Ljubljana, četrtek, 6. februarja 1947
Leto Vlil., štev. 31 — Posamezna številka 2 din-
Vol five
v sindikalnih organizacijah združujemo s postavljanjem delovnega programa
Da bi bile naše sindikalne organizacije. predvsem osnovne podružnice, usposobljene za izvedbo nalog, ki jih postavlja naše načrtno gospodarstvo, je predvsem potrebno, da temeljito izvajajo sklepe IV. plenuma o notranji organizaciji sindikalnih podružnic in ostalih vprašanjih, ki so v zvezi z napori delavskega razreda za elektrifikacijo in industrializacijo naše države-Skoraj vse sindikalne podružnice so že postavile po oddelkih podjetij, kjer ni več kakor 20 oseb, sindikalne skupine in izvolile njihove poverjenike. Postavljanje osnovnih skupin po pod-ictiih so sindikalne organizacije žn članstvo izvedle v glavnem točno po postavljenem načrtu, zavedajoč se velikega pomena reorganizacije sindikalnih podružnic v zvezi z večjimi nalogami Enotnih sindikatov - v našem a črt nem gospodarstvu. Vsi člani na-ih sindikatov, predvsem delavci, so pozdravili in aktivno sodelovali pri stanavljanju sindikalnih skupin, kjer potekalo in se razvijalo osnovno telo naših sindikatov. Toda ponekod
0	upravni odbori sindikalnih podružnic vzeli postavljanje sindikalnih skutin povsem formalno, misleč, da je njihovo delo opravljeno in sindikalne -kupine organizirane in usposobljene za svoje delo. če je članstvo izvolilo -vojega poverjenika. V tem se čestokrat ponavlja težka napaka naših sin-
1	kalni h funkcionarjev in aktivistov, la namreč ne zajamejo razpoloženja naših delavcev in nameščencev, njiho-
o pripravljenost, izpolnjevati odgo. orne naloge in odpravljati napake in omankljivosti, da ne znajo tega razpoloženja vedno pravilno usmeriti v eševanje konkretnih nalog in postavljanje delovnega programa. Iz takega nepravilnega poznavanja volje naših ielnvnih ljudi in njihove požrtvovalnosti sledi največkrat mrtvilo v sindikalnem delu in tudi neaktivnost množili posameznikov, ki bi sicer usmerili vse svoje sile za pravilen potek sindikalnega dela. Take napake naših
sindikalnih funkcionarjev in aktivistov so neodpustljive in je treba njihove kvarne posledice takoj odstranjevati.
Tam, kjer so dobile novo ustanov-ene sindikalne skupine že ob izvotli poverjenokov pravilno usmeritev a njihovo delo in so jim višji organi sudili vso pomoč pri aktivizaciji delovnega kolektiva v sindikalni skupina, je delo steklo in so bili doseženi te prvi uspehi. Danes so take sindikalne skupine že osnovno gibalo in motor sindikalne delavnosti po podjetjih. V takih skupinah je vsakemu posamezniku jasno, da je tekmovanje način naše borbe za ustvaritev materialnega blagostanje, da je vprašanje norm, racionalizacije, novatorstva in izumov v tesni zvezi s tehničnim napredkom v naši proizvodnji, z dvigom proizvodnje, izboljšanjem kvalitete izdelkov, s štednjo materiala itd. in s tem v zvezi tudi z zboljšanjem gmotnega položaja delovnega ljudstva, skratka, take sindikalne skupine so postale operativno področje vsestranske delavnosti v naših sindikalnih podružnicah.
Nič manj odgovorna je bila naloga naših sindikalnih /unkcionarjev in aktivistov v podružnicah ob volitvah pododborov. Če bi vsi sindikalni aktivisti pravočasno seznanjali članstvo o sklepih IV. plenuma in jim pravilno tolmačili njihov pomen in veliko važnost v zvezi z nalogami našega načrtnega gospodarstva in konkretno tudi v zvezi z delom in nalogami njihovega podjetja, potem se ne bi moglo zgoditi, da bi bile volitve pododborov formalnost, kakor so bile v nekaterih sindikalnih podružnicah. Se bi se moglo zgoditi, kakor nam kaže primer neke sindikalne podružnice, ki je v splošnem aktivna, da so volili pododbore na skupnem sestanku celotne podružnice in ne po oddelkih, ki volijo svoje pododbore. Volitve so tudi izvedli s kandidatnimi listami ( s jem so zamenjali volitve pododborov z
občnimi zbori in volitvami upravnega odbora) ter tako onemogočili, da bi člani oddelkov, ki imajo svoje pododbore, ob tolmačenju in postavljanju nalog pododborov in komisij po skupnem preudarku postavili najboljše tovariše. Tako je dobilo to podjetje dva svoja pododbora, sindikalno članstvo pa ni bilo popolnoma seznanjeno z njihovim pomenom, pomenom izvoljenih komisij in njihovimi nalogami, kar bi bilo treba predvsem nakazati ob volitvah na sestankih, ki bi zajeli vse člane posameznih oddelkov. Taki primeri nam potrjujejo, da moramo ob sklepih, ki so važni za ves delavki razred in vse delovno ljudstvo, pravilno in temeljito spoznati njihovo vsebino in — kar je najvažnejše — njihov namen.
Namen volitev v naših sindikalnih podružnicah v zvezi z njihovo reorganizacijo ni. da bi posamezne sindikalne skupine imele samo svoje forume in organe, članstvo pa bi zaradi takega formalnega izvajanja ostalo neaktivno, ker ne bi bilo dovolj seznanjeno z namenom teh volitev, temveč ta, da dobe sindikalne podružnice ob skupnem preudarku članov, ki so zainteresirani na svojem pododboru, res najboljše tovariše na določena mesta in da si ves delovni kolektiv postavi ob tem določen program, načrt svojega dela. Pravilno usmeriti delovno navdušenje in požrtvovalnost naših delovnih ljudi za izpolnjevanje nalog našega načrtnega gospodarstva, za izpolnjevanje konkretnih nalog v njihovem delu — to je naloga sindikalnih funkcionarjev in aktivistov v naših podružnicah ob volitvah v njihovi novi organizacijski obliki.
Večina sindikalnih podružnic je danes pred važno nalogo, da pripravijo občne zbore in z volitvami novih upravnih odborov izvedejo do kraja novo organizacijo naših sindikalnih podružnic. Po sklepu Centralnega odbora Enotnih sindikatov Jugoslavije morajo izvesti vse sindikalne podružnice svoje redne občne zbore do 1. aprila t. I. Sklep tudi navaja vrsto nalog v zvezi z organizacijskimi pripravami občnih zborov podružnic in določa način izvolitve upravnega odbora (občni zbor se konstituira z izvolitvijo predsednika, tajnika in zapisnikarja, t- j. z izvolitvijo kandidacijske komisije, ki iz predlaganih sestavi kandidatno listo). Sklep Centralnega odbora ESJ zlasti tudi poudarja važnost konstruktivne kritike in samokri-tke na občnih zborih kot sredstva za hitro odstranitev pomanjkljivosti v sindikalnem delu.
Izkušnje iz občnih zborov nekaterih sindikalnih podružnic, ki so že izvolile nove upravne odbore, nam kažejo, da so občni zbori uspeli tam. kjer so bili temeljito pripravljeni in so se funkcionarji, aktivisti in vsi člani pripravili in seznanili s poročili in delom posameznih sektorjev. Občni zbori podružnic morajo izpolniti svojo nalogo predvsem v tem,
1.	da podajo temeljit obračun, pregled dosedanjega dela, t. j. uspehov in pomanjkljivosti na vseh področjih sindikalnega dela. V ta namen morajo mobilizirati vse članstvo za nadaljnje razvijanje uspehov in odstranitev napak in pomanjkljivosti;
2.	da morajo biti najboljša priprava sindikalnim podružnicam in njihovemu članstvu za izpolnjevanje našega načrtnega gospodarstva, konkretnih nalog njihovega podjetja v naši prvi petletki. Za to morajo mobilizirati vse članstvo za častno izpolnjevanje postavljenih nalog in utrditi enotnost sindikalne organizacije za uresničenje njenega delovnega programa.
Občni zbori sindikalnih podružnic naj bodo tako odločilen korak Enotnih sindikatov in njihovih članov za izpolnitev in prekoračenje našega petlet nega gospodarskega načrta ter odločna manifestacija njihove enotnosti in volje, zmagovito izvojevati borbo za ustvaritev materialnega blagostanja in kulturnega napredka našega delovnega ljudstva.
Angloameričke vojaške oblasti v coni A niso izpolnile svojih obljub in so ponovno prekršile devinski sporazum
Vojaška uprava za cono »B« Julijske krajine je poslala angloameriški vojaški upravi v coni A protest zaradi
odvažanja strojev in tovarniških naprav
Odhod naše delegacije k podpisu mirovnih pogodb z Bolgarijo in Madžarsko
Beograd. 5. febr. Nocoj je odpotovala z brzim vlakom v Pariz k podpisu mirovnih pogodb z Bolgarijo in Madžarsko naša delegacija, v kateri so: minister za zunanje zadeve Sta-noje Simič, predsednik vlade LR Bosne in Hercegovine Rodoljub Čolako-vič in predsednik kontrolne komisije LR Hrvatske dr. Pavle Gregorič.
Pogodbi bosta podpisani 10. febr.
Madžarski poslanik je izročil poverilnice
Beograd. 5. febr. Izredni poslanik in pooblaščeni minister Madžarske republike g. Zoltan Szanto je včeraj dopoldne izročil poverilne listine svoje vlade predsedniku Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. Ivanu Ribarju. Pri izročitvi sta bila navzoča sekretar Prezidija Mile Peruničič in minister za zunanje zadeve FLRJ Stanoje Simič-
Seja Prezidija Ljudske skupščine LR Srbije
Beograd, 5. febr. Prezidi] Ljudske skupščine LR Srbije je imel včeraj dopoldne sejo. na kateri so sprejeli pravilnik o notranji organizaciji in poslovanju Prezidiia. Razen tega so izdali ukaz o dopolnitvi ukaza Prezidiia st. 1070 z dne 7. septembra 1946 o proglasitvi gospodarskih podjetij za podjetja republiškega pomena.
Ker je dosedanji predsednik kontrolne komisije LR Srbije Momčilo Markovič podal ostavko, je Prezidi] izvolil za predsednika te komisije Milko Mini č, dosedanjo sekretarko te komisije.
Obravnavali so tudi druga tekoča
vprašanja.
Prvi kongres Ljudske fronte črne gore
Beograd, 5. febr. Zasedanje I. kongresa Ljudske fronte Crne gore, ki bo
12. aprila, pada v dobo velikih uspehov, ki jih je dosegla Ljudska fronta v zadnjih dveh letih.
Opatija, 5. febr. Vojaška uprava JA za ceno »B« Julijske krajine je poslala že vrsto protestov ekupni ekonomski komisiji, včeraj pa je poslala protest anglo-ameriški vojaški upravi za ceno »A« zaradi stalnega kršenja sporazuma Morgan-Jovano-vič in odvažanja strojnih naprav iz krajev, ki naj bi pripadli FLRJ.
V protestu je rečeno, da so bila že večkrat poudarjena in so tudi dobro znana načela, po katerih se morata ravnati obe vojaški upravi pri upravljanju ozemelj, na katere je razdeljena Julijska krajina. Ta načela so bila poudarjena najprej v devinskem sporazumu, nato pa še večkrat v zvezi z raznimi dogodki, ki so blii sporočeni svetovni javnosti.
Glede na to, da se je Julijska krajina že od nekdaj štela za celoto, čeprav je razdeljena na dve coni, je bilo jasno, da bo treba mnoge stvari reševati skupno. V ta namen je devinski sporazum določil ustanovitev skupne ekonomske komisije obeh vojaških uprav z nalogo, da sklepa o zadevah, ki bi imele pomen za eno kakor tudi za. drugo vojaško upravo. Iz sejnih zapisnikov ekonomske komisije se more natančno ugotoviti, kakšno stališče sta zavzemali ena in druga delegacija glede raznih vprašanj. Jugoslovanska delegacija je stalno in vztrajno zagovarjala spoštovanje devinskega sporazuma in v njem poudarjenih načel, ko se je borila za koristi ljudstva na tem ozemlju, a anglo-ameriška delegacija pa je s svojim ravnanjem in enostransko razlago izigravala tako prizadevanja jugoslovanske delegacije kakor tudi sam devinski sporazum. Najzgovornejši dokaz za to je vprašanje, ki se je že več mesecev obravnavalo na sejah skupne ekonomske komisije. To je vprašanje odvažanja strojev in materiala iz tistega dela cone »A«, ki naj bi po načrtu mirovne pogodbe z Italijo pripadel Jugoslaviji, to je iz Pulja in delov Slovenskega Primorja.
Odvažati so začeli že v aprilu in maju leta 1946, o čemer je jugoslovanska delegacija poročala na sejah dne 31. maja in 10. junija 1946. Odgovarjajoč na našo zahtevo, da se odvažanje prepreči in vrne, kar je bilo odpeljanega, je anglo-ameriška delegacija skušala dokazati, da ekonomska komisija ni pristojna za presojo, kaj je šteti za industrijsko napravo in kaj ne. Očitno je, da so hoteli pridobiti na času, ko pa se to ni posrečilo, so obljubili, da bo odvažanje ustavljeno.
Ta obljuba ni bila izpolnjena, izvažanje pa se je še povečalo in je doseglo v januarju 1947 svoj višek. V razdobju od aprila 1946 do konca leta so odpeljali med drugim stroje iz tekstilne tovarne v Podgori, velik transformator iz Opčin, celo vrsto tovarniških naprav iz Pulja m še druge naprave.
Opozarjajoč stalno na grobo kršenje devinskega sporazuma je naša delegacija odločno zahtevala, naj prenehajo enostranski postopki anglo-ameriški h okupacijskih oblastev, vendar so bile njene zahteve brezuspešne. Proti koncu ieta 1946 in v začetku leta 1947 so se zvedeli sklepi, ki jih vsebuje načrt mirovne pogodbe z Italijo in po katerih bi Pulj in del Slovenskega Primorja, ki sta pod anglo-ameriško vojaško upravo, morala pripasti Jugoslaviji. Kakor hitro se je zvedelo za to, se je pustošenje teh krajev in odvažanje vsega, celo tega, kar bi tudi po omenjenem načrtu pogodbe moralo pripasti Jugoslaviji, spremenilo naravnost v vandalstvo.
Na jugoslovanske zahteve so bili dani različni odgovori, toda niti en odgovor ni bil zadovoljiv. Na seji 19. decembra leta 1946 je bilo rečeno, da se odvažanje strojev in materiala ne bo ustavilo, čeprav bi bilo nepravilno, major Copper pa je izjavil, da je edini način za rešitev teh naprav ta, da jih Jugoslavija kupi. Ta predlog je bil stavljen vnovič na seji z dne 14. januarja 1947. Na isti seji je izjavil major Copper, da je odvažanje iz Pulja interna stvar angloameriške vojske uprave, ki lahko dela na svojem ozemlju, kar hoče. Ker pa je bila argumentacija, ki jo je podala jugoslovanska delegacija, preveč jasna in ker je bila dokazana kršitev sporazuma Morgan-Jovano-vič, na podlagi katerega nobeni vojaški upravi ni dovoljeno delati kar hoče, je anglo-ameriški tisk štel za potrebno, da poskuša prekiniti razpravljanje o odvažanju iz Pulja,
Tako stališče in tako ravnanje dokazuje samovoljo in pripravljenost anglo-ameriških okupacijskih oblastev, da izvedejo pustošenje Pulja do konca, čeprav to ni kršitev samo obstoječih sporazumov, ampak tudi vseh priznanih mednarodnih načel prava in pravičnosti, da ne govorimo o zavezniških odnosih in sodelovanju, ki bi ga lahko pričakovali. Po izjavi, ki jo je 17. januarja 1947 dal predsednik ang!o.amer iške delegaci-
je, ki je visok in pristojen organ okupacijske oblasti, da je vsako odvažanje iz Pulja prepovedano, bi bilo normalno, da se to tudi izvede. Toda dejstva so trmasta in pravijo, da so 26. januarja 1947 odpeljali iz arzenala v Pulju na vojaških kamionih 90 elektromotorjev; da se veča pustošenje v Slovenskem Primorju, odkoder so odpeljali naprave z železniških postaj Sežane, Prvačine, Volčje drage, Sv. Gore, Sv. Petra in Gorice, Tu so poskušali odpeljati tudi naprave cementne tovarne, kar pa so tamkajšnji delavci, ki so branili svoj obstanek, komaj rešili. Dejstva govore tudi o tem, da v Pulju po izjavi z dne 19. decembra 1946 ter izjavah z dne 14. in 17. decembra 1947 pospešeno in v naglic* vse, kar se le da, pripravljajo za odvoz.
Prav tako vsa ta dejstva pojasnjujejo tudi težnjo, ki se skriva za izjavo z dne 17. januarja 1947, da se namreč pred svetovno in jugoslovansko javnostjo izjavi, da ne bodo več odvažali prav nič, dejansko pa se nadaljuje še naprej to, kakor se je doslej delalo in kar si je okupacijska oblast postavila za nalogo; da se izogne razpravljanju v ekonomski
Rim, 5. febr. Jugoslovanski predstavnik v zavezniškem svetu za Italijo dr. Smodlaka je izročil generalu Matt-hovvsu, šefu komisije za zvezo in za civilne zadeve glavnega štaba zavez-niškeh sil. noto o zahtevah jugoslovanske vlade zavezniškim vojnim oblastveni v Italiji zaradi zločinskega napada na jugoslovanske predstavnike v četniškem taborišču v Neaplju.
Cinizem angleških stražnikov
Rim, 5. febr. Početje britanskih vojaških osebnosti in cinizem četnikov po uboju Glunčiča osvetljuje dejstvo, da so vrgli angleški stražniki težko ranjena jugoslovanska predstavnika Glunčiča in Engela kakor vreči na kamion, ko jih je bilo treba prepeljati v bolnišnico.
Takoj nato je prišel v bolnišnico agent angleške vojaške policije, ki ie smehljaje vprašal: »Kaj še nista umrla?« Pozneje je prišel v bolnišnico major angleške policije v spremstvu nekega četnika, da zasliši Engela. Kljub protestom in zahtevi Engela, naj se četnik odstrani iz sobe, angleški oficir tega na ukazal.
Višek dimi zrna četniških zlikovcev pa je to, da je privedel četnik Markovič, eden izmed organizatorjev uboja Glunčiča v noči po uboju 25. januarja skupino četnikov pod okno Glunčičeve vdove, kjer so prepevali pesmi.
Jugoslovansko predstavništvo je že prej zahtevalo, da bi aretirali Markoviča, Angleži pa so uradno odgovorili, da ga ne morejo najti.
Italijanski tisk obsoja početje okupacijskih oblasti
Ring 5. febr. Italijanski listi so objavili obširna poročila s tiskovne konference, na kateri je dr. Smodlaka objasnil podrobnosti o zločinskem napadu četnikov na uradna jugoslovanska predstavnika Vicka Glunčiča in Josipa Engela. Vsi listi enodušno obsojajo to zločinstvo in navaja jo besede dr. Smodlake, da je to posledica politike britanskih vojaških oblastev nasproti jugoslovanskim izdajalcem in vojnim zločincem v Italiji.
V članku z naslovom »Britanska vojaška oblastva ščitijo vojne zločince« navaja list »Unita« izjavo dr. Smodlake in poudarja, da britanska vojaška oblastva ne zapirajo jugoslovanskih vojnih zločincev, ki se prosto gibljejo po Italiji in vodijo lažno kle-vetniško kampanjo zoper novo Jugoslavijo in ne izvajajo terorja samo v taboriščih, ampak tudi nad italijanskim prebivalstvom, nad slehernim, I ki pokaže svoje demokratično mišljenje. List tudi naglasa, da britanska oblastva vedo. kje so jugoslovanski izdajalci in vojni zločinci, vendar jih nočejo izročiti jugoslovanski vladi. »Tako ravnanje,« — piše »Unita«, — — ie nevarno za zdravo ureditev na svetu, za medsebojno sporazumevanje in miroljubno sodelovanje narodov.«
»Avanti« pravi v članku pod naslovom »Zavezniška oblastva se upirajo vrnitvi 20.000 Jugoslovanov iz Italije v domovino , da zavezniška vojaška oblastva nočejo izdaiti clooäjenja za vrnitev teh oseb v Jugoslavijo.
Celo qualunquistieni »Buonsenso« poudarja besede dr. Smodlake, da italijanski narod ne bo dovolil, ko bo postal gospodar v svoji hiši, da bi na njegovem ozemlju prebivalo toliko jugoslovanskih vojnih zločincev, ki bi s svojim delovanjem lahko motili odnose med Italijo in Jugoslavijo. List naglasa, da so britanska vojaška oblastva sokriva za to zločinstvo, ker niso učinkovito posegla vmes, da bi
komisiji, ker kot pristojni organ za vse skupne zadeve te vrste najbolj ovira in kompromitira enostransko ravnanje, samovoljo in izmikanje sodelovanju po anglo-ameriški vojaški upravi; da se v vmesni dobi, dokler ne bo po diplomatskih kanalih postavljeno in bo moralo biti tudi urejeno to vprašanje, postavi ljudstvo na tem ozemlju in Jugoslavijo pred gotovo dejstvo, namreč pred popolno izpraznitev krajev, o katerih je bilo govora.
Na podlagi navedenega protestira vojaška uprava JA cone »B« zoper sleherno nadaljnje odvažanje iz Pulja in Slovenskega Primorja ter zahteva, naj se vrnejo vse doslej protipravno odpeljane naprave, stroji in material zopet na svoje mesto, pri čemer opozarja, da je iz podatkov, ki jih ima na razpolago, razvidno, da za sedaj kljub vsem izjavam in obljubam ni nikake namere, da bi se odvažanje preprečilo, ampak celo pripravlja odvažanje delov ladjedelnice »Scoglio Olivi«. Vojaška uprava se ne strinja s tem, da ekonomska komisija ni bila ali- da ni pristojna za obravnavanje zadev, o katerih je govora, in je mnenja, da pomeni od-
ga preprečila, in ker nočejo izročiti Jugoslaviji vojnih zločincev, ki ©o v conah pod zavezniško upravo.
Tudi monarhofašistični »Corriere della Nazione« ostro obsoja to zločinstvo in piše: »Izlivi krvavega sovraštva v taborišču Porto Reale zbujajo zgražanje civiliziranega sveta. Tudi mi, ki že stoletja pripadamo civiliziranemu svetu in ki hočemo ostati taki. moramo obsoditi ta zločin.
Jugoslovanski vojni zločinci v britanski vojski
Trst, 5. febr. Angleži niso dajali zavetja in zaščito samo jugoslovan-
Rim, 5. febr. List »Unita« je že v dveh zaporednih številkah objavil poročila svojega posebnega dopisnika iz Genove, v katerih razkriva vlogo komisije Sv. stolice za socialno podpiranje raznih evropskih vojnih zločincev, ki se odpravljajo iz Italije v druge dežele. Dopisnik poroča, da se v Genovi vkrcavajo na ladje, ki odhajajo v Španijo ali pa v Latinsko Ameriko, vojni zločinci Vseh narodnosti. Tj zločinci imajo potne liste in vse potrebne listine, ki jim jih je izdal mednarodni Rdeči križ v Genovi in ki jih preskrbi komisija Sv. stolice.
Te dnj je list priobčil uvodnik, v katerem je med drugim rečeno:
»Danes so nam sporočili, da je jugoslovanska vlada poslala sekretarijatu Sv. stolice dve diplomatski noti, v katerih protestira zoper zaščito, ki jo daje Sv. stolica jugoslovanskim vojnim zločincem, jugoslovanski noti razkrivata na odločen način aktivnost komisije Sv. stolice za socialno pomoč, ki je preskrbela ustašem in Pa-veliičevim ministrom potne listine in finančna sredstva ter jim s tem omogočila, da so pobegnili v dežele Latinske Amerike. S tem je odgovornost te komisije še bolj podčrtana in se mora ta stvar razčistili pred jav-
Skoplje, 5. febr. Dne 2. februarja ob 10. dopoldne so v prostorih Trgovske akademije v Skoplju odprli razstavo »Boj slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost«. Navzoči so bili predsednik vlade LR Makedonije Lazar Koliševskii g člani vlade, delegati bratskih slovanskih narodov: generalni sekretar Vseslovanskega komiteja polkovnik Valentin Moča-lov kulturni ataše poljskega veleposlaništva Stanislaw Korzewnikowski, kulturni ataše češkoslovaškega veleposlaništva Jifi Maiser, sekretar bolgarskega poslaništva Asem Takov in sekretar Slovanskega komiteja Jugoslavije Radovan Lalič, predstavniki JA in množičnih organizacij.
Razstavo je odpri predsednik Slovanskega komiteja Makedonije dr. Kdiro MRjevski, ki je izrazil radost makedonskega nareda, ker se je raz. stava »Borba slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost« za Beogradom najprej odprla v Skoplju.
Nato je govoril polkovnik Valentin Močalov, ki je med drugim dejal:
»Tla razstava: je najpomembnejši dokument, ki prikazuje borbo slovanskih narodov s sovražnikom človeštva — nemškim fašizmom, ki ji ni primere. Govori nam o neizmernih
važanje materiala iz Pulja in Slovenskega Primorja udarec za gospodarstvo prebivalstva tega okraja in da se mora ta zadeva urediti, pri čemer se ni treba izogibati razpravljati o tem.
