90 številka Ljubljana, v ponedeljek 20. aprila 1896. XXIX. leto. [shaja vsak dan i»e*er, isimfii nedeljo in praznike, ter velja po pofiti prejeman za avstro-ogersko dežele tu vso loto 1 f> gld., za pol letu 8 pld. y.a četrt K«ta 4 gld., ea jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bree pošiljanja na dom za vse leto 18 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden maucc 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom raauna se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt let*. — Za tuje deželo toliko vofi, kolikor poštnina znafia. Za oznanila plačajo ae od Štiristopne petit-vrste po i» kr., će so o/.nanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., oo se dvakrat, in po 4 kr., co se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj is izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredniitvo in apravnistvo je na Kongresnem trgu fit. 12. Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. vb« administrativne stvari. Občni zbor „Narodne Tiskarne". V nedeljo dne* 19. aprila 1896 občni zbor .Narodne Tiskarne" ni mogel zborovati, ker je bilo po pravilih premalo delničarjev udeleženih. Zatorej se skliče nov OBČNI ZBOR delniškega druatva „Nđrodne Tiskarne" na dan 3. maja 1896. leta ob 11. liri dopoludne v prostorih „Narodne Tiskarne" z istim, za občni zbor dne" 19. aprila 1896 določenim dnevnim redom, s pristavkom, da po §. 17. društvenih pravil ta novo sklicani občni zbor veljavno sklepa brez ozira na število navzočih delničarjev in na število od njih zastopanih glasov. _Upravni odbor „Narodne Tiskarne", Volitev dunajskega župana. V soboto je bil dr. Lueger, četrtič tekom jed-nega leta, aop«t izvoljen županom stolnega mesta Dunaja, četrtič so poklicani in legitimovani zastopniki ogromne večiuo dunajskega prebivalstva slovesno izrekli, da hočejo svojega voditeja za župana in da se v tem vprašanju na noben način ne uklonijo vladajočemu rninisteretvu. Ministerski prednednik grof Badeni jo v si boto morda vender spoznal, da je pokazal malo držav niške modrosti in dalekovidnosti, ko jo umirajoči levičarski stranki na Ijnbtv se postavil v nasprotje s prebivalstvom in se po gališki metodi dotaknil avtonomije dunajskega mesta. Morda je, spoznal, da je ravnal brezpametn >, ko je dru Luegerju odrek«! potrditev iu z razpustom občiuskega sveta sdoina hotel preprečiti negovo zopetoo izvolitev. Grof H*dt ui si jo na Dunaji v borbi zoper protisemite hudo prste opekel. Z m." ga protisemitov pri občinskih volitvah iu zopet na izvolitev dni. Lur-gerja županom, to ie zanj koluta!en poraz. Naj že misli kdo o protisemitski stranki kar hoče, nt ranku zastopa velikansko večino dunajskega prebivalstva in to je pri volitvah na sijajen način dokazalo, kaj hoče. Ta stranka je vzliz vsem spletkam v soboto novic potrdila svojo voljo in ima pravico zahtevati, da vlada potrdi volitev dra. Luegerja. To pravico ima toliko bolj, ker je vlada z razpustom občinskega sveta apelovala naravnost na volilce in jih vprašala, da li res hočejo dra. Lus-gerja in župana. Volilci so slovesno odgovorili da in če vlada sedaj odreče dru. Luegerju potrditev, bi bila to nova nezaslišana provokacija in novo kršenje avtonomije. V svojem nagovoru je dr. Laeger zgradil vladi most, čez kateri se lahko reši. Povdarjal je namreč, da volilni boj ni bil boj Luegerja proti Badenijn, nego boj zoper moralno in materijelno uplivanje ogereke vlade in židovstva na avstrijske razmere. Badeni Be čez ta most lahko častno umakne in omogočeno mu je, nasvetovati cesarju potrditev dra. Luegerja. Ali stori to, ali pa odreče Luegerju novic potrditev — kdo bi mogel na to odgovoriti ? Ve se samo, da se vrše že dlje časa neka tajna pogajanja mej vlado in protisemiti, v katerih imen u se dogovarja princ Liecbtenstein, ve se pa tudi, da si židje in od njih odvisni levičarji na vso moč prizadevajo, da preprečijo pt trditev in jedno najmočnejših orož'j je grožnja, da preprečijo volilno reformo. Če se uda Badeni levičarjem, nastane nov boj, čigar posledice so nedogledne, ki pa ntegnejo državi v«č škodovati nego koristiti, zakaj proti-semitska stranka ne more opustiti Luergerja, ker je on tista vez, ki veže različne frakcije in ker je Lueger izvoljenec prebivalstva. Skrbimo za industrijo. (Dopis.) III. Kdor pregleda perijodična poročila kranjske trgovinske zbornice, se uveri, da ae domača ohrt-nost prt nas sicer lepo razvija, da pa smo še daleč za češko. Proizvodi Češke domače obrtnosti se odliku- jejo po ukusni izdelavi in cenenosti in se proizvajajo v velikih množinah, tako da mora češka domača obrt.nost vsakomur imponirati, Proizvodi naše domače obrtnosti so nnvadno primitivno izdelani, da jih ni moči spraviti na zunanja trgovišča. Če je kak kupčevafec iztaknil vzlic temu kraj, kjer bi se mogla prodajati, pa nastavljajo ljudje za svoje izdelke take cene, da se jim kupčevalec navadno več ne približa. Naši engrosisti z noritnhorškim blagom so se pošteno trudili, da bi s proizvodi domače obrtnosti škofjeloške okolice, z glavniki, delali konkurencijo dunajskim predmestnim izdelovalcem glavnikov, a vsi poskusi so se razbili ob indolentnosti in trdoglavnosti prebivalstva škofjeloške okolice, katero nikakor ni hotelo opustiti tradicionalnega načina izdelovanja, nego se upiralo vnem nasvetom glede zboljšanja. Izdeluje se Se danes največ nesolidno blago in zaman je bil