DOMŽALE, IO. JULIJA • ŠT. 6-7 LETNIK XXX GKi» GLASILO OBČINE DOMŽALE Triglavski župnik, ljubi! si planine, po njih si romal, molit pesmi pe/, prem- nogo src za njih ie- poto vncl, zdaj ti ■hvaležno hranijo ■ spomine. '■ ■ OTON ŽUPAN ČIČ Leto dnf _________________________UBI MWWi|giiWWi pozneje^ Bilo je pred letom dni in pripravljali smo se slovesno razglasiti voljo ljudstva, da želi ži-veti v svoji neodvisni in demokratični državi. Vse je bilo pripravljeno, pa vendar. V občin-ski stavbi je še potekala skupna seja vseh zborov, ko so v De-pali vaši in Trzinu hotele nam sovražne vojaške sile zatreti komaj rojeno neodvisnost. Še vreme nas je opozorilo, da ni čas slavja, ampak obrambe domovine. Ko je godba odigrala zadnje takte himne in je župnik g. Per-čič komaj uspel blagosloviti lipo sprave, miru in suverenosti, nas je presenetila nevihta. Ni nas pa presenetil nasprotnik, saj smo ga ob veliki enotnosti vseh državljanov pregnali. Hvala vsem, ki so pri tem pomagali, posebej še tištim, ki so Ob dnevu državnosti 25. junija na ploščadi pred blagovnico VELE v Domžalah so nastopili Mestna godba Kamnik, Godba na pihala Domžale in Pihalna godba Moravče z mažoretkami. Slavnostni govornik je bil župan mag. Ervin Anton Schvvarzbartl. ob agresiji dali življenje ali zdravje za samostojnost. Bil je to čas velikih odločitev, pa tuđi pričakovanj in vznesenosti, ki se je počasi izčrpal in ga bo sele zgodovina znala pravilno ovrednotiti, medtem pa bo bla- goslovljena lipa, tam pred avto-busno postajo na drugi strani ceste, lepo rastla in ostala nema priča dogodkov. Sledilo je obdobje iskanja narodove identitete in medna-rodnega priznanja naše samo- stojnosti. Dobili smo svojo Ustavo in svet nas je mukoma, a vendarle priznal kot sebi ena-kopravne. Doživljali smo politične pretrese in doživeli spre-membo oblasti. Nekaterim se zdi, kot da se je politika izpri-dila in smo prehitro pozabili, kaj nas je družilo in kaj smo se osamosvojili. Pozabili smo tuđi Nadaljevanje na tretji strani JUNIJ1991 Deset dni agresije - 72 spopadov Pred dnevi je minilo leto dni, odkar smo bili priča vojaškemu posegu takratne zvezne ar-made. Domžalčani smo jo ob-čutili že prvega dne v zgodnjih jutranjih urah, ko se je kolona tankov in oklepnih transporter-jev prebijala skozi trzinske blokade in nadaljevala pot proti brniškemu letališču. Trije trans- porterji so takrat obtičali v Trzinu, kjer je proti večeru prišlo do prvega streljanja, prvih ran in prvih smrtnih žrtev. Nekaj dni za tem smo doživeli še le- talski napad na radijski oddaj-nik. Nadaljevanje na tretji strani MEDNARODNI EKOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »Bistrica 92« Tuđi letos bo Občinski odbor Liberalno-demokratske stranke Domžale v sodelovanju z U radom za mladino pri Ministrstvu za šolstvo RS ter Izvršnim svetom Skupščine občine Domžale organiziral Mednarodni ekološko raziskovalni tabor, ki na področju domžalske in kam-niške občine poteka že tretje leto pod delovnim nazivom »BISTRICA«. Poleg Ministrstva za šolstvo RS in občine Domžale bodo izvedbo tabora orno-gočili tuđi številni sponzorji. Letošnji ekološko raziskovalni tabor »BISTRICA 92« bp potekal od 20. avgusta do 1. septembra 1992 na področju domžalske in deloma tuđi kam-niške občine. Na taboru je predviđena ude-ležba 16 prostovoljcev (od tega polovica iz tujine), ki bodo de-lali pod vodstvom petih men-torjev. Do sedaj je svojo ude-ležbo na taboru že prijavilo 7 tujih mladih raziskovalcev ter raziskovalk, in sicer iz Nem-čije, Češkoslovaške, Finske, Velike Britanije in ZDA. Letos bodo udeleženci med traja- njem tabora po vsej verjetnosti nastanjeni v podružnični soli v Krtini. Okvirni program dela na letošnjem taboru — Organizacija seminarja »CRNA ODLAGALIŠČA OD-PADKOV V SLOVENIJI IN NJIHOV VPLIV NA OKOLJE«. Se- minar borno organizirali na prvi dan tabora. Na njem bodo so-delovali vidni predstavniki stroke in politike. Inventarizacija - POPIS DIV-JIH ODLAGALIŠČ ODPAD- Nadaljevanje na tretji strani Na lanskoletnem raziskovalnem taboru so udeleženci na področju črnega grabna evidentirali 45 divjih odlagališč odpadkov. V SLAMNIKU PR'EBERi'TE St, 2 Amerika in podjetništvo danes su Strategija Kršćanske demokracije v Domžalah sr, i Počitnice čas nezgod Strah pred klopi SI.1B Iz naših krajevnih skupnosti u Spominska razstava Boza Peneova SI, li Knjiga o Trzinu Grbi in zastava Mengša St, II Pisma bralcev Referendum obramba demokracije Vsi trije zbori slovenske skupščine so 17. junija s potrebno dvotretjinsko večino sprejeli osnutke treh volilnih zborov: o volitvah v državni zbor, v državni svet in volitvah predsednika republike. S tem smo za korak bliže jesenskim volitvam, ki so resnično potrebne. O tem ni nobenega dvoma. Žalostno pa je, da najpomemb-nejša institucija naše mlade de- mokracije sama prva krši komaj dobro sprejete temeljne ustavne pravice. Znano je, da smo že aprila zbra I i 84 podpisov poslancev Skupščine RS za zahtevo za raz-pis referenduma o sprejemu zakona o volitvah v Državni zbor, po katerem se 44 poslancev voli direktno po večinskem načelu, 44 poslancev pa prek strankar-skih list. Hkrati smo v poslan-skem klubu pripravili kompleten predlog zakona. Mesec dni kas-neje (7. 5. 1992) smo predsed-niku skupščine g. dr. Bučarju poslali dopis, v katerem smo ga opozorili, da se od 9. aprila, ko smo vložili zahtevo za razpis referenduma s 84 podpisi in predlog zakona o volitvah v Državni zbor, v zvezi s tem ni prav nič ukrenilo, čeprav je razpis referenduma v skladu z 90. členom nove Ustave OBVEZEN, v skladu z ve-Ijavnim Zakonom o referendumu in o drugih oblikah osebnega iz-javljanja (18. člen) pa mora biti razpisan s strani skupščine naj-kasneje v 80 dneh od sprejema zahteve za razpis. Poleg tega smo predložili tuđi predlog konkretnih aktivnosti za razpis in izvedbo referenduma ter predlog odloka Nadaljevanje na tretji strani NAŠA OBČINA JUTRI Takšna, da borno zadovoljni z njo »Le formalistično preoblikovanje sedanje lokalne samouprave v nove občine brez jasnih stališč in modela ter organizacijskih rešitev prenosa pooblastil od države na nižje ravni ter tehničnih rešitev izvedbe zakona bo v praksi povzročila več škode kot koristi,« je bila ena izmed uvodnih misli mag. Ervina Antona Schvvarzbartla, predsednika Skupščine občine Domžale, na posvetu vodstev krajevnih skupnosti in političnih strank. Enakih misli so bili skoraj vsi razpravljalci, ki so se zavzeli za racionalno in učinkovito organiziranost prihodnje lokalne samouprave, čimprejšnjo predstavitev podzakonskih aktov, kot precejšen problem pa so izpostavili tuđi delitev premoženja sedanje občine. Koliko občin bo na območju sedanje občine Domžale, se borno odločili skupaj, ostaja pa spoznanje, da je manjša občina bližja Ijudem ter da ima več možnosti prisluhniti potrebam in željam krajanov. Preden pa se borno odločili, kakšna bo naša občina jutri, moramo zahtevati, da bodo pristojnosti prihodnjih občin podrobno razdeljene, da bo znana tehnična izvedba zakonodaje, ki mora biti celovita in sprejemana v paketu ter da bo znana tuđi delitev sedanjega premoženja občine in financiranje novih občin. Nadaljevanje na četrti strani Domžale Pismo o davkih V aprilu so se postanci SDP v RS obrnili na državljanke in državljane Slovenije z leta-kom oziroma pismom, v kate-rem vas sprašujejo za vaša mnenja, pripombe in sugestije v zvezi z novo davčno ureditvijo. Priznati moramo, da nas je izjemno agažiran in številen odziv pišem, v katerih pogre-vajo že zdavnaj izpete teme o 45. letih. V Domžalah smo prejeli samo eno takšno pismo, zmečkano pred vrati pisarne, na njem pa je pisalo dobesedno takole: »Naj se ta rdeči userjejo davki.« Če naj to pomeni, da naj se nehamo ukvarjati s problemi socialno ogroženih ljudi, tega sigurno ne borno storili. Glede na velik odziv in konkretne predloge, ki ste nam jih posredovali občani, sklepamo, da smo uspeli v vas zbuditi zanimanje za takšne akcije in oblike sodelovanja. Vaši odzivi so dragocena spodbuda za do-grajevanje davčne zakonodaje, ki še kako zadeva slehernega Na podlagi 6. člena pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale (Ur. vestnik občine Domžale, št. 13/9t, 18/91 in 12/92) je Izvršni svet SO Domžale na 47. seji dne 10/6-1992 sprejel SKLEP o razpisu natečaja za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil iz sredstev občinskega proračuna za razvoj kmetijstva v občini Domžale v skupnem znesku posojila 2.000.000,00 SIT. II. Posojilo se dodeljuje za naslednje namene: - za izgradnjo in adaptacijo kmetijskih proizvodnih in pomožnih objektov - za izgradnjo in adaptacijo prostorov za dopolnilno dejavnost na kmetijah - za nakup opreme, ki se vgrajuje v kmetijske proizvodne objekte in za dopolnilno dejavnost na kmetijah. III. Za posojilo lahko zaprosijo kmetje, lastniki kmetij na območju občine Domžale, če je vsaj en družinski član zavaravan iz naslova dela na kmetiji ali uživa kmečko pokojnino in investirajo na osnovi investicijsko - razvojnega programa, ki ga je izdelala kmetijska svetovalna služba po kriterijah za uveljavitev republiških investicijskih sredstev. Posojila se prvenstveno dodeljujejo prosilcem, ki bodo lahko z dodeljenimi sredstvi dokončali investicijo, posojila iz občinskega proračuna še nišo prejeli, in prosilcem iz demografsko ogroženih območij občine. IV. Posojila se dodeljujejo za najdaljšo dobo vračila 5 let, v kar je vključen tuđi moratorij odplačevanja kredita do enega leta. Obrestna mera znaša 2 % s tem, da se vrednost glavnice veže na vsakokratni tečaj tolarja v odnosu na DEM (srednji tečaj Banke Slovenije). Visina posojila praviloma ne srne presegati 20% predra-čunske vrednosti potrebnih sredstev za investicijo. V. Prosilci vložijo prošnje za posojila skupaj z zahtevano dokumentacijo v roku 30 dni po objavi razpisa natečaja v občinskem glasilu »Slamnik« na Izvršni svet SO Domžale. V prošnji mora prosilec navesti: - ime, priimek in naslov, - opis in predračunsko vrednost investicije, - visino zaprošenega posojila, - navedbo lastnega deleža sredstev, - rok za zaključitev investicije. Prosilec mora prošnji za posojilo priložiti naslednje dokumente: a posestni list za celotno posestvo, b izpisek iz zemljiške knjige za celotno posestvo, c potrdilo o plačilu vseh zapadlih davkov in prispevkov, č izkaz, da je vsaj en družinski član kmečko zavaravan ali uživa kmečko pokojnino, d razvojno usmeritveni program kmetije, e gradbeno dovoljenje oz. potrdilo o priglasitvi del, f predračun za gradbena dela ali nakup opreme, g poročilo oz. oceno področnega kmetijskega svetovalca o izvršenih in še potrebnih vlaganjih za dokončanje investicije. VI. Izvršni svet SO Domžale bo najkasheje v roku 20 dni od dneva poteka roka za vložitev prošenj sprejel sklep o dodeli-tvi posojil in ga najkasneje v 8 dneh po sprejemu posredoval vsem prosilcem. VII. Posojila se plasirajo prek Združene hranilno kreditne službe Domžale, s katero bo Izvršni svet SO Domžale sklenil pogodbo o medsebojnem sodelovanju. VIII. Sklep se objavi v občinskem glasilu »Slamnik«. Številka: 40300-65/92-2 PREDSEDNIK IS Datum: 10/6-1992 Jože LENIČ, I. r. državljana. V glavnem podpi-rate predloge naših poslancev, še posebej pa izražate interes za čimbolj pravično davčno ureditev ali kot je bilo zapisano v enem od pišem, da je »asoci-alno, da morajo dohodnino plačevati tuđi tišti, ki so s svo-jimi dohodki dejansko na robu preživetja«. Večina pišem po-udarja tuđi nujnost doslednej-šega nadzora, saj kot piše v ne-kem drugem pismu »neučinkovit nadzor ustvarja neizmerno možnost sleparjenja, izkorišča-nja in neupravičenega bogate-nja na račun drugih«. Naši poslanci sprati odgovar-jajo na pisma z naslovi odpoši-Ijateljev. Vsem, ki jih odgovori še nišo dosegli, najlepša hvala za odzive. Na podlagi zbra-nega materiala, ki ga še analiziramo, borno v republiškem Po-slanskem klubu pripravili stro-koven posvet in na osnovi tega tuđi pretehtane predloge spre-memb davčne zakonodaje. K. B. /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno DR. JOERG MAIR NA OBISKU Komunalni marketing ali župan s slam- nikom na glavi Domžale je 18. junija obiskal ugledni nemški strokovnjak dr. Ma-ier. Ob preobrazbi občin v Sloveniji je bilo njegovo predavanje vse-kakor udarec po glavici na žebljici. Profesor geografije na Univerzi v Bavreuthu je namreč v enournem predavanju in uro in pol trajajoči diskusiji natresel kopico uporabnih nasvetov za razvoj in delovanje občine v tržnih razmerah, ko konku-renca v pokrajini in med posamz-nimi pokrajinami (regijah) postaja vse močnejša, občina pa izgublja državne pristojnosti (pobiranje davkov, nadzor nad bankami in po-djetji) in se mora, za zadovoljeva-nje javnih potreb (šolstvo, kultura, šport...), vse bolj povezovati s po-djetniki. Komunalni marketing ni reklama, ki naj bi privabila tuje investitor je, ampak celovit način razmišljanja o vođenju in upravljanju občine. Za uvod si je dr. Maier pomagal z mislijo avtorja Malega princa - Antoina de Sainta-Exuperyja: »Če želiš zgraditi ladjo, ne zbobnai skupaj ljudi in jim zaukaži, naj vlačijo skupaj les za plovilo. Vzbudi jim hrepenenje po modrih širjavah!« Zatem je opisal konkretne po-stopke, ki jih je treba narediti, da bi občino prestavili »tujcem« in jo obenem naredili bolj simpatično in bolj priljudno domaćim prebival-cem. Poudaril je, da se je potrebno naslanjati predvsem na domaće znanje, izkušnje in kapital, ker je tuji kapital navadno nasilen, bre-zobziren in velikopotezen. Komunalni marketing mora biti najprej usmerjen navznoter, k lastnemu prebivalstvu, in sele nato navzven. Nemški gost je naštel tuđi ključna torišča komujpalnega marketinga: a) prebivalce je treba potegniti izpred televizorjev na ulice; b) krepiti je treba izobraževalno funkcijo mesta; c) podjetnikom-začetnikom ponuditi za eno leto občinske prostore; č) odpreti obrtno-trgovsko-rekre-acijsko-zabaviščno središče; d) Domžale v Ljubljani uveljaviti kot trgovski, storitveni in prosto-časni center. Ob koncu je dr. Maier v odgovo-rih na vprašanja opozoril, da bi moralo mesto imeti celostno podobo, ki bi človeka spremljala od vstopa v kraj do županove kravate. Ugo-varjal je mišljenju, da se morajo za komunalni marketing Domžale obvezno povezati s Kamnikom in Li-tijo. Defetišiziral je »dobroto« trga: »V Nemčiji že prvo leto propade 50% novoustanovljenih podjetij.« Opozoril je, da bi Domžale potre-bovale dva do tri hotele s 60-70 posteljami. IGOR L. LIPOVŠEK Udeleženci, med katerimi sta bila tuđi univerzitetna profesorja dr. Matjaž Jeršič in dr. Mirko Pak, so pažljivo prisluhnili tujemu strokovnjaku. Amerika in podjetništvo danes Ameriko kot domovino po-djetništva je imela priložnost pobliže spoznati skupina slovenskih podjetnikov in sveto-valcev iz institutov, ustanov in ministrstev. Potovanje je dobro pripravil Gea College iz Ljubljane v sodelovanju z VVTC centri in slovenskimi rojaki. Prvi del potovanja je bil v Orange Countrv pri Los Angelesu, ki slovi kot podjetniški center zahodne Amerike, v katerem je več kot 75.000 malih podjetij, točno pa še sami ne vedo. V prvem izobraže-valnem delu programa so predstav-niki kalifornijskih univerž in institutov predavali o vlogi promocije, marketinga, inovativnosti, organiziranosti in načinov pospeševanja poslovanja vseh oblik. Osnovne značilnosti in spoznanja so nasled-nja: Izredno poenoštavljena in na osnovi zdrave kmečke pameti zasnovana zakonodaja, ki omogoča prodajo poslov na ulici, malih začas-nih podjetij ni potrebno niti registrirati, prijaviš le račun na banki, da te lahko kontrolira davkarija. Ameri-čani to pojasnjujejo s tem, da bi državni birokrati porabili več de-narja za administriranje, kot ga mali podjetniki ustvarijo. Pač pa moraš prijaviti podjetje pri večjem obsegu poslovanja ali če želiš najeti državne kredite ali pridobiti javna dela ali plačila iz proračuna. To stane 47 dolarjev in opraviš v pol ure. Vsi vladni uslužbenci imajo lahko svoja podjetja, vendar ne morejo dobiti teh del in plačil. Večina neregistriranih podjetij se kreditira iz družinskega in združenega kapitala partnerjev, prijateljev. Naj-večkrat taka podjetja ustanavljajo za posamezne posle. V sedanjem času secesije so zelo popularne we-ekend licence, kjer se zaposleni predvsem v državnih in večjih po-djetjih ukvarjajo s trgovino in jav-nimi storitvatii iz svojega delov-nega področja. Drugo presenetljivo spoznanje je, da ta visoko razviti industrijski del ameriškega zahoda zaradi ekoloških in bivalnih razmer ne pod-pira več industrije in prav nič ne stimulira industrijskih inovacij. Te selijo v nerazvite in neobljudne predele v notranjosti. Prednost imajo storitve, trgovina in bančni-štvo. Z davčno politiko in mož-nostmi kreditiranja so iz prenaseljene obale izrinili že več kot 30% industrije, ki samo še v notranjosti lahko posluje z dobičkom. V veliki krizi so banke, ki poso-jajo denar le še za dobre izvozne posle. Kralj poslovanja je gotovina, ki zniža vsako ceno. Različni kapital dobiš le pod zelo trdimi, doma-čini pravijo, »da dol padeš«, po-goji, kjer izgubiš vse ali pa ti pobe-rejo tuđi do 80% dobička. Američani imajo tri organizirane oblike pospeševanja podjetništva. Prvo obliko financira direktno parlament in je neodvisna od vlad in drugih oblasti. Te tako imenovane poslovne »business« Ljudske po-speševalnice ti pomagajo izpeljati posel s pomočjo svetovalne, servisne in storitvene mreže, ki je v vsakem okolju, kjer se pojavlja več poslov in podjetnikov. Koristijo lahko vse vladne ustanove in centre. Še posebno se ta oblika pomoći porablja za domačo obrt. Vlada podpira podjetništvo s pomočjo US Small Business Administration. V Los Angelesu in okolici je kar 12 takih centrov pospeševanja, v ZDA pa 860. Ti delujejo na osnovi po-speševalnih programov, teh je trenutno 8: izvozna proizvodnja in trgovina, svetovalna pomoč upokojenih managerjev, storitveni inku-batorji, ekologija, visoke tehnologije, mali posli in izboljšave, informacijsko promocijski inžiniring, poslovno povezovanje in garancije za kredite. Storitve so brezplačne ali sofinancirane iz lokalnfh, državnih ali zveznih skladov in proračuna. Posebno se uveljavlja povezovanje podjetnikov v skupine in vključevanje v razne poslovne verige trgovin, hotelov in logistike, ki zagotavljajo velik in stalen trg. Vse več je leasing in franshising ter »poslov na klic«. Informiranje, promocijo in različne oblike reklamiranja je treba plaćati pred opravljenim poslom. Če tega nisi sposoben, pa se podjetniku kaj lahko zgodi, da niti ne ve, kdaj je izgubil podjetje, posel. Če ne poznaš okolja in njegovih povezav, kot tujec nimaš obenih poslovnih možnosti, saj te norganizirane skupine hitro izigrajo in poslovno uničijo. Američani pravijo, da veljajo pridne roke le za dobiček drugih, z glavo pa zaslužiš še kaj zase. Redni del pospeševanja so inova-cijske, inkubatorske in razvojne trgovine ter izvozni centri, ki jih fi-nancirajo vladne agencije. Posebno zanimiv je bil drugi del srečanja v Denverju, Colorado, kjer so slovenski rojaki organizirali srečanja z več kot dvajsetimi managerji ra-zličnih strok in panog. Praktične izkušnje in vsakodnevni praktični primeri bodo rodili marsikatero našo podjetniško novost pri nas, saj so bili ameriški poslovneži zelo od-kriti in direktni. Prav nič nišo skrivali ameriških in tuđi do tujih slabosti nišo bili prizanesljivi. Predstavili so področja svojega dela, ki temelji na kupcu, gotovini, izkoriščanju mejnih možnosti, ki jih omogoča partner, država, banke in administracija. Zakon in davkarija sta za njih del poslovanja, ki ga jemljejo kot nujno zlo in kršijo le že pro-padli ali zelo močni trusti. Zelo so zaskrbljeni nad skupnim evropskim trgom in japonskim kapitalom, ki resno ogrožata ameriška delovna mesta in menijo, da bo resno ogrožen ameriški standard predvsem revnejšega sloja. Zato pripravljajo nove programe za iz-podbijanje malih predvsem družin-skih podjetij. Jezijo se na počasen zakonodajni davčni sistem, ki se le težko prilagaja in še počasneje spreminja. Tako se poslovni pogoji ne morejo spremeniti prej kot v enem letu in pol, da se poslovni svet lahko pripravi in prilagodi. Najbolj na udaru so pravniki, ki jih vse4bolj izrivajo iz poslovnega sveta in priprave zakonodaje, saj je ražen za najboljše cene padla pod ceno dobrega delavca. Vsebinski del zakonodaje pripravljajo vodilni managerji in gospodarski analitiki. Slovenije in slovenskega gospodarstva večina ni poznala. Zelo enotno in značilno pa je bilo mne-nje tistih managerjev, ki so bili pri nas in so že poslovali z nami. Menijo, da so osnova našega razvoja in perspektive v ukinitvi velikih železarskih in bazičnih surovin-skih podjetij, ki vsa požirajo akumulacijo dobrih in so popolnoma neperspektivna in razvojno škodljiva. Menijo, da so Ijudje povsem naravno pokazali pot razvoja Slovenije z nastankom številnih stori-tvenih, trgovinskih in družinskih podjetij. Dodali so še turizem in transport. Slovenijo vidijo kot od-prto tranzitno turistično deželo, ki pa mora imeti vsaj eno posebnost in ugodnost za tujce npr. na področju turizma igralnice in trženje naravnih lepot, ugodnosti za tuj kapital in proste tranzitne carinske in bla-govne cone. Posebno so nas opo-zarjali, naj ne razprodamo tujcem turizma in logistike ter naj omogo-čimo investicije različnim partner-jem od sosedov do Azije in Amerike. Za ameriške managerje in podjetja je zanimiva le taka Slovenija, saj je zaradi premajhnega trga in standarda tržno in industrijsko ne-zanimiva. Najbolj pa so zanimivi skupni nastopi slovenskih partnerjev na vzhodu. Samo take programe so trenutno pripravljeni fi-nansirati in na ta račun kupiti tuđi kaj našega blaga. Ker smo Slovenci vsi na »sociali« Z našimi plačami, v Ameriki je to za brezposelne od 120-280 dolarjev na teden, pravijo, da je to stimulativno za več in boljše delo, seveda če dobiček malih ne borno preta-kali v strgane žepe velikih zguba-šev. Po njihovih ocenah le 5% naših večjih podjetij posluje z dobičkom po njihovih kriterij ih poslovanja, več kot 80% pa ustvarja letno več izgube, kot so vredni. V ZDA tako podjetje mora propasti po zakonu. Bank pravijo, da nimamo, ražen državne delilnice ostanka med stroški, zgubami in zasluženim ter izposojenim tujim denar-jem. Zelo so bili zainteresirani za naše poslovne in komercialne kadre, ki bi jih vključili v svoje vzhodno usmerjene tržne nastope. Zato se bodo vključili v dva programa za pospeševanje poslovanja vzhod-zahod v nastajajočem slo-venskem mednarodnem centru. Prav izkušnje in drugačen pogled na poslovni svet so bile ob vrsti osebno navezanih strokovnih in poslovnih stikov največja pridobitev za slovenske udeležence. Za poslovanje po ameriško pa bo najprej potrebno spremeniti našo zakono-dajo in administracijo. Ta ni v prid podjetništvu in obrti, ne po naše ne po ameriško! S. M. lože Lenič je predstavi! in pozdravi! dr. Maierja (desno) iz Bavrentha 2 /lamnik Leto dni pozneje Nadaljevanje s prve strani na izgon tuje vojske, uspehe prve vlade in že trošimo privar-čevano. Sedaj živimo čas iska-nja prave demokracije in ustvarjanja detajlov. To pa ni obdobje, ki bi navduševalo, ampak obdobje odpovedi, pre-izkušenj naše stanovitnosti, vztrajnosti v delu in uresničeva-nju malih idej. Je tuđi čas razo-čaranj, če ni dovolj hitro vidnih rezultatov, ali se ne uspemo ta-koj uskladiti, če ni dovolj trdne volje ter vztrajnosti doseči cilj večstrankarske parlamentarne demokracije. Ker so uspehi takšni, kot si jih zaslužimo, in tolikšni, kot smo jih vredni, ter s svojimi sposob-nostmi in znanjem zmožni doseči, lahko trdimo, da nišo bili zanemarljivi. Zato ni razloga za malodušje. Tuđi se ne smemo utrditi v iskanju boljšega, vred-nejšega, želeti in hoteti moramo spremeniti svoje življenje na bolje, ga narediti bogatej-šega, koristnejšega, bolj demo-kratičnega in človeka vred- nega. Enotnost za skupni cilj nam je še potrebna. Zato nam ne more biti vse-eno ob odstopnih argumentih prvega moža RTV Slovenije, ne ob pozivih, da je treba ustaviti desnico, ne ob zamenjavi oblasti brez volitev, ne ob blatenju posameznikov brez argumen-tov. Ne more nam biti vseeno, kaj se dogaja po svetu, kaj v naši neposredni blizini, kjer bijejo narodi nekdanje Jugoslavije težak in neenakopraven boj z ostanki soldateske nekega sprevrženega sistema, za kate-rega smo mislili, da smo mu obrnili hrbet. Previdni moramo biti in čuječi, da se zgodovina ne ponovi, da nam demokracija ne spolzi iz rok v roke ti-stih, ki jim občečloveške moralne vrednote nišo primarne. Lahko je svet spreminjati s kruto silo, z ideologijo diktature, mnogo težje ga je spreminjati demokratično, z močjo moralne avtoritete. Zato, državljani in občani, je naša dolžnost, da se borimo za parlamentarno demokracijo še na- Referendum obramba demokracije Nadaljevanje s prve strani o razpisu referenduma o spre-jemu Zakona o volitvah v Državni zbor. Tuđi po tem se ni zgodilo nič. Naša zahteva, podkrepljena s 84 podpisi poslancev skupščine RS, je bila vztrajno neargumentirano zavračana ali ćelo ignorirana. Ko smo uvideli, da je predsednik skupščine gospod dr. France Bu-čar ni posredoval predsednikom vseh treh zborov skupščine (g. dr. Toplaku, g. Bizjaku in g. Zupan-čiču), smo jim za zasedanje vseh treh zborov Skupščine Republike Slovenije 10. in 11. junija 1992 poslali predlog za uvrstitev dodatne točke dnevnega reda, to je Razpis referenduma o sprejemu zakona o volitvah v Državni zbor z dodatno obrazložitvijo naše zahteve. DPZ in ZO sta na predlog naših poslancev dodatno točko uvrstila na dnevni red, ZZD pa ne. Se-stala se je komisija za uskladitev dnevnega reda in predlagala ZZD, naj naš predlog uvrsti na dnevni red na nadaljevanju zase-danja čez teden dni, vendar pa je ta to tuđi drugič zavrnil. V tem času je Ministrstvo za zakono-dajo po naročilu g. dr. Bučarja pripravilo strokovno mnenje glede razpisa referenduma, v ka-terem je možnost razpisa zavr-nilo. Sestala se je tuđi Komisija za ustavna vprašanja (16. 6. 1992) in po dolgotrajni razpravi ugoto-vila, da večine njenih članov predlagatelji »nismo prepričali«, da je referendum možno izvesti ob hkratni uporabi nove Ustave in starega, vendar še veljavnega zakona o referendumu. Ni pa si . drznila, čeprav bi lahko glede na razmerje sil v Ustavni komisiji, s (pre)glasovanjem sprejeti jas-nega odklonilnega stališča. Skle-nili so, naj posebna strokovna komisija čimprej pripravi zasnovo novega zakona o referendumu. Za ilustracijo tega, kako si lahko dnevna politika, seveda sebi v prid, prikroji tolmačenje ustavno nejasne in s poslovnikom nedoločene procedure, se lahko spomnimo konstruktivne nezaup-nice, kjer je bila situacija močno identična (nova Ustava - star po- slovnik). Takrat je trenutno vlada-joča koalicija pod vodstvom predsednika skupščine g. dr. Bučarja na silo uspela s samovoljnim tolmačenjem poslovnika najti rešitev za izpeljavo po-stopka in ga v končni fazi tuđi izpeljala. Bolj ali manj očitno je, da skupščina nima namena razpisati referenduma. S tem skupščina za-vestno krši Ustavo, ki jo je sama sprejela. Narodni demokrati se s tem ne borno sprijaznili, kot se že prej nismo z neargumentira-nimi očitkUn nasprotovanji zah-tevi za razpis referenduma. Če bo potrebno, to pa bo takrat, ko nam bodo (uradno) rekli, da podpisov poslancev ni dovolj, bomo začeli zbirati potrebnih 40.000 podpisov. Zbirati pa jih bomo začeli sele takrat, ko bomo imeli trdno jamstvo pristojnih institucij našega (demokratičnega?) sistema, da je to dovolj. Zaman tega ne bomo počeli. V primeru, da nam niti to ne bo omogočeno, bomo primorani iskati zaščito naših pra-vic pri Ustavnem sodišču in pri ustreznih institucijah v tujini (evropski parlament). V tem času pa moramo stopnjevati pritisk za razpis referenduma z zbiranjem podpisov in vašim ter našim pisanjem v vse slovenske medije (pisma bralcev). Ljudi je potrebno opozoriti, da gre pri že sprejetem osnutku Zakona o volitvah v državni zbor za VELIKO VOLILNO PREVARO, kajti misleč, da volijo posameznike, bodo Ijudje volili stranke. Naše zavzemanje za kombinirani sistem volitev v Državni zbor temelji, kot nam očita g. Tone Peršak v Sobotni prilogi Dela 20. 6. 