Leto 211., štev. 228 V Ljubljani, torek dne 26. septembra 1922 PoStnlna patSallratia. Oanažnja Stev. sizne 75 par izhaja ob t zjutraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 7Qr— a Oglasi po tarifu. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/t Telefon št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telet št 36. Podružnice: Maribor, Barvarska uKca št. 1. Tel. št 22. Celje, Aleksandr. cesta. Račun pri poštn. čekov, zavodu štev. 11.842. Ljubljana, 25. septembra. Marsikateri od današnjih političnih ljudi je bil še nezaveden mladenič, ko so klerikalci s svojo nadvlado osrečevali slovenski narod. Veliko jih je, ki -o že napol pozabili najsramotnejše čase, v katerih je klerikalizem vihtel nad našim narodom svoj neusmiljeni bič. Brezdomovinstvo, klečeplastvo pred germanstvom in habsburžanstvom r.a škodo vsega naroda, hinavstvo, brezvestno partizanstvo, korupcija in terorizem, to so še glavne poteze slovenskega klerikalizma v predvojni dobi. Ko je izbruhnila svetovna vojna in je v našem narodu živejše zatlela iskra nade na osvoboditev, se je ves nacijonalizem in socijalizem naših klerikalcev v času svetovne vojne sukal okoli ljubljanskega Suhega bajer-ia. Pogrnimo to slovensko sramoto s plaščem usmiljenja in pozabljivosti! Izrek: »Volk menja dlako, narava pa ne,* velja za klerikalce tudi po vojni. Takoj po preobratu eo si nadeli krinko jugoslovanskega nacijonalista, danes pa je že zopet v polnem teku gonja njihovih glasil, zlasti zakotnih podeželskih agitatorjev proti narodnemu edinstvu Jugoslovanov. Izdajajo -e kot skrajni levičarji socijalizma, ko 50 pa imeli le za trenutek v rokah moč vlade, so lahkomiselno zavedli delavske mase v položaj, v katerem so mogli junaško streljati na demonstrante ter prelivati kri nedolžnih ljudi. Na-rijonalizem in socijalizem, kakor sploh vse služi klerikalcem le v sredstvo za losego končnih političnih namenov. Kdor hoče danes klerikalno stran-Ko pravilno soditi, mora na deželo, kjer se bije dan na dan boj med klerikalci in naprednjaki. Strahovanje naroda za vsako ceno in pod vsakim pobojem j9 glavna zadača duhovščine. Ljudstvo se spravlja v strah pred duhovščino na prižnici. v spovednici in v župnišča. Kdor se ne ukloni, tega zadene maščevanje duhovščine, če ne drugače pa na. njegovi nedolžni deci v ?oli. V neštetih slučajih vidimo, kako se zlorablja proti naprednjakom vseh struj moč občine, kako se spretno vti-hotaplja klerikalni vpliv celo v naše urade, da se jih izigra v prilog klerikalcem. Strah pred duhovščino, ki predstavlja generalni štab klerikalne stranke, je glavni vzrok moči slovenskega klerikalizma ter edino uspešno sredstvo, ki ga drži pri življenju. Zato neizprossn boj klerikalnih eksponentov na deželi proti vsemu, kar spravlja vpliv klerikalnega strahovanja v nevarnost V politiki vidimo, da je malone v vseh občinah na deželi velik prepad med klerikalno in vsemi dru-zimi strankami. Na prstih lahko seštejemo od 1000 slovenskih občin one, v katerih so pri občinskih volitvah pristaši naprednih strank delali kompromise s klerikalci. Naravnost divji pa je boj, ki ga bojujejo klerikalci na deželi vsepovsod proti reprezentantom r.apredne kulturne smeri. Napredno učiteljstvo, pa naj so to demokrati, narodni socijalisti, ali pa socialdemokrati, so izpostavljeni neprestani gonji od strani duhovščine. Proti njim se hujska ljudstvo, proti njim se ščuje celo mladina. Zunaj šole, v cerkvi in izven nje, je glavna ost klerikalnega političnega boja obrnjena proti šoli in učiteljem. Da bi ne bilo višjega šolskega sveta, ki pc svoji odločno napredni večini ščiti učiteljstvo pred klerikalnim preganjanjem, vršile bi se nad učiteljstvom take persekucije, ali }>a še hujše kot v eri La-mpe - Šuster-Sičeve klerikalne vlade. Proti Sokolstvu, ki naj prerodi naš narod ter že v nežni mladini razvije vse telesne in duševne sile ter ji vcepi narodno zavednost, bratstvo in ljubezen, se vodi pravcata križarska vojna. Klerikalni fanatizem na tem bojnem polju posebno odlično prikazujeta dogodka v Cerkljah na Dolenjskem in v Jesenicah, ko je duhovščina odrekla cerkveni pogreb in je moral pogreb vršiti sokolski starosta. V Ljubljani in v drugih mestih je nastop klerikalcev veliko bolj umerjen in zvit. Kar dela duhovščina na deželi z odprtim vezirjem brezobzirno, delajo po mestih pod vodstvom najvišje duhovščine razni klerikalno - komunistični agitatorji z zahrbtnostjo in slad-kovabljivo demagogijo. Ni čudno, da v takih razmerah pristaše v bivšem ljubljanskem občinskem svetu koaliranih strank — glava boli. Njim so voditelji govorili o kvar-nosti in nesreči klerikalizma, na lastni koži to občutili, z lastnimi očmi videli, kako zopet raste klerikalna prepoten-ca. Slehernemu Sokolu na deželi in v mestih so se morale odpreti oči, kaj inači, podpirati klerikalce in se ž njimi vezati ob nriliki vsesokolskeea zle- Povraiek kraifa In zunanfega Beograd v KRALJICA OSTALA ŠE V PARIZU. - VAŽNE IZJAVE DR. NINČI-ČA. - USPEŠNO POSREDOVANJE JUGOSLAVIJE MED ANGLIJO IN FRANCIJO. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Ob \ novi italijanski predlogi niso daleč od 20-53 se je pripeljal v Beograd kralj Ale- na.šega stališča. ksander in minister za zunanje stvari dr. Minister dr. Ninčič je ponovno po-Ninčič. Na kolodvoru sta ju pričakovala vdarjal, s koliko prisrčnostjo so bili spre-prvi adjutant general Hadžič in zastop-! jeti naši zastopniki v inozemstvu. Po-nik ministrskega predsednika minister i sebno prisrčnost so kazali Angleži, ki Trifkovič. Kralj se je takoj odpeljal v dvor. Kraljica in ministrski predsednik Pašič sta ostala v Parizu. Ko se je nocoj minister poslovil od kralja, so ga takoj obkolili novinarji in mu stavili vprašanja. Minister se je držal precej rezervirano ter je naglašal, da bo novinarje obširnejše obvestil potem, ko bo podal poročilo vladi. Na vprašanje, kaj je z Odrinom. je odgovoril dr. Ninčič, da se je v Ženevi sestal s Stambolijskim, ki ga ie pri tej priliki uveril, da ni zadovoljen s sklepi velikih sil, ker zahteva Bolgarska avtonomijo iztočne Tracije. Sicer pa bi se z 20 tisoč vojaki, katere je zahtevala angleška vlada od nas za obrambo Carigrada, ne moglo mnogo preprečiti. Minister dr. Ninčič se je v Ženevi razgovarjal z italijanskim državnim podtajnikem Tostijem ! Ijala o usodi vzhodne Tracije, o Cari-ter je ponovno naglasil, da se nahajamo i gradu in Dardanelah. pred podpisom sporazuma z Italijo in da j -- so radi sprejeli posredovanje Male an-tante med Anglijo in Francijo. Da to posredovanje ni bilo brez uspeha, kažejo najnovejši dogodki, zlasti pa ugoden potek pariških posvetovanj. Nesoglasja med Pašičem in Ninči-čem ni! Zagreb, 25. septembra. Zunanji minister dr. Ninčič je sprejel na zagrebškem kolodvoru poročevalca »Rječi* in mu izjavil, da so vse vesti o kakem nesoglasju med njim in Pašičem glede orientske-ga vprašanja popolnoma izmišljene. Kar se tiče sporazuma med zavezniki v gr-ško-turškem sporu, je ta že dosežen in je pri