Vojaška uprava JA se ne more strinjati z izjavo, da so tozadevni postopki samo interna stvar angloameriške vojaške uprave. Nasprotno, to je še prav posebno skupna stvar obeh vojaških uprav, zlast i če jo gledamo z vidika priključitve teh krajev k Jugoslaviji. Vojaški upravi JA ni in n? more biti vseeno, ali bo Pulj prišel v sestav Jugoslavije kot mesto, ki bo imelo pogoje za gospodarsko, kulturno in drugo življenje, ali pa bo v tistem trenutku popolnoma oropano.
Na koncu ugotavlja protest, da pomenijo postopki, ki še vedno niso prenehali v omenjenih krajih, izigravanje sporazuma Morgan-Jovanovič, prav tako tudi načrta mirovne pogodbe, in zahteva, naj se to vprašanje že enkrat načne tako, kakor to terjajo obveznosti, ki vežejo obe strani in naj se ta zadeva reši sporazumno z vojaško upravo JA za cono »B« Julijske krajine.
skitn vojnim zločincem,, kolaboracionistom in protil.iudskim elementom, ampak so jih tudi uvrstili v svoje vojaške enote. V tržaškem kinematografu »Cine del Mare« so v soboto zvečer opazili pri predvajanju sovjetskega filma »Prisega« dva vojaka v uniformi britanskih tankovskih enot z britanskimi znaki na čepici in z napisom »Yugoslav« na ramenu. Ta dva vojaka sta med predvajanjem filma neprestano izražala v srbskem jeziku sovražne pripombe glede filma. Takoj po predstava sta pobegnila: iz kinematografa in odšla v ameriški klub Rdečega križa.
nim mnenjem. Za sedaj bomo še naprej objavljali vso umazano trgovino med kriminalnimi tipi in svetostjo, da bi še bolj osvetlili to umazano aktivnost.«
V Genovi zaprti SSovci varovanci Vatikana
Pariz, 5. febr. Vsi francoski listi eo objavili vsebno not, ki ju je jugoslovanska vlada poslala Vatikanu, ih jima posveča veliko pozornost. Pri tej priložnosti piše pariški »Ce soir«:
»Korak jugoslovanske vlade v Rimu zanima tudi Francijo. Preiskava, ki jo je vodila italijanska policija, je pokazala, da je uživalo pomoč »Vatikanske komisije za pomoč« 10 bivših SS-ovcev im razne »razseljene osebe«, ki so jih pred kratkim zaprli v Genovi. Te osebe, kakor tudi njihovi prijatelji ustaši in četniki, so se pripravljali, da se vkrcajo na ladjo za pet v Južno Ameriko. Visoka cerkvena oblastva so Jim preskrbela potrebne listine in potne liste, ki jih je vidiral mednarodni Rdeči križ. Na ta način krši »usmiljena« delavnost Vatikana mednarodne sporazume, ki določajo, da se morajo vojni zločinci izročiti v roke pravice, ne pa, da jih rešujejo.«
mukah in trpljenju naših narodov, o njihovi veri v zmago In o požrtvovalnem delu po osvoboditvi.
Moč te razstave je v globoki narodni pravičnosti. Prepričani smo, da bo ta razstava navdušila državljane Jugoslavije in jim dala novega poleta za delovne podvige, za krepitev enotnosti jn bratstva med slovanskimi narodi, za povečanje budnosti in zg odločno izkoreninjenje ostankov fašizma. Slovani smo mirno, marljivo in skromno ljudstvo, toda mi smo tudi ponosno, neodvisno in svobodoljubno ljudstvo. Znamo ceniti' svobodo, ker smo več kakor vsi drugi prelili zanjo krvi. Ljubimo življenje in ljudi, zato pa prezramo nevarnost, smrt in naše sovražnike — fašiste in njihove agente.«
Za polkovnikom Močalovim je govoril o pomenu razstave sekretar Slovanskega komiteja Jugoslavije Radovan Lalič, nakar so si navzoči ogledali razstavo.
Tovariš, tovarišica, ali si že redni podpornik Socialnega fonda .F?
Izročitev jugoslovanske note zavezniškemu predstavništvu v Rimu zaradi zločina v četniškem taborišču pri Neapliu
Vatikan podpira vojne zločince
ugotavlja italijanski list »Unita«
Slovanska razstava v Skoplju »Boj slovanskih narodov za svobodo in neodvisnost«
S potvarjanjem dejstev m lažjo skuša avstrijska vlada vplivati na londonsko konferenco
Protest Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško pri zavezniškem svetu za Avstrijo
Pravica Avstrije do Slovenske Koroške je podobna pravici tatu, ki smatra ukradeno stvar za svojo
svojih prednikov, ki smo jo v času nacističnega nasilja branili s svojo krvjo in ki jo bomo ohranili svojemu rodu na ta način, da se bo priključila k FLRJ.
Severna meja manifestira za Slovensko Koroško
Prevalje, 5. febr. Prebivalstvo prebivalstvo prevaljskega okraja na množičnih zborovanjih in manifestacijah odločno zahteva pravico za koroške brate in priključitev Slovenske Koroške k Jugoslaviji. Veliko mani-festacijsko zborovanje je bilo 31. januarja v Prevaljah. V velikem sprevodu je ljudstvo z baklami priredilo obhod ter se z ljudstvom iz okoliških krajev zbralo v Titovem domu, kjer je bilo zborovanje. Govorniki so opisali trpljenje koroških Slovencev pod tujim režimom ter podčrtali upravičenost zahtev jugoslovanske vlade, da se Slovenska Koroška priključi skupni domovini Jugoslaviji. Ljudstvo je dajalo duška svojemu ogorčenju nad zatiranjem, kateremu so še danes izpostavljeni koroški Slovenci, čeprav so se edini y vsej Avstriji resnično borili proti fašisitičnm nasilnikom. V sprejeti resoluciji zahteva prebivalstvo severne meje, da londonska konferenca pravično razsodi in ne nasede varljivim zagotavljanjem, s katerimi skuša avstrijska vlada preslepiti svetovno javnost. Zborovanje se je zaključilo z manifestacijami koroškim bratom, maršalu Titu, OF iri Komunistični partiji, ki tako uspešno vodi naše narode po poti svobode in napredka.	B. K.
svoje pravice in svoboščine. Prav tako je tudi naravno, da se temu ljudstvu da možnost priključiti se k državi, ki ji pripada po svojem jeziku in kulturi, zlasti pa po nacionalni zavesti. Povsem razumljivo je, da Slovenci ne želijo ponovitve leta 1920.. ko so glasovali, kar je gola resnica, tudi mrtvi in ko so nekaieri živi Avstrijci glasovali po dvakrat ali trikrat Pisec članka tudi ugotavlja, da je izmed 4433 nacističnih zločincev, ki so na seznamu jugoslovanske komosije za ugotavljanje vojnih zločinov, 2032 Avstrijcev.
Anketna komisija Varnostnega sveta bo zaslišala predstavnike Eama
Earn bo predložil anketni komisiji podatke, ki bodo temeljito osvetlili položaj v Grčiji
Današmi gospodarji Avstrije so nacisti in kierofašisti, ki so pripravili anšlus
»Voix Ouvriere« o upravičenosti jugoslovanskih teritorialnih zahtev do Avstrije
Bern, 4. febr. »Voix Ouvriere« objavlja uvodnik, kjer poudarja upravičenost jugoslovanskih teritorialnih zahtev do Avstrije in navaja, da je bil nepravilen plebiscit leta 1920, ko so bila imena .številnih koroških Slo. vencev izbrisana iz glasovalnih seznamov, dočim so avstrijski veleposestniki in industrijci z grožnjami prisilili Slovence, da niso glasovali za priključitev k Jugoslaviji.
»Nasprotno z izjavami kancelar ja Fiegla — pravi člankar — je nemogoče pozabiti, da je bUa Avstrija fašistična tudi pred anšlusom. »Heimwehr«, armada katoliških miličnikov, se ni uprla nacistom, ko so izpreme-nili Avstrijo v oporišče za napad na Balkan.
V Avstriji so se le koroški Slovenci aktivno borili proti nacistični hitlerjevski okupaciji. Avstrijci so aktivno sodelovali pri zasedbi Jugoslavije in so soodgovorni za veliko
Spomenica francoske vlade o bodočem gospodarskem režimu v Porurju
De Gasperi bo danes prečital načrt nove vlade
Rim, 5. febr. (Tass) Delegacija treh vladnih strank so se na skupni seji dne 3. febr. sporazumele o medsebojni razdelitvj položajev pomočnikov ministrov v novi de Gasperijevi vladi. Krščanski demokrati bodo dobili 12 pomočnikov ministrov, komunisti in socialisti po 6.
Krščanski demokrati 60 si med drugim obdržali položaj državnega sekretarja pri predsedstvu vlade, ki so ga prvotno mislili odpraviti. Socialisti so obdržali položaj pomočnika ministra za notranje zadeve, čeprav so se kršč. demokrati poprej temu upirali in so hoteli to ministrstvo spremeniti v svoj »monopol«.
De Gasperj lx> razložil načrt vlade pred ustavodajno skupščino ob otvoritvi njenega plenarnega zasedanja dne 6. februarja..
Ker je Saragat odstopil kot predsednik, je za kandidata za predsednika ustavodajne skupščine določen sedanji podpredsednik Umberto Ter-racini.
Dunaj, 3. febr. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško je poslal zavezniškemu svetu za Avstrijo na Dunaju brzojavko, v kateri je med drugim rečeno:
Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško se obrača na zavezniški svet za Avstrijo s ponovnim protestom proti postopku avstrijske vlade in koroške deželne vlade, ki želita s potvarjanjem resnice vplivati na potek londonske konference na škodo koroških Slovencev.
Nekateri člani avstrijske delegacije v Londonu so dokazali, da se avstrijska vlada poslužuje dobro znanih sovražnikov koroških Slovencev, ki se naravno borijo za izpolnitev veliko-nemških teženj proti Slovencem.
Po kapitulaciji nemškega rajha je prevzel predsednik deželne vlade Hans Piesch oblast neposredno iz rok gauleiterja Rainerja. Piesch se je obvezal, da ne bo preganjal nacistov in da bo Izpolnil pogoje, ki so jih postavili predstavniki nacističnega režima na Koroškem.
Hans Piesch je svoje nacistične Ideje in metode potrdil tudi s tem, da je na zborovanju 17. marca 1946 v Dobrli vasi zagrozil Slovencem, da jih bo izselil.
Ing. Schummy je bil predsednik »Heimatdiensta« in sodelavec zloglasnega vojnega zločinca SSovskega polkovnika Majerja-Kaibitscha, ki je povsod znan kot izrazit predstavnik ve-likonemških idej.
Očitno potvarjanje resnice pomeni tudi postopek deželne vlade v zadnjih dneh pred odhodom avstrijske
Dunaj, 4. febr. Slovenci na Koroškem so v pričakovanju pravične izpolnitve svojih nacionalnih stremljenj, da se priključijo k FLRJ, zahtevali in zahtevajo slovenske šole. Avstrijska oblastva so vedno odbijala to upravičeno zahtevo koroških Slovencev. Tako je avstrijski minister za prosveto dr. Hurdes na zahtevo Slovenske prosvetne zveze, naj se odprejo slovenske šole, v poizkusu, da b: sprostil bivša avstrijska oblastva edgovorno. sti za nasilno germanizacijo koroških Slovencev, poslal 13. januarja t. i. Zvezi uradni dopis pod štev. 48.034-VI/15/46, v katerem izjavlja, da zahtevi ni mogoče ugoditi zaradi pomanjkanja učiteljev, ki govorijo slovenski jezik.« Avstrijski minister dodaja: »Ta pojav je posledica nacistične šol ske politike na Koroškem.«
Beograd. 4. febr. Glede na spomenico. ki jo je vlada FLRJ izroč-la namestnikom ministrov za zunanje zadeve v Londonu, pošilja ljudstvo iz vseh krajev naše države zvezni vladi številna pisma, resolucije in brzojavke. v katerih pozdravlja stališče vlade glede Slovenske Koroške.
Delavci strojno-traktorske postaje v Somboru pravijo v svoji brzojavki: »Delavci strojno-traktorske postaje v Somboru so se zbrali na množičnem mitingu in navdušeno pozdravljajo spomenico, ki jo je vlada FLRJ izročila namestnikom ministrov v Londonu in v kateri zahteva priključitev
Pariz. 4. febr. Pod naslovom »Koroškim Slovencem je že dovolj, da bi 'pih delal; za Nemce«, objavlja francoski list »Fratemite« članek o Slovenski Koroški, v katerem poudarja potrebo. da se pravično uredi vprašanje narodnih manjšin, kakor tudi, da za
delegacije v London. Predsednik deželne vlade Hans Piesch je tako imenovanim županom in občinskim odborom (ki niso bili izvoljeni na volitvah, ampak jih je deželna vlada začasno imenovala, in sicer naravno svoje pristaše ter protiljudske voditelje), ukazal, da morajo v imenu koroških Slovencev poslat, resolucije glede »nedeljive Koroške« in »proti združitvi z Jugoslavijo«.
Na temelju takih resolucij, ki so bile sestavljene brez vednosti in volje ljudstva, je Hans Piesch pred odhodom vprizoril komedijo, da bi pred svetom pokazal vdanost in zvestobo koroških Slovencev Avstriji. Na temelju te komedije je predsednik vlade Fiegl pred odhodom avstrijske delegacije med drugim izjavil, da je na ozemlju, ki ga zahteva Jugoslavija, prebivalstvo odl-očeno ostati v okviru Avstrije, kar da dokazujejo številne resolucije iz teh predelov.
V imenu koroških Slovencev protestiramo proti takemu varanju svetovne javnosti. Pokrajinski odbor Osvobodilne fronte za Slovensko Koroško dobiva iz vseh krajev Koroške resolucije s podpisi koroških Slovencev, v katerih izražajo ogorčenje zaradi takih postopkov avstrijskih oblasti. Zato Pokrajinski odbor za Slovensko Koroško ponovno izjavlja:
Nobena potvarjanja dejstev po uradnih predstavnikih današnjih avstrijskih oblasti, ki izhajajo iz vrst starih sovražnikov koroških Slovencev, ne morejo v nobenem primeru izpremeniti resnice, da živimo koroški Slovenci v svoji deželi, v deželi
več let pred »anšlusom« so bila slovenska posestva na Koroškem dode-ljevana Nemcem iz rajha. O usodi Slovencev je odločal »Heimatbund«, katerega voditelji so bili veliki pridigarji nacizma ni protislovan&kih idej. Leta 1938. so nacisti zasedli Slovensko Koroško in naredili zadnji korak k iztrebljenju Slovencev, ki so jih množično pošiljali v koncentracijska taborišča. Cele slovenske vasi so morale reta 1941. zapustiti svoja ognjišča. Danes živi v Slovenski Koroški nad 120.000 Slovencev, kd pa nimajo nobene slovenske šole.
»Avstrija poizkuša dokazati, — nadaljuje list — da je Slovenska Koroška z njo gospodarsko povezana, toda koroško gospodarstvo in industrija sta naravno usmerjeni proti vzhodu po dolini reke Drave in proti jugu k Jadranskemu morju. Za Slovensko Koroško je življenjskega pomena, da bi bil njen lesni izvoz osvobojen carinskih mej, ker se v prvi vrsti izvaža preko jadranskih pristanišč. Iz vsega tega je jasno razviden slovenski značaj Koroške in njen odnos do Jugoslavije. »Pravica« Avstrije do Slovenske Koroške je podobna pravici tatu, ki smatra ukradeno stvar za svojo.
Jugoslovanska armada preganjala hitlerjevsko vojsko iz svoje dežele, zavezniške čete pa prodirale v Nemčijo, prišla v taborišče skupina SS-ovcev in sicer samo dva dneva pred razpustom taborišča. V taborišču je bilo 215 mladih ljudi, med njimi en gradiščanski Hrvat, en koroški Slovenec m dva rajhovska Nemca. SS-ovci so vse pozvali, naj stopijo v SS-oddelke. Temu pezivu se niso odzvali samo gradiščanski Hrvat, koroški Slovenec in 12 Avstrijcev, medtem, ko je 199 Avstrijcev in 2 Nemca pristopilo v SS-oddelke.
To je prvo uradno priznanje aktivnega avstrijskega ministra, iz katerega je razvidno, da se je na Koroškem vodila nacistična politika. Dejansko ni bil od pleb.sc ta leta 1920 pa do zloma nacistične Nemčije sprejet noben slovenski dijak v učiteljišče v Celovcu. V 25 letih koroški Slovenci niso dobili torej niti enega mladega učitelja. Za to so <jdgovorna bivša avstrijska oblastva in nacistični režim po »anšlusu« leta 1938, kakor priznava sedanji avstrijski minister za prosveto dr. Hurdes. Vendar pa je značilno, da je isti dr. Hurdes opravljal v času Schuschniggovega nacističnega režima službo pokrajinskega šolskega referenta za Koroško in je torej tudi on odgovoren za nacistično šolsko politiko na Koroškem.
Slovenske Koroške in slovenskih obmejnih področij Štajerske k Jugoslaviji. Mi delavci najodločneje zahtevamo, naj se ugodi spomenici naše vlade in naj se glede gradiščanskih Hrvatov bodisi izdela stalut, ki bo zavaroval njihove nacionalne pravice, ali pa bodo izmenjani z avstrijsko manjšino, ki bi z novo razmejitvijo prišla pod Jugoslavijo.«
Podobne brzojavke so poslali zvezni vladi: prevaljsko prebivalstvo, delavci »Trikofeksa«. prve jugoslovanske tovarne tkanin za pohištvo in državne tovarne tkanin »Vojvodina« iz Som bora.
ureditev vprašanja Koroške ni mogoče imetj dveh meni.1. To ljudstvo, ki je stoletja trpelo pod okupatorjevim pritiskom in čigar težnje so bile stoletja zatirane. — je rečeno v članku. — danes po|K>lnoma razumljivo zahteva, da 6e osvobodi in dobi
Atene, 5. febr. (Tanjug). Anketna komisija Varnostnega sveta je v ponedeljek soglasno sklenila, poklicati centralni komite Eama, naj razloži svoje mnenje o položaju v Grčiji, čim bo končano zasliševanje predstavnikov štirih prizadetih držav. V svojem pismu anketni komisiji, v katerem zahteva, naj komisija zasliši predstavnike Eama, je generalni sekretar Eama Parcelides naglasil, da bo Eam predložili podatke, ki bodo osvetlili položaj v Grčiji in olajšali delo anketne komisije.
Atenski demokratični tisk navaja vsak dan podatke o nasilstvih mo. narho-fašističnega režima nad grškim ljudstvom. »Rizostis Deftera« objavlja, da so ubili monarho-fašisti od 1. aprila 1946 do danes 1144 prebivalcev Grčije. List navaja imena, datume in kraje umorov in dodaja: »Nihče ni mogel zanikati niti enega izmed teh imen. Noben morilec Di bil aretiran«. Štev;!') umorov je mnogo manjše, odkar je ljudstvo zgrabilo za orožje v lastno obrambo.
V isti številki poroča »Rizostis Def-tere«, da je sedaj 11.040 udeležencev narodno - osvobodilnega boja proti Nemčiji v 74 zaporih: v Makedoniji 3020, v Stare Elas 2441, na Peloponezu 2159, v Tesaliji 1400, na Jonskih otokih 1195, na Kreti 487, na Egejskih otokih 267, v Epiru 151.
Kako pripravljajo »dokaze«
Atene, 5. febr. (Tanjug) »Agonistis« poroča iz Soluna, da grška monarho-fašistična vlada ni izvršila smrtne Kazni nad nekim Valtadorisom, čeprav ga je vojaško sodišče že trikrat obsodila na smrt. Valtadoris je bil prvič obsojen na smrt skupno, z vojaki Kanatidisom, Mihailidisom. Ceresom in partizanom Djavsulisom. Ti štirje so odklonili ponudbo, naj bi sodelovali z monarhofašisti. in so jih nato ustrelili. Valtadoris pa je klonil in ga hoče sedaj monarhofašislična via-rla nozvati pred anketno komisijo kot pričo
leči list prinaša pismo Karajanisa. člana grške mladinske organizacije Epon, ki so ga aretirali v septembru in ki je bil do zadnjega časa v koncentracijskem taborišču »Pavle Melas« v Solunu Karajanis je izjavil: Pred kratkim so me pripeljali v Janico. kjer me je izpraševal neki podporočnik. Ta je izjavil, da sem obtožen zaradi propagande za narodno osvobodilno gibanje. Rekel sem mu-, da o tem ničesar ne vem in da sem član Epona. Dne 23. januarja je prišel isti oficir in mi rekel: Tukaj vam ni dobro, odvedel vas bom k vojaški policiji, kjer boste svobodni. Tam smo zbrali tudi druge. Vse kaže, da ste dober Grk. Pred anketno komisijo Varnostnega sveta moramo dokazati sodelovanje KP s Srbi in Bolgari.« Ker je Karajanis to odklonil, so pričeli z njim grdo ravnati.
Monarhofašisti bi radi preprečili temeljito preiskavo
Atene, 5. febr. (Tanjug). Zelo različni so poizkusi grških monar. hofašistov in njihovih inozemskih
pomagačev, da bi prikriil resnico tn preprečili temeljto preiskavo v Grčiji v zvezi s povzročitelji vojne.
Tako je dala policija v Atenah povsod izbrisati napise »Smrt Bolgarom!« — znak xitosov, ki so lahko pisali take stvari neovirano in z odobritvijo policije že od decembra 1. 1944. »Puizospastfe* poroča, da je vlada razpustila koncentracijsko taborišče »Pavle Meiajs«, internirance pa poslala v druge trdnjave.
V parlamentu st predstavniki vlade z vsemi silami trudijo, da bi zadušili in oslabili glas resnice. Na seji dne 29. januarja je izjavil poslanec liberalne stranke Rendis, da grozi Grčiiji nevarnost, da postane druga Španija in da bo v Grčiji vzpostavljena diktatura. Nato je vstal Caldaris in vprašal govornika, ali je umestno govoriti tako sedaj, ko se mudi v Grčiji anketna komisija. Na ist seji je izjavil poslanec liberalne stranke Hrizostonos, da so pripravile desničarske stranke in organizacije teren za sedanjo državljansko vojno, pri čemer so ubijale levičarje in druge demokrate ter izvrševale aretacije ne samo komunistov, ampak tudi demokratov. Nato je poudaril minister za trgovinsko mornarico Avram, da se je treba izogniti ostri debati, ker je v Grčiji anketna komisija.
Grški reakcionarni listi pozivajo komisijo, naj bi čim prej odpotovala iz Aten v Solun in od bam v sosedne dežele. Mcnarhcfašisti, ki poizkušajo prikriti resnico in preprečiti komisiji možnost, da bi izpolnila naloge, določene v resoluciji Varnostnega sveta z dne 19. decembra, dobivajo podporo od predstavnikov med. narodne reakcije. To se posebno vidi iz poizkusov, da hočejo že od prvega dne prikriti delo komisije pred javnostjo in da bi delala komisija pc metodah tajne dipolmacije.
Reakcionarni Usti ameriške in an. gleške delegacije odkrito pišejo, da se ne sme ponoviti napaka pariške konference ko so dovolili doste p tudi novinarjem na vseh sejah. Toda, čeprav je bilo sklenjeno, da bodo novinarji prisostvovali sejam, doslej še niso mogT prisostvovati nobeni seji. Po vsaki seji so tiskovne konference o tem, kaj se je godilo na seji .toda poročevalci često izpuščajo važne podrobnosti. Tako n. pr. n'so sporočili novinarjem zelo važne In značilne podrobnosti s seje, bi je bila v petek, ko je predlagal ameriški prdestavnik Eteridge, naj bi smeli prisostvovati predstavniki Jugoslavije in ostalih treh držav, ki niso članice komisije, samo sejam komisije. katerim prisostvujejo predstavniki tiska. Prav tako je značilno, da je kljub važnosti dela te komisije za svetovno javnost nenavadno malo število predstavnikov važnejšega ameriškega, angleškega ta francoskega tiska v Aten:, h. To razlagajo tukaj kot lasno izraženo težnjo grških monarhofašistov in mednarodne reakcije, da bi prikrili pred svetovno javnostjo resnico, da so oni povzročili v Grčiji državljansko vojno In da ogražajo mir na Balkanu.
število vojnih zločinov, ki so bili storjeni v tej deželi. Današnji dejanski gospodarji Avstrije so nacisti ali kle-rofašisti, ki so pripravili anšlus.«
Ob koncu ugotavlja časopis, da Jugoslavija s polno pravico zahteva popravo meje nasproti Avstriji, s čimer bi se popravile krivice, storjene Slovencem z nepravilnimi plebiscitom leta 1920, in bi se izpolnila njihova želja, da se priključijo k FLK Jugoslaviju
Zaviranje demokratičnega razvoja Avstrije
Dunaj, 5. febr. (Tass). »Oester-reich-sche Volksstime« ostro kritizira popustljivost nasproti pomembnim hitlerjevcem v Avstriji In ugotavlja, da se poizkušajo hitlerjevski kolaboracionisti skriti za hrbte navadnih fašistov. Razburjajo se posebno zaradi tega, ker spadajo pod zakonite sank-
Pariz, 3. febr. (AFP) Francoska vlada je izročila veleposlanikom Sovjetske zveze. Vel. Britanije in Združenih držav Amerike tretjo spomeni:«) v zvezi z mirovno pogodbo z Nemčijo. V njej razlaga svoje stališče glede Porurja.
Francoska vlada je mnenja, da se zaradi varnosti Porurje ne sme več izkoriščati kolt industrijsko oporišče za napad, ampak je treba bogastva Porurja izkoriščati v dobrobit vseh miroljubnih narodov. Lastnina rudnikov industrije železa mora preiti na vse Združene narode, ki bodo podpisalo mirovno pogodbo z Nemčijo, upravo nad Porurjem pa je treba poveriti Združenim narodom, ki jih ta stvar zlasti zadeva. Premogovniki naj bi bili pod medzavezniško upravo, delo v rudnikih pa bi vodili nemški strokovnjaki pod zavezniškim nadzorstvom. Za strojno in za kemično industrijo francoska spomenica ne predvideva neposredne zavezniške uprave, ampak samo nadzorstvo.