1992, med drugim tuđi na možnosti sklepanja predvolilnih koalicij zaradi načela: povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si. To pa g. Peršaku in njegovi Demokratski stranki (pa tuđi ve-čini drugih strank) očitno ne ustreza najbolj. Ribarjenju v kal-nem se nekateri očitno ne morejo odreci. V našem zavzemanju za razpis referenduma pa nenazadnje ne gre samo za to, ampak za nekaj več: za obrambo demokracije na-mreč! MATJAŽ VOVK Narodna demokratska stranka prej in ne dovolimo ne sebi ne okolju, v katerem živimo, da bi nas za izborjene pridobitve pri-krajšal. Pred nami je čas volitev. Volja ljudstva mora zato še letos potrditi, da si demokratičnih svoboščin ne dovolimo vzeti in da nimajo prav tišti, ki mimo volje ljudstva odločajo o njegovi usodi in ne tišti, ki bi radi kolo zgodovine obrnili nazaj, pri tem pa pozabljajo na obljube, dane ob volitvah leta 1990. Verjamem v ljudstvo, verja-mem, da je modrejša od politi-kov, ki si domišljajo, da vse vedo in vedno prav ravnajo, za-kaj veliko je občanov, ki mislijo in jih ni lahko pretentati. Zato z optimizmom zrem v obdobje, ki je pred nami in sem prepričan, da težko priborjenih svoboščin to ljudstvo ni pripravljeno zapraviti za obljube in ne za lažne ideale niti za dvom-Ijive vrednote, ki jih ponujajo nekateri. Predsednik Sob Domžale Ervin-A. Schvvarzbartl dipl. ing. Aleš Kodra ranjen v juniju 1991 v Trzinu Edvard Peperko padel 27. junija v Trzinu Za izjemne zasluge pri obrambi Slovenije je Predsedstvo republike Slovenije odlikovalo Aleša Kodra z častnim znakom svobode. Enako odlikovanje je prejela tuđi Mojca Peperko, vdova v junijski vojni padlega Edvarda Peperka. JUNIJ 1991 Desed dni agresije -11 spopadov Nadaljevanje s prve strani Kje so bili vzroki za brezumje vojaškega aparata? |LA je že leta 1980 ostala brez vrhovnega poveljnika, leta 1989 brez gonilne ideološke sile, sama struktura častniškega kadra je bila neustrezna, kar se je pokazalo v njenem plebejskem značaju, zlasti pa v zelo popačeni nacionalni strukturi. Prav zaradi teh razlogov je JLA postala oporni steber agresivne velikosrbske politike, ki je zagovarjala politiko »en človek, en glas«. Tedanja srbska politika Znameniti 14. kongres ZKJ je strogo ločil dva pola. En pol se je zavzemal za proces demokratiza- cije, drugi pa za uresničitev radikalne velikosrbske ideje. Srbi so začeli najprej s svojo propagandno aktivnostjo. Znani so bili velikosrbski mitingi, ki so pozivali ljudi k enotnosti vseh Srbov, nasprotovali novim oblastem v Sloveniji in Hrvaški ter odrekali ostalim narodom državotvorno tradicijo. Nadaljevali so s speci-alno vojno na področju kulture, gospodarstva, diplomacije, informiranja..., da bi na koncu prišli v fazo oborožene agresije, ki je bila najprej tajna (tajno oborože-vanje srbskega prebivalstva) na koncu pa javna v vseh manifesta-tivnih oblikah, ki smo jim bili priča v Sloveniji in so jim še vedno na Hrvaškem in zlasti v Bosni in Hercegovini. MEDNARODNO EKOLOŠKO RAZISKOVALNI TABOR »Bistrica 92« od 20. 8. do 1.9.1992 Nadaljevanje s prve strani KOV na območju občine Domžale (moravska dolina) ter delno na področju kamniške občine. Izdelave katastra divjih odlagališč odpadkov. - Raziskave onesnaženosti reke Kamniške Bistrice - nadaljevanje kemijskih in delnih bioloških raziskav iz preteklih dveh taborov. - Priprava predloga sanacij-skega programa za sanacijo divjih odlagališč, ter sanacija enega od odkritih odlagališč odpadkov (v sodelovanju s Sta-novanjsko komunalnim podjet-jem Domžale in lokalnim pre-bivalstvom). - Analize onesnaženosti tal. Odvzeli bomo nekaj vzorcev tal - na pričakovano onesnaže-nih površinah. Te analize bi bile lahko podlaga za realizacijo podobnih analiz na širšem območju občine. - Ves čas trajanja bo na ta- boru potekala foto in video de-javnost. Ob zaključku tabora imamo v nacrtu izdajo posebnega biltena in prezentacijo rezultatov tabora javnosti. Možnost udeležbe na taboru! Vsi udeleženci bodo imeli na taboru brezplačno prehrano in prenočišče. Od domaćih pro-stovoljcev, ki se bodo prijavili na tabor, pričakujemo vsaj pasivno znanje angleškega jezika. Prijave za udeležbo na taboru pošljite na naslov: OO LDS Domžale, ORGANIZACIJSKI ODBOR TABORA, Ljubljanska 70/11, P.P. 16, 61230 Domžale. Na tem naslovu lahko dobite tuđi vse druge informacije v zvezi s taborom. Prijave bomo sprejemali do 25. 7. 1992 oziroma do popol-nitve! Organizacijski odbor tabora MARTIN CROŠELJ Vojaški poseg ni bil popolno presenečenje Kar nekaj dejstev je nakazo-valo na to, da se pripravlja nekaj čudnega. Zvezni armadni vrh je močno pritiskal na nujnost reorganizacije Teritorialne obrambe, po vzoru na JLA, na nujnost po-polne hierarhične podrejenosti General štabu JLA. Tem spre-membam se je takrat najbolj upi-rala Slovenija in Makedonija. Ker ti recepti nišo obradili sadov, so prišle na dan bolj nasilne metode: predaja orožja TO in njegova koncentracija v skladiščih JLA, zahteve za predajo naborne dokumentacije, zasedba Republi-škega štaba TO, incident v Pe-krah. Priprave na zaoštrene razmere Sredi leta 1990 je bila vzpo-stavljena struktura Narodne zaš-čite. TO marsikje ni hotela predati orožja. Slovenska politika je sprejela odločitve, da se vojaški rok služi samo v Sloveniji (moratorij na odhod v JLA), da se TO lahko uporablja tuđi v izrednih razmerah. Sprejeta so bila izho-dišča zasnove nacionalne varno-sti, iz katerih je bilo razvidno, da se je Slovenija odločila za svojo pot. Konec 1990. in v začetku 1991. je prišlo do organizacijskih sprememb znotraj slovenske TO. Spomladi 1991. sta bila sprefeta dva kljuna zakona s tega po-dročja: Zakon o obrambi in zaš-čiti in Zakon o vojaški dolžnosti. Izvedene so bile tuđi nekatere operativne priprave. TO je izvršila disperzijo orožja po celot-nem ozemlju republike na več kot 300 lokacij. Nekaj orožja so razdelili vojaškim obveznikom, ki so morali biti stalno dosegljivi. Skratka, TO je izvajala intenzivne priprave za primer zaostritve položaja (izvajale so se vaje varova-nja državnih meja, globinskega zavaravanja, varovanja posa-meznih objektov, komunikacij, pražnjenja skladišč JLA...). Vojaška moč tedanje JLA na slovenskem ozemlju JLA je imela takrat na slovenskem ozemlju ok. 22.000 voja-kov, od tega 3.000 profesional-cev, 140 tankov, ok. 200 trans-porterjev, na ta prostor pa je bilo vezanih tuđi ok. 60 letal. Slovenska moč - manjša toda bolj učinkovita Slovenska moč je skozi proces zaplenjanja orožja stalno naraš-čala (nekaj orožja je bilo tuđi uvoženega). Oktobra 1990 je štela ok. 21.000 kosov orožja, pred samo agresijo pa ok. 37.000 kosov. Primanjkovalo pa je tež-kega orožja, zlasti protitankov-skega in protiletalskega. Priprave TO so se v dneh osamosvojitve še stopnjevale, 26. junija je bilo aktiviranih že 16.000 pripadnikov TO, nadaljnji potek mobilizacije je potekal vzporedno s prvimi oboroženimi spopadi. Prisotne pa so bile tuđi nekatere pomanjkljivosti in slabosti Ravno v tem času je potekala reorganizacija TO. Prisotni so bili primeri nekoordiniranega delova-nja, zlasti na lokalnih ravneh. Primanjkovalo je ustreznega orožja ter sredstev zvez. Premalo je bilo psiholoških priprav, kar se je pokazalo v raznih šokih in nekontroliranih dejanjih posameznikov. Ml LAN PIRMAN PRIJAVNICA ZA UDELEŽBO NA MEDNARODNEMEKOLOŠKO-RAZISKOVALNEM TABORU »BISTRICA 92« Priimek in ime: ____________________________________ Naslov: _________ Telefon: -------------- Fakulteta in letnik: Znanje tujega jezika (aktivno/pasivno): Prijavljam se za udeležbo na taboru »BISTRICA 92« od 20. 8. do 1.9. 1992 Podpis: ________________________ 3 /lamnik Domžale NABOR 92 Naj bo sedem mesecev cimkrajsih V zadnjih dneh maja 1992 je tuđi v naši občini potekal nabor. Komisija, v kateri so bili Dominik Grmek (Štab TO), dr. Janez Grošelj (Zdravstveni dom Domžale), Alenka Sav-nik (Center za socialno delo Domžale), Janez Škrlep (predstavnik družbene skunosti) ter Metka Gostič (Sekretariat za ljudsko obrambo) se je pogovorila z mladimi fanti, nekaj več kot 350 jih je bilo, in jih ob upostevanju zdravstvenega stanja, izobrazbe, interesov in želja razvrstila v posamezne enote slovenske vojske. Nabornikom je Martin Planko, častnik Območnega štaba TO, podal kratko informacijo o razvoju in delovanju učnih centrov ter TO, o praktičnem delu teh centrov pa so si ogledali videokasete in tako lažje pričakali srečanje s komisijo. Ker je bil lanskoletni nabor v vojnem času, ga ni mogoče primerjati z letošnjim, ki se tuđi bistveno razlikuje od vseh dosedanjih. Nobenega nelagodnega občutka neznanega ni v pogovoru s fanti, ki vedo, da bodo del slovenske vojske, za katero bodo potrebna znanja in izkušnje pridobili v se-demmesečnem služenju na območju Slovenije. Mladi fantje so obravnavani kot celovita osebnost. Vsak od njih je pred naborno komisijo najprej mlad človek z vsemi svojimi teža-vami, ki iz prijazne sobe, v kateri je dovolj prostora za cvetje in obvezni nageljček za slehernega izmed njih, od-haja v prijetnem pričakovanju spoznanja novih prijateljev in enote, ki mu je vpisana v vojaško knjižico. Uspešno oprav-Ijen nabor je žanje potrditev njihovega dozorevanja. Čeprav je bila tuđi nekdanja JLA zadnja leta popustlji-vejša, manj stroga in nezaupljiva, je bil letošnji nabor nekaj čisto drugega kot pretekla leta. Ves potek je bolj prijeten, domač, zato pa nič manj strokovno opravljen. Dr. Janez Grošelj većino fantov pozna že od prej. Njihovo zdravstveno stanje ocenjuje kot zelo dobro. Po naboru seveda vse fante caka služenje v učnih centrih. Žal so zmogljivosti učnih centrov premajhne, da bi povabili vse naenkrat. Na služenje bodo odhajali bolj sproščeno, tuđi čakanje njihovih staršev bo lažje, nenazadnje pa tuđi sedem mesecev, med katerimi se bodo ob vikendih lahko vračali domov, ni predolga doba. Morda je tuđi v tem vzrok, da letos ni bilo nikogar, ki bi zaprosil za civilno služenje. Naborniki imajo seveda različne želje po vrsti enote, v kateri bi »služili«. Zadovoljna je približno polovica, saj se jim njihove želje uresničujejo, drugi so malce manj zadovoljni, vendar tega ne pokažejo preveč. Mornarjev in letal-cev na žalost v naši vojski še ni. Srečno, mladi fantje, in naj bo sedem mesecev čimkraj-ših! Vinko )eras Naša občina jutri Nadaljevanje s prve strani Sedanje krajevne skupnosti se bodo tuđi v prihodnje vklju-čevale v razprave o organizaciji lokalne samouprave, ki pa po mnenju večine le ni najpo-membnejša zadeva v tem trenutku. Potrebno jo je dograje-vati skupaj z razvojem naše države, saj je njen pomemben del, so menili tuđi naši sogovor-niki, katerih razmišljanja vam predstavljamo. VINKO JERAS - predsednik Sveta KS Zlato polje: Prihodnje občine ne smejo biti ne premajhne, ne prevelike. Sam se zavzemam za to, da občina Domžale ostane enaka, kot je doslej, da pa se skušamo v njenem okviru razvijati vsi: mesto in podeželje. Nisem prepričan, da so krajani »Črnega grabna« vsi za svojo ob-čino, saj je to majhno območje, kjer industrije skoraj ni, zato je bolje, da ostanemo skupaj in skušamo narediti največ v okviru možnosti. Če se bomo drobili, bo najbrž ne-katerim ostalo zelo malo. FRANCE GORŠE, predsednik Družbenopolitičnega zbora: Prihodnja organiziranost občin bo odvisna predvsem od obsega pooblastil, ki jih bo država prepustila »novim« občinam. Sam se zavzemam za manjše občine, za to, da država pomaga sofinancirati »javno upravo« v občinah, kjer same ne EKOLOŠKA PODUBA Kje nas bo pregriznila avtocesta? V Domžalah deluje Ekološka pobuda-združenje posamezni-kov, ki poskušajo strokovno in nepolitično delovati za varova-nje življenjskega okolja. Čeprav jim prostore in administrativne usluge nudi Stranka demokratične prenove, gre za samo-stojno skupino, ki ni zavezana nikakršni strankarski disciplini. Da bi okrepila zavedanje obča-nov o bližajoči se gradnji avtoceste, je Ekološka pobuda pripravila razgovor s Francem Zajcem, inovator-jem iz Preserij, ki ponuja sprejem-Ijivejšo traso. Avtor je izčrpno ori-sal zgodovino načrtovanj in priprav na gradnjo avtoceste od Celja do Ljubljane. Povedal je o načinu gradnje podobnih čest v tujini in prikazal posredne in neposredne stroške in vplive cestnih gradenj. Seznanil je poslušalce z instituci-jami, katerim je že posredova! svoj predlog ekološko manj obremenju-joče avtocestne povezave. Poudaril je, da njegova ideja precej bolj va-ruje pitno vodo, plodno zemljo, se izogiba naseljem in ščiti pred hru-pom in onesnaženim zrakom. V živahni razpravi ni manjkalo vprašanj, dr. Stanko Pelc pa je de- jal, da se bodo ob gradnji avtoceste pokazali najmanj štirje interesi in potrebe (slovenski, štajerski, občin-ski, mednarodni), ki si bodo v mar-sičem že v izhodiščih povsem na-sprotni. Načelno je utemeljil tuđi svojo trditev, da tranzitni promet prinaša občini edinole škodo: investitor bi pobiral profit, občina pa bi dala prostor in sprejala vse neprijet-nosti (ekološko obremenjenost, raz-vrednotenje krajine, prometno pre-sekanost). Stane Oražem, v občin-skem IS zadolžen za varstvo okolja, je opozoril na veliko samozavero-vanost republiških organov, ki potek. avtoceste po Črnem grabnu Tranzitni promet prinese občini samo škodo! dr. Stanko Pelc na razpravi o poteku avtoceste v občini obravnavajo kot zacementirano dejstvo, o katerem se nima smisla več pogovarjati. Zato so navzoči sprejeli javno pobudo: Predviđena avtocesta, ki naj bi tekla iz tunela pri Blagovici, po Črnem grabnu, melioriranih po- Del udeležencev razgovora si ogleduje traso, ki jo predlaga inovator Franc Zajc (v sredini) vršinah od Lukovice (s cestninsko postajo pri Krtini) do Doba in mimo Preloga, Dragomlja in Pšate proti Ljubljani, je, z rastočim prometom, zahtevami Štajer-cev in interesom tujine, vse bližja. Čeprav so po svetu avtoceste po dnu dolin in blizu naselij že preteklost, pri nas odgovorni vztrajajo pri tej edini ponujeni va-rianti. Zato predlagamo: 7. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Domžale naj vsake tri mesece poroča Skupščini o namerah, načrtih, pripravah in izvedbi gradenj in rekonstrukcij regionalnih, magistralnih in avtocest skozi našo občino. 2. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Domžale naj oceni ekološko primer-nost predlaganega poteka avtoceste skozi občino. 3. Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora občine Domžale naj poskuša ugotoviti, koliko bi stala izdelava idejne rešitve za drugačen potek avtoceste med Vranskim in Ljubljano. 4. Izvršni svet SO Domžale naj poskuša zagotoviti sredstva za izvedbo 3. točke te pobude ali vsaj predati traso ceste v oceno SEPO pri Institutu ložef Stefan. 5. Občinski poslanec v Repu-bliški skupščini naj od Ministrstva za okolje zahteva oceno ekološke primernosti predlaganega poteka avtoceste po naši občini. Ekološka pobuda se bo povezala z naravovarstveniki občin Ža-lec, Zagorje, Kamnik in Moste, da bi skupaj vplivali na slovensko vlado in po možnosti organizirali javno tribuno, v kateri bi se so-očili različni koncepti in smeri povezav Štajerske z Ljubljano. IGOR LIPOVŠEK bodo imele dovolj lastnih sredstev. Sedanji predlog o razdelitvi na 7 enot se mi zdi pretiran, pogrešam metodologijo in kriterije za ovred-notenje vlaganj v posamezna ob-močja, določnejše organizacijske rešitve bodoče lokalne samouprave, opozarjam pa tuđi na pravo-časno in pravilno razdelitev premo-ženja sedanje občine. Nova »mestna« občina naj bi po mojem predlogu obsegala poleg Domžal še sedanje KS Toma Brejca Vir, Jarše-Rodica in Ihan, ki jih že sedaj izrazito združujejo skupni interesi. Tako bi zagotovili, da bi meja občine skoraj v celoti pote-kala po mejah katastrskih občin (ražen k.o. Brezovica). CIRIL SMRKOLj, podpred- Ciril Smrkolj sednik SKZ-Ljudske stranke Domžale: Po mojem mnenju nas ne srne biti strah majhnih občin, ki bi umno gospodarile in lažje razreševale probleme manjših območij. S seda-njim predlogom razdelitve občine Domžale v celoti ne soglašam, morda bi se območje »Crnega grabna« lahko razdelilo ćelo na dve občini, saj je v Blagovici občina že bila. Opozarjam na solidarnost med prihodnjimi občinami, ki bo morala ostati, pa tuđi na neoprede-Ijene pristojnosti med državo, po-krajinami in novimi občinami. ANTON PRESKAR, predsednik Socialistične stranke Domžale: Prepričan sem, da so pred državo Slovenijo trenutno bolj pomembne naloge kot pa je reorganizacija lokalne samouprave, ki je v zakonu še precej nedorečena, nekatere rešitve pa ćelo nerazumljive. Pogrešam kriterije za ovrednotenje pre- moženja in mehanizme za njegovo delitev prihodnjim občinam. Tako zakon o lokalni samoupravi kot drugi spremljajoči akti bi morali zagotoviti sistemske in demokratične rešitve pri pridobivanju oz. dode-Ijevanju republiških sredstev, kar je bilo doslej povsem neurejeno. Ml LAN PIRMAN, vodja po-slanskega kluba Liberalno-de-mokratske stranke: Krajevni skupnosti Toma Brejca Vir, v kateri živim, puščam odprte tri možnosti: - Vir kot samostojna občina, - Vir v okviru nove občine Domžale - Vir skupaj z Dobom in Krtino v novi občini Vir-Dob Vsekakor se bodo morali o končni varianti odločiti krajani na referendumu, do takrat pa jim bo potrebno prikazati prednosti in slabosti posameznih variant. V.V. Usposabljanje in zaposlovanje invalidov Invalidi se ob siceršnjem pomanjkanju delovnih mest sre-čujejo še z zdrav stvenimi teža-vami, ki jih ovirajo, da bi prišli do dela. Republiški zavod za zaposlovanje je zato pripravil v okviru »aktivne politike zaposlova-nja« tuđi ugodnejše možnosti za poklicno usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Trajanje, način in mesto, kjer se bodo invalidi usposabljali ali izobraževali, bo odvisno od njihovih sposobnosti in zmož-nosti za delo. (Jsposabljajo se lahko v soli, rehabilitacijskem centru, invalidski delavnici ali na delovnem mestu. Le v iz-jemnih primerih bo usposabljanje trajalo več kot eno leto. Če imajo hujšo bolezen, bo Zavod omogočil tuđi daljše izobraže- vanje oziroma studij na uni-verzi ali akademiji. Denarna pomoč za usposabljanje na delovnem mestu je 80% zajam-čenega osebnega dohodka, za teoretično usposabljanje pa 60% tega dohodka. Povrnejo tuđi stroške šolnine. Nekateri invalidi se lahko razmeroma hitro poklicno usposobijo s praktičnim delom na delovnem mestu z uvaja-njem v delo. Če je podjetje ali obrtnik pripravljen vzeti brez-poselnega invalida na tako uva-janje, bo Republiški zavod za zaposlovanje zagotovil: - denarno pomoč invalidu - plačilo prevoza na delo - plačilo malice - mentorsko nagrado. V primeru, da podjetje zaposli nezaposlenega invalida, bo Zavod za zaposlovanje za-časno sofinanciral njegov osebni dohodek. Ta finančna pomoč je v primeru sklenitve delovnega razmerja za nedolo-čen čas v visini 70% bruto osebnega dohodka, za določen čas pa 50%. Če je potrebno invalidu prilagoditi delovno mesto ali naprave, bo podjetju pri tem brez-plačno pomagal rehabilitacijski svetovalec iz zavoda za zaposlovanje. Tuđi izdatek za nakup nove tehnologije, ki je nujno potrebna za delo invalida, vam povrne Zavod. Če zasebna obratovalnica zaposli invalida, lahko uveljavi olajšavo pri dohodnini iz naslova dohodka od dejavnosti v visini 30% izplačane plače invalida, če zaposli invalida s 100% telesno okvaro oziroma gluhonemo osebo pa 50% plače te osebe; podjetnik, ki zaposli invalida, lahko uveljavi za vsakega zaposlenega invalida olajšavo pri davku od dobička v visini 23% izplača-nega osebnega dohodka invalida. Republiški zavod za zaposlovanje objavlia tuđi natečaje od-■ piranje novih delovnih mest, in sicer pod naslednjimi pogoji: Republika Slovenija Ministrstvo za delo Republiški zavod za zaposlovanje Ljubljana, Glinška 12 objavlja »PROGRAM SUBVENCIONIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST ZA INVALIDE« Republiški zavod za zaposlovanje bo za vsako novo delovno mesto, na katerem bo delodajalec zaposlil brezposelnega invalida, zagotovil nepovratna sredstva v visini 250.000,00 SIT. POGOJI OBJAVE: 1. Kandidirajo lahko fizične in pravne osebe, ki bodo na območju Republike Slovenije zagotovile zaposlitev brezposelnim invalidom, prijavljenim na Republiškem zavodu za zaposlovanje. 2. Obravnavani bodo le novi programi ali širitve obstoječe dejavnosti, ki zagotavlj'ajo nova delovna mesta. 3. Nova delovna mesta morajo zagotavljati zaposlitev za nedoločen čas. 4. Za invalide se šlejejo tišti, ki imajo ustrezno upravno odločbo o statusu invalidnosti. 5. Sredstva, odobrena po tem programu, izključujejo možnost koriščenja sredstev iz drugih programov aktivne politike zaposlova-nja. 6. O dodelitvi sredstev bo v skladu z določili te objave in sprejetim poslovnikom odločal odbor pri Republiškem zavodu za zaposlovanje. NAVODILA ZA KANDIDIRANJE: 1. Prijava mora vsebovati: - izpolnjen obrazec RZZ-INV-1/92, ki ga interesenti dobijo na vsaki Enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje, - predstavitev obstoječe dejavnosti, - dokumentacijo o novem programu in opis novih delovnih mest, ki jih bo novi program zagotavljal (zahtevana stopnja izobrazbe in poklič, posebna znanja, veščine, zahteve...) 2. Prijavo za natečaj je treba poslati na pristojno Enoto Republiškega zavoda za zaposlovanje. 3. Dodatne informacije dobijo vsi zainteresirani pri Enotah Republiškega zavoda za zaposlovanje. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE Za vse oblike aktivne politike zaposlovanja dobite podrobnejše informacije na Enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje Domžale. OBČINA DOMŽALE Sektretariat za družbeno planiranje in razvoj France Gorše Anton Preskar Milan Pirman 4_ Domžale /lamnik Dobro razpoloženi delegati in gostje na 17. seji Skupščine ob-čine Domžale. Delovno predsedstvo je pozorno prisluhnilo informaciji Zorana Kramžarja o dosedanji porabi sredstev proračuna. 17. SEJA SKUPŠČINE OBČINE DOMŽALE O več kot dvajsetih točkah Soparno četrtkovo popoldne je v sejno sobo privabilo nekaj več kot petdeset delegatov, ki so se spopadli s točkami dnev-nega reda in po skoraj sedmih urah intenzivnega dela (brez »čik« pavz) izšli kot zmago-valci, saj so bili odloki, sklepi, pobude in predlogi bolj ali manj soglasno sprejeti; kako bo pa z njihovim uresničevanjem, borno pa še videli. Jožica Polanc, nova delegatka Po kratkem poročilu Aleša Bu-tala, predsednika Občinske vo lilne komisije, je Zbor združe-nega dela potrdil mandat novi de-legatki Jožici Polanc, ki jo večina najbrž bolj pozna kot ravnateljico Osnovne sole Šlandrove brigade. Da ne bo »šparala jezika«, je dokazala že kar na tej seji. Začetek je obetal hiter konec: zapisnik prejšnje seje, poročilo o realizaciji proračuna v prvih treh mese-cih, osnutek zazidalnega nacrta območja LEK Mengeš, osnutek spremembe Odloka o gradnji po-možnih objektov za potrebe ob-čanov in njihovih družin ter osnutek odloka o priznanjih so bili sprejeti skoraj brez razprave, nato pa se je začelo. Ne pozabite napisati pred ulico kraja Glede na to, da so delegati o ulicah v Ihanu, Jaršah in Dobu enkrat že razpravljali, na tokratni seji ni bilo vsebinske razprave, temveč le opozorilo, kaj če so Šolske ulice v Domžalah, Jaršah, v Ihanu, vse pa spada pod pošto Domžale. Nič hudega. Pred ulico je obvezno treba napisati KRAJ, pa bo naslovnik pošto dobil; ko borno imeli vsak svojo pošto, bo pa še lažje. Več besed je bilo izrečenih o postopku sprejema-nja poimenovanja novih ulic v novem naselju Študa. Jesenova, Hrastova, Javorjeva in Brezova ulica so lepe, vendar postopek je postopek in o dokončnem poime-novanju prihodnjič. Kljub na-sprotovanju nekaterih bo Skupš-čina občine Domžale dala pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti pravilnika o določanju imen naselij in ulic ter označeva-nju naselij, ulic in stavb, skupš-čina pa do odločitve Ustavnega sodišča ne vodi novih aktivnosti v zvezi s sprejetim odlokom o preimenovanju ulic v Domžalah in Mengšu (Uradni vestnik občine Domžale, štev. 2/92). Na pred log Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju je od 4. junija 1992 dalje v razpravi osnutek Odloka o razglasitvi Arboretuma Volčji potok za spomenik oblikovane narave, v naši občini ga je sicer le nekaj več kot 10 odstotkov, brez pripomb v razpravi pa so bili sprejeti kriteriji za izbiro lokacije deponije komunalnih odpadkov v občini Domžale. Ob tem je g. Jože Lenič, predsednik IS SO Domžale, tuđi informiral pri-sotne, naj bi na eni od jesenskih skupščin že razpravljali o konkretnih makrolokacijah prihod-njega odlagališča - tedaj brez razprave zanesljivo ne bo šio. Centralna čistilna naprava dela dobro. Občina Domžale jo pod-pira, občina Kamnik »zateguje« ročno, ko »čistilci« pod vodstvom direktorice Olge Burice tiš-čijo na »gas« in hitijo v Evropo. Tuđi »nove« sole in vrtci Radia v občini zdaj še ne bo, ker edini interesent kljub zavze- tosti nima frekvence, lahko pa borno morda v prihodnje teh-nične preglede svojih jeklenih konjičkov opravljali kar v občini, saj so delegati podprli namero podjetja As. Kbnčna odločitev je v rokah Ministrstva za notranje zadeve. Vrsta odlokov o ustanovitvi vzgojnoizobraževalnih zavodov s področja osnovnega in glasbe-nega šolstva ni prinesla le nove organiziranosti, temveč tuđi nova imena. V skladu z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je skupščina občine kot ustanoviteljica dolžna uskladiti ustanovitvene akte z do-ločbami tega zakona. Pri vsebini odlokov so bili upoštevani amandmaji Statutarno-pravne komisije (Marko Vresk, predsednik komisije) pri poimenovanjih šol pa amandma Martina Crošlja in delno amandma Matjaža Vovka. »Nova« imena so dobile tuđi organizacijske enote vzgojno var-stvene organizacije. Tako bodo malčki obiskovali Cobico in Ur-ško v Mengšu, na Rodici pa se bodo vsak dan srečevali v Ostržku. Skupščina je po daljši, na tre- nutke tuđi oštri razpravi dala so-glasje k Statutarnemu sklepu Knjižnice Domžale, Statut Zdrav-stvenega doma Domžale je bil sprejet brez pripomb. Delegati so soglašali s precllogom sklepa, po katerem se Delavska univerza Domžale organizira v družbo z omejeno odgovornostjo. Svoje strinjanje, res z bolj ki-slimi obrazi in veliko pripomb k realizaciji zazidalnega nacrta C-15, so dali tuđi k predhodni pogodbi, po kateri bo občina z manjšim delom stanovanjskega sklada kupila nekaj stanovanj, sprejete so bile spremembe statuta, kar pomeni, da nimamo več občinskega praznika, vendar razmišljamo o novem, primernej-šem, bolj zgodovinskem datumu, nato pa so bile na vrsti volitve. Volitve in imenovanja S tajnimi volitvami je bil Franc Gnidovec izvoljen za člana Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, za predsednika te komisije pa Martin Grošelj. Zaradi nove organiziranosti »davkarije« so delegati ra-zrešili Mirana Grajzarja, seda-njega direktorja Uprave za druž- bene prihodke, ki je postal »repu-bliški«. Imenovan je bil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, vodil ga bo Peter Pen-gal. Brez razprave, vendar ne čisto soglasno, je bil g. Benjamin Turk imenovan za občinskega javnega pravobranilca, popol-njene so bile nekatere skupščin-ske komisije, zaradi spremembe »službe« pa smo dobili novega tajnika Občinske volilne komisije - Urško Ilič Vidergar. Delegati so brez razprave soglašali z imenovanjem Eve Karažija za ravnateljico Osnovne sole Jurij Vega Mo-ravče ter dr. Janeza Grošlja za direktorja Zdravstvenega doma Domžale. Na njihov predlog bodo Ciril Smrkolj, Franc Arnuš in Andrej Senica pregledali nekatere postavke lanskega zaključ-nega računa. Brez delegatskih vprašanj in pobud tuđi tokrat ni šio. Ome-nimo le pobudo SDP, da se pri-hodnja avtocesta, ki naj bi šla skozi Crni graben, temu v celoti izogne ter pobuda Cvete Zalokar-Dražem, da se tuđi invalidom omogoči dostop v »občinsko stavbo«, kjer jim doslej dve stop-nici to povsem onemogočata. Novice iz LB - Banke Domžale d.d. V LB - Banki Domžale d. d. so nam povedali, da so v začetku junija 1992 v podhodu pri svoji ekspozituri v SPB-ju postavili bankomat. S tem je varčevalcem dana možnost, da dvigujejo svoje prihranke s te-kočih računov ob kateremkoli času ali dnevu, torej 24 ur na dan, in tuđi ob sobotah in ne-deljah. . Ob nenehnem pomanjkanju časa se pogosto dogaja, da imetniki tekočih, posebno pa žiro računov, ne moremo priti v banko in povprašati za stanja svojih sredstev. Banka jim je olajšala poslovanje z uvedbo avtomatskega informacijskega servisa AudioTEKS-a. Dne 5. junija so v prostorih LB - Banke Domžale d. d. imeli