tem naša država posredovala med Francijo in Anglijo. Jugoslavija bo tudi sodelovala na konferenci, ki bo razprav- Nevarnost volne s Turčijo odstranjena? i POZIV KEMAL PAŠI NA MIROVNO KONFERENCO. - OPTIMIZEM V PARIZU IN LONDONU. Pariz, 25. septembra. (Izv.) V zmislu j RUMUNIJA NE MOBILIZIRA. ! sporazuma na pariških posvetovanjih so Bukarešta, 25. septembra. (Izv.) Ru-j Anglija, Francija in Italija poslale an- ;munska vlada odločno dementira vesti, j gorski vladi noto, v kateri jo vabijo, naj katere so prinesli nekateri listi, da je Ru-pošlje svoje delegate s popolnimi poobla- munija sklenila mobilizacijo svoje vojsk« stili na konferenco, ki bo določila mirovne pogoje med Turčijo in Grčijo. Kon Terence se udeležita poleg Velike antan- Jugoslavijo OFICIJOZNO ITALIJANSKO POROČILO O POGAJANJIH Z NAŠO VLADO. — NOV ITALIJANSKI PREDLOG O ŠOLAH. Beograd, 25. septembra. (Tzv.) Italijanska vlada je poslala naši vladi nov predlog glede konvencij o učiteljih in šolah v Dalmaciji Minister za vere dr. Krstelj je zato posetil v ministrstvu za zunanje stvari pomočnika zunanjega ministra Ga-vrilcrviča in poslanika dr. Ribara. Novi predlog se skoro nič ne razlikuje od našega stališča ter je verjetno, da bo prišlo do sporazuma v najkrajšem času. Rim, 25. septembra. (Izv.) Po uradnih poročilih razgovori med italijansko in jugoslovansko vlado glede klavzul k pogodbi iz St. Margherite še niso končani, ampak so se v Ženevi, kjer sta se zadnjič sestala italijanski podtajnik za zunanje zadeve in jugoslovanski zunanji minister dr. Ninčič, nadaljevali. Poseb- no se je tam razpravljalo o vprašanju konvencije glede dalmatinskih šol. Ker se je italijanska vlada odrekla svojim zahtevam po italijanskih državnih šolah, kakor «o bile te prvotno predvidene v pogodbi, zahteva sedaj konzulta jamstev da šole, katere bi ustanovili zasebniki, ne bodo trpele na pomanjkanju učiteljskih moči. Tukajšnji listi poudarjajo, da je treba nemudoma realizirati, kar se je doslej na papirju dalo rešiti za obrambo italijanske kulture v Dalmaciji. Sobotni ministrski svet je sklenil takoj ratificirati pogodbo, kakor hitro se doseže z beograjsko vlado končni sporazum o vseh konvencijah. §3 ministrskega sveta Afer? kraljeviča Gjcrgja. — Potrje ne smrtne obsodbe. — Železnica Ljutomer-Ormož. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Ministrski svet je danes več ur razpravljal o vprašanju kraljeviča Gjorgja. Ker so bila mnenja ministrov različna, ni prišlo do nobenega sklepa. Vlada hoče najprej čuti mnenje Nj, Vel. kralja Aleksandra. Potem je vlada izvršujoč kraljevsko oblast potrdila 22 smrtnih obsodb, in sicer radi razbojniških deliktov v Srbiji, Macedoniji, Bosni in Sandžaku. Vlada je odobrila razpis gradbe železniške proge Ormož-Ljutomer in nekaterih lokalnih prog v Bosni. Sšadiževski zaupniiki sestanek Zagreb, 25. septembra. (Izv.) Včeraj dopoldne je bilo v »Music-Hallu* zborovanje vodstev mestnih organizacij seljačke stranke, ki se ga je udeležilo okoli 300 zaupnikov. Zborovanje je bilo strogo tajno. Kakor poroča «Pokret», je Radič na znan demagoški način napadal vlado in poročal nato o prehrani pasivnih krajev. Poživljal je seljačke zadruge. naj prebitek na živilih nikar ne prodajo vladi, ako bi ga hotela kupiti, ampak hrv. seliačkemu gospodarskemu društvu. Sporočil je dalje, da je strankino vodstvo kupilo za »Seljački dom* hišo v Gajevi ulici 42 za 5 milipnov kron, kjer bo imela sedež tudi Radičeva banka INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Koncem tega tedna bo končan načrt invalidskega zakona, na kar bo takoj predložen zakonodajnemu odboru. ta. ko je klerikalizem bliuval na Sokole in nad sokolsko idejo Žvepb in ogenj. Stojimo pred ljubljanskir. : občinskimi volitvami in sedaj je čas. da si naprednjaki vseh vt dobro premislijo svoje stališče napiam klerikalizmu. Za demokrate je pot jasna. S klerikalci nobene skupnosti, brezobziren boj rro-t> njim Črnogorska komedija se nadaSIuje Beograd, 25. septembra. (Izv.) Rimska »Tribuna* poroča pod naslovom: »Novi predsednik črnogorske vlade*: »črnogorski presbiro objavlja: Nj. Vel. kraljica Milena, regentinja Črne gore, je poverila generala GvozdanoviSa, črnogorskega poslanika v Washingtonu, da sestavi novo vlado. Pismo se glasi: »Dragi moj general! Z ozirom na dogodke in današnjo politično situacijo v junaški in mučeniški očetnjavi sem sklenila povodom ostavke kraljevske vlade na podlagi pravic, ki mi jih daje ustava, da Vam poverim man dat za sestavo nove vlade. Uverjena sem da bo vlada pod Vašim predsedstvom nadaljevala skupno borbo do popolnega triumfa pravične stvari Črnogorskega naroda in Črne gore, in sicer v onem političnem duhu, ki ga je inauguriral moj oplakovani soprog, kralj Nikola, to je v politiki, ki odgovarja splošni želji in as-piracijam črnogorskega naroda. V Antibesu, 16. septembra 1022. Milena*. DIJAŠKE PROŠNJE ZA ŠTIPENDIJE. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Po naredbi ministrstva prosvete se morajo vse prošnje študentov za podporo nasloviti na vseučilišča. Te prošnje se bodo z vsemi potrebnimi dokumenti poslale pokrajinskim upravam, od tam pa ministrstvu prosvete. VPISOVANJE NA BEOGRAJSKI UNIVERZI. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Danes se je pričelo na beograjskem vseučilišču vpisovanje na vseh fakultetah. Vsi oni, ki pridejo prvič na univerzo, morajo pri vpisu predložiti zrelostno spričevalo in dve fotografiji NABAVNI PRISPEVKI ZA OFICIRJE. Beograd, 25. septembra. (Izv.) Od 1. oktobra se bo častnikom izplačevala poleg dosedanje draginjske doklade še doklada za nabavo obleke in sicer višjim častnikom po 500, nižjim pa po 300 di-naries. te, Turčije in Grčije tudi Ruraunija in Jugoslavija. Nota stavlja v obseg možnosti, da dobi Turčija zopet mejo Marice z Odrinom in da bo sprejeta v Zvezo narodov. Turki pa se morajo obvezati, da ustavijo vse vojaške operacije, dokler bodo trajala mirovna pogajanja. Lcndon, 25. septembra. (Izv.) Danes popoldne se je vršil ministrski svet, na katerem je poročal lord Curzon obširno o pariški konferenci. V vladnih krogih se pričakuje, da bo Kemal paša sprejel povabilo in se izjavil pripravljenega pod danimi pogoji priti na konferenco. Tudi ministrski svet je bil danes tega mnenja. Od angorske vlade sicer še ni prišlo nikako oficielno poročilo, vendar pa sa vsak trenutek pričakujejo. Temu nasproti pa je prejela angleška vlada od svojega zastopnika v Carigradu obvestilo. da je vsaka nevarnost za vojno odstranjena. ODZIV PARIŠKE BORZE. Pariz, 25. septembra. (Izv.) Pariška borza se je pokazala danes nekam vpti-mistična; v splošnejn je zbližanje med Francijo in Anglijo prav zaželjeno. Vendar pa kritikujejo nekateri krogi postopanje Poincarejevo proti Angliji, ki bi bil obenem s vzhodnim vprašanjem lahko dosegel koncesije v reparacijskem vprašanju. TUDI BOLGARIJA PROTI TURKOM. Beograd, 25. septembra. (Izv.) »Novi list* poroča: Todorov je izjavil nocoj so-trudniku »Novega lista* po svojem