LETO XVIII. — Številka 44
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Je Knlce, Kranl Radovljica, škofja Loka in TržV. — Izdaja časopisno pod Jetje »Gorenjski tisk« — Glavni in odgovorni urednik SLAVKO BEZNIK
KRANJ,   sreda,   8. 6. 1966
ena 4(1 pai ali 40 starih Jlnai iev
ist Izhaja od oktobra 194? kot tednik.
>d  1.  januai i  1958  kot poltedntk.
)d 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarta 1964 kot poltednik, in sicer O scdah in sobotah
GLASILO   SOCIALISTIČNE   ZVEZE   DELOVNEGA   LJUDSTVA   ZA GORENJSKO
Premalo in preveč
Kaže, da nobena občinska skupščina na Gorenjskem ni zadovoljna s petmesečno realizacijo svojega proračuna. Vsi so pričakovali več kot so dobili. Računali so pač z enakimi stopnjami naraščanja dohodka in potemtakem tudi proračuna, kot pred reformo. Nobeden ni upošteval, da smo ob reformi soglasno ugotovili, da splošna potrošnja precej presega naše možnosti.
Pri tem ne gre le za občinski denar, marveč tudi za sklade socialnega zavarovanja.
Medtem, ko so mnogi še do včeraj na tihem upali, da bodo sredi leta lahko popravili proračune navzgor — in na tem tudi gradili finančne načrte — jih bodo verjetno morali popravljati navzdol.
Kot v posmeh tem edino realnim pričakovanjem, pa se je v prvem reformskem letu, kljub resnim opozorilom, da bo to leto polno te-Iflv, uveljavila praksa dokaj nekritičnega zapravljanja denarja.
Kaže, da smo še vsi navajeni tistih časov, ko smo primanjkljaje pokrivali iz natiskanega denarja, potem pa smo s spremenjenimi razmerji v delitvi dohodka odplačevali kredite. Če želimo stabilen dinar, moramo s tako prakso prenehati. Zvezna skupščina se je na enem zadnjih zasedanj opredelila tfl usmeritev na varčevanje in zoper novo tiskanje denarja brez pokritja.
Brž ko bo v občinskih blagajnah začelo primanjkovati denarja, bodo spet oživele razprave o financiranju kulturnoprosvetne, 'športne, zdravstvene in drugih dejavnosti. Najprej bomo skušali prihraniti kak milijon prav na račun teh, že tako slabo podprtih dejavnosti.
Ce bomo sploštio potrošnjo morali omejevati na račun hitrejše modernizacije gospodarstva, ki naj bi obnovljeno in produktivnejše zagotovilo jutri več denarja tudi za ta namen, potem bo-
mo, seveda, morali v proračunih marsikaj opustiti, kar je bilo še do včeraj normalno. Toda spričo prakse dokaj nekritičnega trošenja denarja za različne manifestacije in druge namene, bi kazalo najprej razmislili, če se tudi tu ne bi dal prihraniti kak dinar. ABC
Ratečani čakajo tujce
Turistično društvo v Ratečah je poskrbelo, da so popravili in prebarvali vse klopce na sprehajališčih ob glavni cesti. Pri Zelencih so postavili v obliki črke V reklamne table, ki opozarjajo na svojstven drugi izvir Save Dolinke.
Šesti kongres SZDL Jugoslavije
Včeraj, v torek, 7. junija, nekaj po deveti uri dopoldne, je v dvorani doma sindikatov v Beogradu začel z delom VI. kongres SZDLJ. Kongresu prisostvuje okoli 1300 delegatov in gostov ter 60 delegacij iz. inozemstva. Kongres je otvo-ril predsednik zveznega odbora SZDLJ Lazar Koliševski, potem pa je delegatom spregovoril predsednik republike Tito.
O delu kongresa bomo še poročali. Pričakujemo, da bo kongres pomemben delovni dogovor, ki naj bi še bolj kot doslej zagotovil vsem občanom sodelovanje pri odločanju o medsebojnih vprašanjih na vseh področjih našega družbenega in političnega življenja.
Pri nakupu ne pozabite na kavo
KRANJ
Končno nova cesla v Vrata
% Zvedeli smo, da so do so-
# bote, 4. junija, usposobili
# mostove in cesto iz Moj-
# strane do planinskega do-
# ma v Vratih. Dostop v lo
# priljubljeno dolino je ta-% ko mogoč z vsemi motor-9 nimi vozili. Iz Mojstrane
# bo odslej vozil tudi avto-
# bus. Tako bo dolino Vrat,
# ki je znana po vsem sve-
# tu, tudi letos lahko obi-
# skalo veliko tujih in do-
# mačih turistov.
Fotoamaterji Železna Kapla -Kranj
V Železni Kapli je odprta razstava tamkajšnjih in kranjskih fotoamaterjev. Isto bodo prikazali tudi v Kranju. Zanimivo je, da razstavljena dela niso obeležena niti s kraji, niti z imeni avtorjev, marveč samo z opi-
som vsebine (na primer: Tihožitje, Pokrajina itd.) in to v obeh jezikih. Obiskovalci razstave menijo, da je to nov lep primer kulturnega sodelovanja med Kranjem in Železno Kapio onstran meje.
Izkoristite 50 % popust pri nakupu
belih volnenih jopic ln moških puloverjev RAŠICA
v prodajalni
MAJA, Kranj, Prešernova 11
»Trgovsko podjetje ^Z?'^ * KRANJ CXUXK^
»Vodovod« se bistri
Na seji delavskega sveta Vodovod Kranj so v četrtek izbrali novega direktorja. Na tajnih volitvah je dobil največ glasov kandidat Jože Mi-helič.
Pred tednom pa so na seji izvršnega odbora sindikalne organizacije tega kolektiva kritično razpravljali o analizi
Izseljenci iz Oevelanda
Zveza upokojencev in Glasbena matica v domovini
Brnik, 7. junija. Danes ob 15.40 bo prispela na letališče prva skupina slovenskih izseljencev iz Clevelanda od treh, ki jih pričakujejo.
Danes bo prišlo 58 izseljencev »Federacije slovenskih upokojencev«, jutri ob 16.25 in 16.30 pa še dve skupini Glasbene matice iz Clevelanda, skupaj 104. Predvideno je, da bodo upokojenci ostali v domovini do 16. avgusta, ena skupina matice do 28. junija, druga pa do 21. julija.
stanja in dogodkov v minu-* lem obdobju, kar je privedlo do težav ter zavzeli ustrezna stališča za utrjevanje notranjih odnosov, krepitev samouprave in ekonomsko rast te delovne organizacije.
Ob vsem tem kaže, da bo ta kolektiv kmalu našel pot svojega napredka. K. IVI.
r- \
Kranj
o mladini
Kranj, 7. junija — Pred odhodom na kongres SZDL Jugoslavije, ki je začel z delom danes v Beogradu, so se včeraj zbrali na zadnji pogovor delegati te občine. Izmed treh delegatov, kot je predvideno, bosta dva sodelovala v ustreznih komisijah, dr. Paternu se je pripravil na razpravo o visokošolskem izobraževanju mladine, Majda Vujovič pa o današnjih težavah strokovnega šolstva, o dijaških domovih in o otroškem varstvu. K. M.
V pripravah na letošnjo turistično sezono je škofjeloški Transturist kupil v Zahodni Nemčiji 7 novih avtobusov posebne turistične izvedbe. Ta vozila, znamke Mercedes, so najnovejše izvedbe ter stane vsako okroglo 32 milijonov starih dinarjev. Kolektiv se je s tem zadolžil, toda meni, da je to nujno za prevoze inozemskih potnikov na dolgih vožnjah, za kar imajo že sklenjene pogodbe. Na sliki: prvi štirje avtobusi na vožnji sko zi Kranj. Foto F. Perdan
7373
NOTRANJA POLITIKA
8. JUNIJ 1966 *
Seja Sveta za družbeni plan in finance
Manj denarja v proračunu
Treba bo skrajno varčevati in premišljeno deliti denar — V občini Jesenice so v I. četrtletju realizirali za 100,000.000 S din manj dohodkov od planiranih — Znižan prometni davek na motorna vozila in alkoholne pijače v nekaterih planinskih postojankah
Na seji Sveta za družbeni plan in finance skupščine ob
čine Jesenice so ta teden razpravljali o realizaciji dohodkov proračuna občine Jesenice za prvo četrtletje letošnjega leta ter o izdatkih za isto obdobje. Pregled realizacije dohodkov v prvih štirih mesecih letošnjega leta pokaže, da dohodki ne dotekajo v planirani višini. To pa zaradi tega, ker osebni dohodki ne rastejo tako kot so predvidevali. Zato je prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja v gospodarstvu dosežen Bamo 27.9G odstotno, namesto planiranih 83.33 odstotkov. Prispevek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja izven gospodarstva je bil dosežen 26,47 odstotno ali za 7 odstotkov manj, kot je to bilo planirano. Zato je v občinski blagajni 102 milijona starih din manj, kar je zelo veliko, če upoštevamo, da so sredstva občine že tako Bkromna in da že pri sprejemanju letnega proračuna odborniki niso mogli zadovoljiti vseh potreb (n. pr. za kulturno in prosvetno dejavnost).
Perspektiva za povečanje dohodkov v naslednjih mesecih letošnjega leta nikakor ni ugodna. Skratka, na seji so poudarili, da bo potrebno skrajno varčevati. Sklenili so predlagati znižanje prometnega davka od prometa z motornimi vfozlli od sedanjih 4 na 2 odstotka. To pa zato, ker so Jeseničani raje hodili po avtomobile v druge občine, kjer Je bil nižji prometni davek.
Tudi alkoholnim pijačam v planinskih postojankah hi to v Staničevi koči, Domu na Kredarici in Prešernovi koči na Stolu, se bo prometni davek znižal od 20 na 5 odstot-
kov. Torej tistim planinskim postojankam, kamor je pijačo potrebno prenesti in kjer ni dostopa z drugimi prometnimi sredstvi.
Na seji Sveta so obravnavali tudi prošnjo za izredno dotacijo gledališču Tone Ču-far za poravnavo starih dolgov v znesku 3.750.000 starih din. Zaradi prevelike obremenitve občinskega proračuna pa so prošnjo zavrnili.
Jože Vidic
Otroško varstvo pred občinsko skupščin0 in sindikati v Kranju
Milijarde so, milijonov ni
Da smo v organizaciji otroškega varstva ^ predzadnjem mestu v Evropi (tik pred^ banijo!) nam vendar kaže, da nekaj ni* redu z besedami o skrbi za človeka
V občini Kranj (a tudi po drugih naših občinah ni *^ bolje), Je še vedno v otroško varstvenih ustanovah kctr' 5,7 odstotkov otrok. Tako je Kranj po tej dejavnosti & . devetem mestu v naši republiki. To Je zelo malo, wK razvitih deželah imajo v podobnih ustanovah celo do #\. stotkov otrok. Ker pa je po narodnem dohodku kra^ občina na 5. mestu v republiki, kaže, da se tu še o^t kot drugod razhajajo ekonomske možnosti in tudi P0^ zaposlenih z razvojem otroškega varstva.
Primitivna prodaja in dokaj neurejena izdelava raznih stado-ledov je že. marsikje povzročila množična f^en.j/zaJ",e prodaja tega, za otroke vabljivega izdelka, kot ga je zabele žil naš fotoreporter ondan v Begunjah, vzbuja pomisleke o organizaciji teh uslug, zlasti v turističnih krajih
Potrebe pa so velike. Ko so pred letom govorili odborniki na seji skupščine o slabostih  vzgojnega  dela v vrtcih, je nekdo pravilno dejal, da bi morali bolj paziti na 95 odstotkov otrok izven teh ustanov, ki so prav tako naši občani in za katere se nihče ne zanima. Res je, da ima   veliko   število otrok doma ali pri svojcih zagotovljeno  varstvo.  Toda veliko je tudi takih, ki bi bili tega zelo, zelo potrebni, a zaradi gmotnih   razmer  in drugih vzrokov   tega  niso deležni. Zlasti to velja za podeželje, kjer vrtcev sploh ni, stairši pa se vozijo na delo v Kranj in drugam. Posebno je pereče varstvo otrok do dveh let starosti, ker teh (razen nekaj izjem) v vrtce sploh ne sprejemajo. Socialna služba je ugotovila, da je približno 200 otrok do 13. let starosti, ki bi bili nujno potrebni organiziranega varstva, a tega ne' zmorejo starši zaradi nizkih dohodkov. Hkrati ugotavljajo, da je vse več prestopnikov mladoletnikov, ki so   prepuščeni  ulici, vsaka deveta smrt otrok je zaradi nesreče — največ na cesti.
O tem so ondan govorili na seji občinske skupščine in zatem tudi na plenumu ob-
Zlasti na zadnjem s<> J tavljali, da niso \iroti vsem ekonomske naravf^, reformi, kot so mnog- ,. nili, zelo primitivno in * 0 kovidno zasledujemo rentabilnost, samo dit^ ob tem grešimo, pozab-'^.j da pomeni vzgoja in človeka tudi gospoetam05^ Kranjsko  gospodarstvi ^ kale, bo uspelo zbrati ^ paj  11 milijonov stan* ± narjev samo za eno cljo (toplarno), ne h10^ zbrati na primer 30 nov za gradnjo otroSko vcJ. stvene ustanove, ki je P° j črtlh že bila predvide«*? Vodovodnem stolpu. ^ ^ so, da je treba v tem rr.!> ru še izraziteje kot pri ^1 gih drugih, doseči nekoj^l membo miselnosti v vanju trenutnih in dolf0 L nejših »rentabilnosti«, je v sedanjem sistemu *^ ve dohodka še zlasti P0^* no vzbuditi to zavest *
lovniJi organizacijah.
Zato bo občinski svet v prihodnjih B^;. zbral še dodatne po*^ o tem problemu in y skušal preko SZDL, doP** skupščine in sindikaln1" ,v družnic v gospodarstvi ,: črtneje in smeleje n*%:.) te probleme ob zahtev*1.
činskega sindikalnega sveta,   konkretno reševanje. K- ^
Pred sezono kopanja
Blejsko jezero je alergično na mladost
Po vojni je v Blejskem jezeru utonilo 41 ljudi r- Polovica utopljencev je mlajših od 23 let — Ali je eden potapljač-reševalec v kopalni sezoni dovolj? — Blejec in zdravnik dr. Borut Rus o vzrokih nesreč v Blejskem jezeru
Blejsko jezero je alergično Aa mladost, neprevidnost, domišljavost in Slovence, predvsem domačine. Tujcev Blejsko jezero ne mara. čudno, morda so se mu zamerili med vojno! Po vojni se je v jezeru utopilo 41 ljudi (36 moških in 5 žensk), od tega je polovica mlajših od 23- let.
