^ Oldest Slovene DoNy in Ohio ®®sf Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni xix. _ leto xix CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, (SREDA) SEPTEMBER 30, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) DER NE SME Skalno pogorje v objemu zgodnje zime V Denverju v Coloradu je padlo 26 palcev snega in pet tisoč domov je ostalo brez elektrike. Snežni viharji so uničili tudi nad 90 tisoč dreves. HITI V TER KHAIITU <1*1 preds. kandi- . ' imel govoriti tam policij a kga ne dovoli. a pravi, DENVER, Colo. — V petek* VESTI ^ ' ^AUTE Ind. 30. sep-te preds. Browder in njego-ij Seymour Wald- W oba iz ^tjj!'. ^ prišli sem na '^1,^ kampanjski shod, bili takoj po ^tv' » pod obtožbo 'Ve,^ ^ pridržani v za- ij^iier i! "Pyr^kave". % twii-.. P'^sel sem vzlic 'da načelnika in i« bo pustil govo- " apeliral ("'»tek Mjo. na gov. McNu- HAUTE, Indiana. — ki Yat( ■C v^. načelnik i kandida sinoči izjavil, S DfJ' ^^Volilo komunistič- wedi " teiu da bi govo- bi i- danes zvečer v >e učitelji- ko ^'^dianfe, ki je bil za o% ^jo, pa mu od- (k Mg,. ^ bo Browderjev t5 c4G%;** aocoj vTiW. Komunistični I' %vii E. Brow- svo?^® zjutraj, da je \^®ca kampanjske-IjU laj ^^^daednika Roose-% Poftiaga v zadevi P""- V fSov oi, , grozi prepre-^'"''^deri ^ Hautu, T '^'ta brzojavka na ^ Polidi T glasi: vigilant-^ kršijo J- ^'"na načela de-S^ost / ^iMatram za svo-'k o tem obve- ^.O^isjega uradnika oh Vaša admi-nelegalnega shoda v S^o Mi/ Podvzela no- V.Ni iz ']i," fašistični mani- Ok so začeli divjati nad vzhodnim delom Skalnega pogorja (Colorado, Wyoming in New Mexico) hudi prašni vihar ji, katerim so se pridružili deževni nalivi, ki so se kmalu spremenili v silovite snežne meteže, kakršnih ni bilo v teh krajih že 64 let in ki so povzročili 13 smrti in nad 20 milijonov dolarjev materijalne škode. Samo v Denverju je snežno neurje povzročilo na raznih poslopjih in drevju za sedem milijonov škode. Koliko škode pa je neurje povzročilo na poljih in sadnih vrtovih pa ni še mogoče vedeti. V Denverju je padlo 26 palcev težkega mokrega snega, ki je pretrgal električno in telefonsko napeljavo, da je bilo več kot pet tisoč domov brez elektrike in telefona. Včeraj je bilo mobiliziranih sedem tisoč WPA delavcev, da so za silo očistili mestne ulice snega in razne navlake, ki jo je nanesel vihar. V Denverju in okolici je bilo tekom viharja u-ničenih devetdeset tisoč dreves, kar predstavlja pet milijonov dolarjev škode. Tekom viharja je izbruhnilo tudi okrog sto požarov. V Denverju je poleg tega še odpovedal poWni , V Denverju samem je bilo o-krog 30 tisoč dreves tako poškodovanih, da jih bodo morali odstraniti. Poleg tega je bilo poškodovanih mnogo domov in drugih poslopij in električni vodi so bili na mnogih mestih pretrgani. Druga mesta v Coloradu so bila enako prizadeta. . V Denverju se pripisuje snežnemu viharju smrt šestih oseb, med katerimi je bil tudi neki e-lektrarski delavec, ki je popravljal pretrgano električno napeljavo, ko ga je vihar vrgel na tla in ubil. V Rock Springsu, Wyo., so bili ubiti v avtni nesreči trije Denverčani, ko je njihov avto v metežu zadel v neki tovorni avto. Blizu Walsen-burga, Colo., pa je v ponedeljek treščilo na tla neko potniško letalo, pri čemer so bile ubite tri osebe, dva moška in ena ženska. Letalo je skušalo doseči Pueblo Colo. Sodi se, da sta odgovorna za to nesrečo sneg in led, ki sta se nabrala na krilih letala tekom poleta skozi snežni vihar. izrekla ene in ' žavljanom GOZDNI POŽAR V ORE-GONU MARSHFIELD, Ore. — Pred dnevi so začeli goreti v tukajšnji bližini gozdovi, ki so se kmalu spremenili v pravo peklo, v katerem sta izginili v plamenih mesteci Bandon in Prosper, od katerih je ostalo samo nekaj oglja. Gozdni požar, ki je grozil z uničenjem tudi drugim naselbinam v bližini, je povzročil o-krog poldrugi milijon dolarjev škode ter uničil streho okrog 1,500 ljudem. Poleg tega se pogreša okrog dvajset ljudi, o katerih se sodi, da so našh smrt v ognju. 1 ČRNI LEGIJONARJI SPOZNANI ZA KRIVE DETROIT, Mich. — Porota je včeraj spozna,la za krive umora prvega reda sedem črnih le-gijonarjev, dva pa za kriva umora drugega reda, dočim je bil f dovolili reakciji, da bi po J—i: ---------vv__. 9 nas teptala z nogami! Novo razočaranje za f naše "prijatelje" Naše "prijatelje" v klerikalnem taboru, ki se kot Jesiharji zaletavajo v Cankarjevo ustanovo, katero pobožno imenujejo "zibelko brez otroka" in manj pobožno "gada \ gnezdu", moramo spet razočarati, kajti povedati jim moramo, da prav nič ne kaže, da se bodo njihove pobožne želje izpolnile. Nasprotno, Cankarjeva ustanova vzlic njihovemu cviljenju, hujskanju in laganju izvrstno u-speva in dobiva zmerom nove prijatelje. Te dni se je oglasilo dru-2 štvo "Camiola Tent", 1288 ^ f T. M., ki je že poprej plača- % I lo v ustanovni sklad deset | dolarjev, ter prisj>evalo na- | daljnih petdeset dolarjev, s f čemer je pokazalo, da se v # pobii meri zaveda velike | I važnosti tega kulturnega ^ ^ podviga, kar je vse hvale | k in posnemanja vredno! Na & ^ tak način se najlepše poka % g že, da smo slovenski na- % I prednjaki v Ameriki še | ^ krepko pri življenju in da | ^ nam niti na misel ne priha- ^ % ja, da bi se ulegU na tla, po-y molili vse štiri od sebe ter Rebeli so se hranili s konji in mulami deseti obtoženec oproščen. Dva obtoženca sta se odrekla pravici do porotne obravnave in ju bo sodil sodnik. Vseh dvanajst obtožencev je bilo obtoženih umora delavca WPA Charlesa A. Pooleja, ki je bil zvabljen v sa-in umčfJSR dne*'I2. maja. Porota se je posvetovala eno u-Iro in 25 minut. ŠOLSKA STAVKA V ALABAMI X Nadaljiia društva, ki so ^ & taldsto pokazala, da razu-mejo to našo kulturno po- | trebo in da so pripravljena $ I pomagati, da se ji čim prej ^ ^ zadosti, so; društvi "Zarja ^ a SNM k ^ f Gowande, N. Y. in št. 518 * I iz Detroita, Mich., ki sta | $ pristopili k Cankarjevi u- | I stanovi ter prispevali po # $10, in društvo št. 460 S. vi TOLEDO, Španija. — Fašistični uporniki, ki so se bili pred desetimi tedni zaprli v Alcazar, se imajo zahvaliti konjem in mu lam, da so ostali pri življenju. Če bi ne bilo konj in mul, bi bili morali umreti od lakote ali se pa podati. Ker so si prisegli, da se ne podajo, bi bili morah torej umreti. Če bi ne bilo konj in mul. Ob času, ko so republikanci začeli oblegati Alcazar, se je nahajalo v alcazarskih hlevih o-krog 250 konj in mul. Zdaj so ^ ti hlevi prazni. Konji in mule so namreč morah iti pod mesarjev nož, potem pa v kotle in na ražnje, da so imeli branilci Al-cazarja kaj jesti. Tako so jim konji in mule omogočili, da so lahko vzdržah, republikancem pa preprečili zavzetje starinske trdnjave, ki sestoji iz skupine poslopij in stare