sprejemu pri dr. Ninčiču, da veruje v našo podporo pri Zvezi narodov v vprašanju avtonomije Tracije. Bolgarska se odločno protivi temu, da bi se Turki vrnili v Evropo. KEMALISTI ZAPUSTILI NEVTRALNO CONO. London, 25. septembra. (Izv.) Kakot javljajo »Times*, so se Kemalovi konjeniški oddelki, ki so prekoračili nevtralno ozemlje pri Čanaku. zopet umaknili GRŠKE PRIPRAVE ZA DIPLOMATIČNC BITKO. Atene, 25. septembra. (Izv.) Francoski poslanik je izročil ministrskemu predsedniku Kalogeropulosu besedilo note, s katero je bil povabljen Kemal paša na posvetovanje. Danes ponoči se sestane grški kabinet, da razpravlja o položaju Ministrski svet bo sklenil razne stvari in napotil predvsem vse v inozemstvu bivajoče grške osebnosti, da branijo pri zaveznikih ugled Grške. Listi so polni upanja, da bo končno prišlo do temeljitega razčiščenja in prijateljskega razmerja med Grško in antanto. Ministrski predsednik je imel danes daljši razgovor s kraljem. Narodna skupščina., ki bi se imela sestati dne 2. oktobra, se be zbrala že pred tem terminom. Obsedno sfanfe nad Sofifo NOVI KRVAVI SPOPADI Z OPOZICIJO. - INTERVENCIJA VOJSKE Beograd, 25. septembra. (Izv.) Iz Bolgarije še vedno ni točnih in jasnih vesti. Zdi se pa, da odpor opozicije še nikar kor ni zlomljen, ker prihajajo vedno no va poročila o spopadih med njo in vladnimi zemljoradniki, ki potekajo mnogokrat zelo krvavo. Do pravih pouličnih bojev je prišlo zlasti v Sofiji, kjer je moralo vojaštvo z orožjem vzpostaviti red. Nad mestom in okolico je proglašeno obsedno stanje. Solija, 25. septembra. (Izv.) Bolgarska vlada je proklamirala nad glavnim mestom obsedno stanje, ker je ugotovila, da so številni opozicionalni poslanci ustanovili tajno zvezo, skušali povzročiti upor in vreči sedanjo vlado. V petek In soboto je prišlo do novih spopadov med zemljoradniki in opozicijo pri katerih je moralo posredovati vojaštvo z orožjem. Bilo je 10 mrtvih In več sto ranjenih. Vlada vzdržuje dosedaj popolen mir in red. Monarhisfi izbiralo kralfe TAJEN SESTANEK EVROPSKIH MONARHISTOV V MONAKOVEM skih hiš; posebno so se posvetovali tudi o ureditvi monarhistično-legitimre zadeve v nasledstvenih državah bivše Avstro ogrske. V principu so glasovali za najstarejšega Karlovega sina Otona, ki naj bi prvi prevzel vladarstvo. Zastopniki čeških dežel so temu nasproti predlagali Maksa Hohenberškega; njegov prestol naj bi bil v Pragi. Dunaj, 25. septembra. (Iz.v.) Kakor poroča »Parlamentarische Korrespondenz*. so se udeležili v dneh 15. do 18. septembra trajajočega monarhističnega kongresa v Monakovem zastopniki Bavarske, Pruske, Rusije, Francije, Avstrije, Češko slovaške, Madžarske, Poljske in Portugalske. Vsi delegati so enodušno nastopali za zopetno ustoličenje bivših vladar- BoliSeviki med seboi Pariz, 25. septembra. (Izv.) Iz Revala poročajo, da je vodja ekstreroističnih boljševikov Buharin poslal osrednjemu boljše vi škemu komiteju izjavo, v kateri očita Krasinu, da je v Berlinu diskredi-tiral ves boljševizem, ko je pred zbranimi zastopniki evropske industrije dejal, da Buharinovih prometnih in trgovinskih uredb ni resno vzeti, ker se jih še v Rusiji nihče ne drži. Krasin bo pozvan na odgovor. VLADNA PODPORA ZA KONGRES UMETNIKOV. Beograd, 25. septembra. (Izv,) Ministrstvo prosvete je odobrilo Udruženju oblikuločih umetnikov podporo 12.000 di-darjev za kongres umetnikov. SENZACIJONALN 4 TATVINA V BERLINU. Berlin. 25. septembra. (Izv.) V Berlinu je bil prošlo soboto vdovi nekega diplomata ukraden dragocen nakit ter mnogo zlatnine in srebrnine v skupni vrednosti ene milijarde mark. Med ukradenimi dragocenostmi se nahaja zlat nakit, katerega je dami poklonil sultan v Zanzibaru. Ta nakit vsebuje osem funtov čistega zlata. Ukradena je bila tudi 5000 let stara porcelanasta verižica, ki je bila najdena v nekem staroegiptskem grobu. Za tatom je izdana tiralica ter razpisana nagrada v znesku sto milijonov mark. KONFERENCA JUŽ. ŽELEZNICE Beograd, 25. septembra. (Izv.) Naša vlada je bila danes pozvana, da pošlje svoje delegate na konferenco južne železnice, ki bo dne 28. septembra v Budimpešti Ta konferenca bo nadaljevanje .beneške konference ter se bo na njej v i prvi vrsti razpravljalo vprašanje tranzita med Avstrijo, Madžarsko, Italijo in Jugoslavijo. Ker se vprašanje tranzita i tiče vprašanj bodočih trgovinskih pogodb, je verjetno, da se naša vlada ne | bo udeležila konference in ne bo odposlala na njo svojih delegatov. Šport Inozemske nogometne tekme 24. i. m. Gradec: Rapid (Dunaj) : Sturm (Gradec) 3 : 1 (1 : 0). Krasen uspeh gra-škega moštva. Dunaj: Avstrija : Madžarska 2 : 2 1 : 1. 50. igra med obema državama. Igra jako napeta; rekordno število občinstva. Praga: DFC. (Praga) : WAC. 10 : 1 (7 : 1). Brno: Sportklub (Dunaj) : Sportklub (Brno) 3 : 0 (2 : 0). WAF. (Dunaj) : Moravska Slavia (Brno) 4 : 1 (2 : 1). Krakov: Admira (Dunaj) : Cracovi? (Krakov) 3 : 4 (v soboto 0 : 2). Monakovo: MTV 1860 :MTV. 5 : 0. Praga* Sparta : Viktoria Žižkov 2 : 1 Kladno: Slavija : Kladno 2 : 0 (1 : 0) Barcelona: Spielvereinigung Fiirth : Barcelona 2 ; 1, fašisti zopet saligaio Gorica, 23. septembra. V Italiji se nam bližajo čudni časi. si jih ne pričakujemo ravno s prevelikim veseljem. Fašisti pridobivajo od dne do dne večjo moč in krivice se jato tudi godijo dan za dnem večje. Vsako priliko uporabijo, da izlijejo svoj srd nad onimi, ki so po njih misli sovražniki države. Narodni prazniki in državni prazniki so njih prazniki, kdor ni z njimi, je oklican za protidržaven element in gorje mu. Tako so tudi praznik 20. septembra praznovali z velikim pompom. Množice fašistov so šle v Videm, kjer je govoril sam Mussoli-ai. vodja laških fašistov. Zvečer se je vračalo s posebnim vlakom 2000 fašistov iz Vidma proti Gorici. Ko je šel vlak s postajo v Maše, se je naenkrat začula grozna eksplozija. Bila je na tir od neznane roke položena želatina. Pok se je slišal do Gorice. Prvi hip je došlo poročilo o mnogih mrtvecih in ranjencih. Slučaj pa je nanesel, da ni bilo hudega. Toda kljub temu so fašisti po svoji navadi brez preiskave hoteli kaznovati vso vas. Šli so in zažgali med splošno paniko prebivalstva dve hiši (ena je bila županova), ki sta zgoreli do tal. Ni se še polegel vtis te novice, ko (las je razburila druga, za nas hujša. V Renči so prišli dne 20. t. m. fantje iz Gradišča po legitimacije za odhod k vojakom. Pred županstvom je stal pijani Peric Martin, ki je znan razgrajač in je razrezal laško zastavo. Isto je storil tudi z zastavo na šolski baraki. Ko ss je izvedelo, je bilo ljudstvo preplašeno, ker si je lahko mislilo, kaj nastane iz tega. Županstvo je zadevo takoj naznanilo orožnikom, posebna deputacija je prišla v Gorico. Ni šla na komisarijat, ker bi nič ne pomagalo, podala se je naravnost na (o ironija!) najvišjo oblast, to je k tajniku fašistov. Ta je sveto obljubil, da se vasi ne bo nič zgodilo, samo da mora dati županstvo izjavo, da dejanje obsoja in nima s storilcem nič skupnega. To je bilo obljubljeno