Staro jezero išče mlade žrtve. Samo osem utopljencev je starejših od 40 let. Jezero je na Gorenjskem, zato je tudi največ žrtev od tod. Od 19-tih utopljencev — Gorenjcev — jih je kar 13 z Bleda ali bližnje okolice. Iz ostalih republik je v jezeru izgubilo življenje devet ljudi, od tuj-
cev pa samo neki Ceh. Najmlajši utopljenec je imei 11, najstarejši pa 63 let. Nobenega utopljenca ni bilo samo leta 1945 (morda smo takrat bolj cenili življenje), ko ni bilo veliko kopalcev in turistov in leta 1957. »Crni leti« sta bili 1954., ko se je utopilo sedem ljudi in 1964., ko se je utopilo šest ljudi. Zlovešča leta se torej končujejo s številko štiri. Pred desetimi leti se Je utopila ena oseba, zato upamo, da se letos ne bo nobena.
Površina Blejskega jezera meri 144 ha ln zato nihče točno ne ve ikoliko kopalcev je vsako leto. Točne podatke
imamo samo za Grajsko kopališče, v katerem se je leta 1964 kopalo 42.000, lai* pa 50.000 kopalcev. Da bi preprečili nesreče, je lansko leto Komunalno podjetje Bled, ki upravlja z grajskim kopališčem, kupilo kompletno potapljaško opremo. Dva Blej-ca, Janez Pate in Roman Horvat, pa sta lansko leto opravila pri Zavodu za raziskovanje morja v Piranu reševalno potapljaški tečaj z odličnim uspehom. Bila sta najboljša izmed vrstnikov v tečaju in sta poleg diplome dobila že posebno pohvalo. Janez Pate je poklicni reševalec, ki vsak dan dežura v Grajskem kopališču, d očim je Roman zaposlen v Železarni Jesenice.
Potapljač-reševalec Janez Pate je povedal, da se z ne-
oprensko potapljaško mo (obleko) lahko globine 60 metrov, r.a;vei:j globina jezera je 30 m $j je lahko tudi 100 minut vodo. Brez opreme pa nez spusti do 15 metrtC " boko v jezero. «
KAJ MENIJO BLEtfU VZROKIH NESREČ V P* SKEM JEZERU?
Janez Pate, ki je dojjl rešil okrog 30 ljudi 1^% ve smrti v globinah r pravi:
»Z življenjem se najv«^, igra mladina, kl si dotada zna plavati. Ko pa f kaj metrih taksen »pla^n želi stopiti na trdna tla^ji v Jezeru ne najde, ga V^fi moč, razsodnost ln skr"^;-znanje plavanja ter se £ večkrat začne potaplja" strahu!«
8. JUNIJ 1966 # GLAS
GOSPODARSTVO
r > Gospodarske
novice
izvoz v MAJU
Po prvih še nepopolnih podatkih smo maja meseca izvozili za 1.070 milijonov novih dinarjev blaga, kar pomeni za približno 30 milijonov novih dinarjev manj kot lani v istem mesecu. V prvih petih mesecih letošnjega leta smo skupno izvozili za 5.680 novih dinarjev blaga ali za 16 % več kot lani v istem obdobju.
...IN UVOZ
Podatki o uvozu pa kažejo na njegovo nadaljnje naraščanje. Predvidoma bo uvoz v maju dosegel 1.650 milijonov novih dinarjev in bo tako za 80 milijonov dinarjev večji kot prejšnji mesec. Prvih pet mesecev letos smo uvozili za 7.824 milijonov novih dinarjev blaga ali za 24% več kot lani v tem času.
V
Hotaveljski marmor je znan po vsem svetu
Težave s prevozom izdelkov
Marmorja še ne bo zmanjkalo — Od vsakega tovornjaka, s katerim prepeljejo marmor do Škofje Loke, morajo plačati kot odškodnino za cesto 22.500 S din — Največ marmorja gre za izvoz, ker se je doma poraba zmanjšala
Za hotaveljski marmor lahko rečemo, da ga poznajo skoraj po vsem svetu. Ker se je poraba marmorja doma v zadnjem času precej zmanjšala (zaradi zmanjšanih investicij), se vse bolj usmerjajo na izvoz, čeprav so,, seveda, tudi že prej izvažali. Največ izvažajo v Italijo, Švico, Nemčijo in Avstrijo. Dinamika letošnjega izvoza je celo nekoliko boljša kot so planske zadolžitve, tako da pričakujejo, da bodo plan izvoza presegli. Letošnji finančni plan predvideva, da bodo prodali za približno 100 milijonov starih dinarjev marmorja v blokih, marmornatih plošč in odpadkov (tombolonov), od tega odpa-po planu na izvoz 30.000 dolarjev.
de
Glavni proizvod podjetja Marmor Hotavlje so marmornati bloki; ti grejo tudi najbolje v denar, po njih je naj vet povpraševanja doma in v tujini. Za letos imajo zdaj v dveh delih kamnoloma pripravljene lepe kompaktne stene, od katerih je ena že vnaprej prodana, čeprav bloki še niso narezani.
V podjetju Marmor, kjer je skupno zaposlenih 46 ljudi, tudi sami predelujejo marmornate bloke v plošče. Za to delo imajo dva polno-jarmenika (žagi), ki noč in dan žagata marmornate bloke. Lani in predlanskim so razžagali okrog 280 m2 blokov. Z obema polnojarmeni-koma nažagajo letno približno 9000 m2 plošč poljubne debeline. Plošče sami tudi naprej obdelujejo (razžagajo na zaželeno velikost in obliko, po-lirajo itd.).
Večje odpadke, ki naslajajo pri žaganju in lomljenju blokov (imenujejo jih tom-
Asfaltiranje v Kranju
Obnova Delavske in Ceste Kokrškega odreda
Asfaltiranje Delavske ceste v Stražišču so začasno prekinili. Nekateri se vprašujejo, če bodo dela sploh nadalje-
Janez bedi nad življenji ljudi, ki se kopljejo v jezoru, soncu in lepoti Bleda. Rešil je že 30 ljudi, ki so se utapljali, a mu še nihče od kandidatov smrti ni rekel hvala. Kako malo je vredno življenje in kako draga je beseda ZDhvale, s katero smo včasih tako skopuški.
Milka Studen, Blejka, blaga jničarka v Grajskem kopališču, je o neopreznosti mladine in neredko tudi vodičev
»Pred dvema letoma, ko lena že zapirala blagajno, je prišlo šest študentov, ki so želeli karte za vstop v kopališče. Rekla sem jim, da je pozno in jih vprašala, če imajo dovoljenje od profesorja, ki jih je pripeljal na B!ed. Lagali so mi, da jim
je profesor dovolil, posebno vztrajen pa je bil majhen deček: ,pa dajte kartu molim vas', so prosili študentje iz Hrvatske. Dala sem karte, čez deset minut pa sem bila že obveščena, da se je utopil fant, ki je bil na blagajni najbolj vztrajen!«
Za mnenje o nesrečah v jezeru sem vprašal tudi zravnika   dr.   Boruta Rusa.
»Kaj menite kot Blejec in zdravnik o vzrokih utap-lianj«, v Slejskeim jezeru v preteklih letih?«
»Največ utopljencev je bilo neplavalcev in sicer tistih kopalcev, ki niso poznali globine in lastnosti obale, ki na nekaterih krajih nenadoma pada. Tudi zaradi nastopa sinkope, to je vpliva vegetativnega živčnega sistema na cirkulacijo   krvi,    zlasti na
krvni pritisk je večkrat prišlo do nesreč. Podoben mehanizem deluje pri pojavi omedlevic, ko labilna oseba opazuje težkega poškodovanca in omedli, kakor pravimo, če taka sinkopa nastopi v vodi pri plavanju, je to lahko usodno tudi za plavalca (ne samo za neplavalca).
K sinkopi nagnjenim osebam, nenadoma oslabi krvna cirkulacija v možganih. Verjetno nanje nepovoljno učinkuje kopanje neposredno po obilnih obrokih, pretiranem sončenju, po hujših telesnih in psihičnih naporih, ali pa še kakšni drugi vzroki, kot n. pr. alkoholizem.
Nezanesljivi plavalci, ki imajo motnje s krvno cirkulacijo morajo upoštevati ne-
vali, ker so stroje odpeljali. Izvedeli smo, da so dela prekinili zaradi kanalizacije, za katero še niso narejeni načrti, vendar računajo, da bodo kanalizacijo hitro naredili, saj je čez tri tedne predviden že tehnični prevzem asfaltirane Delavske ceste.
Pred slabim tednom so pričeli dela tudi na Cesti Kokrškega odreda. Ker se je med prebivalci dvignilo po nepotrebnem precej »prahu« o tem, do kam jo bodo asfaltirali, smo tudi za to vprašali cestnega inšpektorja pri skupščini. Najprej jo bodo asfaltirali od vodovodnega stolpa do Ceste XXXI. divizije, nato od vodovodnega stolpa do Ceste Staneta Žagarja in končno še preostali del skozi »Švabsko vas«. Ločeno delo na posameznih odsekih je nujno zaradi precejšnjega prometa na tej cesti, -pc
varnosti, ki se jim izpostavljajo zlasti ob takih stanjih, ki smo jih nekaj prej navedli.«
Dr. Borut Rus je povedal, da ga po navadi pokličejo šele takrat, ko lahko ugotovi samo še smrt. Po njegovem mnenju je en reševalec za letno sezono v Grajskem kopališču premalo. Reševalec bi moral podeliti kopališče na manjše dele in za vsak del točno označiti globino jezera. Kopališče bi moralo nabaviti motorni čoln, v katerem naj bi bila potapljaška oprema in sredstva za prvo pomoč. V čolnu naj ne bi bil samo en reševalec, ampak iz-vežbana ekipa. Saj v letni sezoni ni problem zaposliti dobre plavalce-študente.
boloni, težki pa morajo biti več kot 300 kg), tudi prodajajo, ker se pri gradnjah še vedno lahko s pridom uporabijo. Seveda pa so njihov osnovni proizvod bloki, ki grejo tudi najbolje % denar.
Kamnolom marmorja v Hotavljah je dobro mehaniziran, tako da s tem sploh nimajo težav. Kljub temu pa svoje proizvodnje ne morejo širiti, ker nimajo prostora, že sicer so v ozki dolini zelo na tesnem; odpadni material vozijo nekaj kilometrov stran. Letos so jim sodelavci Geološkega zavoda iz Ljubljane ' raziskali teren v globino in v hrib; z vrtanjem so ugotovili, da je marmorja še dovolj, da ga zlepa še ne bo zmanjkalo.
Težave pa imajo s prevozom. Res je sicer, da težki tovornjaki z marmornatimi bloki precej poškodujejo že tako in tako slabo cesto skozi Poljansko dolino, res pa je tudi, da je 100.000 din odškodnine za cesto, ki jo je Cestno podjetje Kranj hotelo zaračunati za vsak tovornjak, le preveč. Podjet'e Marmor se je pritožilo, kajti sicer bi morali kamnolom zapreti, in prvotno ceno so jim znižali na 22.500 starih dinarjev; toliko morajo plačati kot odškodnino za cesto za vsak tovornjak, s kateri rti od Hotavelj do Loke prepeljejo marmornate bloke ali plošče. A. Triler
Rešil je 30 življenj Janez Pate
Na koncu še to pripombo: prispevek ni pisan za to, da bi škodoval turizmu na Bledu, ampak da bi deloval kot opozorilo neopreznim kopalcem, predlogi Dr. Boruta Rusa pa v premislek upravi kopališča.
Jože Vidic
2^128^36670578578823090^7615572305852^^^2342956071^5384^94
 OM
KULTURA IN PROSVETA
8. JUNIJ 1966 # GLAS
Preurejena kmečka soba
v hotelu »Evropa« v Kranju
V Kranjskem hotelu Evropa v teh dneh preurejajo kmečko sobo. V tej so se že doslej rade zbirale zaključene in manjše družbe, odslej pa bo še privlačnejša, saj bo povsem preurejena. Največja zasluga za to gre nedvomno slikarjema Henriku Marchelu ln Štefanu Simoniču, ki sta ■ freskami poslikala ves povsem preurejen obokan strop. Na svež omet sta rasen nekaj lepo vkomponira-
nih ženskih likov v narodnih nošah naslikala vrsto okraskov z narodnimi motivi in različnimi geometričnimi liki. Celotna kompozicija stropa res mogočno učinkuje; temu v veliki meri pripomorejo barve, ki so živahne in pisane, vendar umirjene v tonih, nobena ne zbode v oči.
Razen te freske na stropu bodo v kmečki sobi v hotelu Evropa očistili in prelakirali stensko leseno oblogo, radia-
Spopad s številkami
Zavod za prosvetno in pedagoško službo Jesenice (ki zajema tudi občino Radovljica) je organiziral preteklo nedeljo že tretje tradicionalno tekmovanje v matematiki med učenci sedmih in osmih razredov vseh osnovnih šol.
Vrsar, Rovinj, Pavlina in Etna so nove strukturne tkanine
TEKSTILINDUS
KRANJ
Skupno je tekmovalo 53 učencev. Zanimivo je, da so največ prvih mest odnesli učenci iz Bohinja in Bleda. Prva mesta med tekmovalci so dosegli Simek Gegala in Zdenka Mežnar oba z Bleda ter Marija Med j a in Jože Kocjan, oba iz Bohinja. Prva tri mesta pri tekmovalcih osmega razreda pa so priznali Matjažu Poljšaku z Jesenic, Viktoriji Premzl z Bleda in Mirici škantar iz Bohinja.
Splošna ocena .je, da so učenci dobro izpolnili naloge in da je dosežen napredek v primerjavi z lanskim tekmovanjem. Naloge so bile namreč dokaj težje kot je v učbenikih predpisano za te razrede.
Po tekmovanju so določili tudi udeležence za republiško tekmovanje, ki bo to nedeljo v Ljubljani.   K. M.
V nekaj stavkih
KRANJ: koncert Petra škrjanca in Miha Pogačnika -'
Kranju bo drevi ob 19.30 v koncertni dvorani delavsW doma koncert pianista Petra Škrjanca in violinista Miha Pogačnika. Mlada reproduktivca, doma iz Kranja, bosta izvajd* naslednje skladbe: W. A. Mozarta: Sonata v a-molu, F. Mendds-sohn: Koncert za violino v e-molu, J. Brahms: Valčki op' N.Paganini: Sonatina v e-duru, J. Matičič: Capriccio, fO:r-avski: Scherzo — Tarantella. Violinskega solista Miha Po.--nika bo pri klavirju spremljala prof. Jelka Suhadolnifc-k*-karjeva. Vstopnice so v prodaji v kranjski glasbeni šoli.