katedrale, ki je bila nekoč mavrska mošeja, katere je obdajalo masivno zido-vje, katero se pa zdaj nahaja večinoma v razvahnah. Bolj tesna je šla rebelom z vodo. Prve dni je je bilo v alcazarskih vodnjakih dovolj, potem pa je je vsled suše začelo primanjkovati in jo je bilo treba začeti odmerjati — po en liter dnevno na osebo. Roosevelt bičal metode nasprotnikov Udaril je po njih zaradi 'rdečega slanika' -komunizma s katerim strašijo Ameriko, skušajoč napraviti iz njega glavni predmet volilne borbe. vzlic temu pa ■ so se oblegam rebeli dobro držali in mladina je celo plesala, kadar je iz edinega radijskega sprejemnega aparata donela plesna godba, ženske svojih mož nieo marale zapustiti, temveč so hotele vztrajati z njimi do konca. Rešeni rebeli pravijo, da so bili pripravljeni, boriti se do zadnjega — dokler ne bi vsi padli. Tekom ob- I ki je prispevalo $1, dočim ? so prispevali po 25c sledeči I člani tega društva: F. Fur-t lan, F Trček, V. Hrovat in Ling. JASPER, Ala. — Tukaj še vedno traja stavka šolskih otrok, do katere je prišlo, ko je šolski nadzornik A. S. Scott odpustil tri učitelje zaradi unijskih aktivnosti. Nenavadni štrajk tra- | y zadnjem seznamu iz ja že drugi teden in otrokom so || gtrabana. Pa., pa smo po-začeh pomagati piketirati šole i | ^abOi omeniti, da je tamo-tudi njihovi starši, ki so veči- j * HmmeUi klub "Soča" noma unijski rudarji. Starši o trok zahtevajo, da morajo uči tel ji in učiteljice pristopiti k u čiteljski uniji in da mora nad zornik Scott odstopiti. I N. P. J. iz Maple Heightsa, 11 leganja ni bila ubita nobena ženska ali otrok. Več gemblerjev kot kdaj poprej ? Demokratski vodja v mestni zbornici Joseph Artl je na ponedeljkovi seji zbornice očital županu Burtonu, da je danes v Clevelandu več gemblerjev in i-gralnih strojev kot kdaj poprej. Župan je nato jezno vprašal Artla, kje jih vidi. nakar mu je Smrt v cvetu mladosti V torek zjutraj je nenadoma preminula šele 23 let stara Stanislava Novak, starejša hči zakoncev Novak, ki stanujejo na 10708 Olivet Ave., blizu Superior Ave. in E. 105 St. šnji dramski klub "Soča tudi pristopil ter prispeval $10. Pomotoma pa je bilo po- % ročano, da je pristopila M. 5 Bradač, kajti pravilno je, | da je pristopila k ustanovi | Kattle Bradač, 7013 Hec- ^ ker Ave. | Odbor Cankarjeve usta- % nove se vsem novim čla- 5 nom in prispevateljem is- ^ kreno zahvaljuje, obenem ^ pa apelira na vsa druga ^ napredna društva in posameznike, naj .jih posnemajo ter pristopijo k tej kul- dh Se « ameriški dr-1 ta zabrusil, naj "izvoli stopiti v ele ^ "X slaščičar- nove VO-'katerokoli gostilno ali Ai ^ ki sta-'no, ki so polne igralnih Rajna je bila že dalj časa bo-lehna, bila je enkrat 11 mesecev v sanatoriju za umobolne in je zopet okrevala, a bolezen se ji je povračala in smrt jo je zdaj rešila. Poleg očeta in matere zapušča še sestre Frances, Vero in Florenco. Njen oče Mr. Novak, kakor tudi njena mati "Ameriško Domovino" naj Frances, roj. Bonča, sta oba do- "i^ar tako ne skrbi, ker gl. u ma iz Sent Vida nad Ljubljano; Pravni odsek SNPJ m se naklo-on je bil p. d. Perutov, ona pa Cankarjevi ustanovi nobene Mahnetova. Pogreb rajne se S^otne podpore. Gl. upravni od-bo vršil iz cerkve Sv. Tomaža ^NPJ je Cankarjevi ustano- SVOJEVRSTNI REŠITELJI HARRISON, N. J. — Ko je 40-letni Gus Lindquist te dni padel z ladje v reko Passaic, so planili za njim v vodo trije neznani moški ter ga rešili. Nato pa so ga preteph ter mu vzeli ves denar — $17! Madrid se utrjuje proti fašistom MADRID. — Danes so bili pozvani v vojaško službo vsi zidarji, betonski delavci in inženirji, da se Madrid utrdi proti napadu od strani fašističnih armad. Brivski mojstri so zaprli svoje delavnice, da bodo šli njihovi uslužbenci lahko na bojišče. Predsednik Azana je podpisal dekret, s katerim se poziva pod zastavo vse moške, ki so odslužili svoj vojaški rok v letih 1932-33. Nadaljni dekret podreja vse milične oddelke direktni armadni kontroli. Vladne sile so pripravljene braniti mesto do skrajnosti. Neki fašistični generalštabni častnik je izjavil, da bi general Franco turni ustanovi. j lahko takoj zavzel Madrid, če bi bil pripravljen žrtvovati 40 ti- SNPJ in Cankarjeva ustanova so opo- s registri- S k se ne bo- rn Indorsirali Lauscheta strojev." na Superior in Ansel road v petek dopoldan ob 9:30 pod vod- All-Nations Republican liga, v kateri so zastopniki 18. v Clevelandu živečih narodnosti, je pridejo v tej britki uri k mrt soč mož, toda Franco pravi, da bo vzel mesto šele 12. oktobra. Iz Bilbao-a poročajo, da so fašistični aeroplani že petič bombardirali mesto vzlic grožnjam Predsednik pravi, da "ni iskal, ne išče in odklanja komunistično pomoč." SYRACUZE, N. Y. — Pred-*" sednik Roosevelt je sinoči tu o-tvoril svojo kampanjo za ponovno izvolitev z govorom, v katerem je kritiziral republikansko vodstvo, da ni "nikdar imelo razumevanja za potrebo programa socialne pravičnosti in smisla za dpbrobit mas ameriškega ljudstva", nato pa je udaril po svojih nasprotnikih zaradi "rdečega slanika" — komunizma — iz katerega skušajo napraviti glavno vprašanje letošnjih volitev. Strankarji. je dejal, so privlekli na dan "rdečega slanika" zato, da bi z njim pred ljudstvom prikrili svoje slabosti in nedostatke. Nato je začel primerjati : "Izogibajoč se dejstvom — v strahu pred resnico — je zlobna opozicija obdolžila Georgea Washingtona, da se je nameraval proglasiti za kralja pod angleško vladno obliko; Thomasa Jeffersona, da je nameraval u-vesti giljotino pod francosko re961ucijohafho vla3ho obliko; Andrewa Jacksona, da je zatiral bogataše na vzhodni obali in nameraval uvesti diktaturo fron-tirske drhali. Oni so imenovali Abrahama Lincolna rimskega imperatorja, Theodorja Roose-velta uničevalca in Woodrowa Wilsona samopostavljenega Mesijo.'" PRISILNO DELO ZA ŽENSKE BERLIN. — Diktator Hitler je včeraj podpisal dekret, ki določa med drugim postopno uvedbo ženskega prisilnega dela v nacijskih bataljonih in taboriščih. Obvezna službena doba bo znašala šest mesecev. "Macbeth" Sinoči se je vršila v Federal Theatru na E. 9th St. in Prospect Ave. prva (clevelandska), uprizoritev zamorske verzije Shakegpeacov-e tridejanske gedije "Macbeth", ki je bila z velikim uspehom igrana v New jYorku, kjer so se dramski kritiki silno navdušili zanjo. Nova verzija te tragedije se razlikuje od originalne v tem, da se dejanje vrši na otoku Haiti ju in da nastopajo samo črnopolte osebe, poleg tega pa vsebuje tudi zamorske džungelske "vot)doo" plese, bobnanje na "tom-tome" in razne druge džungelske efek- Potem je predsednik omenil, da se je v letošnji kampanji "pojavil nov slanik" in sicer rus- ^ ^ ki. Posamezmki m skupme, je dejal, so se v obupu in