predstavi-tev tega servisa. S posebnim »piskačem« lahko imetnikteko- čega računa ali žiro računa po telefonskih linijah izve za zad-nej stanje sredstev na svojih ra-čunih. Povedali so nam tuđi, da so prva banka na Ijubljanskem območju, ki je svojim varčevalcem ponudila to storitev. Pa še ena razveseljiva no-vica. S I. julijem bodo devizni varčevalci LB - Banke Domžale d. d. spet lahko dobili 500 DEM iz »starih« deviznih knji-žic. Tišti varčevalci, ki v prvi polovici leta teh dvigov še nišo opravili, bodo lahko to storili tuđi na enkrat. V dobrem letu in pol so v banki izplačali svojim varčevalcem že več kot 30 mili-jonov DEM, kar je že 57% deviznih vlog. To so trije pomembni koraki, ki jih je pred kratkim napravila LB - Banka Domžale d. d. in tako posodobila ter približala svoje poslovanje občanom. HRANILNO KREDITNA SLUŽBA DOMŽALE Še bližje varčevalcem »Hranilno kreditna služba Domžale pokriva območje ob-čin Domžale, Kamnik in Ljub-Ijana-Bežigrad. Naša velika želja je, da bi jo kmetje še bolj »vzeli« za svojo, da bi obogatili kapitalsko osnovo (trenutno razpolaga s ca trideset milijon-sko bilančno vsoto) in tako omogočili uporabnikom ugod-nejše kredite po nizki obrestni meri,« zagotavlja Francka Fug-ger, vodja službe. Hranilno kreditno službo najdete v Domžalah na Ljubljanski 72; je samostojna pravna oseba, katere osnovna ustanoviteljica je Kmetijska zadruga Domžale. Z reorganizacijo te načrtujejo tuđi preoblikovanje HKS. Zbiranje hranil-nih vlog in depozitov občanov in civilno pravnih oseb, vođenje žiro in tekočih računov, opravljanje vsega plačilnega prometa, najemanje in dajanje kreditov, opravljanje denarnih in kreditnih poslov v imenu in za račun ustanoviteljic, bank in drugih finančnih poslov, me-njalniški posli in še kaj, vse to je dejavnost HKS, ki bo postala del monetarnega sistema. To bo prineslo tuđi obvezno rezervo za vsa avista sredstva pri Banki Sloveniji, ki pa bo lahko manjša, če bodo varčevalci HKS, med njimi pričakujejo tuđi upokojence, saj je provizija pri njihovih »šalterjih« manjša, več denarja hranili daljše obdobje. Vodijo tuđi žiro račune obrtnikom in kmetom, nudijo druge kompletne usluge, njihov cilj pa je bančna ponudba - ugodna za vse stranke. Varčevalcem in ustanoviteljem nu- dijo kratkoročne in premosti-tvene kredite, obrestna mera se giblje okoli velikega R. Zaradi velikih neznank v kmetijstvu, kjer se kapital obraća bistveno počasneje kot v drugih pano-gah, v njihovi ponudbi ni dol-goročnih kreditov. Po preoblikovanju kmetijske zadruge bi se radi čim bolj prilagodili svojim najzvestejšim varčevalcem in sodelavcem - kmetom in jim zagotovili čim večji vpliv na poslovanje; pa naj gre za lansiranje sredstev ali pa le za uradne ure, katere bodo tuđi v največji meri prilagodili željam in potrebam kmetov. Oglasite se torej v Hranilno kreditni službi Domžale in po-iščite zase najugodnejšo reši-tev.! Direktor AS Domžale Darko Gognjavec za Slamnik V našem podjetju je v šti-rih osnovnih programih zaposlenih 169 delavcev. Naj naštejem te programe: remont avtobusov, proizvodnja avtobusov, tovorni program in servis ter prodaja osebnih vozil in traktorjev. Lahko bi dejal, da je naša največja težava v tem, ker smo izgubili precej kupčev, tako v južnih republikah, kar je posledica pretrganih tokov in vojne, kot tuđi v Sloveniji, kjer je vzrok za zmanjšano povpraševanje po naših izdelkih vse večja recesija in predimenzioniran vozni park većine transportnih organizacij. Izpad prodaje smo uspeli sorazmerno dobro reševati s tem, da smo odpirali dodatne programe, npr.: prodaja avtobusov, osebnih vozil, traktorjev, montaža mo-bitelov in podobno. Bistveno pa smo uspeli povećati tuđi izvoz. Povedal bi še to, da je vzrok za zmanjšano prodajo na slovenskem tržišču tuđi v tem, ker so se naši najpomembnejši kupci, ki so bili hkrati tuđi pomembni prevozniki, veči-noma reorganizirali v manjša podjetja. Njihov vozni park je sedaj predimenzioniran za domaće po-• trebe. Nastajajo manjša sicer številna privatna podjetja, ki pa kapitalno nišo tako močna, da bi bila sposobna vlagati v nova vozila. Naša proizvodnja avtobusov je v celoti usmerjena na izvoz za zahtevnega nem-škega kupca. Pri tem poslu ne gre samo za dohodkovno uspešno sodelovanje, temveč pridobivamo tuđi izredno dragocena tehnološka spOznanja, ki jih uspešno prenašamo na druge programe. V letoš-njem letu borno z delom za nemškega partnerja AUVVARTERJA zaslužili prek 3.000.000 DEM. Globoko se zavedamo, da bodo na tržišču ostali v naši panogi le najboljši. To pomeni, da mora biti ka-kovost naših izdelkov na najvišjem nivoju s tem, da borno tuđi rokovno in ce-novno ugodni v ponudbi. Naše podjetje se je v začetku leta 1991 znašlo v hudi likvidnostni situaciji, ki je praktično že pomenila blokado proizvodnih funkcij zaradi popolne nesolventnosti. Z realizacijo spreje-tega sanacijskega programa smo uspeli z ukrepi na ka-drovskem, finančnem in programskem področju fi-nančno konsolidirati naše podjetje. Tako smo se izog-nili odpuščanju delavcev in si ponovno pridobili zaupa-nje dobaviteljev ter koope-rantov. Pomembna naloga, ki nas caka letos, je lastninjenje podjetja in iskanje dodatnih proizvodnih in trgovskih programov. Pripominjam, da nekatere naše zmogljivo-sti še vedno nišo optimalno izkoriščene. Naše podjetje je v pro-storski stiski. Iščemo možnost, da bi pridobili ustrezno zemljišče, kjer bi zgradi I i dodatne proizvodne programe. Na koncu bi povedal še to, da občani domžalske občine ne poznajo naše dejav-nosti v celoti. Prav zaradi tega se večkrat dogaja, da kupujejo, prodajajo ali opremljajo transportna sredstva prek drugih podjetij zu-naj naše občine, čeprav bi to lahko opravili pri nas, saj smo v vsakem pogledu kon-kurenčni. Občane bi radi obvestili, da smo uspeli ustvariti po-goje za kakovostno izvaja-nje kleparskih in ličarskih storitev tuđi za osebna vozila. MILOŠ LIKAR Vodstvo SLS na Gorjuši in na Studencu Vodstvo SLS je na pobudo Jureta Berlota iz Domžal za svoje strankine člane odkupilo nekaj več kot sto vstopnic za predstavo Netopir v poletnem gledališču na Studencu. Pred odhodom na Studenec pa je vodstvo stranke v Ja-marskem domu na Gorjuši pripravilo pogovor o političnih razmerah med vojnama in o sedanjih pomembnih dogod-kih. Med udeleženci je bil tuđi dr. Stanko Busar, strankin kandidat za predsednika republike. Ob tej priložnosti si je vodstvo stranke ogledalo tuđi muzejske zbirke na Gorjuši. _J> /lamnik Domžale Politične neresnice Vsakodnevno dogajanje na slovenskem političnem prizo-rišču nam - navadnim smrtnikom - bolj ali manj natančno približujejo naši »grešni mediji«, ki medijsko resničnost žal zamegljujcjo tuđi s kopico političnih neresnic. Najbrž je vsa-kemu dvomljivcu kaj hitro jasno, ki ga - začuda - še ni popolnoma zapustil zgodovin-ski spomin o nedavni, ne samo slovenski preteklosti, da se za njimi skriva tišti VELIKI NA-MEN političnih kameleonov, ki jim je blagor slovenskega naroda prav figo mar, ampak jim vse pomenijo njihovi osebni interesi in oblast - takšni ali dru-gačni »stoički«. Zakaj je oblast tako velika slast? Da pa bi bila slovenska politična scena še bolj zamegljena pred t. i. navadnimi Ijudmi, ki jih kdaj pa kdaj poimenujemo tuđi z visoko donečo besedo VOLIVCI, se je v zadnjem času razplamentela še prava ideološka vojna med LEVICO in DESNICO. Na srečo nas čedalje bolj zabava, vsaj kolikor trezno misleče ljudi, drugače bi bilo ojoj! Kljub temu se mi zdi zelo prav, da slovensko javnost po-skusim s svojimi mnenji nekoliko zbližati, kajti le stalno izlo-čanje tuđi političnih neresnic lahko razpodi temne ideološke oblake! Prva politična neresnica: za zdajšnje slabo gospodarsko stanje naše države je »bila« poglavitni kri-vec Peterletova vlada. Kdo je tako močno izpral slovenski zgodovinski spomin? Dajmo, lepo vas prosim, preljubi Slovenci, odprimo »nenapisane zgodovinske učbenike«! Druga politična neresnica: za »neuspešno« funkcioniranje bivše slovenske vlade je bil poglavitni kri-vec predsednik vlade Lojze Peterle. Ali je morebiti čisto sam vladal? Tretja politična neresnica: za ne-sprejem lastninske zakonodaje je kriva bivša Peterletova vlada. Kdo pa je še zmerom lastnik »družbene lastnine«? Četrta politična neresnica: da je treba desnico ustaviti, ker škoduje prihodnosti slovenskega naroda. Se zadihala ni pošteno, pa bi ji »neka-terniki« radi vzeli vso sapo! Peta politična neresnica: da že živimo v demokratični politični ureditvi. Žal še nismo pri dnevu D! Ali mi verjamete? Šesta politična neresnica: da Dr- novškov izbor nove slovenske vlade obeta Slovenkam in Slovencem boljše čaše. Naj čimprej kdo to javno pove! Sedma politična neresnica: da je Milan Kučan »oče slovenskega naroda«. Še zdaj natančno ne vem, ali naj pred njegovim imenom in pri-imkom zapišem gospod ali tovariš? Nekaterim je še zmerom všeč oboje. Osma politična neresnica: da je »slovenski« komunizem že mrtev. Kdaj pa smo bili na njegovem »pogrebu «? Deveta politična neresnica: da bodo volitve v novi slovenski parlament že letošnje leto. Ali jih borno morda dočakali drugo leto? Kdo pravzaprav o tem resnično odloča? Mi (ljudstvo) že ne! Deseta politična neresnica: da bo Janez Drnovšek spremenil vladavino vseh »prejšnjih« struktur, ki so še vedno na pomembnih položa-jih v gospodarstvu, bančništvu, Zavodili in Ustanovah. Po mojem mnenju se liberalno-komunistične barikade še bolj utrjujejo! /fes ne vem zakaj, toda slovensko ljudstvo bo po vsej ver-jetnosti še nekaj časa pod čvrsto oblastjo liberalno-komunistične diktature. Močno upam, da do politične streznitve kljub temu le ni tako dolgo! BOGDAN OSOLIN Republiški poslanec Ivan B iz jak v Moravčah V soboto, 30. maja 1992, je KO SKD Moravče ob obietnici svojega delovanja priredil sre-čanje in pogovor z republiškim poslancem Ivanom Bizjakom. Srečanja v Kulturnem domu v Moravčah se je udeležilo okoli 60 članov in simpatizer-jev stranke, prišli so tuđi gostje iz okoliških krajev ter predstav-niki SLS. Po tren narodnih pe-smih mešanega pevskega zbora iz Moravč je predsednik SKD Moravče Roman Capuder po-dal poročilo o enoletnem delu in smernicah za prihodnost. Stranka je samostojno ali v so-delovanju z drugimi strankami izvedla nekaj lepih kulturnih prireditev, njeni člani pa uspe^no delujejo tuđi v okviru ODGOVORNIM IN VPLIVNIM V PREMISLEK: Smo sposobni zacrtati svojo lastno pot? Dobra štiri desetletja smo ži-veli v socialističnem duhu. Naše vrednote so bile druž-bena lastnina in samoupravljanje. Marksa in Engelsa smo kot srednješolci poznali bolje ka-kor domače književnike. S ponosom smo naš sistem razlagali sovrstnikom in kolegom iz drugih držav. Kaj pa zdaj? Marks in Engels sta čez noč postala utopista, Cerkev je prišla iz ozadja in je vedno bolj aktivna. Vrednote soci-alizma so pokopane, vse, kar diši po razviti Zahodni Evropi, pa je postalo naš idol. Nisem pristaš niti prve niti druge skrajnosti in trdim, da imata oba sistema svoje dobre in slabe strani, vendar se sprašujem, ali smo sposobni iz vsakega potegniti najbolje in to aplicirati na našo stop-njo razvoja in na naš specifični geološki položaj. Se sploh zavedamo enkratnosti naše države? Zakaj bi morali imeti občino na vsakih nekaj tisoč prebivalcev kot v Nem-čiji? Bo višja stopnja demokracije, ki naj bi jo s tem dosegli, opravičila ogromne stroške, ki so povezani z deli-tvijo občin? Mar ni pomemb-neje usmeriti denar v prestrukturiranje gospodarstva, odpiranje novih delovnih mest in stabilizacijo finanč-nega sistema? Mislim, da bi tako hitreje nasitili mnoga lačna usta in dvignili standard ljudi, kot z drobljenjem ob- čin. Veliko prej borno prišli v Evropo, če borno dobro po-skrbeli za razvoj našega gospodarstva, turizma in infrastrukture, kot če bi povzeli nekaj drobtinic zahodnoe-vropskega sistema, kakor so drobljenje občin, deljeni de-lovni čas in še kaj. Ko si borno s Švicarji, Švedi, Nemci in Ita-lijani gledali iz oči v oči, ko borno prav tako kot oni vsak mesec prinesli domov 3000 DEM, tedaj pa kar veselo, vse borno lahko imeli in prišlo bo samo od sebe. Do takrat pa - po zdravi kmečki logiki - kupujmo tista semena, ki jih najbolj potrebujemo in za katera vemo, da bodo vzklila in dobro obrodila. IRENA ČUCALj KS v gospodarskem in družbe-nopolitičnem življenju kraja. Poročilo je dopolnil še predsednik IS Moravče Franc Capuder, ki je poudaril prizadevanje stranke in krajevne oblasti za širšo pomoč Limbarski Gori. Za izgraditev ceste in druge potrebne infrastrukture za ta kulturni, verski in turistično privla-čen kraj je potrebna tuđi repu-bliŠka podpora. Nato je voditelj prireditve in urednik strankinega glasila Ivan Kepic predstavi I gosta g. Ivana Bizjaka, člana SKD in predsed-nika zbora občin v republiški skupščini. G. Bizjak je sprego-voril na temo SKD v opoziciji? s poudarkom na vprašaju. Tega vprašaja ne bi bilo, če bi bila sedanja vlada izvoljena na demokratičnih volitvah. Stranka je sedaj čisto opozicijska stranka, ker ne sedi na dveh stoičkih in nima rezervne vari-ante. Opozicijska pa bo samo do volitev, ker volilnih rezulta-tov ne bo mogoče spregledati in bo v državnem zboru morala dobiti tisto mesto, ki ji glede na število njenih volivcev pripada. Zaradi vzvodov stare oblasti, ki se je preselila v podjetja, je bilo delo stranke v vladi ovirano. Kljub vsemu pa je tuđi ta padec prinesel nekaj dobrega, saj se je pokazalo, kdo je kdo in kaj kdo zastopa, da se bo slovenski vo-livec laže odločal na prihodnjih volitvah. Pozitiven je tuđi ob-čutek, da je stranka v vladi naredila vse, kar je bilo v njenih močeh, in to brez bistvenih na-pak. Seveda pa ni bila medijska uspešnica, zato je mnogo ljudi zavedenih in neopredeljenih. Sedaj caka stranko veliko dela v skupščini, kjer ne bo nikomur prizanašala. »Vendar tako ne-mogoči in destruktivni kot prejšnja opozicija, ne moremo in nočemo biti,« je še poudaril g. Ivan Bizjak. Prodorna in odločna beseda poslanca je tuđi v pogovoru po-slušalcem v Kulturnem domu v Moravčah razjasnila marsika-tero podrobnost s slovenskega političnega odra in tuđi zaku-lisja. MILKA NOVAK Republiški poslanec Ivan Bizjak v Moravčah VELIKI INTERVJU Z DR. JANEZOM VASLETOM Strategija kršćanske demokracije v Domžalah Gospod predsednik, v Domžalah in tuđi širši okolici ste predvsem znani kot uspešen zdravnik in še prej kot dober, neposreden človek, ki zna razgibati družbo. Kot predsednika kršćanskih demokratov ob-čine Domžale pa Vas Ijudje manj poznajo; kdaj ste stopili v politiko in zakaj ste se odločili za ta korak? V čem vidite prihodnost kršćanske demokracije v širši domžalski okolici? Moj vstop v politiko je bil bolj naključen. Že več let pred slovensko pomladjo smo čutili, da smo v slepi ulici. Več ali manj smo le godrnjali med štirimi ste-nami, kaj več pa tuđi tišti, ki smo bili v organih samoupravljanja, nismo mogli narediti: naše delo v delavskem svetu je bilo zgolj formalno, saj z nekate-rimi bistvenimi stvarmi nismo mogli prodreti, vse po-membne stvari so se dogajale mimo nas, enako pa je bilo tuđi v širšem okolju tja do Beograda. No, demokraciji so se počasi odprla vrata in tako smo v veliko-nočnem času 1990 prvič vol i I i na pravih tajnih, več-strankarskih in demokratičnih volitvah. S strani SKD mi je bilo ponujeno, da bi v okviru DEMOS-a kandidi-ral za občinskega poslanca v naši volilni enoti. Seveda sem kandidaturo sprejel, saj ne moreš nesodelovati ob teh dogodkih, ki so v zadnjih nekaj letih tako predru-gačili do takrat monoliten svet socializma. No, da ne bi bilo videti, da je moj prispevek k tem ne vem kako velik, moram reci, da sem stopil v politiko brez vsakega predhodnega znanja in veščine, ki so ga imeli in ga še vedno imajo in obilo izkoriščajo stranke, ki izvirajo iz nekdanjih DPO. Vse mi je bilo novo, od procedure, razprave, glasovanja, kar presenetljivo je poslušati, koliko je lahko različnih mnenj o navidez povsem preprostih stvareh. Kar se tiče mojega predsednikovanja v OO SKD Domžale je stvar podobna. Nekega nedeljskega do-poldneva me je poklical gospod Schvvarzbarll in mi predlagal kandidaturo. Zelo me je veselilo njegovo zaupanje, vendar sedaj, po nekaj mesecih dela v OO, mislim, da bi se moral več posvetovati in se dati podučiti o delovanju stranke in posebej o opravljanju te odgovorne funkcije. Če bi to storil, verjetno ne bi kandidiral. Še bolj kot prej ob opravljanju dolžnosti občinskega poslanca se je ob tem pokazalo, kako pomanjkljivo je moje politično znanje. Pričeti je bilo treba povsem od začetka in kmalu sem videl, koliko časa in napora vzame politično delo, če moraš za ljubi kruhek opravljati najmanj pol dneva dokaj naporno delo v ordinaciji. Če borno hoteli prodornejšo SKD, si borno morali omisliti profesionalne delavce, se opremiti s sodobnimi komunikacijskimi sredstvi in intenzivirati svoje delo v K. O. s predavanji, okroglimi mi-zami, delavnicami in podobnimi oblikami delovanja, kajti naš glas se prek javnih občil preslabo sliši, zato borno intenzivirali stike z govorjeno besedo. Tega o Slamniku sicer ne morem trditi, vendar so tuđi naši prispevki bolj poročanje o kakih dogodkih, malo smo še napisali recimo polemičnega, kritičnega. Tuđi zato je potrebna rutina, znanje in informiranost. Če tega nimaš, lahko kaj hitro postaneš navaden opravljivec. Ko sva že pri krajevnih odborih, bo za pozitivno predstavo o stranki potrebno poleg intenzivnega dela v že obstoječih krajevnih odborih ustanoviti še nove. Pri tem delu z dosedanjim načinom ne doživljam kakega večjega odziva. Pred kratkim sem se s pismom obrnil na člane stranke v krajevnih skupnostih, ki K. O. še nimajo, da bi ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev. Zdaj imam v rokah odgovor iz Lukovice, sestal pa sem se že tuđi s simpatizerji iz Radomelj, tako da upam, da bodo stvari kmalu stekle. Pričaku-jem še iniciativo iz Dragomlja-Pšate, kjer so stvari formalno pripravljene že dalj časa. Radi bi K. O. še v Ihanu, eventualno K. O. za Vir, Dragomelj, eden ali dva odbora v Črnem grabnu. Tuđi domžalski K. O. bi lahko bil aktivnejši, da bi se približal Dobu, Mengšu in Moravčam, ki imajo organizirane že zelo odmevne dejavnosti. Ponovno moram poudariti, da je ljudi za amatersko delovanje težko pridobiti; deloma zaradi pomanjkanja časa deloma pa tuđi verjetno zaradi dolgoletnega občutka drugopredmetnosti, ki nam je bil vcepljen. Ljudje imajo v sebi še vedno strah pred javnimi nastopanji, izpostavljanju svojih stališe. Velikim so še v spominu neprijetna vprašnja s strani raznih profilov borcev proti notranjemu sovražniku. Naše ljudi in simpatizerje predvsem zanima domžalski program vaše stranke. Ali bi ga lahko strnili v nekaj besedah? Program bi zelo težko strnil v nekaj besed. Pred kratkim smo dobili osnutek programa SKD. Že sami pa smo v začetku januarja predvsem na pobudo g. Schwarzbartla organizirali delavnico, na kateri sem po uvodnem razmišljanju, kje vidim probleme, nakazal različne ideje, kako jih reševati. Po dokaj intenzivni razpravi se je pojavilo več sklopov, ki jih še razdelju-jemo. Presenetljivo je, da se je zelo visoko na rang lestvici pojavila tema o vrednotah, ki so. bile toliko časa potisnjene v ozadje. Pomanjkljiva vzgoja, pomanjkanje poštenja, delavnosti, obzirnosti, volje do dobrodelnosti, urejenosti, podjetnosti. Skoraj vsi smo bili mnenja, da je naše politično ■znanje zelo šibko, da si bo treba organizirati lastno knjižnico z ustrezno literaturo. Pravi revčki smo v ka- drovanju, organizaciji predavanj o aktualnih temah. Tesneje bomo sodelovali s humanitarnimi organizaci-jami. Podpirali bomo različne kulturne dogodke. Tuđi na krivice in napake v preteklosti bomo še opominjali, pa ne da bi se hoteli komurkoli maščevati, vendar menim, da je zgodovinski spomin Slovencev zelo kratek in da je za vse preveč stvari kriva Peterletova oblast in da je dve leti prekratek čas za ureditev stvari, ki so se dogajale več kot štiri desetletja. Ljudem bo treba še nekajkrat povedati, da je kriza predvsem posledica plačevanja računov za veselico, ki je trajala 40 let. Pravim povedati, ker prek dnevnih javnih občil tega ne morejo zvedeti. Ta namreč nišo bila naklonjena: spomnimo se samo različnih javnomnenjskih anket po radiu in časopisju. Spomnimo se tuđi, da DEMOS v predvolilni kampanji ni obljubljal Indije Koromandije, obljubil pa nam je neodvisnost, samostojnost in čimprejšnji prehod v normalno tržno gospodarstvo in razumno pravno državo. Kot vemo, so obljube volilcem skoraj v celoti izpolnjene in da opozicija teh obljub ni prav nič olajšala. Ali imate morda kakšne posebne nacrte, s katerimi bi poživili delo naše stranke v Domžalah? Kaj je po Vašem mnenju pomembnejše: širjenje članstva v stranki ali ustvarjanje pozitivnega mnenja o njej in kaj Vi osebno naredite v tej smeri? Na to vprašanje sem deloma že odgovori I. Moram dodati še to, da s financami nismo bogve kako založeni in da je za vsako odmevnejšo akcijo potrebno kar precej sredstev, ki presegajo naše zmožnosti, saj nam dosedanja sredstva iz proračuna zadoščajo komaj za kritje rednih stroškov najemnin, ogrevanja, elektrike, telefona in podobno, pa nismo potratni. V kratkem se bomo obrnili na članstvo s položni-cami za poravnavo članarine, čeprav se zavedamo, da je za marsikoga tuđi minimalen znesek obremenitev. V nacrtu imamo tuđi ukrepe za pridobivanje sponzor-jev, verjetno bomo iskali pri simpatizerjih podporne člane. Razmišljamo tuđi o ustanovitvi podjetja v okviru stranke, ki bi opravljalo prej omenjene in še nekatere druge aktivnosti. V zvezi s prej povedanim je torej številčno močna stranka še kako pomembna, to je že odsev pozitivnega mnenja o njej, ki pa ga bomo še okrepili z osebnim delom in zgledom; tuđi naš odnos do perečih problemov bo z našimi akcijami prispeval k ustvarjanju pozitivnegđ mnenja o nas. Osebno do sedaj v javnosti še nisem kaj dosti naredil, vse preveč imam namreč opravka s tekočimi zade-vami, prebiram veliko literature s področja sociale, vzgoje, organizacije, udeležil bi se rad tuđi kakšnega tečaja, kjer bi se seznanil z osnovami retorike, saj je za javno delovanje to znanje zelo potrebno. Tega nas nišo nikoli učili, za pogovore, ki jih opravljam v ordinaciji, je pa tako bolje, da jih opravljam po domače, 6 Domžale /lamnik Tuđi sindikat obrtnih delavcev povezan v območno organizacijo ZSSS Da delavec potrebuje močan sindikat, organiziran s stro-kovno službo, so končno spoznali v vodstvu sindikata obrtnih delavcev občine Domžale. Na seji, 3. junij*ietos, se je vodstvo tega sidnikata dogovorilo s sekretarko Območne organizacije ZSSS Domžale in sekre- tarjem ROS obrtnih delavcev za delovanje na drugačnih osnova h. Sindikat obrtnih delavcev bo odslej deloval v okviru Območne organizacije ZSSS Domžale, v okviru katere je povezanih že okrog 7.000 članov iz vseh dejavnosti. Sindikat obrtnih delavcev, povezan v Območno organizacijo ZSSS, bo svojim članom zagotavljal: - zaščito pri kršenju pravic delavca, - brezplačno pravno pomoč in zastopanje na sodiščih, - pomoč v sindikalni hranil-nici, - solidarnostno pomoč, - organizirano letovanje, - ugoden nakup v trgovskih organizacijah in sindikalnih konzumih in druge ugodnosti. ZATO SE VČLANITE V SINDIKAT OBRTNIH DELAVCEV OBČINE DOMŽALE! Včlanite se lahko na sedežu Območne organizacije ZSSS Domžale, Ljubljanska 70/1, telefon štev. 721-325. Delavska univerza Domžale Delavska univerza d.o.o. v Domžalah se pripravlja na spremembo svojega zaščitnega znaka in imena. Pred javnostjo želi nastopiti tuđi z novo vsebino. Znano je, da je glavna dejav-nost domžalske delavske uni-verze izobraževanje odraslih. Slušatelji si lahko pridobijo z obi-skovanjem srednjih šol ob delu verificirano izobrazbo. Organizirajo programe za funkcionalno usposabljanje delavcev na njihovih delovnih me-stih. Omeniti je treba tuđi program za prekvalifikacijo delavcev. Znani so njihovi tečaji tujih jezikov in izobraževanje v raču-nalništvu. Nudijo vso paleto takih tečajev - od začetnih do speciali-ziranih. V njihovem programu ne izostajajo tečaji za strojepisje, poslovne tajnice, viličarje, po-možne kuharje, šivilje in še bi lahko naštevali. Pripravljajo še posebna usposabljanja za de-lavce v notranji trgovini. Tu so zajeti tuđi poslovodje in komerci-alisti. Udeleženci tega usposabljanja naj bi se seznanili s proble-matiko sklepanja pogodb, finanč-nih poslov, stikov s kupci in s po-slovnimi partnerji nasploh. Ustregli so še željam malih po-djetnikov, ki se bodo lahko na tečajih usposabljali za delo in poslovanje v takšnih malih podjet-jih, ki iih je v naši občini vse več. V sklopu domžalske delavske univerze delujeta tuđi avtošola in tiskarna. Ti dve dejvnosti sta na-mreč stranski; posvečajo pa jima, kar precej pozornosti. V letošnjih poletnih mesecih bodo organizirali dodatne dejavnosti, ki so najbolj zaželene in potrebne v ju I iju in avgustu. Tu gre za izobraževalno razvedrilni program in za celodnevno var-stvo otrok. Znotraj tega varstva so organizirani programi izobraže-vanja (računalništvo, učenje tujih jezikov) kulturne dejavnosti, šport in igre. Zagotovljena je tuđi dopoldanska malica. Solska mladina se bo lahko v letrtih mesecih usposabljala za popravne in sprejemne izpite. Nadalje bodo organizirali učenje tujih jezikov za otroke od šestega leta dalje in za srednješolce ter odrasle. Omeniti je treba še raču-nalniško delavnico. Tedenski ali dvotedenski programi se bodo začeli prve dni ju I i ja in se vrstili skozi vse poletje. Nacrt domžalske univerze je, da bi ustanovili v prihodnje pri njihovi ustanovi center za izobraževanje odraslih (andraloški center), ki naj bi zajemal domžalsko in kamniško področje. Organizirali naj bi tuđi svetovalno službo in okrogle miže. Strokovnjaki bi spremljali našo novo zakonodajo in jo posredovali zainteresiranim. Zaradi vse večje nezaposlenosti na domžalskem in kamniškem področju naj bi ustanovili tuđi službo, ki bi brezposelnim pomagala, da bi našli ustrezno pot za rešitev njihovega položaja. »Občina Domžale potrebuje organizacijo, ki naj bi strokovno skrbela za izobraževanje odraslih. Organizacija naj bi tesno so-delovala z Ministrstvom za izobraževanje in šport ter androlo-škim centrom Slovenije,« pravi direktor Delavske univerze Domžale d.o.o. Matevž Kogej in na-daljuje: Radi bi se znebili imidža še iz časov, ko smo se preveč ukvarjali s tiskamo in avtošolo, premalo pa s programi za izobraževanje. Danes hočemo prikazati občanom Domžal našo visoko strokovnost, kakovost našega dela in odgovornost.« MILOŠ LIKAR u DELAVSKA UNIVERZA DOMŽALE, d.o.o. Kolodvorska 6, 61230 DOMŽALE, tel.: (061) 711-082, tel.-fax.: 712-278 razpisuje: POLETNE SOLE 1. IZOBRAŽEVALNO RAZVEDRILNI PROGRAM Z VARSTVOM Program je namenjen predSolskim otrokom In učencem nižjih razredov osnovnih šol: - varstvo od 6. do 15.30, ure - tečaj računalništva (risanje z miško, LOGO 20 ur) - tečaj angleškega jezika 20 ur - kulturne dejavnosti (risanje, ure pravljic, glasba...) - šport, igre in sprehodi - dopoldanska malica. Program je 14 dneven. Pričetek za prvo skupino je 13. 7.1992. Termini so nato vsakih štirinajst dni s pričetkom ob ponedeljkih. Cena: 5.100,00 SIT. 2. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA OTROKE Program je namenjen učencem osnovnih šol od nižjih stopenj dalje in dijakom srednjih šol. Stopnje so prilagojene starosti in predhodnemu znanju posameznih otrok. Zato jih borno glede na to razdelili v primerne skupine. - angleščina za otroke od 6. do 12. leta 20 ur - angleščina za otroke starejše od 12 let ■ 30 ur - nemščlna za otroke od 6 do 12 let 20 ur - nemščlna za otroke starejše od 12 let ' 30 ur Cena tečajev: za 20 urni tečaj 4.000,00 SIT za 30 urni tečaj 6.000,00 SIT Prvi tečaji se pričnejo 13. 7. 1992 in se nato ponavljajo vsakih štirinajst dni. 3. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA UČENCE IN DIJAKE - LOGO za učence od 2. do 5. razreda: - risanje z miško - osnove programa LOGO - spoznavanje računalnika - PASCAL za učence od 5. do 8. razreda: - spoznavanje z računalnikom • - programiranje v programskem jeziku PASCAL - PROGRAMSKA ORODJA za učence in dijake od 6. razreda dalje: - osnove računalništva (DOS) - spoznavanje osnovnih orodlj - preglednlce, edltoriji (WS, W0RD, LOTUS) Posamezna stopnja traja 20 ur in se lahko dopolni z naslednjo stopnjo. Cena: 3.500,00 SIT. Prvi termin se prične 13. 