KRANJ: Divji lovec v Stražišču — Dramska sekcija D®
Svoboda v Stražišču je začela s pripravami za uprizoriti Finžgarjeve kmečko-alpsko drame Divji lovec, "ki jo ko&° naštudirali za konec julija. Ta znana drama je v svoji fl**8 najbolj značilna v slovenski dramatiki. Uprizoritev bo & prostem pod šmarjetno oz. nad šempeterskim gradom. & delovalo bo okrog 100 igralcev in- statistov, med katerimi bodo tudi amaterski igralci iz drugih prosvetnih društev v občini, v sami uprizoritvi pa bo nastopala tudi folk!orna skupina. Režiral bo Božo šprajc, sceno pa bo pripravil S3*5 Kump.
SKOFJA LOKA: javni nastop glasbene šole — V s°bot0 (4. junija) je glasbena šola v prostorih škofjeloškega i'-^' lišča z javnim nastopom uspešno zaključila letošnje - ^ leto. V prvem delu so nastopali učenci z vsega loškega o*311' ]ja, drugi del pa je bil pravi koncert, ki je navdušil štev** poslušalce. Ivo Gulič je okrog sebe zbral mlade ljubi''* zabavne glasbe in postavil na oder gotovo najboljši zabavnj orkester, kar jih je Loka kdaj imela. Janez Stanek 3e pravi virtuoz na trobenti. Z njimi so se merili starejši monikarji, s katerimi je Tone Osolnik naštudiral i' J. Offenbacha »Orfej v podzemlju«. Godalni orkester I stom Cirilom Pleškom in pevskim zborom je za zakli*1"' izvedel arijo Figama iz Figarove svatbe, zbor iz Verdij** opere Nabucco in Belokranjske pisanice Danila Buearia. ^' kester.je dirigiraj ravnatelj glasbene šole Oskar Skuii-
Pevski zbor iz Uevelanda na Jesenicah
stopil še v drugih krajih venije.  Tako  so predviđfl"
tor pri oknu in odprtino za zračenje pa bodo »zavarovali« s kovanimi železnimi mrežami v domačem stilu. Preuredili bodo tudi zastekle-no omarico v steni, Marchel in Simonič pa sta poslikala tudi vrata z notranje strani, in sicer z motivom, kakršni so bili na starih kmečkih skrinjah.
Preurejena kmečka soba v Evropi bo — tako lahko sodimo že zdaj po poslikanem stropu — eden izmed najprivlačnejših, najokusneje opremljenih gostinskih prostorov na Gorenjskem. Za primerjavo, kot povsepi nekaj nasprotnega, naj mi bo dovoljeno omeniti sobo gostilne v zadružnem domu v Resnici, ki je prav tako kot Evropa v sklopu podjetja Central Kranj; pleskar je na vso zadnjo steno naslikal srnjačka, ki spi v gozdu. Za to delo lahko mirne duše zapišem, da takoj pade v oči zato, ker ni lepo, ker je tipični predstavnik kiča. tega pa imamo pri nas — tako razen redkih izjem kaže — še vedno raje kot resno umetnost.
-at
Za petek zvečer imajo na Jesenicah predviden nastop slovenskega pevskega zbora Glasbene matice iz Cle^elan-da (ZDA). Zbor šteje 20 pev-
cev in ga vodi Valentina Fillinger. Peli bodo slovenske narodne in umetne pesmi, odlomke arij in črnske duhovne pesmi. Zbor bo na-
nastopi v Trbovljah. Novi
Go-
rici. Kopru, Rogaški Sl»lirl Murski Soboti in Ptuju-
Začetek sezone v domu oddiha Zveze slepih na Okroglem
Tavčar med slepimi
»Dežela Kranjska nima lepšga kraja, kot je i okoliščino ta podoba raja« — Avseniki so del današnje Gorenjske
V nekdanjem gradiču prešernoslovca Toma Zupana na Okroglem, ki je zdaj last Zveze slepih Jugoslavije, je te dni spet živahno kot vsako leto. Prva skupina slepih tz vse Jugoslavije je že prišla sem na približno tritedenski oddih. Do jeseni, ko bodo dom oddiha nad šumečo Savo spet zaprli, se bo zvrstilo veliko ljudi, veliko slepih in njihovih vodičev ter spremljevalcev, za Okroglance veliko starih znancev, prijateljev.
Nekdanji Zupanov gradič so v zadnjih letih prenovili, da se gostje v njem res udobno počutijo, da res kar najlepše preživijo svoj letni dopust. »Dobrodošli« piše na tabli, preden se pride na dvorišče. »Letos smo povsem obnovili že močno dotrajano streho na gradu!« mi je pripovedoval upravnik doma Jože Furlan; »vsa streha je nova. Razen tega smo preuredili bife. prebelili sobe, da so res udobne, lani smo povsem obnovili električno napeljavo itd.« Za preganjanje dolgega čase« skrbi zvočnik, I
iz katerega je vedno slišati pesmi iz vse Jugoslavije, zraven pa je plesišče, ki predvsem v sobotnih in nedeljskih večerih ni nikdar prazno.
Za letošnjo otvorite-^ sezone na Okroglem je uprava doma pripravila prvim gostom in tudi Okroglancem majhno presenečenje; Stane Tavčar iz Kranja jim je v nedeljo (5. junija) zvečer zunaj, na prostem, pokazal -svoj diafilm »Gorenjska v slikah in melodijah«. Slabi dve uri so ljudje skoraj nepremično zdeli, gledali in poslušali. Za vse
je bilo to doživetje prve vrste; videli so lepote Gorenjske v čudovitih barvah, videli so kraje in hiše in rože, ki jih sicer nekateri poznajo, pa gredo in hodijo mimo njih, kot da jih ni, ker je vse to preveč vsakdanje, preveč navajeni so na vse to, da bi pritegnilo njihovo pozornost. Sele takole, ko jih nekdo opozori na vse te lepote in ko zraven iz zvočnika zaigrajo Avseniki in zazvonijo zvonovi, šele tedaj spoznajo, da dežela Kranjska res »nima lepšega kraja«, kot je zapel Prešeren. »Čudovito!« ni mogel prehvaliti predavanja gost iz Splita; »s tem morate priti v Dalmacijo, trlo se bo ljudi.«
Okroglanci, ki imajo precej samosvoj odnos do takšnih in podobnih prireditev, ki se zvečer zlepa ne odločijo, da bi šli na predavanja ali sestanke, posebno ne zdaj, ko so noči najkrajše, dela na polju pa je največ, ko Je tre-.
ba delati pozno v noč in zgodaj vstajaiti, so bili. navdušeni. Ko so slišali, da bo predaval Tavčar, so pohiteli s krmljenjem živine in z drugimi deli v hlevu in prišli gledat ter poslušat — in nikomur ni bilo žal.
Navkljub veej kritiki, ki smo jo slišali o Tavčarjevem predavanju »Gorenjska v slikah in melodijah«, je treba priznati, da je predavanje izredno skrbno in dobro pripravljeno. Dobro — za ljudi, ki jim je namenjeno! Ljudje so navdušeni in ljudje si to želijo. Predavanje ni namenjeno strokovnjakom, čeprav tudi s strokovnega stališča Tavčar ni zagrešil stvari, ki mu jih nekateri očitajo. Poslikal je v barvah tisto, kar vsak na Gorenjskem danes lahko vidi: od malce moderniziranih in z vseh koncev Gorenjske pomešanih narodnih noš na narodopisno-turi-stičnih prireditvah do prenovljenih hiš v alpskem slogu. Za namen, ki ga je s predavanjem imel in ga še ima, prav nič ne motijo Avseniki in drugi narodno zabavni ansambli, čeprav bi seveda lahko na trak posnel tudi res
stare ljudske gorenjske •** lodije.   Avseniki  sicer n^ prava ljudska gorenji £ sem, imajo pa njihovi val^1 in   polke   svoje Mptff**^ predhodnike   in   vzonv> \ tej  pesmi;  Avseniki so * današnje Gorenjske, ko' T^ drugo, kar vidimo na ban" diapozitivih, del povojne T renjske, v kateri se vso spreminja in katera ni il0"* rana od ostalega sveti. a1"' pak je zaradi sorazmern"F lo razvite tehnike t nji* r sno povezana. To dejstvo p* vključuje obojestranske "J* ve na vseh področjih - i0 je današnja Gorenjska, d«1 'f naše domovine je Tavčar ^ tel pokazati našim ljude"1 {i posebno   našim izseljen^1"' ki  vsakb leto prihajaj« fl obisk domov.
Tavčarju v tem predav'811^ lahko očitamo le malce mentalnosti, malce »pil1^ na dušo«, kar še posebn" x' lja za izseljence. To P3 " ni tak greh, da zaradi #f predavanja ne bi samo Pr poročali. Boljše in lep»e ' biti sentimentalen ob V°^" bah naiše pokrajine kot P4 kjerkoli drugje!
A. Tri'*
8. JUNIJ 1966 # GLAS
PANORAMA
Te dni /#© svetu
Zadnje politične čistke v Pekingu so razširili tudi na uredništva troje glasil: »Peking 2i Bao«, »Večerni Peking« in »Izpostavljena fronta«. Novi mestni komite Pekinga je zamenjal uredništva vseh treh glasil. V zadnjih tednih so glasilom očitali, da so postala orodje ljudi, ki so zastopali antipartijsko politiko in se upirali nauku Mao Ce Tunga.
* * *
V ponedeljek je po tridnevnem poletu pristala ameriška vesoljska ladja »Gemi-ni 9«. Vesoljca Stafford in Cernan sta bila v vesolju 72 ur in 29 minut. Astronavt Cernan je v tem poletu daleč presegel dobo bivanja v vesolju, saj je skoraj dvakrat obletel zemljo izven ladje.
V saigonsko vojaško junto to izvolili deset civilistov, vendar pa je »-svet oboroženih «1« ponovno izvolil za šefa države generala Thiea in Kya. Čeprav so zastopani po novem v juntu tudi zmerni budisti, je voditelj budistov izjavil, da vse skupaj ničesar ne rešuje in pozval prebivalce k protestu.
Kenijska vlada je odobrila legalizacijo kenijske ljudske unije, ki jo vodi bivši podpredsednik vlade Oginga Odingo. Ker se Odinga ni strinjal s predsednikom Kan-nyatto, je ustanovil svojo stranko in tako imajo sedaj v Keniji dve stranki.
Po izjavi indijskega držav-aega ministra Dineš iSinga, M se vlade ZAR, Indije in Jnsoslavije sporazumele, da bo trojni sestanek predsednikov oktobra v New Delhiju.
IZ SLOVENSKIH ZAMEJSKIH ČASOPISOV
MATAJUR
V nedeljo, 29. maja, je bilo v Gorici ob priliki 20-letnice obstoja Slovenskega dijaškega doma srečanje bivših in sedanjih gojencev te ustanove. V lepo urejenem domu so pripravili več razprav, izdali pa so tudi posebno brošuro spisov in slik.
Sredi prete.klega meseca je gostoval v Vidmu simfonični orkester Slovenske filharmonije iz Ljubljane pod vodstvom dirigenta Sama Huba-da. Nastop Ljubljančanov •odi v okvir že dokaj utrjenega kulturnega sodelovanja med Furlanijo in Slovenijo.
r
Ljudje in dogodki
Kitajska čistka
Napovedi o razlikah v kitajskem vodstvu so naposled dobila uradna potrdila. Ze več tednov opravljajo partijska vodstva obsežno delo, ki naj bi utrdilo partijska vodstva. Posamezna vodstva od najnižjih do najvišjih gredo . skozi vetrni mlin, ki naj bi ločil pleve od zrnja. Sam postopek preverjanja privrženosti do nauka Mao Ce Tunga ni nov. Poznamo ga že iz mnogih čistk, ki so bile opravljene v drugih državah. Sredstvo, ki ga v teh dneh uporablja kitajsko vodstvo torej ni nov kitajski izum. Veliko bolj važno pa je, kakšen je pravi smisel sedanjih čistk na Kitajskem. Zamenjava posameznih par-
tijskih vodstev v Pekingu in ostra kritika, ki spremlja ta dejanja, kažejo, da je politična enotnost kitajskega vodstva ogrožena. Za podrobnejše analize političnih razmer na Kitajskem nam prav gotovo manjkajo trdni dokazi. Vendar je že zdaj na prvi pogled vidno, da gre za različne poglede, za dvome v pravilnost političnega nauka, ki ga je izdelal Mao Ce Tung. Krilo starejših partijskih voditeljev, ki so se skupaj z Mao Ce Tungom udeležili velikega marša s severa na jug, je močno zaskrbljeno, ali bodo znali njihovi nasledniki ta nauk tako dosledno prilagajati kitajskim razmeram,   kot   je zapisano.
Vrste starih revolucionarjev so iz leta v leto bolj redke. Delo Mao Ce Tunga je zastalo zaradi bolezni. V javnosti se le redko pokaže, pa tudi njegov politični vpliv v vodstvu ni več tako močan kot je bil.
Temu naravnemu zakonu so se pridružile še druge težave. Kitajska pri svojih velikih načrtih in o preobrazbi družbe doživlja neuspeh za neuspehom. Zamisli »velikih skokov« se ne uresničujejo. Velikopotezni načrti industrializacije so naleteli na trdno steno družbene realnosti. Iz nič ni mogoče ustvarjati čudežev. Sredstev za nagel razvoj Kitajska sama nima dovolj. Tuja pomoč pa v zadnjih letih izostaja, ker se kitajsko vodstvo vedno bolj upira na lastne sile. Lastna sredstva večkrat ne-
gospodarno izrabljajo zaradi politike, ki se je Kitajci držijo kot pijanec plota. Mnogo denarja, ki bi ga sicer lthko namenili za industrializacijo dežele, gre v zadnjih letih za nakup kanadskega žita, ki so ga prisiljeni uvažati zaradi neuspešnih poskusov kolekti-vizacije.
Vse kar smo našteli je poglavitni vzrok za nezadovoljstvo. To nezadovoljstvo se je začelo izražati tudi v partijskih vodstvih, zlasti pri tistih mlajših ljudeh, ki se niso udeležili velikega marša in ki si drus:iče zamišljajo razvoj Kitajske. Zlasti je to nezadovoljstvo močnejše v intelektualnih vrstah in predvsem na univerzi, ki kaže, da še ni popolnoma izgubila stika s tujino In ve kaj se v tujini dogaja.