jezi vsltd neuspeha zatekli h komunizmu, iz katerega skušajo napraviti glavno vprašanje v volilni kampanji, v kateri komunizem ni sporno vprašanje med glavnima strankama. Nato je opozoril poslušalce na svoj rekord, češ, da jasno dokazuje, da je bil vseh 25 let, odkar je bil poklican v javno službo, zvest pristaš "ne samo črke, tudi duha ameriške vladne oblike." Sledilo je zagotovilo, da predsednik in njegova administracija v bodoče ne bosta zašla s poti, katero si je začrtal s tem rekordom, nakar se je dotaknil komunizma ter izjavil; "Jaz nisem iskal, ne iščem in odklanjam podporo vsakega zagovornika komunizma ali kateregakoli tujega *izma', ki hoče na pošten aU nepošten način spremeniti našo ameriško demo- lojalistov, da bodo pobili vse kracijo. To je moje stališče. To fašistične ujetnice in talce, katerih je okrog 1500, ako rebeli ne bodo nehali iz zraka napadati mesta. Rebelne bombe so u- 'k G So ustanove. V ° Pfofenl, da pride. • sedmih. zadnjo pri- ggji dne 28. septembra indor-sirala kandidaturo sodnika Fr. Lauscheta za okrajnega (Common Pleas) sodnika. Poleg Lauscheta je liga indorsirala samo vi zaenkrat obljubil moralno o- poro, kar je tudi nekaj vredno, I bile več ljudi in zanetile več stvom pogrebnega zavoda lahko še stori, če bo ho-.požarov. — V Algericas je pri- Grdina in Sinovi. Starši vabi-|^^ i" to brez urednikov "A. D." I šlo iz Ceute v španskem Maroku nadaljnih dva tisoč moha-medanskih bojevnikov fašistom na pomoč. je vedno bilo moje stališče. In to bo vedno moje stališče." Nato je Roosevelt izjavil, da "ni nobene razlike v mišljenju med obema glavnima strankama vaškemu odru njihove ljublje ne hčere. Vgy - v kateri so zastopniki i«. v L,ic- jo svoje pijatelje in znance, da njunega jezikanja '^gistrirati \ Q ^^ogel voliti. ^ ustanove ™ v .krem,___________________________________________________________________.........., • na St. Clair še kandidaturo Franka Soteka, predno pride do Superior Ave., njem, da se nahaja v kritičnem'dirka z ozirom na komunizem", da pa $5.00 (Dalje na 2. str.) Rojaka oropana Anton Baron, 1353 West 58 I St., je bil oropan na East 891 Kdor želi obiskati dom Nova-.St.i, in Cannon Ave., ter so ga kove družine, naj vzame E. 105 roparji tudi tako pretepli ker St IZ ANGLI JE V AFRIKO ZAPUSTIL 39 MILIJONOV JACKSONVILLE Fla. — Cenilci zapuščine umrlega indu-— strijskega magnata Alfreda I. men jen. Igralci, katerih je 150, so sami črnci, enako člani orkestra, ki igra med odmori. Stvar je nekaj v resnici imenitnega, da je človek, ki jo enkrat vidi in sliši, ne pozabi zlepa. Igralci so bili sijajni, enako tudi scenerija in ' svetlobni efekti. Gledališče je bilo nabito polno.. "Macbeth" se bo igralo v omenjenem gledališču vsak večer do sobote, v soboto pa tudi popoldne (začetek ob pol treh). Predstave se začenjajo ob pol devetih zvečer. Zadnja predstava bo v soboto zvečer. Vstopnina je $1, 75c, 50c in 25c. Stvar je v resnici vredna da jo gre človek pogledat. V bolnišnico Mrs, Mary Tolar, 1237 E. 173 St., hčerka poznane Zajčeve družine na E. 157 St., se je morala podati v Women's bolnišnico v svrho operacije. Nagrade trgovcev Sledeče številke so upravičene do nagrad, ki jih daje Progressive Merchants Association za serijo "M". 105215 75974 111746 174882 PO $2.00 47117 84151 67242 26293 46829 Po $15.00 44638 ki se poteguje za službo okrajnega sodnika za termin, ki poteče 31. decembra 1936. PORTSMOUTH, Anglija in zavije na levo dve ulici]niso dobili dovolj denarja pri Včeraj se. je tu začela letalska |Duponta, člana znane municij- med Pdrtsmouthom in ske družine, so ocenili imetje, ako pa gre po Superior, naj za- stanju v St. Alexis bolnišnici. vije na E. 108 St. na levo in tako pride na Olivet Ave. Robert Novak, 1135 East 71 St., je bil okraden za $8 in uro. Johannesburgom v Južni Afri- katerega je zapustil svojim de-ki, katere se je udeležilo devet idičem, na 39 milijonov, 374 ti-letal. 'soč in 845 dolarjev. 100014 17861 151088 9861 120946 117920 105842 164618 122293 74392 Lastniki teh številk naj se zglasijo s svojimi kuponi pri August F. Svetek, 478 E. 152 St. ne kasneje kot 10. oktobra, 1936 ker po tem dnevu nagrade za serijo "M" niso več veljavne. 196860 123917 50109 42309 197007 140027 95013 STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. * PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 8231 ST. CLAIR A\'E.~HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Solld&y# Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........*5.50 M 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 U 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedlnjene države In Kanado za, celo leto ......**50 ■a 6 mesecev ____.... $2.50; za 3 mesece ..........$150 Za Evropo, Južno Ameilko in druge Inozem.«';« države ■a 6 mesecev ........$4.00; za celo leto —......W W Entered as Second Class Matter April 26tli, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 KDOR NI Z NJIMI, JE - KOMUNIST! Zadnje čase je tudi v Ameriki čedalje več govorjenja in klepetanja o ' komunistih" in "komunistični nevarnosti." Coughlin grmi proti "komunizmu," kakor bi bila Amerika že vsa rdeča, Ameriška legija mu napoveduje boj. Hčerke ameriške revolucije ga nadaljujejo, vse jezika o komunizmu in komunistih, kot bi jih bilo toliko kot listja in trave. Spričo te "proti-komunistične" kampanje bi bilo dobro pogledati, kdo so vsi ti nevarni "komunisti" in koliko jih je. Vi ali mi ne vidimo v Ameriki dosti komunistov, namreč pravih komunistov, zato si bomo morali "sposoditi" oČi tistih ljudi, ki komuniste "delajo." Med temi je postal zelo "prominenten" de-troitski politični pridigar Coughlin. V njegovih očeh je "komunist" vsakdo, ki se absolutno ne strinja z njegovimi idejami, kako je treba "reševati" deželo vseh mogočih nevarnosti. Komunistični predsedniški kandidat Browder pa pri Coughlinu ne šteje dosti, ker mož pač ve, da nima za seboj kdove koliko volil-cev, zato vodi boj proti "komunizmu" v znamenju besnega boja proti Rooseveltu in njegovi administraciji. Roosevelt pri Coughlinu ni samo "lažnivec in izdajalec" in "proti-Bog" ali Antikrist, temveč tudi "komunist," ki toliko da ne sprejema navodila za vladanje ameriškega ljudstva direktno iz Moskve. Poleg Roo-sevelta so "komunisti" tudi vsi njegovi pomočniki in zagovorniki, tako, da imamo — hvala Coughlinu — danes v Ameriki kar milijone "komunistov." Drug primer, kako hitro in brez vsakršnih težav človek lahko "postane" komunist, nam nudi poročilo o zaslišanju podpredsednika Lake Erie Chemical Co A. S. Ailesa pred senatnim preiskovalnim odsekom. Pri tem je bilo najprej prečitano pismo, katero je pisal Ailesu e d en izmed njegovih trgovskih agentov, ki mestoma