december2010 o praznikih nekoč in danes INTERVJU o PRAZNIKIH NEKOČ IN DANES Intervju z Ingo Brezigar Barbara Brezigar Luka LisjakGabrijelčič Mag. Inga Brezigar je kustodinja in etnologinja v Gorukem muzeju ter avtorica mnogih monografij, ki se pretežno ukvarjajo z navadami in izročilom na območju Goriške. Z njo smo se pogovarjali o običajih praznovanja in obdarovanja v božičnem času ... December je mesec obdarovanj . Začne se z Mi- klavžem in se nadal ju je prek božiča d o novega leta. V sosednji Italiji pozna jo še Befano, ki nosi darila šestega januar ja , ob svetih treh kral j ih. Nekako se zdi, da je taksna inflacija praznikov, v katerih se od tjudi pričakuje, da b o d o obda- rovali svoje bližnje, posledica sodobnega po- trošništva. Nekoč je bilo takšnega obdarovanja verjetno manj . Ali se motim? December je ludi adventni čas. to je čas priča* kovanja Jezusovega rojstva» to je ludi čas, ko se narava umiri, počiva in pričakuje novo življenje. Noči se daljšajo, tema prevladuje in s lemo drugi svet, svet verovanja, domišljije, svel prednikov in duhov, svet pred Jezusovim rojstvom, ki nas po- vezuje z začetki kulture. To je svet, ki se v sodobni dobi izgublja v podzavest - in se pokaže v neza- vedni obliki kolektivnega spomina na čas, ko se je z obdarovanjem čaralo novo življenje in plodnost ljudi, živali in zemlje. To je en vidik obdarovanja. Marcel Mauss je v svojem temeljnem delu Esej o daru s preučevanjem obdarovanja v t. i. pred- modernih družbah ob obali Pacifika, kjer je in- stitucija »potlača« - obrednega obdarovanja med klani in plemeni, poglavitni element ekononv skih, socialnih in duhovnih odnosov družbenega življenja, pravila obdarovanja vključil v temeljna pravila družbene interakcije in nepisanih zako- nov družbe, ki ob kršenju vodijo v konflikte in še vedno veljajo v sodobni družbi: dar, darila se INTERVJU Inga Brezigiir RAZPOTJAreviJahunnanistovGoriške podarjajo» sprejemajo in povrnejo ter tako omo- gočajo osnovno ekonomsko blagovno menjavo. To je drugi vidik obdarovanja. V tradicionalni kulluri zahodnega sveta pa je prisoten šc Iretji vi- dik obdarovanja, ki vključuje emocionalni svet in e m p a t i j o - obdarovanje je bilo še v 19. in pogosto tudi še v prvi polovici 20. stoletja socialni korek- tiv in obveza. Dajati darila v zameno za simbol- ni dar - voščila dobre letine - je marsikateremu otroku in družini kmečkega podeželja pomagala preživeti zimo. Zalo je bilo mogoče obdarovanj še več kot danes - le da so bila drugačna, prila- gojena tedanji družbi. Če pregledamo Kuretovo Praznično leto Slovencev z vidika obdarovanj, vidimo, da so na vzhodu Slovenije v decembru začeli z voščili in obdaro\'anji že za sv. Barbaro 4. decembra: dečki »polažarji«, ki so hodili vo- ščit Barbarino po hišah z obrednimi pesmimi, so v dar so dobili jabolka, orehe, suho sadje - ter nadaljevali s sv. Miklavžem, ki je pr idne otroke obdaril prav tako z lešniki, orehi, jabolki, pone- kod z rožiči» kakšnimi piškoti in sladkarijami, »lumpe« pa s šibo; nato so, prav tako na vzhodu Slovenije» za sv. Lucijo 13. decembra voščevala dekleta »lucije« in bila obdarovana, okrog Bo- žiča pa se je začelo koledovanjer otroci, dekleta in fantje so s koledniškimi pesmicami in včasih z Jezuščkom v zibelki hodili od hiše do hiše in bili spel obdarovani s tradicionalnimi lešniki in orehi. Podobno je bilo ob novem letu, čeprav se je v slovenski tradicionalni ljudski kulturi na krščanski podlagi novo leto obrnilo s cerkvenim bogoslužjem po božiču in dnevu ncdožnih otro- čičev 28. decembra, ko je bilo v navadi tepežkanje ali čaranje pomladi in novega življenja s šibo in tepežem - in v zameno so fantje in otroci »lepež- karji« spet dobili suha jabolka, hruške, orehe in lešnike. Italijansko Befano pozna tudi slovensko in evropsko bajeslovje - kot Pehtro babo, Sredo- zimko, ki v podobi stare, ali, glede na lokalne na- vade, mlade bele žene, hodi p o hišah in nevidna strese darove v