^
»Na balin me dajte!«
Tistega večera je bil mojster Kampelj nekam čudno pretresen — ko da bi 6tz dan dotivel zaroko, poroko in porod, vse v prvi osebi. Zato smo se zgrnili okrog njega, mu naročili vsak po dva deci in ga nismo prej izpustili, dokler nam ni razkril temačnega razloga svoje živčnosti. S kozarcem v tresoči se roki nam je pripovedoval in zdelo se nam je, da sam sebi noče verjeti, pa je moral, revež!
»Saj nas poznate, frizerje!« je pravil z drhtečim glasom. »Vaja nam je izurila roko, da očesu sploh ni več treba gledati, kako režejo škarje. Priznam, da si ogledam vaše la-sišče od bliže le takrat, ko se menimo, ali bo ,nizko' ali ,srednje' ali .visoko' in potem na kraju, ko se pripravljam, da vam . prinesem ogledalo.
SLOVENSKI VESTNIK
»V Galeriji 61« v Celovcu je odprta razstava slikarja VVollganga Hollegha, po rodu Celovčana, ki živi danes v Rechbergu na štajerskem. Hollegh je nagrajenec mednarodne Guggenheimove ustanove. Pred kratkim je prejel za eno svojih risb pno nagrado na grafičnem tekmovanju v Innsbrucku.
še do 10. junija bo odprta v Domu umetnikov v Celovcu spomladanska razstava Društva umetnikov za Koroško. Razstavlja 34 likovnih umetnikov skupno 141 del.
Najboljša aroma v praženi kavi pražarne
Vmes pa zijam naokoli in skozi okno in se menim o nogometu in tistih rečeh; roka pa ves čas vajeno streže glavniku in škarjam — švrk, švrk!
Tako je bilo tudi danes dopoldne in da nikoli tako ne bi bilo! Pride v moj lokal eden teh današnjih frajerjev, saj jih poznate, cigareta v. piškavih zobeh, oguljen suknjič, električne kitare, kletev na kletev pa griva kot pri levu. Bil sem sam, pa ga ročno posadim na stol, vprašam, če bo britje, on pa: ,Na balin me dajte!'
Sprva sem mislil, da sem slabo slišal in kaj lahko bi,
V ameriškem uradu za potna dovoljenja po sprejetju zakona o omejitvi potovanj za Američane:
»Ce želite videti svet, stopite v vojsko!«
saj fantu ni bilo niti nosu videti iz njegovih štren, toda potem je izpod grive še enkrat lepo in razločno prišlo fla balin, sem rekel!' in še nekaj o nekakšni stavi.
No, meni tudi prav, si mislim, in že sežem po največjih škarjah in zagrabim za
kodeljo pa švrk, švrk! Fant ni bil zgovoren, kaj zgovoren, še glasu ni dal od sebe! No, kakor te volja, si mislim in gledam skozi okno, uvežbani prsti pa vodijo glavnik in škarje, kot je treba in kot je prav — švrk, švrk!
Kup las na tleh raste in raste, švrk, švrk, jaz gledam skozi okno, švrk, švrk, razmišljam o reformi, švrk, švrk, razmišljam o kratkih krilih, švrk, švrk, moja stranka pa lepo molči, švrk, švrk.
No, si mislim čez čas, zdaj bo treba kmalu namilili in obriti, a las kar noče zmanjkati, švrk, švrk. Malo začuden odvrnem pogled od okna in v tem hipu mi škarje odreže j o poslednja kodra, švrk, švrk, pod njima pa — ničesar več, ne temena ne glave. Le dolg umazan vrat in za tri koše las na tleh...
Škarje mi padejo iz rok, še
sam ne vem, kako sem se ves trd in mesečen znašel v naj' bližjem bifeju Z dvojnim konjakom v roki, da bi si vlil poguma za vrnitev v svoj lo-kfil. Res sem se kmalu vrnit, a srce mi je bilo ko cerkve' na ura o polnoči, ko sem od' pri steklena vrata: notri pa niti žive duše, le grmada las in moje škarje na tleh, na praznem stolu pa trije sto~ taki, ki jih prej ni bilo lam, to lahko prisežem ...«
S šklepetajočimi zobmi in v dvomih VvSvo/o zdravo pamet se je nesrečni brivec od' majal domov. Mi pa smo razočarani obsedeli v gostilni. Pričakovali smo bili nena-vadno in zanimivo zgodbo, slišali pa smo nekaj taka vsakdanjega in običajnega, kar lahko vidite sredi belega dne kjerkoli v mestu: dolgo-lasce brez glave ...
Vilko Novak
OBVESTILO
V smislu 12., 13. in 24. člena zakona o sodiščih splošne pristojnosti >Ur. list SRS, št. 20 65) je Skupščina občine Kranj začela postopek za izvolitev sodnika občinskega sodišča v Kranju.
Skupščina občine Kranj po sklepu 22. skupne seje obeh zborov z dne 12 5-1966 in Skupščina občine Tržič po sklepu 23. skupne seje obeh zborov z dne 27,5-1966 pozivata kandidate za mesto sodnika Občinskega sodišča v Kranju, da se v roku 30 dni po objavi tega obvestila v Uradnem listu SRS in v Uradnem vestniku Gorenjske pismeno priglasijo skupščini občine Kranj.
Skupščina občine Kranj §ja
9999999999999999999999999999
49999999999999999999999999999999999914
MP^^7
75991476^61630^0305092
PANORAMA • PANORAMA A PANORAMA 0 PANORAMA • PANORAMA 0 PANORAMA 0 PANORAMA * PANORAMA
Avtomatizirani časniki
Pri ameriškem dnevniku Denver Register s 34 izdajami -in tedensko naklado 875.000 izvodov opravlja vse delo, ki ga je moralo prej opravljati okrog sto stavcev, le deset deklet. Stroški za izdajanje lista so se tako znižali, da je list finančno aktiven že od ustanovitve.
Novo stavljenje je pripeljalo v tiskarstvu do revolucionarnih sprememb. Tiskanje
BODICE
0 Uslužbenci Iskre v kranjskem »farovžu« ■ so me povabili ondan (bilo je 27. maja) na malico ter mi ponudili standardni kozarec jogurta, v katerem je bil velik kos stekla. No, sem dejal, slišali smo že o takih »novostih« v kruhu, zdaj pa še v mleku. Gostitelji pa so se mi smejali, češ, da so me enkrat oni »nabodli«.
0 Od razočaranja sem šel na sprehod z Marjano. Mahnila sva jo mimo pokopali šča proti Brniku. Ob cesti na začetku gozda sva opazita kup nekih posteljnih vložkov, prešitih odej, polomljenih dežnikov, piskrov vseh vrst in znake težišča. Marjana se je zbala, da so tod razbojniki, ki so se poskrili, da bi naju napadli. Zbežala sva. Potem sem pa zvedel, da so to menda ostanki imetja nekih Ciganov, ki jih je o4 tam odvedla roka prav. :e. Toda kdo -naj zdaj pospran & ropotijo?
časnikov je danes avtomatizirano: poteka vse hitreje in z manjšimi stroški.
O Da bi mi ne natrpali tega dela sem jo ubral navzgor po Gorenjskem in se ustavil šele na Jesenicah. Tu pa so se mi nekateri moji kolegi potožili zaradi predvidenih triglavskih žičnic, češ da bodo potem še naše neoskrunjene gore izgubile »nedolžnost«. Pa sem jim povedal, da so prav oni že spravili Triglav kar k železniški postaji kjer ga lahko vsak kužek »pp-ž.egna<. Zakaj bi se zdaj jezili zaradi žjčnic! Sicer' pa tako ni denarja!
0 Odkar se je podražilo olje. in s tem tudi barve in laki, so po Gornjesavski dolini nastale velike težave. To sem opazil na tabli doma Franca Rozmana v Kranjski gori, na tablah avtobusnih postajališč v Gozdu, pri Mark-cu v Kranjski gori in skorajda povsod. Slišal sem, da bodo menda razpisali referendum za zbiranje denarja za te potrebe, kajti potniki in drugi ljudje, ki ne poznajo razmer se hudo ttsgjajo, češ da je to zgolj malomarnost.
11 po pozdravljeni!
Bodičar
Novost je v dveh napravah. Prva je podobna pisalnemu stroju ali bolje teleprinterju, druga elektronskim možganom. Delo z njima je zelo enostavno. Opravlja ga lahko vsaka daktilografinja: natipkani članek ali vest da v teleprinter, ki avtomatsko naluknja poseben trak. Tega vložijo v elektronske možgane. Že čez nekaj sekund vrnejo »možgani« dolg naluk-njan trak, čist korigiran tekst (brez napak), že zložen po merah ustreznih ozkih ali širokih stolpcev.
Ker tipkanje tekstov in vstavljanje' trakov v elektronske možgane ni delo, ki bi zahtevalo poseb. sposobnosti, so se imeriški sindikati stavcev odločno uprli uvajanju novega stavljenja. Doslej jim je uspelo, da so preprečili uvedbo novih stavnih strojev v tiskarne velikih new-vorških listov. Kljub temu tiskajo danes v Ameriki po novem že 60 dnevnikov. To število pa se bo gotovo še povečalo.
Medtem, ko stavci protestirajo, strokovnjaki proučujejo še druge novosti. Tako preizkušajo »elektronskega lektorja«, ki bo spreminjal članke v preluknjane trakove že, ko jih bodo pisali novinarji. Ukvarjajo se tudi z napravo, ki bo v eni minuti zložila ali sestavila tisoč vrst. S takšnimi novostmi bodo tiskarne kmalu postale elektronski laboratoriji.
Otrok iz džungle
Indonezijski tisk je objavil vest, da so v džungli našli napol divjega dečka, ki so ga ljudje po junaku Kiplin-govega romana imenovali Novi Mogli.
Predstavnik policijskega komesariata mesta Makasere je izjavil dopisniku agencije Antara, da je policijska patrola na podrbčju mesta Parapare ujela opico, ki je v naročju nosila okrog tri leta starega otroka. Le s težavo je policiji uspelo iztrgati ji otroka.
Preiskava je pokazala, da je opica ukradla otroka iz hiše, ko mu je bilo le nekaj tednov. Polna tri leta je opica skrbela za otroka, ga negovala in hranila. Otrok, ki ima še danes polno navad iz džungle, je samo rastlinsko hrano, v glavnem sadje. Sedaj živi v hiši svojih staršev v Parapari. Je zdrav in se dobro počuti. Dali so mu tudi ime Rimba.
30.000 uživalcev mamil
0 Okoli 90 milijonov dolar-0 jev na leto bi stalo zdrav-
• ljenje   vseh   tistih New-
• ""Vorčanov, ki uživajo ma-0 mila. Podatek je navedel 0 psihiater  v newyorškem
• mestnem svetu. Po njego-0 vih ugotovitvah je v New 0 Yorku okrog 30.000 užival-0 cev mamil. Zdravljenje z 0 upanjem na uspeh stane 0 približno 3000 dolarjev po 0 osebi letno.
GORENJ^
Zvoni«
t
Zvonjenje ii^jj pravila, ki se j3 bom nekaj HJJ3 družnično cer^ še za druge kf**
Običajno # jI zvoni trikrat: ^ mih (-sedem m
(»polne zvoni se zmrači (»"".ji
Jutranje in <#* njen je sta torejl* določena po ur<* ne, z letnim £J ka tam od dne do osme ^ zvečer. Tisti, K1 ravna ali po u" goteje) po stf'J oz. zvonovih' 1 so včasih ve*5 imajo točnfS3. Spodnji Be-tf'0' najraje ravna'1 zvonovih, ki ^ tudi najbolje *|
Okroglanska tri zvonove: ^
VHHA KLINAR: MEStAC
J
Toda Slavko mu ne zavida. Slavku, da mu bo te dni napravi' "."^s se na tak posel, čeprav je bil s**J. in opravljal bolj tesarska kot m'2'
»Boš videl, kakšno lepo |aw£ posluša Hubnerjevo bahavo kr^*S delovala njegova podmornica, ni« ; zaboj in ga spominja celo na ki''1'.'ti straniščni, na katero so pribili p/5, pa ob težil i z zabojčki, napolnjeni111' niva« potopila pod vodno gladin0- i
Tako razlaga Hindenburg tP*m domačinu in bližnjega Staltacba-^1 skozi odprtino. Potem jo bodo z3^ J potegnjenega čolna zavrti pokraj!« prišla do njega, ko bodo obte*'1 potopil pod gladino. A
Saj bo fanta utopil kakor jjjjjl da glasnega in kričavega HindenbU.foći kakor, ga zdaj nazivajo nekateri 0 moral preprečiti. J
Toda otrok se sam boji in ** j »Ne boj se! Ko boš začuti!. zal vrvi, ki zdaj zapirajo lukui'!,*0 menjem bodo odpadli in podmor011. j
Tako razlaga Hubnerjev »Moraš! Moj mornar si! Ali uboga povelja?€
k IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE • GORENJSKI KRAJI
ob različnih mostili
nas točno določena nenapisana eboj nekoliko razlikujejo. Zapisal ivii za različne priložnosti za polten, bralce pa vabimo, da nam kako je s tem pri njih.
njega in malega. »-Sedem zvo-! nijo« le s srednjim, »polne« le z velikim, »marije« pa z i vsemi tremi: najprej samo s j 6rednjim, nato takoj z malim ! in nazadnje še z velikim, tako da je to zvonjenje razdeljeno na tri dele. Povsod je navada, da zvoni . mežnar (cerkovnik); tudi na i Okroglem je bilo tako do pred nekaj leti. Ker pa mež-narja zdaj ni, se pri zvonjenju menjavajo vse hiše. Takšno pravilo so si vaščani postavili, v praksi pa se je zvonjenje zreduciralo na nekaj hiš, kjer radi zvonijo in zato za različne protiusluge zvonijo tudi za druge. Posebno ra-ri pa seveda otroci sprejemajo dolžnosti zvonarjev.
Razen vsak. dan trikrat ob zgoraj omenjenih urah, po čemer si kmetje merijo čas, je treba zvoniti vsak petek ob treh popoldne, pa seveda na dan pred nedeljami (v sobotah) in pred cerkvenimi prazniki. V poletnem času, od sv. Jurija (24. aprila) do sv. Mihaela (29. septembra), se pred nedeljami in prizniki zvoni ob štirih popoldne, v ostalem času pa ob treh popoldne. Včasih so zvonili tudi k sopraznikom (to so cerkveno nezapovedani prazniki, ki pa so jih kmetje skoraj povsod ;in vedno praznovali, delno jih še danes), vendar za razliko od zvonjenja k praznikom in nedeljam le z dvema zvonovoma, ne z vsemi tremi.