Francoska spomenica se tiče samo gospodarske strani tega vprašanja, ne
Premogovna kriza
London. 4. febr. (Un. Pr.) Pomanjkanje premoga v Veliki Britaniji je resno zavrto industrijsko proizvodnjo. V vrsti industrijskih panog je bilo treba ustavi® delo; odpuščenih je bilo že 50.000 delavcev, dočim so drugi pred odpustom. Tako je bilo danes ustavljeno delo v avtomobilski tovarn.) »Austin« in je ostalo brez dela okoLi 17.000 delavcev.
Veliko število tovarn in delavnic, ki so že prej prenehale z delom in prekinile proizvodnjo, še vedno nima izgledov za nadaljevanje dela. Imperialna industrija kemikalij v Birminghamu, ki je hotela danes znova pričeti s proizvodnjo, je bila prisiljena za nedoločen čas odložili nadaljnje
cije zakona o čistki, ki je bil Izpre. menjen na temelju priporočil zaveznikov.
Časopis polemizira s tednikom »Die Wirtschaft«, ki je pisal, da bo novi zakon o čistki baje privedel do »skalitve vsega gospodarskega življenja«. Ugotavljajoč, da piše v podobnem duhu tudi »Volkstribune«, glasilo ministra za notranje zadeve, člana socialistične stranke Helmer ja, zaključuje list:
»Parlament v Avstriji je tudi danes v podrejenem položaju in mora izvajati ukaze okupacijskih oblasti. Kakor hitro pa bi postala Avstrija suverena, bi bilo vprašanje nacistov rešeno drugače. Svoboda bi bila izkoriščena predvsem za to, da bi se Zavrla čistka. Taka politika ograža demokratični razvoj Avstrije in je dvolična, ker odobrava čistko, ki se dejanski ne izvaja.«
navaja pa političnega stališča vlade.
Londonski »Daily Worker« komentira spomenico francoske vlade o Porurju, poslano konferenci namestnikov zunanjih ministrov v Londonu in pravi med drugim:
Predlog francoske vlade, da bi v industriji premoga jn jekla v Porurju uvedli upravo tistih držav — članic Združenih narodov, ki imajo pri tem največ interesa, je mogoče kritizirati, ker pomeni razkosanje Nemčije, kar bi bilo v korist nekaterim vladajočim krogom v Veliki Britaniji in ZDA, ki hočejo Porurje spraviti pod svoje nadzorstvo in jo izkoristiti kot arzenal «bodoče zapadne fronte« ali »Združene Evrope« — kakor to označujejo Churchill in njegova majhna klika laburističnih in liberalnih prišepeto-valcev.
Toda videti je. da se Francozi zavedajo nevarnosti, ki bi jo predstavljalo tako Porurje. Oni zahtevajo nadzorstvo nam Porurjem zaradi tega. ker bo v nevarnosti mir, ako bo nemški industriji dovoljeno, da se razvije do maksimuma kot je bilo pred vojno.
delo, zaradi česar je 6000 delavcev brez dela.
Prav tako so tudi oddelki tovarne gumija »Dunlop« v Birminghamu, kjer je zaposlenih 3500 delavcev, ustavili nadaljnje delo.
Nič boljši ni položaj v industriji motorjev in strojev. 25 tovarn v Black-bournu je ustavilo delo, tako da je doslej 4500 delavcev brez dela. Tovarne »Rolls-Royce« in »Bantley« so uvedle zaradi pomanjkanja goriva štiridnevni delovni tednik, dočim je skupina avtomobilskih tvornic v Rout-su, kjer dela 15.000 delavcev, sporočila, da so njene zaloge premoga zmanjšane na minimum in da bo morala v kratkem prenehati s proizvodnjo.
Francoske čete v NamdirJiu obkoljene
Hanoi. 3. febr. AFP poroča o resnem položaju na področju Namdinha in tonkinške Delte, kjer so vietnamske sile v minuli noči razvile močno dejavnost. S topniško pomočjo so napadle francoske položaje. Francoske čete v Namdinhu so obkoljene in jih morajo oskrbovati iz zraka.
Kakor poroča Reuter, se je vietnamskim silam posrečilo prodreti skozi obrambni pas francoskih čet, ki so bile obkoljene v Namdinhu Pred napadom je topništvo več ur ob-s ti el je va to položaje.
Okrog 500 borcev mladinske viet-
Boleslav Bierut izvoljen za prezidenta Poljske
Varšava. 5. febr. Ustavodajni Sejni je izvolil dosedanjega predsednika poljskega Narodnega sveta Boleslava Bjeruta za predsednika Poljske republike.
Dosedanji podpredsednik vlade Mi-kolajczvk. ki je doživel na volitvah popoln poraz, je podal ostavko.
Dva nova ministra ZSSR
Moskva. 5. febr. (Tass) Prezidij Vr hovnega sovjeta ZSSR je izdal ukaz i postavitvi N. A. Skvorcova za ministra sovhozov ZSSR in I. A. Benediktova za ministra kmetijstva ZSSR
Velik uspeh Kompartije v Braziliji
Rio de Janeiro, 4. febr. (Tass). Pri volitvah za občinski svet v Rio de Janeiru je dobila Kompari i ja 103.304 glasove, dela.vska stranka 82.657, nacionalna demokratska zveza 82.051, social-demokratska stran-k v bloku s skupinami drugih strank 52.689 ta republikanska stranka 46.329 glasov.
Na podlagi teh rezultatov bo dobila Kompartija 18 mest v občinskem svetu, dočim bodo imele: delavska stranka 9, nacionalna demokratska zrveza 9. social-demokrati v bloku s skupinami nekaterih drugih etnank 3, republikanci 5, levičarska demokratska stranka 1, nacionalna delavska stranka 1 in stranka narodnega predstavništva (integralisil odnosno brazilski fašisti) 1 mesto
Krščansko-demokratska, sooialno-progresivna,	repu bt ki unsko demo
knatska in proletarska stranka niso
na niske organizacije >Tu Ve« se ogorčeno bori za vsako ped zemlje v ki-tajsko-anamitski četrti Hanoja, kamor hočejo prodreti francoske čete.
Po zadnjih vesteh nadaljujejo holandske čete na različnih odsekih na Javi in Sumatri vojaške operacije proti Indonezijcem. Najogorčeiiejši boji so na področju Bandunga. Buiten-zorga in Medana.
Glavni poveljnik holandskih čet v Indoneziji general S poor, ki ie trenutno v Haagu, je včeraj izjavil, da bo treba poslati nova ojačenja v Indonezijo
dobile nobenega mesa v občinskem svetu.
Mario De Antrade Ramos, kandidat social-demokratske, delavske m vrste manjših strank pri volitvah za senat, je dobil 191.541 glasov komunistični kandidat jerj Amazonas 119.756 glasov, kand dat nac cnatne demokratske zveze Hektor Del Trač pa 96.279 glasov.
Spopadi na qualunguistienem shod uv Canossi
Rim, ... febr. (AFP) V Canossi v pokrajini Bari je pr šlo do spopadov na shodu qualumuistov. Polic'ja je ir.crala dobiti ojačenja. da b; uvedla red.
Stavka grafrmh diavesv v Trstu
Trst, 5. febr. Po neuspelih pogajanjih tržašk h grafičarjev z delodajalci za zvišanje mezd in zboijš-nje delovnih pogojev, so snoči stopili vsi grafičn. delavci in nameščenci v spioš no stavko. Zaradi stavke stoje vse tiskarne in listi ne bodo izhajali.
V znak solidarnosti s stavkujočnru grafičnimi delavci in nameščenci v Trstu ne bodo tiskarne z Reke in iz Vidma poš'ljale listov v Trst.
VRtMENSKA NAPOVED za četrtek 6. februarja 1947.: Izboljšanje da delne razjasnitve, v nižinah pretežno megleno. Temperatura bo nekoliko padla. V petek Je pričakovati zopet nastop mraza ln nokai snega.
TURISTIČNA VREMENSPA POROČILA z dne 5. februarja «b 7. url zjutraj: Ribnica na Pohorju —1. sneži. 25 na 95 cin južnega snega.
Ostala potočila so izostala. Splošno n ha creme med južnim snegom in dež--PTTi r.o nieterenhukih podatkih pa ob-to m* -zgledi za izboljšanje snežnib raz-uer.
Praga, 3. febr. Tednik »Svobodna zemnye« objavlja članek, posvečen slovenskemu značaju Koroške in upravičenosti jugoslovanskih zahtev, v katerem navaja vrsto zgodovinskih dejstev o nesporno slovenskem značaju te pokrajine in naporih nemškega imperializma, da germanizira koroške Slovence, ki so bili ovira za nemško prodiranje proti Sredozemskemu morju.
Toda odpornost koroških Slovencev je bila izredno velika. Leta 1913 je bilo samo 5% Slovencev v državni službi. Kar se tiče stališča avstrijskih političnih strank do slovenskega problema, ga popolnoma osvetluje to, da je bila avstrijska socialnodemokratska stranka vedno na strani Nemcev in da nikoli ni branila nacionalnih pravic Slovencev. Po prvi svetovni v-ejni je postala Slovenska Koroška žrtev sumljivih političnih mahinacij zaveznikov m Italije, ki so jo nasilno odtrgali od njene prirodne celote. Plebiscit v Slovenski Koroški je bil samo člen v verigi nemških laži in slepitve — člen, ki je bil skovan s pomočjo mednarodnih činiteljev. S svoje strani je Avstrijska republika poteptala svečano sprejete obveznosti ter nadaljevala z germanizacijo. 2e
Avstrija se je do zadnjega trenutka borila za Hitlerja
Dunaj, 4. febr. Avstrijski uradni krogi se zaman trudijo, da bi tik pred podpisom mirovne pog-edbe prikazali, da je obstojalo avstrijsko odporniško gibanje proti nacistični okupaciji. Kakšno je bilo to »odporniško gibanje«, v neki men csvetluje tudi izjava koroškega Slovenca F. Višnerja, ki so ga nacisti nasilno odgnali v delovno taborišče v Laxenburgu pri Dunaju. Višner pravi, da je februarja 1945, torej v času, ko se je Rdeča armada že borila na ozemlju Nemčije ter za osvoboditev Budimpešte, ko je
Sedanji avstrijski minister za prosveto je sam sodeloval pri germanizaciji koroških Slovencev
Ljudstvo iz vseh krajev Jugoslavije zahteva priključitev Slovenske Koroške Jugoslaviji
Francoski list o upravičenosti zahteve po priključitvi Slovenske Koroške Jugoslaviji
v Veliki Britaniji resno ovira industrijsko proizvodnjo
Knjiga nas uči iskreno ljubiti ljudi in spoštovati njihovo delo <m. Gorko

Kaj pripravlja Državna založba Slovenije
Poglavitni pomen založniškega dela Državne založbe Slovenije je v izdajanju domačih in tujih klasičnih del. V prihodnjih letih bi hotela Državna založba Slovenije izdati vsa dela, ki jih mora imeti kulturen narod. Teh del pa ne bo omejevala na ozek krog bralcev, temveč jnh želi razširiti med najširšimi sloji slovenskega ljudstva.
Po enoletnem delovanju lahko re-čemo, da je Državna založba dobro začela izpolnjevati začrtani program. Tako kvaliteta in število izdanih del kakor nepričakovano široki odziv slovenskih bralcev dokazujeta, da je založba na pravi poti. Doseženi uspeh pa nalaga založbi tudi naloge, da svoje izdaje v 1. 1947. pripravlja v vsebinskem in tehničnem pogledu še skrbneje, in da skuša cene svojim izdajam znižati tako, da jih bo zmogel vsak ljubitelj dobre knjige.
V	kratkem bodo izšle še zadnje knjige lanskega programa, ki so se zaradi raznih ovir nekoliko zakasnile. Iz zbirke slovenskih klasikov bosta še ta mesec izšla prva zvezka zbranih del Josipa Jurčiča in Janeza Trdina. Prihodnji mesec pa bosta izšla začetna zvezka Kersnikovih in Linhartovih spisov. Iz zbirke svetovnih klasikov izideta prihodnje dnii prva knji ga izbranega Molierovega dela, ki bo prinesla štiri komedije z uvodom Josipa Vidmarja in Lukianove satire v Sovretovem prevodu. V teku tega meseca bo izšla še knjiga izbranega Shakespearovega dela, ki bo obsegala »Sen kresne noči«, »Komedijo zmešnjav« in »Romea in Julijo« v Župančičevem prevodu, ter roman Alekseja Tolstoja »Trnova pot« v treh knjigah, veličastna podoba porajanja Sovjetske zveze. Prihodnji mesec pa izidejo kot zadnja knjiga zbirke še štiri drame Arutona Čehova »Tri sestre«. »Striček Vanja«, »Češnjev vrt« in »Utva«.
Izven zbirk bo ta mesec dotiskan prvi zvezek Potemkinove »Zgodovine diplomacije«, ki bo izšla v treh knjigah. Sovjetski znanstveniki podajajo v tem delu zgodovino delovanja diplomacije od starega veka do današnjih dni. Delo je prvi, izredno uspešni poskus marksističnih naporov na tem področju in bo velika obogatitev naše politične literature, saj seznanja bralca s skritim delovanjem zakulisnih srli, ki so bile v zgodovini pogosto močnejše in važnejše kot dogodki na bojiščih.
Za leto 1947. je Državna založba pripravila bogat knjižni program, ki obsega poleg dosedanjih zbirk še nekaj novih.
»Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev« bodo obsegala osem knjig, ki bodo nadaljevale dosedanje izdaje. Drugi zvezek Kosovelovih del bo obsegal prozo, članke in eseje, od tega več neobjavljenih stvari. V drugi knjigi Trdinovih del se bodo nadaljevali njegovi doslej še neobjavljeni spomini, v nadaljevanju Jurčičevih in Kersnikovih del pa njuni pripovedni spisi. Na novo bodo začela izhajati zbrana dela Simona Gregorčiča v redakciji Franceta Koblarja in Levstikova dela v redakciji Antona Slodnjaka. v redakciji Antona Ocvirka pu bosta izšla prva dva zvezka Cankarjevih del.
V	zbirki svetovnih klasikov bo izšlo šest knjig. V Zupančičevem prevodu se bo nadaljevalo izbrano Shakespearovo delo, Mile Klopčič pa ie pripravil izbor Lermontova. V prevodu Vladimirja Levstika bodo izšle tri knjige: knjiga izbranih de! Leva Tolstoja, ki bo obsegala »Kozake«. »Hadži Murata« in »Kavkaske novele«; Balzacov roman »Izgubljene iluzije« in De Costerov roman »Ulen-spiegel«, ki ga Slovenci že poznamo.
Nekateri ocenjevalci del, ki so doslej izšla v teh zbirkah, so menili, da take knjige ne bi smele izhajati brez uvodov ali besede o pisatelju. Založba tega vprašanja ni prezrla, postavila si ga je že leta 1945., ko je sestavljala načrt svojih izdaj. Ko ie uredništvo knjižnih zbirk pretehtalo vse razloge, se je odločilo, da izdaj ne bo obremenjevalo z uvodi, ker bi to otežilo redno izhajanje knjig, še
bolj pa zato, ker z uvodi nikakor ni mogoče vsestransko osvetliti niti pisateljeve osebnosti nitj njegovega dela. Dosedanje izkušnje so namreč pokazale, da so taki uvodi podobnim izdajam prej škodili kakor pa koristili, ker so le delno obravnavali avtorja in njegovo delo. Zaradi tega je založba sklenila, da bo k vsakemu avtorju, čigar delo bo izšlo v zbirki, na koncu izdala posebno, samostojno mono-grafično študijo, kjer bo pisateljevo življenje in delo obdelano v podrobnostih in z vsemi literarnozgodovinskimi dokumenti. V pripravi so že monografije o Srečku Kosovelu. Jurčiču, Aškercu. Trdini in Linhartu. Študije bodo izšle v istem formatu kot zbrana dela in se bodo opirale na tekste, kot so bili objavljeni v knjigah. Mislimo, da je to najboljša rešitev tega vprašanja. Pač pa bo založba opremila z uvodi prevode svetovnih klasikov, kadar po to potrebno.
Za stoletnico prve izdaje Prešernovih »Poezij« pripravlja založba monumentalno »Stoletno izdajo Prešerna« v petih knjigah v redakciji akademika dr. Fr. Kidriča.
V	zbirki slovenskih novitet želimo posebej opozoriti na dnevnik Juša Kozaka iz let 1941. do 1945., ki bo izšel v dveh knjigah z naslovom »Lesena žlica«. Delo je podoba pisateljevih doživljanj na poti. kj ga je vodila skozi ječe in koncentracijska taborišča na osvobojeno ozemlje. Pomembna obogatitev slovenskega knjižnega trga bosta tudi' dve knjigi izbranih novel Miška Kranjca, ki jima bo napisal uvod Josip Vidmar. Izšlo bo tudi zadnje delo Mirana Jarca, »Čudež na Bistri« in več drugih novih del. če bodo avtorji pravočasno predložili rokopise.
Morda še večja kot žeja po lepi knjigi je danes žeja po pol judni znanstveni knjigi. Gospodarski dvig naše domovine bo mogoč le, če bodo spoznanja sodobne znanosti in pridobitve modeme tehnike prodrle med najširše sloje našega ljudsitva. Pri uresničevanju te velike naloge želi Državna založba pomagati z izdajanjem s Znanstvene kn jižnice«. Načrt za leto 1947. obsega štiri izvirna in štiri prevodna dela.
Dr. Miroslav Zei je napisal knjigo o Jadranu, ki podaja podobo našega morja, kakor ga je vsestransko opazoval naravoslovec. Knjiga bo dragocen spremljevalec vsakega obiskovalca Jadrana, zanimiva pa bo za vsakogar. Dr. Anton Melik podaja v knjigi »Jugoslavija« zemljepisni oris naše zvezne ljudske republike. Knjiga nam je nujno potrebna, ker daje celotno zemljepisno podobo naše domovine, posebno pa. ker posveča največjo pozornost gospodarski strukturi, ki bo podlaga izvajanju našega gospodarskega načrta. Tretje izvirno delo bo Aleša Strojnika knjiga o letalstvu, ki bo na poljuden način podala pregled sodobnega letalstva, združen z zgodovinskim pregledom. Dr. Lavo Čermelj pa bo v knjigi »V svetu atomov« na poljuden način orisal siloviti razvoj naravoslovja v zadnjih pet in dvajsetih letih, ki je zrevolucioniral sodobno tehniko.
Med prevodnimi deli bo izšlo v prevodu dr. Peterlina »Življenje sonca«, ki ga je napisal Jurij Gamov. Ob reševanju vprašanja o nastanku in razvoju sonca odgovarja avtor tudi na druga bitna vprašanja o nastanku zvezdnega vesolja. Slavno Darwinovo delo »Popotovanje na ladji Deagle« bo slovenskemu bralcu pokazalo, kako je slavni naravoslovec zbiral in urejal spoznanja, ki so postavila temelj sodobnemu gledanju na človeka in njegovo mesto v svetu. »Življenje rastlin«, kj ga je napisal ruski botanik Timirjazev, obravnava rastlinski svet z vidikov sodobne znanosti. »Delo šestdesetih le'.« pa nam bo prikazalo življenjsko delo velikega botanika Mičurina, ki je s svojimi spoznanji preobrazil rastlinstvo Sovjetske zveze.
V	zbirki sodobnega svetovnega slovstva bodo izšli štirje romani, med njimi roman ameriškega pisatelja Er-skina Caidwella, »Dinastija smrti«. »Zelene oljke in sive gore« Edvarda
Claudjusa i. dr. Krajša dela iz starejšega slovanskega slovstva bo prinašala zbirka »Klasje«, ki je namenjena predvsem srednješolski mladini. Obsegala bo med drugim Cankarjeve črtice in »Martina Kačurja«, liriko »Slovenske moderne«, izbor slovenske lirike 19. stoletja, »Obiske« Izidorja Cankarja itd.
Več prevodov bo izšlo iz južnoslovanske literature, med njimi »Smrt Smail Age čengiča«, Njegošev »Gorski venec« v prevodu Al. Gradnika in »Travniška kronika« Ive Andrica, eno izmed najmočnejših del povojne srbske literature.
Med deli, ki niso uvrščena med zbirko, bo najpomembnejša druga, pregledana izdaja knjige »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, ki jo je Edvard Kardelj pred leti izdal pod psevdonimom Sperans. Kakor je »Pot nove Jugoslavije« zgodovina našega osvobodilnega boja, tako je gornje delo edina knjiga, ki podaja sodoben pogled na razvoj slovenske zgodovine. Potrebno je, da nova izdaja seznani s tem epohalnim delom najširše sloje slovenskega ljudstva.
Državna založba čuti dolžnost, da ob tridesetletnici državljanske vojne v ZSSR izda »Zgodovino državljanske vojne v ZSSR«, ki so jo napisali najvidnejši predstavniki sovjetskega državnega vodstva, med njimi Stalin, Molotov in Zdanov. Drugi zvezek knjige, kj je posvečen Oktobrski revoluciji, bo izšel že v letu 1947.
Med več gospodarskimi deli, ki jih pripravlja založba, omenjamo Kozlova »Gospodarsko načrtovanje v sociali-
stični družbi« in Leontjeva »Predmet in metoda politične ekonomije«.
Iz ostalega programa omenjamo Milana Vidmarja »Električno prenašanje energije«, Savnikovo knjigo o rakastih obolenjih. Verija Švajgerja knjigo »Železniška vozila«, novo izdajo Breznik - Ramovševega »Slovenskega pravopisa«, razširjeni »Angleško-slo-venski slovar«. Ruže Škerlove Gledališki zbornik, album o Sloveniji itd. Založba bo skušala izdati tudi druga, nenapovedana dela. ki ji bodo predložena v teku leta, če bodo aktualna in potrebna.
Uredništvo osrednje slovenske literarne revije »Nov; svet« bo skušalo v drugem letu razširiti krog svojih sot rudnikov in naročnikov ter dvigniti raven revije tako, da bo resničen izraz snovanja in dela slovenskih književnikov. Svojo pozornost bo posvečala tudi sodobni slovenski in ostali svetovni literaturi, ki jo bo v pregledih skušala približati slovenskemu bralcu.
Na novo bo začel izhajati »Časopis za literarno zgodovino«, ki ga bo urejal dr. Anton Ocvirk. Gradivo prvih zvezkov bo dragoceno dopolnilo zbirki slovenskih klasikov, ker obsega dokumente, ki jih ni bilo mogoče sprejeti v zbrana dela. Revija bo skušala postati glasilo vsega našega literarnozgodovinskega prizadevanja.
Založba se dobro zaveda, da bo mogla ta obsežni program uresničiti le, če bo odziv naročnikov in bralcev na njene izdaje dovolj širok. Zato Državna založba pričakuje, da bodo slovenski bralci njeno prizadevanje spremljali z razumevanjem in ga podprli, saj bo v tem bogatem programu vsakdo našel dela, ki ga bodo zanimala.
Ko bi še enkrat moral pričeti življenje, bi si bil postavil za pravilo, da vsaj enkrat v tednu berem nekaj poezije in poslušam nekaj glasbe. Pomanjkanje teh užitkov je pomanjkanje sreče, pomanjkanje, Ivi škoduje razumu in zaradi oslabitve emocionalnega dela naše narave zlasti našemu nravnemu življenju.	Charles Darwin.
študijske in ljudske knjižnice
Študijske knjižnice so po svojem namenu jasno razmejene proti ljudskim knjižnicam, saj sta njuni točno določenih področij različni. Mimo teh razlik pa so med njimi vendarle stiki in vezi medsebojnega posvetovanja, izpopolnjevanja in pomoči.
Prav bo. če na kratko orišemo naloge in delo študijskih in ljudskih knjižnic, nato pa podamo nekaj dejstev in miisli o njihovem medsebojnem sodelovanju.
Študijske knjižnice imajo po uredbi o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic iz leta 1945 namen, nuditi ob-lastvom in ustanovam svojega teritorija priročno strokovno knjižnico, društvom pa pripomočke za kulturno delo. dajati znanja željnim sredstva za izobraževanje in znanstveno delovanje ter zbirati slovstveno, zgodovinsko! in narodpisno tiskano ie rokopisno gradivo, ki se tiče teritorialnega 'območja posameznih študijskih knjižnic- Odredba o ustanovitvi okrožnih študijskih knjižnic za celjsko, mariborsko in novomeško okrožje, objavljena v marcu 1946, predpisuje, naj študijske knjižnice te svoje naloge opravljajo s tem, da izposojajo knjige in časopise, vodijo čitalnico, dajejo nasvete o strokovni literaturi, prirejajo strokovne tečaje in knjižne razstave skrbijo za dobavo manjkajočih knjig iz drugih študijskih knjižnic, vodijo kartoteko vsega knjižnega gradiva strokovnih in znanstvenih knjižnic, državnih uradov, ustanov in podjetij svojega ozemlja, skušajo pa zbrati podatke tudii o zasebnih znanstvenih knjižnih zbirkah. Študijske knjižnice, ki imajo torej prvenstveno značaj znanstvenih ustanov, imamo v Sloveniji štiri: v Mariboru, Celju in Novem mestu ter Slovansko knjižnico v Ljubljani.