ves trud, da bi se izdelovalci ukusu kupovalcev akomodirali in z novodobnimi pripomočki pomnožili produkcijo. Prav tako je tudi pri raznih drugih proizvodih. Ko bi se solidno blago izdelovalo, in sicer narejeno po ukusu kon^umentov, bi se domača obrtoost lepo razcvetela, izdelovalci bi imeli velik dobiček in tudi pn kupec bi izhajal ter se vsled tega trudil razširiti dotične proizvode. O važnosti domače obrtnosti za kmetsko prebivalstvo ni treba sele obširno govoriti. Znana je vsakomur in kdor pozna razmere, nam pritrdi, da jej je posvetiti največjo pozornost. Pred vsem je skrbeti, da se zboljša način izdelovanja in da se pomnoži produkcija v prvi vrsti tistih proizvodov, kateri bi se mogli prodati zunaj naše domovine. Velevažno za profluevatije domtče obrtnosti je pa vprašanje, o katerem smo govorili že v jed-nein prejšnjih člankov, namreč o cenenem kreditu. Sicer imamo v na£i delali že precej posojilnic ali vsled splošnih razmer je tu Ji pri teh zavodih denar drag. Posojilnice se morajo ravnati po splošni ObNtl ni meii, ker bi sicer čez noč zmrznile. Kdor pozna zgodovino razvoja avstrijske industrije, ve, da ima najtrdnejšo podlago tista industrija, katera se je razvila in utrdila sama iz sebe. Čim so velika podjetja dosegla gotovo mejo raz- L-iviteks Brat Metod (Črtica; spisal Fr. V.) Pozno v jeseni sem so vračal s svojega potovanja. V juliju sem bil preb I svoje izpite, in da si oddahnem od naporov in da so nekoliko razvedrim, napotil sem se v svt»t. Mnogo sam videl: očaral me je svet večkrat in omamil s svojo naravno krasoto, a s časoma me ni mogel več zadovoljevati. Tujina je tujina ; nekako neprijetno in zoperno mi je donel tuj jezik na ušesa, in hrepenel sem zopet po domovini, po svojih! Z veseljem sem se torej zopet vračal v domačijo. Mej potjo sem si še hotel ogledati znameniti benediktinski samostan v Št. L. Izstopil nem na naj bližnji postaji in jo mahuil peš proti dotičnomu kraju. Utrujen in do cela pokrit z debelim prahom zavil sem s ceste v stran, da pridem na nizek, a strin grič, na katerem sem že od daleč videl sivo zidovje. Ves npehan sem dospel do vrha in stal pred velikim, starim samostanom. Okoli in okoli ga je obsegala kamenita ograja, tu pa tam poraščena z | mahom. Na mnogih krajih je pričalo razpokano, j odrto zidovje, da jo prešumela nad njim že dolga vrsta let, od kar je zidarjeva roka zadnjikrat krpala razkrušana mesta in pobelila s čopičem sedaj za tem ne le stene. Skozi železna vrata stopil sem v dvor. Veličasten mir je vladal v tem obzidju ; vsaka stopinja je gromko odmevala m*j visokimi stenami. Skoro si nisem upal trdno stopati po kamenitih tleh. Iz cerkve pa se je slišalo, kakor lahno mrmranje bučel v panju, pobožna molitev menihov. Nekako boječe sem stopal naprej in vstopil v cerkev. Mogočno je donel menihov zbor po prostrani cerkvi. Poslušal sera nekaj časa. Potem pa sera si začel natančneje ogledovati notranjo opravo cerkve. Menihi so u'ihnili in zapustili kor. Čez nekaj časa stopil sem tudi jaz zopet na prosto. Po prostranem samostanskem vrtu se je sprehajalo nekaj redovnikov v črnih, do pet sega jočih talarih, škapulir pa je veselo vihral v večernem vetru. Krenil sem na drugo stran, kamor so bila obrnjena okna celic. V okviru malega okna, pritlično, sem zagledal mladega meniha. Njegovo lice je bilo bledo in upalo, in vnakdo je moral na prvi hip spoznati, da gloda v mladem bitju črv mučne bolezni. Glavo je naslanjal na železno mrežo, in sanjavo mu je zrlo mrklo oko v večerno naravo. Poleg okna ob zidu je stala klop. Spoštljivo sem pozdravi mladega redovnika in vprašal: „Jeli dovoljeno? Precej dolga pot in hudi klanec sta me pošteno up« hala Pokrepčal bi si malo utrujene ude." „Slobodno, ako vam drago", — odgovoril je redovnik potihoma. Znan se mi je zdel ta glas, radovedno in ostro sem uprl svoj pogled v redovnika in tedaj sem ppoznal v njem Pavla, svojega nekdanjega sošolca izza g'mnazijske dobe. ,Pavel, uli si res Ti? Ali me ne varajo oči? Meli no poznaš več?" „Da, jaz — skoro bi te ne bil več spoznal, tako si se spremenil; brada, ki ti sedaj obkroža lice, se tedaj ni prebodla kož",1* — dejal je nekdanji tovariš, in otožen siuthlj-tj mu je legel na ustnice. Objel bi ga bil rad in ga pritisnil na prijateljsko srce — a mejila naju je železna mreža, ia voja, bo se premenila v delniške dražbe, kar dokazuje, da prosperirajo velika podjetja najbolje na podlagi asocijacije. Šele sredi našega stoletja je princip asocijacije v obliki delniških družb prišel tndi v Avstriji v veljavo. L. 1855. se je ustanovil avstrijski kreditni zavod za trgovino in obrtnost in z ustanovitvijo t^ga zavoda sele se je začel lepi razvoj avstrijske industrije, ker je novi zavod podprl ne-brej industrijalnih podjetnikov. OJ tedaj se je ustanovilo mnogo novih pod jetij. Tudi na Kranjskem je za taka podjetja še mnogo prostora, tudi denarja ne primankuje, pač pa poznavanja posamičnih industrijalnih strok in podjetnosti]. V zadnjih desetletjih je bilo videti, kako so razna industrijalna podjetja le vsled finan-cijelnih težav niso mogla razviti. Najsigurm>jše bi se industrija v naši deželi razvila, ako bi se kaka taka banka, kakor je kreditni zavod ali Liiiderbanka zanimala za našo deželo. Ako imajo podjetniki za soboj denarno silo, vedo, d*, jim ta pomaga prestati prve bolezni, katerim je podvrženo vsako novo podjetje. Take bo lezni, kakor nedostajanjo kupcev ali nadpotrebno proizvajanje, preBtane novo podjetje le s podporo kreditnega zavoda, katera mu mora biti zagotovljena, dokler se podjetje ne konsolidira. Ako se prva večja delniška podjetja, jel bode tudi boječi domači in sedaj latentni kapital zapuščati svoja zavetiŠ.'