Posebno natančna in stroga so pravila za zvonjenje mrliču. Mrliču zvonijo trikrat na dan, in sicer takoj za običajnimi zvonjenji zjutraj, opoldne in zvečer. Zvoniti začno tisti dan, ko nekdo umre, in zvonijo navadno dva dni oz. toliko časa, dokler leži na mrtvaškem odru. Takrat, ko ga odnesejo k pogrebu, zvonijo zadnjič.
Zvonijo hkrati z vsemi tremi zvonovi tako, da se udarci lepo vrstijo drug za drugim, da se lepo menjavajo, ne smejo biti zmedeni. Zvonita dva ali trije; če zvonita dva, zvoni eden z velikim zvonom, drugi pa s srednjim in malim. Vsako zvonjenje mrliču se sestoji iz treh »cu-gov«; pravijo, da zvonijo »na tri cuge«: pet minut zvonijo, dve minuti počivajo, spet zvonijo pet minut in spet dve minuti počitka, potem pa še pet minut zvonjenja. Če umre otrok, ki še ni bil pri prvem obhajilu, se mu zvoni samo z dyema zvonovoma, in sicer s srednjim in malim.
Po prvem zvonjenju mrliču, torej po prvih treh »cu-gih«, sporočijo zvonarji, kdo je umrl: malo počakajo, potem pa kratko pozvonijo z velikim zvonom, če je umrl moški, s srednjim, če je umrla ženska, in z malim, če je umrl otrok. Nekoliko drugače sporočajo spol mrtveca v večjih cerkvah, kjer imajo poseben mrtvaški zvon (»cing-link«), ki se oglasi takoj, ko mežnar ali tudi kdo drug zve in pove, da je kdo umrl. V
Naklem imajo npr. tak zvon, ki ima značilen visok glas, tako da je vsakemu, ki ga sliši, takoj jasno, da gre za smrt. Ce umre moški, zvoni »cinglink« tri »cuge«, torej vmes dvakrat premolkne, če umre ženska, pa le dva »cuga«, torej enkrat premolkne.
Ob smrti se na Okroglem zvoni vsem vaščanom, ki so rimokatoliške vere, iz vasi Polica in Strževo, ki nimata svojih cerkva, pa le tistim, ki so ob nakupu plačali za zvonove. Zvoni pa se le tistim, ki stanujejo na Okroglem. Ce se nekdo, ki je tu rojen, preseli v drugo vas (priženi itd.), mu ob smrti na Okroglem ne bodo zvonili, razen če svojci ali že on sam prej v oporoki tega posebej ne želijo in seveda za to plačajo določeno pristojbino mežnarju oz. zvonarjem. Plačila so v različnih krajih različna, pa tudi čas te navade spreminja. Ponekod plačujejo kar zvonarjem, drugje mežnarju, ,ki plača zvonarje, nekaj pa ostane tudi cerkvi, v Drulovki so zvonarjem prinesli malico itd. V Drulovki so včasih npr. tudi dlje zvonili pokojnikom iz boga-
tih hiš. Ce pa nekdo želi, da bi se mu dlje zvonilo, kot je navada, in to željo tako ali drugače pove, mora za to posebej plačati. Plačati je treba tudi zvonjenje i mrtvaškim zvonom, kjer seveda tega imajo. V Naklem »cinglink« sporoči smrt ljudi iz vseh vasi v fari, ne samo iz Nakla.
Z zvonjenjem se ljudi obvesti tudi o požaru v vasi. Takrat zvoni lahko kdorkoli, plačila za tako zvonjenje ni* zvoni pa se zmedeno in dolgo, nedoločeno, dokler se pa£ ljudje ne zberejo in ne začno gasiti. Tudi k hudi uri se zvoni skoraj po vseh cerkvah, zvonjenje menda prežene hudo uro; od tu izhaja pregovor, da je po toči prepozno zvoniti. Ko se je približevala huda ura, je včasih vedno zvonilo na Joštu; ljudje pravijo, da je en zvon v tej cerkvi posebno posvečen za te namene.
Na Okroglem so včasih tudi »dan zvonili«, poleti zjutraj ob treh ali štirih, takoj, ko se je zdanilo, pozimi seveda pozneje. Danes tega na Okroglem in tudi drugje skoraj ne delajo več.
A. Triler
RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RAZCESTJA • MESTA, CESTE IN RA
ded in zato pravi f5 ni prvega. Razume ar v premogovniku
I pravi, obenem pa }H otrokom, kako bo }* dedu zdi zdaj kot
odprtina, podobna i ini pokrov,, vso reč
da se bo »podmorja fantiču, verjetno i I j, naj zleze v čoln 1'ojlč poleg na breg [odpre. Voda ne bo p v vodo in se bo
R ded in jezno gle-I admirala Tirpitza, r * bi to nevaro igro
I ubogal »admirala«. N enostavno prere-•"tarje! Zaboji s kar I ■ Jia izpod gladine.«
i še brani.
•z mornarjem, ki ne
Otrok ne ve, a Hubnerjev admiral pove, da ga postavijo na rob ladje in ustrele ali pa go obesijo na jambor. »Naj tudi tebe ustrelim ali obesim?« »Ne grem se več! Nočem se več igrati!«
»No, saj te ne bom,« bi Hubnerjev admiral nerad izgubil mornarja. Samo ubogaj in žlezi v podmornico! Nekdo jo vendar mora preizkusiti!«
Toda otrok se boji in svojo bojazen odkrito prizna. »Feigling!«
Otrok se ne zmeni za psovko, marveč samo vpraša, če se admi ral ne boji. ,
»Jaz? Ko bi se bal, bi ne bil veliki admiral von Tirpitz!«
»Potem žlezi v podmornico!«
Kaj? On da bi zlezel? On je vendar admiral!
Veliki admiral vendar ne more biti podmorničar! Veliki admiral poveljuje svojemu brodovju.«
»Potem se bojiš. Potem si bojazljivec tudi ti!«
»Sem že kdaj bil?« zakriči in pogleda svojo penzberško druščino: »Vi vsi lahko temu staltachovemu smrkavcu poveste, da še nikoli nisem bil bojazljivec. Ali je tako ali ne?«
Toda penzberška druščina ne odgovori, marveč ga samo s pogledom opozori na Sllavka.
»Ah, tako mislite?« zardi in se spomni Slavkove palice in bega pred njim, a še bolj izdajstva drugih, ki so samo čakali, kdaj se mu bo kdo upal postaviti po robu. »Toda jaz se ne bojim! Dokazal bom!«
In naposled česa naj bi se bal? Podmornico ni napravil po svoji zamisli. V nedeljo je bil z očetom ob Starnberškem jezeru in videl nekaj podobnega. Dobro si je ogledal tisto »podmornico«, s katero so se zabavali že skoro odrasli fantje. Nikomur se ni zgodila nesreča. Potopili so se z ladjico vred, potem so jo osvobodili bremena in ladjica je kakor izstreljena planila iz vode.
Da, dokazal jim bo, da je junak in vreden admiralskega naslova. Njegov ugled bo narasel in o njem bodo govorili vsi otroci ne samo v Penzbergu, marveč tudi v Staltachu in Antdorfu, saj so danes med penzberško druščino tudi oni tu. Tako bo nadomestil izgubo svoje nekdanje penzberške vojske z »vojaki« in »mornarji« iz teh dveh vasi.
»Ko bom v podmornici, zaprite pokrov in jo porinite v vodo!«
Voda je tu plitva. Komaj meter globoka je in le polagoma postaja globlja. Dvajset korakov je treba, da ti pride do brade. Nič se mu ne more zgoditi. Tudi ko bi se kaj zataknilo in bi »naprave« ne delovale, bi ga drugi izvlekli v čolnu iz vode.
Tako se bodri, ko leze skozi luknjo v ladjo.
Ta skretna luknja bi bila lahko širša, se jezi, ker se ni tako lahko splaziti v trup »podmornice«. A kaj ko ni mogla biti večja, če je hotel, da bi jo pokrov tesno pokril.
»Glej ga mačka! Torej bo sam zlezel notri,« mrmra ded.
»Ne pozabite zapreti pokrova s kljukico, »kriči admiral že v trupu čolna. ....
Kar porinejo naj ga, si je mislil Slavkov ded. In tri dni in .tn noči naj ostane nadutež pod vodo v čolnu, kakor je bil prerok Jona v somovem trebuhu.
Čudno, da tega preroka niso proglasili kot prvega podmornicarja v človeški'zgodovini, se nasmehne hudomušni misli. Ko bi se tega spomnil župnik, bi starega preroka prav gotovo proglasil kot zaščit-nika naših slavnih podmorničarjev.
V takih mislih skoro ne opazi, kdaj so čoln s HubmM'jevim admiralom porinili v jezero. Videl je samo, kako se je voda odprla in zaprla nad »podmornico«, in otroke, ki zijajo zdaj z odprtimi usti, koliko časa bo »admiral »Tirpitz« zadržal v ladjinem trebuhu. Ne zaveda se, da je tudi sam odprl usta, in da jej prav tako radoveden, kako in kdaj bo »podmornica« izplula na gladino.
Da, celo bolj radoveden je kakor otroci. Ko bi ne imel spoštovanja pred svojimi leti in ko bi ne bil »iznajditel j« podmornice tisti Max, ki v njem vidi še vedno Slavkovega sovražnika, bi stopil sam med otroško gručo in opazoval poizkus, ki je pravzaprav prav zanimiv. Rekel bi morda celo: glej, glej, kako so dandanašnji otroci iznajdljivi, mnogo bolj kakor v naših -otroških letih; nam bi kaj takega sploh na misel ne prišlo ... Da, ko ne bi bil ta iznajdljiva glava Hubnerjev frkolin, bi celo pohvalil njegovo »izumiteljstvo«. Tako pa samo strmi na vodno gladino in čaka, kdaj se bo »podmorničar« naveličal biti v trupu ladje pod vodo.
Fant je pogumen, priznava kljub temu, da je v trupu tik pod gladino potopljene ladje Slavkov sovražnik Max. Dolgo vzdrži v temi in v zraku, ki se najbrž prav tako naglo izrablja kakor v premogovniku, če odpovedo prezračevalne naprave. Nehote ga občuduje, a ne ve, kaj se v resnici v tisti »krsti« pod gladino dogaja. Niti on niti otroci ne vedo, da se »admiral« ne more osvoboditi bremena. Nima škarij. Pozabil jih je na bregu, a jih nihče ne opazi. Zaman tipa za vrvmi in jih skuša odvozljati, a ne more niti prednjih, kjer ima glavo, kaj šele da bi mogel razvozljati zadnje, kjer ima noge. Zaman kriči, naj mu pomagajo. Njegove krike duši tema in vodni grob, v katerega se je sam živ pokopal. Obupan se plazi, kolikor mu pač dopušča dolžina čolna, naprej in nazaj, otipava, vleče vrvi, toda namesto da bi se odtrgale ali razvozljale, se samo tanjšajo, skozi luknjice pa že tečejo v čoln drobni curki vode.
Za vraga, aH ga ne slišijo tisti tepci zunaj? Ali ne opazijo, kako se »podmornica« ziblje! Ali ne vidijo, da je že celo večnost pod vodo!
Ne, otroci ničesar ne opazijo, on pa si ne more pomagati. Samo nemočno povelje joče, vpije, se z zadnjico zaletava v pokrov, vode na dnu čolna pa je že za celo ped in še vedno teče vanj, kakor da bi tekla iz štirih vodovodnih pip. »O bog, saj bom utonil!«
PANORAMA
8. JUNIJ 1968 * GLAf
Po Prešernovih stopinjah
Stopimo še enkrat v bližnjo — a vse doslej tako daljno in neznano Kanalsko dolino! Tokrat le kot popotniki, ki pa jih zanima vse: gore in vasi, noše in govorica, turški boji in francoske vojne, rudniki in fužine.
Grajske razvaline
Takoj, ko prekoračimo jugoslovansko-italijansko mejo zapadno od naših Rateč, prispemo v Fužine, že ime samo pove, da je bilo nekoč tu razvito fužinarstvo, v okolici pa rudarstvo. Obojega ni več, le tovarna verig je nekak dedič starega železarstva.
Kraju pravijo tudi Bela Peč, pač po grajskih razvalinah (1115 m) v bregu severno nad vasjo. Mogočno graščino, ki je stoletja obvladovala vhod v Kanalsko dolino z vzhodne strani, so 1. 1431 zgradili celjski grofje. Sprva je utrdba varovala dolino pred napadi cestnih roparjev in turškimi vdori; pozneje, v novejši dobi, pa je bila graščina sedež področnega sodišča. Vasica v dolinici za grajskimi razvalinami se še dandanašnji imenuje Zagrad.
Iz Fužin vodi najbližja pot k romantičnim Klanskim jezerom   pod  Mangartom. A
ostanimo na cesti!
Po nekaj pičlih kilometrih poti že zagledamo Trbiž (ital. Tarvisio, nem.: Tarvis), ki ga zgodovinski viri prvič imenujejo že 1. 1319 kot Tervis. Menimo, da izhaja ime Trbiž od vode Trebiže ali Traviže. Že v bližnjih Ratečah poznajo potok s takim imenom.
Bližnji slovenski sosedje iz Žabnic hodijo »Čeztravižo na Trebiž«, ki je dolga stoletja bil le trg; šele 1. 1909 pa postal mesto. Ločimo Spodnji in Zgornji Trbiž. Starejši del je Spodnji Trbiž, ki leži v debri Trebiže, a zelo na tesnem. Tu so bile nekoč kovač-nice, opekarne in celo manjše papirnice.
Zgornji Trbiž stoji malo više, na terasi. Tu je tudi kolodvor, ki je pomemben predvsem kot tovorišče za vso rudo iz rabeljskih jam. Sicer pa je Trbiž doživel tudi grenke čase. Turki so ga napadali v 1. 1476, 1478 in 1492, ko so ga vsega požgali. Se eno katastrofo je Trbiž doživel 1. 1866, ko je velikanski požar upepelil skoro ves zgornji del trga.
Po tej nesreči so Trbiž lepo obnovili. Postal je res lep#| kraj z živahno trgovino in važno železniško križišče. Tu sta se sešl; progi s Koroške (od 1. 1873) in Kranjske (od 1.
1870) in se 1. 1875 združili v znano trbiško železnico proti furlanskemu Vidmu (Udi-ne).