in spričo vere v disciplino fašistovskih čet, so verjeli v to, da je vse opravljeno. Prišlo pa je do 30 fašistov na biciklih še isti večer v Renče, kjer so zaprli pota iz vasi, se podali v hišo konsumnega društva, kjer se nahaja društvena soba pevskega društva »Svoboda*. Tam so zaprli vsa okna, znesli na kup sredi sobe knjižnico, omare, dve pisalni mizi, klavir in stole. Kupili so nato petroleja in vse skupaj polili in zažgali. Ko je vse to zgorelo in strop tudi, tedaj so ti zločinci dejali županu, da naj pokliče ognjegasce, da vse ostalo pogasijo. Posrečilo se je poslopje deloma rešiti. Škoda znaša nad 25.000 lir. Ironija je tudi, da so po poti nazaj fašisti opozorili orožnike, da naj grejo varovat Renče, ko je bilo že vse izvršeno. To je krvavo norčevanje iz orožnikov, ki so vedno ob takih prilikah prepozni, ali če so zraven, prav ničesar ne store. Fašisti so še naročili županu, naj bo izobešena italijanska zastava mesec dni. Fašisti so se iz strahu vračali po drugi poti, kot so prišli. Ljudstvo je ogorčeno. Niti častna beseda pri njih ne drži. ali pa so fašisti tolpa razbojnikov brez discipline. Najbrže je oboje resnično. Žalostno je, da se našo ljudstvo ne more nikamor več obrniti za pomoč, ker je naša oblast igrača v rokah fašistov, ki se ti samo še milostno norčujejo iz nje. UrscfefiSca ^raiarsla S sobotne konference zastopnikov uradniških organizacij s posl. Reisner-jem nam še poročajo: Po referatu gospoda poslanca se je razvila živahna diskusija, tekom katere je prof. Reisner odgovarjal na razna vprašanja in dajal potrebna pojasnila. Posebno se je na sestanku razmotriva-la kontradikcija čl. 121. osnutka, ki pred- pisuje za drž. nameščence poseben po-rez, ne da bi se ta določba upoštevala tudi pri novem osnutku o izenačenju direktnih davkov, ki istotako predpisuje za javne radnike posebni davek. Ako bi to tako ostalo, bi se z uveljavljenjem pragmatike naložil državnim uslužbencem dvojni davek. Dalje se je razmotrivalo vprašanje, v kateri položaj naj bodo uvrščeni računarji, ker je za njih doslej predpisana višja predizoorazba, kakor srednješolska matura. Polagati imajo namreč še poseben izpit o državnem računovodstvu na univerzi. Tudi pisarniško uradništvo, za katero se doslej ni zahtevala nobena izrecna predizobrazba, bi bilo po novem osnutku službene pragmatike občutno prizadeto. Takozvanih cer-tiiikatistov po sedanjih še veljavnih zakonih novi osnutek niti ne omenja. Končno je poslanec Reisner odgovoril na vprašanje, zakaj se ravno Slovenija v prvi vrsti interesira za vprašanje službene pragmatike in državnih nameščencev v obče. Ne more utajati, da je delo slovenske Osrednje zveze danes mero-dajno za vse druge pokrajine, in da se ravno na mnenje slovenske Osrednje zveze naslanja tako Glavni savez v Beogradu, kakor tudi vsi ostali pokrajinski savezi. Podčrtavati mora, da za danes nimamo nobenega razloga, dvomiti nad tem, da bi se vprašanje državnih nameščencev ne nahajalo v dobrem tiru. Pri sestanku je bilo prisotnih nad 100 odbornikov in mnogo drugih zainteresiranih članov uradniških organizacij. Delo Osrednje zveze pa bo ta teden, da pripravi za poslanca ves še potrebni materija!. Tega dela naj se udeleže tudi vsi tisti, ki so doslej gledali delovanje Osrednje zveze le od strani. Iz krogov stražnikov in finančne straže nam prihaja pritožba, da zastopniki njihovih organizacij niso bili povabljeni. Prepričani smo, da tu ne gre za nameravano zapostavljanje s strani Osrednje zveze. Kolikor se tiče prof. Reisnerja, vemo, da se g. poslanec ravno tako intenzivno briga za njihove posebne interese, kakor za interese vseh drugih kategorij državnih nameščencev. tiftie beležke -f- Demokratska zborovanja v Dravski dolini. V nedeljo so je vršil v Ma-renbergu izvrstno uspeli shod demo-kratsiie stranke, ki ga je otvoril župan Predan. Poslanec dr. Kukovec je med splošno pozornostjo poročal o vseh aktualnih političnih in gospodarskih vprašanjih, o potrebi narodnega jedinstva in o škodljivi gonji klerikalcev proti bratom Srbom. Zborovalci so njegova izvajanja ponovno prekinili z viharnim odobravanjem. Pri slučajnostih so zastopniki občin iz celega okraja razpravljali o raznih krajevnih perečih vprašanjih, tako župan Predan o zanemarjenem šolstvu v mejnih krajih in župan Jenčič iz Brezna o preskrbi prebivalstva s senom, o prometu in o škodljivem strankarskem razcep-Ijenju. Zborovanje se je vršilo v gostilni Bruderman in mu je predsedoval notar Kolšek. Soglasno je bila sprejeta resolucija glede ureditve šolstva v mejnih krajih in je bila poslana tozadevno posebna vloga na višji šolski svet v Ljubljani. Resolucija pozdravlja ustanovitev mariborske oblasti, zahteva takojšnje imenovanje velikega župana, obsoja gonjo »Sioven. Naroda* proti kreiranju mariborske oblasti in poživlja skupščino, naj prične s kmetijsko zakonodajo. Posl. Kukovcu je bila izrečena zahvala za njegovo uspešno delovanje. Po zborovanju je bila ustanovljena krajevna organizacija demokratske stranke za marenber-ški okraj pod predsedstvom notarja Kolšeka. — Istega dne sta se vršila tudi zaupna sestanka demokratov v Vuhredu in na Muti. -j- Madžarski avtonomisti. Madžarska stranka za Vojvodino je prošlo nedeljo imela v Senti ob Tisi zborovanje, ki je pričelo s sviranjem naJe drž. hlm- J ne. Skupščina pa je končno osvojila resolucijo, v kateri zahteva — avtonomijo Vojvodine in temu primerno se je seveda tudi zborovanje zaključilo z »Lepo našo domovino* . . . 4- Perfiden napad. Vlada je kupila v Maribora tri hiše, ki so bile dosedaj nemška last. Kupna cena je po sodbi poznavalcev jako ugodna. Hiše bodo služile svrham bodeče mariborske oblasti, menda deloma kot uradni prostori, deloma kot uradniška stanovanja. Ker stojimo tik pred organizacijo oblastnih uprav, se ne da dvomiti, da je nakup poslopij pač nujna zadeva. Nemška hišna posest v Mariboru je še zelo močna in zato je odobravati vsak prehod nemške hiše v jugoslovanske privatne ali državne roke. »Slovenski Narod* je včeraj iz te zadev© skoval napad na ministra Žerjava, na način, ki je dostojen najzagrizenejših političnih nasprotnikov. Zahrbtnejše ne bi mogla pisati o celi zadevi niti »Slovenec*, niti »Jugoslavija*. Ministra Žerjava se dolži, da je »pod roko, kakor je to pri nas v zadnjem času običaj*, odredil nakup omenjenih hiš od Nemca (v »Slovenskem Narodu* debelo tiskano;), akoravno je bil baje slovenski Narodni dom na razpolago. Z nakupom (!) teh hiš da bo stotino ljudi na ulici, ogorčenje itd. Denuncija, ki leži v teh izvajanjih, je seveda prozorna. Minister za socijalno politiko kot pospeševatelj stanovanjske bede! Perfidija je v tem, da skuša notica napraviti utis, kakor da ima dr. Žerjav direkten opravek z nakupom te h:še. Ker minister za socijalno politiko ne kupuje hiš za ministrstvo notranjih zadev, je perfidija povrh še bedasta. Modus procedendi pri takih državnih nakupih je ta, da se resortni minister (v našem slučaju notranji minister) sporazume s finančnim