.a, ker vsakdo zna ceniti dobiček, kateri ima, ako dobi za svojo glavnico namesto po 4 % kar po G °,0 in 8 %. V I Juhljitlll, 20 aprila. Kompromis v moravskom veleposestvu se baje ne bode dal popolnoma preprečiti, a toliko je pa Cblutneckv dosegel, da ne bode Nemcem nič škodoval. Dva mandata hoče srednja stranka prepustiti konservativcem, pa še to le a pogojem, da se dotičuika izrečeta za program srednje stranke. Zase bode štednja strauka pridržala še šest man datov, liberale« m jih hode prepustila sedem. Nemci bodo imeli v dež luem zboru ravno tako močno večino, kakor doslej« Uaron Chlumeckv ima pa lahko zavest, da je zopet rešil nemštvo, ako mu grof Badeni v poslednjem trenotku kaj štrene ne zmede, kar pa ni verojetno. Morda bode uovi deželni zbor še bolj n^atrplji/ proti Slovanom kot je sedanji, ker bod) nekatere liberalce v mestih iz-j. .mul. nemški n jcijoualoi. Poljski klub To, da so volilci izrekli zaupnico Levvakovvskemu, je mnogo poljske politike neprijetno dimilo. Boje se, da se polagoma še kak drugi poslanec odcepi od kluba, ako bode klub oviral njegovo svobodno postopanje. 1'oljaki ne bodo več tako jedini na Dunaja in to bode v škodo njih vplivu. Nekateri poljski listi prinašajo članke iz peres raznih parlamentarcev, naj se klubova pravila tako prenove, da t.odo njegovi člani imeli večjo svobodo govorjenja iu glasovanja v državnem zbora, ^arno v onih vprašanjih morajo poslanci složno glasovati, ako klub sklene z dvotretjinsko večino, da to zahtevajo narodne ali deželne koristi. S tem bi se moč plemenitasem v klubu pač precej omejila. zadovoljit i tem se moral, da sva si prijateljsko stisnila roke. „Pojdi v sobo, če ti ljubo!'' .Hvala! Saj vidiš, da ni več dolgo do noči in dospel bi še danes rad do trga. — Pa povej mi draga duša, kako si zašel ti, nekdaj tako vesel in živ dečko, v to pusto — oprosti mi ta izraz, — samostansko ozidje?tt „Kaj ne! — l'udna so pota božja previdnosti. Gotovo i''■ i mislil, da najdeš tu kakega znanca". .Pa povej, povej, kaj te je prignalo sem in potem tudi obdržalo tu! Ali to ne mika v svet, mej prijatelje in 10*006? Si-li nisi mogel izbrati drugega stanu, v katerem bi bil lahko deloval za narod in domovino? Tako pa boš samotaril, dokler te koščena Bmrt ne reši trdih spon! In — kako že pravi naš Gregorčič: .Kdor sam do večera potop- skoz svet, izgine te zarjo večerno" — — Spozal som, kako nepremišljeno govorim in žalim svojega tovariša Zakaj Pavlu — ne, sedaj bratu Metodu, kakor mi je pozneje povedal, — se j« stemnilo oko, Čelo so je zgubilo, in obraz je še bolj prebledel. Nekaj časa ni odgovoril; stal je mirno in nepremično, potem pa resno in odločno dejal: .Prav praviš; tesna iu nizka je moja celica, a ljubša mi je kakor Širni svet. Nekdaj sem bil Dvotretjinske veČine bi se jim z lepa ne posrečilo dobiti. Zato se bodo pa upirali taki premembi pravil. Nemško liberalna stranka je tako propala samo zaradi lepih člankov. Tako modruje dunajski dopisnik ,Pester Lloyda". Svoje programe je vedno dobivala iz uredništev rasnih časopisu?, ne da bi bila sama pri tem kaj mislila, in to jo je pokopalo. Jeden tak program je ponudila zopet .Neue Freie Pre8seu v svojem velikonočnem članka. Priporoča liberalni stranki, naj se prenovi na liberalni in nemško* narodni podlagi. Dopisnik misli, da bi to liberalcem nič ne pomagalo, kajti kar se tiče netuštva, je bode nemškonarodna stranka vedno prekašala in torej jim v tem oziru nobeno napenjanje nič ne pomaga. Liberalizem bi pa to stranko le še bolj razcepil. V njeni sredi jih je mnogo, ki o liberalizmu nečejo ničesa slišati. L beralizem vender zahteva občno volilno pravico, a levica ss jej pa ustavlja. Zjedinjeni levici more le to koristiti, misli dopisnik, če prizna, da je zastopnica zmernih Nemcev. Po našem mnenju jej tudi ta recept ne bode pomagal. Madjarski uradniki na Hrvatskem. Oger-ska skrajna opozicija, katera pa običajno v državnem zboru le sprožajo stvari, s katerimi se popolnoma ujema tudi vladna stranka, pa se jih le očitno za-gavarjati ne upa, je sedaj nakrat prišla z zahtevo, da ss morajo pri državnih blagajnicah tudi na Hrvatskem nastaviti samo uradniki, ki bodo vešči ma-djarščiue. Ugron je isvedel,da sta pri zagrebški državni blagajni samo dva uradnika, ki znata madjarski. Mi nikakor no dvomimo, da bode vlada skušala po možnosti ustreči tej želji. Ta zahteva sicer nasprotuje ogersko hrvatski nsgodbi, a kaj se kdo za to briga. Madjari pri tem zasledujejo dva smotra. Na jedni strani bi radi, kolikor je moč, madjarskih uradnikov spravili na Hrvatsko, na drugi strani bi radi Hrvate prisilili, da upeljejo v srednje šole madjar-ščino, da bodo mogli tudi hrvatski sinovi dobivati take službe. Samostojna bolgarska cerkev. Nam se je precej noverojetno zdelo, da bi Rusija zahtevala, da se bolgarska cerkev zjedini z rusko. Pod carjem Aleksandrom 111. 