7. 1992 in se nato ponavlja vsakih štirinajst dni. 4. TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA Tečaj je namenjen učenkam in učencem višjih razredov osnovnih šol, dijakom in studentom. Tečaj obsega 50 ur praktičnega dela. Cena: 7.200,00 SIT. Prvi termin se prične 13. 7. 1992, nadaljnji termini so razporejeni v 14-dnevnih rokih. 5. POLETNA ŠOLA RISANJA Program je namenjen učencem osnovnih šol. Obsega 20 ur. Cena: 3.000 SIT 6. STROJEPISNI TEČAJ Tečaj je namenjen dijakom in odraslim. Obsega 30 ur. Cena: 6.200,00 SIT. 7. TEČAJI TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE Tečaji bodo organizirani v večernih urah. Obsegali bodo 30 ur intenzivnega učenja po sodobnih metodah. - ANGLEŠČINA: - začetni - nadaljevalnl - konverzacljski - NEMŠČINA: - začetni - nadaljevalnl - konverzacljski Prićetek tečajev je 13. 7. 1992. Cena 6.200,00 SIT. 8. RAČUNALNIŠKI TEČAJI ZA ODRASLE - uvodni tečaj + W0RD 25 ur/ cena 11.000 SIT - uvodni tečaj + VVORDSTAR 25 ur/ cena 11.000 SIT - LOTUS 123 (preglednlce) 20 ur/cena 10.000 SIT - OUATTRO-PRO 20 ur/cena 10.000 SIT - PARDOXaliDBASE-4 20 ur/ cena 10.000 SIT Tečaji se pričnejo 13. 7. 1992 oziroma, ko bo dovolj prijavljenih. Za vse tečaje in sole se prijavite in dobite podrobnejše informacije na DELAVSKI UNIVERZI DOMŽALE, d.o.o., KOLODVORSKA 6, DOMŽALE, tel. 711 -082, 712-278. Za vse tečaje omogočamo plačilo v dveri obrokih. saj je že medicina sama po sebi dokaj komplicirana. Se pa za ustvarjanje pozitivnega mnenja o stranki trudim v osebnih razgovorih z različnimi Ijudmi, moram reci, da je včasih zelo vroče in živahno. Ste morda že razmišljali o pridobivanju naklonjenosti določenih kategorij volilcev? Kakšne naloge naj bi zaupali ženskam; tu mislim na konkretne akcije oziroma kako bi po Vašem mnenju prikazali zavze-manje za naš pogled statusa ženske v moderni družbi? Seveda, v nacrtu imam več akcij, o njih pa za sedaj ne bi preveč govoril. Reciva temu strategija, če si že v naslovu intervjuja tako pretiraval. Kar se žensk tiče, velja tisto, da podpirajo vsaj tri vogale pri hiši, ali da ima žena vedno za eno stopnjo višji čin od moža. Hočem reci, da s tem, ko je na njihovih ramenih pretežna skrb za družino, da so ob tem večinoma zaposlene, da opravljajo tako rekoč najmanj dve službi, ne borno imeli preveč uspeha pri njihovem vključevanju v politično delo. Moram pa reci, da bi bilo zelo zaželeno, da bi ženske čimprej aktivirali tuđi formalno, saj je njihovo razmišljanje ponavadi dru-gačno, morda tuđi zato, ker imajo pri njih čustva veliko večjo vlogo kot pri nas. Morda pa si ženske želijo aktivneje sodelovati pri pomembnih odločitvah, pa jim mi s svojimi lažnimi mislimi o naši superiornosti to preprečujemo. Poglej v parlament bodisi državni ali občinski. Skoraj gotovo jih prešteje na prste ene roke. Ko smo pred meseci ustanavljali Slovensko zdravniško zbornico, je neki kolega dejal; poglej ab-surd, že več kot 60% zdravnikov je žensk, tu jih pa komaj opaziš! Na vsak način bom z veseljem podprl vsak interes, ki se bo v tem smislu pojavil. Zadnji del vprašanja bi zahteval posebno obrav-navo. Počasi mi zori razmišljanje, ki se bo morda kdaj pojavilo v javnosti kot članek ali kako drugače. Spom-niti se je treba burnih razprav okrog sprejemanja nove ustave, mislim na 5. člen, pa bedno sliko na TV s košaro jaje. Takrat sem se mislil oglasiti z nekakšnim aktivističnim prispevkom. Ko sem ta prispevek začel snovati, se je poleg političnega vidika pojavil še vidik človeka, očeta, zdravnika, zdravnika pediatra, pogled kristjana, ki se z drugimi vidiki prav nič ne tepe, zgodovinski vidik in še kakšnega bi lahko naštel. Poleg tega je bilo v bližnji preteklosti še nekaj dogodkov, ki so me spodbudili, da mi zadeva ni zaspala in bom ob kakšni priliki zadnji del vprašanja posebej komentiral. Posebej bo treba razmišljati o mladini, o ustanovi-tvi Mladih kršćanskih demokratov. Tako naj bi le-ti intenzivirali svoje delo in ga javno usmerjali čim širšemu krogu svojih vrstnikov? Ali imate kakšne pobude} Res je, tuđi sam o tem veliko razmišljam, vendar o tem ne znam dati odgovora. Morda sem že malo prestar, da miselno ne morem preklopiti na frekvenco mladih. Mladost sedaj ni tako preprosta, kot je bila moja. Ko sem bil sam mlad, se je dokaj natančno vedelo, kaj se srne in kaj se ne srne, sedanja mladina pa je zbegana. Njihov mladostni elan je zavrt, tuđi starejša generacija jim ni dala najboljšega zgleda. Delovnih mest ni na pretek, podjetnost do nedavnega ni bila zaželena. Želje po spremembah so bile prega-njane, tuđi vse šolske reforme so prispevale k temu, da manjka znanja na vseh področjih, pri tem pa so bili strahotno obremenjeni. Življenje mladih vse preveč usmerja potrošništvo, manjka pa jim občutek za sočlo-veka, manjka jim duha. Tu vidim priložnost za delo MKD. Rad bi povedal, da smo na tem področju vsi začet-niki, družijo nas želje po spremembah, da bi tuđi mi prispevali svoj delež pri ustvarjanju novih razmer, da bi olajšali boleč prehod v te razmere tuđi tištim, ki jim zmanjkuje moči, ki so brez dela, da bi sodelovali v naporih, da bi pošteno opravljeno delo bilo pošteno plaćano in s tem omogočalo spodobno življenje sle-herni družini. Radi bi vplivali na renesanso splošnih človeških vrednosti, kot so: poštenje, odgovornost, zaupanje v dano besedo, spodbujali delavnost, pri vsem tem pa ne mislili samo naše, ampak tuđi na drugega. Iz lastne izkušnje ti povem, da je silno težko uskladiti poklieno delo, ki sem mu s srcem predan, ki od njega tud i živimo, in delo v stranki, ki je amatersko, pa ne vselej v žlahtnem pomenu te besede, pogosto se počutim zelo diletantski, včasih se v krogih, kjer je politika doma, počutim kot politikant. Seveda se v takih raz-merah nujno pojavljajo razne nerodnosti in kot posle-dica razne zamere, ki jih je po mojem najbolje pre-spati in pozabiti, da bi lahko izpolnili čimveč tega, kar smo si zadali. Morda bi na tem mestu omenil, da sem se pred kratkim zelo površno seznanil z Marijinim delom, gibanjem, ki skuša in uspeva živeti Evangelij, strmi k ustvarjanju pravičnejše družbe, s svojim delom so premostili prepade med rasami in različnimi verstvi, priznanja dobivajo od najrazličnejših strani. Marsi-kakšna misel iz tega gibanja bi prišla v poštev pri delu z mladimi, saj si tako želijo pomoči in pomagati ljubiti in biti ljubljeni. Kaj imate za pomembnejše v odnositi SKD občine Domžale do drugih stranki Ali igra tuđi strankina identiteta pomembno vlogo? )az sam bi se postavit na stran opuščanja pretiranega vraćanja v preteklost, ker ob vseh znanih karakteristikah stranke odpira mož-nost pridobivanja tuđi do sedaj še neopredeljenih glasov. Kakšnega mnenja ste glede tega Vi? Na to lahko odgovorim bolj poslanec kot predsed-nik. Iz dela naše skupščine je mogoče razbrati, da nam gre v bistvu vsem za čimboljšo razvojno naravnanost občine. Seveda se tuđi pri nas spletajo različne politične zanke, ki pa jim sam še nisem povsem kos in jih doslej še tuđi nisem spletal. Odnose SKD do drugih strank ocenjujem kot korektne, seveda v okviru tega, da stranke ne obstajajo zato, da se Ijubijo med seboj. Cilj vsake stranke je priti na oblast in pri tem identiteta stranke igra pomembno vlogo. Izkoristiti moram to priložnost in povedati, da izredno tesno sodelujemo s SDZ-NDS in Ljudsko stranko, da se intenzivno vklju-čujemo tuđi v delo strank v okviru DEMOS-a, ki na občinskih nivojih deluje še naprej kljub »razpadu« v Dolskem. Mnenja smo, da je DEMOS svojim volil-cem obljubil določene stvari, da moramo ostati sku-paj, da borno obljube izpolnili. Kot sem že prej rekel, je na delavnici dobilo precej točk tuđi popravljanje-krivic - grehov preteklosti. Pri tem prav gotovo ni bilo mišljeno »iskanje in prešteva-nje kosti«, kot je bilo že rečeno ob poskusu narodne sprave, tuđi ni mesto pogrevati raznih osebnih razprtij. Veliko pa je bilo prizadejane škode dobremu imenu ter premoženju državljanom bivše FLRJ in SFRJ z na-meščenimi procesi, etiketiranji, nacionalizacijami, arondacijami, zaplembami itd. Tuđi nam je bila priza-dejana škoda s tem, da smo toliko let pošteno in odgovorno delali za tako majhen OD, da te je bilo kolegu iz »gnilega kapitalizma« sram povedati, koliko zaslužiš. Saj tuđi sedaj ni boljše in še nekaj časa ne bo, spomniti pa se je treba, da smo še pred nedavnim rekli, da smo pripravljeni tuđi dve leti slabše živeti, samo da se odlepimo od balkanske kuhinje in da pridemo tja, kamor po duhu spadamo, to je v srednjo Evropo. Da bi opustili ta del vraćanja v preteklost, s tem se pa s teboj ne strinjam ne glede na strankine karakteristike. Te »strankine karakteristike« nas poleg neizkušenosti najbolj tepejo. Ali lahko argumentirano prikažete možnosti izbolj-šanja vsesplošnega stanja v naši občini? Težko je dati argumentirano uresničljiv prikaz o tem, da smo že ob sprejetju proračuna vedeli, da borno kmalu razpravljali o rebalansu istega proračuna. Deloma se bom ponavljal. Če smo del Evrope, se bodo nekatere zakonitosti pokazale tuđi pri nas: na-mreč vse slabo ni za vse slabo. Ekonomska kriza nas sili v razmišljanje, spodbuja podjetnost, pojavlja se konkurenca. Poglej, koliko novih podjetij je nastalo v zadnjem letu ali dveh, saj ne trdim, da bodo vsa cvetela, tuđi v razvitem svetu stalno izginjajo - se pojavljajo nova. Z davčnimi instrumenti bi se dalo pospeševati družinska podjetja, subvencionirati po-djetnike, ki ustvarjajo produktivna delovna mesta. Seveda nas pesti poleg gospodarske krize tuđi kriza duha, za premostitev te pa bo potrebno precej več časa. Glede na sedanji gospodarski položaj, ki se sicer že nekoliko izboljšuje, se bodo morda nekateri volilci distancirali od volitev, namreč, da je za vse kriva .Peterletova vlada, in ne zavedajoć se, da prejšnji oblast-niki ne bi nikoli spustili vajeti iz rok, če nas ne bi pripeljali tako daleč, kakor so nas. Kakšnaje strategija SKD Domžale za zmanjšanje volilne abstinence? Da bi se volilci distancirali od volitev? Ne verja-mem! Dokler je politična barka na tako razburkani vodi, ni strahu, da bi prišlo do abstinence. Da pa je razširjeno mnenje, da je Peterletova vlada kriva, pa me-nim, da nosijo odgovornost javna občila, ki so vladi in delu parlamenta izrazito nenaklonjena. Ali se spomniš, koliko prahu je dvignil naš odlok o javnem redu in miru,.koliko dezinformacij je bilo plasiranih v slovenski prostor, vse se je vrtelo okrog seks shopa in čisto resno so me Ijudje od drugod spraševali, če so v Domžalah res prepovedana mini krila in ali je poljubljanje kaznivo. Sam sem poslal dopis v Delo, Dnevnik in Slovenca, kjer sem skušal pojasniti, da gre za sodoben odlok, ki popravlja kvaliteto našega življenja in okolja in ki tuđi kaznuje naše nemarnosti. Kaj praviš, kdo je objavil moj prispevek? Osebno ne vem kako, ampak treba si je prizadevati vsaj za nevtralnost medijev, če nam, že naklonjeni nišo. Ker pa bo težko izvedljivo, bi za prihodnji predvo-lilni boj osebno podprl idejo o lastnem TV kanalu in lastni radijski frekvenci. Ne vem, kakšne ovire pa bodo postopki in poti do uresničitve te ideje. Ali bi radi osvetlili še kakšno misel? Ker gre v bistvu za mojo prvo predstavitev javnosti kot politika, prosim za dobrohotnost v ocenjevanju vsebine. Naj ob tej priliki povabim člane in simpati-zerje, da se s svojimi predlogi in idejami oglasijo osebno v prostorih stranke SKD na Ljubljanski 70 ob uradnih urah ob sredah ali pismeno SKD Domžale, Ljubljanska 70, p. p. 88, lahko tuđi po telefonu štev. 711-234. Stranka tuđi vabi simpatizerje, da se v čim-večjem številu včlanijo v stranko SKD, številčno moč-nejši borno tuđi laže in prej dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Hvala za pogovor. Pogovarjal se je IVAN KEPIC. 7 8 /lamnik Domžale S KONGRESA SKD Ni nam vseeno Kulturno zabavne prireditve so opozarjale na kongres. Zve-stoba SKD Demosu in volilcem je bila popolna! Združitev 100-letne SLS s krščanskimi demokrati! Srečanje srednjeevrop-skih krščanskodemokratskih strank. Slovenska prestolnica in Cankar-jev dom sta 16. maja gostila II. kongres Slovenskih kršćanskih de-mokratov in številne goste iz Evrope ter predstavnike izseljencev. 13., 14. in 15. maja pa so bile v organizaciji kršćanskih demokratov na Tromostovju pred Prešernovim spomenikom kulturno zabavne prireditve, s katerimi smo opozarjali na kongres. Glavni organizator prire-ditev je bil Primož Bule, koordinator dela Mladih kršćanskih demokratov, sam pa sem povezoval program. Bil je zelo razgiban in je odseval različnost — bogastvo Slovenije. Nastop folklornih skupin iz različnih krajev Slovenije je še prav posebej pritegnil mimoidoče, da so Kres Slovencem v spomin in opomin V soboto, 20. junija 1992, so člani SKD in SLS Moravče letos že drugič zapored prižgali kresni ogenj na Limbarski Gori. Okoli sto Moravčanov in okoličanov se je zbralo ob 20.30 pri sv. maši. Sledil je kulturni program, v katerem smo izvedeli, da ta običaj izhaja še iz poganskih časov, ko so Ijudje s pomočjo ognja hoteli soncu ohraniti tisto moč, ki jo doseže ob najdaljšem dnevu. Vsi poznamo pregovor »O kresi se dan obesi«, kar pomeni, da se po krešu začne dari spet krajšati. Pravzaprav praznujemo kres zvečer pred 24. junijem, ko po krščanskem koledarju praznuje sv. Janez Krstnik, ki je za Kri-stusa rekel: »On mora rasti, jaz pa se manjšati.« Torej Kristus, duhovno sonce, mora rasti, vloga Krstnika, ki je prvi poka-zal na Kristusa, pa se mora manjšati. Ob izvajanju pesmi Gle], sonce že zahaja, je zagorel limbarski kres v spomin in opomin Slovencem, da bi bolj ljubili svojo domovino, za katero nam ni vseeno. MILKA NOVAK postali in z zadovoljstvom sprem-Ijali različne pleše. Edinstvena odrska scena Linhar-tove dvorane Cankarjevega doma je z izvirnim kongresnim geslom NI NAM VSEENO na vse udeležence napravila izreden vtis. Dopoldanski del kongresa v CD se je po poz-dravnem nagovoru predsednika SKD Lojzeta Peterleta, ki je pouda-ril, da so sklicu kongresa botrovale predvsem stvarne politične, vsebin-ske in organizacijske potrebe stranke in da se na prehojeno pot lahko ozremo z mirno vestjo. Opo-zoril je na mnoge zaviralne mehanizme v družbi. Poudaril je večjo potrebo skrbi mladim, starejšim, nezaposlenim in rojakom po svetu ter v zamejstvu. Upati je tuđi, da Peterletov poziv Evropi za pomoć beguncem ne bo zaman. Posebej velja poudariti Peterletovo pobudo, da bi se pri stranki ustanovila Kre-kova politična akademija za izobra-ževanje strankinih kadrov. Kot edini kandidat za predsednika stranke je bil izvoljen Lojze Peterle. Delegati so vodstvo stranke zaupali še petim podpredsedni-kom: dosedanjemu Francu Miklav-čiču, Ivu Bizjaku, dr. Marku Kram-žarju, Ivanu Omanu in Meti Preles-nik, za glavnega tajnika pa so izvo-lili Edvarda Stanica. Med osemnaj-stimi kandidati so izvolili devet čla-nov izvršilnega odbora, in sicer Načeta Polajnarja, Janka Deželaka, Marjana Dvornika, dr. Toneta Kunstlja, dr. Štefana Špilaka, dr. Petra Venclja, Vlada Starešiniča, Iva Bevka in Primoža Bulca, ter dvajset članov sveta, ki ga vodi Izidor Rejc. IVAN KEPIC Delo brez dima - Detavcl, kl kadijo se nenehno . fzpostavljajo škodljivim učinkom onesnaženega zraka in tobačnega dima; s kaj&njem ogrožajo tud! zdravje svojih sodelavcev. mp '"jim POS f:I| mri išli «♦*■ ..Jiiill mtm ■■11111 CG!' ' :;;<...... .';:i:::3::|:i ■jiH om. ' ■■■•! mutt ■ i! - t/ei zaši-svo, n&v Na mladih svet stoji V sredo, 27 maja, smo se sre-čali Mladi kršćanski demokrati iz Domžalske občine na prvem spoznavnem srečanju. Osnovni namen v delovanju naše stranke je, kako pomagati mladim, starejšim in starim v stiski, jih razveseljevati ter jim za-upati. Zdaj šteje naša stranka okoli 30 članov. Nckakšna go-nilna sila te mlade stranke je Bogdan Osolin, ki ima že več izkušenj na področju strankar-stva ter politike, ter Marjan Do-linšek in Marko Cotman. Srečanje je potekalo v prijet-nem razpoloženju. Na začetku spoznavnega večera se je vsak mlad kršćanski demokrat predsta-vil, povedal, kaj dela in zakaj je prišel na to srečanje. Vsi smo po-vedali svoje mnenje o stvareh, ki iz dneva v dan bolj tarejo danda-našnjega človeka. Beseda je tekla tuđi o načrtih, ki si jih je naša stranka zadala in jih bo po najboljših močeh tuđi uresničevala. Tako je bil eden izmed predlo-gov, da organiziramo instrukcije za učence osnovnih šol, ki jim učenje ne gre preveč dobro, ter njihovi starši tuđi nimajo denarja zanj. V naših prostorih lahko po-magamo tuđi bolj trdoglavim učencem. Drugi predlog je bil organizirati okroglo mizo za mlade Dom-žalčane o aids-u, mamilih, itd... Domenili smo se, da borno redno obiskovali dom za starejše občane ter jih razveselili. Bilo je še veliko predlogov, ka-tere borno z vesel|em poslušali in jih reševali. Veseli smo, da smo mladi in da lahko pomagamo sočloveku v stiski, kajti nihče ne ve, kdo bo jutri iskal iskreno roko in razumevajoč pogled. KATARINA KARLOVŠEK Počitnice - čas nezgod Otroške nezgode so perec problem predvsem v civiliziranih de-želah. Statistični podatki kažejo, da je smrtnost zaradi nezgod na prvem mestu v otroštvu, pri pre-živelih pa so pogoste hude te-lesne ali duševne posledice. Glede na vrste nezgod so na prvem mestu prometne nesreće, sledijo opekline, utopitve, zadu-šitve, zastrupitve in padci. Zna-čilno je, da je največ nezgod v dveh poletnih mesecih in naj-pogostejše ob nedeljah in pone-deljkih. Otrok se na ulici obnaša tako, kot mu dopušča njegova doba, stopnja zrelosti in tako, kot je vzgojen doma in v soli. V zgod-njem otroštvu ima zaradi male rasti otrok zelo majhen vidni pregled nad prometom na cesti. Težje loči izvor zvoka, ne pozna orientacije levo, desno. Je pa ne-utruden v gibanju, v iskanju igre nekritičen in tako se znajde hitro pod kolesi vozil. Starši so prvi poklicani, da va-rujejo in tuđi vzgajajo malega otroka. Stvar države je, da je promet urejen čimbolj varno. Vsi udeleženci pa morajo seveda upoštevati cestne predpise, ob tem pa tuđi razmišljati o nepredvidljivosti otroškega gibanja. Tuđi šolski otrok, ki je bodisi v puberteti ali zgodnji abdoles-cenci, je na cesti neznanka. Je emocionalno nestabilen, nekritičen in nepozoren. Rad se uve-Ijavlja, podcenjuje nevamost. Ljubi hitrost in ima že pogosto motorno vozilo. Ker ne upošteva nevarnosti in pravil je pogosto brez zaščitne čelade. Posledice padcev so ponavadi tragične. Šolski otroci in abdolescenti so najpogosteje ogroženi v prometu. V več kot polovici primerov je krivda njihova. Pri preživelih lahko mnoge poškodbe privedejo do trajnih okvar in zmanjšanja delovne sposobnosti. Zaradi rehabilitacije izgubljajo redno šola-nje, nastopijo problemi s po-kiicno usmeritvijo, problemi estetskega videza itd. Pri preprečevanju prometnih nesreč otrok so predvsem po-membni preventivni ukrepi - prometna vzgoja. Družba mora vršiti prek medijev in tuđi prek raznih akcij prometno vzgojno dejav-nost. Pomembna vloga je name-njena soli, kjer mora učenec pridobiti teoretično in tuđi praktično znanje za gibanje v prometu. Najvažnejši pri vzgoji in kontroli pa so starši. Neprestana mora biti njihova skrb za varnost njihovega otroka, pri tem pa je tuđi po-membno, kako disciplinirani so sami v prometu. Le tako se lahko ustvarijo pri otroku pozitivne navade obnašanja v prometu (spo-štovanje zebre in samaforja, način prehoda prek ulice, vstopanje in izstopanje iz vozila idr.) Analiza prometnih poškodb nam dovoljuje naslednje zaključke: prometne nezgode otrok so iz leta v leto številnejše, osebna motorna vozila so naj-češči vzrok prometnih nesreč pri otrocih, otroci so najpogosteje žrtve v prometu kot pešci. Med pro-metnimi nezgodami pri otrocih pravladujejo poškodbe možgan in večkratne poškodbe telesa. Poškodbe možgan prevladujejo kot vzrok smrtnosti pri otrocih. Za zmanjšanje števila prometnih nesreč je prvotnega pomena prepre-čevanje: popolno organiziranje prometa v naseljih, organizirano oblikovanje prometne kulture in vzgoje otrok in izgradnja zavaravanih prostorov za igro otrok. Podatki o strukturi smrtnosti in obolevnosti otrok kažejo na to, da so poškodbe otrok v prometnih nesrečah na vrhu lestvice in da bodo tuđi v prihodnje ob vse bolj intenzivnem prometu predstavljale prvi problem v zdrav-stvenem varstvu otrok. JANEZ dr. CROŠELJ Strah pred klopi Zadnje čaše opažamo med Ijudmi naraščanje strahu pred klopi. Vsak po svoje si razlaga go-vorjenje sorodnikov, doživetje znanca, obolenje soseda. Klopi so v naših krajih prenašalci povzročiteljev dveh bolezni: virus-nega meningoeneefalitisa in Lym-ske borelioze. Z borelijo je po oce-nah epidemiologov okuženih približno 20 % klopov, vendar po piku okuženega klopa zboli le vsak peti človek. Aktivnost klopov je največ ja maja - junija in septembra - oktobra. Najučinkovitejši ukrep proti bolezni je osebna zaščita: svetla obleka (da klopa lažje opazimo), ki naj pokriva čim večjo površino telesa, učinkoviti pa so tuđi repelenti (npr. Autan). Ker pa so taka navodila največkrat prestroga, posebno za otroke, ki se radi sproščeno gib-Ijejo, je pomembno zgodnje odstra-njevanje klopov. Priporočljivo je redno pregledovanje družinskih članov in živalskih Ijubljencev po prihodu iz narave. Klopa moramo odstranjevati previdno, ne hitimo. Pomagamo si lahko tako, da kožo (in klopa) namažemo z jedilnim oljem, bencinom ali kitajsko mastjo, malo počakamo, previdno poskusimo. Če ne odpade, je treba ponovno namazati in nato odstraniti. Uporabimo lahko tuđi pinceto, s katero klopa primemo čim bliže ustnemu deki - tik ob koži. Po po-segu si ponovno umijemo roke, ranico razkužimo (milnica, alkohol,...). Kadar ostane glavica Naj vsak občuti skupnost Res so se pripetile in kdor je prišel, jih je videl, slišal in se tuđi sam udeležil IGER BREZ ME/A, ki jih je po težko pričakovanem sončku »požegnala« še plohica. Najpogumnejših le ta nikakor ni mogla odgnati. Režijo so v svoje roke vzeli katoliški skavti z bližnjega konca od Šinkovega Turna, Komende, Kamnika pa vse do Domžal, ob močni podpori sode-lavcev župnijske Karitas Domžale, ki so se izkazali za odlične gostite-Ije. Otroci so nam* pokazali, da lahko igra poveže tam, kjer mostov odrasli nikakor ne zmoremo graditi in če so le za uro občutili, da so sprejeti tuđi z naše strani, se je igre stokrat izplačalo prirediti. Okoli stopetdeset petpediljudi nam je to z veselimi obrazi potrdilo. Se si želimo takšnih srečanj, ki nas vse bogatijo, vsem otrokom pa sporo-čam, naj jih le ne zamudijo. Skavt-ski pozdrav B. P. Asperghilius MAGISTRATUS v koži, je najbolje, da pustimo, da se rana rahlo zagnoji in v nekaj dneh lahko sami odstranimo tujek. Velja enako ravnanje, kot za vsako manjšo odprto rano (higiena, raz-kužitev). Po vbodu klopa moramo biti pozorni na rdeč madež, ki se pojavi na koži (največkrat na mestu vboda, lahko pa tuđi na drugem delu telesa), nekaj dni, pa tuđi več tednov po vbodu, se širi, znotraj pa bledi (ni nujno). Zelo redko boreli-oza poteka brez teh začetnih kožnih sprememb. Rdečica, ki se pojavi na koži takoj po vbodu, ni ne-varna (blaga reakcija po piku) in tuđi hitro izgine. Zdravljenje bolezni je uspešno z antibiotiki. Približno tri tedne po okužbi z virusom klopnega meningoencifeli-tisa pa se pojavijo težave: povišana temperatura, glavobol, bruhanje, kar tuđi zahteva zdravniško pomoč. Proti tej bolezni se lahko zaščitimo s cepljenjem v mesecih, ko klopi nišo aktivni (pozimi, zgodaj spo-mladi). Dogovorite se lahko s svojim zdravnikom (v tem primeru ce-pivo nabavite sami), ali pa z Zavodom za zdravstveno varstvo v Ljubljani, kjer je v ceno cepljenja že vključeno cepivo. Zaščita je dobra, vendar ne trajna. Po prvih treh do-zah (po enem mesecu, enem letu) so potrebne revakcinacije na tri do pet let. V primeru kakršnihkoli težav, ki jih ne morete resiti, se obrnite na svojega zdravnika. V svojem in imenu kolektiva Zdravstvenega doma Domžale želim otrokom in staršem vesele počitnice! DR. MIRA AŽMAN Za nagrado za številne prebrane knjige so si učenci Osnovne sole Preserje pri Radomljah ogledali muzejske zbirke in Železno jamo na Gorjuši, pred jamo pa je nastal tale posnetek. NOVI NAZIVI ŠOL Vse naše sole S sprejemom odlokov o ustanovitvi osnovnih in glasbene sole so se spremenila tuđi imena šol: Osnovna šola Preserje pri Radomljah (prej OŠ Radomeljske čete Preserje) Osnovna šola Rodica (prej OŠ Josip Broz Tito Domžale) Osnovna šola Mengeš Osnovna šola Trzin {prej OŠ Edvard Kardelj Trzin) Osnovna šola Venclja Perka Osnovna šola Domžale (prej OŠ Šlandrove brigade Domžale) Osnovna šola Dob (prej Osnovna šola Martin Koželj Dob) Osnovna šola Jurij Vega Moravče Osnovna šola )anko Kersnik Brdo Osnovna šola Roje (prej OŠ Olge Avbelj Domžale) Clasbena šola Domžale S sklepom Sveta se je preimenovala tuđi nekdanja Kovinarska usnjarska šola Srednja šola Domžale /lamnik Veterinarska služba spet v Domžalah V petek, 19. junija 1992 ob 14. uri, so v nekdanjem štu-dentskem internatu blizu dom-žalske usnjarne odprli poslovne prostore Veterinarskega zavoda ljubljanske regije, ki ima sedež v Grosupljem. S tem se je rejcem živali v naši občini iz-polnila dolgoletna bolj potreba kot želja po boljši organizaciji veterinarske službe. Po drugi svetovni vojni je bil v Domžalah prvi veterinar Židanek iz Sežane. S 1. decembrom 1948 je to službo nastopil veterinar Dušan Šlajpah, ki je prišel iz Žalca. Po združitvi občin Domžale in Moravče so leta 1959 ustanovili Veterinarski zavod Domžale. Vodstvo zavoda je prevzel do tedaj vo-jaški živinozdravnik dr. Franc Ca-šperin, ki je pred tem vodil majhno veterinarsko postajo v Moravčah. Dušan Šlajpah pa je še naprej ostal veterinarski inspektor. Kot veteri-narji in osemenjevalci so se potem v domžalskem veterinarskem zavodu zvrstili še Ivan Marolt, Peter Gubanc in Marjan Rakovec. Prostore je imel zavod najprej v sedanji občinski hiši. Zaradi prostorske stiske v občinski hiši so veterinarje preselili v prostore Kmetijske zadruge Domžale nad trgovino Elek-trotehne na Ljubljanski cesti. Ko je zadruga prostor potrebovala zase, se je zavod preselil v zasilni prostor stanovanjske hiše direktorja Veterinarskega zavoda. Leta 1976 se je zavod preselil v novo urejene veterinarske prostore v stolpnici na ulici Ljube Šer-cerja, v Domžalah. Ko so delo ko-maj dobro vpeljali, so se v politiki pojavile težnje po večji centralizaciji, tako so združili Veterinarska zavoda Domžale in Kamnik v sku-pen Veterinarski zavod Domžale-Kamnik. Potem so v Kamniku za-čeli graditi veterinarski dom. Dela so bila končana do novembra 1981. Ker so se tako delavci zavoda kot kmetje upirali preselitvi veterinarske službe v Kamnik, je tedanji Izvršni svet občine Domžale sprejel sklep, da se mora vsa veterinarska dejavnost iz Domžal do 25. novembra 1981 preseliti v Kamnik. S tem so bili seveda najbolj prikraj-šani kmetje oziroma rejci živali, ki so v tedanjih razmerah, ko so bili telefoni še redkost, s težavo našli zvezo s precej odročno veterinarsko službo v Kamniku. Pri tem je zanimivo, da je občina Domžale za gradnjo veterinarske postaje v Kamniku prispevala kar 60 odstotkov sredstev ali še ćelo nekaj več, občina Kamnik pa samo 40 odstotkov, kar je bilo menda ravno v obratnem sorazmerju s šte-vilom živali v posameznih občinah. Vseh enajst let, ko je bila veterinarska služba v Kamniku, so se kazale potrebe po premestitvi nazaj v Domžale. Pred slabim letom so željo kmetov poslanci posredovali v občinski skupščini. Za ureditev veterinarske postaje v Domžalah se je v okviru komisije za kmetijstvo najbolj prizadeval inž. Anton De-mojzes, gradnjo pa je vodil direktor Veterinarskega zavoda ljubljanske regije mag. Cvetko Bune. Prej kot v enem letu so bili prostori, ki so še last papirnice Količevo, nared in opremljeni za veterinarsko dejavnost. Veterinarski prostori v Domžalah obsegajo nekaj več kot sto kvadratnih metrov površine. Tu so laboratorij, ordinacijska soba, soba za zdravila, soba s hladilniki za kužni Lepota se na ogled postavi Kdo ve, koliko dni, tednov, morda že tuđi mesecev krasi avto na sliki eno izmed naših parkirišč, za katera vedno ugotavljamo, da jih je premalo. Lastnik je svojega jeklenega konjička lepo pokril in sedaj mimoidoče - na njihovo veliko žalost ali pa veselje, opozarja na to, kako si nekateri predstavljajo »delavnico« na prostem. Parkirišč pa ni... KS ZLATO POLJE Proti onesna-ževanju okolja Eden izmed večjih problemov, s katerimi se srečujejo v Krajevni skupnosti Zlato polje, je tuđi ones-naževanje okolja, kateremu so v tej KS napovedali vojno. O tem so raz-pravliali na seji sveta KS in prepo-vedali odlaganje kakršnih koli od-padkov ob cesti Čeplje-Pšajnovica. Ugotovili so namreč, da Ijudje od-lagajo različne odpadke kar ob ceste in tako osnesnažujejo okolje. Svet KS je sprejel poseben »odlok o prepovedi odlaganja odpadkov na crna odlagališča«, vse kršilce pa lahko dočakajo tuđi vabila sodnika za prekrške in ustrezne kazni. Vsebina smetišča na Rjavem ovinku ceste proti Čepljam Foto: Benkovič material, prostor za sprejem in ča-kalnica ter pisama, sanitarije in garderoba. V domžalski delovni enoti je zaposlenih pet veterinarjev in tehnik, vodi pa jo Franc Kešnar. Delovna enota Domžale posluje za male živali ob delavnikih med 7. in 9. uro ob nedeljah pa od 8. do 9. ure. V tem času kmetje v Domžalah naročajo svoje potrebe za zdravlje-nje živali in osemenjevanje. Služba za obveščanje, ki jo rejci živali že poznajo, pa je ostala ne-spremenjena. Varnostniki podjetja Svilanit v Kamniku prek telefona (številka 811-711) in radijske zveze Veterinarskega zavoda Kamnik ob-veščajo veterinarsko službo. STANE STRAŽAR Ne morite rib! »Ne morite rib in ne uničujte okolja!