pi-avi: "Želim, da bi kmalu izbruhnil kak peklenski štrajk . . . Jaz sem v tej smeri opravil že mnogo misijonarskega dela . . Upam, da bo štrajk kmalu dozorel in da bo prekleto hud. Mi rabimo denar." Ailesova kompanija izdeluje solzavi-čne in druge pline. Ailes je pred senatnim odsekom zagovarjal izdelovanje in prodajanje teh plinov. Pri tem je dejal: "Mi ne želimo, da bi bil kdo poškodovan." Navzoči so se zasmejali. Ailes je pa zardel in nadaljeval: "Mi obžalujemo, da se štrajka." In ljudje so se začeli krohotati Tedaj se je Ailes obrnil k smejočim se časnikarjem ter siknil: "Vi vsi ste — komunisti!" Tako, vidite. Kdor se ne strinja z menoj, je—komunist, če ne maram Roo-sevelta, ga ozmerjam s — komunistom. Če se mi sme ješ, porečem, da si komunist. Itd. itd. Zelo preprosto. In pri nas? Kdo so pa "komunisti" pri nas? Prav lahko jih najdete oz. se sami znajdete med njimi. Če ste pi-oti "kultuj-o-vrtni" kulturi, ste — komunist. Če ste proti fašistom, ste—komunist. Če berete liste, ki kažejo premalo spoštovanja do rodoljubarskih kameleonov in politikujočih ali diktatorskih kaplanov, ste—komunist. Če nočete stopiti pod PirčQvo razce-frano marelo, ste—komunist. Če ste za Cankarjevo ustanovo in "Cankarjev glasnik," ste—komunist. (Halje v 6. koloni) ENAKOPRAVNOST UREDNIKOVA POŠTA: Uredništvo "Enakopravnosti" z veseljem priobča dopise naročnikov, kar pa ne pomeni, da se strinja z Izjavami ali trditvami dopisnikov. Uredništvo pove svoje mnenje o vsem na drugem mestu, v prvi vrsti v uredniški koloni. Kokopisov se ne vrača. Rajsko veselje Kakor se sliši od strani bo to nedeljo društvo "Vipavski Raj''^ napravilo takšno prireditev, da jo še ni bilo take na Holmes Ave. Govornik iz Chicage, vino^ iz Vipave, kokoši pa iz Geneve Zanimive ves+i iz stare domovine Tolovajski iiapad na gostihii-čarja Čatež ob Savi, 22. avgusta. — se obljublja. Vse človeške do- Ob cesti, ki vodi iz Ljubljane brote kar iz treh delov sveta proti Zagrebu, je v Cerini št. 32 bodo importirane za to proslavo živel ugledni posestnik in gostil-20. letnico omenjenega društva, ničar Martin Rade j, ki je bil Kuharice so že sedaj zaposlene znan daleč na okrog in si je za vsaka v svoji stroki, stari Šega okraj pridobil obilo zaslug. Nje-jim pa nože brusi, da bodo se- gova gostilna, ki je bila odda-kale glave, ne ljudem kot to de- Ijena le 10 minut od Čateških la Mussolini po Vipavski dolini,'toplic, je bila zelo priljubljena ampak biod 50 do 60 delavcev in delavk ter odrinil po Dravi proti Pobrežju. Delavci so pa bili nestrpni ter so začeli skakati z broda, čim se je dotaknil mosta ter še bil privezan. Sami so od-zapornico. KRAT iES=3E. dovoznega ni Naš domači ringelšpil Kaplan pri Sv. Vidu g. Matija pravi, da "komaj čakam," da dobim v roke "Ameriško Doda imam "s čem na-lista. movino kokošem, stric Veselak posebno pri zagrebških izletni- ^. pa pipe popravlja, da ne bodo kih. Pokojni je zavzemal v svoji istanuje na o rezju stranili zaščitno zapornico, ker, je imel k^kne na&%ra še opravka pri veslu. Med stimi, ki niso čakali, da bi bil netočnosti ne more zapisati, brod privezan, je bila tudi STl^^^snica pa je, da mi ta listič z letna delavka Olga Svarc, (kaplanovimi) tira- dami in Pirčevimi in Debevčevi- Svarc, v Aleksan-i jdrovi ulici 95. Ker pa je padal puščale, ker Vipavska kaplja je občini vidno mesto in je bili • , , , , .. . zlata kaplja. Hude muke pa pred leti župan tamošnje ob-1 ^ ima star član in farmar, Blaž čine. Sedaj pa je bil predsed- P" o s io u Vednosuh ker se ne more ude- nik režijskega odbora za grad-ležiti te prireditve zato pa pra- njo cest Cerina—Stojdraga, ki da bo daroval kar pitano te- je bila v gradbi kot cesta dru-lo za to prireditev. gega reda. Vsa ta dela je vodil Godba, pravijo, da bo taka. z veliko vnemo, na žalost pa si da bo še angelce privabila iz ne- je pri tem nakopal nerazumljibes, da nam povedo v katerem vo sovraštvo, ki je sedaj vzrok raiu ie bolj luštno in se bojim, njegove smrti. ,....... Tr i. J J 1 1 „ Isrecmca ni vec pojavila na po- da ne bodo vec hoteli nazaj. De- Kot predsednik rezijskega od- ^ ^ kleta in vse plesaželjne ženske bora za gradnjo imenovane ce si že mažejo pete in biksajo ste, je imenovani vodil v glav , . . škorenčke. Članstvo društva pa nem dela in posebno bil odgovo-!^® ^ o lot, njen moz pa je dekorira dvorano od leve in des- ren pri nastavljanju delavstva. mi neslanostmi in izlivi malen- kostne zlobe vred preseda in mi je celo zopern. Sicer bi pa rad poznal poštenega izobraženega človeka, kateremu se ne bi upiralo jemati v roke tega notorič- zdrsnilo ter je padla v ozko odprtino med bro-dom in mostom v vodo. Delavke, ki so njen padec videle, so zakričale, na kar je Merdavs hearstovskega lističa, ki takoj planil v čoln, ki je prive-!^^® večkrat spominja dihurja zan ob brodu ter zaveslal ob.^°^ česarkoli drugega! bregu p)b Dravi navzdol. Bilo; I pa je iskanje zastonj, ker se ne- vršju, Svarčeva je mati 4 otrok, njen mož pa je James Debevc, ki bi bil rad humorist, a mu manjka protreb-nega talenta, me vabi s seboj v cerkev. Hvaležno odklanjam! Vidim namreč, da Jamesu nje- tudi zaposlen v Hutterjevi to-,^°J° zahajanje v cerkev prav - . , .varni kier dela v nočni ^kiininine koristi, ker se vzlic temu ne m pravijo, da hočejo poka- Vsak dan se je za delo priprav-, . izvedel strašno malo ne poboljša, temveč zati kakšno bo v dolini veselja Ijavo nad 100 delavcev, toda P°-| . ^ ■ - utonila celo vedno slabši. Kaj "Vipavski Raj." kojni je mogel nastavljati vsak!^^^°' iironiia v, Tako sem po naključju zve- dan kvečjemu do 40 delavcev, j del od teh prefriganih kuharic, Delavci so prihajali posebno tu-da glavnega mi še povedale ni- di s hrvaške strani. Kdor ni da mu je žena utonila v Dravi. Strašno neurje nad Mariborom Maribor, 23. avg. — V soboto popoldne se je razbesnela nad Mariborom strahovita nevihta, so. Zato se pa hočem prepri- mogel dobiti dela, je to zamerjal čat, pa tudi če si sposodim do- pokojnemu in zagrenjenost je . ' ^ a 1 • J J 1 - ki le prinesla silen naliv in vi lar ali dva od sosedovega Nace- med ljudmi dosegla ze tak vrta Natakarja, saj se vedno ba-hunec, da so mu grozili s smrt ha, da ima lepe v North Ameri- jo. nam hoče cerkev, ko niti iz tistih, ki vanjo zahajajo, ne more napraviti boljših ljudi? can banki. Take stvari se go-| Do tega je prišlo v pretekli dijo komaj vsakih 20 let, pa pri- noči. Ob enih zjutraj se je oko-dite, da bomo vsaj videli kaj li hiše začulo močno streljanje. bo! jV pritličju sta v spalnici spala Tone iz Vntbč pokojni in njegova vnukinja, v __jmansardi pa sta spala njegova ; hčerka in zet. Predno so mo- I I I/ v 1 .11 Kanarčki ! rilci vdrli v gostilno, so strelja- har. Mesto je