Ljudske knjižnice pa imajo namen izobraževati naše najširše ljudske množice. Ustanovitvena uredba ministrstva za prosveto o ljudskih knjižnicah iz septembra 1945 jim nalaga
dolžnost, omogočati najširšim plastem vsestransko spoznavanje življenja in kulture naših in drugih narodov ter strokovno izobrazbo in razvedrilo. Za dosezanje tega namena je nujno, da ljudske knjižnice poslujejo v območju vsakega krajevnega ljudskega odbora in da imajo po možnosti tudi čitalnico.
Poglejmo zdaj še vezi in stike med študijsko in ljudsko knjižnico. Že sama uredba o ustanovitvi študijskih knjižnic določa, naj nudijo društvom pripomočke za kulturno delo. poznejša odredba pa navaja med drugimi nalogami prirejanje strokovnih tečajev in knjižnih razstav. Upravniki študijskih knjižnic so dolžni podpirati inštruktorje za ljudske knjižnice pri njihovem delu. Uredba o ljudskih knjižnicah uvršča upravnike študijskih knjižnic med člane okrožnih knjižničnih odborov, ki nadzorujejo in usmerjajo delo ljudskih knjižnic, potrjujejo knjižničarje, po potrebi reorganizirajo knjižnice in organizirajo tečaje za ljudske knjižničarje.
Kulturne potrebe naših društev in prosvetnih aktivov zahtevajo in bodo tudi v bodoče nujno zahtevale raznolike knjižne vire in pripomočke, pa naj bo to snov za literarne večere, dramatske predstave, glasbene prireditve ali za kar koli. Če domača ljudska knjižnica tega ali onega zaželenega dela nima, ji bo pristojna študijska knjižnica rada ustregla in bo dala knjigo na posodo. To so naše študijske knjižnice začele izvajati že kmalu po svoji ustanovitvi s tem, da so, če so le mogle ustrezale številnim potrebam kulturno-prosvetnega udejstvovanja našega ljudstva. Naj na tem mestu omenimo še dejstvo, da so se študijske knjižnice z vso vnemo potrudile čimprej predati za uporabo v naših ljudskih knjižnicah in društvih one repatriirane knjige, ki jih je okupator svoj čas zaplenil slovenskim knjižnicam in društvom. Tako je. na primer, mariborska študijska knjižnica poslala na tisoče teh knjig ljudskim
knjižnicam mariborskega, celjskega in novomeškega okrožja. — Mnogo lepega in poučnega bodo ljudski knjižničarji videli v knjižnih razstavah študijskih knjižnic in bodo vzore njihove smotrnosti, vsebinskega izbora in zunanjega,estetskega vidika lahko s pridom uporabili za podobne razstave v svojem domačem kraju.
Zelo velikega pomena so knjižničarski tečaji, ki dajejo ljudskim knjižničarjem- teoretično in praktično izobrazbo. Navedimo mariborsko okrožje, ki je lani v Mariboru in v posameznih okrajih priredilo vrsto uspelih tečajev te vrste, pri katerih je osebje študijske knjižnice sodelovalo deloma že do zdaj in bo seveda tudi v bodoče z vso pripravljenostjo pomagalo. Vse strokovno usposobljeno in izvedba no osebje študijskih knjižnic bo z nasveti in dejanji v pomoč in bo vedno pripravljeno sodelovati povsod, kjer bo šlo za izpopolnjevanje naših ljudskih knjižnic in knjižničarstva.
Zdi se, da boste živa praksa in izkušnja pokazali, kako na drugi strani ljudski knjižničar lahko pripomore
• *v j •
študijski knjižnici do gradiva, ki sodi v njeno teritorialno m strokovno področje. Vzemimo zbiranje slovstvenega, zgodovinskega in narodopisnega gradiva v tiskani in rokopisni obLi-ki ter podatkov o zasebnih znanstvenih knjižnicah. Pri lem bodo ljudski knjižničarji. vsak v svojem okolišu, ob zadostnem zanimanju utegnili odkriti in študijsbi knjižnica pripomoči do gradiva. ki se lahko izkaže kot zelo važno. Med takimi najdbami bodo mogoče rokopisi, ki jih bo študijska knjižnica kot dobro uporabne dokumente uvrstila v svoje zbirke.
Po vsem tem vidimo, da so med študijskimi knjižnicami na eni in ljudskimi knjižnicami na drugi strani stiki in* jih spajajo vezi, ki so utemeljene ne le po črki prej omenjenih uredb, ampak jih v veliki meri narekuje tudi življenje samo, jäh nujno zahteva kultumo-prosvetni razvoj našega ljudstva ter jih ustvarjata pobuda in hotenje naših knjižničarjev, vse skupaj v korist slovenske ljudske skupnosti.
K.	- r —
Muzejska knjižnica nekdaj In danes
Muzejska knjižnica v Ljubljani je bila ustanovljena 1821. oziroma 1831. leta, obenem z osnovanjem ljubljanskega muzeja. Njen namen je bil spočetka, zbirati v muzejih smeri carnio-lica, to je vse, kar se je na nekdanjem Kranjskem tiskalo, kar se je o Kranjskem! tiskalo in kar so na Kranjskem rojeni pisci tiskali oziroma tudi pisali (rokopisi). Po tej zamisli, ki se je v javnosti pred dobrimi sto leti ponovno razglašala, je bila Muzejska knjižnica potemtakem nekak zametek slovenske narodne knjižnice, z omejitvijo na Kranjsko seveda, ne pa te-dajna licejska, današnja Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je imela v tem času nalogo, »dajati profesorjem pomagala za uspešen pouk im za napredovanje v znanosti«. Z ustanovitvijo starega Muzejskega društva in Historičnega društva v štiridesetih letih preteklega stoletja se je v okrilju teh institucij začela sistematično zbirati kranjska in deloma splošna slovenska literatura za vse zgodovinske in naravoslovne vede. Ta naloga je sčasoma prešla na muzej sam oziroma na Muzejsko knjižnico, kateri so pripadle knjige razpuščenega Historičnega društva jn ki je redno prevzemala v svojo last publikacije, ki jih je poživljeno Muzejsko društvo dobivalo v zameno za svoje-
Ko so začele muzejske zbirke naraščati im ko je bilo za njih urejanje in vzdrževanje treba knjižnih pomagal, je dobila Muzejska knjižnica še tretjo nalogo, oskrbovati muzejske na-
meščence za njihovo delo s potrebno literaturo.
Do razpada Avstrije je bila Muzejska knjižnica v glavnem namenjena samo muzejskim nameščencem. Šele po ustanovitvi slovenske univerze, ko se je v Ljubljani krog znanstvenih delavcev povečal, je postala javna, dostopna vsem interesentom za domo-slovno literaturo, vendar še zmeraj z omejitvijo, da je načelno prezenčna, to se pravi uporabna samo na mestu, v čitalnici. Z osvoboditvijo pa so se vrata Muzejske knjižnice začela še bolj odpirati in se bedo odpirala do stežaja, kakor se bodo morale vse naše znanstvene ustanove.
Tradicionalno trojno nalogo mora Muzejska knjižnica v glavnem vršiti še danes; v glavnem: sama se je odrekla najprej omenjeni zaradi nerazumevanja tega cilja in ker je to funkcijo dejansko vršila licejska, danes Narodna in univerzitetna knjižnica. Vendar pa se je na njenih policah nabralo toliko slovenil;, da mora še vedno štetji za svojo dolžnost, znanstveno obdelati ta material in tako podpreti našo centralno knjižico v njenem delu za slovensko biblioiogijo. To pa ni vse. V novih časih ima Muzejska knjižnica še nove naloge, o katerih prejšnje čase niso nič vedeli. Te naloge so: najti v-skupnosti z vsemi slovenskimi znanstvenimi knjižnicami način, kako svoje zaklade prej ko mogoče efekt ui rat j za splošnost, z drugimi besedami, aktivizirati ves svoj potencial v korist delovnega ljudstva.
Najlepše darilo mlademu človeku niso knjige, ampak svet, kako naj bere.	Herder.
Dubravko Dujšin
Lepa knjiga je kulturna poslanka. Odprimo ji vrata v naše domove, odprimo ji srce!	Finžgar.
V četrtek, 30. januarja je v Zagrebu nenadno umrl največji hrvatski igralec Dubravko Dujšin, 'prvak zagrebške Drame. Umetnik Dubravko Dujšin sodi med največje in najpomembnejše dramske igralce v zgodovini jugoslovanskih gledališč. Za hrvatsko dramsko umetnost je njegova nenadna smrt težak in velik udarec. Tudi ljubljanski igralci in občinstvo so ga dobro poznali, saj še ni dolgo, ko je prjšel v Ljubljano čestitat k jubileju Ivana Levarja kot zastopnik hrvaškega gledališča. Dujšin se je še ves čvrst pripravljal za novo premiero Othella, pa ga je prav po generalki, ko je prišel domov, zadela kap. Tudi hiter prevoz v bolnišnico in takojšnja pomoč ni mogla preprečiti njegove smrti.
Dubravko Dujšin se je rodil v Zadru leta 1894. Po končani gimnaziji v Splitu je šel študirat eksportno akademijo v Milano in študiral naposled filozofijo v Grazu in Zagrebu. V tej dobi se je že bavil z gledališčem. V Zagrebu je dokončal tudi gledališko šolo, ki jo je vodil takrat znameniti pedagog Ozarovski. Od leta 1921. ie stalno nastopal na zagrebškem odru. Njegove najvažnejše stvaritve so bile prav gotovo v klasičnih delih. Z njegovim imenom so zvezane skoraj vse uprizoritve Shakespearja v Zagrebu Bil je eden redkih igralcev, ki je
uspešno zmagoval najrazličnejše vloge. Imenitno je igral junaške partije, kot so n. pr. Malija Gubec. Hasanaga itd. Prav tako. je imel veliko uspehov v karakternih in psiholoških vlogah. Tudi v groteskni komediji je bil zaželen. Bil je to eden največiiVi teatr-skih talentov, ki je razDo'agal s kovinskim. lepim in moškim tonom, z veliko inteligenco. Poleg tesra ;e bil impozantna pojava. V zadnjih 26 letih je nosil velik dei repertoarja v zagrebški Drami.
Dujšin je tudi uspešno režiral, zlasti je uspel pri klasičnih delih. Eno leto je bil ravnatelj zagrebške Drame. Mnogo svojih sil je posvetil vzgoji noVega igralskega naraščam. Bavil se je tudi s književnim delom in je prevedel mnogo dram in romanov.
Za hrvatsko in vso jugos’ovansko gledališko umetnost je njegova nenadna smrt zelo velik in težak udarec. Ko so v zagrebškem gledališču zvedeli za njegovo smrt, je zavladala pri vseh vel:ka žalost. Prav tako tudi v javnosti. Pokojni Dubravko Dujšin je ležal na mrtvaškem odru v atriju gledališča. Svečan pogreb je bil v nedeljo dopoldne.
Dubravka Dujšina bodo vsi. ki so ga videli na odru ali pa so ga osebno poznali, ohranili v najlepšem spominu.	J. T.
Tudi ženam več izeferazfee, več znanja
Delavnih rok in bistrih glav, — skratka ljudi; ki nekaj vedo in znajo, — nam bo iz dneva v dan bolj treba. Zakaj naš gospodarski načrt ni majhna stvar. Ne bo zahteval le dosti rud šn strojev, dosti stavbnega materiala, terjal bo predvsem tudi ljudi, ki bodo s Stroji znali ravnati, ki bodo znali rude kar najbolj pametno izkoriščati. ki bodo znaiii v kar najkrajšem času izdelati kar največ in kar najbolje
In od kod nam bodo novi delavci? Prav gotovo iz vrst tistih ljudi, ki danes še niso vključeni v proizvodnjo. No. ne bo nam težko uganiti, kdo si ti ljudje »n kje so. V veliki meri nam bo novih delavcev lahko daio podeželje. zakaj tudi za obdelovanje zemlje bomo dobili stroje v pomoč in vsaka vas bo razumela, da enako površino njiv zorjemo ali požanjemo v dosti krajšem času in z manjšim trudom s traktorjem, kakor pa s plugom in srpom.
Pa še nekdo je. ki se bo v še večjem številu kot doslej vključil v produkcijo To je naša žena! Zakaj med ženami je še veliko takih, ki so samo zaradi gospodinjskih del in zaradi skrbi za otroke še vedno izključene od zaposlitve izven doma. Tretja jih
ho razbremeniti in jim tako ustvariti možnost, da si bodo zaposlitev lahko izbrale po iasfni izberi jzven doma. Predvsem bo treba z mrežo ustanov za o'roke pomagati materam pri težki skrbi za naraščaj.
Seveda p>a vse te stvari niso lahke. Ni namreč dovolj že to, da je človek pripravljen vključili se v delo gospodarskega načrta. Treba je predvsem delo' tudi obvladati, treba je znati delo opravljati. Premisli sama. kako bi bilo. da si pokličeš na dom šiviljo, ki ni imela s šivalnim strojem še nikdar opraviti? Pokvarila ti bo stroi in skazila obleko. Prav tako bi bilo tudi z delavci, ki bi ne bili vošči po verienega jim dela. ki bi strojev, s katerimi morajo delati, ne poznali, ki bi jim ne bili kos. In še več. Ni dovolj, da znaš s strojem samo nekako približno ravnati. Treba je biti mojster svojega posla, treba je napravo, s katero delaš, poznati do kraja, treba je razmisliti, kako bj naprava lahko bolje služila, kako bi bili njeni izdelki lahko številnejši in boljši. Da treba je biti umetnik svoje stroke.
I stroko, v kateri delaš, je treba temeljito poznati.
Rekle boste, da vsega tega vendar ne znate, da vsega tega ne boste zmogle. Pa ni res tako. »Nihče učen
z neba ne pade,« pran pregovor in tega se moramo zavedati vsi na vsakem koraku. Žene še posebej. Česar ne znaš. se še vedno lahko naučiš. Seveda pa se je treba učiti in zopet učiti, treba se je v delo poglabljati Najprej si je treba razširiti in poglobiti svoje splošno znanje, potem pa se je treba še posebej usposobiti in poglobiti v določenem poslu, ki ga pač misliš dnevno opravljati.
Pri ženah je vprašanje znanja, vprašanje usposobljenosti za najrazličnejša dela še posebej velikega pomena. Znanje in usposobljenost za dela sta prav za prav tista. k:i delata ženo do kraja svobodno, neznanje n neusposobljenost pa jo postavljata v zapostavljen, neenakopraven položni 0 neenakopravnosti žena pri nas ni nobenega govora več. zakaj tako zvezna kot vse republiške ustave za gotavljajo ženi to najosnovnejšo pra-viro in jo varujejo z zakoni. Toda zakon lahko ostane samo čraa. Fe ga žene same. če ga vse naše ljudstvo ne uresničuje v vsakodnevnem življenju. _
Vprašanje enakopravnosti je v veliki meri zvezano z vprašanjem izobrazbe žene. z vprašanjem njenega znanja in usposobi ienosti. Samo preprosto primero. Ustava določa: >Za enako delo imajo žene pravico na I enako plačilo kakor moški in uživa-
jo posebno zaščito v delavnem odnosu.« S tem je sicer enkrat za vselej in resnično pri nas izbrisana surova navada, ki je v tolikih deželah še običajna, da žene za enako delo niso enako plačane kakor moški. Toda samo dejstvo, da fak člen v Ustavi obstoja, stvari prav gotovo ne razreši. Odkod namreč ženi možnost, da lahko delo enako dobro opravlja, kakor ga more opravljati moški? Odgovor je enostaven. Naše žene se morajo za delo osposobiti, dvigati morajo svoje svoje znanje, povečati si izobrazbo! Brez dvoma ni to samo njihovo dei o. to ni samo delo pridnosili vsake posamezne žene. V veliki meri ie to dolžnost države, dolžnost naše ljudske oblasti, da nudi ženam v enaki meri in v enakih možnosiih vse nogoje zato. da se bodo tudi one izobrazile, da se bodo tudi one usposobile za opravljanje poverjenih poslov, za opravljanje tistih del. do katerih čutijo veselje in sposobnost, pri katerih pa vendar ne bo trpelo njihovo materinsko poslanstvo.
Naša država za to v veliki meri že skrbi, v bližnji bodočnostij pa bo izobrazbi in usposobljenosti žena posvetila še več pozornosti. Zakaj ona Drav dobro ve, da ni le ženam v osebno korist, če dosežejo večjo izobrazbo in se bolj usposobijo, — marveč je to v veliki meri v korist državi, v korist
naši skupnosti. S sposobnimi ženami bo dobila naša skupnost vrsto novih, predanih in dobrih delavnih moči.
V nič manjši meri pa ni io stvar žena samih, stvar njihove ženske organizacije. Vse nič ne pomaga, naj država osnuje še toliko tečajev in najrazličnejših šol, naj bodo pogoji za obisk teh še tako ugodni, naj pri nas še toliko govorimo in pišemo o tem, da je potrebno, da se naše ljudstvo samo. po lastnem dogovoru zbira na študijskih večerih, v bralnih krožkih, v knjižnicah in naj si tamkaj veča. poglablja in širi znanje; vse to prav nič ne pomaga, če pa v nas samih. — mislimo predvsem na ženo. — ni želje po tem, da bi si svoje znanje v resnici dvignila in sitalno razširjala.
Teden knjige hoče v srcih naših Ijudii vžgati željo po knjigi, željo po znanju in napredku, željo po tem, da bi čim več vedeli in znali, da bi bili v 6vojem delu kar največji mojstri in umetnikii.
Naj ta teden knjige še posebej ne gre mimo žene! Nasprotno, bolj kot kdor koli, ga morajo razumeti prav žene. Saj za žene šele znanje pomeni stvarno osvoboditev, stvarno osamosvojitev. Kako bi namreč bil v resnici svoboden, če pa nisi sposoben opravljati enakovredno delo z enakimi uspehi kat drugi tovariši, če s svo-
jimi rokami in s svojim umom nis» usposobljen zaslužiti si enako dobro plačilo kot tvoji tovariši.
Vse te stvari je potrebno razjasnjevati ženam na vsakem koraku, ob vsaki priliki. Vse dotlej, dokler ne bodo postale njihova resnična last. dokler jih ne bodo prav vse do kraja razumele. Za to se moramo truditi prav vsi. še posebej pa naj bo io skrb AFŽ organizacije. Ta naj našim ženam odpira nova ppta v družbeno in javno življenje in jim pomaga premagati pregrajo. ki morda to ali ono ženo še loči od celokupnega našega življenja in udejstvovanja v niem Odpre naj ženam zakladnico nišane besede. — knjigo! Bralni večeri bodo Dri tem gotovo zelo veliko pomagali. Pa tudj študijski večeri, ki se jih žene sicer že v veliki meri udeležuie:o. toda še vedno premalo. Treba pa je ženam tudi odpreti pot v kniižnico. Kjer teh še ni. nai bodo žene liste, ki bodo dale pobudo za njihovo ustanovitev. in bodo morda knjižnico same ustanovile. Predvsem na tak način si bodo žene nridobile in nove-čale osnovno znanje. — odtod n3 Hm bo pot k strokovnemu, k usposob’ie-nju za določeno in onrede’ieno delo. — brez primere laž:a' nsn-ehi 'o-do večji, lahko Fh ho-to r|o »"V dosti hitreje in laže. Znanje je ključ k boljšemu in svobodnejšemu življenjul
SLOVENSKI
POROČEVALEC
ST. 31 / ČETRTEK, 6. FEBRUARJA 194?
STRAN
Jeseniški kovinarji v skrbi za vzgojo strokovnega naraščaja
Učenci kovinarske šole jeseniške železarne pridno pomagajo okoliškim kmetom pri popravilih
K velikim uspehom, ki so jih dosegli jeseniški kovinarji v letu obnove, je prav gotovo mnogo pripomogel tudi način njihove vzgoje mladega strokovnega kadra.
Zgodovina Industrijske kovinarske šole na Jesenicah se začenja leta 1938, ko so kopitalistični protiljudski oblastniki hoteli iz mladine, ki je prišla v to šolo, vzgojiti delavske priganjače in kader policajev za svo-
je namene. Toda mladina se je izneverila protiljudskim elementom in šla v' svojo smer. Med okupacijo je od 500 gojencev kovinarske šole 350 dijakov sodelovalo v narodno osvobodilni vojski, 30 jih je padlo, drugi pa danes požrtvovalno sodelujejo v naši obnovi in izgradnji.
Po osvoboditvi se je življenje in delo v šoli široko razmahnilo, šola ima dve vzorni delavnici. V prvi de-
lavnici pridobijo gojenci v šestih mesecih osnovno znanje in se seznanijo z vsemi delovnimi procesi. Po šestih mesecih pa pridejo v obrate ni oddelke, kjer natančno spoznajo način in potrebe obratovanja. Vedno se gojencem poudarja važnost delovne discipline.
Doseženi uspehi izpričujejo zadovoljivo strokovno usposobljenost gojencev kovinarske šole. Statistika dokazuje, da okrog 100 gojencev obvlada snov odlično, okrog 90 gojencev prav dobro, okrog 80 gojencev dobro in manj kot 60 gojencev zadostno. Samo 45 gojencem dela učenje težave. Na razstavi ministrstev industrije in rudarstva v Beogradu in Skoplju so zbujali lani izdelki jeseniške kovinarske šole splošno pozornost.
Gojenci se učijo v tej edinstveni šoli 17 poklicev. Posebno delavni so v tekmovanjih, kjer dosledno preizkušajo svoje znanje in sposobnost. Tekmujejo v 9 skupinah. Zidarji martinarskih in plavžnih peči so v osmih mesecih že ponovno lastniki zmagovalne zastavice, za katero tek. muje v železarni 15 mladinskih skupin. Gojenci, ki stanujejo v internatu, so pod dobrim strokovnim • vodstvom dosegli za 20 do 30 o/0 boljše učne uspehe od ostalih, ki stanujejo izven internata.
Stremljenje gojencev kovinarske šole za čim boljšo izpopolnitvijo svojega znanja je veliko. Tako bomo dobili letos iz te šole spet 85 kovinarskih in metalurških strokovnjakov. Zato tekmujejo gojenci sedaj predvsem za dobre šolske uspehe. Pripravijjo se tudi za odhod na mladinsko progo, kamor lani zaradi nujnosti obnove v podjetju niso mogli. Odpotovali bodo 1. julija. Za gradnjo proge se je odločilo 250 mladih kovinarjev.
Gojenci, ki se udejstvujejo na vseh poljih obnove in izgradnje, dosežejo povsod lepo uspehe. Tako tudi v fiz-kulturi, kjer jih 120 tekmuje za ZREN. V kovinarski šoli se usposabljajo mladinci iz vseh federalnih republik. Treba bo čim prej pričeti gradnjo novih šolskih prostorov. Načrti za novo šolo so že izdelani. Ko bodo ti načrti uresničeni, bo na Jesenicah v resnici takšna kovinarska šola, kakršna spada k jeseniškim železarnam. Takrat bo vzgoja mladega strokovnega kadra še lažja in uspešnejša.
Zasluženo priznanje udarniku in izumitelju
Komisija za ocenjevanje predlogov za izboljšanje dela v železarni na Jesenicah je pred kratkim priznala najvišjo denarno nagrado tovarišu
Vinku Kavčiču, šefu konstrukcijske risalmce Železarne Jesenice.
Po Kavčičevi zamisli so v risalnici zrisali in v naših delavnicah tudi izvedli novi tip drsnikov (zapornih or-
ganov) za plažni plin. Ti drsniki pomenijo glede sigunosti obratovanja in delovne varnosti pomemben tehnični napredek, s to iznajdbo si bomo glede podobnih inozemskih tehničnih in varnostnih naprav popolnoma osamosvojili. Skoraj vsi dosedanji zaporni organi imajo ta nedo-statek, da pri preklapljanju puščajo plavžni plin, kar resno cgroža delavce, ki to delo opravljajo, tako da se jt to delo pogosto moralo izvršiti ob astistenci ognjegascev z zaščitnimi maskami.
Z novim tipom drsnika je ta ne-dcstatek sedaj popolnoma odpravljen. Z malenkostno izboljšavo, ki jo je zahtevala praktična izkušnja, smo s Kavčičevim izumom dobili novo tehnično napravo, ki bo dobro služila svojemu namenu.
Tovariš Kavčič je že 17 let zaposlen pri Jeseniški železarni in je tretji nagrajenec, ki je dobil najvišjo nagrado po pravilniku za ocenjevanje predlogov za delovne izboljšave.
Gradnja železnice Titograd—NIkšič
Mladinska proga šamac—Sarajevo ne bo edina železnica, ki jo bomo letos gradili. Tudi Ljudska republika Črna gora bo dobila novo, nujno potrebno železnico Titograd—Nikšič, ki bo povezala z železniškim omrežjem naše države dolino Zete in Morače tja do Skaderskega jezera. Glavno mesto Črne gore Titograd (prejšnja Podgorica), ki naglo vstaja iz ruševin, se obnavlja in razvija v novo upravno in gospodarsko središče črne gore. ima sicer že sedaj železniško zvezo proti jugu do Plavnice ob Skaderskem jezeru in onstran jezera po železnici Virpazar—Bar do morja, toda proga Podgorica—Play-nica nima nikjer zveze z ostalim železniškim omrežjem. Ta zveza bo šele vzpostavljena z novo progo Titograd—Nikšič. Gradnja te železnice
Zaradi velikega pomena železnice Titograd—Nikšič je gradnja te ozkotirne proge postavljena v načrt investicijskih del črne gore na prvo mesto. V sporazumu z zvezno vlado je bila že v novembru ustanovljena sekcija za gradnjo nove proge, ki pripravlja sedaj vse, kar je potrebno, da bo mogoče že zgodaj spomladi pričeti z gradbenimi deli, za katere je določen kredit 100 milijonov dinarjev. Tudi črnogorska mladina se povsod pripravlja, da bo lahko pomagala pri gradnji nove proge, ki mora biti čim prej zgrajena. Ko bo nova proga izročena prometu, bo središče črne gore zvezano po ozkotirni železnici ne samo z morjem (Dubrovnikom oz. Gružem), temveč preko Gabele tudi s progo Beograd— Sarajevo—Metković—Ploče.