80 pač v Rusiji zrnat ral i bolgarsko cerkev za razkolno, ali 8 tistega časa se je mnenje v Rusiji o bolgarskih stvareh precej premeuilo. C*r bi gotovo ne bil vzprejel kumstva princa Borisa, da je zmatral bolgarsko cevkev za razkolno. Sicer je pa o svojem času Rusija največ pripomogla, da so Bolgari dobili samostojno cerkev. Kakšne važnosti je samostojna cerkev za B.dgare, ve pač vsakdo, ki se je kedaj bavil z bolgarsko novejšo zgodovino in slovstvom. Da so Grki veliki nasprotniki Slovanov, je občno znana stvar in se zatorej moremo le čuditi, da se mej Slovenci najdejo ljudje, ki mislijo, da bi balkanski Slovani kaj pridobili, če se napravi jedinstvo mej grško in bolgarsko cerkvijo. »Glasbena Matica". (Poročilo tajnika „Olasbene Matice1* dr. Vlad, F o e v a t o r j a, podano blavnoatnernu obćnemn zboru z dne 16. aprila t. l.j (Dalje.) Priprave niso se seveda omejilo na delovauje zbora; skrbeti je bilo pravočasno za osiguranje koncertne dvorane, orkestra in pa solistov. Odbor imel je na izbiro več dunajskih dvoran, zjedinil m pač drugega mnenja. Sanjaril sem tndi jaz o krogih, po katerih se en .v marsikateri mojih tovarišev. Tudi jaz sem se navduševal za narod in domovino. Ls spomni se, kako smo si obljubljali sedeč po maturi v veseli družbi, zvestobo in se navduševali in ogrevali za narodno ideale! No, prišlo je pri meni drugače. Razkadili so se mi tisti uzori, kakor bi jih burja razpodila." .Pa, kaj je bil vender vzrok tej spremembi? Morda vender ne ljubezen? Dovolj si bil trden, da da bi te taka malenkost ne mogla upogniti." Uganil si! — Sam priznam, da se zdi marsikomu smešno, iz nesrečne ljubezni zakopati se v samostansko samoto. Pa kdor to sam preživi, čuti drugače. Pri meni se da moj sklep opravičiti iz mojega značaja. Poznal si me, da nisem bil po-vrhen, lahkoživ, temveč zdražljiv, občuten, koleričen nervozen. Vsaka malenkost, ki je drugim morda le za trenutek skalila dobro voljo, provzroala je meni toliko boli, da mi je razjedala vsa moja čutstva, in da sem navadno nekaj časa bolehal . . . Tako tudi v tem slučaju! Pa kaj bi ti razkladal, saj me ne moreš umeti, ker se ne moreš uživeti v moj značaj". .Prosim, povej mi in razloži mi stvar natančneje; veruj mi, da me zanima.* (Dalje prih.) je konečno na veliki dvorani glasbenega zavoda, ki je največja in zahtevam dostojnega in umetniškega koncerta najbolj vstrezajoča dunajska dvorana. Oibor sklenil je z vodstvom glasbenega zavoda dunajskega fe meseca novembra 1695 I. pravoveljavno pogodbo glede te dvorane, osigurajoč si za koncerta dneve 23. in 25, sušca t. 1. Istega meseca sklenil je pogodbo tudi s orkestrom c. in kr. dvorne opere na Dunaji koje je obljubilo svoje sodelovanje pri koncertih .Glasbene Matioe*. Zabilježiti je tu Jjobeznjifost generalnega intendanta gosp. barona Besecznyja in g. ravnatelja dvorne opere J a h n a , ki sta obljubila, da uredita repertoir dvorne opere za koncertne večere .Glasbene Matice" teko, da bodo nužno opernemu orkestru sodelovanje pri društvenih koncertih. TeJje stališče imel ja odbor glede osigurenja si sodelovanja solistov. Odboru je bilo na tem ležeče, da sodelujejo pri koncert h domače moči. 2*1, da se mu ni posrečilo, vresničiti to svojo namero. Sodelovala je pri koncertih izmej slovenskih solistov zgolj gospodična Kranja Verhunčeva, ki je o popolnim uspehom prevzela težavno sopra-novo partijo v l)v< rakovem .Mrtvaškem ženinu". Kot tenor-aolista predlagal je gospod koncertni vodja opernega tenorja gosp. Josipa T r t n i k a. Stopil je ž njim že meseca novembra o priliki bivanja na Dunaji v zvezo in sprejel je od njega obvezno obljubo glede sodelovanja. Toda koncem meseca decembra stopil je imenovani gospod operni pevec prod odbor s pogoji, zadovujočimi neko osebne diference, za koje ni odgovorno društvo in koje ni mogel in tudi ni sni* I odbor sprejeti. Val- d tega razdrlo se jo nagloma vsakeršno nadaljno pogajanje z imenovanim gospodom. Pravočasno pogajal se je na to odbor z opernim tenorom goap. Franjo Pogačni k-Navalom iz Berolina. Obljuba, kojo je storil ieti osebno društvenemu koncertnemu vodji nasproti, postala je brezmočna, ker je sprejel gosp. Pogačnik pozneje angažman na koncertno tournejo, vsled koje je uporabil voh kon-traktno mu dovoljeni dopnst, koji sme od vodstva bsrolioske opsre zahtevati. O^lborova prošnja, vpo-slana intendauci Berolinske opere, naj es dovoli gospodu Pogačniku izredni dopust za društvena kon certa na Dunaji, ostala je brezuspešna. Preoatala je društvu zadnja nada, da si osigura slovenskega umetnika za tenorove solistične partije v oaebi gosp. Franjo Bučarja, opernega pevca v Lipsiji. A tudi ta nada se je izjalovila, aporabil je bil tudi g sp. Bučar že vso dopustne dn. ve, koje sme pogodbeno cd intendauce zahtevan in ostala je dotična odborov a prošnja za dovolile v naknuduega dopusta neuslišana. Kar zadeva ba-sovo partijo, osigurat si je odbor obljubo gospoda opernega pevca na Duuaji, rojaka gospoda W e i g lei na, ki je za trdno izjavil, da bode sodeloval pri društvenih koncertih. Toda v zadnjem trenotkn zbolela je imenovanemu gospodu umetuiku soproga in moral je odpotovati z Dunaja, da spremi svoj o soprogo na jug. Z ozirom na vse te zapreke ni preostalo od boru drugo, nego da naprosi člane kraljevske Češke opere v Pragi gospoda H - on (Dalje prih.) Onevnt) vosi«. V Ljnbljani, 20. aprila. — (Občinske volitve.) Danes je volil 111. razred. Klerikalna stranka se ni upala stopiti odkrito in moško v volilni boj, vedoč, da s svojimi prašnimi frazami nikogar ne ulovi in da mej meščanstvom nima nikako zsslombe in nikakegn zaupanja. Delal.i