bilo zalito z vodo ter so po ulicah drli celi potoki. Prav tako je bilo v okolici. Najhujše je bilo prizadeto Razvanje pod vznožjem Pohorja, s katerega so pridiii močni hudourniki, ki so v nekaj tre- Dva rojaka sta se te dni sestala na ulični. "Ti, Miha," je dejal prvi, "pa verjameš, da je vera pri nas res v nevarnosti, kakor pravi kaplan Jager?" "You bet!" je brez oklevanja odgovoril drugi, "toda ne zaradi Cankarjeve ustanove ali 'Enakopravnosti,' temveč zaradi ! i , nutkih preplavili vso vas. Ob-i Ameriške Domovine ! Ce jo bo- "Kanarčki" zopet pripravljajo zabaven večer in to za soboto, dne 17. oktobra. Na programu bo petje "Kanarčkov", srečolov, in ples, tako da bo za vsakega nekaj. Natančneje poročilo bo priobčeno pozneje, toda že sedaj prosimo ostale mladinske zbore in prijatelje pesmi in oktobra za uljudno apeliramo na druge zbore, da ne prirejajo prireditev na ta dan, ker "Kanarčki" ne bodo imeli potem prireditve do 10. januarja 1937 ko priredijo koncert. li vse vnrek. Kmalu nato so začeli razbijati na vrata spal nice, med tem pa izgleda, da je bil pokojni že ranjen, vendar pa činsko cesto je razrušilo, vse male mostove je odneslo ter skoraj vsem posestnikom razde-Jjalo vrtove. Njive in travnike so hudourniki zasipali s kame-in gruščem. Škoda je v je skril svojo vnukinjo še pod posteljo. Šel je proti vratoni, med tem pa enkrat že vzkliknil: O jej, ojej, ranjen sem! Streljanje pa se je nadaljevalo, mTadT„r;dr odVS'inrn: vse vprek i. vo- ■Kanarčke." Prav repetirk - pusk na deset strelov in svetilo se je na vse strani. V kratkem je bilo Razvanju ogromna. vihto je udarajala strela, ki je zadela v Mariboru in okolici več oddanih nad 50 strelov, vsega skupaj pa je gotovo padlo okoli sto strelov. Ljudje so streljali . , . vi; I lokaliziranje požara, da ni zgo-v smeri na pokojnega m vzKli-| , , . , __°__ kalil "Sada imaš," in ija "le se Mr. John Samsa je bil med zabavljaj"! V hiši je med do-onimi nesrečnimi ki so bili juni-|mačimi nastala panika, in šele ja meseca v nezgodi ko so se ko so se umaknili napadalci, so vračali iz American Steel Wire se domači lahko podali na potovalne. Izmed vseh je najhuj- moč. Pri hiši ni bilo orožja, da še poškodbe dobil Mr. Samsa in bi se lahko bianili pred takšnim se je nahajal skozi tri mesece v oboroženim napadom. bolnici, sedaj so je pa vrnil do-! Pokojni je imel dva strela v mov, da se zdravi. Ker je bil trebuh, ki sta mu čreva dvakrat Mr. Samsa aktiven in delaven prevrtala. Obe rani sta bili član "Kanarčkov", ker ga ni ni- smrtni in pokojni jo včeraj v k dar manjkalo pri nobeni pri- brežiški bolnišnici podlegel ra-reditvi in delal na obeh prire- nam. ditvah Skupnih zborov, ga seve-j Okoli 2. zjutraj so prišli na da vsi Kanarčki prav težko po- lice mesta že orožniki, ki jih je giešajo in mu želijo skorajšnjo priklicala dekla, ki je ob začet-okrevanje. [ku oboroženega napada na hišo Na bolniški postelji se naha- zbežala pri zadnjih vratih v vas. ja že več tednov tudi Mrs. Rose Tekom dneva je prišel na Vatovec ki je aktivna članica'mesta tudi detektiv iz Zagreba, "Kanarčkov." Tudi njej "Ka-'jz Ljubljane pa je prišel g. žaj-narčki" žele, da skoraj okreva, dela. rela še hiša. Din. V torek dne 6. oktobra se vrši važna seja zbora "Kanarčki". Tragična smrt delavke v KOOSEVELT BIČAL METODE NASPROTNIKOV (Dalje iz 1. str.) obstoja med njima velika razlika v tem, "kaj sta pripravljeni storiti z ozirom na komunizem." "Komunizem jo izraz socialne komunistično nevarnost, ker je nezadovoljnosti, ki vedno pride potegnila deželo iz splošnega e- s splošno ekonomsko neurejenostjo", je dejal. "Mi v demokratski stranki se nismo zado-voljili s tem, da bi samo kričali proti tej nevarnosti, temveč smo konomskega kaosa. Tekom govora si je privoščil tudi nehvaležne kapitalistične burbonce, katere je primerjal s človekom, ki ga je nekdo rešil smrti v vo- bili dovolj realistični, da smo ji di, a potem zabavlja proti reši-pogledali v obraz in dovolj inteligentni, da smo nekaj storili v tej ameri." Sledil je kratek obris kritičnega položaja spomladi 1. 1933, o katerem je Roose-' dar nobena dežela napravila ta velt dejal, da je bil "grdi plod ko velikih korakov za ohranitev telju, ker je pustil, da je voda odnesla — rešenčev cilinder, Roosevelt se je dotaknil tudi demokracije in dejal, da ni "nik- v Maribor, 23. avg. — Sinoči, ^ dvanajstletnega zanemarjenja j demokracije kot Amerika v Stariši so piav v judno proseni, popoldanska skupina de- vzrokov socialnega in ekonom- zadnjih treh letih. Modri možje" da se gotovo udeleže m to točno zapuščala Hutterjevo to-|Skega nezadovoljstva", s čemer, je rekel, "inteligentni konzer- ob 8. uri. IVa nevnem re u jt, y Molju, se je pripetil^^ si je privoščil republikance, o vativci, so uvideli, da se v tem več zelo vazm s oiaj s., Dravi tragična smrtna ne-^ katerih je izjavil, da so narav-'spreminjajočem se svetu da o- gotovo udeležite. anaic ^ sieča. Veliko Hutterjevih de-|nost gojili komunizem ter pri- hraniti dobre ustanove samo s pošljite na njih sejo isti ^ecei stanuje na Pobrežju ter| pravljali tla zanj, ker niso ho- tem, da se jih prilagodi spreme- se prevažajo v tovarno z Mer-^ teli ničesar storiti, da se omili njenemu času. Kakor je rekel davsovim brodom, s katerim ^ekonomsko krizo in bedo ame- neki veliki esejist: 'Glas velikih ob 6:30 uri. 30. septembra, Sporazumi v vzhodnem Sr«' dozemlju 1st ooasiiu, KO so iia.stalo koiup' doSP okrog (iibrallarja, zapaduoga kljuW (lozomlja, so jo Voliki Britaniji ^ kljuoiti (loiyo trajajočo sporno nloga vzhodu ill ylavuih vratih, \ ■ ^ skleuj® lalnostij Sporazum z Egijitom ,jo zares podpisan po vsoli jjrodpisili forma'] Med ne-1k^kor da so se začeli zaletavati v obraz republikanci in Coughlin. Roosevelt te očitke odklanja, češ, da je bilo vse njegovo delovanje popolnoma v skladu z a-meiiško ustavo in tradicijami. Tudi je mnenja, da je baš njegova administracija odvrnila jo gotovo, da bodo njegove dolofbe In ž pričelo stopati v voljavo. O la vno t očki KO augloško-egipt«- p, razuma so znano ž o iz ])oročil o po gajanj v Kairu. Dovolj jo, ako na njiliovo najvažnojšo vsebino, Jt snovo bodočomn razmorjn mod ^ ' t an i jo in Egiptom. ggjjti 'sta Lojze in Jaka še kaj časa vlačila po cestnem prahu, se nam bo kmalu začela upirati..." Naši klerikalni velmožje bi bili lahko storili nekaj boljšega, Cankarjevo ustanovo: lahko bili ustanovili—Baragino u-poslopij. Usoden je bil udar^t^^°^° začeli izdajati Bara-strele na Pobrežju v gospodar- glasnik, potem pa poka-sko poslopje poštnega uslužben-, zmorejo . . . Potem bi ca in posestnika Franca Malaj-,^^®"^^^^ S- kaplan Matija narja v Vrtni ulici 6. Gospodar-.j^e porabil svoj prosti čas, sko poslopje