« je klic ribičev, ki iz dneva v dan opazujemo, kako krajani vozite svoje odpadke v »Spornovo cegunco« v okolici Radomelj. Od tu namreč voda odteka v vzgojni ribnik in ribičem povzroča veliko škodo. Vsi, ki to in bližnja »crna odlagališča« uporabliate, prenehajte s tem in svoje odpadke vozite na odlagališča. Ne uničujte narave in naših prizadevanj! RIBIČI Kam naj vodimo pse na sprehod Naobmočju občine Domžale je približno 4000 psov. Največ psov je v strnjenih naseljih (Domžale, Mengeš, Radomlje, Dob, Trzin). Pse lastniki občasno vodijo na sprehod v parke, na otroška igrišča ter nakmetijske površine, ali pa se psi prosto gibljejo brez nadzorstva. Po veljavnih predpisih je lastnik za psadolžan skrbeti, da se pes ne giblje prosto brez nadzorstva, ne ogroža ljudi in drugih živali, ne povzroča škode ter ne onesnažuje okolja. Psov in drugih živali tuđi ni dovoljeno voditi na otroška igrišča. Psi so lahko izvor nekaterih bolezni, ki se prenašajo na ljudi in živalii (steklina, trakuljavost, itd.). Lastniki psov morajo zato upoštevati veljavne predpise. Pse tuđi ne vodite na sprehode na obdelana kmetijska zemljišča, saj je v blizini strnjenih naselij dovolj neobdelanih zemljišč, kjer se psi pod nadzorstvom prosto gibljejo in ne povzročajo škode. Proti večkratnim kršiteljem je možno uvesti sankcije, ki so predviđene v predpisih. UIS Kreso-vanje na Gobavici V torek, 23. rožnika 1992, na večer pred godom Janeza Krst-nika, je KD Franca- Jelovška v sodelovanju s podjetjem Ml AMIGO d.o.o. organiziralo kresovanje na Gobavici v Mengšu. V programu, ki je bil spontan, so sodelovali MKZ Mengeški zvon, Ženski nonet Vigred ter ljudski pevci in godci. Želja vseh Ijubiteljev starih običajev in na-vad je, da to kresovanje spet postane in ostane tradicija, saj Ijud-skega izročila ne smemo zane-marjati. Tega dne je potrebno okna okrasiti s »krstnikom«, da ne priđe kaca v hišo. Kdor je to sto-ril, je dobro storil, za druge pa velja to kot opozorilo za nasled-nje leto in hkrati povabilo h krasi-tvi in sodelovanju pri kresovanju. TATJANA SIVEC STRMŠEK /lamnik je glasilo občine Domžale. Izhaja enkrat mesečno. Vsa gospodinjstva v občini ga dobivajo brezplačno 10. junija 1992 so se sodelavci iz SVETA Krajevne skupnosti Mengeš spomnili 45-letnice Janeza Pera, predsednika Sveta. Čestitamo? MARTIN OGRINC Pomoč Karitas iz Perchtolds- forfa beguncem Dolgoletna vztrajna vzgoja Avstrijcev za karitativno delo se kaže v njihovih dejanjih. Prav Avstrija je ena izmed dr-žav, ki ob naravnih ali drugih katastofah zelo hitro priskoči na pomoč. Pomagati drugim pomeni do-umeti globino altruizma iz Ijubezni do bližnjega, ko človek misli tuđi na druge, ko začuti stisko drugih in jim z dejanji pomaga. Grozote, ki smo jim priča v naši neposredni blizini, so pretresle svet, vendar pa so se le nekateri hitro dejavno vključili pri dajanju pomoći. Zato smo še posebej lahko hvaležni Iju-dem mesta Perchtoldsdorf pri Du-naju, ki so skupaj z njihovo Karitas zbrali sredstva za pomoč beguncem ter se potrudili in sami pript-Ijali pošiljko v Slovenije Hrano, okrog U ton (riž, sladkor, olje, moko, mleko v prahu, makarone, pšenični zdrob, otroško hrano) in drugo, so namenili beguncem v Domžalah in Kamniku, dvajset ton krompirja pa so razdelili po zbirnih centrih od Maribora do Ljubljane. Veliko osebnega angažiranja ter dobre volje, tako iz avstrijske kakor tuđi naše strani, je bilo potrebno, da se je vse to realiziralo. Hvaležni smo vsem, posebno pa tištim, ki so se v tej humani akciji osebno angažirali in tako z vzgledom in nese-bičnostjo pomagali Ijudem v stiski. Takšen altruizem človeka bogati. Znan je rek, ki pravi: bogat je, kdor ima veliko, bogatejši je, kdor malo potrebuje, najbogatejši je, kdor veliko daruje. župnijska Karitas Domžale MARIJA BIZJAK- SCHVVARZBARTL Od kje ime Domžale i. Pri iskanju izvora vsake be-sede, torej tuđi pri razlagi besede Domžale, je treba računati s tem, da naša govorica ni bila »od vsega začetka« taka, kot je danes! Skoraj vse sedanje besede so mutacije nekih prejšnjih (arhaičnej-ših) besed, ki se jih danes sko-rajda ne da več razpoznati. Mišljenje nekaterih, da so Nemci v 13. st. prevedli prav besedo Domžale (tako besedo, kot se tu zdaj vidi) v Unselsdorf (in v druge oblike), je zato zmotno. (Sicer pa v OP 12/90 ni bilo dvoumja, ali gre za isti kraj ali ne.) Nemci so v razmeroma krat-kem obdobju ime tega kraja zapi-sovali različno. To dokazuje, da imajo zapisovalci (in govorci!) ra-zlična ušesa oz. sposobnosti. Besede so se takrat pospešeno popa-čevale! Res pa je tuđi to, da so bile mnoge besede zapisane kar dobro, jih pa danes beremo na-pačno! (naglašanje, »narečne« značilnosti in dr.) Veliko je razlo-gov, da se starih zapiskov ni dobro taka držati »kot pijanec plota«! , . . . . Pri razlaganju besede Domžale so nekateri kot domnevno mož-nost navedli osebna imena, kot: Domiželj, Domižal, Domagoj... Tako »gledanje stvari« je dosti manj blizu resnice, kot pa bi bili z imenom Šalja. (To ime vključu-jem zdaj.) Ime Šalja (in mnoga druga!) so bila s kršćanstvom zatrta. »Potomec« tega imena je današnji priimek Šali. V pomenski zvezi pa je še dosti drugih naših današnjih besed; tuđi beseda ža-larija (šalarija!) o kateri je raz-pravljal J. Šumrada. Zelo pomembna je tuđi razjas-nitev imena Zala (Sala!) in imena Grifo iz takratne Štude, kar pa v tem sestavku (od uredništva li-mitiranem na 50 vrstic!) seveda ni mogoče. III. Beseda Domžale je sestav-Ijenka! Noben del pa ni nemški. Vse ocene tega so v odvisnosti od zapiskov, ki so temu ali onemu dostopni. (Pa tuđi od splošnega znanja in politike!) Jasno je: če se menjajo politiki, in če bi bili na razpolago (vsem!) novi dokumenti, se lahko piše vso zgodo-vino nanovo! (V OP 12/90 sem primer take politike »postavil« vi. 1500.) Besedo dom so Nemci (za tišti namen, kot jim zdaj služi) prevzel i s kršćanstvom. Mi pa je nismo kopirali od Rimlianov! (Tako kot tuđi ne besede loka, čeprav je v vseh enciklopedijah zapisano, da je beseda lokacija latinska!) Sicer pa se je beseda dom nekoć 50 let požiga Korena in Zlatopoljske vaši V poletju pred petimi desetletji so zagorele vaši v Zlatem polju, sovražnik je zažgal Karena in Hrastnik, prebivalce teh vaši pa odpeljal v pregnanstvo, nekatere pometal v ogenj in družinam povzročil veliko gorja. Po vojni so se preživeli vrnili na požgane domove in skoraj iz nič postavili lepe vaši, v katrih danes živijo pridni Ijudje. Rože na oknih kmečkih in drugih domovih dišijo v poletnih nočeh in skupaj s preživelimi, po petdesetletjih jih je le še malo, obujajo spomine. Spomine pa so borčevske organizacije Zlatega polja in Korena skupaj z občinsko organizacijo obudile 26. junija 1992 s skromno, a prijetno slovesnostjo, v kateri so preživeli borci in domaćini obudili spomine, šolarji OŠ Krašnja in Brdo pa pripravili kulturni program, sredi Korena. Kulturno društvo Krašnja je ob tej priložnosti pripravilo tuđi razstavo likovnih del učencev, v osnovni soli pa so si obiskovalci lahko ogledali dela letošnjega krašenjskega extempora, v okviru katerega so slikarji na platna prenašali motive Korena. V. V. drugače izgovarjala in je imela širši pomen. (»Kraj daritve«!) V času pokristjanjevanja je bil prvotni miselni svet pospešeno pre-zidavan, sledovi pa prebeljeni! IV. Pred kršćanstvom se je Bogu darovalo (naš dam odn. dom; Angleži to zapisujejo doom!) na mnogih (ustreznih!) mestih; po ti-sočletjih pa so na teh krajih bile (praviloma!) zgrajene cerkve. Jasno je, da je pri teh obredih bila potrebna voda. (Ražen pri dari-tvah na višinah danes imenovanih: kum, hum, humec, hu-min... Holm, Kulm, Chulm, Kolm, Chelm...) Pri Goričici je bilo glede vode zelo pripravno. (Pri današnjem stobovškem gasil-skem domu je še pred kakimi pet-desetimi leti ob višji podtalnici stal bajer »Stobovšak«. Je pa od-tod tekel tuđi ličen potočekl) Danes je vse to zasuto, zaasfalti-rano! Ljudje, ki so se tod nastanili, so tej vodi rekli dala. Nemci te besede s takratnim črkopisom nišo mogli zapisati. (Tuđi danes ne!) Težave (in zmote!) so se torej tuđi zaradi tega nakopičile! Sicer pa so ti prebivalci ob dali uporab-Ijali še nekaj drugačnejših besed za »označevanje« vod. Većino še poznamo! Današnja Ljubljanska cesta je torej bila v tistih časih tuđi »glavna«... za napajanje živine in gospodinjstvo. V. Prvi dam/đalčani se torej nišo »spravili« na »nesrečno« zem-Ijišče! (Kot to besedo neki »preva-jajo«!) Nagnetli pa so se pod Go-ričico, zraven damđale, ki je takrat prav gotovo pomenila čudovito. Vsaka doba ima svojo resnico. Tokrat smo si ogledali eno iz let okrog 500 pr. n. š.! MARIJAN SLEVEC Opomba uredništva: Marjan Sle-vec, ki ga poznamo tuđi po drugih prispevkih, je za naše glasilo že pred dvema letoma kot odgovor na polemike napisat petnajst strani obsegajočo razpravo. Na priporočilo uredniškega odbora Slamnik je tekst skrajšal, za kar se mu zahvaljujemo. _9 10 Kultura Iz naših krajevnih skupnosti 0 Iz naših krajevnih skupnosti # Iz naših krajevnih skupnosti # Iz naših KRAJEVNA SKUPNOST TROJANE Mi gremo naprej V začetku junija 1992 so v tej naši najvzhodnejši krajevni skupnosti končali investicijo, katere začetek šega že v leto 1990. Tedaj so namreč asfaltirali cesto proti Javorju, približno 300 metrov dolg odcep od magistralke skozi Petelinjek pa je ostal neasfaltiran, saj Po-djetje za urejanje hudournikov iz Ljubljane ni uspelo urediti struge Javorščice. No v lanskem letu je bila struga skupaj z opornim zidom urejena in letos položen asfalt na odcep, ki sicer povedano po resnici spada v Krajevno skup-nost Blagovico. Krajani so od-stopili zemljišča, prispevali tuđi znaten delež v denarju (neka-teri ga poravnavajo prav v teh dneh) in še ena naša vas je od danes bogatejša. Vsem, ki so imeli karkoli zraven, čestitke za trud! KRAJEVNA SKUPNOST BLAGOVICA Zgornje Loke Majhnemu številu urejenih avtobusnih postaj ob magistralni cesti se je pridružila tuđi avtobusna postaja v Zgornjih Lokah. Njena ureditev in rekonstrukcija bližnjega uvoza v sam kraj, vse skupaj pa povezano tuđi z ureditvijo odvodnjavanja in bližnjega potoka, je bila v programu krajevnega sa-moprispevka, ki pa ni zadoščal. Krajani so morali zbrati kar ve- r liko denarja, tuđi sami marsikaj postoriti, saj so želei i, da se uvoz in njegova okolica res-nično uredijo. Prav njihova zavzetost je tista, ki je največ prispevala k razŠiritvi prvotno načrtovane investicije, žal pa je večina opravljenega dela ostala le v makadamski izvedbi, saj denarja za asfalt trenutno ni. Na vrsti Zlatenek Kot smo že pisali, naj bi še pred poletjem začeli tuđi z ze-meljskimi deli na cesti Blagovi-ca-Zlatenek. Krajevna skup-nost Blagovica je že zbrala so-glasja lastnikov zemljišč ob na- vedeni cesti, pridobljena pa je tuđi potrebna dokumentacija. Po izbiri najugodnejšega izva-jalca bodo gradbeni stroj i »za-orali« tuđi proti Zlatenku. S samoprispevkom so v Krajevni skupnosti Dob uredili in asfaltirali Župančičevo ulico ter tako tuđi z asfaltom povezali sjari in novi del Doba. KRAJEVNA SKUPNOST MORAVČE Komunalno urejanje Po uspešni »letini 1991« se skoraj z enakim tempom nadaljuje razvoj Krajevne skupnosti Moravče na komunalnem področju tuđi v letu 1992. Prioriteti ostajata vodovodno omrežje za potrebe Hrastnika in Limbarske gore ter izgradnja kanalizacije in v njenem okviru čistilne naprave, prav v teh dneh pa se asfaltira tuđi cesta Moravče-Podbrdo v dolžini nekaj več kot tisoč metrov. V makedonski izvedbi je rekonstruirane ceste sicer blizu dva kilometra, vendar »špaga« je dolga za nekaj več kot kilometer, ostalo pa drugič. Krajani upajo, da ne bo treba tuđi na preostali asfalt, ki bi končno Krajevno skupnost Velika vas - Dešen z asfaltom povezal z občino, v katero spadajo, čakati nekaj desetletij. KRAJEVNA SKUPNOST DOB Češenik in Turnše »ZA« Krajani Ćešenika in Turnša, majhnih vaši v Krajevni skupnosti Dob, so se sredi junija na referendumu odločili za uvedbo krajevnega samopri-spevka. V petih letih bodo od osebnih dohodkov, pokojnin in drugih dohodkov prispevali po 2 odstotka, ob tem pa bodo vsako leto zbirali še dodatna sredstva v visini 400 DEM v to-larski protivrednosti. Ves denar bodo namenili izgradnji kanali-zacijskega omrežja. Ob tem pa upajo, da bosta iz svojih prora-čunov vsaj majhen delež pri-maknili tuđi krajevna skupnost in občina. V najmanjši krajevni skupnosti - Češnjice - rit1 mirujejo. Upravljena so že vsa zemeljska dela, s katerimi so razširili cesto do Poljane in Sele. Sedaj kopljejo prepuste, polagajo cevi in betoni-rajo jaške. Domaćini upajo, da se bo v občinski blagajni našlo kaj tolarjev za asfalt. j ^ ^ Na Dobeno -po asfaltu Po uspešno izvedenem referendumu za dodatni samopri-spevek naj bi se kmalu tuđi na Dobeno" pripeljali po asfaltu. Že v letu 1991 so krajani z last-nimi sredstvi in delom ter pri-spevkom proračuna asfaltirali ca kilometer ceste, v letu 1992 pa so smelo pristopili k nadalje-vanju rekonstrukcije skoraj tri kilometrskega odseka ceste. V celotni investiciji, katere vrednost je 15.000.000 SLT, je delček 0,5 odstotnega menge-škega samoprispevka, večji del sredstev pa bodo zbrali z dodatnim samoprispevkom, pri-spevki obrtnikov, podjetij in pa lastnim delom. Cesta bo široka 4 metre, na najbolj kritičnih od-sekih bo enostranska mulda v asfaltni izvedbi. Gradbeni odbor skupaj s kra- Koliko časa šc po makadamu na Dobeno? Jani še vedno upa, da se bodo kljub težkim časom tuđi v proračunu občine Domžale našla sredstva za vsaj kilometer as-faltne prevleke. Po referendumu v Loki V nedeljo, 26. aprila 1992, je bil v Loki pri Mengšu izglaso-van referendum za uvedbo samoprispevka, ki je namenjen izgradnji kanalizacije in obnovi ceste. Od 218 volilnih upravi-čencev (glasovanja se je udele-žilo 149) jih je bilo za samopri-spevek 126 ali 58,9 odstotkov. Krajani, ki so obvezni plaćati svqjo obveznost, po tej referen-dumski odločitvi (tolarsko pro-tivrednost 1400 DEM na dan plačila po tečaju BS - razde-Ijeno na 12 obrokov), so prejeli te dni položnice za mesečno odplačevanje. Mislim, da krajani vidijo, da je bil denar koristno porabljen. V tem mesecu poteka izgradnja sekundarnega kanala in hišnih priključkov na osrednjem in se-vernem delu Na ulicah. Prav tako so v pripravi nacrti za pre-del Na gmajni. V finančni konstrukciji za investicije v letošnjem letu Je planiran tuđi pritok dela sredstev po referendumski odločitvi. V kolikor vplačil ne bo, bodo nastale velike težave pri plačilu razlike (avans je bil že plačan) vrednosti opravljenih del. Gradbeni odbor zato prosi krajane, da se odzovejo plačilu prispevka in tako ne bo potrebno uporabljati drugih nači-nov za izterjavo. Ti pa so za vse nepriljubljeni. V kolikor kdo ni zmožen odplačevati odmerje-nega prispevka, naj vloži prošnjo z utemeljitvijo in dokazili. Oprostitev plačila prispevka sicer ni možna, možno pa je po-daljšanje odplačilne dobe. Enaka prošnja velja tuđi za tište krajane, ki še nišo v celoti poravnali svojih pogodbenih obveznosti. ANDREJ URBANC Bodo v Loki ob pomoći DODATNEGA SAMOPRISPEVKA lažje dokončali sekundarno kanalizacijo do konca 1994. Kaže da! Lepše ulice Pridni so bili v teh dneh tuđi prebivalci Kržanove ulice v Mengšu, ki so sami dokončali makadam v ulici, uredili od-vodnjevanje in se danes že vo-zijo po petmetrski asfaltni ulici, kjer je urejen tuđi enostranski hodnik. V času, ko to prebi rate, zbrana je že potrebna dokumentacija za rekonstrukcijo 268 metrov dolge Mehletove ulice, v kateri bodo ob odvodnjavanju uredili tuđi oboje-stranske robnike. Krajani so zbrali soglasja lastnikov zemljišč ob cesti, sami so pripravljeni veliko narediti, vendar tuđi tokrat brez pomoči občine ne bo šio. Del krajanov Gorenjske ceste se je odločil, da izboljšajo var-nost ob regionalni cesti R-322. Nabavili so robnike za ureditev enostranskega hodnika v dolžini 648 metrov. KS Mengeš je pridobila vsa soglasja, poskr-bela bo za tampon iz kamno-loma, naročila in plaćala pa je že izdelavo projekta. SCT Mehanizacija bo brezplačno iz-vedla zemeljska dela, VGP Hi-drotehnik pa je obljubil potrebne kubične metre betona. Tako bo deset šolarjev jeseni šio varneje v solo. PREDSEDNIK NA OBISKU Mali Jelnik Ob vodovodu krajani Malega Jelnika urejujejo tuđi cesto, ki jih povezuje z dolino. Blizu kilometer dolga cesta je njihov največji problem, saj je plazovit meter in pol, v najbolj kritičnih delih pa je visoka kar štiri metre. Cesto so ob gradnji opor-nega zidu tuđi razširili. Več kot 2OOm3 kamenia so navozili iz 200m3 kamenja in nekaj manj kubikov betona sestavlja oporni zid na Malem Jelniku Jože Lenič, predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Domžale, s sodelavci v pogovoru s krajani Malega Jelnika teren in neurejeno odvodnjavanje povzročilo, da je cesto in njeno okolico stalno odnašalo in še tako pridno vzdrževanje in navažanje peska ni prepreci lo drsenja tal, ki je ogrožalo tuđi bližnje domačije. Ob pomoči občine, zlasti pa lastnih rok, traktorjev, pa tuđi finančnih sredstev so se krajani lotili kar precejšnjega zalogaja, saj so ugotovili, da bo treba zgraditi 160 metrov dolgo »škarpo« (nacrte zanjo je izde-lal IBT iz Ljubljane), ki v pov-prečju s temelji meri več kot območja Moravske doline, kjer potekajo agromelioracije. Pora-bili so več kot 15Om3 betona, delovnih ur nišo šteli, ker jih je bilo preveč. Sodelovali so skoraj vsi, ki sedaj s tesnobo gle-dajo razširjeno cesto, katero je nujno potrebno »omejiti« z betonsko muldo in propusti, sicer se lahko zgodi, da bo večina njihovega dela zaman. Raču-najo še na pomoč občine, dela bodo sicer opravili sami, saj si želijo, da bi tuđi v Mali Jelnik kmalu pripeljali po asfaltu, kar je edina prava rešitev. KNJIŽNICA DOMŽALE POLETNI URNIK V času od 1. julija do 31. avgusta 1992 bo Knjižnica Domžale odprta po že ustaljenem poletnem urniku, in sicer: ponedeljek, sreda in četrtek od 13. do 19. ure torek in petek od 7. do 13. ure. Knjižnica v Mengšu bo odprta vsak ponedeljek od 15. do 18. ure. Knjižnica v Moravčah pa ob sredah od 15. do 18. ure. V času od 15. 7. do 19. 8. bo zaprta. Vabljeni torej spet 26. 8. 1992. /lamnik Kultura 11 Domžalska Roška ulica Končno je v juniju letos tuđi dvesto metrov dolga Roška cesta pri Osnovni soli Venclja Perka dobila asfaltno prevleko. Že v maju in začetku junija so povsem obnovili jamasto maka-damsko cesto. Kot vidimo na sliki, so uredili tuđi pločnik. »Kamorje šel bik, najgre se štrik« Peščena ravan sredi Domžal, kjer naj bi stal novi hotel, vse bolj postaja parkirišče za tovornjake. Ker veliki prikoli-čarji ne morejo nanj pri zdravstvenemu domu, so tovornja-karji razkopali in znižali znamenite peščene okope in vozijo kar z Ljubljanske ter prek pločnika na prazno prašno parkirno oazo-... in venkaj takisto. Mogoče pa ne bi bilo neumno narediti urejenega privoza na parkirišče in legalizirati izsiljenega?! I.L.L. IZ RADOMELJ Zaključek šolskega leta Končno so vsi šoloobvezni otroci, srednješolci in študentje zopet dočakali konec šolskega leta. Ta imeniten dogodek proslavljamo različno. Osnovna šola Radomeljske čete Preserje pri Radomljah je na primer povabila starše na koncert otroškega pevskega zbora in mlajšega mladinskega pevskega zbora v četrtek. 4. 6. 1992. Starši in otroci so uživali ob nastopu najmlajših pevcev, ki jih uspešno vodi profesorica Karmen Logar, vmesnimi kla-virskimi izvajanji mladih učenk glasbene sole Domžale in ko-mornega tria, sestavljenega iz citer, violine in flavte. Zani-mivo in pestro. Šolska glasila V dneh pred koncem šolskega leta so nas s svojima glasiloma razveselili mladi literarni ustvarjalci iz Osnovne sole Preserje pri Radomljah, ki izdajajo STA-KNIMO GLAVE, ter šolarji iz Doba, katerih glasilo je Ml PIŠEMO. Obe glasili sta pestri, polni spisov o prijetnih in manj prijetnih doživetjih, na njunih straneh so skrite prve Ijubezni, pa tuđi prva spoznanja o krutosti časa, v katerem živimo. Spisi, prisrčne pesmice, domiselni likovni izdelki, pa tuđi čisto strokovni članki in ugankarske strani so zrcalo mladih, ki so tako v STAKNIMO GLAVE kot v Ml PIŠEMO zaznamovali pravkar minilo šolsko leto. v. DOBLJANI, POVEJTE SVOJE MNENJE Kmalu varneje ob magi- stralki Skupščina občine Domžale bo na svoji 18. seji konec junija obravnavala tuđi osnutek loka-cijskega nacrta rekonstrukcije ceste M - 10 skozi Dob do križišča Želodnik. Dobljani so se o osnutku že pogovarjali in izrazili pomi-sleke o upravičenosti parcialnih vlaganj v rekonstrukcijo posa- Dob, nedelja, 14. junij 1992 - popoldne. Si lahko predstavljate, kako je cesta videti med tednom! meznih odsekov magistralne ceste. Po njihovem mnenju bi bilo bolj gospodarno predviđena finančna sredstva vlagati Nov semafor.v Dobu - večja varnost za šolarje. v gradnjo ceste Ljubljana-Arja vas. Razpravljalci se ne stri-njajo s predlaganimi širinami voznih pasov, križišč, pločni-kov in kolesarskih stez, ki pre-več posegajo v zemljišča. Mne-nja lastnikov zemljišč in objek-tov ob magistralki so bila de-Ijena: nekateri širitvi nasprotu-jejo, zadovoljni bi bili že z malce večjo rekonstrukcijo, drugi pričakujejo, da se planirana rekonstrukcija čimprej izvede in v okviru možnosti prične z deli že letos. V javni razpravi o ureditvi magistralke skozi Dob (trajala bo dva meseca) naj bi nasprotu-joča mnenja uskladili in že jeseni pričeli z deli, katerih na-mena ni treba posebej razla-gati: VARNEJSA MAGI-STRALKA SKOZI DOB JUTRI! Precej drugače pa so konec študijskega leta zaključili, študentje 3. letnika kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Na pred-log svoje kolegice so organizirali piknik ob ribniku v Radomljah. Dogovorili so se z oskrbni-kom ribiške družine, kje lahko kurijo in pečejo, obljubili, da ne bodo ničesar zažgali in ne bodo razgrajali, za seboj pa se-veda vse pospravili. Ker so bili prvič v tem lepem koncu Slovenije, so bili nad prijetnim oko-Ijem, mirom in zdravim zrakom tako navdušeni, da so piknik podaljšali še pozno v noč. Je pa res škoda, da z malo reklame in označb ne znamo lepot svoje okolice pokazati in ponuditi slovenskim in drugim turistom. Lep pozdrav iz Radomelj ZLATKA LEVSTEK LIKOVNO RAZSTAVIŠČE DOMŽALE Vinko Železnikar: Slike in grafike Spomladanski ciklus likovnih razstav v domžalskem razstavišču smo zaključili za dalj časa napovedano pregledno razstavo akademskega slikarja in grafika Vinka Že-leznikarja. Na razstavo se je avtor pripravljal več let in na njej združil dela različnih, v sebi zaključenih ciklov od leta 1987 dalje. Vinko Železnikar je diplomiral na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost leta 1978 pri prof. Janezu Berniku. Živi v Mengšu in deluje od leta 1988 samostojno. Ukvarjal se je s slikarstvom, scenografijo, v zadnjem času pa se je po-svetil raziskavam in izpopol-njevanju grafičnih tehnik. Zgleduje se pri tehnikah iz prejšnjega stoletja (svetlotisk, opalografija, cliche verre...), ki omogočajo pravi poltonski odtis tuđi brez rastriranja, kar pri modernih in klasičnih grafičnih tehnikah ni več mogoče. Prav to je avtorju orno-gočilo nove izrazne možnosti in ustvarjalne pristope. Vinko Železnikar je namreč veliko študiral, eksperimenti-ral, poiskušal in končno likovno javnost presenetil s povsem novo tehnologijo grafičnih del. Na razstavi smo si lahko ogledali njegov razvoj od začetnih slik na steklo s konca osemdesetih let, prek ciklusa geometrijskih likov in teles, ustvarjenih iz mrežastih struktur, s poudarkom na ob-čutenju prostora, ki imajo željo v prostoru delovati trodimenzionalno. Sledil je izbor grafičnih del v posebni tehniki svetlotiska, ki se navezuje na pionirska leta fotografije, pa vse do perfekcionirane gra-fične tehnike zadnjega časa, kjer najdemo tako manjše od-tise, polne bogatih znakovnih iger in kombinacij, do zdru-ževanja večih manjših grafičnih odtisov na enem listu. V vsebinskem smislu se je avtor prilagajal tehnološkim možnostim na novo odkritih tehnik. Tako na slikah na ste-klu prevladujejo ekspresivna občutja, ki s prevlado dolo-čene barve učinkujejo tuđi VINKO ŽELEZNIKAR: DVE Svetlotisk/ Lichtdruck, 1991,50x70 izrazito razpoloženjsko. Med najbolj opaznimi so bile na razstavi grafike iz prve serije grafik v svetlotisku, ki se ozi-rajo v preteklost, v spomine in prikazujejo otroke, tihožitja, starejše, z rahlo nostalgično patino starih fotografij. Pa tuđi slike iz cikla Terra, kjer v rja-vih barvnih tonih spoznamo podobo skozi tisočletno zgo-dovino utrujene in izmučene Zemlje. Ob razstavi je uspelo Likov-nemu razstavišču izdati tuđi katalog o likovnem razvoju Vinka Železnikarja, za kate-rega je spremno besedo pri-speval kritik Franc Zalar, ki je avtorja predstavil tuđi ob otvoritvi. Seveda sta morala tako avtor kot izdajatelj - Knjižnica Domžale v to vlo-žiti obilo truda, da jima je v teh kulturi in umetnosti ne-naklonjenih časih uspelo. Pri tem velja omeniti, da so izdajo kataloga finančno omo-gočili Občina Domžale, Kra-jevna skupnost Mengeš, Ljubljanska banka, Banka Domžale, Medex in Knjižnica Domžale. Ob otvoritvi pa sta se predstavila z glasbenim programom domžalska dijaka Srednje glasbene sole iz Ljubljane Damjan Tomažin s po-zavno in Tomaž Pirnat na električnih orglah. CVETA ZALOKAR - ORAŽEM Marija Novak ob 96-letnici s predstavniki društva upokojencev Moravče 12 /lamnik Kultura SLOVENSKA POVEST Ivan Sivec že med klasik i Povest je imela med sloven-skimi bralci vedno široko od-mevnost vse tam od leta 1836 naprej, ko je pisatelj Janez Ci-gler napisal prvo slovensko povest z naslovom Sreća v nesreći ali popisvanje čudne zgodbe dveh dvojčikov. Izvirne povesti so potem pisali tuđi vsi naši največji pisatelji, od Jurčiča do Kersnika, od Tavčarja do Finž-garja, ter z njimi dosegli veliko mero popularnosti med bralci, ki jo imajo še danes. Po drugi svetovni vojni čas nekako ni bil već toliko naklonjen tradicionalni pripovedi, pa vendar je bila potreba bralstva za to velika, tako da so založbe Mohor-jeva družba, Kmečka knjižna zbirka in Prešernova družba, ki so še izdajale tuđi povesti, dosegle z njimi zavidljive naklade. Med takimi avtorji je med pr-vimi v Sloveniji tuđi naš rojak Ivan Sivec iz Mengša, ki prav letos praznuje dvajsetletnico izida svoje prve knjige, povesti Pesem njenih zvonov. Da pa bi bila obletnica še lepša, je pred nedavnim doživel v založbi Slovenska knjiga - založba Mi-helač tretjo izdajo omenjene povesti. Založba Mihelač je začutila potrebo, da ponatisne nekaj starejših povesti, saj so vse raz-prodane,' tako Jurčičeve kot Prebivalce Trzina, Loke pri Mengešu in Jarš obveščamo, da je v šestdesetdnevni razgrnitvi lokacijski nacrt plinifikacije za to območje. Podrobnejše informacije bodo objavljene v naslednji številki SLAMNIKA. IS Občine Domžale Kersnikove. Tavčarjeve, Finž-garjeve, v drugem letniku te visoke družbe pa se je znašel tuđi Ivan Sivec. Vse te knjige imajo tuđi bogato spremno besedo. Dr. Miran Hladnik je o našem rojaku Sivcu med drugim zapi-sal: »Sivec je sinonim sodobne kmečke povesti... Ivanu Sivcu je za razliko od njegovih amaterskih kolegic v žanru treba priznati gladko pisavo, verzira-nost in poznavanje bralca, kar mu je vse priskrbelo visoko stopnjo popularnosti... Pesem njenih zvonov je Sivčeva prva, po natisih sodeč, pa tuđi njegova najuspešnejša knjiga...