijonov, se bodo izpla čale do I.aprila 1921., priznanice nad 1000 kron, in teh je za 330 milijonov, pa ostanejo kot 3%ne državne obveznice ;n se bodo amortizirale do leta 1931 = Za ustanovitev državne kovnice. Inženjer dr. Ključenko, bivši asistent v državni kcvnici na Dunaju, sedaj državni inženjer v tvornici soli v Kreki, je predložil finančnemu ministrstvu svoj ekspoze o ustanovitvi državne kovnice v Jugoslaviji. V načrtu predlaga veliko instalacijo za elektrolitično predelavo bakra za državno kovnico. Celotni stroški bi znašali okoli 20 milijonov dinarjev. = Lesna trgovina. V Trstu leži o-krog 90.000 kubičnih metrov lesa različne vrste, največ jelovine, bukovin. in hrasta. Za nadaljnjo izlaganje ori-manjknje prostora. Lastniki lesa iščejo kupce, ki pa kupujejo samo toliko, da krijejo momentno potrebo. Cene so nekoliko padle, vendar ni moglo niti to pomnožiti transakcij. Splošno vlada mnenje, da se lesna trgovina ne bo oživela do rane spomladi in da bodo cene ostale približno iste kakor doslej. Za veliko trgovino bodo na razpolago gotove koncesije. Če bi se vprašanje Reke = Pritožbe zagrebških trgovcev. Sa- izvaja doma. Izvozne prepovedi M vez trgovcev v Zagrebu je poslal mi- ublažene. V bistvu je prepovedano iz-nistru za trgovino dr. Kukovcu vlogo, važati samo prehranjevalne potrebšči-v kateri protestira proti temu, da na ne in one industrijske surovine in fa-zadnjo konferenco, katero je imel g. brikate, katerih v državi primanjkuje, minister v Zagrebu, ni bil povabljen Carina je dvignjena na 5000 %. tudi on, ako prav je prepričan, da se to ni zgodilo namenoma. V drugi vlogi Savez ostro nastopa proti uvedbi monopola za sladkor, češ, da more samo svobodna trgovina regulirati cene sladkorja, ki so podrejene svetovne- nost mu trgu. — Kakor znano, se monopol za sladkor ne uvede Pobirala se bo _ samo monopolna taksa. = Dohodek zagrebške carinarne. „Jugoslavenski Lloyd" objavlja statistiko zagrebške carinarnice, iz katere je razvidno, da je imela carinarr:ca v letu 1919. dohodkov 68,946.665 kron in 2 vinarja, Ma 1920. pa 52,348.162 dinarjev in 33 r"a- = Težak gospodarski položaj f Ameriki. Harding je odredil, da se z ozirom na težki gospodarski položaj Združenih držav opusti povodom njegove vselitve v Belo hišo vMca s'av- Borza 14. januarja« Zagreb. Premet jako slab. Devize: Berlin 213 do 214, Bukarešt 195, Milan 518 do 520, London 537 do 547, Nevvyork ček 146 do 147, kabel 148 do 148,50, Pariz 900 do 910, Praga 174 . .... ..... do 175, Švica 2300 do 2400, Dunaj = Ukinjena r^spciUcija. Mimstr- 2, ,5 do 21 25 ValaIe: dolar 143 do stvo saobračaia ukinilo reekspedia- 145i avstrijske krone 22 do 23, r-blji 60 do 75, franki 870 do 900, napo- lcondori 475 do 480, marke 205 do 206, le j i 196 do 198, italijanske lire 510 do 5i5. Banka za Primorje Trg obrt banka Banka Brod na Savi jo blaga v Brodu. = Srbska industrija. „Jugoslaven-ski Lloyd" pri/.ača statistiko industrijskih podjetij v Srbiji med vojno in po vojni. Po prevratu je bilo v Srbiji leta 1919 ustanovljenih 5. leta 1920 pa 9 industrijskih podjetij, dočim je bilo v istem času v bivših