Pomen standardizacije v industriji
železniških mostov v naši državi. Ob umiku so ga Nemci docela porušili. Prvi poskus obnove tega mostu je lani spomladi preprečila visoka voda, toda že 1. maja je bil vzpostavljen promet preko začasnega mostu. Medtem so se nadaljevala dela za popolno obnovo starega mostu. Iz rečne struge so morali dvigniti več sto ton železne konstrukcije. Montažna ekipa Tovarne vagonov in mostov v Slavonskem Brodu je izkoristila dele stare konstrukcije, poleg tega so v brodski tovarni pripravili 116 ton novih delov železne konstrukcije. Z montažo tako obnovljene železne konstrukcije so pričeli 17. novembra lanskega leta. Preteklo nedeljo pa je bil docela obnovljeni most izročen prometu. Trajna obnova tega mostu je bila nujno potrebna, da se omogoči neoviran promet na progah proti Dubrovniku, Zeleniki v Boki Kotorski in Nikšiču v črni gori.
V	poznejši etapi izgraditve železniškega omrežja na obsežnem področju vzhodne Hercegovine in črne gore je predvidena tudi gradnja proge od Bileča proti severu do Foče, ki bo bistveno skrajšala zvezo črne gore s severom, zlasti z Beogradom. Prav tako pa bo treba zgraditi železnico od Titograda po dolini Morače in dalje proti severu do ozkotirne železnice Beograd—Sarajevo in proti severovzhodu do železnice Kraljevo—Skoplje.
Zgled prvomajskega tekmovanja
Dopisnik Tanjuga iz Ajdovščine poroča, da so delavci žage Sikle in tovarne vezanih plošč v št. Petru na Krasu v januarju dvignili s požrtvovalnim delon. produkcijo za 12 o/0, čepnaiv je pritiskal hud mraz in oviral parjenje hlodov. Z načrtnim izkoriščanjem je bilo prihranjenih na materialu 10 o/0 in so se tako znižali produkcijski stroški za 14 o/0.
V	obratu so že v 65 in 100 primerov postavili idealne delovne norme, na podlagi katerih prehajajo delavci k akordnemu delu. V januarju so delavci organizirali eno nedeljsko prostovoljno delo, ki se ga je udeležilo 185 delavcev in nameščencev ter znaša njegova vrednost 30.728 lir. Ta znesek bodo uporabili za opremo delavskega okrevališča v Ravnah.
Zvezna vlada je že lani na predlog predsednika zvezne načrtne komisije izdala uredbo o standardizaciji, s katero je bila ustanovljena zvezna komisija za standardizacijo v Beogradu. Te dni pa je vlada Ljudske republike Slovenije s posebno uredbo ustanovila komisijo za standardizacijo pri načrtni komisiji Ljudske republike Slovenije.
Kaj pomeni standardizacija? Standardizacija je oni postopek v tehniki in proizvodnji, ki ima namen, ugotoviti tiste oblike in velikosti izdelkov in tisti način izdelave teh izdelkov, ki najbolj ustreza, potrebam in ki je v danih pogojih najbolj gospodarski. Uvedba majhnega števila standardnih tipov industrijskih izdelkov omogoča proizvodnjo v velikih serijah, namesto proizvodnje razmeroma majhnih količin najrazličnejših tipov, že sama uvedba serijske izdelave nam prinese velike koristi, ker omogoča povečanje proizvodnje pri obstoječih proizvajalnih napravah in znižanje proizvodnih stroškov. Na drugi strani pa omogoča povečanje proizvodnje pri obstoječih proizvajalnih napravah in znižanje proizvodnih stroškov. Na drugi strani pa omogoča delavcu, ki je zaposlen pri serijski izdelavi, da doseže večjo izurjenost in večjo storilnost dela, da prekorači delovno normo in doseže višjo mezdo. Pri standardizirani proizvodnji se tudi bolje izkoristi material ob manjšem odstotku odpadkov in manjšem odstotku izdelkov s po-greškami.
V	stari Jugoslaviji, razen redkih izjem, nismo imeli lastnih standardnih tipov in smo se, kolikor je to sploh prišlo v poštev, naslanjali na inozemske standardne norme, predvsem nemške, češke in angleške, ki pa v mnogih primerih niso ustrezale našim potrebam. Podjetja sama niso kazala razumevanja za standardizacijo in so izdelovala najrazličnejše tipe proizvodov v raznih oblikah in velikosti, v raznem načinu izdelave in z uporabo najrazličnejših surovin. Pri predmetih široke potrošnje so nekatera podjetja skušala s posebnimi oblikami in načinom izdelave ustvariti videz boljše kakovosti, druga pa so zopet na tak način prikrivala kakovostne pomanjkljivost izdelka.
Ni treba še posebej poudariti, kako potrebna je standardizacija v večini industrijskih panog zlasti v zvezi z načrtnim gospodarstvom. Cenena serijska proizvodnja je nemogoča, če mora podjetje izdelovati predmet iste velikosti v najrazličnejših oblikah, čeprav bi potrebam zadostovalo izdelovanje predmeta v majhnem številu najprimernejših oblik. Zlasti velik pomen ima standardizacija za proizvodnjo tehničnega materiala. Zato je potrebna predvsem v kovinski industriji, pa tudi v industriji za predelovanje lesa, v industriji živil, v steklarski industriji, v izdelovanju embalaže, v stavbni stroki itd.
Standardizacija seveda ne pomeni, da bodo vsi izdelki enaki, da ne bo izbere, da se uniformira okus itd. že lani smo izvedli tipizacijo proizvodnje v tekstilni industriji, ki se nanaša na vrsto in kakovostno sestavo preje, na gostoto tkanine in enotno širino, ne pa na ostali način izdelave, zlasti ne na vzorce in barve, čeprav je bilo določeno precejšnje število tipiziranih vrst, ki ustrezajo resničnim potrebam potrošnika, je ta tipizacija omogočila smotrno organizacijo proizvodnje in znižanje proizvodnih stroškov, ob enem pa tudi določitev enotnih cen.
V	lanski jesenski izvozni seziji smo že uporabljali tipizirane zaboje za
bo za gospodarski razvoj črne gore življenjskega pomena in je posebno nujna, ker bo pospešila in omogočila
induitrializacijo dežele, predvsem pa gradnjo velikih električnih hidrocentrali, ki bodo izkoriščale vodne sile reke Zete.
Prav te dni je bil svečano izročen prometu docela obnovljen železniški most preko Neretve pri Gabeli, kjer se od železnice Sarajevo—Metkovič odcepi proga v smeri proti južno-dalmatinskim lukam in črni gori. Most pri Gabeli je eden največjih
V tovarni bonbonov in čokolade »Union« v Zagrebu je delavec Milan čupič v nekaj mesecih obnovil 17 pogorelih motorjev in jih usposobil za pogon. S tem je omogočil neovirano obratovanje in prihranil podjetju 40 tisoč dinarjev.
Delavci tobačne tovarne v Zadru
so se obvezali za 10% prekoračiti delovno normo, za 10% zmanjšati proizvodne stroške in za 15% povečati prihranek materials. Proizvodni načrt bodo izpolnili 20 dni pred določenim časom. Tekmovanje pod istimi pogoji so napovedali tudi tobačnim tovarnam v Skoplju in v Zagrebu.
S pomočjo ljudstva je bilo preteklo leto v severni Hrvatski elektrificiranih nad 60 vasi. 40 vasi je elektrificiranih na področjih Varaždina, Bjelovara, Daruvara in Karlovca, 20 pa v okolici Zagreba. Primer, kako hrvat sko ljudstvo pomaga pri elektrifikaciji, je vas Mičevac pri Zagrebu. Pre bivalci te vasi so se obvezali, da bodo pomagali pri elektrifikaciji dnevno s 30 do 40 delovnimi močmi in potrebnim številom vprežne živine.
sadje. Tipizacija teh zabojev je omogočila lesni industriji izdelovanje zabojev iste velikosti in oblike v velikih množinah. Znana so prizadevanja za industrijsko izdelavo tipiziranega pohištva v velikih serijah in za standardizacijo kmečkih voz, ki bo s pocenitvijo proizvodnje omogočila na leto prihranek okrog 50 milijonov din. Znižanje gradbenih stroškov bo prinesla tudi tipizacija gradbenega materiala, zlasti oken in vrat ter instalacijskega materiala. Mogoča pa je tudi tipiziranje delov zgradb in samih zgradb, ki jih je treba zgraditi v večjem številu. Nešteta so vprašanja, ki čakajo na tem področju rešitve, kajti standardizacija ne obsega samo določitve standardnih tipov proizvodnje, temveč tudi določitev proizvajalnih metod in tehnike dela, ki je s tem v zvezi, enotna določitev dobavnih pogojev, oznak itd.
Seveda mora biti ugotavljanje standardnih tipov enotno za vso državo, kar pa ne izključuje, da se ta vprašanja proučujejo tudi v posameznih ljudskih republikah. To je celo nujno, ker so potrebe v posameznih področjih naše države kaj različne. V mnogih primerih bo treba za določena področja določiti različne tipe. Tako bo oblika kmečkega voza za planinske kraje Slovenije ah pa Bosne in Dalmacije drugačna kakor pa oblika tipiziranega kmečkega voza za ravninske predele Vojvodine. Isto velja za kmetijsko orodje. Različne rezultate bo dala tudi standardizacija v gradbeni stroki. Vendar pa je treba vse te različne potrebe posameznih področij spraviti v sklad in po možnosti združiti v skupne standardne tipe.
Prav zaradi tega določa zvezna ureda ob standardizaciji, da se lahko poleg zvezne komisije ustanovijo republiške komisije za standardizacijo pri republiških načrtnih komisijah. Taka republiška komisija je sedaj ustanovljena za Ljudsko republiko Slovenijo. V področje te komisije spada vse pripravljalno delo za izvedbo nalog, ki so določene z zvezno uredbo, to so predvsem:	ugotavljanje
standardnih tipov za industrijske in druge izdelke; ugotavljanje splošnih, tehničnih in trgovinsko-tehničnih pogojev ter predpisov za javne in zasebne nabave; ugotavljanje in izenačenje strokovnih pojmov, oznak in izrazov, s katerimi se določa način izdelave; izenačenje predpisov o varnosti, o kakovosti in o izkoriščanju mateirala; izdelava strokovno tehnične terminologije in splošne klasifikacije itd.
Republiška komisija si lahko tudi sama postavi naloge v sporazumu z zvezno komisijo, sicer pa dela po navodilih zvezne komisije, ki mora spraviti v sklad delo republiških komisij. V zvezni komisiji pa zastopa republiška komisija potrebe standardizacije v Ljudski republiki Sloveniji. Komisijo za standardizacijo LRS sestavljajo po en predstavnik načrtne komisije LRS, tehnične fakultete, industrijskega, gradbenega, trgovinskega in kmetijskega ministrstva ter ministrstva za delo, predstavnik Enotnih sindikatov, po potrebi pa še eden ali dva strokovnjaka za standardizacijo.
Za izdelavo predlogov za standarde, tipe, tehnične pogoje itd. se ustanovijo tako pri zvezni komisiji kakor tudi pri republiških komisijah strokovne komisije. Za končno ugotovitev standarda pa je pristojna zvezna komisija, ki ugotovljene standarde, tipe, tehnične in druge pogoje objavi ket obvezne za vse območje države.
Skupine proizvodov in uslug, za katere se bodo določale enotne cene za vse območje LR Slovenije
Na podlagi drugega odstavka 3. člena uredbe o enotnih cenah z dne 31. decembra 1946 (Uradni list FLRJ štev-106 1946) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije
odredbo
o določitvi skupin proizvodov in uslug, za katere se bodo določale enotne cene z veljavnostjo za vse območje LR Slovenije
1.	člen. Enotne cene, veljavne za vse območje LR Slovenije, bodo določene:
I.
Za skupine kmetijskih, gozdarskih in industrijskih proizvodov in predmetov po naslednjem seznamu:
A.	Kmetijski in živilski proizvodi: sor-žica, kaša, proso, sveža in sušena Povrtnina, okopanine, sveže sadje, sveži in suhi gozdni sadeži, razen suhih gob, orehi; drobnica, konji za klanje, sveže meso in drobovina, kri kosti, perutnina, domači zajci, divjačina, jajca, sladkovodne ribe, mleko; moka, grahova, ajdova, ržena, soržična, sojina in druge; zdrob, kruh, lecti, prepečenec, netipizirani keksi, ovseni kosmiči; kranjske klobase, hrenovke, safalade, ocvirki in zaseka, soljena slanina, konjska mast; siri vseh vrst.
aslo, mlečne konzerve; paštete, konzervirane in soljene ribe; umetni in naravni med, satovje, netipizirani bonboni, pecilni praški in pudingi, vanilni lädkor; slatine kave in kavni nadomestki, začimbe, kocke za juho, gorčica; sadni in rastlinski sokovi, kompoti; kislo zelje^ in repa; alkoholne in brealkoholne pijače, sodavica, medicinska vina, kisi razen alkoholnega; tropine, led čaji domačih zelišč, zdravilna zelišča, ličje in trstika, sadike.
B.	Les In lesni izdelki: 1. jelovina in
smrekovina: hmeljevke. drogovi za vodnjake, vinogradniško kolje, smrekove škodlje, lesena volna, okrogli les za suho robo, bukovina: les za suho robo in lesna volna; jesenovina:	vesla, les za
suho robo, specialni les za športne izdelke za domačo obrt; javorovina: les za suho robo; brezovina: kolarski les, les za modele, vretena in lesene klince; črna gabrovina: kolarski les in les za tekstilno industrijo; jelševina: les za izdelavo onodnika: lipovimi: les za domačo obrt in ortopedijo; 2. drva in lesno oglje; 3 tipizirano šolsko pohištvo, lesena galanterija, otroški vozički, lesene rolete, sodi — ležaki, kadi in čebrički. leseni obro či, gospodinjski predmeti, smuči, sani, kmečki vozovi, samokolnice, merila in mere, izolacijske plošče, lesonit plošče, tlakovalne kocke, tipizirana glasbila, zamaški iz lesa in plutovine. lesena kopi; ta. pete. podplati in napenjači, pletarski izdelki, ščetke. Čopiči, metle, sita za pa-siranje. rešeta, zobotrebci, klinci za čevlje.
C.	Tekstilni, usnjeni in gumijasti izdelki: vse vrste svilenih tkanin, svilena trikotaža, svilene nogavice, vrhnje pletenine iz bombaža, preje vigogne in volne, otroške garniture (krstne), žensko in moško trikotažno perilo, perilo iz bombaža in svile, nogavice iz bombaža, preje vigogne in umetne svile, kopalne obleke, trenirke iz bombaža in volne, klobuki, kape in Čepice, ženski stezniki in nedrčki, volnena podloga za fazone, posteljnina in ostale hišne potrebščine, ženski meseöni vložki, tekstilna galan-
terija in pozamenterija, dežni in sončni ki, ribarske mreže, prešite vdeje, kravate. krpanec, žima, surove in predelane kože. razen kož živine in drobnice, usnjena galanterija in imitacije, tesnila, sedlarski in tapetniški predmeti iz tekstilnih surovin in usnja ter imitacije usnjena in krznarska konfekcija, živalske dlake in izdelki iz živalskih dlak. sanitarni predmeti iz usnja n gumija.
č. Izdelki kemične industrije: želez:-oksidn^ barve, barve za tla, tehnične emulzije za tekstilno in usnjarsko stroko: aplracol, agresol, tarfurol; pralna sredstva s topili in brez njih: salp:n, sapotan. sol-ventol; sredstva za močenje in dspergi-ramje: sapidan in aquafix; ogledala; vodeno steklo; psenci in arome za pecivo in osvežujoče pijače; kisik; tiskarska masa; sirišče; sredstva za gospodinjstvo in nego lesa; šolska kreda; lojevec (talk); apnenčeva moka; črnilo in tuši, črnilo za usd jp; kolofoni j a. smolni klej in smola vseh vrst; vinska kislica, grenka sol; mast za jermene, kolemaz; žvepleni cvet; dlssous-plin; a.preture za tekstilno stroko; kalijevo mazavo milo; firnežev nadomestek. pinotan in kemotan. kiti; lepila za papir; nočne lučke, paraf inske sveče; smirkovo platno; klajno apno. kostna moka. soda bikarbona; vse vrste papirja razen onih določenih- v naredbi zvezne vlade; izdelki iz papirja in lepenke (konfekcija); igralne karte.
D.	Kovinski in elektrotehnični izdelki: vsi važni želpzni. kovinski, elektrotehnični. livarski in tehnični izdelki, za katere ne bo določila enotne cene vlada FLRJ. Sem spadajo predvsem: gospodinjski in kuhinjski predmpti, športne potrebščine, potrebščine, ki se rabijo v obrti, orodje in pribor za predelavo žita. orodje za vrtnarstvo, kletarski pribor, manjše kmetijske potrebščin«, gradbeni kovinski izdelki, kletarski pribor, manjše kmetijske poki. prometne potrebščine, kovinska zaobala in tehnični pribor za zaobalo. okrasna in nakitna galanterija, toaletni pribor, blagajne sanitarni pribor, železni dimniki, pločevinasta galanterija, električni kuhalniki, likalniki in peči, plinske peči, avte-orodje, jeklpnke, ventili, stenske ure bakelitni izdelki in ostalo.
E.	Gradbeni material: teraco in izollt plošče, izdelki ia cementa in umetnega kamna, opečnp drenažne cevn. tipizirane pečnice, keramični izdelki, brusne plošče in osla. mlinski kamni, spomeniki lz umetnega kamna ln grrbni okvirji, sipina. rizel. tolčenec. mivka, gramoz, ppsek, kamen, mleta kreda žgano apno. apneni prah. apneni gramoz, sortiran in nesorti-ran. štukatura in trsje, okraski iz kamna, izdelki iz gline, opeka vseh vrst. bitumenska prevleka bitumensko lepilo.
II.
Za vse važnejše, splošno razširjene obrtne izdelke, obrtne in druge usluge in storitve bodo določene enotne cene, enotni ceniki ali okvirne cene. Prav tako bodo določene enotne režijske stopnje v obrti. Določeni bodo ceniki za prehrano v menzah in obratih kuhinjah ter cenika za gostinska podjetja ter planinske postojanke.
III.
Enotne cene v prodaji na debelo in na drobno bodo določene za vse proizvode kmetijskega gospodarstva, sa katere do-
Pišejo nam
Sneg s pločnikov je treba očistiti
Že nekaj dni je v Ljubljani zaradi snega in južnega vremena skoraj nemogoč promet. Pločniki so neočiščeni in neposuti, tako da je zlasti ob poledici hoja skoraj nemogoča. Na cestah je pa brozga tako narastla, da je oviran že promet cestne železnice. Ne pomnimo, da bi bile ljubljanske ceste kdaj tako zanemarjene kot so letos.
Oblast je že večkrat pozvala hišne lastnike, naj store svojo dolžnost in pločnike ter jarke počistijo. Ali ne bi kazalo, da bi oblast proti vsem tistim, ki se njenemu pozivu niso odzvali, podvzela zakonite mere. da ne bi morebiti kdo mislil, da je pod ljudsko oblastjo dovoljeno, kar se komu poljubi. Nikjer ni rečeno, da morajo naše ceste čakati pomladi, da jih bo jug počistil. Že marsikatere naloge smo meščani izvršili s prostovoljnim delom, ali ne bi kazalo, da bi tudi to pot vzeli lopate in šli na ceste? Ob primerni udeležbi bi bile tako vse naše ceste v nekaj urah počiščene, saj se stvar tiče vseh!
L juhijančan.
Birokracija nad vse!
Zaradi napačnega tolmačenja popravkov odredbe o razdelitvi prebivalstva Slovenije v potrošniške razrede, ki jih je ministrstvo za trgovino in preskrbo objavilo dne 21. januarja, so nekatere ljubljanske četrti izdale posameznim urednikom ljubljanskih dnevnikov in tednikov ne-odgovarjajoče živilske nakaznice. Pri tem so referenti prizadetih četrti šli mimo potrošniških potrdil, na katerih je bilo popolnoma pravilno ugotovljeno, kakšna dodatna živilska nakaznica pripada urednikom. Ko so prizadeti uredniki dobili živilske nakaznice — in to je bilo prav zadnje dni januarja — so se obrnili za tolmačenje na ministrstvo, ki je potrdilo, da je njihovo stališče pravilno in da jim pripadajo živilske dodatne nakaznice po stari razdelitvi.
Napraviti nanako in napačno potrošniško nakaznico zamenjati s pravilno bi bila kaj preprosta zadeva, če ne bi na nekaterih naših odborih sedeli vzgledni birokrati.
Zastavo v birokratičnem poslovanju v tej zadevi pa nosi vsekakor četrt Center. Dočim so po drugih ljubljanskih četrtih — potem ko so pošiljali urednike najprej na odsek za preskrbo Mestnega ljudskega odbora, nato pa k uličnim poverjenikom, ti pa spet na četrt, kier so odgovorni referenti za preskrbo končno le prelomili svoio zgledno molčečnost in jim zaupali, da se ta zadeva da urediti le v Beethovnovi ulici 7. pa se četrti Center še ni zdelo primerno, nrizadetim pojasniti to »uradno skrivnost«.
Tako smo danes že 6. v mesecu. uredniki še vedno brez kart. birokrati pa olimpijsko mirni v nrifetni zavesti, da so uradniki, ki jim ni kai oporekati	—tr
loči vlada FLRJ samo enotne odkupne cene.
2.	člen. Cene proizvodov, uslug in storitev, ki niso vključene v tej uredbi, hodo določal' po navodilih vlade LRS ali no njej pooblaščenih organov «krajni ljudski odbori oziroma ljudski odbori mest. ki so izvzeti iz okrajev.
3.	člen S pooblastilom vlade LRS smejo za to določeni organi s iiosameznimi odločbami dopolnjevati seznam skupin proizvodov in' uslug iz prvega člena te uredbe ali izločiti posamezne skupine, proizvode, usluge in storitve.
4.	člen. Dokler ne bodo določene nove cene, ostanejo v veljavi dosedanje cene-
5.	člen. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu LRS.
Ljubljana, dne 5. februarja 1947. Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r.
Uredba o odvajanju posebnih razlik v cenah in njih razpolaganju
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastitvi vlade LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dne 23. januarja 1947 (Uradni list LRS št-22/5) izdaja vlada LRS
uredbo
o odvajanju in razpolaganju s posebnimi razlikami v cenah.
1.	člen. Vso razlike v cenah, > katerimi se ne razpolaga po drugih posebnih predpisih in ki jih morajo plačati državna gospodarstva podjetja republiškega ali lokalnega pomena, zadruge in zasebna podjetja po splošnih ali posameznih odločbah organov za določanje in kontrolo cen. se odvajajo na zbiralni račun Slovenije pri Denarnem zavodu Slovenije, centrali Narodne banke FLRJ za LRS v Ljubljani.
2.	člen Dohodki zbiralnega računa Slovenije so izredni dohodki proračuna LRS. Z njimi razpolaga minister za finance LRS.
3.	člen. Pravilno vplačevanje po 1. členu te uredbe nadzorujejo okrajni ljudski odbori in ljudski odbori mest, ki so izvzeta iz območja okrajev.
4.	člen. Natančnejše predpise in navodila za izvajanje te uredbe bo izdal minister za finance LRS.
5.	člen. Ta uredba velja od dneva objave v TTradnem listu LRS. izvaja pa se od 1. januarja 1947.
Ljubljana, 5. februarja 1947.
Predsednik vlade LRS: Miha Marinko 1. r.
Minister za finance Polič Zoran 1. r.
Darujte
za Rdeči križ!
SODNA RAZPRAVA PROTI VODITELJEM IN ČLANOM BALISTIČNE TERORISTČNE ORGANIZACIJE V SKOPLJU JE KONČANA
Javni tožilec je v svojem zaključnem govoru obrazložil zločinsko delavnost obtoženih teroristov
Skoplje, 5. febr. V nadaljevanju razprave proti članom vodstva terori, stične organizacije »Nacionale Šiptare Demokrati k« je imel včeraj pred senatom okrožnega ljudskega sodišča v Skopi ju zaključni govor javni tožilec LR Makedonije Nikola Vrazalski.
Med drugim je izjavil:
»Ta razprava nam je podala jasno sliko, kje so korenine protiljudskega, podlega, vohunskega delovanja obtožencev. Pokazala je vir, odkoder so vsi naši sovražniki črpali navdih za svoje izdajalsko početje proti FLRJ, pokazala je, kje se kujejo temni načrti za zasužnjenje naših narodov.
Med razpravo je bilo odlično osvetljeno dejstvo, da potekajo navdih, korenine in priprave vseh teh podjetij, katerih posledice so teroristična dejanja in ustanavljanje različnih proti-ljudskib organizacij, iz inozemstva, iz Barija, iz monarhofašistične Grčije, od znanih fašističnih hlapcev in njihovih zaščitnikov v inozemstvu. Ni čudno, 5e se korenine in izvor vseh teh proti-liudskih organizacij pojavljajo v inozemstvu pri tistih, ki se ne morejo pomiriti z novim položajem v naši državi, ki je posledica junaškega boja naših narodov; ne morejo se pomiriti a položajem, ki ga naša država zavzema pri vzpostavljanju miru, svobodnega življenja in vsestranskega razvoja vseh narodov.