ministrom. Odločitev finančnega ministra se tiče izdatka po predpisu predloži običajno »cirkulando* formalni odobritvi članom ministrskega sveta, od-nosne/ finansijsko - ekonomskega ko-miteta. Ta pomen ima podpis ministra Žerjava poleg drugih ministrov na do-tičnem odloku. »Slovenski Narod* si je izbral iz teh podpisov samo dr. Žer-javovo ime. Hiše v Mariboru je kupil torej notranji minister in podpis drja. Žerjava na aktu finančnega ministra je poleg podpisa ostalih članov kabineta le odobritev kredita. »Slovenski Narod* končno oeividno zahteva, da bi bil moral dr. Žerjav si za ta podpis izposlovati najprej dovoljenje od pokrajinske uprave v Ljubljani, ali pa vsaj od — gospoda okrajnega glavarja v Mariboru! skladatelj Anton Lajovic o projektira^ f nem zakonu v zaščito avtorskih pravic. I Po predavanju se vrši debata. Pridite vsi! — Tečaj o psihologiji Let03 bo nadaljeval vseučiliški prof. dr. Veber svoj brezplačni kure o filozofiji za profesorje, učitelje, slovstvenike, svečenike i. dr. Tokrat bo obravnaval dušeslovje. Prvi sestanek v nedeljo dne 1. oktobra ob desetih dop. v pritličju ljublj. realke. Obfave rosvefa Koncertna pevka ga. Berta de Pap Stockert, nekdanja profesorica za so!o-;>etje na ljubljanskem konservaforiju, pri redi dne 2. oktobra v dvorani Filharmonije koncert. Ga. Papova je absolvirala šolo najznamenitejše koncertne in operne pevke sedajnosti, ge. Lilli Lehmanno-ve v Berlinu. Repertoar mariborskega gledališča. V torek «Car in tesar*, izven; četrtek »Običan čovek*, A. «Mariborski Gledališki list» je pričela izdajati uprava mariborskega narodnega gledališča. List urejuje prof. dr. Strmšek in izhaja na 4 straneh ob vsaki premieri z informativnimi članki o avtorjih in njihovih delih. Dosedaj so izšle že 3 številke. List bo jako dober vade mecum za obiskovalce mariborskih predstav. Sestanek umetnikov. Strokovno udru ženje jugoslovenskih oblikujočih umetnikov vabi svoje člane in vse druge ljubljanske ustvarjajoče umetnike (skladatelje, pisatelje in arhitekte) na sestanek, kateri se vrši v sredo dne 27. Eeptembra ob 20. uri v mali dvorani ljubljanskega magistrata. Na sestanku bo referiral Društvo za zgradbo sokol, doma Sokola L Vsled nizke članarine ne moremo pri članih pobirati članarine po in-kasantu, zato .sporočamo svojim članom, da se sprejema članarina vsak dan med tednom po 18. uri v društvenih prostorih Sokola L na Taboru. Članarina se mora poravnati po odborovem sklepu do dne 1. novembra. — Odbor. ŠPORTNI TEDEN 1922. Nedelja je stala v znamenju ostrega tekmovanja za prvenstva Slovenije v j lahki atletiki in v kolesarstvu. Dopoldne i ludi oni vaJenC! m vajenke, ki so in popoldne se je vrstila tekma za tek- na poskušnji, da ne bo trpe! poduk. Učni Osrednja Zveza javnih nameščencev in vvokojenecv v Ljubljani ima nujno sejo širšega odbora v torek dne 26. t. m. ob 20. uri v posvetovalnici na magistrata. Ker je dnevni red nad vse važen se poživljajo vsi gg. delsgatje, da se seje brezpogojno udeleže. — Predsedstvo. ' Ceškoslovenskd Obec v Ljubljani po-rada v sobotu 30. t. m. ve velke dvorane Narodniho Domu *posvicenskou zabava» (žegnanje). Začatek o 20 hod. Vstupnč dobrovolnč. Hudba — Tanec — Atrakce. Narodni kroje vitany. — Zd-bav. odbor Č. O. * Kolo jugoslovenskih sester. Kolašice, udeležite se v četrtek, dne 28. septembra ob štirih popoldne gotovo odborove seje! * Trgovska nadaljevalna šola v Ljubljani. Gremij ljubljanskih trgovcev naznanja, da se bo vršilo vpisovanje novo-vsfopivših vajencev in vajenk v gremi- jalno trgovsko nadaljevalno šolo v sredo, četrtek in petek, to ie od 27. do inkl. 29. t. m. vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in od 2 do 5. ure popoldne v gre-mijalni pisarni Gradišče 17./1. Potrebne tiskovine se dobe ravno tam. Zglasiti se Dr. A. R.: Mariborsko eleešaSišle Naše stalno gledališče je pravzaprav že od svojega poeetka po prevratu v stalni krizi: Živi iz roke v usta in če gledamo vse te težave in borbe za obstanek, se moremo res čuditi, da je še sploh imamo. Žilavosti nekaterih idealistov in požrtvovalnosti redkih prijateljev kulture se imamo zahvaliti, da smo letošnjo jesen kljub vsakoletnim deficitom okroglih 100.000 kron, vendar zopet otvorili pravočasno sezono 1922./23. Radi pokrajinske obrtne razstave, ki tudi pomenja za Maribor velikanski plus v naši kulturi in gospodarstvu, se je pričela letošnja sezona celo že pred običajnim rokom, dne 0. septembra. Otvorila jo je Smetanova opera: Prodana nevesta, katero so že v lanskem poletju večkrat podali. Že lani so se vsi strokovnjaki, ki so se prve predstave naravnost bali in gledališko vodstvo svarili pred tako drznim korakom, po uprizoritvi čudili nad uspehom, ki nam ga je vodstvo podalo s tako skromnimi močmi in sredstvi. Letos smo izgubili mariborsko ljubljenko, operno pevko gdč. Mezgevčevo in tudi tenorist Šimenc je pri prvih dveh predstavah Prodane neveste nastopil le Še kot gost in nato odšel v Ljubljano. Utrpeli smo torej zlasti za operne predstave dve veliki in težki izgubi, vendar je prav, da gledališko vodstvo kljub temu nadaljuje po svoji za-grtani do ti s smelim Droeramom Ma- ribora predvsem zasigurati gledališče, vzgojiti stalno gledališko publiko ter obenem zgraditi prve temelje gledališki umetnosti ob severni meji. Občinstvo bo že toliko razsodno, da bo videlo, koliko se mu more s skromnimi sredstvi nuditi in bo polagoma tudi več žrtvovalo za svojo duševno hrano, ko mu bo ista postala neobhodno potrebna. Sicer pa: v življenju se vedno izkaže, da ni nihče nenadomestljiv in talenti rastejo. Prve predstave je občinstvo po dolgem počitniškem premoru radostno pozdravilo. Obisk je bil časten, kmalu pa je zopet padel, parkrat že celo na sramotno nizko število. Sedaj, ko so že pričeli abonementi, je zopet boljše, ker ie zlasti uradništvo v izredno častnem številu aboniralo. Popolnoma ob strani pa stoje doslej pridobitni sloji. trgovci, obrtniki, industrijalci, številni dobro situirani zasebni uradniki, zlasti bančni, ki jih materijalne skrbi srotovo ne tarejo v toliki meri kot uradnike. Včasih se je inteligentna dražba sploh sestajala največ v gledališču, danes smatra ista družba obisk gledališča kot nekak neprijeten narodni davek in odtod praznota v gledališču, ki tega omalovaževanja nikakor ne zasluži. V poprejšnjem nemškem gledališču so bile prve vrste skoraj vedno zasedene od oficirjev, v slovenskem gledališču, o katerem smelo trdimo, da je vsaj na isti višini kot je bilo nemško, pa so jugoslovanski oficirji bele vrane — gotovo ne vsled njih bedneo-a cmotnes-a stania. Gleda- lišče si moremo ohraniti, to zahteva od nas narodni ponos pred mariborskimi Nemci; spoštovanje do kulture in pa predvsem dolžnost napram svoji boljši notranjosti. Po »Prodani nevesti* smo videli v tej sezoni že tudi opereto »Poljsko kri*, ter dve komediji: Gogolievega »Revizorja* in Nušičevo trodcianko »Običan čovek*. katero so igrali v srbščini. Obe drami sta so popolnoma posrečili, tako da je lahko