avstrijskih pokrajinah r taievljenih 140 novih industrij- Jadranska banka :kih podjetij. i |Ugoslavenska banka = Zagrebški kinematografi so pri- Narodna banka . čeli zonet obratovati. Hrv eskomptna . . = Zadružna gospodarska banka v Rečka pučka . . . Ljubljani otvori svojo podružnico v siavonia . ! . . Somboru radi izvoza žita in drugih Gutman .... pridelkov. Praštediona . . . Promet v Bosni. Prometno mini- Eksploatacija drva strstvo javlja, da se na vseh progah Narodna šumska ind. Bosni vrši normalen osebni in tovorni promet = Nadzorstvo nad bankami. Italijanski trgovinski minister pripravlja ... _ zakonsko osnovo, po kateri bi bile vse Slov. eskomptna banka večje banke postavljene pod državno Ljubljanska kred. banka kontrolo. Beograd. Borza je bila radi Novega — Iz Mariborskih trgovskih krogov jeta zaprta. Poljedelska banka Dubrovačko parobr. •joranin . . . . Srpska banka dr. denar blago 1050 370 380 260 262 1800 690 698 640 655 15 i 0 1520 500 505 1200 1220 1450 1550 920) 9300 1550 790 805 107 109 6'00 6300 800 820 730 735 650 700 900 905 nam pišejo: Lepe perspektive za znižanje cen v naših trgovinah se nam odpirajo, ko gledamo pridno delovanje naše carinarnice. Urad praznuje kato- _ - , -—g iške in pravoslavne praznike, kakor jj^ h'■ svojčas ruski ujetniki, kar traja seveda pol mescca. Ni čuda, da leži potem iazno neobhodno potrebno blago kar po več tednov na carinarnici. Ako pomislimo, da je treba za 100 kg ola-čati dnevno 1.50 K 'cžnrine, kar znaša za vagon 150 K dnevno, potem res ni nič čudno, ako se blago neprestano Dunaj, devize: Zagreb 495 do 499, Berlin 1053 do 1059, Budimpešta 122 do 124 Bukarešta 940 do 950, London Milan 2550 do 2570, Pariz 4440 do 4480, Zurich 11.325 do 11 375. Valute: dinarji 1960 do 1980 dolarji 702 do 706, švicarske note'11.275 do 11.325, češkoslovaške krone S49 do S55, ogrske krone 122 25 do 124.25, le j i 935 do 945, levi 855 do 865 funti 2720 do 2740, rubin 317 do 323, lire 9S7 do 990. 98.50 podražuje, namesto da bi cene padale i Avstr. kroaska renta majska renta . Ogrska kronska . . j V. avstriisko vojno pos. = Prejemnikom „Obrlnega koledarja" za leto 1921! Podpisano upravni-štvo mora v najkrajšem času poravnati . .. rešilo ugodno, bi se tu razvila nad vse. vse stroške za letošnjo izdajo koledar-! "rske srecu- . - . • -živahna trgovina. - Cene lesa so da- ia zato apelira na vse prejemnike tega j za " . koledarja, da nakažejo nemudoma pri- nes pri nas sledeče: Hrastova debla I. razred 1500—2400, II. razred 800 do 1000, hrast-furnir 3000 do 4000 K za kubični meter. Deske (hrast) do 50 mm, obrob., merk., 3000—4500; bukov les I. razred 600—750, žagan bukov les 1400—1600; javorova debla I. razred 1000—2000, brzojavni drogi J 00 do 160; železniški pragi f hrast) 140 do 170; železniški pragi (bukev) 110 do 130; lesno oglje, vagon 14.000 do 16.000 K. = Dalmatinska marmorna Industrija. Društvo za eksploatiranje marmorja v Dalmaciji je dogradilo veliko poslopje, v katerem bo postavljeno veliko število modernih strojev za rezanje m piljenje marmorja = Razstava in sejem za vzorce v Ljubljani. Trgovska in