jo pa skrivaj. Več dnij so tisti dvomljivi elementi, kateri se skupno imenujejo .klerikalni obrtniki", lazili od volilca do voliloa, prigovarjali ljudem, naj volijo same obrtnike in pobirali pooblastila. Denarja je bilo dovolj na razpolago in pijače tudi, a dasi so klerikalci skrivaj agitovali, dočim se z naše strani ni nič storilo, vender so danes klerikalni kandidatje žalostno propadli in so z veliko večino zmagali vsi kandidatje narodne etranke. Oddanih je bilo 364 glasovnic. Izvoljeni so bih gg. : M a 11 y Franc z 2<»0, D o 1 e n e c Oroslav z 255, Dimnik Jakob z 26 li Zabukovec Jakob z 254 iu T u r k Josip z 244 glasovi. Klerikalni kandidatje dobili so in s'cer llreskvnr Franc in Malin Ivan po 102 glasova, 0»" mernik Ignacij, Paner Miroalav in Rebek Josip po 101 glas. Gospod Andrej Kalan, za katerega ne marajo niti klerikalci, dobil je le 5 glasov, Belič Ivan in Kane Matija po 3 glasove. Razven tega dobili so dr. Tavčar, vitez Zitterer, Lenče in Kalan Jernej po 1 glas. — (Katoliško poročanje ) V petek je bil v poslanski zbornici hud boj glede preskrbnia uradniških vdov in airot. Nasvet poslanca Fachsa se je odklonil, in je za ta nasvet glasoval izmej slovenskih poslancev jedini Koblar. .Slovenec" je to v svojem državnozborskem poročila popolnoma zamolčal, z nobeno besedo ni namignil, da so Klun, Povše, Pfeifer, Hohenvvart in Kušar glasovali zoper Fucbsov predlog, pač pa piše v političnem pregledu: .Večina govornikov, mej njimi posl. Lorber, Dober-nigg, Scheicber, Fucha in HofmannAVellenhof, je v ime svoje stranke grajala določba zakonskega načrta, po kateri imajo vdove uradnikov najvišjih razredov do 5000 gld. pokojnine, mej tem ko imajo nižjih razredov l.i 200 gld. Imenovani poslanci so povdarjali, da davkoplačevalci ne plačujejo zato neznosnih davkov, da bi nekatere osebe živele v največjem izobilju, druge pa morale trpeti večkrat veliko pomanjkanje, akoravno so dotični uradniki ravno toliko, ali pogostokrat še več let morali opravljati težavno državno službo. Oruenjene pritožbe so popolno opravičene in popolno v m in i h I u v o 1 i 1 c e v vseh delavnih stanov. Ako bi so najvišje pokojnine ptimoruo znižale, prihranilo bi se samo v prvih treh rasredih blizu 60.000 gld , s katerimi bi so lahko znatno povišala pokojnina vdov nižjih uradnikov. Liberalna večina, ki se m e n d a ravna še vedno po starem recepta, kdor ima več, temu naj se da še več, se seveda krepko protivi vsaki taki preosnovi." Tako poročanje je naravuost nepošteno. — (Osobna vest.) Učiteljica na strokovni šoli gospč. Ivana Foderl je pozvana na službo-vauje v osrednjo šolo za čipkanje in vezenje. Na njeno mesto pride gospč. Ana Schmidt. — (Gospod dr. Ivan Šušteršič) nam piše: „Glede na notico, objavljeno pod naslovom .Značilno" v sobotni številki Vašega lista, zahtevam da po določilih tiskovnega zakona objavite nastopni popravek: Ni res, da k« ni se za se ali za svojo soprogo oglasil za pristop pri nemškem lecikliškem društvu v Ljubljani". Gospod dr. Šušteršič pravi „ni res", pa je vender res, kar smo poročali. — (Novo delo domačega umetnika.) Vrli naš kipar g. Alojcij G a n g i podal r«aiu je zopet izborno umetniško delo, ki se je te dni vzidalo na pokopališču nad rakvtjo DSposabtM gnnpo Marije M u r n i k o v e. Po naročilu ces. svetnika g. M u r-n i k a jo namreč dovršit g. Gangl prekrasni nagrobni relief iz kararsl ega ruramoija. ki us.ru predstavlja v umetniško nadidineni in istotako izvršeni skupiui milodarnost, ki je dičila pokojnicu. Ob grobuem spomeniku, u«d katerim sepiostira tugujoča trepetlika sbui brada* slep starček, ob vznožju pa kladi mo'eč mlada deklica, nad njima na drugi strani pa r»e dviga krilat genij, popolnujoč prekrasuo skupino. Relief je izdelan do najmanjšega detaila z ono mojstersko dovršenostjo, s katero se odlikujejo vsa dosedanja dela našega rojaka umetnika in se sme staviti smelo na stran najboljim umotvorom, kakoršnih se toliko vidi ra italijanskih mirodvorih. Za naše pokopališče je pa pravi biser, kateremu glede umetniške vred nosti ni jednacega. — (Demoliranje hiš) napreduje kaj počasi, največ, ker prizadeti hišni posestniki ne vedo, kje dobiti denar za novo zgradbo. Sedaj je tudi gosp. Soss dobil nalog, da podere svojo v Špitalskih ulicah stoječo hišo, ker bo je bati, da se sicer sama razruši. — (DomaČa umetnost.) Opozarjamo vse prijatelje domače umetnosti na n«ko specijaliteto, kateri gre najtoplejša pohvala. Domačin gospod Ivan Sprajcar, ključarski mojster, je po naročilu kranjske hranilnice izdelal za Virantovo hišo od kovanega okrižja vrata, katera so pravi umotvor. Ta vrata so se naročila v olepšavo že z barok stukaturo okrašenega stopnišča pri malem levem uhodu. Gospod Sprajcar je sam naredil načrt in izdelal vrata primerno stokat uri namreč tudi v barok slogu. Posebno zanimiv je gornji del vrat, kjer je videti panj — znamenje kranjske hranilnice — obdan in ovit z lovorjovimi girlandami in šopki cvetic. Vrsta so tehnično krasno nnrejena in res mojstersko delo. Ker tudi druga ključavuičarska dela tega mojatra, tako trojo okrižnih vrat v .Na- rodnem Doma* ter veliki železni orel na tobačni tovarni pričajo, da je g. Sprajcar, ki se je sploh pri nas prvi začel baviti s takimi deli, nenavadno sposoben in spreten v svoji stroki, opozarjamo nanj vse prijatelje umetniške obrti. — (Zdravilišče za škrofulozne otroke v Gradežu ) Kakor prejšnja leta, dovolil je občinski svet ljubljanski tudi zh letos svoto 300 gld. v ta namen, da odpošlje magistrat primerno število ubožnib škrofaloznih otrok v morsko kopelj v Gradež. Pri tem se je ozirati v prvi vrsti na take otroke, ki so v Ljubljano pristojni. Dotične prošnje je vložiti pri magistratu do 10. maja letos. Več pove ravno kar objavljeni razglas, na katerega opozarjamo sta-riše tacih otrok. — (Imenovanja.) Sodni pristav v 1'ostojini g. Karel Mullev je premeščen na Vrhniko, sodni pristav na Vrhniki g. dr. Anton Rogi na pa v VeJike Lašče ter dodeljen okrožnemu eodišču v Novem meatu. Sodni pristav extra stitutn dr. Otou Papež je imenovan pristavom v Postojni, avskul-tant dr. Josip Kotnik pa pristavom eztra statum ter dodeljen okrajnemu sodišču v Ložu. — (Poročil) se je c. kr. okrajui sodnik v Trobnjem g. Anton KJobuču r z gospodično Mirijo Saj O vite iz Kranja, ćestitamo! — (Zgradba kranjske gimnazije) se je poverila kranjski stavbinski družbi. Troski so pre-računjeni na 88 000 gld. — (Bolezen mej šolsko mladino) — škrla-tica, davica ta podobne nadlege, — pojavlja se v šolskem «krnju logaškem in kočevskem v dozdaj še malem obsegu. Zdravstvene odredbe so vsltd tega v obeh okrajih v tiru — (Zasajen j a z ameriško trto) lotili so se nekateri posestniki za poskušnjo po Notranjskem, in ravnokar čujemo, da se je ta vinska tujka ugodno prijela hlnduih notranjskih tal — (Nemška nestrpnost ) štajersko naraest-ništvo izdaja svoje naglase v obeh deželnih jezikih, v slovenskem in nemškem, nestrpnost spodnje.St.a-jer^kih Nemcev pa je tolika, da niti teh razglasov ne trpe Nekatera županstva imajo navado, da cd s^ižejo slovenski del razglasa in razobesijo samo nemško polovico, a ue moti jih prav nič, če pre-striž^-jo tudi cesarskega orla in naroestii'kovo ime. Čudno je, da namesdništvo to molče dopušča. N*m se zdi, da je to pravo zasmehovanje deželne vlade, a gospodje v Gradci so najbrž drugega mnenja ali pa se spodnještajerskih nemških kričačev nekoliko boje. — (Samomor ujetega tatu) V Maribora je stolni profit llerg v petek našel pod mizo v svoji pisarni — tujega človeka. Tujec je hotel zbežati, a polici a ga je dohttela iu odpeljala v zapor Pri njem je našla dokumente, iz kateritl je razvidno, da ee je tuj«c zval Frau Skalec in da je rodom iz Pregrade na Hrvatskem V noč* od petka na soboto ee je Skalec v zaporu obesil. — (Nič odgovora I) .S >ča* piše: Pred časom *mo priobčili poslanico .Komur se tiče", kaj je s tistimi petimi c. kr. uradniki, ki so razbili 08 sar-diega orla nad tobskarno v ulici Morelli. Več Dtič je, da je bila tabla upognjena od razbijanja uprav čez začetnice .F. J. 1" Ali nič odgovora cd nikoder. Vršila ee je preinkava, a OAJadenkrat je vse umolknilo. Ker ph je o tem dogodku povsod mnogo govorilo in tudi pisalo v javnih listih, imamo pravico izvedeti: Kaj se je skuhalo ah speklo iz tiste moke? Alt začnemo pnesti in peči — mi V! — (Razpisane službe ) Na dvorazredui ljudski šoli v Kočevski Reki tliugo učno mesto z do hodki IV. plač. razreda in prosto stanovaluo sobo. Prošnje do dne 10. maja okrajnemu kolikemu svetu v Kočevji. — Pri okr. sodišču v Kranju mesto sodnega sluge s plačo 250 gld., 35°/« aktivitetno priklado in uradno obleko. Prošnje do dne 21. maja predsedstvu dež. sodišča v Ljubljani. * (Razžaljeni parlament) KakerAon je par-inent, tako so ž njim ravna. Našo poslansko zbornico morajo visoki krogi že silno zaničevati. Ko je b.l te dni nemški cesar na Dunaji, ae je za slavnostno predstavo v operi dalo celi poslanski zbor niti na razpolago deset sedežev, in sicer na četrti galeriji, kjer se navadno šopirijo uiodistinje in čevljarski pomočniki. A no dovolj, našlo se je tudi res deset poslancev, ki so te Vstopnice vzeli in jih porabili. * (Svet se udira.) Lani, kmalu po ljubljanskem potresu, zadela je mesto Most na Cešk-mi velika nesreča. Udrla so se tla kar za pol metra, vsled česar se je porušilo mnogo hiš. Sedaj «i zopet poroča, da se je začel svet na nekaterih mestih udirati. V jedui ulici so tla počila. Dotična pokotina je dolga kakih 40 metrov, fiiroka pa četrt metra. Prebivalstvo je seveda silno zbegano in se boji nove katastrofo. Kakor znano so v Mostu veliki premogokopi in tečejo rovi prav pod mestom. * (Na smrt obsojen) jo bil v Lvovu služabnik Vazdij Holod, ker je svojo ženo na nenavadno grozovit način umoril. Ob jednim je bil na dolgoletno ječo obsojen njegov tovariš Mučko, kateri mu je pri umoru za nagrado 50 gld. pomagal. * (V dimniku zgorel.) To dni je prišel na Dunaj dimnikarski pomočnik Lamprecht in našel takoj službo. Novi gospodar je vzel pomočnika koj s seboj na delo. V neki restavraciji je pomočniku naročil osnažiti dimnik. Pomočuik je zlezel v dimnik, a ker se dolgo ni prikazal na dan, šli so ga iskat. Našli so ga mrtvega. Unele so se bile saje v nekem stranskem dimniku in opekle pomočnika tako, da je umrl. * i Kameninski pojmi o nemškem oesarju.) V Kamerunu je bila pred kratkim nekaka cesarski slavnost. Zamorec Abel. kateri je imel „srečo", d t je nekaj časa živel na Nemškem, je imel slavnostai govor, v katerem je mej drugim svojim rojakom povedal to-le: Nemški cesar je najmogočnejši in najmodrejši mož na svetu. On vidi na dno zemlja in vrh snlnca. 