gledališko vodstvo upravičeno ponosno nanje. V »Revizorju* jo večina igralcev ustvarila prave tipe gnile družbe, ki jo je bičal Gocrolj. Tudi režija je bila, izvrstna, pri "zadnji sliki nam je zastor skoro prehitro padel, da bi si mogli zadostno osrledati res posrečene »figure*. Pri Nušičevem »Običnem čoveku* smo imeli prvič priliko bližje spoznati novo angažirana igralca gosp. Tepav ca, ki je že pri »Revizorju* dobro pogodil mestnega poglavarja in mladega TomaSiča, kateri bo gotovo postal ljubljenec mariborske publike. Treba je priznati, da je letošnji ensembel z majhnimi izjemami dober Ljudem, ki niso za oder, pa bi morali gledališki voditelji pravočasno svetovati, da. si Doiščejo drug poklic, kjer bodo lahko svoje zmožnosti plodovitejše uporabili. Igralec ali igralka, ki ves prosti čas presodi v kavarni, ali prestoji na uličnih oglih in ne vzame nikdar knjige v roko, pač ne more zbuditi pri publiki potrebnega spoštovanja in reproducirati. kamo li ustvarjati umetnosti. Gledališče nam ie svetišča in življenska šola. popoldne se je mo; rezultati so povsod povoljni, malo manj pa žal udeležba tekmovalcev. Naš šport je v vseh panogah, ki pridejo v Športnem tednu v poštev, že toliko razvit, da bi mogel in moral postaviti na ta častni mejdan več borcev. V naslednjem podajamo pregled nedeljskih rezultatov. Lahka atletika. Stafetni tek skozi Ljubljano v nedeljo dopoldne je bil v prvi vrsti propagandnega značaja in je tudi res naletel med občinstvom na vsestransko zanimanje. Bil pa je tudi športno zelo zanimiv. Udeležili so se ga »Jadran«, »Ilirija* in »Pri-morje*, ki so morali postaviti vsak po 10 tekačev. Start in cilj je bil na prostoru «llirije», ca 2S00 m dolga proga pa je vodila po že naznačenih cestah v mestu. Borba je bila ostra, rezultat presenetljiv. Kljub temu, da je prav vso pot do zadnje predaje vodilo «Primorje», je Vidmajer z bravuroznim tekom na zadnjem delu proge priboril prvenstvo za Ilirijo, ki je rabila za vso progo 6:43.8. Drugo je bilo Primorje, tretji Jadran. Popoldne so se nadaljevale na prostoru »Ilirije« druge lahkoatletične tekme; rezultati so: Tek 200 m: 1.) Perpar (P.) 24.4, 2.) Valtrič (P.), 3.) Pevalek (I.) Tek 400 m: 1.) Vidmajer (I.) 55, 2.) Perpar (P.),- 3.) Kregelj (J.) Tek 1500 m: 1.) Bončina (J.) 4:43, 2.) Čuk (J.), 3.) Praunseis (J.). Skok v daljavo z mesta: 1.) Perpar (P.) 280 cm, 2.) Lojk (J.), 3.) Vilhar (I.). Skok v daljavo z zaletom: 1.) Vidmajer (I.) 5:87, 2.) Perpar (P.), 3.) Vodišek (Ilirija). Met kopja: 1.) Podobnik (I.) 34 m, 2.) Lojk (J.). Olimpijska štafeta (100 + 200 + 400 -j- 800): 1.) Ilirija 3:15, 2.) Jadran, 3.) Primorje. Zmago za Ilirijo je odločil zopet Vidmajer. Skupna klasifikacija v nedeljo zvečer: Ilirija 56, Primorje 55, Jadran 48 točk. Jadran se je nevarno približal prvima in postaja resen tekmec za prvenstvo. Odločitev bo padla v sredo, ko se vrše zaključne tekme v moški lahki atletiki. Kolesarstvo in mofociklistika. Motociklistične tekme so se vršile v nedeljo dopoldne na 10 km dolgi progi Gaštaj-Medvode. Najhitrejši čas je dosegel g. Hribar na motorju »Indian«, drugi po hitrosti je bi! narednik g. Novak na motorju »Excelsior». Tekme so potekle v popoinem redu in brez najmanjše nezgode. Kolesarska dirka za prvenstvo Slovenije se je vršila popoldne na 100 km dolgi progi Ljubliana-Vransko-Ljubljana. Udeležba je bila nepovoljna, saj je tekmovalo le 5 dirkačev, za razmeroma visoko stopinjo našega kolesarskega športa brezdvomno prenizko število. Prvenstvo si je priboril Kosmatin (koles. Ilirija) v 3:22:15, drugi je bil Šolar 3:26:5, tretji Goltes. O obeh tekmah prinesemo še obširnejše poročilo. Rokomet Za prvenstvo Slovenije v rokometu sta gospodarji naj se drže strogo navedenih dni vpisovanja. V pondeliek dne 2. oktobra ob 2. uri popoldne se morajo zglasiti vsi vajenci in vajenke v I. mestni deški ljudski šoli na Ledini, kjer se jih bo porazdelilo v posazemne razrede. * Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo opozarja, da se vrši prihodnja javna odborova seja v sredo, dne 27. septembra, ob 20. uri v veliki dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure informacije Sv. Petra cesta št. 12 pritlično, desno. * Izgubila sem na poti od gostilne Lovše v Sneberju skozi vas Šmarje temno rujavo ročno torbico s koščeno ploščo. Notri je bilo 960 K denarja, članska legitimacija «Bratstva» in 4 italijanske srebrne lire. Pošteni najditelj se naproša, da prinese najdeno torbico proti nagradi k tvrdki Breznik & Fritsch trgovina z železnino, Cankarjevo nabrežje 1. Milka Špacapan. * Izgubila se je črna boa (»Alaska* v nedeljo popoldne ob tričetrt na 4. od Čevljarskega mostu do Kino Ideala v Ljubljani. Padla mi je iz otroškega vozička. Prosim, da jo pošten najditelj odda v upravo »Jutra* proti jako dobr' nagradi. IMENOVANJA V FINANČNI KONTROLI. Imenovani so za inšpektorja finančne kontrole I. razreda (v VI. činovnem razredu) in oblastnega inšpektorja finančne kontrole v Ljubljani Hinko Pešek, šei odseka generalne direkcije posreduj ih davkov; za inšpektorja finančne kontrole II. razreda (v VII. čin. raz.) pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljubliani: Jurij Pieiier, podinspektor fi-načne kontrole v Ljubljani, in Simon Meršol, podinspektor finančne kontrole v Novem mestu: za podinspektorja fin. kontrole (v VIII. čin. raz.) pri oblastnem inšpektoratu finančne kontrole v Ljublja-j ni Pavel Vuič, podinspektor fin. kontrole v Bihaču; za podinspektorie fin. kontrole (v VIII. čin. raz.) v okrajni upravi fin. kontrole v Ljubliani I: Fran Iiabjan v Ljubljani; v okrajni upravi fin. kontrole v Novem' mestu: Fran Menhart v Gornji Radgoni: v okrajni upravi v Brežicah: Ivan Banič v Brežicah; v okrajni upravi fin. kontrole v Krškem: Mihael Amon v Kranju; v okrajni upravi fin. kontrole na Jesenicah: Alojzij Armelini na Jesenicah; pri oblastnem inšpektoratu fin. kontrole v Ljubljani: Martin Kovač v Celju; v okrajni upravi fin. kontrole v Ptuju: Miroslav Ribarič v Ptuju: za komisarje fin. kontrole I. razreda (v IX. čin. raz.): v okrajni upravi finančne kontrole v Šmarju pri Jelšah: Josip ?o-goreuc v Šmarju: v okrajni upravi fin. kontrole v Črnomlju: Anton Hasel, v Murski Soboti: v okrajni uoravi fin. kontrole v .Mariboru I: Ivan Kosti v Mariboru; v okrajni upravi tin. kontrole v Mariboru II: Ernest Cajnko v Mariboru: v okrajni upravi fin. kontrole v Subotiei (Bačka): Fran Golob, komisar fin. kontrole v Ljubljani; za komisarje fin. kontrole II. raz. (v X. čin. raz.): v okrajni se borih letos le dva kluba: Ilirija in Ja- upravi fin. kontrole v Prevaljah: Ivan dran Slavila je žal odstopila. Prvenstvo Čretnik na Prevaljah; v okrajni upravi si je obdržala sedanja prvakinja Ilirija, ki je potolkla Jadran 11 : 1. Ilirijanke so s pridom porabile nauke svoječasnih tekem z vzornimi »Zidenicami*. Nedeljske prvenstvene nogometne tekme v Ljubljani so imele sledeči uspeh: Sparta - Slavija 7 : 1, Lask : Svoboda Mcste 0 : 0. Popoldne Hermes - Primorje 