izbo - in spet so to suho sadje, lešniki in orehi. Sredozimka ponekod nima toč- no določenega datuma v cerkvenem letu in hodi v dneh od božiča do svetih treh kraljev, v času skrivnostnih 12 »volčjih noči«, zato se zdi, da še posebej sega v pa^dkrščanske čase. V krščanskem bogoslužju pa ji je določen dan pred sv. tremi kralji, ki ga na Koroškem imenujejo »Pernahti«. V italijanskem kul turnem krogu je Sredozimka poimenovana Befana. Se posebej so jo izpostavili v času fašizma, ter z njo skušali nadomestiti like iz slovenske ljudske kulture. Zaključimo torej lahko» da je današnja »inflaci- ja praznikov« pravzaprav nadaljevanje nekdanje tradicije v drugi obliki - p r i l ^ o j e n i sodobni kulturi. Potrošništvo pa je »v glavi« kot pravimo. Dejstvo je, da nam je danes v zahodni kulturi omogočena blaginja» ki je bila nekoč privilegij ozkega sloja premožnih» medtem ko je večina ži- vela v revščini - in v svetu lahko zahodno druž- bo štejemo za tovrsten ozki krog privilegiranih proti množici revnih. Vendar se darila gibljejo podobno v okolju obilja kot v revnejših okoljih - darila se daje iz srca in p o družbeni obvezi, sprej* me s hvaležnostjo, in vrne - iz srca in po druz* beni obvezi. V obdaritvenem obredju zahodnega sveta je vključena empatija - in mogoče je prav to razloček, ki ga ločuje od potrošništva. V Sloveniji pogosto slišimo govorili o »treh dobr ih možeh«, Miklavžu» Božičku in Dedku Mrazu. O d kod izvirajo in zakaj so se uveljavi- li? So morda obstajale tudi t radicionalne oblike obdarovanj otrok» ki so izginile? Poimenovanje »trije dobri možje« se je uvelja- vilo v sodobnem Času» kot rezultat sprejemanja različnih praznikov in priložnosti »za zaslužek«, kar je vodilo sodobne ekonomije, temelječe na storitvenih dejavnostih - v tem primeru trgovine in gostinstva ter turizma» kjer prazniki pomenijo temeljno postavko, okrog katere se oblikuje po- nudba. Do uveljavitve vseh treh »dobrih mož« v sodobno ljudsko kulturo je prišlo postopoma v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, po osamo- svojitvi Slovenije in spremembah v političnem, ekonomskem in družbenem režimu. Slovenska ljudska kultura je podobne spremembe doživela po drugi svetovni vojni» ko je kapitalistični režim politike in ekonomije zamenjal komunistični oz. socialistični režim. Spremembe na gospodar- skem in družbenem področju po priključitvi k Jugoslaviji so dopolnjevale spremembe na du- hovnem področju. Pod zavezniško upravo se je še praznovalo miklavževo in pr ihod sv. Miklav* ža, krščanskega škofa iz Mire v Mali Aziji v 4. stol. n.št., ki so ga v 11.stol. prenesli v Bari v Italiji, nje- govo čaščenje pa se je od tega časa dalje razširilo po vsem Zahodnem in Vzhodnem krščanskem cerkvenem okolju. Po legendi naj bi sv. Niko- »V (radicionalni kulturi zahodnega sveta pa | e prisoten še tretji vidik obdarovanja, ki vključuje emocionalni svet in empatijo - obdarovanje je bilo se v 19. in pogosto tudi še v prvi polovici 20. stoletja socialni korektiv in obveza. Dajati darila v za- meno za simbolni dar - voščila dobre letine - je marsikateremu otroku in družini kmečkega podeželja pomagala preživeti zimo. Zato je bilo mogoče obdarovanj še več kot danes - le da so bila drugačna, prilagojena tedanji družbi.« laj - Miklavž rešil tri siromašne kmetove hčere sramote, ko jim je skozi okno potisnil tri kepe zlata in jim tako priskrbel doto za poroko. Rešil naj bi tudi študente» ki jih je umoril neki krčmar in jih obudil k življenju. Cerkev je Miklavževo združila s predkričanskimi šegami prihoda du- hov iz onoslranstN'a na ta svel in mu priključila še parkeljne» ljudska domišljija pa je poskrbela za druge pridatke obredju miklavžcvanja. V času po drugi svetovni vojni je bilo miklavževanje živo po vaseh kol javno praznovanje, tako kol božič oz. božični prazniki, nato pa je oboje izginilo iz javnega življenja. Do spremembe je prišlo takoj po priključitvi leta 1947. To leto sicer imajo otro- ci