se je vnelo ter zgo-, ^ zdaj zapravlja s klepeta-relo, le živino so rešili. Požar-® sanjskih boljševikih niki so so morali zaradi po-1 Antikristih, ki, sodeč po manjkanja vode omejiti le na'tem klepetanju, groze pohrusta- ti "uboge, nedolžne katoličane" Škode je 25 000 ^ naši veliki vasi s kožo, dlako 'in kostmi. Če je namreč zmožen česa boljšega, kakopak . . . Anna Traven ima tovarna posebno pogodbo riškega ljudstva. _____ __________ , , _ _ dogodkov nam veleva: Reformi- Vstavite se v gostilni * Ljub- ^u za te vožnje plačuje me-j Rooseveltov govor se je v raj te se, če se hočete ohraniti.' Ijana" na Veliki jezer- sečno pristojbino. Tudi sinoči glavnem bavil z očitki, da je Jaz sem te vrste konzervativec, ski razstavi. je naložil brodar Merdavs naj "radikalec", ki mu jih mečejo ker sem te vrste liberalec." V o jaška angleška okupaci,]ii dežele so ukinja. Postopno so umika iz so za bodoče omeji samo še na oškom ])roko]iu. Ta prekop ni lo; njoga vojaška posest ni nikakoga pomona,* (ločim poineiu življenjsko V])rašanjo. Osnuje narodna vojska in ostane po na, dasi izvožhana z angleško vo,^^ jo ter celo na angleško stroške. so bolj delikatno, a vsekakor ne, zgrajene na premisi panja in medsebojnih najboi,!^^''^ /ynawf Nadaljnja važna stvar je jg t uvedba kondominija v Sudaiui, . jfi kakor koncesija Egi])tu, ki do se ni imel besedo, a si jo je lastil nem programu vseli strank, ne sporazuma more 0# Ta oblika sporazuma more bodočemu .složnemu sodelovaii.1^^^^^^ pg] toni in" Anglijo, mogla i>a l>i ijif^ ti tudi kal bodočemu iiospovazn^. boma, namreč v primeru, da ^ y gi])t nekoč lastiti izključno nu, ki jo nekdaj zares pripadal Toda tak razvoj so zdi za ^ malo verioton. Xa sndansko t pritiska nova, italijanska a ji. s X'"' Egipt sam v JI, s ])artiei])aoijo na izvnm ,,^0 živo zadet z # nost jo na sndanski moji, so bo ,1 , bijski, in odslej bo v lastnem liazljivo motrili dogodke v P jgjf njega Nila. j\loglo bi so tedaj glija s konoosijo Egiptu ga kondominija sprotno pritegi di bodočo ogiiitsko ]jolitiko, '' • . .1-111)11' *■ kro])ko zaintorosirana na s'^ 1 zaslombi in i)oinoči. ,„i,wi r"" Jako važna v i)ravno-iuoi« „,|(,(le ^ je nadalje angleška koncesija . . . .r . , # izjemno pozicijo inozomco\. . ,'^ji lUi 5 odrekla no samo zase, marveč ^ no, dasi jo tu pridržek glede ale ki''" ifii?., da i, gipt dosožo sjioraziini mi samimi. No moro da bi v toni jjoglodu nastal« oijo in računati jo s tem, di žavo šle za angloškim vzgledo^^^'^jj^ bo ostal uspeh, da jo pi'^'a cosijo, ki ijonioni prav znatne I prestiž ogiptsko enakopraviK's , ..ij ^ imenovanje angleškega v ])oslaiiika jirodstavlja zakljii^'"'^ ^ veliki zadevi. S tem so polna samostojnost in eiiakop'"'\',„ lil je pač najvišjii ugoditev j nalizmn, ki more reči, da .1^ . i( cilj. Kako bo -z diplomatski^ drugih držav, o tem dosedaiU^^. no ])ovo(lo dovolj določnega. " ' jo jedro v tem, da so Velika nose na realno tonioljo bodo' Kgiptoni, pa da na tej osiio^' ^ ugodnim razvojem odno-^aje^ no-politionein področju. Sporazum mod f taiii.jo prctlsliU'l.j:! Icdiij FijU-ipl; ii.j(',i>()\ ii pozicija v , :.,vu ■ v I" \ iinpoi'i.jn )»o v.n uapi'i'J ll'' 3? (loniinioiia, ali vsaj tciiiu j moslojiiosli. Za Aii^lij" •!'' >ii'^ spi rt na |)ot('/,a, ki Je iiavc/:' taiiskd skupnost s sivariiinu vezmi, ne da hi hilc šo vnu-^ stiy.„(w, (Dalje pi OBRNJENI PREGO larcj"-'"' J/ Xi \ s(' zhil(», kar puiH" " ^ Indi ph)čc'\-ina. vi'!''"'''hi Rajši kokoš \' loncu uo.U«' kaj inc potem hriya (Dalje iz 1-Če niste za "stopi'ocew^^ ii nuiče banke," ste—koniui"'^® i In tako dalje brez K nekaj časa naj gre tako knial^i vsi "postali koniunis^'^^j^jj v ^ m o lahko vzpostavili "sovJ na našem slavnem šenkldJ^^^^t 5^ Samo škoda, da je p''® daleč. ■septembra, 193(3. ENAKOPRAVNOST STRAN 3. LET BOHINJSKE ŽELEZNICE ^nice, — Za vse, ki so to Na Hrušici je bilo takrat sko-.,doživeli, je izredno hitro ro tako kakor v daljni Kalifor-0 30 let, odkar je stekla'niji takrat, ko so začeli kopati Tajskega železnica in je bil zlato. Dobro plačani mojstri, Wjen jeseniški kolodvor, ki strojniki in minerji so bili na _ zelo važno vlogo v našem hrani v gostilnah in pri boljših Ijen' gospodarskem živ-j družinah, Makedonci in Alban-Zgradba te planinske ^ci pa so spali po gozdovih in ^ ®iske proge je bila za biv-, polju ter se hranili s česnom, če-^^^®onarhijo velikega pomena,!bulo in kruhom. osrčje nemških dežel' Po nekaj letih trdega dela je »on ozemlje z Jadra-,bil predor prevrtan, nato obo- o.' Jesenicah se križajo [kan in kmalu nato s progami proge, ki vežejo jug s se-!in postajami izročen svojemu pjj vzhod z zapadom. To^ namenu. V četrtek 19. julija 1. Hed ' ^očno skrajšala pot ^1906. je bila slavnostna otvori-•^^sarskim Dunajem in naj-} te v proge in ogromnega jeseniš-avstrijskhn pristaniščem' kega kolodvora. Ta dan je pri-■®' id«t m»rt ttU^msti Uu iiiiTW* «hK ***** .»Vt ' *0« Cena lepo vezani knjigi obsegajoči 371 strani, je $2.50. } before you buy # When you boy aaewaite; yon expect & to gk* you years ct quiet, dependafafe, trodble-free aerviosw Bat do you waWw that, froen the standpoint ef dependable perfbnnance^ tfas most important part ct a washer b tha part yon sever aee? If s the transmbskn. And only the Rorgs washer has "AxAoboOt" transmission, with its system of *take-np points* which nwVirs the lNoteb truly a Efe-lasting washer. (IfcM S»-r WMmt wUk Pmmf nimm itiiA |».KWU NAROČILA SPREJEMA ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE.--^ — — — CLEVELAND, OHIO SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-05 Superior Ave. NORGE JTTRAN 4- ENAKOPRAVNOST so. septembra,: Carica Katarina Zgodovinski roman — Zbogom, — reče Orlov. —: Kako bi mogel tudi z beseda-Gianettino, napravil sem ti ne-j mi povedati svojo nepopislji-kaj nemirnih trenutkov. Če bi se vo bolest! ne bil spomnil, da bi se borila na j Ne, za takšno bolest ni besed, življenje in smrt, bi bil ti sedaj ni solz! mrtev! Vesel sem, da se je vsej Lepi črnolasi mladenič pa je tako izteklo in da si živ! Srečno^ kljub temu plakal, morda pa te-pot! I ga ni vedel niti sam. Solze so se — Ti pa, moja lepa Lidija, se, lesketale na njegovih krasnih mirno vrni v Benetke. Vem da temnih trepalnicah, polzele so ljubiš tega mladeniča, zato pa ] mu po obrazu — dokler ni mladi mi moraš biti hvaležna, da ga I gondoliere omahnil na dno svoje nisem odstranil s sveta! Hahaha {ladjice. Gianettino misli, da ne vem ka- j ko je prihajala grofica Klarisaj Pinneberg vsako noč v njego- vo kolibo! — Sedaj bo moral biti revež brez nje, ker bo prvi, ki jo bo objel — krvnik! — To me veseli, — je odvrnil Gianettino trpko, — boljše je, da objame grofico Pineberg krvnik, kakor pa