Gledajoč stvari tako, kajti drugače jih niti ni mogoče gledati, bomo lahko pravilno ocenili, zakaj se vodi boj proti FLRJ in kdo je v njegovih prvih vrstah. Izhajajoč s te točke nam bo jasno, zakaj so korenine in izvor vseh protiljudskih podjetij v inozemstvu in zakaj na drugi strani ta podjetja v naši državi med našimi narodi nimajo podlage, ampak slone na bednih ostankih razbitih okupatorjevih hlapcev. na onih. katerih roke so pogreznjene v krvi naših narodov.
Ako se ozremo na dosedanje sodne razprave v naši državi, bomo videli, da izvirajo glavni zločinci iz tistih vrst in organizacij, ki so med okupacijo odnosno med narodnoosvobodilnim bojem bile zveste služabnice oku: patoria. V novih okoliščinah nadaljujejo svoje protiljudske delovanje v drugi obliki in pod tujo firmo.
Tudi v tem konkretnem primeru ni. izdajalsko početje tako imenovane organizacije »Nacionale šiptare De-mokratik« nič drugega kakor podaljšanje protiljudskega- delovanja balisto v v času okupacije, onih izdajalcev Siptarjev, lci so v času, ko je plamtela narodnoosvobodilna borba bratskega albanskega ljudstva in narodov Jugoslavije. kakor tudi vseh balkanskih narodov, izdajali in se Javljali v neposredno službo fašističnih okupatorjev. Ako pogledamo delo te organizacije ko! celote, ako pogledamo delo vsakega njenega člana posebej, bomo jdeti, da so bili vsi med okupacijo zvesti hlapci okupatorja. Ni slučaj, da so se takoj po osvoboditvi povezali z razbitimi balističnimi tolpami, ki so jih preganjali oddelki naše ljudske armade, ko pa so izgubile vsako pomoč z’avednih šiptarskih množic, so bili prisiljeni k posamičnim terorističnim dejanjem, k iskanju zvez z inozemskimi reakcionarnimi krogi, k begu in iskanju zavetja v monarho-fašistieni Grčiji, kjer izvajajo skupno z n ion a rh c fašisti č n i m i tolpami priprave za vpad v FLRJ ter jih podpirajo v njihovih borbah proti naprednim demokratičnim silam grškega ljudstva.
Šiptarska manjšina ni šla za temi izdajalci. Šiptarska manjšina je vedela, da tolpe lzena Trpeze, Šulja Otlija in Reta Grgura niso nič drugega kakor poizkus povratka v temne čase okupacije. Udeležila se je skupno z ostalimi jugoslovanskimi narodi bojev proti fašističnemu okupatorju, zavedajoč se, da si more samo s skupno borbo izvoievati svojo svobodo, razviti se in zgraditi svojo nacionalno kultura. V plamenih teh lunaških in krvavih bojev je dala šiptarska manjšina v FLRJ pomemben prispevek k pravični borbi naših narodov, ki je bila kronana z uspehom in ki je našim narodom zagotovila vse pravice. V teh boiih si je šiptarska manjšina izvojevala dostojno mesto v novi skupnosti jugoslovanskih narodov, zavedajoč se, da lahko samo v nadaljnji skupnosti z našimi narodi napreduje. In prav zato ni sile, ki bi mogla šip-tarsko manjšino odvrniti s te. zanjo edino pravilne poti.«
Resnico o tem. da je albanska manjšina svobodna v FLRJ in da so ii zagotovljene vse pravice in dana polna možnost njenega nemotenega nacionalnega življenja ter nage! razvoi. ne ve samo šiptarska manjšina, ampak prav tako tuli vsi izdajalci, ki stoje pred sodiščem. To zelo dobro ve tudi »Kresnik-junak« organizacije Azem Morani, to ve tudi fašist. Mussolinijev oficir Husni Rudi. to ve tudi kvislin-ški štipentist dr Keram Zlatko. Tri resnico so vsi ti priznali tudi pred sodiščem, ko so po Azemu Moraniju, sekretarju njihove organizacije, izpovedali. da ie šiptarska manjšina v FLRJ svobodna in da so io namenoma zapeljevali Prav zato. ker to vedo. so oroti tei svobodi Siptarjev. Proti so prav tako zato. ker vedo. da je FLRJ samostojna država, ker so narodi Jugoslavije gospodarji svojih bogastev v državi, ker ie oblast v rokah širokih delovnih množic, ker pripada zemlja kmetom, ki io obdelujejo. Zaradi vsega tega so zvesti svojemu zločinskemu orotiljudskemu početju, svojemu izdajstvu ki so ga zagrešili med narodnoosvobodilno borbo, in so končno zvesti svojim novim gospodarjem. z nenavadno neznačajnostjo in mračnim nazadnjaštvom sejali gnusen strup razpihavanja nacionalne mržnje, sloneče in ustvarjene na srednjeveškem fanatizmu.
Jasno ie. da so pri tem svojem izdajalskem početju našli pomoč v inozemstvu pri elementih, sovražno razpoloženih do nove Jugoslavije. I prvi
i drugi imajo isti oiij: zrušiti ljudsko oblast, najlepšo pridobitev narodnoosvobodilne borbe in obnoviti v FLRJ in zavezniški LR Albaniji staro zgradbo Karadjordjevičev in Petra Živkovima v Jugoslaviji ter Ahmeda Zoguja v Albaniji. Prav nič ni čudno, če je general Hudson obljubil 35.000 pušk in drug material ter moralno pomoč balističnim tolpam v LR Albaniji, če se zahtevajo tuji oficirji, ki bi vodili akcije teh balističnih tolp, če se do-biva_ pri turškem konzulu v Skoplju notni list za bandite, ki morajo v ino» zemstvu prenašati vohunske podatke in konzulove direktive. Končno ni prav nič čudno, če so banditi pisali pismo angleškemu konzulu, v katerem ga vprašujejo, ali naj še naprej ostanejo v gozdu ali pa odidejo v Grčijo. Neizpodbitno je ugotovljeno, da ie sledila dva tedna pozneje koncentracija balističnih tolp in kot posledica te koncentracije odhod proti Grčiji.
V nadaljnjem izvajanju se je javni tožilec dotaknil povezovanja te proti-ljudske organizacije z ostanki ustašev, križarskih banditov na Hrvatskem, s teroristično organizacijo Vanče Mihailova in končno z bednimi ostanki izdajalske organizacije Draže Mihailoviča, z razbojniškimi tolpami tistih, ki so do leta 1941. iztrebljali šiptar-sko manjšino v Jugoslaviji. Poudaril ie, da ie to logičen zaključek vseh podobnih organizacij in izjavil:
»Te organizacije so pri svojem pro-tiljudskem početju, zavržene od množic in brez zaslombe padle na raven podlih banditov in razbojnikov, ki si medsebojno podajajo roke in se skupno pogrezajo v še večja izdajstva. Padajo zalo. ker je ta padec nujen, ker niso stiki z reakcionarnimi elementi
v inozemstvu in medsebojno povezovanje zadostni za obračun ■ narodom. Ljudstvo ima vedno moč, da jih uniči.
Nepobitno je dokazano, da vodijo vse poti izdajalcev naših narodov v monarhofašistično Grčijo, ki je postala zatočišče teh zločincev. Odhajajo tja. ker vedo. da jim bodo dali mon-arliofašisti polno podporo, da jim bodo dali odeje, obleko, čevlje, hrano in vojašnice, v katerih bodo živeli vojaško življenje, odhajajo tja, ker so lesno povezani z njimi, in končno, ker so njihovi hlapci, ker so prednji oddelki monarhofašističnih tolp, ki sc dan in noč pripravljajo za vpad v FLRJ in Albanijo.
Nato je javni tožilec Makedonije razkrinkal vsakega posameznega voditelja posamičnih balističnih tolp. ki so odšle v Grčijo, dokazujoč, da so navadni hlapci okupatorja in izrodki svojega naroda.
Zavedali so se. da ne bodo mogli šiptarskih množic povezati samo s tistimi gesli, ki so jih razširili. Zato so se spravili zlasti nad Slovane, skušajoč jih opisati kot sovražnike Šiptar-jev. Oni vedo, da pripada največja zasluga za uničenje fašizma ravno Slovanom. Prav tako vedo. da so slovanski narodi po vojni najdoslednejši bor. ci za pravičen in trajen mir, da so najdoslednejši čuvarji svobode in neodvisnosti malih narodov, da so šli pri svoji državni ureditvi naprej in postali zgled drugim narodom. Oni so to vedeli, zato so pa tudi zavestno raz-pihavali mržnjo proti Slovanom, služeč s tem tistim sovražnikom miru, ki skušajo ustvariti nekakšen protislo-vanski blok, ki so prevzeli vlogo hujskačev na vojno, ki so obenem nai-večji sovražniki tudi Siptarjev samih. Zavrženi in prezrti od ljudstva so se
lotili terorističnih akcij. Kot žrtev njihovih zločinov je padel narodni heroj Hiladin Popovič, ki je vse svoje življenje posvetil ljudstvu in poglabljanju bratskih odnosov g šiptarsko manjšino, nato Redzer Zajazi, Memet Zajazi in drugi sinovi ter hčerke delovnega ljudstva. Zaslepljeni in popolnoma pogreznjeni v izdajstvo so se zatekli k tem zločinom, računajoč, da bodo na ta način dosegli svoj cilj, toda vsaka kapljica krvi, vsako uničeno življenje je še bolj združevalo naše na. rode. še trdnejši so postajali temelji naše zgradbe.«
Javni tožilec Vrazalski je nato podal pravo analizo kaznivih dejanj vsakega obtoženca posebej, nakar je svoje razlaganje koočal z naslednjimi besedami:
»Kot javni tožilec, ki mora pokazati največjo objektivnost pri obtoževanju, ne moreni najti nobene besede, ki bi služila kot olajševalna okolnost obtožencem. Od vsega početka so bili zakleti sovražniki svojega ljudstva. Njihova glavna naloga je bila v delovanju proti lastnemu ljudstvu, proti narodom Jugoslavije.
Na podlagi vsega navedenega in glede na celoten potek razprave, upoštevajoč dokazno gradivo, s katerim sodišče razpolaga, smatra javno tožilstvo, da je-obtožnica kot celota in posamično za vsakega obtoženca popolnoma utemeljena, da je dokazan vsak njen stavek. Zato predlagam sodišču, naj izreče najtežjo in najstrožjo kazen za zagrešena kazniva dejanja.«
Za javnim tožilcem so govorili branilci obtožencev. Nato so govorili tudi obtoženci.
S tem je bila razprava končana. Sodba bo izrečena v petek 7. februar, ja ob 16.
Sodna razprava zoper ustaše v Banjaluki
Banjaluka. 4. febr. V nadaljevanju razprave zoper troje vojnih zločincev in ustaških funkcionarjev v tako zvani NDH je senat Vrhovnega sodišča LR Bosne in Hercegovine zaslišal tretjega obtoženca, župnika Nikola Bilogrivico.
drž. prvenstva v namiznem tenisu
Včeraj dopoldne se je v veliki dvorani na Taboru v Ljubljani pričelo državno prvenstvo v namiznem tenisu. Na prvenstvu so razen črne gore zastopane vse federalne republike. že doslej, ko so na sporedu samo moštvena prvenstva, je prišlo v Ljubljano 120 igralcev in igralk. Prijavljenih je 16 moških moštev, ki so razdeljena v 4 skupine po 4 moštva. Mladinska moštva tekmujejo v 2 skupinah po 4 in prav tako ženska moštva v 2 skupinah po 4.
Iz Slovenije se udeležujejo moškega moštvenega prvenstva Enotnost iz Ljubljane, Krim iz Ljubljane m Klaidivar iz Celja; iz Hrvatske sodelujejo v moškem moštvenem prvenstvu Mladost, Lokomotiva in Jedinstvo iz Zagreba; Vojvodino zastopajo v konkurenci moških moštev Spartak iz Subotice, Sloga iz Novega Sada in Jovan Crveni iz Starega Bečeja; za Srbijo igrajo v prvenstvu moških moštev Milicionar, Crvena zvezda in Slaven iz Beograda; Bosno in Hercegovino zastopa Torpedo iz Sarajeva; za Ljudsko republiko Makedonijo igrajo igralci Makedonije iz Skoplja, cono B pa zastopa Kombinirano moštvo z Reke.
Za prvenstvo mladinskih moštev so prijavljeni: iz Slovenije Enotnost iz Ljubljane in železničar iz Maribora, iz Hrvatske Mladost iz Zagreba in Slavonija iz Osijeka, iz Vojvodine Spartak iz Subotice in Dinamo iz Pančeva (doslej še ni prispel v Ljubljano), iz Srbije pa Milicionar m Crvena zvezda iz Beograda.
V konkurenci’ ženskih moštev sodelujejo: iz Slovenije Enotnost iz Ljubljane in FD Kranj, iz Hrvatske Lokomotiva in Metalac iz Zagreba, iz Vojvodine Spartak iz Subotice tn Dinamo iz Pačeva (doslej še ni prispel v Ljubljano), iz Srbije pa Crvena zvezda in FD Beograd.
Včeraj dopoldne, popoldne in zvečer eo igrali samo partije za moštveno prvenstvo moških, mladincev in žensk. V vsaki skupini igra vsak z vsakim in tudi prviaki skupin bodo igralh vsak z vsakim.
Prvaki moških skupin so že dolo-
čeni. V prvi skupini je Milicionar iz Beograda premagal moštvo Krima iz Ljubljane 5:2, igra Spartak (Subotica) : Krim pa se je končala. 5:0. V borbi za prvo mesto je Spartak premagal Milieionarja 5:0, s čimer je postal prvakprve skupine. V drugi skupini so se igre končale takole:	Kladivar (Celje) : Torpedo
(Sarajevo) 5:1, Torpedo :	Reka
5:0, Mladost (Zagreb) : Reka 5:0 m Mladost : Kladivar 5:0. Prvak druge skupine je tako postala Mladost iz Zagreba. V tretji skupini so bili rezultati naslednji: Lokomotiva (Zagreb) ; Slaven (Beograd) 5:1, Sloga (Novi Sad) : Slaven 5:0. V odločilni borbi je Lokomotiva premagala Slogo 5:3. Vprašanje prvaka v tej skupini še ni rešeno, ker je Sloga vložila protest. V četrti skupini
je Crvena zvezda (Beograd) premagala Jedinstvo iz Zagreba 5:0 in nato' še moštvo Enotnosti (Ljubljana) 5:1. Tako je Crvena zvezda postala prvak četrte skupine.
V prvenstvu mladinskih moštev je v prvi skupini Milicionar najprej premagal Enotnost 5:2 In nato Slavonijo (Osijek) 5:0, v drugi skupini pa Crvena zvezda železničarja iz Maribora 5:3. Ob uri, ko to poročamo, ostale igre še niso bile končane.
Ob 8. zvečer je bila svečana otvoritev državnega prvenstva v namiznem tenisu. Navzoč« tekmovalce je pozdravil glavni sekretar ETzkultur-ne zveze Slovenije Vinko Knol, nato pa se je tekmovanje nadaljevalo do 23. ure. Danes se bo prvenstvo nadaljevalo od 8. do 12., od 14. do
18.	in od 19. do 23. ure.
Smučarska nedelja študentov ljubljanske univerze
Pretekla nedelja Je bila posvečen* pad- 4. Puntar Stojan (grad.) 1:06.09. 5. Bolim partizanom smučarjem. Slovenski fiz- tošek Brame (stroj).
kulturniki so proslavili ta dan z množičnimi smuškimi Izleti ali tekmovanji. V Ljubljani je bila proslava združena z otvortvljo prve smučarske postaje Proslave so ee udeležili številni fizkultuml aktivi, šole tn ustanove. Tudi študentje z univerze so se pridružili tekmovalcem, vendar udeležba nt izpolnila pr.čakovanj. čeprav Je bila propaganda za ta dan velika, se Je tekem udeležilo le 32 študentov, večinoma tehnikov. Dva vzroka sta v glavnem preprečila številnejši odziv. V prvi vrsti moramo upoštevati pomanjkanje smučarske opreme, na drugem mestu, pa ne smemo prezreti dejstva. da Je bila to prva snežena nedelja v Ljubljani in zato tekmovalci niso megli nepripravljeni k tekmam.
Vseučiliščniki so- tekmovali na 10 km. študentke pa na 4 km. Urej ene vrste tekmovalcev so. težko čakale na znak za start. Nervozno so se premikale smuči, nestrpno so greble palice po snegu Oseminpeie deset, dcvetinpetdeset. smuk! — in že se je spustilo v tek prvih deset tekmovalcev. Začeli so kot bi šlo za stavo toda pot Je bila dolga. Tako je odhitelo na 10 km dolgo progo deset skupin v presledkih po 1 minuto.
Minila še ni ura, ko se Je pojavil prvi smučar s številko 292 na prsih. Bil Je »stari« tekač Dekleva Milan, ki Je privozil na cilj z 1 minuto predmcstl pred ostalimi, čeprav Je odšel na progo v zadnji skupini. Lanski študentski prvak v crossu Novak Janez Je tudi letaš zasedel najboljše mesto med akademiki, študentje so zav2el| 9.. 10. in 11. mesto, zvrstil pa so se takole: 1. Novak Janez (elektr.) 1:07.09. 2. Beg Milan (kem.) 1:08.15. 3 Ogrlzak Slavoje (arh.) 1:08.16.
Naši avtomobilisti in motociklisti bodo letos delali po načrtu
Znani motociklistični prvak major Glebov je nedavno nakazal glavne naloge avtomobilistov in motociklistov v letošnjem letu. Iz njegovih ugotovitev posnemamo:
Konec preteklega leta je bil pri zveznem odboru za avtomobilizem in motociklizem v Beogradu formiran Športni svet, ki je najvišji organ v FLRJ za reševanje športnih vprašanj v avtomobilizmu in motociklizmu. — Svet tvorijo poleg določenega števila stalnih funkcionarjev še po dva delegata iz vsake ljudske republike.
Vzporedno z ustanovitvijo Športnega sveta za Jugoslavijo so bile tudi v vsaki ljudski republiki v sklopu FLRJ formirane športne komisije kot izvršni organi Športnega sveta.
Naloge, ki jih imajo nove športne komisije, so obsežne in polne odgovornosti. V prvi vrsti bo treba vzgojiti nov lik športnika, ki mu ni glavni smoter doseganje rekordov in sodelovanje na dirkah, temveč da bo z vso požrtvovalnostjo In ljubeznijo aktivno in vsestransko delal za dvig našega motornega sporta, se zavzemal za izpopolnjevanje naše tehnike in za širjenje motorizma med ljudstvom, vse z namenom obnove, izgradnje in obrambe domovine.
S tem nočemo zmanjšati pomena motornih in avtomobilskih dirk, pač pa vsakemu športniku dati kot prvo nalogo, da bo aktivno sodeloval pri obnovi In Izgradnji naše motoristike in se šele nato udeleževati ostalega življenja v motornem sportu. Velike
važnosti bodo rezultati, ki jih bodo dirkači dosegli na dirkah doma in v srečanju s tekmovalci drugih narodnosti. Toda prav dobro vemo tudi to, da lahko pozitivne rezultate pričakujemo samo od takega športnika, ki je vsestransko vzgojen, ki se z enako ljubeznijo posveča ne samo svojemu stroju, ampak tudi sportu v širšem pomenu, ki s fizkulturo jekleni telo in dušo, ki vestno izvršuje vse postavljene naloge in po svojih zmožnostih uvaja nove ideje ter s tem sodeluje pri dviganju naše tehnike.
Leto 1947. bo v znamenju velikih avtomobilsko-motorističnih prireditev. V prvi vrsti so v teku priprave za trodnevno ocenjevalno vožnjo, ki bo organizirana po vzoru tekmovanja za ZREN s točno določenimi normami in disciplinami, obveznimi za vsakega športnika motociklista in avtomobilista. Velikega mednarodnega pomena bo mednarodna motociklistična dirka v Preluki pri Opatiji, kjer bodo naši motociklistični prvaki tekmovali z najboljšimi dirkači Evrope-Predviden je nadalje cross country, ki bo po svoji organizaciji omogočil množično udeležbo naših avtomobilistov in motociklistov. Poleg tega bodo predtekmovanja za državna prvenstva, ki bodo letos v Srbiji (cestno), na Hrvatskem (dirkališčno) m v Sloveniji (gorsko).
Polni poleta stopajo motoristi in avtomobilisti v novo športno leto, v katerem bodo častno izvršili naloge, ki jim jih je postavil maršal Tito In ljudstvo.
Med dekleti Je zavzela tretje mesto najboljša tudentka Černič Staza (kem.), šesto ln sedmo mesto pa Novak Neva (med.) ln Hartman Milena (kem.).
Medicine! so tekmovali
Tudi naSi medicine! se aktivno udejstvujejo v fizkuituri. V preteklem tednu so se po posameznih letnikih vršili šahovski turnirji za izbiro posameznikov, ki se bodo borili za naslov prvaka fakultete.
V	sredo 29. januarja in v četrtek 3U-
januarja so bile v telovadnici na poljanski gimnaziji tekme v odbojki za prvenstvo fakultete. V sredo	so nastopila 3
ženske vrste, in sicer iz prvega, iz drugega in ena kombinirana iz višjih letnikov. Tekmovale so po sistemu na točke in je bil izid naslednji:
II.	letnik	2	2	0	60:14	4
III.	letnik	2	1	1	33:35	2
I.	letnik	2	0	2	16:60	0
V	Četrtek so nastopili moški. Vsak let ni k je dal po eno moštvo, razen II., k i je postavil dve moštvi. Igrali so po sistemu izpadanja. Kot prva tekmeca sta nastopili moštvi prvega in petega letnika, kjer ie zmagal l. letnik 2:0 (15:0, 15:6). Drugo tekmo sta odigrali B moštvo II. letnika in III- letnik. Zmagal je II. letnik z rezultatom 2:1 (15:11, 7:15. 15:5). Tretja tekma je bila med A moštvom II. letnika in IV letnikom. Rezultat 2:0 (15:6, 15:2). Sledila je tekma med II. B in I. letnikom (2:1). Kot zadnja sta se pomerili obe moštvi IL letnika. Zmagalo je A moštvo z rezultatom 2:1 (15:9, 1-1:15 in 15:7). A moštvo so zastopali odbojkarji, ki so redno posečali splošno vadbo in treninge odbojke vsak četrtek v telovadnici na poljanski gimnaziji.
Smučarska nedelja v Krmelju
Tudi v malem rudarskem kraju Krmelju pri Št. Janžu na Dolenjskem .so na partizansko smučarsko nedeljo priredili tekmovanje v smuku. Mladina se je zbrala na hribu za vasjo, vsa s smučmi domačega izdelka. Na nogah so imeli lepo ukrivljene okrog meter dolge smuči, s katerimi so seveda brez pa^c spretno krmarili po strmini navzdol. Palio tod sploh ne uporabljajo, ker so bolj vešči krmarjenja brez njih. Tudi tečejo na smučeh brez palic. Zaradi globokega snega se tekmovanje v teku ni moglo vršiti.
V	smuku so bili med najboljšimi: Prelogar Vinko, Glavač Darko, Kos Herman in Logar Lojze.
Najmlajši •*> se pomerili v sankanju. Najbolj <o se odlikovali: Jovan Polde, 'tangi Anka. Kos Poldi. Preskar Marica in Mirt Marij.
Tekmovanje v Krmelju je pokazalo, da goje danes fizkulturo že v najbolj oddaljenih podeželskih krajih. Upajmo, da bodo temu nastopu delavske mladine v kratkem sledili še drugi.
Pred skupščino fizkulturni-kov jeseniškega okraja
S smotrom, da se fizkulturno življenje na Gorenjskem čim bolj poživi, so merodajni činitelji začeli s pripravami za ustanovno fizkulturno skupščino, jeseniškega okraja ki bo v soboto 8. t. m. ob
16.	nrl v prostorih flzkulturnega doma na Jesenicah Na to važno skupščino so vabljeni delegati vseh fizkulturnih društev in aktivov okraja. Prav tako naj se udeleže tudi vsi ljubitelji naše_ nove fiz-kulture in zastopniki množičnih organizacij, še prav posebej pa zastopstvo sindikatov.
Dnevni red skupščine je običajen, treba bo voliti novo okrajno fizkulturno upravo, zato naj tizkulturna društva in aktivi pošljejo na vsakih 20 članov po enega pooblaščenega delegata, ki bo imel pravico voliti in voljen biti.
•
Zbor nogometnih sodnikov okrožja Ljubljana. V nedeljo 9. t. m. 'ob 8.30 zbirališče za vse s smučkami pri stari cerkvi v šišši Obvezno za vse. priprava za Zren. — Referent,
Foto France Torkar, Jesenice
Jugoslovanska smučarska reprezentanca je v nedeljo, 2. t. m. ob 20. odpotovala z Jesenic na, tekmovanja v Švico in Francijo. Zadaj stoje: žemva Lovro, Finžgar Rudi, Klančnik Lojze, Bertoncelj Jože, Pogačnik Tone, Knific Jože, Švigelj Joža; v prednji vrsti so: Razinger Tone, Mežik Janko, Lukane Matevž, Klančnik Karel, čop Franci in Polda Janez. Na sliki* manjkata Praček Ciril in Kobler Stane. Danes je v St. Moritzu prvi dan tekem za »Beli trak«, na katerih bodo tekmovali tudi naši reprezentanti, in sicer tek na 50 km«
DNEVNE VESTI
SNEG S PLOČNIKOV JE TREBA OČISTITI
Kljub večkratnemu pozivu mnogi hišni lastniki ozir. upravitelji še niso očistili snega s pločnikov in iz jarkov ob njih. Zaradi tega je občutno oviran promet po mestu. Vsi prizadeti se ponovno opozarjajo, da i a k o j očistijo pločnike in jarke ob svojih poslopjih. V nasprotnem slučajni bodo pristojni četrtni odbori kaznovali prizadete z denarno kaznijo.