obrtniška zbornica ljubljanska se že delt časa bavi padajoči znesek 20 K za komad. — Upravništvo „Obrinega koledarja" v Ljubljani. Kurz za kontrolorje mer. Kakor smo svojedebno javili, se v Zemunu dne 15. februarja otvori kurz za kontrolorje mer. Ker je še nekoliko praznih mest, sprejema ministrstvo za trgovino in industrijo še prošnje za sprejem v ta kurz. = Likvidacija Avstro-ogrske banke. Finančno ministrstvo je odposlalo dr Bajčiča in Pašiča, inšpektorja v finanč- Anglobanka Bankverein...... Landerbank ..... Avstro Ogrska banka . . Bosanska zemaljska banka Živnostenska banka . • . Državne železnice . . . Lombarde...... Alpine- Montan .... Praška železna industr. . levkam, papirnica . . . Praga, devize: Beo-rrp.d 234 co 236, Berlin 121.25 do 122.75. Milan 294 do 296, Pariz 517 do 520. London 316.50 do 317.50, Dunai 11.65 do 99 — 245 -76.— 3770 — 1444.— 1174-1222 — 16:30-— 54to-— 1150.— s550-— 6340 — 3375 — 6'.'80 — 13b80 — 7200-- nem ministrstvu, na Dunaj; da zasto- j 12.65. Zagreb 57.75 do 58.75, Varša-pata dacij l Illlllisiioitu, lla uunai, to.™- •—--o--- - , j i- J a našo državo na konferenci o likvi- va 8.25 do 9.25, Budimpešta 14 25^do iji bivše Avstro-ogrske banke. 15.25. Valute: ,ugoslovanske note 225 'do 227, dolarji 83 do 84, funti 3t4.o0 = Padanje cen na svetovnem &pu. Po poročilih iz Nevvjorka so cene iivil in drugih potrebščin v zadnjem času z idejo, da se v Ljubljani priredi raz-, padle 'samo cene prem0ga so ostale stava m sejem za vzorce, blaga in pro-, na stari ^ini. (Vendar so pa te cene duktov. Razstava nai bj se priredila1 letošnjo jesen. Upati je, da bi taka razstava prav povoljno vplivala na razvoj obrti in trgovine. Minister Ku-kovec je za svo' ?a obiska v trgovski in obrtniški zbornici obečal, da prevzame protektorat take razstave. Berlin, devize: 237.25, London nižje nego pri nas!) = Promet z Italijo. Italijanski indu- . T . SQ5 strijalci in eksporterji so se potom ita- ^ lijanskega zunanjega ministrstva obrnili na naše zunanje ministrstvo s prošnjo, naj bi se vprašanje obeje- Urad za pospeševanje obrti v Ce-^stranskega rednega.prometa rešilo «:im tja. Novoustanovljena ekspozitura ura- prel- ,,z,raza'° *el>° J30 uvedbl da za pospeševanje obrti V Celju je za-. kompletnih vlakov z blagom. -.1. i- J_;__.1____:: T TM j .. .-- kamor naj se slučaju potrebe . _ = šumsko podjetje v Zavidoviču,1 vrste. Za železničarji so prišli poštni Eissler & Ortlieb. se je nacijonalizira-. uslužbenci — proračun za leto r '0- do 315.50. francoski franki 514 do 517 lire 291 do 293, švicarski franki 130Š 50 do 1311.50, bolgarske note 93.75 do 94.75. Italija 236 75 do 255.95 do 256.55, do 67.945. Pariz 418.55 do 419.45, Švica 1071.40 do 1073.60, Dunaj, žigosane 12.98 do do 13.02 Praga 81.45 do 81.65. Budimpešta 11 855 do 11.895. Zuricli devize: Berlin 9.275. New-york 6.41. London 23.98. Pariz 3915, Milan 22 20, Praga 7.55, Budimpe-Bukarešia 8.50, 225, žigosane lo. Država dobi 20 % delnic 11921 pa izkazuje 33 miliard izdatkov ' in 20 milijard dohodkov. Te številke bi = Kredit za industrijska inobrtna morale prepričati vsakogar, da je