Rimski larix
Iz Trbiža nas popelje lepa cesta proti zapadu v kake 4 km oddaljeno, še vedno močno slovensko vas Žabnice (i tal, Camporosso). Naselje leži 817 m visoko ob izlivu Belice v Belo. Včasih so tu kopali cinkov barit.
Sploh so bile Žabnice v starih časih dosti bolj imeniten
je priglasilo za Slovence le še 492, za Nemce pa že 345. Še poraznejši pa je pogled na prvo italijansko štetje 1. 1921. Takrat se je priznalo za Slovence le 205 prebivalcev vasi, 525 je bilo Nemcev, 44 Italijanov.
Seveda je treba vsa ta štetja jemati za rezervo. Saj so Stevni komisarji upoštevali občevalnj jezik, ne pa materinskega. Popolnoma razumljivo je zato, da je slika, ki nam jo kaže uradna statistika, kriva: v tuji deželi, pa naj je to bila Avstrija ali Italija, pač prebivalci z oblastmi in v javnem življenju
obnovil in napis osvežil tamošnji župnik, Beneški Slovenec, dr. Ivan Guyon. Za to prijazno uslugo se častitljivemu starčku nismo mogli več osebno zahvaliti — sredi marca 1. 1966 je ugasnil. Zdaj spi poleg Jurija Prešerna . ..
Nedaleč od Ovčje vesi, proti gorskim masivom Viša (2666 m) in Montaža (2775 m) se sredi borov razprostira obsežno vojaško pokopališče. Tu so našli svoj mir tisoči in tisoči avstrijskih vojakov, ki so padli v prvi svetovni vojni. Imena na križih govo-
AVSTRIJA
v------—
LUŽICA ^Boft'ET
-   TE l
"•v__-
^7
Območje Kanalske doline
kraj. Lahko rečemo, da so bile žabnice, vodilno naselje v vsej kanalski dolini, i Znano je bilo že v rimski dobi pod imenom Larix; dokaz starodavnosti    kraja po so tudi številne izkopanine, na katere naleti oratar skoro na vsakem koraku. Vendar pa so morale Žabnice že pred stoletji prepustiti prvenstvo vodilnega kraja Trbižu. Danes je prišlo celo tako daleč, da spadajo  Žabnice v Trbižko občino, čeprav so bile celo tisočletje   samostojne... Se bolj pa so Žabnice znane po zgodovinski bitki. Prav pri tej vasi je francoski general Mas-sena dne 23. marca 1. 1797 premagal avstrijsko armado. — Kako strmo je padalo število Slovencev v tej vasi najbolje  vidimo iz statističnih podatkov: 1. 1846 je živelo v Zabnicah še 958 naših rojakov; že 1. 1880 pa se je izmed 913 prebivalcev prištevalo k Slovencem 866 ljudi, k Nemcem pa 33; leto 1890 pokaže le še 806 Slovencev, Nemcev pa že 52; rapiden padec je razviden iz statistike za leto 1900: poleg 693 Slovencev so našteli že 162* Nemcev.
L. 1910 je razmerje že takole: izmed 844 prebivalcev se
občujejo" v gospodujočem jeziku, materin jezik najde prostor le doma, kvečjemu še v cerkvi...
Sicer pa je današnja jezikovna situacija v Kanalski dolini prav nenavadna: tamošnji Slovenci govore poleg domačega narečja še v čistem, tudi drugim rojakom umljivem slovenskem jeziku. Skoro vsi pa še obvladajo italijanščino in nemščino, jezik današnjih in včerajšnjih gospodarjev.
Pomudili smo se v Zabnicah malo dlje, ker pomenijo prvo postojanko v vrsti slovenskih Kanalskih vasi na naši poti.
Jurij Prešeren
Preden pa nadaljujemo pot po glavni cesti proti Ukvam, se obrnimo na jug v nekdanjo ovčarsko vas Ovčjo ves (Ital.: Valbruna). Naselje leži 807 metrov visoko, prav na vhodu v prelepo dolino Zajezerom. Ovčja ves je dobila svoj prostor v prešerno-slovju, zaradi pesnikovega brata Jurija, ki je tu služboval kot župnik do 1. 1868 in tu tudi umrl. Njegovo nagrobno ploščo s slovenskim besedilom je koncem 1. 1965
re, koliko slovenskih mož in fantov je med njimi, ki so izkrvaveli za tuje koristi.
A obrnimo raje pogled više, na jugovzhod. Tam kipe v višino Višarje (1790 m), najvišja in najbolj starodavna slovenska božja pot. Vendar romarjem danes ni treba grizti kolen in nositi na vrh znana »višarska polena«. Danes te popelje v višino gon-dolska žičnica za vsega 700 lir, s povratno vožnjo! Ob zgornjem koncu žičnice so podjetni Lahi zgradili moderen hotel »Lussari«!
Cerkev na Višarjah je bila zgrajena že 1. 1360. Tekom stoletij so poleg svetišča postavili še celo vrsto poslopij — tako da stoji danes v tej znatni višini kar pravcata vasica. Utrujeni romarji, če se povzpno na vrh z lastnimi močmi, mimo žičnice, se torej prav zlahka odpočijejo in okrepčajo v Številnih hospi-cih in tavernah ... Mejne zapore proti Koroški in Gorenjski so sicer zavrle dotok nekdaj tako številnih romarjev; razvija pa se zato na pobočjih Višarij pravo smučarsko središče, obdano s prelepim vencem Julijskih ln Karnijskih vršacev
Živ studenec
Vrnimo se z višav spet * dolino, na cesto in nadaljuj* mo pot v osrednjo slovensko vas vse Kanalske doline, * Ukve (ital.: Ugovizza). Tu nsi živelj še krepko živi, od tU teče izvor mnogim družinam v sosednjih vaseh; kot ii* studenec se nam zazdi t* yas, ko tolikokrat zvemo V Naborjetu, v Trbižu ali pa f Lipalji vesi ali pa v LužnicaS — da se je ta Ln ta priženil ali primožila v kraj iz zdra* voživih Ukev.
Za Ukve smo zvedeli že pred vojno, ko so bile prizadete od velikih povodnij. Zgodo* vinskim sladokuscem pa j' že dolgo znana stara roma*" ska župna cerkev, najstarej>* daleč naokrog.
Ker po smo o Ukvah V obširneje govorili v zvezi * tamkajšnjimi številnimi Pr*" šerni, vzemimo spet popotm1 les v roke, kot bi rekel .Fran' ce Levstik, in se odpravim" naprej po dolini.
Že po polurni hoji pridem3 do Naborjeta (ital.: Malb' orghetto), nekdanjega naselja s trškimi pravicami. N** borjet ni nikoli veljal za slo* venskega, čeprav se je že let* 1846 priglasilo od 748 pret>;' valcev kar 100 za Sloveac* Poznejše statistike so to St*" vilko rapidno zmanjševal L. 1880 so našteli še 66 SI** vencev, 1. 1900 še 40, 1. 10 pa samo še 8 ...
Da opravičimo ponose*1 vzdevek, ki smo ga dali lik' vam, ko smo jih nazvali 1> živ studenec naše narodno*''' ne moči, posluša i mo, kaj 'f pisal znan zgodovinar še 1909:
»Naborjet in Lužnice sf sicer močno ponemčena kr*' ja, toda vanju prihaja ved^ dovolj slovenskih priseliefi;' kov iz Ukev. Zato je nemški' na v Naborjetu in Luinic^ prava reva ...« *
Radoznalega potnika, ki <* da so bile prav pri NaborJtP* najhujše bitke med franco>>? in avstrijsko vojsko, zvab1 kar nehote pot v breg do \f likanskega spomenika z W čim bronastim levom. Sr*y menik je postavljen severfi" od ceste tik pod ostanki nek' danjih utrdb, po katerih )! Naborjet stopil v zgodovin^ ČRTOMIR ZORE1-
ŠOLSTVO
GLASBENA ŠOLA Kranj razpisuje vpis
novih učencev za šolsko hC 1966'67 v oddelke za goda!'' pihala, trobila, klavir, soli'' petje, kitaro in klavirsko haf moniko.
Vpisovanje bo v sredo, dn* 15. junija 1966 ob 9. In 18. uri-
Podrobnosti o vpisu so raf vidne Iz objave na JolsK' oglasni deski. Ravnateljstvi1'
Uspeh starejših mladincev — atletov Triglava
Triglavu pokal SRS
Štirideset atletov in devet atletinj kranjskega Triglava, ki so se na kvalifikacijah uvrstili med osemnajst najboljših v posameznih disciplinah, je nastopilo v nedeljo v Mariboru na finalu atletskega pokala Slovenije za starejše mladince in mladinke.
V tekmovanju mladincev je nastopilo enajst ekip, med katerimi je izstopala ekipa Triglava, ki je z osvojitvijo naslova ekipnega prvaka SRS za starejše mladince dosegla tudi svoj dosedanji največji uspeh. Med mladinskimi (8) so Kranjčanke osvojile četrto mesto, kar je prav tako velik uspefl.
V konkurenci posameznikov so člani zmagovalne ekipe osvojili štiri naslove republiških prvakov: šraj je bi! daleč najboljši v teku na 3.000 metrov, Milek in Satler
V zadnjem kolu slovenske rokometne lige so bile vse gorenjske ekipe uspešne. Kljub zmagi nad drugouvr-Jćenlm Piranom (14:12) bodo morali Tržičani zapustiti družbo najboljših. Kranj je z zmago nad Ajdovščino (28:24) za las ušel usodi Tr-žičanov. Igralke Selc so v zadnjem kolu premagale Slovana (14:12) in bodo ostale v ženski republiški ligi, Kranjčanke pa so dobile srečanje z Ajdovščino brez borbe in osvojile četrto mesto.
V prvem kolu slovenske teniške lige sta se srečali prvo in drugo moštvo Triglava in Kamnika. Rezultati - Triglav II : Kamnik II 2:1, Triglav I : Kamnik I 0:3.
V republiški košarkarski ligi *3 Jeseničani! zadržali vodstvo z zmago nad Mariborom 66 s 66:56, Kranjčani so doživeli katastrofo v srečanju s Trnovim s 44:94. Obe ženski ekipi sta bil uspešni. Triglav je premagal Ilirijo s 57:44, Jesenice pa Jezico 54:45.
Odbojkarji. Jesenic so v zadnjem kolu SOL premagali Novoteks s 3:1, Kamničani pa so zgubili s Črnučami z 2:3.
V zadnjem kolu SNL je Triglav premagal Novo gorico s 6:1 (2:0) in tako osvojil drugo mesto. Nogometaši Triglava morajo odigrati še zaostalo srečanje Branikom.
V nedeljo je bilo v Ljubljani prvo izbirno tekmovanje slovenskih strelcev za republiško reprezentanco". Na tekmovanju so nekateri gorenjski strelci dosegli lepe rezultate. MK puška serijske izdelave: 3. Lombar (Kranj) 508; Standardna puška z di-opterjem: 1. Kralj (Jes) 521; MK pištola proste izbire: 1. Peternel (Kranj) 543; MK pi-Jtola serijske izdelave: 1. Peternel (Kranj) 507.
sta bila neporažena pri skoku v višino oziroma metanju krogle, četrto zmago pa je dosegel v hoji na 5 km slovenski rekorder Praček.
REZULTATI — Mladinci — 3000 m: 1. Šraj (T) 8:59.4; krogla: 1. Satler (T) 13,79; 2. Kogovšek (T) 12,29; daljina:
I. Kovčenko (NG) 669, 3. Milek (T) 621; 4. Strojan (T) 612, 6. Somrak (T) 609; višina: 1. Milek (T) 195, 5. Co-kan (T) 175; 1500 m: 1. Stu-pan (Mb) 4:07.2, 2. Hafner (T) 4:13.0; 110 m ovire: 1. Bizjak (Br) 15,7, 5.-6. Milek (T) 17,9; kopje: 1. Rajk (Lj) 61,87, 3. Fister (T) 52,37; 100 m: 1. Njivar (Br) 11,2, 3. F. Fister (T) 11,6 4. Strojan (T)
II, 7; 400 m: i. Hainz (Lj) 51,6, 4. F. Fister (T) 53,5, 5. Pangerc (T) 53,6; 4x100 ni: 1. Branik 44,3, 3. Triglav I 45,7; 400 m ovire: 1. Bizjak (Br) 57,6, 3. Pangerc (T) 59,6; 800 m: 1. Tanjšek (Br) 2:04.7, 5. Florjančič (T) 2: 10.1; kladivo: 1. Dajčman (KI) 42,10, 5. Satler (T) 38,40; 1500 m ovire: 1. Bizjak (KI) 4:35,0, 3. Rožič (T) 4:40,6; 200 m: 1. Njivar (Br) 22,9, 4. Strojan (T) 24,0; disk: 1. Pečar (Br) 40,43, 2. Satler (T) 37,15; troskok: 1. Orel (NG) 14,09; 4 x 400 m: 1. Maribor 3:34,5, 6. Triglav 3:46,4; palica: 1. Svent (OS) 360; hoja 5 km: 1. Praček (T) 33:55,9;
EKIPNO — 1. TRIGLAV 418,5, 2. BRANIK 281,5, 3. NOVA GORICA 262 točk.
Mladinke" (rezultati Kranj-čank) — 100 m: 4. Mohorič 13,5; 400 m: 7. Bernik 66,4;
daljina: 7. Berčič 474, 9-. Franko 438; 80 ovire: 4. Mohorič 14,1; višina: 6. Berčič 140, 8. —9. Franko in šolar 135; 4x100 m: 7. Triglav 57,8;
EKIPNO - 1. BRANIK 225, 2. NOVA GORICA 163, 4. TRIGLAV 72,5 točk.
M. Kuralt
Za mladinsko prvenstvo v rokometu J
Mladinci Dupelj v finalu
V nedeljo je bil v Dupljah mladinski kvalifikacijski turnir za mladinsko prvenstvo Slovenije v rokometu. Na turnirju so nastopili prvaki Gorenjske, Goriške in Primorske. Mladi rokometaši iz Dupelj so premagali oba nasprotnika.
REZULTATI — Duplje i Koper 14:13 (5:9), Duplje S Nova Gorica 12:8 (6:5), Koper : Nova Gorica 12:8 (6:3),
V nedeljo bodo tako na finalnem turnirju nastopili: Olimpija, Slovan, Slovenj-gradec, Ormož, Duplje in Koper.