« Pisatelj Ivan Sivec je tretji na-tis svoje prve knjige predstavi I pred nedavnim v Dolskem na Kračevi domačiji in v Ljubljani v dvorani Španskih borcev. Vsi tišti, ki sb zaman dolgo povpra-ševali po Sivčevi prvi knjigi (tuđi drugi natis je bil hipoma razprodan), bodo zdaj lahko prišli na svoj račun. Sivec pa je lahko tuđi zadovoljen, saj se je že kot triinštiridesetletni ustvar-jalec zapisal v slovensko literarno zgodovino s to značilno slovensko povestjo, četudi bi odmislili vseh šestnajstih knjig, med katerimi zagotovo ne bo mogoče prezreti vsaj In večno bodo cvetele lipe, romana o Petru Pavlu Clavarju, ki ga je v pretekli sezoni na željo bral-cev predstavi! na enajstih mesti h po Sloveniji. CVETA ZALOKAR-ORAŽEM Srečanje harmo- nikar- jev Turistično društvo POBUD-NIK prireja vsako leto v me-secu maju srečanje harmoni-karjev v Spodnjih Lokah pri Krašnji. Tuđi letos smo ga organizirali, in to je bilo že sedmo tradicionalno srečanje. Nasto-piloje 56 harmonikarjev iz raznih krajev Slovenije. Vsak na-stopajoči je prejel nagelj, priznanje in blok za aperitiv in go-laž. Tuđi v naslednjih letih borno nadaljevali s to prireditvijo. Čisti dohodek od te prireditve pa smo namenili za ureditev čest v Spodnjih Lokah. Silvo Vidergar iz Dvorij med nastopom v Spodnjih Lokah DAN FOLKLORE V MENGŠU Igrajmo se, igrajmo se, zaplešimo Združenje folklornih skupin Slovenije, Zveza kulturnih or-ganizacij Slovenije ter Zveza kulturnih organizacij občine Domžale so pod pokroviteljstvom Skupščine občine Domžale v začetku junija v Mengšu pripravile srečanje otroških folklornih skupin Slovenije pod naslovom: IGRAJMO SE, IGRAJMO SE, ZAPLEŠIMO. Po gorenjsko je najprej za-plesala domaća folklorna skupina, ki je mimogrede predstavila tuđi nekaj običajev Mengša in okolice, nato pa so »Modri valčki« iz vrtca v Semedeli skupaj S PETELINČKOM PELJALI ŽITO V STARI MLINČEK. S HOJSA DRGUNCA DVA DEBELA JUNCA se je začel splet pesmi in igric s paše, ki so jih predstavili najmlajši s Šentilja, po nastopu harmonikarja Dani-ela Samca pa so folkloristi iz Rakeka prikazali ljudske običaje ob LICKANJU. O BIBI, Kl LEŽE, so zapeli in zaplesali mladi iz Zg. Ložnice, otroci iz dvojezične sole Dobrovnik - Lendava so zapeli in zaplesali KOKE TANC, Belokranjci so se predstavili z LIKANjEM PISA-NIC, z venčkom domaćih pa so pod vodstvom Silvestra Mihel- čiča navdušili. tamburaši iz Ad-lešičev. Folklorna skupina iz Miklavža je predstavila VALEN-TINOVO, mladi iz OŠ Beltinci so »DELALI POVRSLE«, TEPEŽ-KANJE smo spoznali iz plesa mladih iz Poljčan, ŽEGNANJE pa so zaplesali Gorenjci iz Kra-nja. Zadnji nastopajoči, ki jih je tako kot vse do tedaj navdu-šeno pozdravila polna dvorana, v kateri smo sicer pogrešali več odraslih, je bila Folklorna skupina iz OŠ Gustav Šilih iz Vele-nja s PESMIMI IN IGRAMI NAŠIH BABIC. Bilo je prijetno dopoldne, veliko mladih plesalk in plesal-cev, ljudskih godcev in njihovih prizadevnih mentorjev, ki so vsi skupaj dokazali, da so slovenski narodni običaji še vedno živi med našimi najmlaj-šimi. V. Iskrena hvala S predstavo Poročil se bom s svojo ženo so kulturniki iz Blagovice gostovali v Krašnji, Šentvidu, Pecah, Ihanu, Troja-nah, Šmartnem pri Litiji, Izla-kah, Čemšeniku in Vrhpolju ter Moravčah, z dvema presdta-vama pa so navdušili domače občinstvo. Vse predstave so bile dobro obiskane, načrtovali so tuđi pri-reditev na prostem, ki pa bo zaradi slabega vremena jeseni in vas že sedaj prisrčno vabijo. Ob prizadevnih igralcih, vodstvu društva in hvaležnemu občinstvu so za uspešno delo zaslužni tuđi pokrovitelji. Kulturno društvo Blagovica se po tej poti zahvaljuje vsem, ki ste kakorkoli prispevali, da je predstava uspela, še zlasti ISKRENA HVALA glavnemu pokrovitelju NAPREDEK DOMŽALE ter Bl-STROju FURMAN, ki je poskr-bel za vstopnice. NAŠI GRADOVI Češenik nadaljevanje Urbančeva družina. Trgovec Franc Urbane in žena Evgenija sta imela tri otroke, Herto, domaćini so ji rekli Ema, Miči, rekli so ji Nica in sina, ki so mu rekli Pubi. Gospa Evgenija je največ bivala v Češeniku, mož je med tednom živel v Ljubljani, kjer je imel trgovino. Ko se je ob sobotah vračal domov, se je prej kot k družini zapeljal k delavcem. Starejši domaćini se spomi-njajo, da je bil Urbane, ki je bil sicer oficir, tuđi do delavcev zelo strog, a je bil dober plačnik. Pubijeva nesreća. Da bi prevzel veletrgovino v Ljubljani, so Pubija poslali na specializacijo v Italijo. Tu pa je preminil v prometni nesreći, nekateri pa vedo povedati, da ga je nekdo ustre-lil. Domov so lahko dobili samo žaro, prostor zanjo pa so pripravili v grajski kapelici na desni strani vrat, kjer so vzidali leseno omarico. Ohcet po graščinsko. Urbančeva hčerka Herta (Ema) se je poročila s Kozlerjem z Ort-neka. Domaćinom je posebej ostala v spominu njena poroka v graščinski kapeli in ohcet v gradu Češenik. Vsa vas se je štirinajst dni pripravljala na to slovesnot. Ženske so dan za dnem pletle vence iz zelenja. Pri gradu so postavili velik križ in ga okrasili. Nevesta je v poroki in na ohcet povabila vse vaščane. Pojedino so jim pripravili v pritličju gradu. Na harmoniko je igral Niko Drolka-Nejcev iz Doba. Drugim svatom so pojedino pripravili v sobanah v nadstropju. Ko so fantje kmalu po polnoči prinesli kamelo, so tuđi vaščane povabili gori, da so videli ta običai. Fantom so kamelo plaćali in ti so odšli po svoje. Park in paviljon. Na severni strani gradu so imeli vse do konca druge svetovne vojne lep park. Zanj je dolga leta skrbela Ivana Luteršek iz Češenika. Zaposlenega pa so imeli tuđi vrtnarja, ki je gojil rože in jih vozil v Ljubljano na trg. V parku na severni strani je še sedaj na osmih okroglih zidanih stebrih lep, na vse strani odprt paviljon, kjer se je včasih zabavala grajska gospoda. Sadni vrt je Urbane uredil na južni strani gradu proti Ljšaju. Golobnjak, kozolec in križ. Od vsakdanjega graščinskega vrveža precej odmaknjeno češeni-ško trato na vzhodni strani gradu so poživili in dopolnili med seboj lepo usklajeni golobnjak, kozolec in križ. Nekaj posebnega je bil visok, okrogel, zidan golobnjak z odprtinami-golob-njaki na vse strani. Ne daleč stran je stal trden dvojni kozolec - »toplar« s šestimi »štanti« na zidanih stebrih, ki ga ni več. Na severni strani poti je pri mostičku stal križ z lesenim razpelom, ki so ga po drugi svetovni vojni odstranili. Vodnjaki. Za oskrbo grajskih prebivalcev. z vodo so imeli na severni strani grdu vodnjak, del tega je še viđen. Vodo so včasih zajemali z vedrom na vreteno, nazadnje pa so jo črpali z litoželezno črpalko. Pri gospodarskem po-slopju so imeli drugi vodnjak, živino so pa največ napajali v strugi Rovščice. Lov. Urbane je vsako jesen povabil na lov prijatelje, gospodo iz Ljubljane. Urbane je imel tuđi svojega lovca in lovskega čuvaja. To službo je v Češeniku dolga leta opravljal Ivan Starin-Hrastar iz Turenša. Včasih je pomagal tuđi pri drugem delu. Na desni strani vhoda v pritličju je imel Urbane lepo lovsko sobo z bogato lovsko opremo in trofejami. Soba je bila še nekaj let po vojni nedotaknjena, kdo se je potem s tem okori-stil, domaćini ne vedo. Poplave. Dokler Rovščice nišo regulirali, je voda pogosto, vsaj dvakrat ga leto, v spomla-danskem in jesenskem deževju poplavila okolico in ćelo vhod v grad. Kapela Marije Karmelske. Leta 1742 je Le-opold Zaharija pl. Rastern Češeniški prosil ško-fijo, da bi smel pri svojem gradu postaviti kapelo. Škof je vprašal dobskega vikarja, če bi morda kapela župniji škodovala. Ker vikar gradnji ni nasprotoval, je Rastern kapelo pozidal v vzhodnem grajskem traktu. Da bi bila dovolj velika, jo je za nekaj metrov razširil iz prvotne grajske zasnove. V Češenik je povabil najbolj-šega baročnega slikarja Franca Jelovška. Poleg oltarne slike je Jelovšek v fresko tehniki naslikal bogato oltarno arhitekturo. Po opisu Viktorja Steske sta bila na vsaki strani naslikana po dva stebra. Med stebri je naslikal na ehi strani sv. Ano, na drugi sv. jožefa z lilijo. Jelovškove so bile tuđi freske na kupoli. Kapelo so že leta 1742 posvetili, zato so najbrž tuđi freske iz tega ob-dobja. Kaplanska služba v Češeniku. Rastern je 27. marca 1743 prejel iz Rima dovoljenje, da smejo v kapeli tuđi maševati. Dne 29. decembra istega leta je dobila kapela iz Rima poseben privilegij. Isti graščak Leopold Zaharija pl. Rastern je leta 1752 pri kapeli ustanovil benificij in grad je dobil svojega kaplana. Izmed grajskih kaplanov se omenja Matija Jagrišek iz goriške škofije, ki je bil hkrati tuđi učitelj češeniške grajske mladine. Uničenje kapele in Jelovškovih fresk. Po drugi svetovni vojni je bila kapela skupaj z gradom in posestjo podržavljena. Kapelo so leta 1948 opustošili, klopi, oltar in drugo opremo so razbili in odstranili. Prizanesli nišo niti ostankom pepela pokojnega urbančevega sina. V nivoju nad-stropja so zabetonirali železobetonsko ploščo ter kapelo z Jelovškovimi freskami razpolovili. Spodaj je drvarnica s prvotnimi vrati s kovanimi mrežami. V zgomjem delu kapele pa je stanovanje. Požig gradu. Med okupacijo so bili v gradu nekaj časa nemški vojaki, ko so odšli, so ga partizani skupaj z gospodarskim poslopjem pož-gali. Pri gradu je ostrešje pogorelo samo nad vhodnim traktom. Češeniška posest podržavljena. Po drugi svetovni vojni je nova oblast Urbancu najprej podr-žavila posest v Češeniku, potem pa še veletrgovino v Ljubljani. V letu 1946 je češeniško posest prevzela 4. armada, da bi tu pridelovala hrano za vojake. Anton Kotar se spominja, da so leta 1946 po vojni prvi začeli obdelovati češeniške njive. Za delo na piju so iz Ljubljane dobili trideset nemških ujetnikov. Namestili so jih v ti-stem delu gradu, kjer streha ni zgorela. Na polju so seveda delali samo ujetniki, partizani pa so jih stražili. Za mleko so v Češenik dobili dve kravi. Pozneje so v hlevih namestili 18 plemenskih kobil, ki so tu žrebile. Ko je 4. armada leta 1947 odšla na Primorsko, je češeniško posest prevzela civilna oblast. Vodstvo kme-tijskega posestva je prevzel Franc Pliberšek iz Domžal. Obnova gradu. V tem času so na vhodnem delu gradu, ki sta ga že preraščala visoka trava in plevel, obnovili ostrešje. Grajsko poslopje so obnovili in vanj naselili stranke in tako je še sedaj. . s.S. Domžale /lamnik 13 REVIJA NARODNOZABAVNIH ANSAMBLOV1992 Kdor dela za stvar, denar mu ni mar Ob koncu maja je bila v PO-LETNEM GLEDALISČU na Studencu v organizaciji Kultur-nega društva Miran Jare Škoc-jan (idejo, scenarij in režijo je prispeval LOJZE STRAŽAR) in ob sodelovanju Zveze kulturnih organizacij Domžale ter sponzor je v revije narodnozabavnih ansamblov, katero sta vodila MOJCA CIREJ in JANEZ DOLI-NAR. V dveh celovečernih dobro obiskanih prireditvah, kate-rih moto je bil: KDOR DELA ZA STVAR, DENAR MU NI MAR, so poslušalci prisluhnili igranju in petju glasbenih skupin, ki so se vse odrekle honorarju v korist dokončne ureditve Polet-nega gledališča na Studencu. Začel je ANSAMBEL RO-BERTA ŽUPANA in s pesmijo Proti jutru napovedal, da se pri-reditev lahko potegne proti jutru. Čaši se spreminjajo je zai-gral ANSAMBEL BORISA RAZ-POTNIKA, za njim pa je BELI CVET obudil spomin na Reko, ki ve le za svojo pot, ANSAMBEL RUDIJA JEVSKA pa je Za Krvavcem iskal Bodečo nežo in zaželel Srečno proti domu. Do tedaj pa je bilo še daleč. Z Venčkom narodnih sta nas razveselila citrarka SABINA in harmonikar GREGOR VRHO-VEC, zaploskali smo mladi JU-LIJANI SLAPAR, ki je na sinti-sajzer zaigrala in zapela, da je Slišala ptičko pet, pozdravili smo ANSAMBEL TONIJA VER-DERBERJA, ki je z značilnim belokranjskim melosom zapel o Starem vinu in Čaši sreče. ANSEMBEL NAGELJ nas je s Tiho srečo povabil Na ples, še posebej toplo pa smo zaploskali ubranemu »ukanju« njihove pevke. Prijeten večer je zaključil SLOVENSKI KVINTET iz Mengša, ki je Polko odplesal na Sorško polje, nato pa nas vse skupaj s Kamniškim hlaponom odpeljal na domove. Za konec tedna je zaigral ANSAMBEL FRANCA MIHE-LIČA in povabil polno letno gledališče k drugemu večeru revije. Po predstavitvi njihovih dvajsetih let in povabilu Vsi na ples nas je ANSAMBEL PLANIKA popeljal Veselo v Kamnik in do veselih HARMONIKAŠIC ŽUPAN, ki so ubrano zaigrale in zapele, da je Snoč pa dav slanca padla in da se imamo radi. ANSAMBEL TONIJA SAV-NIKA se je ustavil ob Cvetočih lokvanjih, KAPELSKI MUZI-KANTJE z roba Bizeljskega pa so zagodli Veselo po domače in prinesli Pozdrav iz Kapel. Kot prvi večer je tuđi drugi navdu-šila JUUJANA SLAPAR, ki je pred odmorom zapela, da se Rada počeše, za njo pa so na-stopili Tomaž, Aleš in Andrej iz TRIA SVETLIN z Veselimi klarineti in Dolenjska vabi. Z ANSAMBLOM KRT smo odšli Na Gorenjsko in z Zdravico slo-venskemu rodu nazdravili Sloveniji, deželi moji. Še trio PO-ČAGAR s Prevoj, vsi skupaj šte-jejo šestintrideset let, ki nas je po Okrogli polki povabil pogledat v nebo lunico in tuđi so-botni večer je bil končan. Tako kot ga je začel, ga je končal ANSAMBEL FRANCA MIHE-LIČA, katerega zvoki skladbe Nasvidenje so še dolgo odme-vali v prijetnem sobotnem večeru. »Vsak ansambel je za svoje navdušence najboljši,« je v veznem tekstu napisala Helena Giacomelli in povedala resnico, ki je v Poletno gledališče na Studencu oba večera pripeljala množico obiskoval-cev. Tako njim, kot ansamblom, ki so se odrekli honorarju, in sponzorjem, iskrena hvala! Da ne bo nič drugače 22. avgusta 1992 na GLASBI TREH DEŽEL čivkajo že vrabei. Zato nasvidenje! Adriatic zavarovalna družba d.d. koper societa assicuratrice s.p.a. OGLASITE SE V NAŠI POSLOVALNICI ALI PA NAS POKLIČITE NA TELEFON: (061) 721-280 Akademski slikar Džeko Hodžić je predstavi! dokumente pred Likovnim razstaviščem Domžale AKADEMSKI SLIKAR IZ BOSNE Džeko Hodžić - begunec med nami Med številnimi begunci, ki so pribežali iz bosanskega pekla, je tuđi akademski slikar Džeko Hodžić. Zatočišče je našel v praznem stanovanju v SPB 1, ki ga je pred leti kupil v Dom-žalah njegov brat. Zdaj so v njem tri družine in za silo so si že uredili življenje in bivanje. Takoj pt> prihodu v Domžale pa ga je pot zanesla tuđi v Likovno razstavišče Domžale. S seboj je prinesel polno mapo risb, ki so nastale kot odmev na preživete travme v Bosni, in jih združil v ciklus Dokumenti iz Bosne. Pokazal je tuđi svoj katalog, v katerem smo lahko prebrali, da je doslej že pripravil 16 sa-mostojnih razstav, sodeloval na 120 skupinskih razstavah, med drugim tuđi v Stuttgartu in Ma-inheimu ter prejel številna do-mača in mednarodna priznanja, med katerimi je najpo- SLOVENSKI DOM ZA OSTARELE V CLEVELANDU Med rojaki po svetu Potreba po domu za ostarele Slovence v Clevelandu se je pokazala že v začetku stoletja, ko se je tja priselilo veliko naših ljudi. Več so o tem govorili leta 1912. Ponovno je misel o domu oživela spet leta 1921. Tedaj so iz Slovenske narodne skup-nosti v ta namen dobili 16.000 dolarjev. Vendar so se želje po domu začete uresni-čevati sele sredi petdesetih let, zlasti leta 1957. V decembru 1959 je odbor kupil hišo z enajstimi sobami, skednjem in potrebnim zemljiščem. Nakup so posebej podprle Napredne Slovenke v Ameriki. Z zemeljskimi deli so začeli 30. junija 1962 in 5. oktobra prihodnje leto je Slovenski dom že sprejel prve oskrbovance. Dom je kmalu postal pretesen, zlasti se je pokazala potreba po prostorih za nego oskrbovancev. Zato so prek clevelandskega radia speljali akcijo, tako da so imena daro-valcev prispevkov na božično drevo sproti objavljali. S prispevki so v decembru 1972 dom razširili s 63 posteljami, skupaj je bilo prostora za 87 oskrbovancev. Že prej kot v desetih letih pa ga je bilo treba ponovno razširiti. To so dosegli v dveh fazah. Leta 1982 je dom pridobil 37 postelj in v letu 1983 še 26. Med dobrotniki Slovenskega doma v Clevelandu posebej omenjajo Lovsko društvo iz župnije St. Marv. Včasih so v dom spre-jemali samo Slovence, sedaj pa tuđi druge narodnosti. Oskrbovanci za nego zastavijo svoje premoženje, drugo pa da država. O Slovenskem domu v Clevelandu pa ne bi pisali v Slamniku, če v njem ne bi našlo zavetje več naših rojakov. Te oskrbovance in vodstvo doma sem na predlog Staneta Krulca med bivanjem v Ameriki tuđi obi- •skal. In še nekaj je treba dodati. Slovenski dom v Clevelandu so zgradili na pobudo in po prizadevanju našega dobskega rojaka Franka Česna. Med obiskom leta 1982 mi je dejal, da se s svojimi 92 leti poslavlja in da želi svojo bogato knjižnico zapustiti . knjižnicama v Domžalah in v Dobu, vendar je, preden je bilo to mogoče urediti, umri. Frank Česen je bil tuđi sicer zelo delaven med ameriškimi Slovenci, veliko je pisal v slovenske in ameriške časopise. STANE STRAŽAR Upravni svet Slovenskega doma v Clevelandu, drugi od leve strani je naš rojak Frank Česen iz Doba membnejša iz leta 1990 jugo-slovanska nagrada Pivo Kara-matijeć za slikarstvo. C. Hodžić, predstavite se nam? Prihajam iz Teslica, kjer sem .učil na srednješolskem centru estetiko, likovni pouk in oblikovanje. Sem tuđi član likovnega združenja Bosne in Hercegovine in njenega umetniškega sveta. Bolj znan pa sem kot vo-dja likovne kolonije, ki se je 11 let zapored odvijala v našem kraju in na katero so prihajali umetniki iz vsega sveta. Tako smo zbrali veliko zbirko slik in grafik neprecenljive vrednosti in kar groza me je, ko se spom-nim, da je zaklenjena v Teslicu, prepuščena na milost in nemilost barbarom. Toda, kaj se more, pri nas v Bosni je vojna in se dogajajo še vse bolj strašne stvari. V sodelovanju z Likovnim razstaviščem Domžale in Knjižnico Domžale ste Dom-žalčanom predstavili pretre-sljive Dokumente o Bosni. Da, pot me je takoj nesla v galerijo in našel sem stik z va-šimi orgainizatorji, pa tuđi posa-meznimi umetniki. S seboj sem iz Bosne prinesel 15 platen. Vse drugo pa je najbrž že uni-čeno, kajti v mojem kraju je huda vojna. Imel sem lep atelje, prek 90 m, zdaj pa... Pred Veleblagovnico sem Dokumente o Bosni razstavil na pa-nojih, zdaj pa so postavljeni na ogled v večnamenskem prostoru Knjižnice Domžale, kjer bodo ostali prek poletja. Kako so nastale te risbe? Vse to se je nabralo v meni, o takšnih stvareh se je govorilo vsak dan, na ulici, po radiu, to se je dogajalo mojim prijateljem, znancem. V našem mestu je živelo 59% Srbov in ti so se dobro pripravili na vojno. Te-slić je bil kmalu okupiran, ži-veli smo v popolni izolaciji, pod delovno obvezo. Govorili so nam, da naj se prilagodimo, da bo v redu, potem pa je bilo vsak dan več mrtvih, ubitih, masakriranih. Ko smo se ne-kega večera z družino umaknili iz bombandiranega mesta k prijatelju Srbu so mu njegovi takoj naslednje jutro zagrozili. In smo morali stran. V tej vojni človek ne srne ostati človek. Tuđi sam sem doživel marsikaj, ko sem se več dni prebijal iz obroča, mimo različnih barikad - teh je bilo na moji 800 km dolgi ubežniški poti kar 130 - do rešitve. Na barikadah sem »podaril« okoli 2000 DEM, pripravil pa sem še druga »darila«, da sem se uspel resiti. Potoval sem po planinskih poteh, iz Teslica, do Tešnja, prek Crnega vrha, Zenice, pa od tu po gozd-nih poteh do Vakufa, Prozora, Jablanice, prek planine Vran, Imotskega, vse do Splita. In uspelo mi je. Družino sem na varno poslal že preje, sam se čakal do zadnjega. Toda kaj - jaz ne morem prijeti za puško, ne bi mogel ubijati. Toda pravite, da se boste borili po svoje! Za Bosno se bom bori I drugače, kot intelektualec, s hu-manostjo. Tako bom predstav-Ijal resnico o Bosni s svojimi risbami, se pogovarjal z Ijudmi. Imel sem že intervju na Radiu Student. Javi I sem se tuđi Rde-čemu križu in Karitasu, da bi pomagal v begunskih centrih. Tako že hodim vsak dan v be-gunski center na Viču in delam z otroki. Hudo je, toda treba je delati, ustvarjati. Prav v tem trenutku pa v Ljubljani bosanski likovni ustvarjalci, teh je zdaj v Sloveniji že 7, pripravljajo skupaj z Mestno Galerijo avk-cijsko razstavo. Kako Ijudje sprejemajo vaše risbe? Večina jih je pretresenih, ogorčenih, sprašujejo me o svojcih, prijateljih, o stanju v Bosni, če imam kakšne informacije. Ljudje so se želeli predvsem pogovarjati, saj so zgroženi nad tem zlom, ki ga nihče ne more ustaviti. Rad bi se zahvali I še slovenskemu narodu za vso toplino in razume-vanje, ki nam ga nudijo. Pov-sod sem srečal samo prave ljudi, zato hvala, Slovenci. .CVETA ZALOKAR - ORAŽEM Foto: IGOR LIPOVŠEK V nedeljo, 19. julija 1992, ob 16. uri bo Gasilsko društvo Rova pri gostilni PIRC organiziralo Drugo srečanje mladih ansamblov. Vabimo vse debitante. Prijave sprejema Lađo Petrovac do 15. julija, tel. (061) 737-492, med 14. in 18. uro. Srečanje ni tekmovalnega namena, najboljše pa bo nagradilo občinstvo. Prireditev po povezoval FRANC PESTOTNIK. Bogat srečolov. Žrebanje vstopnic. Za ples in dobro razpoloženje bo igral ansambel ŠTAJERSKI VRELEC iz Rogaške Slatine. Vabijo ROVSKI GASILCI, celoten izkupiček pa je namenjen za nov gasilski avtomobil. ... na sestanku so zadevo obravnavali, živahno raz-pravljali, izluščili najbolj tehtne misli... Vse kaže, da smo globoko misleče (govoreče) ljudstvo. - Priče neslutenega gospo-darskega in kulturnega vzpona bi bili, če bi jeziki delali! MARIJAN SLEVEC Divja privatizacija naŽelezniški ^________ulici v Pomžalah________ Iz strogo zaupnih virov smo izvedeli, da so nekateri prebivala »levega« bloka (gledano s tirov) na Železniški ulici postavili mnogim mimoidočim, predvsem Ijudem s Prešernove ulice, neprebodne »španske jezdece« (visoko leseno ograjo). O njih so vznemirjeni občani trdno prepričani, da jih ni »požegnal« noben občinski »mini-ster«. Kritični sosedje in člani uredništva Slamnika so se torej že zganili. Kje si občinski »Janez Janša«? B. O. PREKLIC PodpisanaSabina Strajharse opravičujem Dragici Komlanc za izrečene neresničnežaljive • besede. SabinaStrajhar, l.r. 14 /lamnik Domžale Za kapelo na Kredarici Jakob Aljaž, znani župnik iz Mojstrane, planinec in glasbe-nik je leta 1896 zgradil kapelico, ki je stala poleg Doma na Kredarici. Posvećena je bila leto kasneje, po vojni, leta 1952 pa podrta, ne ve se, kdo jo je podrl ne zakaj. Ljubljanski som »Ave Marija, Gratia plena«. Sedanjemu dovškemu župniku, g. Francu Urbaniji, pomeni ta plošča več kot vsa dovoljenja, s katerimi pa je imel nemalo dela in truda. V slovenski skupščini so dovo-Ijenje za gradnjo nove kapele Združeni okteti v Mengšu med županovim govorom nadškof in metropolit g. Alojzij Šuštar je dal leta 1987 (takrat je bila prva masa na Kredarici po porušenju kapelice) idejo za novo kapelico in od slovenskih planincev ćelo zahteval, da to storijo. Od nekdanje kapelice je ostala le kamnita plošča z napi- izglasovali lani v novembru (tr-dili so, da je na območju tri-glavskega narodnega parka to takšen poseg, da potrebuje so-glasje slovenske skupščine), le-tošnjega marca pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje. Kljub vsemu pa za zgraditev kapele nišo dovolj samo dovo- ljenja, potrebna so tuđi sredstva, kaj sele na taki visini, kot je Kredarica, saj je vse potrebno pripeljati s helikopter-jem. Lahko pa si samo predstavljamo, koliko stane ena vožnja, ki pripelje 1200 kg cementa. Prav zato so mengeški kršćanski demokrati stopili v stik z g. Urbanijo. Koncert je pripomogel k zbiranju denarja za graditev kapele, da bo skr-bela za duhovno obnovo ljudi, ki hodijo v hribe. Vstopnica za koncert ni bila vstopnica v pra-vem pomenu besede, pač pa prispevek, saj so se vsi nastopa-joči odpovedali honorarju v korist kapele. Nastopajoči so bili iz različnih koncev Slovenije, vendar se bodo združili v temi oz. avtorstvu pesmi - te bodo posvećene goram, Triglavu, ali pa bodo ćelo Aljaževe. Nastopali so: Pevska zbora Te Deum in zbor Glasbene matice, Okteti Tosama, Oktet bratov Pirnat, Ribniški, Škofjelo-ški, Logaški oktet, vokalni kvintet bratov Župan, moški zbor Lek, Trio Svetlin, Slovenski kvintet iz Mengša, narodno-za-bavni ansambel Stoparji, Trio Venturini, citrar Miha Dovžan z igralcem Borisom Cavazzom, zabavni ansambel Obvezna smer, Mengeška in Logaška godba, Marcos Bajuk in Andrej Jare. Voditelja večera sta bila Alenka Hofferle in Janez Doli-nar, scenarist in pisec veznega besedila pa prof. dr. Janez Ma-rolt. Št. žiro računa, kamor lahko nakažete denar po svojih zmožnostih: Župnijski urad Dovje-Moj-strana 64281 Mojstrana 51530-621-37 05 1610112 13009/54 TATJANA SIVEC STRMŠEK Trije bratje - narodno-zabavni ansambel V domžalski občini je bilo v zadnjih treh, štirih letih ustanovljenih več narodnozabavnih ansamblov z mlajšimi zased-bami. Nekateri od teh ansamblov še igrajo, drugi pa so že ponehali. Od narodnozabavnih ansamblov, ki še delujejo, je eden izmed boljših in tuđi najmlajših »TRIO SVETLIN«. Trio Svetlin sestavljajo trije bratje: Aleš (18 let), ki igra kitaro, Tomaž (16 let) - bas kitara in Andrej (14 let) — harmonika. Svoj prvi javni nastop so imeli pred tremi Trio Svetlin leti na novoletnem koncertu v Ga-silskem domu na Vrhpolju. O ansamblu sem se pogovariala z An-drejem, ki diatonično harmoniko igra štiri leta, v začetku mu je po-magal Niko Zajc. Tomaža je bas kitaro učil igrati Aleš, ko sta skupaj ugotavljala, kako se igra. Pri učenju kitare je Alešu pomagal Mile Ko-kalj, sicer kitarist pri ansamblu Franca Miheliča. Mile Kokalj je tuđi njihov mentor, ki jim pomaga, kadar vadijo nove, težje skladbe, na-pisal pa jim je tuđi melodijo za njihov valček, prvo samostojno skladbo. Vadijo takrat, ko so vsi trije doma in imajo čas. Aleš je zaposlen kot pripravnik, Tomaž hodi v 2. letnik Srednje kovinarske sole v Domžalah, Andrej pa v 8. razred osnovne sole. Instrumente sta jim kupila starša. Čez nekaj let bodo, vsaj tako upajo, zaćeli igrati tuđi na samostojnih na-stopih, tako da bodo tuđi sami lahko z glasbo zaslužili. Do takrat pa bodo nastopali na koncertih in drugih prireditvah ter se učili. Andrej se namreč uči tuđi klavir, Tomaž pa bariton pri g. Juvanu v Domžalah. Pred kratkim so izdali svojo kaseto, v letošnjem letu pa nameravajo z nekaterimi ansambli posneti skupno CD kaseto. Še veliko uspehov! DANI Simfonični orkester Domžale-Kamnik v angleškem parku v Arboretumu Voleji potok i v nedeljo, 24. maja. Prijeten kulturni dogodek, kakršnih si Ijudje še želijo, je privabil veliko ! obiskovalcev. i Spominska razstava Boza Pengova V torek, 9. junija, so v Oranžeriji v Mengšu v spo-min akademskega kiparja Boza Pengova odprli razstavo njegovih del. Znana Pengo-vova rodovina izhaja iz Ihana. Mama, Ana Kepec, je bila Smolajdrova, oče, Ivan Pangov, je bil roien v Čuko-vem mlinu na Sefu. Tako kot oče Ivan (prav te dni mineva ljano in prevzel kiparsko de-lavnico. Tako se je srečal z arhitektom Jožetom Plečnikom in je bil potem skoraj dve leti njegov osebni kipar. Tako kot nekdaj njegov oče Ivan, je tuđi mladi Bozo s svojimi ki-parskimi deli sledil arhitektu jožetu Plečniku, čeprav pogo-sto za to ni bilo potrebnega denarja. Kar dolg je seznam Akademski kipar Bozo Pengov 60 let od njegove smrti) je bil tuđi sin Bozo kipar. Bozo se je rod i I 24. oktobra 1910 v Ljubljani v številni družini. Brat Ivan se je uvelja-vil kot arhitekt, Slavko je bil eden naših vidnih freskantov, Jože je bil lutkar in Bozo akademski kipar. Študiral je na akademiji likovnih umetnosti na Dunaju. Po očetovi smrti se je leta 1933 vmil v Ljub- Prizadevni člani Kultur-nega društva Miran Jare iz Škocjana so v petek, 26. in soboto, 27. junija v polet-nem gledališču na Studencu omogočili gostovanje ljubljanske opere z opereto Ne-topir. Obakrat so gledalci skoraj povsem napolnili gle-dališče. Seveda je največ skrbi in dela s pripravo odra, reklamo in pridobivanjem denarnih sredstev za gostovanje imelo prav pri-zadevno škocjansko kulturno društvo. Pri tem so pomagali tuđi sponzorji in pokrovitelj Skupščina ob-čine Domžale. Zbor ljubljanske operu naaaajana nali toli, vafkrat v fr*aarj« pri Ljubljani, kai- povirofi« na«lo talav. na radlu in talaviiljl vačkr.t br.ll In «114.11. pradvaa« p. Jt Šole ne moremo tehtati na kile in meriti na cole in vatle! saj je v bistvu le duhovni svet. Šola je živ organizem, so učenci s potrpežlji-vimi in prizadevnimi učitelji, je učenje, so