ugo-podjetja. Na poslednji seji odbora rz ^^ večnim zahtevam po zvišanju obnovo zemlje so biii dovoljeni krediti za obnovo naslednjim inJistrijskim in obrtnim podjetjem: tovarni tkanin v Leskovcu 1,500.000 dinarjev, niški del- prejemkov nemogoča. = Podrzavljenje železnic v Italiji. Večina italijanskih strank je sprejela ^n^T&imii vladno namero, da odkupi veliko rnno- jot. Sirotanovičevi strugami v B-o-i pasivne bilance. Delavstvo name,o po- gradu 300.000 dinarjev. Kostadin^vi čevemu paromlinu v Smederevu 150 ti- zdravlja — Nova ureditev avstrijske zunante STARŠI, PRIJAVLJAJ. areiun wu«v« uvuummi, hu- OTFOKF. ZA ČLANE cJLGOSLO-1vaSkih. ključavničarskih, mizarskih ia VENSKE MATICE?! «fkarskib dslam* soč dinarjev, Josipovičevi tvornici ko- [ trgovine. Danes stopijo v Avstriji v vc-vinskih izdelkov v Beogradu 150.000 ljavo novi predpisi, ki urejajo izvoz, dinarjev. Razen tega so biii tudi do- uvoz in prevoz. Prepoved uvoza obse-voljeni krediti za obnovo tolarskih, ko- ga samo monopolizirane predmete, voj-.................ni materija!, luksuzno blago in ono robo, Uistt sc-*? anion 16» -S « U je najboljši in naj* bolj informiran slovenski dnevnik! M I 3® ■m ^ •3 fRANK HELLERi Prigode gospoda Roman. (Prevod iz švedščine. F. J.) ^Dober dan, gospod Johnson", se je oglasil Filip. .Ali zapirate svoj kurnik?" „Da, gospod," odgovori Johnson, ,gospod Kenyon in gospod Cane odpotujeta nocoj v Švico, gospod". — „Ali za delj časa?" — »Avgust in september, gospod!" — »Blagor njima", pravi Filip. No, potem je pa vsa ulica prazna!" — „Da, gospod, samo jaz sem ostal.. — .,Da, gotovo, samo Vi", odgovori Filip in odide, ne da bi razmišljal še dalje. Bilo je soboto zvečer, drugi teden-Nad Londonom je ležala soparica. kakor nad puščavo. Filip je počasi korakal po Piccadillyju. Vkljub gneči je bilo v zraku nekaj kakor nedeljsko razpoloženje. Toda bilo je soparno, ii Filip je odšel v Hydepark, da vsrka nekoliko svežega zraka. Stopil je neicaj korakov v notranjost parka in se vsedel na klop. Na njej je sedel že drug gospod, za katerega se pa Filip ni brigal. Pozneje je slučajno pogledal v ono stran in je na svoje največje začudenje spozna! eynicah in javnih lokalih .JUTRO" • ERJAVEC & TURK trgovina z železnino ,,pri Zlati lopati'« (prej Hamerschmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 147 nasproti križevniške cerkve. 26— 1* iša tife Ljubljane skoro nora, s petimi stanovanji, z dvoriščem, z moderno opremljeno kljnčaničareko delavnico, g kompletnim inventarjem ali brez njega, a električnim obratom 205 se ugodno ppodd. Anonč. ia inform. zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 6. Friziranie dam in Vel kolporterjev sprejme takoj sprava Jira", Sodna ulica št S. manicura f 186 vsaki dan od 3. do 7. nre. 2—2 Olga Smerkol začasno Ljubljana, Nunska ul. 19 II. f Neverjetne uspehe dosežete pri praaldlli, govedih itd , ako primešate krmi reditni prašek REOIN lekarnarja j 638 Picoolija v Ljubljani. 