V nedeljo ob 16. uri prvo tekmovanje z mopedi
Mopedi na dirkališču v Stražišču
Ni zanimiva le tista prireditev, ki je najkvalitetnejša. V nedeljo bo v Stražišču AMD Kranj organiziralo tekmovanje z mopedi. Pogoj za udeležbo je, da stroji niso tekmovalni. Kljub temu vlada za prireditev veliko zanimanje.
Organizatorju se je prijavilo že trinajst AMD (Bled, Bohinj,    Jesenice, Podnart,
Tržič, Kamnik, Domžale, škofja Loka, Železniki, Cerklje,   Tržič,   Radovljica in
Gorenjska rokometna liga
Duplje na kvalifikacijah
Zadnje kolo ni prineslo bistvenih sprememb v lestvici. Samo ekipa Selc je z zmago nad škof jo Loko popravila svoj položaj in prehitela Zabnico, ki je nepričakovano izgubila na svojem terenu proti Kranjski gori. Kranj je na domačem terenu premagal Radovljico in tako osvojil drugo mesto. Odloženo srečanje Duplje : škofja Loka* se je končalo s katastrofalnim porazom gostov.
' Z osvojitvijo prvega mesta so Duplje dobile pravico do igranja v kvalifikacijah za consko ligo. Po odličnih igrah v gorenjski ligi smo lahko prepričani, da Duplje ne bodo razočarale v kvalifikacijah in se bodo uvrstile v consko tekmovanje. LESTVICA
Duplje II
Kranj B........
Selca.........
Zabnlea ........
Storžič    .  .  . .  n . . .
Radovljica .......
Šk. Loka
Kr. gora ........
Krvavec ........
Savica ........
REZULTATI — Kranj B.Radovljica £:2'1 (11:8). Krvavec : Storžič 33:7 (14:2), Zab-nica  :  Kranjska gora 14:18 (4:12),  Savica  :  Duplje 0:5 (w. o.), Škofja Loka : Selca 13:15 (5:8), Duplje  : Škofja Loka 35:15 (16:10); 18 18 0  0  377:200 36 18 13 0   5   305:231 26 18 12 0   6   291:218 24 17 11 0   7   360:286 22 17 10 0  8   237:280  19 (—1)
17 7 1 10   296:307   14 (—1)
18 6 1 11 293:368 13 18   5 1 12   243:304 11
18   3 2 13   233:330    7 (—1) 18  2 1 15  196:328    4 (—1) P. Didić
Kranj) s sedemdesetimi tekmovalci. Nagrade bo prejelo le prvih osem (prvi trije pokale, naslednjih pet diplome) in bo borba izredno zanimiva.
To bo prvo tekmovanje po sistemu dirt-track. Po izbirnem tekmovanju bodo dobili 32 finalistov, ki bodo tekmovali v štirih skupinah po 8 tekmovalcev. Prvi štirje v vsaki skupini tekmujejo v poifinaju in kasneje v finalu, ostali pa v tolažilnih skupinah.
Zaradi izrednega zanimanja za prireditev računajo organizatorji, da bi poslalo to tekmovanje tradicionalno, saj bo prav izenačenost tekmovalcev prispevala k izrednim borbam in so prepričani, da bo tekmovanje za gledalce predstavljalo posebno atrakcijo. P. Čolnar
PRITOŽBA STRELCEV Kranj, 7. junija. Na včerajšnji seji izvršnega odbora občinskega odbora SZDL Kranj so razpravljali o pri^ tožbi strelske družine Bratstvo in edinslvo, ki združuje približno 200 ljubiteljev tega športa v Kranju. Podpisniki pritožbe omenjajo zapostavljanje te organizacije v okviru strelske zveze in športnih organizacij v občini. Stališča so bila deljena. Zadevo bodo morali reševati v okviru ustreznih športnih organizacij.
Kolesar hudo ranjen
Na križišču Titovega trga in Poštne ulice v Kranju se je zgodila v soboto ob 22.20 težja prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila »zastava 750« LJ 194-99 Peter Jenko doma iz šutne pri šk. Loki je vozil po Prešernovi cesti v Kranju. Ko je pripeljal do križišča, mu je z leve strani iz Poštne ulice nenadoma zapeljal pred vozilo kolesar Peter Pogačnik iz Kranja. Voznik osebnega avtomobila nesreče ni mogel preprečiti in je kolesarja zbil po cesti. Pogačnik je bil pri nesreči hudo ranjen.
-sš
Ustavil na travniku
Voznik osebnega avtomobila LJ 157-43 Alojz Juratovec iz Kranja je vozil v soboto -ob 23. uri iz Škofje Loke proti Kranju. Ko je pripeljal v bližino hiše št. 13 v Srednjern Bitnju mu je nenadoma spu-
stila zadnja zračnica in ga je začelo zanašati po cestišču. Po približno 30 metrih se je ustavil na travniku ob cesti. Na avtomobilu je škode za približno 2000 novih dinarjev, voznk ni bil poškodovan.
-sš
Zaradi neprimerne hitrosti
V nedeljo ob 21.50 se je na cesti II. reda v vasi Železniki pripetila prometna nesreča vozniku osebnega avtomobila LJ 286-74 Tomažu Kosu iz I Kranja. Ker je vozil z nepri-
merno hitrostjo ga je začelo na pesku zanašati in se je zvrnil na streho. Voznik ni bil ranjen, na vozilu pa je škode za približno 8.000 novih dinarjev. -sš
Neprevidna vožnja
V petek ob 16.50 je vozil po cesti I. reda Iz Bistrice prpti Kranju z osebnim avtomobilom »škoda«* voznik Franc Marinčič iz Ljubljane. Ko je pripeljal v bližino Nakla, je začel prehitevati avtobus. Ker Je opazil, da mu prihaja iz nasprotne smeri več vozil, je močno zavrl in zavil v desno, vendar ga je pri tem zaneslo s ceste in se je prevrnil. Marinčič ni bil poškodovan, na vozilu pa je škode za 3.000 novih dinarjev.
-sš
14
OGLASI - OBJAVU
8. JUNIJ 19G6 * GLAS
..odam kravo 8 mesecev brejo. Breg 16, Preddvor
2743
Prodam deske za betoniranje in opornike (lonte). Naslov v ogl. oddelku 2744
Prodam vola 480 kg težkega, kombiniran enoosni traktor s plugom in frezo, primeren za vrtnarska dela. Naslov v oglasnem oddelku
2745
Prodam stoječo poljsko travo in posestvo. Tršan, Planina 74, Jesenice 2746
Stroj za pobiranje zank »Kolibri«  kompletni brezhi-
ben prodam. Naslov v ogl. oddelku 2747
Prodam dobro ohranjen globok kombiniran otroški voziček (Jadran) in kombiniran štedilnik levi »Gorenje« Varjačič, Ul. Mladinskih brigad 7, Kranj 2748
Prodam moped za 600 N din. Naslov v ogl. oddelku
- 2749
Prodam večjo količino smrekovih butar. Bašelj 24, Kranj 2750
Prodam takoj vseljivo stanovanje. Naslov v ogl. odd.
2751
Prodam obračalnik za seno. Nasl  v oglasnem oddelku
2752
KOMPAS
Kranj Koroška ul. 2
je uvedel
TAXI- službo
Naročila sprejemamo: od 7. do 19.ure (dnevna služba) in od 19. do 7. ure (nočna služba).
Cene konkurenčne!
Dopolnilna prometna vzgoja uporabnikov cest
V križišču enakovrednih cest sta dve vozili, konjska vprega in tovornjak s prikolico. Vozita po desnem pravilu in je prvo konjska vprega, ki zavija r levo in nima na svoji desni strani nobenega vozila, zadnji pa je tovornjak s prikolico, ki vozi naravnost.
Vozniki vzrežnih vozil!
— vprežnega vozila nI dovoljeno puščati na cesti brez nadzorstva. Cesta ni pašnik, kjer bi se lahko konj gibal po mili volji!
— s pravilno osvetljenim vprežnim vozilom boste \   zaščitili na cesti sebe in druge uporabnike cest!
Prodam jesenove plohe. Zg. Bela 22, Preddvor 2753
Ročni voziček (dirca) prodam. Zupan, Ljubljanska 17, Kranj — Labore 2754
Prodam dobro ohranjen dvosedežni moped z malimi kolesi. Pavlic, Sejmišče 4, Kranj 2755
Prodam omaro za dnevno sobo. Peneš, Kidričeva 13, Kranj 2756
Prodam spalnico češnjev furnir. Gorišek Jože, Medvode 135 2757
Prodam nov pralni stroj »Kandi« superavtomat. Naslov v oglasnem oddelku 2758
Prodam motorno kolo znamke puch 175 ccm. Kol-manko Alojz Kranj, Jenkova 10 2766
Prodam nova desna vhodna hrastova vrata. Kranj, Škofjeloška 36/b 2767
Prodam dve železni postelji z mrežami in dve nočni omarici. Naslov v ogl. odd. 2768
Globok dobro ohranjen otroški voziček nemški »Ze-kiwa«, ugodno prodam. Kibi, C. 1. maja 53, Kranj 2769
Prodam kravo s teletom. Voglje 98, Šenčur 2770
Kupim vprežni obračalnik za seno. Naslov v ogl. odd.
2704
TV SPREJEMNIKE predelujem za sprejem drugega programa. Popravljam UHF adapterje. Lukež Marjan, Kranj, Titov trg 22/11 2710
Poročenca brez otrok iščeta opremljeno sobo v Kranju ali okolici. Naslov v ogl. odd.
2712
Sprejmem mizarskega pomočnika. Mizar Hafner, Zasavska 2, Kranj 2706
Izgubila sem žensko zap&st-no uro »Darvvil« z datumom na uri 29. 5. 65, od Kranja do Primskovega. Ker mi je drag spomin, prosim najditelja, da jo proti nagradi vrne v oglasni oddelek 2759
Enosobno stanovanje v Kranju zamenjam za večje v Kranju ali okolici. Kranj, Huje 2 2760
Upokojenec, star 70 let, ne-alkoholik s svojim stanovanjem, nekaj vrta, želi spoznati sebi primerno. Ponudbe poslati pod »Samo resno«
2761
Oddam   opremljeno sobo
moškemu. Kranj, Reševa 18 2762
Iščemo oskrbnika za kočo na Križki gori. Zaželjen zakonski par — mlajša upokojenca. Nastop službe takoj. Informacije in p/rijave pri PD Križe 2763
Parcelo za vvcekend hišico oddam na Zg. Jezerskem. Informacije pri Arnež, Šenčur 132 pri Kranju 2764
Trgovina šipad Kranj zaposli mizarskega pomočnika, mlajšo moč po možnosti iz Kranja. Ponudbe poslati na trgovino Šipad Kranj 2765
[TRGOVSKA PODJETJA »GOSTINSKI OBRATI !MENZE ...
s 1. junijem je na JESENICAH (kletni prostori objekta P-MARKET, Prešernova cesta — nasproti hotela POŠTA)
ODPRTO
grosistično skladišče
za prodajo vseh vrst SADJA in ZELENJAVE pod
zelo ugodnimi pogoji in konkurenčnimi cenami.
REHRANA
export-import, Ljubljana
Individualni graditelji!
Pri gradnji stanovanjsk.h hiš se za opaženje poslužite naših kvalitetnih trislojnih opaznih plošč v dimenzijah:
500 X 1.000,
500 X 1.500,
500 X 2.000,
500 X 2.250,
500 X 2.500, v debelini 23 ln 27 mm.
Velik prihranek na času in denarju, lepši izgled
betona.
Obrat »Tomaž Godec« Boh Bistrica ln obrat Rečica nudita v neomejenih količinah plošče v posojilo proti plačilu dnevne obrabnine.
Gradite hitreje, ceneje in kvalitetneje. Zahtevajte informacije.
KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA CESTNEGA PODJETJA V KRANJU Kebetova ul. 18
RAZGIAŠ*
naslednja prosta delovna mesta:
1. VODJO KADROVSKE SLUŽBE
2. FINANČNEGA KNJIGOVODJO
3. 2 ŠOFERJA
POGOJI:
pod L višja kadrovska šola ali ^srednja šola z nekaj let
prakse v kadrovski službi;
pod 2. najmanj 5 let prakse na samostojnih mestih v
finančnem knjigovodstvu;
pod 3. poklicni šofer »C« kat., s stanovanjem v Radovljici ali na Jesenicah;
Kot poseben pogoj je za vsa delovna mesta predpisano
2-mesečno poskusno delo.
Pismene ponudbe sprejema uprava podjetja. Razglas velja do zasedbe delovnih mest.
t JUNIJ 1966  * GLAS
SPOREDI
RADIJSKI SPORED
forocila poslušajte vsak dan ob 5., 7., 8., 10. 12., 13!, 1!., 17, 22., 23. ln 24. uri tei radijski dnevnik ob 19.30 uri. Ob nedeljah pa ob 6.05., 7., 9., 12., 13., 15v 17., 22., 23. to 24. ari ter radijski dnevnik ob 19.30 uri.