0 - < 11 sveta napravlja železne žice in čim so dotakne take žice, raznese njegove besedo križem sveta. Parnike ima, ki vozijo po suhem. Dasi je bogatejši nego vsi drugi Ijtnljn skupaj, ima vender le jedno žeoo, in dasi je njdgOVa žena najlepša na svetu, jo je vender dobil zaston u. Kakor se vidi, se je zamorca Abela duševni horicont v Berolinn močno razširil. 33r 2503 ICO. Dunaj 20. apriia. V današnji seji poslanske zbornice se je začela rasprava o voli 1 n i reformi. Zanimanja za razpravo ni dosti. Izmej slovenskih poslancev se je oglasil dr. Gregor e c. Dtnes so govorili Per-n e r s t o r f e r , Slavik iu dr. B r z o r a d, kateri so so poganjali za splošno iu jednako volilno reformo. Češki govorniki in grof Palffy so t državnopravnega stališču protestovali zoper rt formo. M n d e y s k i je zagovarjal zastopstvo interesov iu se izrekel zoper splošno volilno pravico. Zbornična manjšina mu je burno ugovarjala. Peterburg 20. aprila. V soboto opo-ludne je bolgarski knez Ferdinand dospel sem in bil slavnostno vzprejet Na kolodvoru so ga pričakovali veliki knez Vladimir z mnogimi dvornimi dostojanstveniki, turški poslanik iu odposlanstvo »Slavjanskega blag. občestva" z generalom (Vrnjajovom na čelu. Godbi je svirala bolgarsko himno. Černiajov je ponudil knezu soli in kruha. Odgovarjaje Čcrnjajevu je kn-z rekel, da je jela slovanska ideja uplivati tudi na jugoslovanske nar« de in da se čuti srečne«!;", da se more pokloniti ruskemu carju. Popoldne sta se veliki knez Vladimir in knez Ferdinand peljala v Carskoje S lo, kjer sta ga vzpnjela car iu carica. Včeraj je knez Ferdinand kon-feriral več ur s knezom Lobanovom in drugimi državniki. Prebivalstvo je kneza Ferdinanda vzprejelo jako simpatično. Peterburg 20. aprila. Včeraj j^ bil v zimski palači na čast bolgarskemu knezu slavnosten dine. Car je napil turškemu sultanu, potem posebno srčno kneiu Ferdinandu in princu Borisu. Pariz 20. aprila. Leon Sav je na smrt bolan. fforodno-gospodarsko stvari. — Posojilnica v Framu j« imela leta 18i»5 prometa 103 808 gld. 84 kr. V tem letu je pneto pilo 04 novih zadružnikov, ki so plačali deležev 010 gld., izstopilo je 0 zadružnikov, ki so vzdig nili dehžev 90 gld., koncem lota 1895 bilo je 2U2 zadružnikov z 717 deleži 7.170 gld. Hranilnih vlog se je leta IS9G vloždo 33.580 gld. G4 kr., vzdignilo pa 24 248 ^ld 23 kr. Stanje hranilnih vlog koncem leta 1894 je bilo 48 804 gld. 14 kr. K* pitalizovane obresti od leta 1895 iznažajo 2.180 gld. 02 kr., tedaj je stenje hranilnih viog koncem leta 189.">: 00 388 gld 17 kr. Posojil seje leta 1895 izplačalo aadroinikon 21 400 gld., vrnilo pa 5.420 gld. fcjtaujo posojil koucein lota 1895 je 66 «34 tfld 07 kr. Posojila ima 284 zadružnikov 388krat; 83 posojil jo vknjižniu ua posestva, 219krat ho jo posoddo ua dolžna pisma proti po ntštvu in 86krat na menico. Čisti dobič* k leta 1895 znaša 825 gld. 20 kr. Vsled sklepa (davnega tbora ima se od ('.istega dobička oddati ustanovnim zadružnikom SS leto 1895 po 59/o dividende 2 IG gld. 50 kr., nagrada udom načelst.va a 10 gld. 00 gld., nagrada računskima pregledovalcema a 10 gld. 20 gld., nagrada za sklep računov 140 gld. (To je vender veliko preveč! Op. ured.), za dobro namene 1H1 gld , vkup 617 gld. 50 kr. Ostanek čistega dobička po 207 gld. 70 kr., pridene se poseboi rezarvi. Posebna recerva prejšnjih lot. zuaša 985 gld. 18 kr. Doneski k posebni rezervi 1895 leta 214 ^Id., tedaj vsa povebua rezerva 1895 leta 1.406 gld 94 kr. Splošna rezerva prejšnjih let zuaša 466 g!d. Vstopnina leta 1895 pa 128 gld., ted.tj obe rezervi skupaj 2.000 gld. 94 kr. I k is {.Sitega Usta. IcvrAllue »II rkuPkoUmn ilraibei Antona, Jati««* in Franca Me d T eda zemljišče v Zaticini, cenjeno 310 gld. in Hfj gld., dne 23. aprila in 21. maja v Zaticini. Jure Franko v i ča zemljišče v Novi Lipi, cenjeno H4G gld., dne 21. aprila in 2i>. maja v Črnomlju. Jožefa Ar ko-ta »eiuljiSčo v Bregu, (v drugič), dne 24. aprila v Ribnici. Meteorologifcno porobilo. April Ča« opa-Kovania Stanje barometra v mm, Temps-ralura V C Vetrovi Nebo Mokriua v mm. v 'H urah 18. 11». 5», evecer 7. aiutraj 9. popol. 740 4 741 T> 7408 76 86 9*0 sr. zahod si. Bover p. m.szah. skoro obi. del. jasno dež 0-6 n 20. n !>. »ve^er 7. nj u t raj 2. popol. 740*9 740 2 789-2 7-2 4 S 104 si. jvzli. r1. jvzb. sr. vahod dež oblačno akoro obl. 50 Srednja temperatura sobote in nedelje 7'7° za 2T> in 38 pod n»rmalom in 66% dno Skupni državni dolg 20 aprila notah , »rebru 1896 v Skupni državni dolg t Avstrijska zlaia renta....... Avstrijska kronska renta 4*,0..... Ogertka zla'a renta 4#,',....... Ogerska kronska rt nta 4 ..... AvHtro-ogerake bančne delTce . . Kreditne delnice......... liondoii v ista......... Nemški drž. batikov< i za 100 mark 120 mark............ "r0 frankov........... (talijioiMki bankovci........ C kr. cekini . ....... Dne 18. aprila 1896. 4°/u državne srečke iz 1. 1H54 po 250 gld. Državne srečke iz I. 18154 po 100 gld.. . Dunava reg. srećke 5fl,'0 po lo0 gld. Zcmlj. obč. avstr. 4'/1a a zlati zast. listi Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Rndolfove srečke po 10 gld...... Akcije anglo-av- str. banke po B00 gld. . Traiuway-druAt. velj, 170 gld. a. v. . . . Papirnati rubelj....... 