25-2A 103 52-37 Ako želite biti elegantno obiečeai naroČite si pri meni 6 3 - 2 uoii raiior 01 America Josip Oregorm LJubljana, Trnovska ul. 19. I$SB8P«a flmgrlhansho strojna Olje, lahko, za vretena; olje za transmisije, olje, strojno za poljedelske stroje; olje, strojno za te^ke stroje; olje ca. avtomobile, lahko; Olje „ „ . izredno težko; olje za ciliudre; olje proti prahu. 57 104—42 Glavna zaloga: Medic, Um S Zanki, i i o.z. prej A. Zanklil™ sinovi. ■iiauMimeaaseajnufE CEVUI na debelo in na drobno, vse vrste moški, ženski in otroški, delavski kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih cenah se dobijo pri znani tvraki ALEKSANDER OBLAT, kjubljana, Sv. Petra cesta 28. Tudi se pošilja po povzetju po issni kraljestva. sprejema v popravilo (vuikamzacijo) vse vrste avte- plaščev in zračnic. Kupnje vsako množino gumijevih odpadkov, zračnic, plaščev itd. po najvišji ceni. a c A Informacije daje tvornica „Vulkan" v Kranju, oziroma importna in eksportna dražba „Atlanta" v Ljubljani, Cigaletova ulica L 9 i \ i Gradbeno podjetje | ing. Dukič in drug | | Ljubljana, Resljeva cesta 9 g | se priporoča za vsa v to | 1 stroko spadajoča dela. I « +i6 20—n m 0 rai—.—i c=7-z-iT=i t=rz=a i—..—it—.,—ic=r?=»-—,,—n=ra. Kdor hoče imeti re« s pristnim blagom prepleskanc hišo, y pohištvo in lakiranje rastlin tkoles" v peči, naj se obrne na tvrdko fj stavbni in pohištveni J pleskar in ličar ni Uubiias?a, Kolodvorska ulica 6 N 3 6. JI Jadranska montanska družba Brzoiavl: „Montana". d. Z O. Z. Telefon It. 9. Ljubljana, Zvonarska ulica 5 (J) _ .... i . Ves vrste kovin, rudnin ln kemikalij ter vse Indn-Proaaja m Kupuje strljske izdelke, spadajoče v radarsko, fnžlnarsko na debelo: ,mport. * ke^jsko^troko. Eksport. OroniGfsneplošče'sodb8n8 avtoni-at-3 igle, peresa, posamezne dele edino pri tvidki 562 48—6 Ljubljana, Sodna, ulica. 5. Mehanična delavnica za vsa popravila Id druge preslzee meiiaiike. f RUDOLF PEfEC trgovec v Mozirju naitisjina, tia sem otvortl svojo podružnico v Basi I v Sretau v bližini Beograda ln Novega sada ter bom mogel najkulantneje ter po najnižji dnevni ceni postreči vso Slovenijo s pienloo. kornzo, ječmenom, ovsem, vsakovrstno moko, slanino, mastjo, svinjami, s karloviklm in banatskim vinom. Naročila naj se pošiljajo naravnost na tvrdko Rudolf Peveo v Bes ki v Srema. — Rrzojavi: Peveo, Beika-Srem. Naknpoval bom direktno od kmetov ter bom mogel konkurirati r. vsako drago tvrdko. Obenem »e bodo tamkaj prodajale deske, les in drogi. Slovencem se bodo brezplačno dajaie eventualne informacije. Za mnogobrojna naročila se priporoča i ? V i i 585 26-9 Rudolf Pevec. rna „UNION Telefon it. 31«. H LJubljana'Spodnja Šiška priporoča svoje izborno pivo v sodcih in steklenicah. Dobe se tudi tropina in sladne cime, ki so kot živinska pita zelo priporočljive. 43 52—21 Jadranska banka sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro in iruge vloge pol najugodnejšimi pogoji. PT* Prevzema vse bančne posle pol najugodnejšimi pogoji. jjeograi, Celje, Dubrovnik,Kotor, Kranj, | Ijnbljana, JSaribor, Jfietkovie, Opatija, Sarajevo, Split, Sibenik, Zaiar, Zagreb, Zrst, VTien. ®**-*> poslovne zveze z vsemi vestmi kraji v to- in inozemstvi. jO isll 3SSI Hatunila Delniika tiskana, d. d. t Ljubljani