knez Gregor Orlov! Gianettino je prijel Lidijo krog pasu. Dvignil jo je čez o-grajo in odšel z njo v ladjo, Or-lova pa ni več niti pogledal. Ko sta prispela v ladjo, je Gianettino ukazal: — H krmilu, Lidija! Lidija je sedla na prostor, katerega ji je Gianettino namenil Sedel je v ladji in se ni mogel ganiti. Sedel je tako skoraj celo uro in plakal, Lidija pa se ga ni u-pala motiti v njegovi žalosti. Valovi pa so peli svojo tužno pesem. Naposled pa je Gianettino zopet vstal in rekel; — Ni je več! — Odšla je —-za vedno! — Ali jo bom zopet videl? — Ne vem. To pa vem, da bom u-mrl, če je ne bom več videl! — Oh, Lidija, oprosti, da te mučim s tarnanjem in s svojo žalostjo za Klariso! Vem, da te to boli! Toda moral bi biti Bog, ne pa samo človek, če bi hotel v tem trenutku premagati svojo _ Predrzni mladenič! — je bolest. Jaz pa čutim, da sem sa- zavpil knez Orlov. — Radi tvo-1 tno človek, slaboten in reven clo-jih predrznih besed bi te prav za , vek, ki ni mogel rešiti niti svo-prav najrajše utopil! j je ljubljene iz krempljev hu- _ Kar poskusite, če morete! dobnega sovražnika! Oh, Li- — se je zasmejal gondoliere in | dija, preziraj me, jaz sem slabič prerezal s svojim ostrim, nožem i in strahopetnež! — vrv, s katero je bila njegova ladja privezana k "Česmi". Gianettino je odrinil svojo ladjo od "Cesme" in močno za-veslal. Ladja je jela pluti po nezaupljivim valovih, ki so se od..vseh strani zaganjali v lahko ladjico. Dva človeka sta se nahajala sredi nepregledne morske gladine -pala - Ko smo bili v ječi, bi bil moral ubiti tega kneza Orlova. — Ali misliš, da bi ti to kaj pomagalo? — odvrne žalostno Lidija. — Vojaki bi pomerili na te in te ustrelili, kaj bi se pa potem z menoj zgodilo, si lahko misliš. — Toda — Gianettino, veter piha sedaj od druge strani, ja-svoje življenje sta zau- ^ moraš popraviti, — pridi -orehovi lupini! j ti bom pri tem pomagala! Lidija je poskusila, da bi delom razpršila njegove misli in to se ji je tudi posrečilo. Gianettino se je malo pomiril; storil je vse, kar je bilo potrebno, on je veslal, Lidija pa je krmarila. Kompas mu je kazal v katero smer mora obrniti ladjo. Magnetna igla mu je kazala na za-pad, — tam so ležale Benetke, — tja je moral usmeriti ladjo. Noč je legla na morje, na ne- 114. POGLAVJE I I Steklenica vina, ki jo je daroval! Knez Orlov Ni minilo dolgo, ko je Giane-ttinu in njegovi prijateljici Lidiji izginila ruska vojna ladja izpred oči. Ker je bil veter povoljen in ker se je knezu Orlovu mudilo, je ladja hitro izginila. Pa tudi mala ladjica je hitela naprej. Lepa prodajalka cvetlic je sedela pri krmilu in gledala za ladjo, ki se je izgubljala v daljavi. Svoje ustnice je stisnila, — spregovorila ni niti besedice, — bilo ji je, kakor da bi morala jokati , — jokati iz globine svojega srca. Njene oči so bile polne solz. Lidija pa je napela vse svoje moči, da bi skrila svoja čuvstva in nadvladala skeleče solze, ker ni hotela Gianettinove žalosti še povečati. Gianettino je stal vzravnan sredi ladje in tudi gledal za rus' kimi ladjami. Gledal je za ladjo, ki mu je odpeljala najdražje bitje na sve tu. S sovraštvom je motril ladjo, ki se je kakor ptica roparica izgubljala v daljavi — da bi odletela v tujo, daljno državo. Tudi Gianettino je molčal. DR. L. A. STARCE pregled oči Ure: 10-12, 2-4, 7-8 6411 ST. CLAIR AVE. Dekleta in žene! Ker se blago drži, zato vam svetujem, da si izberete fino, moderno in čisto volneno "Sterling" suknjo ali Fur Coat, prej ko mogoče, direktno iz tovarne in to po veliko nižji ceni, kakor kje drugje. Prosim, oglasite se, ali telefonirajte, da vas peljem naravnost v tovarno kjer si lahko Izberete fino in trpežno suknjo po vaši volji in ceni. Ce naročite suknjo, plačate nekoliko takoj in drugo pozneje. Se vam priporoča Benno B. Leustig 1034 ADDISON ROAD ENdicott 3426 NEGLEDE NA CENO — ISTA OSEBNA POSTREŽBA Vsako leto imamo pogrebe za razne oiene—pogrebe za osebe, ki so srednjega stanu in za bogate osebe. Toda v vsakem slučaju damo isto izkuGeno skrb, ravno isto po-strežlM) v vsakem slučaju. Edina razlika je v materijalu. ki ga izberejo. Družina sama določi koliko naj stane pogreb. |Cl» LICENSED FUNERAL. OIREdTaR 470 E.ISZnd St. KEnmore ZDIB bu pa so jele migljati prve zvezde. Lidiji in Gianettinu se je zazdelo, da so zvezde tako blizu, da bi se bilo treba samo malo iztegniti in zvezdice bi jima ob-visele na rokah. Mesec je s svojo bledo svetlobo razsvetljeval gladino. Valovi so šumeli in se penili, — bila je prekrasna noč na morju. — Gianettino, zapoj mi nekaj ! — gaje prosila Lidija. Lidiji je šlo samo za pesem, čeprav je hrepenela, da bi slišala njegov glas. Vedela pa je tudi da sta glazba in pesem najboljša tolažba, Lidija pa je želela, da bi ga umirila. Gianettino ni odlašal. Zamišljeno je obsedel na svoji klopi, potem pa je jel peti. Pel je žalostno pesem, ki je o-pevala dvoje ljudi, ki sta se ljubila z vso dušo. Pel je s sladkim glasom, pel je pesem svojega lastnega življenja, opeval je svoje lastne doživljaje. Lidija ga je ganljivo poslušala. Ko je Gianettino umolknil, se je hrepeneče zagledala v zvezdnato nebo, Lidija pa mu je rekla: — Gianettino, sedaj pa bodiva vesela. Dokler še nisva izgubila upanja na Klarisino rešitev, ne smeva obupati. Misel, da boš kot mornar prispel v Rusijo, je zelo dobra, toda, kako bom pa jaz prispela tja? Gianettino se začudi. — Ti? — Da, Gianettino! —Kaj boš ti počela tam? Zadeva je nevarna! — Gianettino, ne bom se več ganila od tebe! Če že ne morem biti tvoja žena, bom ostala pri tebi vsaj kot zvest tovariš! Prosim te, rotim te, ne zavrni mojega prijateljstva — vzemi me s seboj! — Čeprav je moja roka majhna in slabotna ti bom kljub temu zvesta tovarišica in prijateljica, pa tudi to je mnogo vredno! — Vem, — vem — zvesta duša je mnogo vredna — človek hrepeni po njej in je srečen, če ima koga poleg sebe. Toda ne ne vem, kako bi ti mogla z menoj! žena si, to pa mi dela preglavice ! — Oblekla bom moško obleko! — Ah, to je izvrstna misel! | Povsod bom pripovedoval, da si moj brat! Popeljal te bom s se-' boj na ladjo kot dečka, pa bova skupaj potovala! | — Gianettino, ali bi ne bilo boljše, če bi potovala po su-suhem ? — Ne-, Lidija! Če bi potovala po komnem, bi zahtevali od naju na vsaki meji potne liste. Če pa bova nastopala kot mornarja, bova odšla lahko v vsakem pristanišču na kopno. — Dobro torej, tedaj bom potovala na ladji kot sluga! Lidija mu je ponudila roko. Gledala mu je v oči Gianettino pa ni mogel drugače, kakor da se je sklonil in poljubil njeno malo belo roko. — Gianettino — kaj delaš? — Ničesar — ničesar, Lidija! zdravje, — vzklikne lepi čanski gondoliere in dvigu®' — Žeja me, zato bom najprej oči pa se ti svetijo