vaje in naloge, sta smeh in vrisk otrok med odmori. Šola sta vzgoja in izobraževanje, so spomni na vesela otroška leta in razposajeiio dozoreva-nje. Materialni svet v soli so le zvezki in knjige, oguljene šolske klopi, kreda s tablo, v telovadnici pa športno orodje. Osnovna šola je torej v glavnem le duhovni svet in prijetni spomini na otroškost ter na najboljše učiteljice in učitelje. Le to učenci odnesejo iz šole, ne pa kos opeke ali kvadratnega metra zemlje, na katerem stoji šola. FRANCE CERAR 20. januarja 1992 je Svet KS Radomlje raz-pravljal o vrnitvi omenjenega imena. Soglasni sklep, da se soli vrne ime, in moj predlog pa poslal na občinsko skupščino. Ta je z večino glasov sprejela ime Osnovna šola Preserje pri Radomljah. Nalijmo si čiste vode Dan ekologije, 5. junij, nas je spet spomnil na to, kako mačehovsko se obnašamo do narave, kako sebično izkoriščamo dobrine, ki so nam bile dane zato, da lahko živimo in obstaiamo kot najbolj razvita bitja na zemlji. Pozabljamo, da smo kljub'visoko razviti civilizaciji še vedno del narave, ker smo iz nje nastali. Na ta dan vedno znova odpiramo stare, nerešene probleme in opozarjamo na nova, vedno bolj zastrašujoča dejstva, ki kažejo, da vsak dan bolj onesnažujemo in uničujemo ta svet in s tem zmanjšujemo tuđi možnosti za obstoj in razvoj človeštva. - Zaradi velike porabe energije, ki je v prete-klosti temeljila predvsem na kurjenju fosilnih goriv, je emisija milijonov ton CO2, začela povzro-čati t.i. učinek tople grede, ki bo ob nespreme-njenem početju postopoma dvigala temperaturo na Zemlji, taljenje ledu na tečajih, dvig morske gladine in širitev puščav na danes še plodna polja. - Neobrzdana uporaba najrazličnejših kemi-kalij, predvsem klorofluorovodikov oz. potisnih plinov za razpršilnike in hladil v hladilnikih ter klimatskih napravah, je povzročila tanjšanje ozonskega plašča, ki varuje Zemljo pred ultravi-joličnimi žarki, ti pa so zaziva bitja smrtnonosni. Na Ijudeh so posledice vidne že nekaj let v naraš-čanju števila obolelih za kožnim rakom. - Posledice množične proizvodnje so never-jetne količine vseh vrst odpadkov. Ostanki od-padkov z izcednimi vodami nevarno onesnažu-jejo prst in vode, predvsem podtalnico. Posledice se kažejo v pomanjkanju pitne vode na Zemlji. - Vsako leto uničimo več desettisoč hektarov pragozdov, ki so pljuča našega planeta. - Svetovne zaloge nekaterih naravnih virov, predvsem nafte in rudnin, so nevarno načete, da ne rečemo izčrpane. Novih, vsaj na Zemlji, ne bo. Največje ekološke probleme povzročajo najbolj razvite države sveta. Nasprotje med hiperpo-trošništvom razvitih držav in pomanjkanjem na-josnovnejših življenjskih potrebščin nerazvitih držav je v nebo vpijoče. Sloviti raziskovalec mo-rij Jaques Cousteau je že pred petnajstimi leti ugotovil, da Zemlja lahko dostojno preživi le okrog 700 milijonov ljudi, ki bi imeli dohodke, kupno moč in ugodnosti, kot jih uživa povprečen American. Vemo pa, da danes na Zemlji živi blizu 6 milijard ljudi, večina na robu obstoja in manjšina v izobilju. Vendar se ob uničenju Zemlje in našega obstoja ne borno delili na revne in bogate. Ce borno postali družba, ki ji je do resnice, ne pa zgolj do navidezne sreče, ki jo prinašata udobje z materialno blaginjo, lahko ob pravičnejši delitvi dobrin preživimo vsi. Tem-nejša stran materialnega udobja je tuđi pomanjkanje pristnega stika z naravo, hoje po travi, okopavanje zemlje, vdihavanje s kisikom pol-nega zraka. V brezbarvnem okolju sivine betona, blokov, nebotičnikov, čest, postajamo brez-voljni, apatični in depresivni. Postali smo dege-neriranci, kar dokazuje tuđi porast kriminala, alkoholizma, narkomanije, posilstev in drugih dejanj, ki jih človek, kot bitje z najbolj razvito sposobnostjo mišljenja, dojemanja in zavedanja, ni vreden. |< g ODGOVOR SPOŠTOVANI G.V.D. RAVNATELJICI KNJIŽNICE DOMŽALE ... Knjižnica Domžale in odnos do ustanovitelja ... Odgovor spoštovani g. v. d. ravnateljici Knjižnice Domžale Cveti Zalokar-Oražem Najprej se moram javno opravičiti za nepo-polne podatke, s katerimi sem delal primerjave o stroških ogrevanja in najemnine. Nanašali so se na leto 1991. Primerjave so nehvaležne in zava-jajoče, zaradi obsega inflacije, hkrati pa dajejo tuđi možnost manipulacij, tuđi mojih. Za netočnosti se opravičujem in bom podatke v prihodnje preverjal na večih mestih. Na kratko bi vseeno šel zadevi do dna, kljub temu da ni zanimiva za večino bralcev in bo članek v najslabšem prirneru poleg naju bral le še kak bralec (po I. Lipovšku in W. Churchillu). Kakšno planiranje je to, če se od predviđenih (ne odobrenih) celoletnih sredstvih za materialne stroške v visini 5 milijonov (malo zaokrožujem) že v prvem trimesečju porabi 3 milijone, od tega 1,6 milijona (brez knjig) za materialne stroške in v tem delu .za najemnine, ogrevanje in ostalo energijo 400.000 SLT. Še bolj je zanimiv neenak odnos med materialnimi stroški knjižnice (brez knjig) in občine, ter stroški za osebne dohodke. Predvidevam (iz prvega trimesečja in se opravičujem za to manipulacijo), da je polovica material-nih stroškov najemnina za knjige. Faktor odnosa OD/MS knjižnice je tako 2, občine pa 8. Vse to na osnovi enakih izhodišč v decembru 1991, ki naj bi tuđi pomenili osnovo za planiranje. Kje je opravičilo za tako nesorazmerje med materialnimi stroški in osebnimi dohodki, ki naj bi bili primerljivi, ko se izzvzamejo stroški nabave knjižničnega gradiva. Jasno tuđi ni, ali se prika-zujejo v proračunskih planih dotacije republike ali ne. Sicer pa je neko subjektivno pričakovanje (manipulacija ali inflacija?) tuđi na vaši strani, ko navajate podatke za april in jih razpotegnete na ćelo leto. Želim zagotoviti sprašujočim, da mi v zvezi z zanimanjem za knjižnico ne gre za nobene politične, kaj sele ideološke interese. Čutim se odgovornega, (te kot predstavnik občanov po najboljših močeh in pošteno skrbim za njihove interese in pravilnost dela. Knjižnica je javna ustanova, ki deluje v Dom-žalah zelo kvalitetno in vsestransko. Na knjižničarstvo in njeno kulturno vlogo gledam široko, torej ni to samo branje knjig ampak tuđi sorodni načini, to je slika in zvok. Vse v kontekstu širjenja uveljavljene in kvalitetne kulture (klasike), ki je nišo sposobni razni komercialni »studiji«. Prednost ima vsekakor pisana beseda in literatura, ki ne srne trpeti zaradi ostalih oblik umetniškega izražanja in drugih zvrsti pisane besede (časopisi, strokovne revije, uradne revije). Komercialnost in tržnost pri tem ne smeta igrati nikakršne vloge. Knjižnica kot javni zavod, ki je financiran iz javnih financ, mora skrbeti za najširši krog občanov in jim na popolnoma neprofitni osnovi nuditi svoje storitve. Torej so nedopustne stranske de-javnosti, ki jih ni sprejel v program ustanovitelj in jih ni pripravljen financirati. Mnenja sem, da čisti računi nišo možni, če se ista organizacija ukvarja z dejavnostmi posebnega družbenega pomena in s tržnimi dejavnostmi. Ustanovitelj ima zato vso pravico in odgovornost skrbeti za programe dejavnosti in tuđi potrje-vati in kontrolirati porabo sredstev iz proračuna. Žal se tega zavedajo le redki odborniki v SO Domžale. Večini je vseeno (ali pa se jim mudi domov), kako so formulirani akti in kdo sodeluje v svetu zavoda. Funkcija nadzora se še vedno sprejema kot čista formalnost. Na 17. skupščini dne 4. junija 1992 se je lepo pokazal odnos do ustanovitelja, ki je bil postavljen pred dejstvo potrditi že sprejeti akt-statutami sklep knjižnice, brez možnosti vnosa sprememb. Časovno izsilje-vanje je v tem primeru očitno: Svet knjižnice je sprejel statutarni sklep dne 20. 12. 1991. IS ga je obravnaval dne 12. 2. 1992. Od februarja do junija ni bilo možno (birokrati nišo uspeli) predložiti statuta v javno obravnavo in usklajevanje, za kar je pristojna skupščina. Postopek je potekal, za razliko od vzgojnoizobraževalnih javnih zavo-dov, povsem mimo skupščine in tuđi brez ustrez-nega odloka. Zal je to malenkost s tem, kar se je dogodilo takoj ob nastopu tej skupščini pred dvema le-toma, ko je v še večji časovni stiski »pogojno« potrjevala odlok o ustanovitvi Komunalno stano-vanjskega podjetja Domžale, katerega odlok in statut sta še živ primer pretekle dobe. Ta velika organizacija bi ob bolj prosvetljenem pristopu bila lahko učinkovito javno podjetje za dejavnosti posebnega družbenega pomena in morda eno ali več uspešnih podjetij za izvajanje tržnih dejavnosti. Rezultat bi bil ne le zelo lepa poslovna stavba, temveč bolj urejena komunalna infrastruktura in čisti računi ali pa bolj vidna komunalna urejenost krajev (čistoča). Birokracija je tuđi v tem primeru zelo uspešna, saj je od odloči-tve, na osnovi mojega predloga odloka o organiziranju komunalnih dejavnosti v januarju 1991, da se razišče poslovanje KSP in strokovno ovred-noti možnost reorganizacije, preteklo leto dni. V tem času specializirana in plačana firma ni uspela sproducirati nič uporabnega oziroma na-ročenega in tuđi republika ni uspela izdelati zakona ali ga predložiti skupščini v sprejem. Dovolite, da končam, ker imam »DOST«, vi pa tuđi, če ste vztrajali do tu. Mag. TOMAŽ ŠTEBE, odbornik DPZ V uredništvo smo kot bodico občinski upravi prejeli tole zastarelo listino z najnovejšim datumom. Datum: ..?}.:°h. I???.......... ZAČAKNO rOTHBILO l'rkro t .'iri n I; zn nntrnnjf ;-,Adnve Oboine Domžnle potrjuje, tla je i.ov. ...^KH.1.e.;'.".".<>.-........'......... rejon-,. .°'i.:.°c.:.l.^1..... Mtnnu.icč-n . . . IVV.^.'. .". .^ .'Vv'. .V................................. pri r.lfini 1 ~n izfr,ubo vosniškcp-.a dovoljenja ?,a vožnjo motornih vozil krifccHorijt! . .r^r........... - 3*aao4A)().«Wefta;-:.t.ti&»:1;b^a št. .-LS.IA?... fry\ ,JO 17dfll ..................................................... KtUJEVNA SKUPNOST RAOO'/LJC 01 ?M Pf.anx.ij,. ?o.:.199-J' 1'bClltA -jOr.lfLi. itjji( apr«E*Bb« lce". yl. GL0SET8KA UPRAVA ulloo (vrnltiv ■t*r«g« io»n») 1b 06 SadOMlJak« £«t«,F-r«a*rj« on«tjenl pobudi r°er«đuv'»*.i . lt>V jjoi I. L. L. PRISTOPNICA Ime in priimek:........................................:............................ Naslov:................................................................................ Telefon:................................................................................ Želim postati: STALNI OBČASNI (obkroži) član Potohodca Ostale člane sem pripravljen informirati o (vpiši dežele, načine ali oblike potovanj): Podpis:............................................. slovov kot vsi drugi klubi v naši državi skupaj, skuša v tekmi s časom in denarjem tuđi v pri-hodnje narediti čimveč. Vendar o načrtih ne govorijo radi. Razmere ne dovoljujejo dolgoroč-nega načrtovanja, zato delajo pravzaprav iz dneva v dan in še ne vedo, kako bo naslednjo sezono. Želijo si, da vsaj tako, kot letošnjo. Upajo na kakšen nastop v tujini v okviru Alpe-Adria, na razumevanje in na športno srečo. Dosedanje delo, v katerem so sledovi tako vseh dosedanjih vodstev kluba kot posameznih članov, tekmovalcev in simpa-tizerjev, se torej uspešno nadaljuje. Vsi, ki Konjeniški klub Krumperk, njihovo zagnanost, Ijubezen do konj, pa tuđi odre-kanja in uspehe poznamo, nismo v skrbeh za njihov jutri. V. Že šesto mednarodno srečanje mengeških šahistov s šahisti iz Nemčije Vse skupaj se je pričelo pred desetimi leti, ko je Mengšan Stane Jaklič predlagat, da bi se pomerili s šahisti iz Nemčije. V Bubenreuthu, ki je po veliko-sti podoben Mengšu, je zaposlenih tuđi nekaj Mengšanov. V kraju je poleg kmetijstva izredno razvita obrt - izdelava strunskih instrumentov, zato je nekaj Mengšanov našlo delo v tem prijetnem kraju v blizini Niirnberga. Vključili so se v družabno življenje kraja in tako navezali stike z domaćini. Od leta 1982 imamo šahovska tekmovanja vsaki dve leti izme-noma, enkrat pri nas v Mengšu, drugič v Bubenreuthu. Program vselej obogati s svojim nastopom folklorna skupina iz Mengša. In kako je bilo letos? Iz Mengša smo odšli na pot v petek, 12. 6. zgodaj zjutraj. Ko smo prišli v Bubenreuth, so nas pričakali naši gostitelji. Po kratkem nagovoru in pozdravih dobrodošlice smo skupaj odšli na domove gostiteljev in se ponovno zbrali ob 18. uri, ko so nas popeljali na Bergkirchvveih, to je binkoštno slavje, podobno tistemu na Oktoberfestu v Miinchnu. Na prireditvenem prostoru se zbere sto do stopet-desettisoč obiskovalcev. V soboto smo se po dopol-danskem ogledu mesta Erlan-gena zbrali v mestni hiši v Bubenreuthu, kjer nas je sprejel župan gospod Erich VVerner. Gospod župan je v svojem nagovoru izrazil vse simpatije do nove Slovenije in nam zaželel prijetno bivanje v Bubenreuthu, sevedapa tuđi dober tek-movalni uspeh. Pogostili so nas s priznanim frankovskim vinom in pivom. Predsednik Partizana Mengeš g. Jože Mlakar se je gostiteljem zahvalil za dobrodošlico in za podporo ob osamosvojitvi Slovenije. V spomin na naše srečanje je županu podaril slovensko medeno vino Carantania, ki je bilo polnjeno v počastitev slovenske Samostojnosti. Po spre-jemu smo si še ogledali raz-stavo glasbil v muzeju, ki je v prostorih mestne hiše. Po sprejemu pri županu so šahisti pričeli z dvobojem. Člani so igrali na desetih de-skah, mladi pa na štirih. Nešahisti in člani folklorne skupine smo se odpeljali v Nurnberg, kjer nam je domaćin gospod Obermeir razkazal znamenitosti starega dela mesta z znanim cesarskim gradom. Ogledali smo si še znameniti zlati vodnjak, mestno nišo, značilno hišo Patrizia in Durer-jevo rojstno hišo. Zvečer smo se zbrali na dru-žabnem srečanju, kjer je bila tuđi razglasitev rezultatov ša- hovskega srečanja. Naši člani so izgubili z rezultatom 4:6, mladi pa so igrali neodločeno 2:2. Tako je sedaj skupni rezultat vseh šestih sečanj 3:3. Po razglasitvi rezultatov je nastopila mengeška folklorna skupina, ki je v svojem programu prikazala tri splete slovenskih plesov. S svojim nastopom je navdušila obiskovalce. Izmenjali smo si še darila in v sproščenem razpoloženju za- plesali ob igranju ansambla Richarda Tellerja. Večer je s svojo harmoniko popestril tuđi Robi Stopar in mladi iz Mengša s petjem slovenskih narodnih pesmi. Dva dneva sta tako hitro mi-nila, srečali smo se stari prijatelji, stkalo pa se je tuđi nekaj novih. Ob slovesu smo se pozdravili: Na svidenje čez dve leti v Mengšu, v samostojni Sloveniji. MLAJ Damjan Čanžek, TAK Domžale Domžalski šampion TAK Domžale že vrsto let daje uspešne tekmovalne rezultate. Veliko zaslug za to imata brata Ve/e-pec in sedanji predsednik kluba Tone Kovič, ki si prizadevajo, da del mladine v naši občini dviga utezi. Že nekaj časa je v klubu zelo popularen tekmovalec v dviganju utezi Damjan Čanžek iz Mengša, roj. 1974 leta. V klubu je začel trenirati z 11. leti. Prvi trener mu je bil Simon Je-mec. Nekaj časa ga je treniral Roman Dime. Sedaj ga pa redno trenira Sašo Kovačič. Damjan ima že kar precej nasto-pov za seboj. Z 12. leti je bil drugi v mladinski konkurenci v Sloveniji v svoji kategoriji. S 14. leti viče prvak bivše Jugoslavije. S 15. leti prvak razpadle Jugoslavije. Od takrat dalje pa do danes vedno zmagovalec v svoji kategoriji v Sloveniji. Težak je 73 kg, na-stopa pa v srednji kategoriji za mla-dince in člane. Ima tuđi že nekaj meddržavnib tekmovanj, na kate-rih je tuđi zasedel prvo mesto. Damjan ima najboljšo tehniko v dvigovanju utezi v Sloveniji, zato dobiva dobre rezultate na tekmo-vanjih. V klubu so z njim zadovoljni. Je dijak 2. let ni ka gimnazije na Ledini v Ljubljani, tam tuđi trenira košarko in odbojko. Dvigovanje utezi je precej napo-ren šport, vendar bo Damjan Čan- žek, če bo se naprej treniral in dosegal dobre rezultate, lahko uspešno zastopal slovenski dvigo-valski šport. DARE FLIS Smucarski skoki v Moravčah Začela se je poletna sezona v smučarskih skokih. Letos je otvoritveno tekmo za pokal Elektrotehna, tekmovanja, ki poteka med naraščajniki ljubljanske regije, organizirat SK Termit Moravče. Tekmovanje na 8, 14 in 22 metrbkih skakal-nicah si je v lepem in sončnem vremenu ogledalo okoli 300 gledalcev. Tekmovalo je blizu 60 tekmovalcev iz šestih klubov ljubljanske regije, Ilirije, Dolomiti, Zagorje, Borovnica, Ihan in domaći klub. Že v starostni kategoriji do 10 let so nas prijetno presenetili domači skakalci. DEJAN FIŠER je bil drugi, morda še bolj pa PRIMOŽ PETERKA, ki je na svoji prvi tekmi osvojil kar 4. mesto. Dobro pa se je odrezal tuđi JURE KLOPČIČ, zasedel je 7. mesto. Še bolje pa so se izka-zali mladi skakalci do 11 let. FRANCI PETERKA je s serijo skokov na samo kritično točko skakalnice deklasiral sotek-mece in gladko zmagal. V boju za drugo mesto pa je bil tuđi JANEZ VESEL, ki pa je žal padel in bil na koncu deseti. Spet se je izkazal FIŠER z osmim mesto m. V kategoriji do 12 let smo imeli samo dva predstavnika, ki pa sta nalogo izvrstno opravila. FRANCI CERAR je osvojil drugo, FRANCI PETERKA pa tretje mesto. Najlepše ponavadi priđe na koncu in tako je bilo tuđi tokrat. V konkurenci tekmovalcev do 13 let se je samo RIHTARJU iz Ihana z drugim mestom uspelo uriniti med prvo šesterico, vsa druga mesta pa so zasedli domači skakalci: I. SAŠO PECELI; 3. MARKO GO-STIČ; 4. JANI JAVORŠEK; 5. FRANCI CERAR in 6. FRANCI PETERKA. Na koncu tekmovanja je mlada Nuška Cajhen v lepi slovenski narodni nosi podelila vsem najboljšim mladim tek-movalcem priznanja za uspe-šen nastop. Zahvaliti se moramo našim sponzorjem, ki so omogočili, da je prireditev tako uspela. Hvala SKB BANKI, gostilni KAVKA, butiku RESNIK DOM-ŽALE-KAMNIK, pivovarni UNION, RASICI in seveda TERMITU iz Moravč. Naj na koncu sporočim še vsem mladim vrstnikom, roje-nim od leta 1983 do 1986 in njihovim staršem, ki bi se želeli preizkusiti v tej atraktivni športni panogi, da vpisujemo nove člane. Prijavite se na telefonski šte-vilki 731-041. STANE KOROŠEC Garhvvalska Himalaja Ob štiridesetletnici usta-novitve PD Janeza Trdine iz Mengša organizira alpini-stični odsek odpravo v In-dijo, in sicer na področje Garhvvalske Himalaje. Cilj odprave je zahodna stena Baghirati 4 (Unnamed Bag-hirati - Neimenovani vrh), visoka 6193, ki je kljub šte-vilnim poskusom ostala ne-preplezana. 1500m visoka previsna in navpična granitna stena je cilj alpini-stične odprave Marjana Kovača in Janeza Kešnarja. Njuna pot se bo uresniče-vala od konca avgusta do konca oktobra, pred jesenskim monsumom. <-ctuiui zdiitevnosti sodi nacrt v najvišji razred, zato ga je Komisija za odprave v tu ja gorstva uvrstila v nacrt slovenskega vr-hunskega alpinizma za leto 1992. Uspeh bi potrdil visoko mesto našega alpinizma v svetu. Glede na uveljavljanje Slovenije v svetu in prav ta čas tuđi v Indiji pa bo odprava pre-segla le športni okvir. To potrju-jejo tuđi stiki z indijsko planinsko organizacijo v zadnjem času. Marjanu Kovaču in Janezu Kešnarju želimo kar največ uspeha pri napornem podvigu, saj sta več let intenzivno vadila in nabirala kondicijo. TATJANA SIVEC STRMŠEK 18 /lamnik Domžale Zmagovalci turnirja - ekipa iz Sevnice NARODNI DEMOKRATI IN ŠPORT Turnir v malem nogometu Na 1. strankinem turnirju v malem nogometu, ki je bil 30. maja v Domžalah, se je pokazalo, da smo Narodni demokrati tuđi zagrizeni športniki. Vse ekipe so se maksimalno pripravile, tako da je bila osvojitev prvega mesta dokaj težka naloga. Za ekipe je bilo pripravljenih kar 6 pokalov (pokali za prva tri osvojena mesta, prehodni pokal, pokal za naj strelca turnirja in pokal za fair plav ekipo). Organizator je poskrbel tuđi za sodnika z licenco, ozvočenje s prijetno glasbo med tekmova-njem, za okrasitev pa je poskr-bela cvetličarna Slovnik iz Ihana. Po žrebanju in uradni otvoritvi so se pričela predtek-movanja, nato pa že kar boj za osvojitev pokalov. Finalne tekme, za nekatere od njih so obiskovalci menili, da so bile že kar na ligaškem nivoju, so bile izredno lepe in korektne. Zelo razburljiva je bila tekrna za 1. mesto, v kateri sta se po-merili ekipi iz Čmomlja in Sevnice. Zmagali so predstavniki občinskega zbora Sevnice in tako osvojili prehodni pokal in pokal za 1. mesto na turnirju. Drugo mesto je osvojila ekipa iz Crnomlja, tretji so bili predstavniki Lj.-Moste (I. ekipa), četrto mesto je osvojila druga ekipa Lj.-Moste, peti so bili »domaćini« (Domžale), njim je ostal pokal za naj strelca, osvo-jil ga je domžalski »golgeter« Knežević, pokal za fair plav ekipo pa je zasluženo odšel v Novo mesto, ki je osvojilo 6. mesto. Pokale je podelil pod-predsednik naše stranke, repu-bliški poslanec in predsednik občinskega zbora Narodne demokratske stranke Domžale, g. Anton Tomažič, ki je tuđi igral za domžalsko ekipo. Prireditev je po mnenju vseh navzočih odlično uspela, zaključili pa smo jo s prigrizkom. Vse ekipe so obljubile, da pri-hodnje leto zopet preizkusijo nogometno znanje in dobro voljo. Takšne prireditve so na-mreč prava osvežitev po najra-zličnejših sestankih in sejah, zato pozivamo vse, ki si letos niste ogledali našega turnirja, da ga prihodnje leto ne zamu-dite! Še bolj pa borno veseli, če boste postali naš član in igrali za našo ekipo. Besedilo in foto: JANEZ STIBRIČ Prijateljska športna srečanja balinarjev in kegljačev »Društvo upokojencev Mo-ravče je ob tednu upokojencev in jubilejnem praznovanju 40-letnice delovanja Društva organiziralo rekreativne, športne in kulturne dejavnosti. V sredo, 20. maja, ob 14. uri srečanje balinarjev na balinišču v Športnem parku v Domžalah in ob 16. uri srečanje kegljačev na kegljišču Repovž v Domžalah. Športna srečanja so bila s so-sednjimi Društvi upokojencev: Moravče, Domžale, Mengeš in Kamnik. Društva upokojencev so na tekmovanja oz. srečanja poslala 8. ekip, t.j. 40 upokojencev - balinarjev in kegljačev obeh spolov. Organizacija je bila dobra, za kar gre javna zahvala pred-sedniku Sportnega društva Vinku Trojansku. Vse sodelujoče ekipe so pre-jele Diplome za sodelovanje na športnih igrah v nedeljo, 24. maja 92 v Kulturnem domu v Moravčah, kjer je bila zaključna prireditev s kulturnim programom. Besedilo in foto JOŽE NOVAK Štiri ekipe balinarjev in kegljačev MOTOKROS Marjan Avbelj spet pri AMD Lukovica AMD Lukovica ima v letošnji sezoni v svojih vrstah spet zve-neče ime. Po osmih letih se je v društvo vrnil najboljši moto-krosist vseh časov pri nas Marjan Avbelj (vamaha, 250 ccm). Zelo močna je tuđi ekipa v razredu do 125 ccm, kjer vozita brata Roman in Boris Cerar. Mladi upi iz okolice Kamnika in Komende (Jelen, Keren...) so v zimskem prestopnem roku prestopili iz AMD Lukovica v AMD Kamnik, za katerega letos nastopa tuđi državni prvak Janez Juhant. Na novem mo-torju Husqvama vozi za Husq-varno Deutschland, ima pa tuđi Nemško FIM licenco. Žal pa letos na tekmovalnih stezah ni več Bernarda Urbanija, ki je v barvah rumenega suzukija navduševal v zadnjih desetih letih. Osvojil je vse možne naslove republiškega in Hržav-nega prvaka (ražen v najmoč-nejšem razredu do 250 ccm na državnem prvenstvu) in pokal Alpe Adria. V prvem slovenskem državnem prvenstvu se v razredu do 250 ccm Janez Juhant v izredno izenačenem dvoboju bori za naslov z mladim Ljubljanča-nom Janijem Sitarjem. Petintri-desetletni Marjan Avbelj, ki si je obdržal dosedanjega spon-zorja Valvoline (novi sponzor je še Avtoprevozništvo Zakraj-šek), pa je zanesljivo številka 3 v slovenskem prvenstvu. Brata Roman in Boris Cerar se Marjan Avbelj (Vamaha): tako je bilo pred leti na progi na Močil-niku odlično uvrščata v razredu do 125 ccm. Boris je bil enkrat 4. in dvakrat 5. Roman pa je po slabšem začetku na zadnjih dveh dirkah z dvema tretji ma mestoma, ćelo dvakrat stopil na stopničke za zmagovalce. Kljub velikim uspehom pa imajo motokrosisti slabe mož-nosti za trening. Ostaja jim le nekaj deset sekund dolg krog na robu smetišča na Močilniku pri Dobu. MIRAN KOKALJ Praktični izpiti na SŠ v Domžalah... ...in zaključni ples v Ljubljani. Srednješolci končujejo S slavnostnim maturantskim plesom četvorko, pojoč Gaude-amus igitur, se je v ljubljanski Festivalni dvorani od sole po-slovila letošnja generacija četr-tošolcev iz oddelkov razredni-kov prof. Anice Grilj in prof. Vlada lakovca. V razstavnem prostoru Industrije usnja na Vrhniki in v dom- žalski Vele (na sliki) so bili na ogled zaključni izdelki učencev in učenk zaključnih letnikov usnjarsko konfekcijskih in us-njarsko galanterijskih progra-mov. Za uspešen zaključni izpit mora učenec napraviti tuđi iz-delek ali tehnološki postopek. Proces, uporabo materiala in orodja, pripravo na delo in var-nostne ukrepe pa zagovarja pred komisijo. Zadnji športni dan je potekal na domžalskem stadionu. Učenci so se pomerili v suvanju krogle, skoku v daljavo in tekih (100, 400 in 1000m fantje in 100, 300 in 800 m dekleta). Krona tekmovanj so bili štafetni teki (4 x 100 m) razrednih repre-zentanc. Boreče se štafete so glasno spodbujali netekmujoči učenci, ki so pred tem opravili, triurne pohode v okolico Dom-I žal. Besedilo in fotografije: IGOR L. LIPOVŠEK NAMIG 92 Srečanje plesnih skupiti NAMIG 92 se je imenovalo le-tošnje gorenjsko srečanje plesnih skupin v Kranju, ki so pokazale veliko raznovrstnost, inovativnost, predvsem pa veliko veselje mladih do plesa. Med nastopajočimi gorenj-skimi skupinami, skoraj vsak malo večji kraj na tem koncu naše domovine ima svojo plesno skupino, V Kranju pa so nastopile le najboljše, je bila tuđi plesna skupina MICKEY MOUSE iz Krašnje. Krašnjani so ob tej priložnosti organizirali znanega kranjskega župana g. Grosa. Najmlajše plesalke iz Krašnje so se predstavile z rock and rollom in bile zelo lepo spre-jete. V. ATLETSKI KLUB Hitreje Pod vodstvom prizadevnih trenerjev iz Atletskega kluba Domžale so se mlajši in sta-rejši pionirji ter pionirke, ki trenirajo v klubu, pomerili na regijskem tekmovanju v atle-tiki v Ljubljani. Med mlajšimi pionirkami je Bojana Vojska v teku na 300 metrov tuđi letos dobila bro-nasto medaljo, med starejšimi pionirji pa si je Nikola Gala pritekel srebrno, Robert Čan- žek pa bronasto. Cetrti sta bili Karmen Jerič v teku na 60 m ter Petja Orehek, ki je tekla 1000m. Boljše uvrstitve so dosegli še Jasna Paladin, Meta Pungerčar ter Boštjan Brnot. Jasna Paladin, Robert Čan-žek in Bojana Vojska so se s svojimi rezultati uvrstili med 15 najboljših tekačev in na-stopili tuđi na pionirskem državnem prvenstvu. V. Dober kruh je z Vira kruh! Šaranovičeva 27, tel.: 711-977 DELOVNI ČAS: vsak dan od 5.30 do 20. ure, v soboto od 7. do 17. ure in tuđi v nedeljo od 8. do 12. ure JANEZ TRDINA Spomini in odlomki Tuđi pridni in delavni so bili vsi Mengšani enako, ob največjem delu je bilo ob tren zjutraj že vse pokonci in pred enajsto se ni šio spat. Tuđi tišti, ki so pecali z obrtnijo ali kupčijo, so imeli kmetovanje za poglavitni, za najbolj častni opravek, lotili so se ga najprej in dovršili ga najprej, čeravno so jim nesle drug§ reci več. Obdelovali so zerc?>, Ijo prav z Ijubeznijo, skoraj b reket nekako s pobožnostjc Izgubiti zemljo svojih očefoi so smatrali za največjo ne srećo, ki se more človeku pri petiti; ne bi je bili prodali tud ne za dvakrat več, kot je bih vredna... Hiše so bile pokrite sploh s slamo, med zidanim! poslopji je stalo še veliko lesenih »bajt«, mestnega življenja ni bilo ne sledu v nobeni reci. Glavni obrtniji sta bili mesarstvo in pa pletenje in šivanje slamnikov. Kite plesti so znali vsi Mengšani pa smo jih prodaiali potem tištim, ki so slamnike delali, slamnikarjem; revni Ijudje so pletli noč in dan in si lepe krajcarje zaslužili. Posebno prostih, kmečkih slamnikov se je obilo naredilo in po svetu razprodalo... Sporočila /lamnik 19 Taborniki moravske doline skrbijo za čisto okolje Ena izmed najpoglavitnejših nalog tabornikov je varovanje ■n ohranjanje narave. Taborniki Moravske doline so se odločili, da 9. 5. 