3 : 3. Hermes se prav dobro razvija. Tekmo je objektivno vodil g. Ochs. V Maribora je premagal Rapid Svobodo z 2 : 1 (1 : 1). Zagreb : Novi Sad 7 : 0 (5 : 0). Nedeljska medmestna tekma Zagreba z Novim Sadom je končala z visoko zmago 7 : 0 Zagrebčanov. Gostje so imeli sicer stare rutinirane igralce, vendar izborne-ga razpoloženja domačih niso mogli pa-rirati. Šele v drugi polovici so skušali parkrat predreti, vendar so tudi ti napadi končali v outu ali v rokah izbornega vratarja Vrdjuke. Igra je zopet znatno prekašala zadnje nogometne prireditve zagrebških moštev. Sodil je g. Boškovič izborno. Predtekma Tipografija : Zelez- fin. kontrole v Trebnjem: Martin Potočnik, v Murski Soboti; v okrajni upravi fin. kontrole v Kočevju: AndTej Weble, v Kočevju; v okrajni upravi fin. kontrole v Kranju: Fran Burger, v Cerknici: v okrajni upravi fin. kontrole v Celju: Anton Muc v Mokronogu; v okrajni upravi fin. kontrole v Škof ji Loki: Fran Kocjan v Škofji Loki: v okrajni upravi f-n. kontrole v Dolnji Lendavi: Matija Richtarič v Dol. Lendavi; v okraj, uprav, fin. kontrole pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah: Franc Arko v Mariboru: v okrajni upravi fin. kontrole v Logatcu: Josip Lužar v Mariboru; v okrajni upra- vi fin. kontrole v Ložu: Josip Erjavec v Cerknici; v okrajni upravi fin. kontrole v Ljubljani II: Anton Česnik v Ljubljani; v okrajni upravi fin. kontrole v Petrovcih: Anton Fabian v Ptuju: v okrajni upravi fin. kontrole v Marenber-gu: Josip Volavšek v Slovenjgradcu; v okrajni upravi fin. kontrole v Šoštanju: Fran Repolusk v Šoštanju; v okrajni upravi fin. kontrole v Laškem: Mihael Ferenčak v Laškem; v okrajni upravi fin. kontrole v Murski Soboti: Anton Mu-katelc v Kočevju; v okrajni upravi fin. ničarji (Sisak) 5:2. (Inozemske nogometne tekme pri 'občujemo na prvi strani med najnovej- kontrole v Gornji Radgoni: Peter Držaj ' šimi vestmi.) v Ljubljani. Domače vesti * Kralj Aleksander in zunanji minister dr. Ninčič sta se včeraj zjutraj na povratku iz Pariza v Beograd peljala skozi Ljubljano. V Zagreb sta prispela ob 9-40 in nadaljevala vožnjo ob 10-10. Ker je kralj potoval strogo in-cognito, ni bilo oficijelnih sprejemov. Kraljica Marija in ministrski predsednik Pašič ostaneta še nekaj dni v Pari™- . A J * Ureditev obmejnih razmer meti Jugoslavijo in Avstrijo. Jugoslovansko-avstrijska meja je sedaj končnoveljav-no določena in je jugolovansko_ - avstrijski odbor za regulacijo meje odredil predajo, oziroma prevzem ozemelj, ki so po razmejitvi pripadla Jugoslaviji. oziroma Avstriji, v kolikor se to že ni zgodilo, torej v mejnih delih pri Radgoni. Košenjaku. Peči. Obmejni prebivalci, ki imajo bivališča na ozemlju, katero treba izročiti drugi državi, se lahko do najkasneje 31. decembra 1922 z vsem svojim premičnim imetjem, ne da bi trebalo plačati kake pristojbine, preselijo na ozemlje one države, pod katere upravo so bili pred predajo. V to svrho si morajo do dne 30. septembra t. 1. preskrbeti izvozno potrdilo občine in okrajne oblasti one države, pod katere upravo so bili do časa predaje. * Zagrebški dnevniki se pcdraže. Zagrebški listi se pripravljajo, da povišajo svojo prodajno ceuo. »Agramer Tasrblatt* bo veljal od 1. oktobra naprej 6 kron. Radi povišanja plač delavcem in ostalemu osobju. kakor tudi radi draginje papirja bodo tudi vsi ostali listi primorani, da povišajo cene. * Naši v Ameriki. Po uradnem poročilu se je iz naše kraljevine izselilo v Zediniene države 1320. leta 1530 oseb. leta 1921. že 19.080. letos pa 5163: v domovino pa se je vrnilo 1920. leta 29.171 oseb. 1921. leta 11.232, letos pa 9763 oseb. * Ruske šole v Jugoslaviji. Ministrski svet je sklenil, da se vse ruske šole v Jugosiaviji, kadetski korpusi in zavodi podredijo kompetenci ministrstva prosvete. S tem se šolam zagotovi večji uspeh in strokovno nadzorstvo. * Imenovanja v državni službi. Ministrstvo za trgovino in industrijo, oddelek v Ljubljani, je poverilo izza dne 1. oktobra 1922 posle višjega šolskega nadzornika za obrtno in trgovsko Šolstvo v Sloveniji ravnatelju tehniške srednje šole v Ljubljani vladnemu svetniku Ivanu Šubicu. — Provizorni vladni koncipist Matko Kandrič pri politični ekspozituri v Dolnji Lendavi je imenovan za okrajnega komisarja na dosedanjem službenem mestu. * Iz «Uradnega lista«. »Uradni list* pokrajinske uprave za Slovenijo z dne 25. septembra objavlja: Pravilnik za izvrševanje zakona o pobijanju draginje življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije z dne 30. decembra 1921. * Razpisana službena mesta. Pri pomorski oblasti v Splitu so razpisana služ bena mesta: 1 svetnika, 2 tajnikov, 1 komisarja, 6 inženjerjev, 1 georaetra, 1 tehniškega oficiala, 2 luških kapitanov, 1 upravitelja lazareta, 1 računskega svet niia in 1 pisarniškega upravitelja. — Pri okrajnem sodišču v Ptuju se odda mesto izvršilnega uradnika, pri okrajnem sodišču v Cerknici pa služba pisarniškega pomočnika. Pogoji so razvidni iz razpisov v »Uradnem listu* št. 99. * Snirtua kosa. V zagrebški bolnišnici je umrl stud. filozofije na ljubljanski univerzi, Ante Despot iz Dalmacije, agilen kulturni in narodni delavec. Blag mu spomin! * Poroka. V Kamniku se je poročil sodnik g. Fran Orožen z gdč. Jelko Ja-nežičevo. » Zaročil se je konjiški kapetan gosp. Tonči Kokalj z gospodično Nino Kunej z velengleflne narodne rodbine iz Raj-benburga. * Zdravljenje bolnikov ob državnih troških. Minister za narodno zdravje je odredil, da se smejo ob državnih troških zdraviti bolniki samo v tretjem oskrbnem razredu. Kolikor je bilo s prejšnjimi odloki odobreno, da se smejo izvest-ne osebe ob državnih troških zdraviti tudi v drugem oskrbnem razredu, presta^ ne ta odobritev. Ta odlok je stopil v veljavo dno 15. septembra 1922. * Rodbinske doklade za šolske otroke. K notici, objavljeni v zadnji številki »Jutra* z napisom »Na naslov delegacije ministrstva financ v Ljubljani* smo od kompetentne strani prejeli sledeče pojasnilo: Po čl.32, št. 3, zakona o draginjskih dokladah z dne 28. februarja 1922 (»Uradni list* št. 27 od 21. marca 1922) ■se za otroke po izpolnjenem 16. letu izjemoma priznava pravica do rodbinske doklade tudi tedaj, če o'.