SREDA — 8. junija_
8.05 Glasbena matineja — 1.55 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.10 Mladinski testiral 1965 — 9.30 Godala v rit-ffiu — 10.15 Med slovenskimi glasbeniki — 10.45 Človek in zdravje — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Prerez opere »Madame Butter-flyt — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Priredbe koroških in medjimurskili narodnih pesmi — 13.30 Priporočajo
vam — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 Igrata pihalni godbi JLA in RTV Ljubljana — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Slavni tuji dirigenti, 6i so delovali v Ljubljani — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18. 15 Iz. studia 14 — 18.50 Naš razgovor — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Deset minut z ansamblom VVeekend — 20.10 Dalibor — opera v treh dejanjih — 23. 05 Literarni nok-
15
turno — 23.15 Melodije za lahko noč
ČETRTEK — 9. junija
8.05 Glasbena matineja — 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.25 Ostržck — 9.40 Lahka orkestralna glasba — 10.15 Z ansamblom mariborske opere — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Kratek recital violonče-lista Andreja Navare — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Cez hrib in dol — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja — 14.35 Glasbeni ve-dež — 15.20 Zabavni intermezzo — 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice ~ 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05
Turistična oddaja — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Odskočna deska — 18.45 Jezikovni pogovori — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 21.00 Literarni večer — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.10 Johann Sebastian Bach na orglah — 23.05 Plesna glasba
PETEK — 10. junija
8.05 Operna matineja — 8.55 Pionirski tednik — 9.25 Domače viže in domači ansambli — 9.35 Pet minut za novo pesmico — 10.15 Dvajset minut za skladatelja Josipa Slavenskega —10.35 Novost na knjižni polici — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Nimaš prednosti — 12.05 Iz oper Julesa Massene-
ta — 12.30 Kmetijski nasveti
— 12.40 Nekaj narodnih in ponarodelih melodij — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo 14.35 Poje ameriški zbor Robert Shavv — 15.20 Napotki za turiste — 15.25 Zabavni intermezzo — 15.30 Od vasi do vasi — 15.45 V svetu znanosti
— 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Petkov simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Igra Zabavni orkester RTV Ljubljana — 18.50 Kulturni globus — 19.05 Glasbene razeled-nice — 20.00 I.epe melodije — 20.20 Tedenski zunanje-poli-tični pregled — 20.30 češki skladatelji na Dunaju — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.10 Za ljubitelje jazza — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Mouvcmcnto za klavir in orkester
SREDA — 8. Junija_
RTV BEOGRAD
830 Prenos s kongresa SZDL
Jugoslavije 1730 Poročilo s kongresa RTV LJUBLJANA 17.40 Tik tak RTV BEOGRAD 1755 Slike sveta RTV LJUBLJANA 1825 T V obzornik 18.45 Glasbena sreda 19.15 Mozaik kratkega filma RTV ZAGREB 19.40 TV prospekt RTV LJUBLJANA 1954 Intermezzo RTV BEOGRAD 20.00 TV dnevnik in poročilo
s kongresa SZDL
TELEVIZIJA
RTV LJUBLJANA
20.30 Učene ženske — TV
drama • 22.10 Jubilejna   pesem APZ
Tone Tomšič — II. del RTV BEOGRAD 22.55 Poročila s kongresa
SZDL
Drugi spored
RTV ZAGREB
18.25 Včeraj, danes, jutri
18.45 Glasbena oddaja
19.15 TV pošta
19.40 TV prospekt
RTV BEOGRAD
19.54 Lahko noč, otroci 20.00 Spored italijanske TV
ČETRTEK — 9. junija
RTV BEOGRAD
11.00 Tečaj angleškega jezika
RTV LJUBLJANA
14.00 Kolesarske   dirke Giro
dTtalia 16.10 TV v šoli RTV BEOGRAD 16.50 Poročila
17.00 Prenos s kongresa SZDL RTV BEOGRAD 20.00 TV dnevnik
20.20 Aktualni pogovori RTV LJUBLJANA 21.10 Kulturna panorama 22.10 Zvegla Potepuhova
— poezija RTV BEOGRAD 22.35 Poročila s kongresa
SZDL Drugi spored
20.00 Spored italijanske TV PETEK — 10. junija
RTV BEOGRAD 8.30 Kongres SZDL Jugoslavije
RTV ZAGREB 16.30 Mali svet RTV BEOGRAD
16.55 Poročila
17.00 Prenos s kongresa SZDL
Jugoslavije 20.00 TV dnevnik in poročilo
s kongresa RTV LJUBLJANA 20.30 Vsi moji sinovi —
ameriški celovečerni
film
RTV BEOGRAD 22.00 Poročilo s kongresa SZDL
22.15 Karavana — potovanje
po krajih Jugoslavije RTV LJUBLJANA 22.40 Zadnja poročila Drugi spored:
20.00 Spored  italijanske TV
KINEMATOGRAFOV
Kranj »CENTER«
8. junija grški film RDEČE SVETILKE ob 16., 18. in 20. uri
9. junija grški film RDEČE SVETILKE ob 16., 18. in 20. uri
10. junija grški film RDEČE SVETILKE ob 16., 18. in 20. uri
Kranj »STORŽIČ«
8. junija italijanski fUtrn MOŽJE NA KONGRESU ob 16., 18. in 20. uri
9. junija amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 16., 18. Ln 20. uri
10. junija amer. barv. CS film MORGANOVI GUSARJI ob 16., 18 in 20. uri
Jesenice »RADIO«
8. junija amer. barv. film TOiM JONES
9. junija amer. barv. CS film KO -ZVONIJO ZVONOVI
10. junija japon. CS film HARAKIB.I
Jesenice »PLAVŽ«
8. junija amer. barv. CS film KO ZVONTJO ZVONOVI '
9. —10. junija amer. film OKUS PO MEDU
Žirovnica
8. junija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IP-CRESS
Dovje-Mojstrana
9. junija angl. barv. C S film STROGO ZAUPNO IP-CRESS
Kranjska gora
9. junija amer. barv. film TOM JONES
10. junija angl. barv. CS film STROGO ZAUPNO IP-CRESS
LETNO KOPALIŠČE KRANJ
je že odprto kopalni bazen bife
ob lepem vremenu vsako soboto PLES
Zimsko kopališče z bifejem posluje ob petkih, sobotah in nedeljah od 12. do 17. ure. Garderoba kopalcem na Savi vedno na razpolago.
VILLACH
BELJAK
HAUPTPLATZ 8
0 orodja
% okovja
0 kmetijski stroji vseh vrst
£ hišna
in kuhinjska orodja
% steklenina in porcelan
% gradbeno železo SE
PRIPOROČAMO ZA OBISK!
GLAS v vsako
ŽELITE PRIJETEN ODDIH V PORTOROŽU?
Počitniška skupnost Železniki ima v svojem domu Portorož 103 od 21. VI. do 5. VII. in od 30. VIII. 66. dalje Še nekaj prostih mest za izjemno ceno 20 N din za vso oskrbo. Dvo in troposteljne sobe s tekočo vodo. Dom ima krasno lego, lastni parkirni prostor in lep razgled na morje. Izmene so vsak torek. Ne zamudite izjemne prilike. Prijave sprejema Počitniška skupnost Železniki.
ELEKTRO KRANJ DISTRIBUTIVNA ENOTA ŽIROVNICA
razpisuje
JAVNO LICITACIJO Ta prodajo: COMBI VOLKSVVAGEN, letnik 1953, vozen OSEBNI AVTO ŠKODA, letnik 1957, vozen SKUTER TOMOS-GALEB, letnik 1957, vozen MOPED COLIBRI TOMOS, letnik 1961, vozen MOPED COLIBRI TOMOS, letnik 1957, vozen
Licitacija bo na upravi enote Moste št. 6, in sicci dne 20. junija 1966 ob 9. url za družbeni sektor, ob 10. uri za zasebni sektor.
Interesenti si lahko ogledajo vozila na dan licitacije od 6. ure dalje.
8. JUNIJ 1966 * GLAS
Promet z alkoholnimi pijačami v tržiški občini
Vaj več piva in vina
Gostinci v tržiški občini so do konca marca letos prodali 55.004 litre vina, 40.915 litrov piva, 3.484 litrov žganja, 12.980 litrov drugih žganih pijač, 1423 litrov koncentratov sadnih sokov, 1321 litrov vita sokov, 6.727 litrov drugih brezalkoholnih pijač in 14.714 litrov mineralne vode in sode. Razen gostinskih gospodarskih organizacij in privatnih gostiln je v teh podatkih zajeta tudi prodaja pijač v delavskih menzah, okrepčevalnici upokojencev, mladinskem domu na Ravnah in v planinskih domovih.
V treh mesecih je obiskalo tržiško občino 8.322 gostov, od teh le 419 tujih turistov. Vseh prenočitev je bilo 2199. Upoštevati pa seveda moramo, da področje tržiške občine nima posebnih prenočitvenih kapacitet, zato se le malo tujcev,
Popravek
K prevedbam pokojnin
V podnaslovu napisa »Prevedbe pokojnin« v naši zadnji številki je »tiskarski škrat« spremenil mesec junij v julij. Pravilno se torej glasi, da je treba zahtevke za prevedbe vložiti do konca junija.
Prevrnil se je
Rudi Kavčič s Police pri Naklem je vozil v soboto ob 23.45 uri z osebnim avtomobilom »fiat 750« KR 19-73 iz Kranja proti Besnici. Zaradi neprimerne hitrosti se je na desnem zavoju železniškega podvoza prevrnil. Pri nesreči ni bil nihče poškodovan, na avtomobilu pa je škode za 2.000 novih dinarjev.
sš
ki potuje skozi, tu tudi ustavi. Se bolj je Tržič odrezala od tujskega prometa nova cesta, ki gre mimo mesta. Vse to seveda zmanjšuje tako gostinski kot turistični promet.
»Nezadostno« za čistočo v Kranju
Umazan rdeči asfalt
Poletje je tu, vročina, prah, turistična sezona, polne ceste tujcev. Imamo lepe kraje in prizadevamo si izboljšati turizem, ki je na Gorenjskem pomembna gospodarska panoga, pri tem pa — po naši lepi stari navadi — puščamo ob strani »malenkosti«, ki so po svoje naša izkaznica in težava pri razvoju turizma. V sončnih prvomajskih dneh so Bled preplavili domači in tuji turisti, potem pa smo slišali
Dober promet na mejnem prehodu Ljubelj
Do konea maja skoraj 300.000 potnikov
Cez Ljubelj je do konca maja letos potovalo v obe strani 274.512 potnikov z 62.453 vozili, od katerih je bilo (v maju) 415 avtobusov. Z novo cesto, predorom, preurejenim gostiščem in menjalnico postaja Ljubelj vse bolj privlačen ne samo kot mejni prehod, ampak tudi kot izletniška točka. Zanimivo je, kako je promet pora-stel v aprilu in maju v primerjavi z zimskimi meseci. Medtem ko je januarja letos prešlo Ljubelj v obe smeri le 9.883 potnikov s 3.192 vozili, jih je prešlo v aprilu že 75.900 z 18.153 vozili in v maju rekordno število — 123.362 potnikov z 29.530 vozili. Pričakujejo, da se bo promet v poletnih mesecih še povečal, posebno še zato, ker za Avstrijo ni potrebno več vizumov.
V Kompasovi poslovalnici na Ljubelju so v letošnjih petih mesecih zamenjali za 163,461.293 starih dinarjev deviz. Največji promet v menjalnici odpade seveda na maj (110,022.837 starih din) in april (34,072.851 starih dinarjev); v januarju so zamenjali samo za 3,147.939 starih din tujega denarja.
V 84. letu starosti nas je za vedno zapustila naša dobra, mama, stara mama, teta in sestra
-    MARIJA B A J D
Pogreb pokojnice bo danes, v sredo 8. junija ob 16.30 izpred križišča v Kranju. Do pogreba leži v mrliški vežici na Kranjskem pokopališču.
Žalujoči: hčerki Vida in Dana, sinova Franci in Niko, brat Franci In ostalo sorodstvo.
Kranj, Ljubljana, Trbovlje 7. junija 1966
V nasprotju s porastom števila potnikov čez Ljubelj pa se je v maju štavilo prevozov z žičnico na Zelenico zmanjšalo od 50.179 v januar- j ju in 45.264 v februarju na 15.101 v maju.
-at
pritožbe o neurejenosti, p ne-počiščenih cestah in pločnikih, o zanemarjenih nasadih. Za Bled pa je to še znatno manj značilno kot za Kranj. Metropola Gorenjske, kjer turizem ne steče in ne steče tako, kot bi bilo treba in kot bi radi, je umazana. Glavna cesta skozi mesto, Prešernova cesta z rdečim asfaltom je umazana.
Na zadnji seji skupščine občine Kranj je eden izmed odhorni.kov resno postavil vprašanje: Zakaj? Zakaj ne čistimo mesta? Kdo je za to odgovoren? živahen razgovor je pokazal, da gre za malomarnost, da Komunalni servis ne čisti cest, katere bi po pogodbi moral, član kolektiva Komunalnega servisa je dejal: »Poškropimo cesto, naslednji dan pa je spet prav tako umazana. Rdeči asfalt se zelo hitro umaže; predlagam, da se ga prevleče s črnim asfaltom.« Potem so ga vprašali, kolikokrat tedensko ga poškropijo, in zvedeli smo, kar smo že vedeli: zelo malokrat. »Mesto mora biti čisto, pa konec, če je potrebno, je treba ceste prati pet-
Dela pri mostovih na Lancovem in v Podnartu hitro napredujejo. Pri "obeh že betonirajo plošče in bosta gotova do sredine meseca julija. Most v Podnartu bo verjetno izročen prometu nekaj dni kasneje, kot most na Lancovem, ker so graditelji Imeli težave pri betoniranju opornikov. Na sliki: betoniranje plošče pri mostu na Lancovem — Foto: Franc Perdan
krat ali šestkrat na teden, po pogodbi morajo biti 8-ste.« Tako je povedal drug odbornik. In tako je prw. Pogodba celo določa, kateri komunalni objekti morajo biti za vsako ceno vzdrževani, ka-teri pa le delno, če že ni do« volj denarja, s čemer se Komunalni servis opravičuje. Nedvomno sodi Prešernova cesta med prioritetne objekte.
Tudi sicer se občani pritožujejo nad čiščenjem in pranjem cest v Kranju. Prijatelj mi je pripovedoval, da ntSH kadamskih cest nikdar ne škropijo, npr. Ručigajeve ceste na Primskovem, po kateri precejšen del Kranjčanov hodi na pokopališče.
-at
V Plamenu presegajo plan
V tovarni vijakov Plamen v Kropi so v prvih petih mesecih letos presegli družbeni plan po količini za 53*/« in po vrednosti za 1,5%. Izdelali so 2.605 ton vijačnih ii-delkov v vrednosti 11,186 001 novih dinarjev.
Od celotne proizvodnje so izvozili 716 ton izdelkov t vrednosti 3,780.000 novih dinarjev. V primerjavi t enakim obdobjem lani so povečali izvoz po količini za 50%. po vrednosti pa za 131%
Glavna ovira, da v Plamenu niso imeli v prvih petih mesecih še večje proizvodnje, je bila slaba kakovost reprodukcijskega materiala. Večkrat celotna dobavljena količina v posamezni dimenziji ne ustreza za proizvodnjo vijačnih izdelkov; zato prihaja do večjih zastojev v proizvodnji.
Ul flut Jrtk *3
IN    URADNI VESTNIK
GORENJSKE izdaja in tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Naslov uredništva: Kranj, Cesta Staneta Žagarja 27 in uprave: Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri SDK v Kranju 515-1-135. Telefoni redakcije in ekonomske propagande 21-835, 22-152. naročniški oddelek in tiskarna 21-190, 21-475. 21-897. Naročnina letna 20 novih dinarjev (n. d.) ali 2.000 starih dinarjev (s. d.), mesečno 1.70 n. d. ali 178 s. d. Cena posameznih številk 0.40 n. d. ali 40 s. d. Mali oglasi za naročnike 0.40 n. d. ali 40 s. d., ta nenaročnike 0.50 n. d. ali 50 s. d. beseda. Neplačanih oglasov ne objavljamo