še božične počitnice, leto kasneje pa božične praznike nadomestita novoletna jelka in Dedek Mraz. Vzrok za nadomestilo so oblastniki na Go- riškem uradno utemeljili z obrazložitvijo v lokal- nem glasilu: 'Tak otroški praznik, ki izraža skrb in ljubezen družbe do otrok je razumljivo v na- sprotju z individualističnim praznovanjem ver- skih praznikov (božič, miklavž), ki naj jih novo- letna jelka nadomesti. Z uveljavitvijo novoletne jelke se krepi v naših otrocih čut skupnosti in lju- bezen do ljudske oblasti, ki vlaga toliko truda in tolikšno skrb za čimboljšo vzgojo in znanje naše mladine." Javno izražanje vere ni bilo zaželeno in vrsto let smo nato pričenjali praznovati in okra- ševati ulice mesta po 25. decembru, okoli nove- ga leta je iz Rusije prišel Dedek Mraz, oblikovan po vzoru sovjetskega Deda Moroza, vendar v go- renjski narodni noši in z značilno kučmo - pol- hovko na glavi in otroke obdaril pod novolemo smreko ali jelko. Komunistična ideologija je stare praznike označila kot nepravične in zastarele in je za otroke pripravila svoje praznike s svojimi simboli, ki naj bi bolj pravično in enakopravno, s kolektivnim praznovanjem, pripravili prijazne praznike vsem otrokom. Novo leto je v javnem življenju nadomeščalo božič, tako miklavž, kol božič pa sta v privatni sferi živela naprej in se po prvih letih trdega režima neuradno priključili tako imenovanim "komunističnim" praznikom ljudske kulture, ali v tistem času mc^oče pravil- neje "delavske" kulture. Sožitje obeh kultur, tra- dicionalne s kmečkimi in religioznimi podtoni in moderne, z delavskimi in komunističnimi pod- toni, je v sedemdesetih in osemdesetih letih raz- meroma mirno živelo skupaj» ne glede na tedanji politični režim v Jugoslaviji, ob koncu osemde- setih let pa smo priča ponovnemu spreminjanju ljudske kulture v neko novo identiteto» ki sc obli- kuje danes. Do spremembe je na nivoju vsakda- nje ljudske kulture prišlo po prvi javni božični voščilnici tedanjega predsednika SZDL (Socia- listične zveze delovnega ljudstva) Jožeta Smoleta leta 1988. V javnost so se povrnili tradicionalni krščanski miklavž, in božič» prazniki, ki se raz- tegnejo na skorajda ves december - in po zače- tnih zadregah se danes v decembru enakopravno pojavljajo krščanski škof sv. Nikolaj - Miklavž, komunistični dedek Mraz Ln kapitalistični, rdeče oblečeni Santa Claus ali po naše Božiček» kot ga je leta 1931 risar Haddon Sundblom» po vzoru nizozemskih in skandinavskih mitoloških izročil narisal za reklamno akcijo ameriške Coca-Cole. Pri tem se občasno vznemirijo odrasli, bodisi zaradi političnih razlogov ali pa se jim zazdi to le prehuda komercializacija tradicionalnih šeg, medtem ko so otroci neobremenjeno navdušeni. Na srečo pa vsaj Jezušček ne nosi več darov. Na nivoju spreminjanja in oblikovanja družbe pa je prav v pojavljanju simbolov različnih ver in kul- tur prisotna pomirjujoča toleranca, ki sprejema pozitivne like in s tem pozitivne \Tednote različ- nih ver in kultur. Za razliko od miklavža, k i j e namenjen izključ* no otrokom, se ob božiču ali novem letu med seboj obdaru je jo tudi odrasli. Je bilo vedno tako? V tradicionalni ljudski kulturi je bilo obdarova- nje odraslih posebej določeno z obdarovanji ob poroki, rojstvu, ob življenjskih in delovnih obi- INTERVJU Inga Brezigiir RAZPOTJArevijahumanistovGoriške čajih. Tudi lo je obredno obdarovanje, vendar je bil nekoč svet odraslih bistveno ostreje ločen od sveta otrok. Skladno s lern so bili drugačni tudi darovi - pri rojstvu so sosedje in sorodniki porodnici prinesli kokoš, vino, kaj krepkega, da si opomore od poroda, ob poroki sta mladopo- ročenca dobila doto in balo, kar je pravzaprav nekaj vmesnega med darom in plačilom za delo pri gospodinjstN'u in na družinski kmetiji, mla- doporočenca pa sta posebej obdarovala še drug drugega, družinske člane in svate, obdarovali so se ob kolinah, žetvi, mlačvi, pa tudi ob smrti so sosedje in sorodniki ob »vahtanju« mrliča prine- sli ie kaj za »pod zob«. Kot posebne vrste social- nih korektiv pa so nastopala tudi obdarovanja ob koledovanjih in seveda ob Pustu, ko so z godbo hodili po hišah tudi odrasli vasovalci - navadno fantje, redkeje tudi možje. Posebej pa je potrebno omeniti obdarovanje beračev - za greh je veljalo, če si berača odgnal od hiše. Vendar lahko sedanje obdarovanje odraslih pri- mer j amo z nekdanjim obdarovanjem v višjih - premožnejših, predvsem meščanskih slojih, ko obdarovanje ni več obredno, niti ne simbolno ali empatično - pač pa je pogosto reprezentančno: z darovi se izkazuje družbena in ekonomska moč, veljava Ln ugled. Mnogo tradici j pri p raznovanju božiča (npr. bo- žična jelka) je novejšega izvora. Kako se )e vča- sih praznovalo božič ozi roma kje so razlike med današnj imi in nekdanj imi navadami? Mogoče je najbolj povedna osebna izkušnja pra- znovanja božiča »pod socializmom«. Božič je bil delovni dan, naslednji dan tudi, v javnosti ni bilo prazničnega - pa vendar je bilo občutenje pol- nočnice in neprespana noč lažja in bolj pristna kol sodoben obžič ob lučkah in bogato obloženih t Imovin a h. Ali obstajajo kakšne slovenske posebnost i v pra- znovanju božiča in novega leta? Zelo težko je govoriti o slovenskih posebnostih v praznoN'anju božiča in novega leta kot poseb* nih javnih praznikih. Elementi ljudske kulture so se nekoč in se Še vedno prelivajo in zlivajo v ljudsko kulturo evropskega in širše zahodnega kulturnega sveta, ki ga zaznamuje krščanska tra- dicija. Vendar ima slovenski božič poseben pri- dih - procesije k polnočnicam, slovenske jaslice. ljudske pesmi in pripovedke, legende, vrsto ele- mentov, ki zaznamujejo kulturo, ki nas je obliko- vala v narod. Posebej pa ima še vsaka pokraj ina svoje običaje in seveda, podobno kot ima »vsaka vas svoj jezik« ima tudi vsak vas svoje običaje. V sodobnem pos tmodernem svetu globalizacijske kulture postajajo elementi lokalne kulture še bolj pomembni - in v tem smislu se ob slovenskih običajih vse bolj razkrivajo predvsem lokalni običaji in posebnosti. Kaj pa na Goriškem oziroma na Pr imorskem? Kakšne so bile tradicije v tem delu Slovenije? Goriško sodi v mediteransko kul turno območje, ki mu seveda pripada vsa Primorska. Tradicio- nalne šege in običaji ljudske kulture Slovencev tega kulturnega območja se v večji meri nave- zujejo na italijansko in furlansko jezikovno ob- močje in kulturo in se po teh posebnostih ločijo od osrednjeslovenskega območja, navezanega na alpski kulturni krog tn vzhodnoslovenskega območja pod vplivom panonskega kulturnega kroga. Na primer: na Goriškem posebnega ko- ledovanja na dan sv. Barbare in sv. Lucije niso poznali - pač pa se je na sv. Barbaro ali na sv. Lucijo nabralo češnjeve vejice, ki so na toplem v hiši vzcvetele. Pogosto se na ta dan poseje žito v t. i. Adonisov vrtiček, in lepo vzkaljeno žito nato igra travico v z mahom obloženih božičnih jasli- cah. Miklavž je bil znan tudi na Primorskem in (loriškem, čeprav s skromnejšim spremstvom, navadno ga je oh hudičku spremljal tudi angel- ček. Kulinarična posebnost na Goriškem so npr. tudi sladke krvavice ob kolinah v tem času, klo- base iz krvi, ješprenja ali riža, začinjene s slad- korjem in pinjolami ter seveda goriška gubanca ali presnec - obredni sladki kruh, prav tako k r u h »božič« iz vseh vrst žita, ali »poprtnjak«, ki ga po- nekod v Soški dolini dajo na mizo na sveti večer, polenovka »štokviš« na postni dan z belo polen- to, pa vipavska jota za božični dan. Posebna šega, znana v Brdih, je bilo žganje »čoka« ali »čuje« na ognjišču. Na Goriškem je še ponekod znana šega »Marijo nosijo.. .«, ko ob posebnem ritual- nem obhodu nosijo kip Marije - Matere Božje od hiše do hiše in pri vsaki družini Marija prenoči, božični in novoletni koledniki so biti znani tudi na Goriškem - Primorska in Goriška se tudi po splošnih božično-novoletnih šegah vključujeta v okvir splošne slovenske ljudske kulture.^