1992 organizirajo očiščevalno akcijo. Sklenili so, da očistijo bregove Rače in odlagališče od-padkov v okolici Vrhpolja. V vaši Zalog so se zbrali vodniki in starejši ter najmlajši taborniki. V dveh skupinah so se odpravili na pot po levem in desnem bregu Rače. S seboj so nosili vrečke in vreče, kamor so odlagali odpadke. Ob poti so našli kar precej polivinila, starih konzervnih škatel, pa-pirja, kartona in plastičnih stekle-nic. Polne vreče so puščali na zbir- Najmlajši taborniki v akciji za čisto okolje nih mestih ob cestah in poteh. Marsikateri si je zmočil hlače, ko se je trudi I iz struge pobrati najra-zličnejšo navlako, ki so jo odvrgli brezvestni Ijudje. Pot jih je vodila po zanimivih področjih, ki so bila za nekatere še čisto neznana. Starejši taborniki in vodniki so mladim radovednežem pojasnjevali vse, kar jih je zanimalo. Najbolj razburljivo je bilo več-kratno prečkanje struge in manjših pritokov. Vsak je hotel biti kar naj- Poletne počitnice so pred nami Poletne počitnice so pred nami, šolske skrbi bodo za kra-tek čas pozabljene; pojavljajo Pa se nove, posebno za starše. Kje bodo otroci, ko smo mi v službah, kaj bodo počeli? Pri Športni zvezi Domžale - ZTKO - pripravljamo, podobno kot minula leta, aktivne počitnice v domžalskem športnem parku, še posebno na kopališču. Organizirali borno: - plavalne kolonije z dnevnim varstvom - košarkarske in nogometne do-, poldneve s pHavanjejg, in krajšimi • izleti Program pripravljamo z mladino, ki bi rada splavala, utrdila in izbolj->m- šala znanje plavanja, košarke in nogometa; vse to pa v igrivi obliki pod strokovnim vodstvom. Plavalne kolonije so namenjene Predvsem mlajšim, od 5 do 12 let. Ker ne borno mogli početi vsi vsega naenkrat, se borno organizirali v posamezne izmene, in sicer: - I. izmena od 29. 06. do 10. 07. - II. izmena od 13. 07. do 24. 07. - IM. izmena od 27. 07. do 07. 08. - IV. izmena od 10. 08. do 21. 08. (okvirno - interes) Starši se bodo vprašali, no, dobro, koliko pa bo to stalo? Za strokovno vodstvo, objekte, rekvizite in malico bo potrebno pri-spevati samo 3 000,00 SLT - za vseh deset dni (5 ur na dan), ali je to veliko? Prijave in informacije pri Športni zvezi Domžale, Kopališka 4 (poleg Repovža), vsak dan med 7,30 in 14.30, te!.: 722-031. Starši, razmislite, odločite se in omogočite svojim otrokom prijetne počitnice, mi smo pripravljeni! Športni pozdrav! ZTKO DOMŽALE David s prijatelji Na poletnih prireditvah pa ga obiskovalci lahko vidijo ko prevaža narodne nose. Da je David tuđi ljubitelj živali, kaže njegova kobilica. Upamo, da bo dobil še kaj mladih posnemalcev. David, 'e tako naprej, želimo ti prijetno vožnjo in tuđi vsem, ki se bodo Vozili s teboj. Skoraj pol leta je David Stražar, 'štos ima petnajst let in je končal Prvi letnik srednje kovinarske sole, obnavljal star domač »kolesej« ali, kot pravi, kočijo. Kar precej pro- stega časa je bilo potrebno, da je kočija dobila spet tišti lesk, ki ga je nekdaj imela, in da jo je bilo mo-goče zapreci. METKA IN STANE VAS VABITA Dobrodošli na Kokrškem sedlu Metka in Stane Sušnikova * Vira sta letos že peto leto °dšla za oskrbnika Cojzove face, priljubljene planinske Postojanke na 1793 metrov vi-sokem Kokrškem sedlu. Do nje Priđete iz Kamniške bistrice, °d koder boste porabili nekaj več kot dve uri, lahko se povzpnete s Kokre prek Suha-dolnika; Štajerci navadno pri-dejo čez Okrešelj, pot pa vodi tuđi po vrhovih s Kamniškega sedla, nekateri obiskovalci imajo najraje pot s Krvavca. bolj spreten in korajžen. Po treh urah so se utrujeni zbrali na mestu ob potoku, ker je stala pred leti opekarna. Temeljito so očistili dve odlagališči in ju prekrili z zemljo. LAI_______ (drugič v slovenščini) Kdo je to, ki temo mi z rokć nevidno sipa v oko? Da beseda obseda me - zmeda! Seveda - misli mi noro teko - molči pero. ^A kako... Mar tako zmedeno je srce? Želi v nebo? Skrivaj gleda -ah, beda. Brez reda prepreda mi glavo le beseda... KATJA PALADIN, 7.b Mengeške gasilke državne prvakinje V sredo, 25. junija 1992, je predsednik KS Mengeš, g. Janez Per sprejel gasilke iz Mengša, Loke in Topol. Prvo državno gasilsko tekmovanje republike Slovenije, ki je bilo zaradi junijske vojne prestavljeno na 20. in 21. junij 1992, je bilo v Velenju. Sodelovalo je preko 1500 slovenskih gasilcev v štirih tekmovalnih kategori-jah in gostov iz Avstrije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Italije. Loške gasilke, ki tekmujejo v kategoriji »članice teritorialke A«, so se na prvenstvo uvrstile po zmagi na občinskem in kasneje še na regijskem prvenstvu (Domžale, Kamnik, Litija), ki je bilo junija lani v Mengšu. Mengeške gasilke so v B kategoriji osvojile prvo mesto. Loška dekleta so dosegla odlično drugo mesto, z malim zaostankom za Begunjami, 3. mesto pa so osvojile Topole. Poleg srebrnih medalj so Ločankam podelili še zlate gasilske značke. Dekleta so kljub svoji mladosti - njihova povprečna starost je 18 let - dokazala, da so izredno dobro pripravljena. Sedaj čakajo na uradno potrditev ekip, ki bodo potovale na olimpiado, ki bo prihodnje leto v Berlinu. Želimo jim veliko sreče in še mnogo podobnih uspehov! TATJANA SIVEC STRMŠEK Neznani storilec je sredi junija ob strugo Rače ob mostu na Po-drečju odvrgel približno deset gajbic zrelih (pokvarjenih, morda bolnih) rdečih paradižnikov. Naj-brž isti storilec je približno enako količino gajbic in paradižnikov odvrgel tuđi na rob gozda, skozi katerega priđeš naravnost na ob-činsko odlagališče komunalnih odpadkov. Storilec je odšel, ostale so gaj-bice in paradižniki, po katerih se pase mrčes, vse skupaj pa svinja okolje. Če bo PACEK to bral, naj drugič take in podobne odpadke od-vrže na prostor, ki je določen žanje! Še dva packa globoko pod cesto na Goičaj, dva še večja packa pa bi rada ostala anonimna, toda... Če bosta svoja konjička, ki jima ništa nič hudega naredila, ražen tega, da sta se postarala, v enem mesecu pospravila, njunih imen ne borno objavili. Na malico v Trzin Pred nekaj meseci sem pisala o salonu motorizirane gimnastike Slender You v Trzinu ob glavni cesti v Ljubljano. Lastnica salona, ga. Vika Kraljeva, pa je od tedaj poskrbela ne le za hujšanje in pridobivanje lepe postave, pač pa tuđi za to, da naši prazni želodci ne bi ostali lačni. Konec junija je odprla Bistro-pizzeria Kralj. Lokal je spodnje nad-stropje salona za gimnastiko. Možje, ki spremljajo svoje dame na uro telovadbe, se odslej ne bodo več dolgočasili. Posedeli in pokramljali bodo ob dobri postrežbi različnih pijač in izbirali med trinajstimi vrstami pizz (pizza Margerita, klasična, vražja, hudičeva, morska, kmečka, kranjska, koroška, vegetarijanska, ...). Dovolite, da vam izzovem tek in povem, kako je obložena pizza Kralj: pelati, šunka, pršut, turistična, hrenovka, kranjska, sir, gobe, oliva, kapre, paradiž-nik. Prepričana sem, da boste želeli poskusiti, če vas ne peljem na led. Prav! Odprto imajo vsak dan od 9. do 23. ure, ob ponedeljkih od 1 2. do 23. ure, ob nedeljah in praznikih pa imajo zaprto. Vendar ga. Kraljeva pravi, da bodo čas delovanja lokala, če bo potrebno, prilagodili strankam. Zanimivost, ki jo ponujajo v Bistro Kralj: vsaka deseta pizza je zastonj. Med malico, od 10. do 11. ure, pa imate pri naročilu pizze 10% popust. Velja poskusiti! V kratkem pa obljubljajo tuđi veliko izbiro sladoledov, ledenih kav in podobnih dobrot. K T. S. S. Slender You in Bistro Kralj v Trzinu Nedeljski izlet Lepo nedeljsko popoldne smo se odločili za izlet v bližnje, vendar nepoznane kraje. Odpeljali smo se kar z avtom iz Mengša proti Vodicam mimo Hidrometala. Po nekaj sto me-trih asfaltne ceste smo se že znašli v šišenski občini. Mar-sikdo med vami je že slišal za Koseški bajer, pa Šinkov turn, verjetno ste se tam mimo že tuđi vozili; morda službeno, po opravkih, manjkrat pa zaradi sprostitve in izleta, najboljše kar peš, da se vam srce in duša naužijeta vsega lepega, kar po-nuja narava. Naj vas spomnim, da velja ta dolina za najbolj ■ nedotaknjeno v okolici Ljubljane. Vozili smo se po cesti Men-geš-Vodice, namenjeni, da se nekje ustavimo in nadaljujemo peš. Za to ni bilo težko najti priložnosti. Hodili smo po trav-nikih mimo polj in občudovali prelepo naravo. In imeli smo kaj videti, obdelana polja, br-steče gozdove, cvetoče trav-nike. Človek dobi nadih in spo-štovanje do narave, s katero živimo, a je niti ne opazimo. Po nekaj urnem sprehodu pa smo kljub vsemu pomislili tuđi na hrano in pijaco, vsaj za od-žejati bi se prileglo nekaj. Na poti proti domu smo se ustavili v novem lokalu z imenom BISTRO COUNTRY. Naročili smo pijaco, pri sosednji mizi pa je zadišalo po pizzi. Nismo se ji mogli odreci, stara mama se je odločila za sadno kupo. Jedi Ini list smo si, kot se za gosta spodobi, dodobra ogledali. Nudijo pizze z različnimi prilogami po želji, sladke dobrote, pijaco, če pa ste za kaj bolj konkretnega, lahko naročite pečeno kračo ali domače klobase. Ves čas smo slišali nekaj v ozadju, a temu nismo posve-čali veliko pozornosti. Potem pa smo le postali pozorni. Iz lokala je prihajala prijetna co-untry glasba.Kot bi ustrelil, smo Pogled s ceste v Kosezah pri Vodicah. (Foto: Milan Strmšek) si bili edini, zakaj ima bistro tak naslov: vrtijo countrv glasbo, s terase ima gost lep razgled na naravo, oči se ti spočijejo, »za trenutek si sam s seboj in z naravo«, kot je to definirala lastnica lokala, ga. Tjaša Ebner. Ebnerjeva je po osnovnem pokliču višja medicinska sestra, usmerjena v jaslično nego, zato se je hitro spoprijateljila z našim dojenčkom. Pogovor med lastnikom lokala in gosti je ste-kel brez težav. Prijaznost, ki je naravna, kot je čista narava v ozadju bistroja, nevsiljivo pritegne pozornost občutljivega gosta. Pogovarjali smo se o marsičem. Povedala je, da z možem ništa domaćina, pač pa priseljenca, ki sta popravila staro zgradbo, eno za lokal, drugo za dom... Gost se sprosti na terasi, v notranjosti imata bolj malo prostora. Razmišljata tuđi o raz-širitvi ponudbe, o zimsko-let-nem vrtu... Kaj se bo porodilo iz vsega tega, borno, upajmo, kmalu videli in tuđi poskusili njune specialitete. In še to: BISTRO COUNTRY je odprt od 12. do 23. ure vsak dan za vse, ki lokala ne zamenjajo za bife oz. prostor za pijančevanje in razgrajanje. TATJANA SIVEC -STRMŠEK Ti, ti, packi, ti! 20 /lamnik Sporočila Spostovani Če želite, da bo vašo reklamo prebralo najmanj 16.000 ljudi, oglašajte v Slamniku. TELEFON: 721-320 Mali oglasi GAJBICE za krompir in ja-bolka - ročno izdelane prodam. Telefon: 721-851 IŠČEM varstvo za dveletno deklico na našem domu, od 8. do 13. ure. Telefon: 711-323 IŠČEMO vestno in pošteno žensko srednjih let za varstvo otroka na našem domu. Telefon: 738-716. ORODJAR z večletno prakso išče redno zaposlitev. Naslov v uredništvu. SERVIS ŠIVALNIH STRO/EV KLANČAR Preserje, Kajuhova n. h. (v blizini KEMISA), telefon: 723-324, 727-897, odprto od 10. do 12. ure in do 15. do 1 7. ure. Če ste MOJSTER KULINARIKE želimo spoznati prav vas, saj lahko v naši novi prodajni enoti skupaj predstavimo Kamničanom in sose-dom iz Domžal VISOKO KAKOVOSTNO PONUDBO PRIPRAVLJENIH SPECIALITET Kandidati kuharskih ali podobnih usmeritev naj oddajo svoje vloge na naslov: TRGOVINA NAKUP Kidričeva 42 61240 Kamnik INSTRUIRAM matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Telefon: 738-662. INSTRUIRAM angleščino za osnovne sole. Telefon: 713-166 INSTRUIRAM angleščino za osnovno in srednjo solo. Informacije po tel.: 713-659. PRODAM čistokrvne pritli- kave crne pudlje. Telefon: 713-566. IŠČEMO varstvo za enolet-nega fantka. Tel. št.: 724-291. PEDIKURA, vodna masaža stopal in refleksoterapija. Hitro in ugodno. Cena 500 SLT, pri-dem na dom. Telefon: 713-I65. Aleksandra Antoni, Tabor-ska 25, Domžale. Vse občane ponovno obveščamo, da lahko vse v zvezi z objavljahjem v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorih Skupščine občine Domžale na Ljubljanski cesti 69/1, v sobi št. 47. STOB Podjetje za proizvodnjo in trgovino Uvoz — izvoz — d. o. o. Domžale, Poljska cesta 11 a VABI v diskontno trgovino z gradbenim materialom na Ljubljanski cesti 51 Telefon trgovina: (061)711-415 Fax: (061)715-951 Odprto od 7. do 19 ure sobota od 8. do 14. ure Popust: od 5 do 10 % PRIČAKUJEMO VAS! Mladinski servis Velenje POSLOVALNICA DOMŽALE Ljubljanska 70/II, p.p. 16, 61230 Domžale tel.: 711-790, fax: 711-515 II. nadstropje URADNE URE ponedeljek: od 8.30 do 14.30 torek: od 8.30 do 14.30 sreda: od 8.30 do 17. ure četrtek: od 8.30 do 14.30 petek: od 8. do 14. ure ODMOR od 11. do 11.30, ob sredah od 12. do 13. ure ZA DELO PREKO MLADINSKEGA SERVISA POTREBUJETE: - potrdilo o vpisu na srednjo solo ali fakulteta - hranilno knjižico Ljubljanske banke — BANKE DOMŽALE (ENOTA 300) - osebno izkaznico (če jo imate, drugače ni nujno potrebna!) - POGOJ ZA DELO PREKO MLADINSKEGA SERVISA JE STAROST NAJMANJ 15 LET! OD 9. DO 30. JULIJA 1992 V TEKSTILNI TRGOVINI »BALI« V Radomljah, Prešernova 25 a od 25 do 30% znižanje poletne in zimske kolekcije (majic, bluz, otroškega programa, pletenin...) Odprto vsak dan od 8. do 11. in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure Prisrčno vabljeni! kovinOtehna 1!ii||||§iii||:■;;■:::'*■*:?^:'%"■'?'&:*:"™/'■■■■"■■ "'(■;"?~':."'"':::::£.:: ':{.■ '•':;•.'.:::■ :■ 'V;:;■ ■.■ ■':':■ '■■■■•:',' '.' V • '■ •\ "■•''"V:'" '"^tSil'''''}:■'' i1.:ili|iiilfJ: ' ' . '. ' :' "I§ii|||p™i»:."-.""':.:' ":"<,?'■"".'":>'S-':."(vvK''ZA<;';;*6s.'■'■ 'K&:'^WfiŠI^&Z'S'?/!'■':>? ''y- ■" POSLOVNA ENOTA OPREMA MENGES MENGEŠ, Kolodvorska 2, telefon: 737-006, fax: 737-278 NA ZALOGI IMAMO: - material za toplotno ogrevanje - pipe in vodovodni material - elektroinstalacije - keramične ploščice in keramiko - svetila - akustiko - belo tehniko - posodo, porcelan, steklo - male gospodinjske aparate POSLOVNA ENOTA TEHNIKA MENGEŠ MENGEŠ, Blejčeva 17, telefon: 737-147, fax: 737-278 NA ZALOGI IMAMO: - gradbeni material - crno metalurgijo - okovje, vijake, žičnike - barve, lake s priborom - čistila - kolesa in rezervni deli V MESECU JULIJU NUDIMO NAŠIM KUPCEM NASLEDNJE UGODNOSTI: • orodja: razne klešče, ključi in kladiva že od 90,40 SIT naprej • za orodje Iskra in Black & Decker 20% popust pri gotovinskem plačilu • žarnice Philips od 25 do 100 W po 86,40 SIT • motorne kosilnice Alko 4-taktne po 29.872,50 SIT • kosilnice Black & Decker z nitko po 6.439,70 SIT • TVB Gorenje Nimbus 55cm po 59.400 SIT • za vse proizvode »JUB« (barve) nudimo 20% popusta pri gotovinskem plačilu • cement »Anhovo 450« - cena za vrečo 392 SIT pri gotovinskem plačilu v vrednosti nad 6.000 SIT nudimo še 10%-popust PRI VSEH VAŠIH NAKUPIH BLAGA V VREDNOSTI NAD 6.000 SIT NUDIMO PRI GOTOVINSKEM PLAČILU 10%-POPUST! UGODNI KREDITNI POGOJI PRODAJA NA ČEKE 1+2 meseca brezobrestno pri nakupu nad 6.000 SIT 1+3 mesece brezobrestno pri nakupu nad 12.000 SIT PRODAJA NA POTROŠNIŠKI KREDIT 1+2 meseca brezobrestno pri nakupu nad 6.000 SIT 1+3 mesece brezobrestno pri nakupu nad 12.000 SIT 1 + 6 mesecev -15%-masa obresti in 15%- polog prvi obrok Pričakujemo vas vsak dan od 7.30 do 19. ure, ob sobotah od 7.30 do 12. ure. /lamnik 21 AVTOKOZMETIKA IN AVTO SERVIS DOLENC Da bo vaš avto lepši in urejenejsi! V kletni etaži znanega SPB 1, za tište, ki zanj ne veste, je to največji blok nasproti železni-ške postaje, v celoti poskrbijo zato, da bo vaš jekleni konjiček lepši in urejenejsi. AVTOKOZMETIKA IN AVTO-SERVIS DOLENC vam »ekspresno obdela« vaš avto, mu po potrebi zamenja olje, svečke, filtre, zavorne obloge, opere motor in opravi tuđi manjše servise, predvsem pa poskrbi za njegov zunanji sijaj. Ne samo, da vam avto operejo, po želji ga očistijo tuđi znotraj - glede na potrebo sedeže tuđi kemično očistijo, avtu pa dajo s poliranjem tuđi nov zunanji sijaj. Ker je s poliranjem nekaj več dela, je bolje, da se predhodno osebno zglasite in z lastnikom dogovorite termin, oglasil se vam bo tuđi na telefon 71 3-745. Najlažje boste servis našli, če boste pripeljali do kletne etaže iz Kolodvorske ulice, lahko tuđi od Kuriva, sicer pa je servis dobro označen in ga ne bo težko najti. Oglasite se torej v AVTOKOZ-METIKI in AVTOSERVISU DO- LENC, SPB 1 - Domžale, Ljubljanska 78, odprto imajo od 8. do 19. ure kjer bodo v celoti poskr-beli za manjša popravila, predvsem pa za urejenost in lepoto vašega jeklenega konjička. Za cene ne skrbite, najugodnejše so ta hip! Vse občane ponovno obveščamo, da lahko vse v zvezi z objavljanjem in dopisovarijem v glasilu »Slamnik« urejajo v prostorih Skupščineobčine Domžale na Ljubljanski cesti 69/ 1,vsobišt. 47. VESELE POLETNE POČITNICE Spoštovani starši! Za vaše otroke smo med poletnimi počitnicami organizirali varstvo na OŠ Šlandrove brigade. Pripravili smo bogat program iger, izletov, plavanje. ZAHTEVAJTE PROGRAM in dodatne informacije pri AMAR, d.o.o. Domžale, tel. 711-875 vsak delovni dan od 10. do 16. ure. NAPREDEK TRGOVSKO GOSTINSKO PODJETJE »NAPREDEK« DOMŽALE PONUDBA V JULIJU TRGOVINA ŠPORT NAPREDEK: - za prijetne urice na vrtu: vrtne garniture, senčniki, priprave za pečenje na žaru..., - za družabne igre: žoge, badminton, namizni tenis, tenis, superge, trenirke..., - za plažo: ležalniki, hladilne torbe, kopalke, očala..., - za planinarjenje: obutev, oblačila, nahrbtniki in oprema... V vseh živilskih trgovinah in v blagov-nici VELE na oddelku kozmetike: - velika izbira angleške kozmetike po izredno ugodnih cenah: - deodoranti od 168 do 282 SIT - lakizalase od 166 do 498 SIT - družinska krema 818 SIT - šamponi 1 I od 190 do 210 SIT - kopeli 1 I * 186 SIT - mila (3 kosi) zavitek 132 SIT - gelzalase od 1 78 do 238 SIT V blagovnici VELE in v ZARJI Mengeš: - posebna ponudba italijanskih modnih ženskih čev-Ijev crne, rjave in zelenorjave barve po 2.900,00 SIT, - prodaja tuđi na dva čeka V vseh naših trgovinah: - pivo po 39,00 SIT za steklenico - radenska po 42,50 SIT za steklenico PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! TEKLI d. o. o. Industrijska cona Trzin EDINI CENTER ZA KITAJSKO AKUPUNKTURO V SLOVENIJI TRZIN, Rakefova 12, telefon (061) 723 248, (061) 723 204 S pomočjo kitajskega profesorja VVanga Tievinga in doktorice Liu Yin lahko premagate: stanje po možganski kapi • enostranska omrtvičenost telesa • bolečina v ledjih in križu, lumbalgija # zvini # omrtvičenje obraznega živca # išijas • vnetje ramenskega sklepa, bolečine v rami • vnetje sklepa, boleči sklep • neplodnost • nevrastenija • vnetje sinusov • vnetja z nalaganjem kostnine (s kitajskimi zelišči, ki prodirajo v sklepe) 9 in druga obolenja (npr. shujševalne kure) # vnetje z nalaganjem kostnine • obraba medvretenčne ploščice • astma • vnetje sapnika • povišan krvni pritisk • mokrenje postelje • glavobol, migrena 0 nespečnost • želodčne bolezni # zobobol # kratkovidnost pri otrocih in mladini • propadanje vidnega živca ' Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 19. ure, v ponedeljek zaprto, v nedeljo od 9. do 13. ure . Ljubljana - Trzin - Domžale - Maribor S tem oglasom nudimo 20% popust do konca meseca avgusta. Želimo vam čimprejšnje ozdravljenje. BLAŽ PETRAČEC, dobitnik NAPREDKOVE PETKE v razgovoru s TOFOM. SREČNO, Blaž! TURISTIČNA AKCIJA - kolesarska rekreacijska proga po domžalski občini VABILO K SODELOVANJU - ORGANIZATORJI, GOSTINCI Občina Domžale je pripravljena podpreti akcijo za ustanovitev kolesarske proge po domžalski občini, ki naj bi pritegnila širok krog občanov, predvsem pa tuđi ljudi iz okoliških urbanih središč (Ljubljane). Iščemo sodelovanje gostincev in drugih, ki so pripravljeni sodelovati v akciji s svojo ponudbo in akcijo tuđi finančno podpreti. Iščemo podjetje ali zasebnika, ki bi strokovno in na nivoju izbral posamezne nosilce ponudbe in tuđi izvajalca za oblikovanje in izdelavo propagandnega prospekta. V poštev pridejo samo usluge, ki so na nivoju (kvaliteta, športno-zdravstveni vidik, značilnost kraja). Prednost imajo zasebniki in. podjetja iz občine Domžale. Potrebujemo tuđi organizatorja, ki bi izvedel organizirane promocijske vožnje. Zainteresirane vabim, DA SE TAKOJ JAVIJO NA IS SO DOMŽALE (tel. 721-321), ali pa pridejo vsako sredo ob 19. uri na občino (soba 37), da se borno osebno dogovorili o načinu sodelovanja. Mag. Tomaž ŠTEBE, član IS SO Domžale Turistično društvo POBUDNIK iz Spodnjih Lok vabi v soboto 18. 7. 1992 s pričetkom ob 21. uri, na POLETNO NOČ v Spodnje Loke pri Krašnji. Nastopalo bo več narodno zabavnih ansamblov. Člani društva bodo poskrbeli za dobro hrano in pijaco. V nedeljo, 19. 7. 1992 s pričetkom ob 14. uri, pa bo prireditev kmečki praznik. Tekmovanje - ročna košnja trave in grabljenje sena. Prijava za tekmovanje je vsak dan od 15. do 17. ure na telefon 061/735-002. Po končanem tekmovanju bo vrtna veselica z nastopom mladih narodno zabavnih ansamblov. Vabijo člani društva POBUDNIK! SOCIALISTIČNA STRANKA SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA DOMŽALE Domžale, Ljubljanska 70 Prijetne počitnice! Obveščamo vas, da od 1. julija do 31. avgusta 1992 stranka ne bo imela uradnih ur. Oglasite se lahko spet vsak torek od septembra dalje od 18. do 19. ure v Domžalah, na Ljubljanski 70. Želimo vam prijetne počitnice in vas vabimo, da se nam jeseni pridružite! Predsednik: ANTON PRESKAR, dipl. ing. gr., I. r. PRISTOPNA IZJAVA PODPISANI(A)-----------------------------------------ROJ____________ STANUJOČ__________________________________________ IZJAVLJAM, DA SE Z DNEM___________________VČLAN)U]EM V SOCIALISTIČNO STRANKO SLOVENIJE V DOMŽALAH. DATUM:_______________ PODPIS:_______________ IZDELAVA BETONSKIH STRESNI KOV IN Zl ĐAKOV PETER AVBELJ Spodnje Loke 8 61225 Lukovica Naročila sprejemamo vsak dan! Cene: betonski bloki A 30 , 55,00 SIT betonski bloki A 25 53,00 SIT betonski bloki A 20 50,00 SIT betonski bloki za silos 53,00 SIT tlakovci H m2 450,00 SIT stresna opeka zareznik 25,00 SIT 22 /lamnik ----------------------------------1 Sporočila 20. JULIJA 1992 MINEVA PET DESETLETIJ OD POŽIGA VAŠI HRASTNIK. SPOMINE NA TRAGIČNE DOGODKE BOMO OBUDILI VNEDELJO, 26. JULIJA 1992 OB 11. URI V VAŠI HRASTNIK NA SLOVESNOST BO ORGANIZIRAN ODHOD IZ GA-BRJA OB 10. URI, ZA STAREJŠE UDELEŽENCE BO PO-SKRBLJENO ZA PREVOZ. V KULTURNEM PROGRAMU SODELUJEJO GODBA IN PEVCI IZ MORAVČ. VABIMO VAS, DA S SVOJO PRISOTNOSTJO POČASTITE DOGODKE, Kl OSTAJAJO ZA VEDNO ZAPISANI V ZGODOVINI NAŠEGA KRAJA IN NARODA. Čas ni dal, da bi nam roko vsaj podal. je mrak te vzel, še preden si vzcvetel. V SPOMIN Dne 23. junija je minilo leto dni, odkar nas je prezgodaj zapusti I naš sin in brat Robi Rakef iz Trzina Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi HRASTNIK-pet desetletijpo tragediji OBVESTILO Uradne ure Družbenega pravobranilca samoupravljanja Domžale so vsak ponedeljek, od 12. do 15. ure na Kolodvorski ul. 8, tel.: 721-376. Ob drugih dneh se lahko oglasite pri Družbenemu pravobranilcu samoupravljanja Kamnik, Tomšičeva 2, telefon: 832-887, g. Francu Svetelju. DRUŽBENI PRAVOBRANILEC SAMOUPRAVLJANJA DOMŽALE Vedno znova, ko jutro se rodi, v dan zazrem se s solznimi otmi. Srce v bolečini zaječi, je res, da tebe več med nami ni. V SPOMIN Dne 12. junija je minilo sedem let, odkar se s končnega šolskega izleta ni vrnil naš predragi, nepozabni sin in brat Matjaž Pižem Iskrena hvala vsem, ki se ga s hvaležnostjo spominjate, nam pomagate v tej nedoumljivi bolečini preživeti, postojite ob njegovem preranem tihem domu, mu prinašate rože in svece. Vsi njegovi lek tovarna farmacevtskih in kemičnih izdelkov d.d. Enota Kemija Mengeš, Kolodvorska 27 VABILO Odločili smo se predstaviti krajanom občine Domžale našo tovarno v Mengšu. Vabimo vas v soboto 18. 7. 1992 na vodene oglede tovarne, in sicer: - - ob 8. uri in ob 10. uri Veseli borno, če nas boste obiskali, in radi vam borno povedali, kar vas bo zanimalo o naši tovarni. Ljubi! si življenje, Ijubil si svoj dom, a tiho brez siovesa si odšel v večni dom. V grobu mirno ^spiš, a v slomu našem je praznina in v srcih naših bolečina. V SPOMIN 26. julija bo minilo žalostilo leto, odkar nas je tragično zapustil naš dragi sin, brat in ati Andrej Kunavar Hvala vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov prerani grob. Vsi njegovi Bolečino da se skriti, tuđi solze zatajiti, a kako srce boli in krvavi, ker vaju Štefan in Bojan več v našem domu ni. V SPOMIN 22. julija bo minilo leto in 3. septembra pet let žalosti, odkar sta naju v cvetu mladosti za vedno zapustila najina sinova Bojan in Štefan Rožič z Vira Zahvaljujeva se vsem, ki se ju spominjate in obiskujete njun prerani grob. mami in ati ZAHVALA Iskrena hvala tištim občanom, ki so se udeležili pogreba naji-nega sorodnika Ivana Krambergerja 10. junija v Negovi. Stane Kramberger iz Zg. |i.rš in Gustel Kramberger z Vira ZAHVALA Umrla je naša draga mama Valentina Zalokar rojena Pavlin z Rodice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni-kom, sosedom, znancem in prijateljem za podarjeno cvetje, izraze sožalja in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala dr. Farkašu za nesebično skrb, gospodu župniku za zadnje slovo in drugim, ki ste ji stali ob strani v težkih trenutkih. Vsi njeni Oj težka pot, oj tožna pot, ko od srca srce se ločif Mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod. IS. Cregorčič) ZAHVALA Po hudi bolezni je v oseminsedemdesetem letu tiho zaspala mamica, stara mama, sestra in teta Grozdana Drašček roj. Prašelj iz Sp. Jarš Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, Še posebej pa sosedom za izrečena sožalja in besede tolažbe ter podarjeno cvetje. Prisrčna hvala dr. Hacetu, oktetu bratov Pirnat in g. Juhantu za poslovilne besede ob odprtem grobu. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njeni: sinovi Bojan, Stašo, Vojko in hči Nevenka i druži na mi ZAHVALA V dvainsedemdesetem letu starosti nas je nenadoma zapustila draga sestra in teta Minka Kovač Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, svece, darove za cerkve in svete maše in vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo župniku g. Perčiču za poslovilne besede in lepo opravljen pogrebni obred. Zahvaljujemo se Oktetu bratov Pirnat za občuteno zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni ZAHVALA V štiriinšestdesetem letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, tast in stric Alojz Grčar iz Topol Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v žalosti z nami in nam pomagali, izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za darovano cvetje, svece in denarno pomoč cerkvi. Hvala Casilskemu društvu Topole in vsem drugim gasilcem, pevcem KPZ Zvon, trobentaču in g. župniku za opravljen pogrebni obred in vsem tištim, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala tuđi dr. Cabrijeli Kovač Mohar in sestri Ivi Kralj za zdravniško pomoč in nego na domu. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala! Vsi njegovi Dne 22. maja 1992 nas je zapustil naš dobri mož, ati in brat Franc Kožar upokojeni obrtnik iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izrečena sožalja ter za številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala dr. Zajčevi, pevcem in g. kaplanu za pogrebni obred. Žena Minka, hčerki Gida in Kati ijubil si življenje, Ijubil si svoj dom, a tiho in brez slovesa si odšel v večni dom. V domu našem je praznina, a v srcih bolečina. ZAHVALA V osemindvajsetem letu se je nepričakovano poslovi od nas ljubi mož, ati, sin, brat in stric Andrej Lajevec p.d. Štucov Andrej iz Gore pri Pecah Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem ter sodelavcem kolektiva Tosama za pisna in ustna sožalja, darovano rvetje, svece in svete maše. Hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali in stali ob strani. Iskrena hvala oktetu Tosame in Lipi iz Vač za ganljive žalostinke. gospodu župniku za lepo opravljen pogrebni obred, govomikoma za poslovilne besede, praporščakom in gasilcem iz Peč, Tosame ter sosednjih društev ter vsem, ki ste ga v tako velikom številu pospremili v prerani grob, Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: žena Pavla, hči Dragi, sin Marko, ata, mama, brat France z družino ter drugo sorodstvo Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN Minilo je četrto leto, odkar je od nas za vedno odšel naš dragi mož, oče in dedek Ivan Vilar iz Krtine Vsem, ki ste ga ohranili v spominu in postojite ob njegovem grobu, iskrena hvala! Vsi njegovi Sporočila /lamnik 23 ZAHVALA Nenadoma nas je zapustila naša draga mama Brigita Šare rojena Škerjanc, iz Preserij pri Radomljah Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sovaščanom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja in podarjeno cvetje, darove za obnovo cerkve in svete maše. Hvala g. župniku Alojzu Colobu za lepo opravljen pogrebni obred. Posebna hvala Hafnerjevim, Kati Vavpetič in Majdi, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se tuđi tovarni LIP Radomlje. Vsem še enkrat iskrena hvala! Vsi njeni! Delo, skrb in življenje, to tvoje je bilo življenje, čeprav te smrt ii sredine naše je vzela,