VOZNIKI
v območju Ljubljane se naprošajo, da priskočijo na pomoč Upravi cesit pri MLO pri odvažanju snega s cest, ker uprava sama nima na razpolago dovolj voznikov. Vozniki naj se zglase že danes na Uprava cest, Ambrožev trg 7, kjer bodo prejeli nadaljnja navodila.	Uprava cest pri MLO.
•
KOLEDAR
Četrtek, 8. februarja:	Doroteja, Tit,
Amard.
Petek. 7. februarja: Romuald. Julijana. Rihard.
SPOMINSKI DNEVI
6.	IX. 1942. — Napad na Verd.
6.	n. 1944. — Stopi XIV. d.vizija na štajerska tla. boji pri . PHA tajnu.
6. II. 1945. — Začptek svetovne sindikalne konference v Lmdonu.
6. II. 1670. — Prva slovenska gledališka predstava.
6. II. 1919. — Prerojeno ljubljansko opero otvori j o s »Prodano nevesto«. Mpd prvo svetovno vojno Je bilo ljubljansko slo» vensko gledališče (sedanja cipera) preurejeno za kinematografske predstave, 6. II. 1934. — Francoski fašisti pod vodstvom polkovnika de la Recquea uprizarjajo proti delavskim vrstam nerede, streljanja to požigajo sred! samega Pariza na Place dp la Concorde.
DEŽURNE LEKARNE Danes: Lekarna Bahovec Kongresni trg št. 12; lekarna Murmayer. Sv. Petra cesta 78
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V LJUBLJANI
Drama
Četrtek. 6., ob 14.30: Sestakov:Smasek: Veliko potovanje. Zaključena predstava za pionirja šole na Prulah. Ob 19.30: Car Emin: Na straži. Red B.
Petek, 7., ob 19.30: Cankar: Kralj na Betajnovi Slavnostna predstava ob koncu Prešernovega tedna (v opernem gledališču).
Sobota. 8., ob 15.CO: Cankar: Kralj na Betajnovi. Zaključena predstava za Sindikate. Ob 19.30: Car Emin: Na straži. Red K.
Nedelja, 9., ob 14.30:	Šestakov-Smasek:
Veliko potovanje. Izven. Ob 19.30: Krleža: Gospoda Glembajevi. Izven.
V	okviru proslav »Prešernovega tedna« bo v petek, 7 , v opernem glpdališču slavnostna predstava. Uprizorili bodo CankarjpVo dramo »Kralj na Betajnovi« Predstava bo Izven abonmaja in so vstopnice v prosti prodaji. Začetek ob 19.30. Pred začetkom bo govoril o pomenu proslave upravnik SNG tov. Janko Ljška.
Opera
četrtek, 8.. ob 19.30: Puccini: Madame Butterfly. Red A. Gostovanja Zlate Gjungjonac.
Petek. 7.. ob 19.30: Cankar: Kralj na Betajnovi. Izven. Slavnostna predstava ob zaključku Prešernovega tedna. Gostovanje Zlate Gjungjenac v naslovni vlogi Puccinijeve oper« »Madame Butterfly« in prvi nastop M. Brajnika v vlogi poročnika Pinkertona bo drevi cb 19.30 url za red A. Ostala zasedba: Suzuki — B. Stritarjeva, Kate Pinkerton — A. Neu-bergerjpva. Sharpless — S. Smerkolj, Goro — S. Banovec. Princ Jamadari — S. Štrukelj. Bcnco — I. Anžlovar, Komisar
—	F Langus, Uradnik registrature — M,
Škabar, Cc-čo-sanina mati — E. Urban:-čeva. Dirigent: D. Zebre. Službujoči režiser:	H. Leskovšek. Vodja zbora:	J.
Hano
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE
Sobota, 8., ob pel 20: I. Vaštp: »Visoka pesem« v proslavo kulturnega praznika — obletnice smrti dr. Fr. Prešerna, premiera.
Nedelja. 9.. ob pol 20: I. Vašte: »Visoka pesem«.
V	šentjakobskem gledališču bo v proslavo kulturnega praznika — obletnice smrti dr. Fr. Prešerna v soboto 8. febr. ob pol 20. premiera drame like Vaštetove »Visoka pesem«, 9 slik lz ppsntkcvega življenja. Zasedba vlog: Julija Primčeva
—	V. Murkova, njena mati — Gorjupova, baron Zois — Brlchta, prof Kersnik — Demšar, Matija Cop — Jeršin. Valentin Vcdnik — Košak. Andre! Smole — Lavrih. Miha Kastelic — Lombar, v ostalih Vlogah nastopa vps ansambel. V nedeLJo.
9.	febr. ob pol 20. bodo Igro ponovili. Predprodaja vstopnic od danes dalje prt Obersnelu. Gosposvetska c. 3.
LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Dvorana kina Metropol Četrtek, 8.. ob 20: Bulgakov: Novi dom Premiera. Režija Fedor Gradišnik. Petek. 7., ob 20: Bulgakov: Novi dom Prva ponovitev.
Sobota, 8.. ob 9: GoLia: Sneguljčica. Režija Ježe Tomažič.
Nedelja. 9., ob 16: Bulgakov: Novi dom Druga ponovitev Režija: Fedor Gradišnik.
Sovjetska komedija Novi dom, ki Jo Je spisal G. K Bulgakov bo prvo delo Iz sovjetske literature, ki Jo vprizorl celjsko ljudsko gledališče na svojem odru v okviru Prpšemovega tedna v četrtek 6. t. m., v petek 7. obakrat ob 20. uri zvečer in v nedeljo 9 ob 16. popoldne. To vele-zabavno delo obravnava borbo komsomolske mladine med prvo in drugo petletko z ostanki propalega carizma za svoje Ideale — za svobodno sončno življenje za lepšo bodočnost proti hinavščini, zahrbtnosti, laži. korupciji In neumncstl. V borbi za novi dom proti staremu zmaga mladina — v prizorih s kretenskimi zlobnimi zahrbtnimi zastopniki- starih namro v zmaga končno mladost, sonce, novo življenje! V komediji nastrpilo Sedej, Cuk Zorko. Perc. Grobelnik. Švegl, Velušček. Rajhova. Slipovškova Vrečkova. Frecptova Mačkova, španova. Režiser Je
Fedor Gradišnik. Predprodaja vstopnic Pri Putniku od 25 din navzdol.
SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU
Četrtek. 6. febr. ob 19.: Verdi: »Travlata«. Red LMS-1.
Petek. 7. febr. ob 15.: Gorinšek: »Rdeča kapica«. Izven.
Sobota. 8. febr. cb 19.30: Ostrovski: Gozd. Premiera. Izven.
Nedelja. 9. febr. ob 14.30: Wuolijokl: »Žene na Niskavuoriju«. Izven. — Ob 19.30: Gounod: »Faust«. Izven.
»Mladinska knjiga« — odsek Glavnega odbora LMS v Ljubljani priredi v okviru Tedna knjige razstavo v Frančiškanski dvorani v četrtek, dne
6.	februarja 1947 od 14 do 18 in v petek od 14’ dalje. V petek, dne 7. februarja bö ob 16 prav tain »Pionirski popoldan«, na katerem, bodo slovenski pisatelji in pesniki recitiral; svoja dela. Vstopnine ni. Vabimo vse pionirke in pionirje, da si ogledajo razstavo in da prisostvujejo proslavi.
Javno tožilstvo okrožja se je preselilo v ju.s tič n c palačo. Premeščena je od tam tudi centrala telefona. Telefonske številke so sedaj razporejene takole: Javni tožilec okrožja telefonska štev. 43-67. Administrativni odsek, . splošni nadzor, civilni oddelek in kazenski oddelek 39-86, Vložišče, referenti za kazenske zadeve in pomočnih javnega tožilca 44-47. Javni tožilec okraja: 44-47- pomočnik javnega tožilca tožilca referenti za kazenske zadeve, Splošni nadzor in civilni oddelek okraja 43-71.	279-n
Vsem zobozdravstvenim delavcem ln članom sindikata! V petek dne 7. februarja t» 1- bo množični sestanek v predavalnici toteme klinikp. Začetek tačno ob 20. uri. Vhod skozi vrtna vrata Stom-ito-loćke klinike.	2S5-n
Trimesečni tečaj mednarodnega jezika »esperanto, priredi: Esperantsko društvo Ljubljana, v svojem lokalu. Cankarjevo nabrežje 7/1, telefon 4653. Začetek dne
7.	februarja ob 20. url.	278-n
Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici
Ljubljana I predava nocoj 6. t. m. cb
19.	uri v mineraloški predavalnici na univerzi tov. Škulj Andrej o »Jagodičju na malem vrtu in kako ga obvarujemo škodljivcev, to bolezn!..«„.Skoptične stike. Ameriški kapar napada tudi jagedščje!
Občni zbor Naproze. Zaloška cesta 15 se vrši 9. februarja ob 15. uri na'teranu Stari Vodmat. Udeležba članstva obvezna!	283-n'
RKS Ter,,n Vrtača. Op zarjamo vse člac ne RKS — tersn Vrtača, da bo letna skupščina v četrtek dne 6. t. m. Ob 20. uri v prostorih Gospodarske rakultete (bivši Trgovski dom). Gregorčičeva ulica ln ne kaker 1» bilo pomotoma objavljeno v prostorih Tehnfčne fakultete. 284-n Podružnica Zveze delavcev in nameščencev živilske stroke podružnice 4. vabi na redni občni zbor. ki se vrš,; dne
17.	februarja ob 18.30 v prestarih delavskega doma. Gosposvetska c. Občni' zbor Je sklepčen, ako je prisotna vsaj tretjina članstva. Udeležba za vse članp ln članice podružnice Je cb vezna!	280-n
Strojepisje in knjigovodstvo (za začetnike in praktike) se naučite po modpml metodi temeljito d;- popolne lzvežbnnostl. izberete si lahko va Vas na j prikladne'še učnP ure dc,poldne popoldne ali zvečer. Metoda pouka p:sebno priznana. Prijave to pojasnila dnevno od 3. do 8. zvečer. »Instrukcije«, Kongresni trg 2/II. telefon 23-91.	287-n
Stenografija. V kratkem času sl or: nas praktično pridobite spretnost v sta-' nografijl. ki je potrebna za vsako boljšo službo. Pričetek pouka dne 7. febr. Prijavne dnevno od 3. do 8. ure zvečer. »Instrukcije«, Kongresni trg 2/II. telefon 23-91.	*	286-n
PRESKRBA
ODREZKI ZA DELITEV MESA
Okrajni LO Ljubljana okolica gospodarski odsek, obvešča vse krajevne klavnice, pooblaščene mesarje in mesarje razdeljevalce, da dleijo potrošnikom meso
8.	in 9. t. m. na sledeče odrezke za meso! Odrezek za meso TD 101 februar 30 dg, odrezek za meso SD 201 februar 20 d g. odrezek za mese LD 301 februar 20 dg, odrezek za meso Nav 401 februar 10 dg. odrezek za meso Doj 501 februar 10 dg. odrezek za meso Om 601. fehruar 10 dg
Opozorilo drž. uslužbencem in upokojencem ter uživalcem rent in pokojnin iz socialnega zavarovanja
V zveznih uradnih listih št. 83 od 1 11 1946 in št. 10S od 31. 12. 1946 so Izšle odredbe. ki urejejo zdravstveno varstvo oziroma določajo višino socialnega prispevka državnih uslužbencev to uživalcev rent ter pokojnin. O svojih pravicah se morpjo upravičenci poučiti lz odredb samih — zdravstveno pomoč uživalcem rent ln pokojnin ureja člen 29 zak o soc. zavarovanju, glede načina njih uveljavljanja pa opozarjamo na sledeče.-Zdravnško pomoč nudijo vsi zdravniki Drž. zavoda za scc. zavarovanje, koordinirajo za zavarovanca ob đol'čenih urah. Pravico do zdravniške pomoči dokažejo državni nameščenci s »Potrdilom o zaposlenosti državnega nameščenca« obr. 12, ki ga Izda urad ali ustanova kjer so za-oosleni. Tudi za rodbinske člane predložijo Ista potrdila, primemo izpolnjena. Državni nameščenci naj uporabljajo samo . ta potrdila!
Državni upokojenci ter rentniki iz soc. zavarovanja dokažejo pravico do zdravstvene pomeči zase ln svoje rodbinske člane z odlokom o odmeri pokojnine ozi-rema rente in potrdilom blagajne, ki i z-plačuje pokojnino ozir. s kupončkom o Izplačani pokoj rini za zadnji mesec pred obolenjem. Predložit’ pa morajo Izpolnjeno »Prijavo obolenja« obr. 13. Njihovi rodbinski člani morajo razen tega predložiti še uradno potrdilo o skupnem gospodinjstvu. ki ga Izda ljudski odbor, v čigar območje spada upravičenčevo bivališče.
Tiskovine obr. 12 ln obr. 13 se dobe pr: zavodu ln prodajalcih zavodov Ji tiskovin. upokojencem pa so na razpolago tudi .pri Društvu upokojencev.
Vse državne oblasti ln ustanove vabimo, da s! nabavijo obr. 12 za svoje nameščence.
Državni zavod za socialno zavarovanje Filiala Ljubljana.
Socialni fond OF
Uprava Socialnega fonda OF pri IOOF objavlja iz zbirke »C« naslednje zbirke:
1.	Uslužbenci držav, podjetja Ivan Savnik v Kranju so darovali 3. febr. 1947 okrajni upravi Socialnega fonda OF v Kranju 7267 din.
2.	Božičkova družina iz Buč in gostje so ob priliki 40 letnice poroke dne 26. januarja 1947 darovali krajevni upravi Socialnega fonda OF na Bučah znesek 550 din.
Uprava S00F pri IOOF.
Koncerti
Opozarjamo na jutrišnji koncert violinista Karla Rupla v Filharmoniji ob 20. Rupla štejemo s ponosom med naše najmočnejše koncertante z izrpdnim umetniškem uspehom. Zato vabimo, vstopnice v Matični knjigarni.	282-n
Simfonični koncert. Alan Bush je eden najbolj znanih londonskih dirigentov. Nastopal je že po vseh državah z izrednim usipphom. Nocoj dirigira v Zagrebu in jutri bo v Ljubljani, da pripravi z velikim Radijskim orkestrom svoj koncert v Ljubljani, 11. ob 20. v Un:onu. Izvajala se bodo dela angleških avtorjev. Vstopnice v Knjigarni Glasbene Matice, Kongresni trg.	281-n
K davku na promet uslug
Finančni odsek MLO Ljubljana—mesto opozarja na določila začasne tarife »B« davka na promet uslug, ki j p bila objavljena v prilogi k zveznemu Uradnemu Us tu št. 106 z dne 31. dec. 1946.
Davek na oglase: T. št. 9. določa: Na odškodnine za oglase v čas: piših, koledarjih. občasnih listih (revijah), uradnih listih, knjigah in temu podobno tPr za oglase po radiu ali svetlobnih projekcijah v kinematografih se plača 4#. Davčni zavezanec je oseba, ki .prejme odškodnino za oglašanje. Davčni zavezanpc mora, v kolikor ni že sicer dolžan voditi knjige,, voditi posebno evidenco v oglasih, v katero vpisuje prejete (naročenp) oglase in odšk- dnino za oglašanje. Do nadaljnje odredbe naj se te belpžke zaključujejo mesečno in davek .odvaja finančnemu odseku po prijavi v dvojniku vsaj do 5. dne naslednjpga meseca.
Davek na promet uslug od prevozništva: V t. št. 10. je določba: Na promet, opravljen za transportne usluge proti odškodnini, se plača davek od zneska odškodnine in sicpr za prevoze s suhozem-nimi mrtornim' vozili a) za prevoze potp nikov 0.65#. b) za prevoze blaga 5.50#. Motoma vozila za prevoz potnikov in blaga se ne smejo uporabiti za prevozne usluge proti odškodnini, dokler niso prijavljena zaradi evidence prt odseku za finance okrajnega (mestnega) ljudskega odbora, k: je pristojen za sedež lastnika vozila. Davčni zavezanec je oseba, ki vrši uslugo oziroma ki pr p j me odškodnino. Davčni zavezanec mora. v kolikor ni že sicer zavezan voditi poslovne knjige, voditi posebno evidenco o izvršenih uslugah prevoz:v in prejptih odškodninah.
Davek na promet gostinskih podjetij: T. št 11 glasi: >Na ves promet gostinskih podjetij (hotelov, restavracij, kavarn. bifejev itd.), razen cd prompta alkoholnih pijač, s« .plača davek: 1. spe-' cialni gostinski obrati I. kategorije 25#,
2.	ostali gostln-ck; obrati II. kategorije: a) I skupine 10#. b) H. skupine 6#,
3.	ljudske rpstavracije 4#. Delavsko _-nameščenske menze v okviru podjetij (ustanov) ne plačajo davka po tej t. št.
Kakor za davek na promet od prevozništva, tako tudi za davek na prompt gostinskih obratov, naj se do nadaljnje odredbe vse beležke zaključujejo mesečno in odpadajoči davek e dva j a finančnpmu odseku po prijav*: v dvojniku najkasneje do 10. dne naslednjega meseca.
Začasna tarifa j>B davka na promet uslug je stooila v veljavo dne 1 januarja 1947 in ip trrej vse zsroraj navedeno izvajati že od 1. jan. 1947.
SLUŽBENE OBJAVE
DELNA UKINITEV AVTOBUSNEGA PROMETA
Izredne snežne razmer^, ki vladajo tudi v ostalih delih Evrope, so d'vedle do zar ČasnP delne ukinitve avtobusnega prometa.
Na sledečih avtobusnih progah se promet začasno ne mere vršiti:
Ljubljana—Žiri.
L j ubijan a—Polhovgra dec,
Ljubi j ara—Koper,
Lj ubij an a—Vevče—Sostro—Lj ubij ana, Ljubljana—Cerkljp—Kranj,
Ljubljana—Kamnik—Vransko,
Ljubljana—Ig Celje—Prdsreda.
Celje—Planina.
Celje—Sv. PeteT pod Sv. gorami. Kočevje—Novo mesto in Kočevjp—Osilnica.
Na avtobusni progi Kranj—Jezerske- obratuje avtobus samo med Kranjem in Preddvorom.
Poslabšanje snežnih razmer in vremenskih nepr.lik bo verjptno d:vedlo do začasne ukinitve še kakih drugih prog. — čim pa se bo stanje ceste izboljšalo, bo seveda promet takoj v cel:ti vpostavljen.
Pripominjamo, da vsp avtobusne proge v mariborskem okrožju še obratujejo.
DAPPS. TU 42 REGISTRACIJA KOLES Oddelek za notranje zadeve pri mestnem IO Ljubljana — Uprava NM obvešča. da se dne 10. februarja 1947 p-ričnp registracija dvo- in trokoles za leto 1947. V zvezi z registracijo se odreja sledeči postopek:
1.	Lastniki prijavljajo kolesa vsak na svoji postaji NM. kamor pr'pPljejo 'kolesa na pregled istočasno z oddajo pr.javnic. Prijavljanje se vrši po abecednem redu. vsak dan 2 črki. počenši 10. febr. 1947 s črko A in B. Uradne ure na postajah NM so nepretrgoma od 8. do 18. urP.
2.	Prijavljanje in registracija koles po postajah NM se zaključi dne 28. februarja 1947.
3.	Lastniki koles, ki so prijavili kolesa v letu 1946 in imajo izkaznice, ne pripeljejo koles na tehnični pregled, ampak oddajo na postaji NM samo prijavnice
koles za 1. 1947 in posedujočo Izkaznico z zneskom din 10.— za račun cestnpga sklada.
4.	Pni cddaji prijavnic za leto 1947 se morajo oddati tudi vsa dokazila o lastništvu kolesa.
5.	Registracijo bodo vršile pestaje NM: Postaja NM št. 1 (Šubičeva ul. št. 5/1)
registrira za svoj okoliš in okoliše postaje 2 in 6;
postaja št. 3 (Zaloška c. 16) registrira tudi za postajo NMšt. 4; postaja NM št. 5 (Dolenjska c. 24); postaja NM št. 7 (Tržaška c. 84); postaja NM št. 8 (Celovška c. 94); postaja NM št. 9 (Tyrševa c. 62); postaja NM št. 11 — Št. Vid; pesta j a NM št. 12 — Ježica; postaja NM št. 13 — D. M. v Polju.
6.	Prijavne tiskovine za prijavo koles so v prodaji na postajah NM, kjer jih za-interpsiranl lahko prevzamejo od dnp 7. februarja 1947.
Opozarjamo vse lastnike dvo- ln trokoles, da se drže abecednega reda za prijavljanje in da prijave izpolnjujejo točno in čitljivo.
Radio Ljubljana, Maribor in Slovensko primorje
569 m/449 m
SPORED ZA ČETRTEK
6.30 Koračnica. Dnevni s?orPd. Iz naših časopisov. 6.45 Zabavna glasba. 7.00 Jutranji koncert. 7.30 Napoved časa. poročila. objave in radijski koledar 7.45 Lahka glasba. 12.30 Napoved časa in poročila. 12.45 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 13.00 Slovenske narodne pesmi. 13.15 Kulturni pregled. 13 30 Lahka orkestralna glasba. 14.00 Igra KorošcpV kvartet. 14.30 Napoved časa in poročila. 14.45 Operni intermezzi 18.00 Radio dnevnik; Vaška šola na Kočevskem (Ob »Tednu knjige«). 18.15 Bolgarska narodna glasba. 13.30 Kritični sprehod po Ljubljani. 18.50 Glasbena medigra. 19.00 Pp-smi ruskih avtorjev izvajajo sovjetski umetniki. 19.15 Napoved časa in poročila. 19.30 Lahka glasba, mali oglasi in objave. 19.45 Ruski tečaj Društva za kulturno sodelovanje Slovenije s Sovjptsko zvezo (ponovitev 9. in 10. lekcije). 20.00 Pesmi Irana Zajca poiP Elza Karlovac, pri klavirju spremlja Mitja Žebre. 20.20 V okviru "Tedna knjigp« branje odlomkov iz Prežihovega Voran ca knjige: Od Kotelj do Belih vod. 21.00 G. F. Händel: Sonata za dve violini In klavir. Dr. Milhaud: Sonata za 2 violini in klavir. Izvajajo Albert Dermelj. K. Kuhačevič in Pavel šivic. 21.30 J. S. Bach: Toccata in fuga I. Sibelius: Pohjolrva hči — simfonična ppsnitev. A. Melihar: Nordijska rapsodija. 22.00 Prenos vesti Zvezne postaje iz Beograda. 22.15 Igra Plesni orkester RL ped vodstvom B. Adamiča. 22.45 Lahka nočna glasba.
DRŽAVNI KINEMATOGRAFI
LJUBLJANA UNION: Francoski film rOče GcTiot«. tednik. Predstavp ob 16.15. 18.15 in 20.15. — MATICA: Sovjetski film »do romanu Jules Veme-a "Petnajstletni kapitan«, tednik. Predstave ob 16.15. 18.15 in 20.15. — SLOGA: Francoski film »Vrtmec« tednik. Predstave ob 16.15, 18.15 in 2n.l5. — KODELJEVO:	Sovjetski film "Vrnitev«,
tednik. Predstava ob 20. uri. MARIBOR ESPLANADE:	Francoski film
»Ob čpreh«. tednik. — GRAJSKI: Sovjetska glasbena komedija »Letališče Se-mibaba«tednik.
CELJE METROPOL: Zair rt o do preklica. DOM: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik.
KRANJ: Scvjetski film »Otok skritih zakladov«, tednik.
PTUJ: Francoski film »Alibi«, tpdnik.
SPOREDI OD 7. DO 10. FEBR. 1947: BLED: Sovjetski film »Dva borca«, tednik. Od 8.-9.
BREŽICE: Sovjetski film »čapajev«, tedr nik. Od 8.-9
ČRNA: Sovjetski film »Otroci kapitana Granta«, tednik. Od 8.—9.
ČRNOMELJ:	Sovjetski film »Mladrst
Maksima Gorkega«, tednik Od 8.—9. DOL. LENDAVA:	Sovjetski barvni film
»Kameniti cvPt«, tednik. Od 8.-9. DOMŽALE: Sovjetski film »Napaka inž.
Kocina«, tednik Od 8.—9.
DRAVOGRAD: Sovjetski film »Zoja Kos-modemjanska«. tednik. Od 8.—9. GROSUPLJE:	Slivenski dokumentarni
film »Mladina gradi«, tednik. Od 8.—9. GUŠTANJ: Sovjetski film »Abajeva pesem«. tpdnik. Od 8.—9.
HRASTNIK: Francoski film »Ob čereh«, ’tednik Od 8.—9.
IG: Sovjetski film »Arinka«. tednik. Od
g____g
JESENICE: Francoski film »V krempljih usode«, tednik. Od 7.—9 KAMNIK: Sovjetski film »čkalov;, tednik. Od 8 —10.
KOČEVJE: španski film »španska kri«, tednik Od 8.—9.
LAŠKO: Sovjetski film »Glasbpna komedija«, tedmik. Od 8.-9.
LITIJA: Francoski film »Vrtinec«, tednik. Od 8.-9
LJUTOMER: Sovjetski film »Cirkus«, tednik. Od 8.-9.
LOGATEC: Sovjetski kulturni film »Človek in opica«, tednik. Od 8.—10. MENGEŠ: Sovjetsk film »Volga — Volga« tednik. Od 8.—10.
MEŽICA: Sovjetski film »Malahov Kurgan« tednik. Od 8.—9.
MURSKA SOBOTA: Scvjptski film »Dnevi in noči«, tednik. Od 7.—9.
NOVO MESTO: Sovjetski film »Bell se osamljeno jadro«, tednik. Od 7.—9. ORMOŽ: Sovjetski film »Poslednji tabor«, tednik. Od 8.—9.