kakor da bi popil to vino. imela vročico! — Pijva tedaj na Klarisino! — Da, Gianettino, tudi meni šo. zdravje! j se dozdeva, da imam vročico! —; Gianettino je prinesel c — Živela! — Lidija, mislim, 1 Ne boj se zame, moj dragi, to bo j svojim ustnicam, ki so ze da midva še nikdar nisva pila ta- j minilo! Zame ti ni ko izvrstnega vina, kakor je to- nič skrbeti, ne bom le! Jaz pa bi hotel, da bi bilo to vino strup, knez Orlov pa da bi bil najin gost! treba prav ti v breme. Če bom zbolela, bom tiho legla na dno ladje, mirna bom, niti e-na sama beseda ne bo tožila o Gianettino, ne govori te- mojih bolečinah ga! Gianettino je med tem natočil tudi že drugo čašo in jo izročil Lidiji. — Gianettino, pijem na tvoje zdravje, — reče lepa, mlada — Oh, jaz sem ti dolžan že toli-! prodajalka cvetlic. — Ne, ne poslal tako težke preizkušnje! Ne, Ti ne smeš zboleti! Sicer pa itak ne bo trajalo dolgo ko bova prispela k obali. Na kopno se bova lahko izkrcala tudi kje — Twje'primorana, da ko hvaležnosti, — kar sram me, zdravje mi leži pri srcu. Bog naj je! Oh, če bi se mi kedaj nudila prilika, da bi se ti oddolžil! — Oddolžil se mi boš s tem, da mi boš dovolil, da bom ostala v tvoji bližini, Gianettino! Zopet sta se pogledala. — Gianettino, ali si lačen? Veter je hladen in jaz sem postala že zares lačna! — Ali imava kaj pijače? — vpraša Gianettino. — Da, sedaj se spominjam, v zaboju se na-j haja vino. — Orlov nama je dal hrane za osem dni, vsaj tu se nama ni maščeval. Mislim, da bi imela tudi za štirinajst dni dovolj! Midva pa bova kmalu prispela v Benetke, veter je ugoden. — Veter je prijatelj ljudi! — Potemtakem naj bo sovražnik lopovov! Vesel bi bil, če bi se na morju dvignil vihar, ki bi rusko vojno ladjo prisilil, da bi si morala poiskati zavetje v kakšnem italijanskem pristanišču. Tedaj bi Klariso lahko vsaj hitro osvobodili! — Ah, prijatelj, ti še vedno premišljuješ! Veter te ne bo u-bogal, veter dela, kar se mu zlju-bi! — Da veter je muhast, zaradi tega bi bilo bolj prav, da bi delali slikarji in kiparji namesto boga boginjo vetrov! Med tem-časom je Gianettino odmašil steklenico, v kateri je bilo vino. V ladjo so jim naložili tudi ča-še. Gianettino je natočil v dve krasni čaši zlatorumenega vina. Orlovi ljudje so poskrbeli za vse. — Ali bi rad najprej jedel ali pa pil? te varuje in naj ti da moč, da bi izvršil svojo težko namero! Lidija prinese čašo k ustnicam in jo izprazne do dna. Gianettino je držal svojo čašo še vedno v roki. Spomnil se je na Klariso in zopet so se ga lotile žalostne misli. Iz njegovih oči je kanila v čašo solza. — Prej sva govorila o vetru, sedaj pa je začelo tako močno pihati! Postalo je naravnost mrzlo! — je rekla sedaj Lidija. — Noč je topla, Lidija! — Mene zebe! — Gianettino, jaz.trepečem od mraza! Zavil te bom v odejo! Gianettino je postavil čašo na klop in ni popil niti kapljice. — Vzel je odeje in z njimi zavil deklico. Ko pa ji je pogledal v obraz, se je prestrašil. — Vsemogočni Bog, — je vzkliknil Gianettino, — Lidija, kaj ti je ? Bleda si, vsa si zelena, tile hladno tekočina, ko ^ ja zbrala svoje zadnje mott vzravnala, zgrabila roko, ^ držala čašo in jo potegm® ust. — Gianettino, ne Pjl Bog nama ne bo kriknila Lidija, — ne daj vem, kaj mi je, ® strup! — Izdajalec Orlov , ju rad umoril! ^ Gianettino vrže čašo v Kriknil je in se vrgel ^ , jinim nogam. Potegnil j" sebi in jo objel, šepetal žne besede, Lidija pa je čala. Gianettino je z . bi morala pristati baš ob bene- čanski obali. — —Oh, Gianettino, — je vzdih-nila lepa prodajalka cvetlic, — boli me, — tako strašno me boli! — Boli? — Vsemogočni Bog, — tako nenadoma, :— tako nepričakovano ! Počakaj, Lidija, dal ti bom še mojega vina. Pogrelo te bo. Tudi jaz bom napravil požirek, ker trepečem že ob sami misli, da bi ti mogla zboleti. Gianettino je prijel čašo in jo prinesel k njenim ustnicam. In zopet je Lidi ja pila vino, ki ga je knez Orlov hvalil kot najboljšo kapljico svoje kleti. — Lidija, pijem na tvoje til, da so bile njene roke 2® raj popolnoma hladne. nem čelu so se pojavu« znojne kaplje. (Dalje prihodnpc) Pristopajte k stanovi in naročajte se ^ karjev glasnik", naprednjaki ne znafflo .—___fiiiii ust* voriti, kadar temveč tudi se za nekaj Pokažimo, da smo še ' čili in se ne misli®® . reakciji! Delo dobi Pri mali družini dobi delo dekle, ki mora biti stara nad 18 let. — Naslov se poizve v uradu tega lista. lice se Dobiti želim stanovanje z 4 sobi in kopalnico med 55 ceste in 71 ceste; med A. Clair in Superior ; naslov se naj pusti v u-radu lista. Naprodaj po nizki ceni je hiša za dve družini, 5 sob in kopališče za vsako družino, fur-nez in 3 garaže. Nahaja se na 68. cesti blizu St. Clair Ave. — Vpoštevalo se bo vsako resno ponudbo. Za podrobnosti vprašajte, osebno ali s pismom pri MATT PETROVICH 253 E. ISlst Si. Tel.: KEnmore 2641 J. li Zavarovalni"« proti OGNJU, TATVIJf^' TOMOBILSKIM ČAM preskrbi Janko N. 6401 Saperi'"' poklifAt^'- ENdicott 0718 HEnderson l2' Delo dobi Dekle dobi delo za splošna hišna opravila; nič kuhe ali pranja; — $5 na teden; pokličite PO 8756 B aptimin druge obletnice kar je umrl naš ljubljeni m oce John FRANK ZAKRAJŠEK Slovenski pogrebnih nos NORWOOD RD. ENdicott 4735 30. SEPTEMBRA — 1936 1934 Odšel si tja kjer ni ne solz in ne MAYTAG LASTNIKI POTRDIJO NJIHOVO PREDNOST Dokler niste prali z novim, modernim Maytag ne morete popolnoma ceniti njihove večje posebnosti, večje udobnosti in večje ekonomije. Veliko let je bil Maytag pripoznan kot vodilen pralni stroj. In poleg tega je bil stroj izpopolnjen v zadnjih letih. Je še vedno odličen v posebnostih in obratovanju. Morate si ogledati najnovejši Maytag. dragi soprog in oče. Mi se te bomo spom^ ljubeznijo in hvaležnostjo do konca naših Žalujoča soproga 4 Ciste, svetle, KRASNE O'' so čudovita last. gs-očisti, In lajša vežujoč In neškodU .• gye Knjigo Eye Care Beauty posiljenio plačno na zaMe^"' MuHnc Co*) Dpt. H. S,, 9 E Ohio Sc.» Chicago STARI PRALNI STROJ STANE VELIKO ZA RABITI. Zamenjajte #a za novi Maytag. Preglejte nale poooJe za Izmenjavo In lahke plačilne načrte. POZOR! Lastniki Maytag strojev: Hočete imeti najnovejši izboljšan Maytag cenen od 69.50 do 109.50? Za prav kratek čas vam nudimo po&ebno velik popust za vaš stari Maytag za izmenjavo novega modela. Več so vredni in mi vam damo vec A. eRDINA & SON^ 6019 ST. CLAIR AVENUE 15307 WATERLOO ROAD HEnderson 2088 PRECITAJTE in TAKOJ SPOROČITE, svoje ime, naslov, poklic in tel. štev. DA TUDI VAŠE IME UVRSTI KLASI-FICIRANI lACIUO SE POVEnjENCI » nabiranje podatkov v vsaki koloniji. Doitojen utluick ob malem trudu la zanesljivo, inteliguntno in poxnano osebo. Hl&ITE! 156 Fifth Avt. VATOV :/^OVENCEVzyff, RBOV Ureanik Yo«*'