101 gld. 15 kr 101 n 15 40 n 122 | B 101 ■ 15 ■ 199 n 15 * 99 * 0» t HHi» 1 — 3G0 60 • 12«) ■ 20 r»s 777- ■ 11 • 70 « 55', 14 20 > * UG 149 gld. 50 kr n 75 a 127 n — • 204 ■ v 25 n 99 « 25 t zo 160 ■ _ • 482 — Zahvala. ebritke izgube raojtj drči. Vatroslava Oblak-a O priliki prebritke izgube mojega nepozabnega sina, gospoda bili so mi od blizo in daleč izrazi globokega Boni i :i Trelepi venci, mnogoštevilna udeležba prt iio^rebu in resnobni ^ vori uteSili so vsaj nekoliko zadeto srce. Ni mi moč \sem častitim prijateljem rajnovga vsem blagim znancem in sorodnikom osebno zahvaliti se, zato izrekam tem potom svojo najglo-bokejo zalivalo. Sosebno se zahvalim viboko častiti duhovščini, preblagemu g dekana phil fuknltete dr Bauer-ju iz Gradca, prchlageum dvoru niu svetniku Jagić u in de Minko-tu iz Dunaja, slavnemu akad. društvu „Triglav'1 m ..< i ljskcmu pevskemu druStvn" ter slavni ..Matui Slovenski" v Ljubljani iu spi h vsem, ki so rajneemn skazali zadnjo čast. V Celju, dne 1H. aprila 1896. 284) Ignacij Oblak. Zahvala. Podpisani izrekamo tem potem najiskrenije* zahvalo vsem, ki so nas mej boleznijo in ob smrti našo predrage tete, oziroma svakinje, gospodičine Henrike Moos-ove tolažili in nam izkazovali svoje sočutje. Istotako zahvaljujemo Be prisrčno vsem darovalcem prekrasnih cvetic in vsem rpremljevalcem drage pokojnice k večnemu počitku. V Ljubljani, dud 18. aprila 18%. (2285) Žalujoči ostali. 150 centov sena je na prodaj. V«Č se izve v <-rul»erJ« vil« ulicah it. 1. (2263-'t) Vzprejmem takoj ali s 1. majnikom 1.1. odvetniškega uradnika s spretno pisavo, izvežbanega v navadnih pisarniških poslih. Plača po zmožnosti od 35 —50 gld. !>»•. Xy vCLfgo ti n Trco (3244—5) odvetnik v Postojini. V novozgrajeni hiši na Tržaški cesti se še odda v najem (9970—8) stanovanje a 4 lepimi sobami in pritiklinuuii v III. nadstropju. VpraSa naj se n;i Iti m*h.I št. IU. Na prodaj je jako lep, 13 mesecev star (2281-1) domačega plemena. — Več so lav d pri gospodu HVniiii V«'r!»M'-ii, posestniku v Itortn iiir* 0 ga5£&S3^;SaIfirTga^ BS. i dalmatinsko in istersko staro in novo s-vino (2153—'i v in 3 m priporoča trgovina •z Mirko Bfoz-a v #it jti*«-t»u. 14a«*iĆ4'va ulic it it.O. Pofiiljatve M f.ačnn od 100 litrov. Uzorci dobe se zastonj C It jjlaTgo ramteljstvo avstr. Url, železnic. Izvod iz voznega reda »♦'.';.(,v.r.ii»j:.'/. odi X. oletolora. 2.»3»©s iJMtOpnO l>ti;.Jc-i1 :i-..l-.aJ.J' I In oi I »v**, v - -. -ihvsofomtji, Jjjnhno, čem S«tsih«l v Aiihm, I*ulil, (in,.- . d«v, '>jlnc.nru(l, Stoj?, hine, flii1ol»vla«, Plm}t Marijina Tara, k, '. ZTaiJOT* r%t&, Transov« t«i, PratfO, IJpoko, DiuiaJ rta -VmatolW.-i '--t-i tO m*4m. *j*ttra) maaani t lak t KohiJi, Novo naato. e>0 :. v?•> tO mi*, ajofrsuj n. •'.»i lit, mri SS min. |k»}m)J*mI*m m«m*nl Tlak v Novo maato, Koćavje. : '.■» 3 I. '■<> p**tn. ciabiit fl-^k v Trbla, Pontabal, Baljak OoJov*.i, Ljubno, S«lrttiil, DnnaJ. 'H. ;) :*/tiJ»« ocntuil vlak v Trbla, Holjak, Oolovae, LJutmo Oei liols^ial v Holoofra4, Lmd> Oactala, JAell ua Jeaani, Inomoal' r.i^oui, (Jut I h, i (rim vi, l\\ri», Hi« j-.- ! .110 Otaundan , Iaobl , I' , Javio«, Pt»i.u., Mnriliaa vara, Bob, Vvauoovo vara. Karlove ».., ^ri„--». L^piko, OnnnJ vta Amatattaa. CM T. w-4 90 m4w. avwWH> maaanJ vlak v Kodavja, No>o m m to. aatan taoa ob nodaljab ln praiclkih ob S. ari V0 mtn%*t pupoluđn« oaobni vlak « Iiaaoa-Bled. Prit&od v Izubijano (jaž. kol.). CM K. MC-1 (iv mjuirni oaabni vlak a Dunaja vla Amatottan, |.< akeg« Pr*k{|4, Ftanrovlh varov, Karlorflt varov, Uoba, Marijinih varov, Plutja, Uadtjoiio, Uolnovra4a, Idnoa, Hutjrrc., Oinundana, leel.lt, Aoa. hjabna. O^lovoa, ItaUaka, Vrnua^ua/aata, Trblaa 9!» 8. ua-a 19 min. m}ti!i-n} motani v'ak la KocaTja, NovaRa meeta. Ot> 11. *#H iM ivatn. J«p«M«« 010t.nl *Uk a Duuaja vla Amit«tl«n, Upikega Pib«aj, 1<". ..iu-ovlh varov, Karlovih varov, Ileba, Marijinih vaiov, PLan)a, BndoJMvio, fkitno^radr., Ulnsa, Stojra, Parlaa, Oon«vta ."■nn-iv, Br*(t^uoa, Inomoata, Kalla na Jaaerii, Dand-Oaatalaa, i .;r/, , Oalovoa, 4',,..ir:.la, TtbUa OO &. Mri H* min. ^»»vJu*.« maAanl vlak Is KoAovJa, Novaga n .v {Ki «1. Mt-a 13 mii>. pgpmhtStU oacic.i vlak a Dunaja, IiJahaa, Solatliala, Baljaka, "tl'.i n, SV-anaanafaita, 1'onU.Mn, TrbUr. OB i>. hH ya min. me«Aikl vlak la Kooavja, Novaka M««ta. t}t) p. a 4 ,». ii ■ •>'<-8' oaabni v!r.k a .pJ. pratio A«Mta!t«na tu ! v'..' »•.••tUi-A, ini't'iui, PAOtabUk, TcbUa. Odhod Iv IaJnt«U»u«) (drV kolj V. -'rt itn Mta. -.f**t' .j v Karoblk, M *f. B OS „ jHipo.VJi« a , a o. s ffO , *rt**r a . PrJho'' T Ljabljrx.no idrfi. ko).), Ot «. aaH r*4 ara**. »J.«fro^ lu KaBabOui /17A. . ti. a x/i , i't>«i'>^)m , „ (I70r»-!*o) t. • >> »O •> **»nt» Proti primerni plači lšča 03 pisarsko ali računsko delo kot opravilo v prostih urah. Ponudbe pod .. 1'oNtr»u*ki *«j*luir.eUfc* upravnifitvu „SIov. Narodu" iw»iliuvii»(«> .1.» koiteia t. nt. (2277-1) 3 sodi cvička se prav po ceni prodajo. Več se izve" v upravn'štvu „Slov. Nar.". (226J-3) ;• -T r ? ?. T. t. • T ?. 5». T ?. ?. % ®. ?. t jtV- T. • 5. 5.,■ • ^ < < Hi V a- « < < .a" r čflttfon cKlobučar Plfarija SHlohučar roj. Sajoaitz &14 ću/c cffia 11/ Stti fS, itptifa 18$)6, (2283) .. o i đl'i "(t I' t i v) \/ \/ T. "vV .. ooeooooooeoooooooooooosiooflo g D"- E. ŠLAJMER * 0 naznanja, da or dinu je zopet od dne 20. t. m. naprej (od 12, —1. ure.). (2250—3) Slzvzemši „pro Consilio" druge privatne 9 ^ prakse do nedoločenega časa ne prevzame. ^ »»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»» Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli. r Trnkoczyja ustna voda svi-lil..Hf«>. (2151—4) LfiHlnina in tisk .NArodne TiBkarue1 BQ