RADEČE: Sovjetski film »Baltiški poslanec«, tednik. Od 8.—9.
RADOVLJICA: Sovjetska filmska drama »Maškarada«, tednik. Od 7.—9. RAJHENBURG: Ameriški film »Ljubezen na severu«, tednik. Od 8.—9.
ROGAŠKA SLATINA:	Francoski film
»Alibi«, tednik Od 8.—9.
SLATINA RADENCI: Sovjetski dokumentarni film »Jugoslavija«, tednik. Od 8. do 9.
SLOVENSKA BISTRICA:	Sovjetski film
»Branila je domovino«, tednik. Od 7.—9. SLOVENJGRADEC: Sorjptskl barvni film »Parada 1. maja«, tednik. Od 8.—9. STRAŽIŠČE: Francoski film »Prekletstvo dijamanitov«. tednik. Od 7.—9.
SV. LENART: sovjetski film »Neke noči«, tednik. Od 8.—9.
ŠT. JERNEJ:	Sovjetski dokumentarni
film »Berlin«, tednik. Od 8.—9.
ST. VID: Sovjetski f.lm »Prelppa Vasilji-ca«, tednik. Od 8.—9.
ŠOŠTANJ:	Sovjetski film »Predstavnik
oblasti«, tednik. Od 8.—9.
ŠKOFJA LOKA: Sovjetski film »Brez krivde krivi« tednik. Od 7.—9.
TRBOVLJE: Sovjetski film »Vdor«, tednik, Od 7,—10.
TREBNJE:	Jugoslovanski dokumentarni
film »Nove zmagp«, tednik. Od 8.—9.
TRŽIČ: Francoski film »Na pragu zrelc-sti«, tednik. Od 7____9.
VEVČE: Sovjetski film »Jakob Sverdlov«. tednik. Od 8.—9.
VRHNIKA: Sovjetski film »Petnajstletni kapitan«, tednik. Od 8.—9.
ZAGORJE:	Sovjetski film »Aleksander
Parhomenko«, tpdnik. Od 8.—9.
ŽALEC: Sovjetski film »Fant iz našega kraja«, tednik. Od 8.—9.
ŽUŽEMBERK: Sovjetski film »Pastir m pastirica«, tednik. Od 8.—9.
ŽERI: Sovjetski film »Neulovljivi Jan«, t-edmik Od 8_____9
RIBNICA: Sovjetski film »Vrnitev«, tednik. Od 8.-9.
SPOREDI KINEMATOGRAFOV V SLOV. PRIMORJU
AJDOVŠČINA: Jugoslovanski film »Balkanske igre 1946«, tpdnik. Od 8.—9.
ŠT. PETER: Sovjetski barvni film »Kameniti cvet«, tednik. Od 8.—9.
TOLMIN: Sovjetski film »čeveljci«, tednik. Od 8.—9.
IDRIJA: Sovjetski film »Tahir in Zuhra«, tednik. Od 8.—9.
ILIRSKA BISTRICA: Sovjetski dokumentarni film »Obnova Stalingrada«, tpdnik. Od 3.-9.
HERPELJE: Sovjetski film »Glasbena ko-med ja«. tednik. Od 8.—9.
POSTOJNA: Sovjetski film »Visoka nagrada«. tednik. Od 6.-9.
Muiii a#£asi\
SLUŽBO IŠČEJO
TRGOVSKI POMOČNIK z 201etno prakso, zmežen kot poslovodja. Išče mesta v trgovini ali tovarni. Ponudbe pod šifro »Delaven« na SP v Celju.	26Z8-1
GOSPODINJSKO POMOČNICO, čisto in pošteno, vajeno vseh gospodinjskih del, sprejme takoj. Mrhar, Bežigrad, Pod-milščakova 1.	2641-1
DOBRA KUHARICA srednjih let, želi stalno službo, najraje v OP mpnzi ali kaj podobnega. Gre najraje na štajersko. Anica Temine Ljubljana. Streliška 28/1.	‘	2634-1
SLUŽBO DOBE
VARUHINJO K OTROKU, ki bi tudi likala in šivala, iščem. Plača 1000 din. Gostilna Mrak. Rimska cesta 4.	2666-2
HIŠNIK se išče za športno igrišče. Vešč mora biti čevljarskih del. Oglasiti se na Taboru FD Enotnosti.	2677-2
SOBARICO . veščo šivanja, ljubiteljico otrok, iščemo k večji družini. Pia Lipovšek. Gcsposka 10/11. Oglasiti se je med 12. in 15. uro dnevno. 2577-2 MANJŠE DRŽAVNO PODJETJE v Ljubljani išče za takojšen nastop dvfi pisarniški uradnici. Izvežbani strojepiski, po možnosti stenografinji. — Uradni list LRS, Beethovnova 14.	2626-2
DOBREGA ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA sprejme takoj Debeljak Avgust. Tyrše-va cesta 82.	2659-2
ZASLUŽEK
ŠIVALNI STROJ vam očistim, popravim. Pošljite naslov na oglasni oddelek SP pod »Pečeni vas obiščem«.	2366-4
IŠČEM FINO ŠIVILJO na dom za ženske obleke in perilo. Plačam dobro. Poizve se pri Oražnu v Pražakovl ulici št 11/II. desno.	2675-4
PLETENJE ŽEMPERJEV ln nogavic vzamem na dom. Zglasiti se popoldne od 4. dn 6. ure. Naslov v oglasnem oddelku SP.	2638-4
PRODAM
POCENI RAZPRODAJAM pisalne, šivalne, mesarske (Wolf, polnilni ln gnetUni stroj) in vse estale stroje, stružnico na jermenlce 180 cm. kovaško ln drugo orodje, manjše električne ln bencinske motorje, diname, filmske projekcijske 6troje, kamere ln agregate, fotograske in radijske aparate, ženska ln moška ko lesa ln razne druge izbrane stvari »Starina« — Novakovič. Zagreb. Vlaška 101. tel. 24-589.	1993-5
STAJICE in otroške posteljice kupite najceneje pri mizarstvu Krže, Tyrseva cesta 47 b.	2512-5
AVTO PRIKOLICO, lahko, s pokrovom, na 2 kolesih, nove Michelin gume 3.5 ln 19 in eno rezervo, ugodno proda Rudolf Zore. Ljubljana, Gledališka ulica št. 12.	2669-5
KAVNI MLIN. električen, 220 voltov, srednje velikosti, tudi za drugo mletje pripraven, proda Rudolf Zore, Ljubljana. Gledališka 12.	2668-5
RAZPRODAM raznovrstne predmete zaradi opustitve trg. s starimi predmeti: pohištvo, kredenco, umivalnik, omare, štedilnik, otroški voziček itd. Grebenc, Galusovo nabrežje 39.	2664-5
NOV PRT IZ DAMASTA naprodaj. Naslov v oglas, oddelku SP.	2663-5
RADIO SIEMENS, nov, 44-1, magično oko in gramofon proda Merlak, Žabjak št. 12.	'	2662-5
LOVSKEGA PSA, ptičarja, devet mesecev starega prodam. Brezovica štev. 18 pri Ljubljani.	2681-5
NATIONAL BLAGAJNO, moderno, za večje podjetje, prodam. Naslov o oglas, oddelku SP.	2680-5
ZARADI SELITVE iz dosedanjega lokala, predamo po ceni razne sobne kredence <staronfimški slog), primerne za gostilne, mize za Jedilnico, razne slike in okvirje, velik trg. pult. umivalnike z marmornato ploščo, cvetlična ste jala m razne druge predmet*,. ABC, Ljubljana, Medvedova cesta 8 (poleg kolodvora šiška).	2684-5
ŠIVALNI STROJ, pegrezljiv in petcevnl radio v odličnem stanju prodam. Poizve se v cvetličarni na Gosposvetski cesti št. 13.	2679-5
OGLEDALO, kredenco, omaro, pisalno mizo, violino, malo vago in lestenec pečeni prodam Naslov v oglas, oddelku SP.	2672-5
MOŠKA ZAPESTNA URA Anker na 15 kamnov, naprodaj v Mostah. Predovifie-va ulica 20. priti. levo.	2671-5
BENCINSKI MOTOR, znamke »Sachs« stabilen. 2.5 ks.. Boschov magnetični vžigalec, kompleten naprodaj. Rudolf Zore, Ljubljana, Gledališka ulica 12. Zunanji priložite znamko.	2670-a
MOŠKI DEŽNI PLAŠČ, nepremočljiv, skoraj nov, za srednjo postavo, preda Senica. Nunska ulica 4/V. Ogledati med 8. in % 11. uro.	2665-5
ZIMSKI PLAŠČEK s krznom. Isto čepico In mufom za 2—4 let, skoraj nove čeveljčke za 6 let, negavice. žabicp. vse predvojno blago, prodam. Naslov v ogl. odd. SP.	2685-5
DOBRO OHRANJENE ŠKORNJE, krom, za žensko ali moškega, gojzer kopit, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku SP.	2682-5
POSTELJO in visoko omaro prodam. — Soška ulica 4. Kolezija.	2683-5
ŠEMIŠ ČEVLJE, rjave, z dvojnimi podplati, zamenjam za balon plašč — od 17. ure dalje. Naslov v oglasnem oddelku SP.	2640-5
ŽELEZNE PEČI. štedilniki, postelje, smuči in drsalke naprodaj pri »Prometu« (nasproti Križarske cerkve). 2630-5 MOŠKI TRENČKOT, popolnoma nov svetlo siv, in siv, športni ženski plašč, za srednjo postavo, prodam. Naslov v ogl. oddelku SP.	2633-5
DVE OTROŠKI POSTELJICI proda Soba.
Emonska cesta 10.	2637-5
GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK, v zelo dobrem stanju, naprodaj. Naslov o oglas, oddelku SP.	2656-d
SNEŽKE. nove. z visoko peto. št. 40 in črne semiš čevlje z lakom, visoka peta. št. 41, proda Mam, Hradeckega cesta št. 26.	2654-5
PSA ČUVAJA, 7 mesecev starega ovčarja, proda Škraba Martin, Brdo 24. pošta Vič.	2646-5
KUHINJSKA OPRAVA In bolniški stol. vse noto. naprodaj na Kongresnem trgu št. 15.	2642-5
RADIO Teiefunken. 4cevni, prodam. Ogled od 15. ure dalje. Rudnik, Dolenjska cesta 79/1.	2643-5
KUPIM
ŠESTEVALNI STROJ s kontrolnim trakom kupi takoj Napreza, Sv. Jurij pri Celju.
2429-6
»SPECTRUM«, Celovška c. 81. Popravljamo ln obnavljamo stara ogledala. Kupujemo vsako količino ln vse vrste 2 do 8 mm debelo steklo.	2258-6
CENTRIFUGO za sušenje perila (Siemens), kuhinjski motor, kompleten znamke Aleksanderwerk all Siemens -in namizni ventilator A. E. G. ali Siemens, kupim. Ponudbe pod »Gospodinjstvo« na ogl. odd. SP.	2194-6
RADIOAPARATE IN HARMONIKE sprejema v kcmis;jsko prodajo Stanko Karlovšek, radioaparati in glasbila. Ljubljana. Dvorakova 8.	266C-6
BLAGO za moško In žensko obleko, kupim za denar ali protivrednost. — Ponudbe na oglasni oddelek SP pod šifro »Novo blago«.	2643-6
f
NEPRIČAKOVANO NAS JE ZAPUSTILA NAŠA LJUBA
HERMA
PELAN
UČITELJICA V POKOJU
POGREB NEPOZABNE POKOJNICE BO V PETEK,
7. FEBR. 1947 OB 2. URI POP. Z ŽAL, KAPELE SV. JOŽEFA NA POKOPALI-I ŠČE K SV. KRIŽU.
I LJUBLJANA 5. II. 1947.
ŽALUJOČI OSTALI.
+ -
Dctrpel je v 75. letu starosti naš dobri oče, ded, brat, stric in tast
FRANC
MAZI
železniški sprevodnik v pok.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, 7. t. m. ob % 4. uri pop. z žal, kapele sv. Frančiška k Sv. Križu.
Ljubljana 4. febr. 1947.
Žalujoči: RADO, JANEZ, sinova; KRISTA, hčerka; PEPINA, KATJA, snahi, ROMAN vnuk, ter ostalo sorodstvo.
BROKATNO SVILO za 2 odeji, kupan.
Naslov v oglas, oddelku SP. 2622-6 SVILO, crep satin, v kakršnikoli barvi, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod značko »Svila«.	2631-6
DROBILEC za drobljenje kamna, kupim. Opis s ceno poslati na oglasni oddelek SP rod »Drobilec«.	2635-6
PROJEKCIJSKI APARAT, dober, za LEICA FORMAT, kupimo. Ponudbe na ogl. oddelek SP ped »Akademija«. 2655-6 ČRNO-SIVO BLAGO za plašč, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek SP p:d šifro »Blago«.	2674-6
OTROŠKI VOZIČEK, nov ali pa zelo dobro ohranjen, moderen, kupim takoj. Ponudbe na cglas. oddelek SP pod šifro »Otroški voziček«,	2647-6
ZAMENJAM
NAVTJALNI STROJ za pletenje, na motorni pogon, zamenjam za pletilni! stroj ali kupim. Naslov v oglasnem oddelku SP.	2667-7
ZAMENJAM MALI PHILIPS RADIO aparat. 4 + 1, za večjega. Rozman Franc. Bršljin 6, Novo mesto.	2651-7
KDO BI ZAMENJAL ZAPRAVLJIVČEK za vino. Dežman Alojz. Mačkovec, pošta št. Peter.	2650-7
NOV PISALNI STROJ, zamenjam za Contax, Leico ali Exakto z doplačilom. — Foto Tourist. (Aleksandrova) Cankarjeva cesta 8.	2657-7
NEPREMIČNINE
VEČJA STANOVANJSKA HIŠA v centru mesta naprodaj. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod »Ugodna cena«. 2673-8 VILO ENODRUŽINSKO s prostim stanovanjem na Mirju — VILO enodružinsko v Radovljici — HIŠO visokopritlič-no v šiški. HIŠO visokcprltlično za din
230.000	v četrt Št. Vid — HIŠO pritlično z gospodarskim poslopjem pripravno Z3 vsako obrt — HIŠO z gostilno v šiški — PARCELO 1700 m! na Bledu za
70.000	din in več drugih nepremičnin
in parcel preda Realitptna pisarna. Zajec Andrej. Tavčarjeva 10.	2678-8
V NAJEM
VIŠINSKO SOLNCE proti odškodnini ln kavciji vzamem na iposcdo. Ponudbe pod »SONCE« na ogl. odd. SP. 2639-9
SOBE — STANOVANJA
IŠČEM SOBO blizu tramvajske pr ge. Naslov v ogl. odd. SP.	2661-10
ZAHVALA
Vsem, ki so spremili na zadnji poti našo drago sestro, teto
Heleno Hočevar
se najtopleje zahvaljujemo. Posebno zalivalo izrekamo pevskemu zboru Lira za v srce segajoče žalostinke, kakor tudi mnogim darovalcem cvetja in vencev.
Kamnik 5. febr. 1947.
žalujoče rodbine:
' HOČEVAR, BERVAR, IVANČIČ.
f
Dotrpela je naša draga teta in svakinja
Toni Sajovic
ROJ. ŠVEJDA
vdova po gimn. profesorju
Pogreb blage pokojnice bo v petek, 7. febr. 1947. ob %3. uri pop. iz kapelice sv. Andreja na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana 5. febr. 1947.
ŽALUJOČI OSTALI.
f
Naša mamica
Marjeta Vafrič
vdova po šolskem upravitelju
je danes, 5. febr. v 82. letu starosti mirno v Gospodu zaspala.
V družinsko grobnico jo bomo položili v petek, 7. t. m. ob 3. uri na mestnem pokopališču na Pobrežju.
Sv. maša zadušnica bo darovana v soboto ob pol 8. urt v Frančiškanski cerkvi.
Maribor 5. febr. 1947.
Žalujoči rodbini: Vabieeva in dr. Tomšičeva.
BOMBAŽNA PREDINICA »STELA« tekstilna industrija ZEMUN, Tvornička št. 72
išče za takoj sledeče tehnično osebje:
dva mojstra in dva tehnika
za predilnico bombaža z daljšo prakso.
Ponudbe z naznako dosedanjega dela poslati na naslov podjetja.
OPREMLJENO SOBO za dve osebi Iščem. Plačilo po dogovoru. Ponudbe na ogl. oddelek SP pod >Takoj«.	2625-10
IŠČEM SOBO v Ljubljani. Ponudbe na oglasni oddelek SP p:d značko rSobo — takoj«,	2623-10
OPREMLJENO SOBO v centru Ljubljane ali v bližini tramvajske postaje, išče državna uradnica. Ponudbe na oglasni oddelek SP pod značko »Stalna — točna plačnica«.	2632-10
DEKLE, mirno, starejše, išče sobo. Gre tudi kot sostanovalka k skromr.j družini. Ponudbe na oglasni oddelek SP p:d značko rMirna«.	2649-10
RAZNO
ZLATO BR020 v obliki kače sem izgubila v soboto 25. jan. ob 9. zvečer po poti od Nunske ul., čez Muzejski trg. po Gledališki in Vošnjakovi do Pražakove ulice. Broza je dragocen spomin. Najditelj dob:	1000 din nagrade. Vrniti
na cgl. odd. SP.	2567-14
SANKE so se našle ob cesti Drenov grič—Log. Dobijo se pri Moletu. Log št 22.	2676-14
PROGLAŠAM ZA NEVELJAVNO esebno izkaznico, legitimacijo OF. delavsko knjižico, oblačilno karto na ime Štefan Šafarič, Zagrad 71.	2627-14
IZGUBILA sem zlato zapestno žensko uro z zlato zapestnico, znamke ?Aster«. Zapestnica je kombinirana z bel:m zlatem. Izgubljena je iz Pred škofije do Trnovskega pristana. Poštenega najdi-• tel j a iskreno naprošam, da uro vrne proti visoki nagradi, ker ura ni mola last. Naslov v "glas. oddelku SP. 2624-14 POZNANA OSEBA, ki je vzela dežnik 3. februarja pri mesarju, r.aj ga takoj odda mesaric'.	2629-14
ŽIVILSKE KARTE v rjavi vrečki, pomotoma vzete pri mesarju Slamič Alojzu, na ime Vodnik Franc, naj se vrnejo pri istem. Obenem jih preklicujem za neveljavne.	2636-14
IZGUBILA SE JE ŽENSKA ROČNA URA od Viča do gledališča. Najditelja prosim, da mi jo vrne proti nagradi v Tobačno tovarno, ker mi je drag spomin.	2653-14
18LETNO DEKLE z dežele, se žel; izučiti kuhati. Naslov v ogl. cddel. SP 2644-14 V TOREK NAJDENO ČRNO MALO LISTNICO z denarjem, od Zeljar-ke do Kersnikove ulice, oddati v trafiki v Kopališki ulici.	2653-14
+
Umrla nam je naša ljuba mati, babica, prababica in tašča
Santa Germ
Pokopali smo jo v sredo, 5. febr. na novomeškem pokopališču.
Srčno se zahvaljujemo vsem, ki so ji ljubeznjivo lajšali bolezenske težave.
Sv. Helena pri Samoboru, Stenjevec pri Zagrebu, Mosia. vina-Popovača, Ljubljana 4. februarja 1947.
Rodbine: Germ, Barbot,
Košir in Škerlj.
f
V globoki žalosti naznanjamo, da nam je po težki in dolgi bolezni umrl naš dobri mož, skrbni oče, ded, brat, stric, svak m tast
IVAN
ČIŽMAN
posestnik
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 7. t. m. ob 3. uri pop. z žal, kapele sv. Nikolaja k Sv. Križu.
• Ljubljana 5. febr. 1947.
žalujoči: ALOJZIJA, žena; MIRA por. Confideti; SLAVA, JOŽE, otroci; sestri, brat, ter ostalo sorodstvo.
Vanda Vasiievskaja:
Zasužnjena zemlja
Po meji so se vračali ljudje. Pred vsemi je stopala Agica, ki si je pozabila spustiti spodrecano krilo.
»Oče pa pase kravo, kakor da se ni nič zgodilo! Gozd je gorel, velika - a - anski ogenj je bil tu!«
Z brezbarvnimi očmi je pogledal snaho, brada mu je zatrepetala od gneva.
»Saj ste že rešili...«
»Ni bilo kaj reševati,« se je vmešal Kapimerčuk, ves pokrit z dimom in sajami. »Vetra ni, nekaj jelovega grmovja je zgorelo. Lesk se še prijelo ni —«
Starec je momljal z brezobimi dlesni:
»Grof vam bo gotovo bogato poplačal vaš trud...«
»Kje pa! Zdaj bodo začeli poizvedovati, kdo je zanetil. Samo se ni užgalo. Krivda bo padla na nas ...«
»Kako na nas?« je zakričala Agica. »Gotovo je logar sam vrgel cigareto. Večno hodi po gozdu s cigareto v ustih.«
»Saj ga ni bilo tukaj, ves zasopel je pritekel iz Temnih sotesk.
»Odkod pa se je vzel ogenj?«
»Kdo pa ve? Morda so hodili tod kaki romarji?... V taki suši se rado vname ...«
Samo omenili so sušo in že pozabili na gozdni požar. Sonce je že od aprila neusmiljeno žgalo. Redke nevihte so prihajale le mimogrede. stresle točo, žito pa je kakor poprej usihalo v žgoči vročini. Agica je vzdihnila in šele sedaj opazila, da ima krilo spodrecano nad kolena Hitro ga je spustila.
»Pa bi odvedli kravo kam dalje, tu je že vse popasla. Lačna bo prišla domov...«
»Kam dalje... le kam?« je godrnjal starec, vendar tiho, da ne bi razjezil snahe.
Ni bilo več kje pasti krav. Sonce je požigalo travo, ki se je komaj dvignila, krave so v prazno mlele s čeljustmi, pokorno stale po velikih pašnikih na bregovih Buga in melanholično zrle predse na sipine peska v bleščečo vodo. Nekatere so zabredle v reko in stale do kolen v hladni vodi, le kadar jih je pičil obad, so vzdrge-tale. Ob vsaki uri dneva, prej se je to dogajalo le opoldan, so krave stale nepremično, kakor da so do grla site. Vlažne ustnice so prežvekovale kdo ve kaj, kajti na požganih travnikih ni bilo najti ničesar več. Le na mejah se je še našlo kaj zelenega, kakšen grm, ki je odolel vročini. Na občinskih pašnikih ob reki pa ni bilo ničesar več. Krave so se urno vračale v hleve, se prerivale med vrati in skušale prehiteti druga drugo, ker so upale na šop sena, na sveženj listja, ki jim ga bodo vrgli med molžo. V praznem vimenu skoraj ni bilo mleka — prsti so boleli od molže, tenak bel curek je padal v pločevinosto golido in molže je bilo konec, še preden se je kmetica utegnila ozreti. Krave so hirale.
»Kaj bo pozimi?«
»Govedo bomo prodali, drugače ne bo šlo...«
»Kdo bo pa kupil? Pa še pozimi?«
»Tako daleč še nismo, da bi nihče ne premogel počenega groša...«
»Brez skrbi, prekupčevalci imajo denar. Toda na sejmu se bo nabralo živine, da bo groza, in dobil ne boš niti toliko, kolikor je vredna koža!«
»Saj še ni tako dolgo od tega, ko so ljudje puščali konje v mestu. Privežeš ga h kakemu plotu — in udri, da ne bi plačal kazni...«
»Bog se usmili, kaj to pomeni? Konec sveta se bliža...«
Čas je bil za žetev, toda kosa je padala iz rok. Iz tankega, nizkega, krhkega stebla je štrlel skoraj prazen klas. Ovsenj je lani nakosil dvajset voz rži, letos pa na istem polju samo štiri.
»Še semen ne boš vrnil...«
»S pšenico bo pa še slabše...«
»Zadnje upanje je še krompir...«
»Kdo ve, kaj bo še s krompirjem... je že tako: če se nesreča začne, je ni kmalu konec. Zdaj žge, potem bo pa začelo liti in krompir bo zgnil...«
Ljudje so bili čemerni, po hišah je bila vedno večja lakota, vedno več jih je hitelo na Bug, šli so celo tisti, ki so prej govorili: ribič je lenuh. Včasih so čez noč vzdolž vasi nastavili več ko petdeset trnkov. Uteži so pljuskali v vodo, mreže so se dotikale druga druge. Ljudje so se reševali, kakor so vedeli in znali, toda tudi rib je bilo vedno manj. Voda je usihala Pojavljale so se velike sipine, ribe so se umikale globlje v vodo.
Nad vasmi so se razpenjali zlati brezoblačni dnevi, srebrno iskreče se noči sp se spuščale nanje kot sence. In kakor vedno v času žetve so zdaj tu, zdaj tam vzplamteli požari Nekoč je daleč za Bugom vzplamtela na nočnem nebu visoka zarja in v Kalinah so ljudje, okameneli od groze, strmeli v znamenje pogube Istočasno pa so olajšano ugotovili, da gori nekje daleč — v vaseh, ki jim niti imena niso vedeli, kakor da bi jih oddaljenost mogla obraniti pred nevarnostjo.
Tisto noč potem, ko je gorel gozd, je Zaharčuk. ki se ie vračal z ribolova, potrkal na okno Rojekovim in Galinskijevim ter lih zbudil:
»Vstanite, čisto blizu nekje gori!«
Rokopise sprejema uredništvo »Slovenskega poročevalca«, Ljubljana, Knafljeva ulica St. 5/H. Telefon uredništva tn uprave št. 55-22 do 55-26. Tiskarna »Slovenskega poročevalca«. * Glavni urednik Lev Modic.