-ok redno nadaljuje šolanje, ir. sicer za dobo šolanja toda najdaije do izpolnjenega 24. življen-skega lota. Ker se doba šolanja pri otrocih, ki .a pravilno uporabljanje določb o diagbijf.klh dokiadnh in da odpravijo vsi dvomi., ae delegacija &o?asr>o obrača na 5in?ačno ministrstvo. * Umor župnika v Odri. V eelu Odra pri Zagrebu je bi! prošlo soboto izvršen grozen umor, katerega žrtev je tamoinji JuDaJ* Svaric. Župnik ie po obedu $tal časopise in pri tem zadremal. V tem trenutku je stopil v sobo njegov fluga, bivši ruski vojni ujetnik ter dvakrat z revolverjem ustrelil na spečega župnika, ki je ostal na mestu mrtev. Sluga ;e pobegnil iz župnlšča ter se na cesti ustrelil. O motivu umora doznava zagrebška »Riječ*, da se je Rus pred meseci oženil "z neko deklico iz Odre, katero mu je župnik priporočal. Rus je sedaj izvedel, da je s to deklico imel župnik intimno razmerje. Ta vest je Rusa tako razburila, da je sklenil umoriti župnika in jo svoj sklep prošlo soboto tudi izvršil. * Nov zdravnik v Žalcu. Gosp. dr. Zoran Jošt se je naselil kot praktični zdrav nik v trgu Žalec, kjer ordinira v Kodre-tovi hiši št. 26, I. nadstr. * Dar bratov Mihanovičev. Znana veleposestnika in lastnika velikega trgovskega brodovja v Argentiniji brata Ni-kola in Bartol Mihanovič sta pred kratkem obiskala svoj rojstni kraj Dol pri Stonu v Dalmaciji. Pri tej priliki sta va-ščanom darovala milijon kron z naročilom, da se vsota razdeli med siromašne vaščane. Ker je teh le majhno število, pripade vsakemu znaten znesek. Tudi sicer sta brata Mihanovič darovala znatne zneske za razne prosvetne svrhe v Dalmaciji. Prošlo nedeljo sta se brata Mihanovič vrnila v Ameriko. * Če se vname star panj. Kakor smo nedavno poročali, je na doslej nepojasnjen način izginil v Mariboru v širših krogih znani 841etni prodajalec klobas, Zmaher. Mariborska policija., ki se je začela za stvar zanimati, je dognala, da je bil stari mož ženin in da je imel nevarnega tekmeca v osebi 641etnega Mihe Šetarja, ki je pred pričami izjavil, da bo Zmalierja vrgel v Dravo, ako ne pusti pri mini njegove izvoljenke. Kakor doznava »Tabor*, je policija Setaria aretirala in izročila državnemu pravdništvu zaradi nevarne grožnje in v nadi, da bo morda vedel povedati, kje se nahaja Zmaher, oziroma kaj se je z njim zgodilo. * Železniška nezgoda. Na železniškem prehodu na Ranči pri Pesnici je brzovlak povozil voz in konje posestnika Fetka iz Sv. Marjete. Petek sam je smrti srečno ušel. • DivjakL V nedeljo ponoči je tolpa pijanih zidarjev uganjala po Rožni dolini neverjetne lopovščine. Najhujši med njimi so" bili Franc Kamenlek, Feliks Marin in Stanislav Rakuša, ki so brez vsakega povoda napadali popolnoma mirne pasante in jih več ranili z noži. Malokdo jim je ušel. Tako je bil strojnik Fran Gale ranjen na levi rami, mizar Ivan Čeme na obeh rokah, njegova žena pa pod laktom desne roke. Poštnemu ravnatelju Alojziju Gregoriču 30 lopovi stTgali suknjo. Več ran je dobil tudi čuvaj železniškega prelaza, posestniku Josipu Petriču pa so nasilneži razbili okna. Ko sta se druhali približala redarja Korene in Grošelj, sta Marin in Rakuša takoj pobegnila, Kamenšek pa se je zakar dil v Korenca in ga ranil z nožem v trebuh. Nasilneža se je le z veliko težavo posrečilo končno ukrotiti. Tudi oba pobegla junaka in še več drugih zidarjev je bilo včeraj dopoldne aretiranih in oddanih v zapore. Več oseb. ki so bile ranjene od napadalcev, jo moralo iskati po moči v bolnici. * Produkcije g. Svengalija. Telepat g. Svengali je imel v Ljubljani dve produkciji, v soboto in nedeljo zvečer. Ker so take produkcije sploh privlačne in zadnja leta v Ljubljani precej redke, je razumljivo. da je publika obakrat napolnila veliko dvorano Narodnega doma. Prizna ti pa se mora, da je g. Svengali mojster v svoji stroki. Vse točke obsežnega programa, tako težke in komplicirane naloge iz telepatije, kakor tudi interesantni eksperimenti iz sugestije v budnem stanju so uspele eksaktno. Posebno pri poslednjih, med katerimi je bilo obilo komičnih scen, se je publika prav izborno zabavala. Posebna prednost s. Svengalija je v tem, da svojih produkcij ne ovija s kakim posebnim mističnim čarom, kakor smo to doslej opažali pri drugih eksperimentatorjih, temveč da pokaže samo svojo izvrstno rutino. Sodelovanje oddelka DravsKe divizijske godbe je povečalo ugodne dojme obeh večo-ov. Na splošno željo občinstva priredi g. Svengali danes še eno predstavo in je za program izbral svoje najboljše in nove točke. Na svoji turneji obiščo g. Svengali še nekatera slovenska mesta v provinci in odide nato v Zagreb. Začetek današnje predstave je ob pol 9. uri. ospodarsfvo Mlada žena — stari mož. Včeraj se je pričela pred mariborsko poroto razprava proti Antonu in Ivanu Orafonerju, posestniškima sinovoma v Ščavnici pri Sv. Ar.i v Slov. goricah, Mariji Fortmiillerjevi, rojeni Orafoner po-sestnici istotam, Petru Zemljiču, posestniškemu sinu v Rožengnmdu pri Sv. Ani v Slov. goricah, Cirilu Miheliču, posestniku v Sčavnici in Francu Zemljiču posestniku v Rožengrundu. Razprava je trajala dva dneva, ker je bilo zaslišanih nad dvajset prič in dva zdravnika. Obdolžence zagovarjajo trije odvetniki. Anton in Ivan Crafoner sta bila obtožena, da sta v noči od 23. na 24. marca 1921 v Ščavnici pri Sv. Ani v Slov. goricah, najeta od svoje sestre Marije Fortmiil-lerjeve in njenega ljubimca Petra Zemlji-ča s sekiro usmrtila posestnika Antona Fortmiillerja, moža Marije Fortmiillerje-ve. Marija Fortmiillerjeva in Peter Žemljic sta bila obdolžena, da sta Antona in Ivana Grafonerja najela k temu umoru, Ciril Mihelič in Franc Zemljič pa sta k umoru pripomogla s tem, da je Mihelič napravil načrt, Franc Žemljic pa zvečer na dan umora dal zavetišče Petru Zemljiču. Obtožnica pravi, da je bil pokojni posestnik Anton Forimiiller dober človek in priden gospodar. S svojo prvo ženo, ki mu ie umrla leta 1919., je lepo ravnal. Očividno pa je bil Fortmuller še precej življenja željan in se je zato julija 1920 poročil kot 53. letni vdovec s komaj 25 let staro Marijo Grafonerjevo in jo vzel tudi na soposest. Marija Grafonerjeva pa je tega starega moža poročila samo zato, da bi ji kmalu zapustil streho, pod katero bi mogla potem udobno živeti s svojim ljubimcem Petrom Zemljičem, s katerim je imela že nezakonskega otroka. 2e kot nevesta Antona Fortmiillerja je Marija Grafoner pravila, »da deda itak ne ženi, temveč grunt in krave; dedu bi bilo treba kožo dol potegniti; pa Petrovo gor, potem bi že šlo.* Zakon je torej že začel nesrečno. Na gostiji je mlada žena zanemarjala starega moža, plesala s financarji in kljub moževim prošnjam prišia šele četrti dan na njegov dom. Še istega dne pa je pregovorila moža, da je odšel z doma, za njim pa je prišel v hišo ljubček Peter Zem-Ijič. Naslednji dan je šei Anton Fortmiil-ler v trg Cmurek in zopet so zasačili Petra Zemljiča pri mladi ženi. Pričeli so se družinski prepiri. Stari mož, ki je sosedom tožil, da ga žena sploh nikdar ne pusti k sebi, se je moral končno ves umazan in ušiv preseliti v kravji hlev in se često nasititi z mlekom, ki ga je sam namolzel. V sobi pa je gospodaril Peter Zemliič. s katerim je postala medtem Fortmiillerjeva drugič noseča. Sledile so tuch tožbe radi razžaljenja časti •n ločitve zakona. Polagoma se je začela Marija FortmOlierjeva moža tudi dejansko lotevati, pri čemur sta ji pomagala Anion in ivan Grafoner. Fortmuller se ie začel bati katastrofe. V hlevu si je ve-iao podpiral vrata in jih od znotraj dobro zapaimil. Njegove slutnje so se kmalu uresničile. Na veliki četrtek 24, marca 1921 je Šla zgodaj zjutraj mimo Forimull»rj£vega hleva sosedova hčerka v cerkev ln v svoje začudenje opazila, da je bi' klev kljub zgodnji uri in mrazu odpri. Tekla je po Mihaela Zemljiča in Marijo Fortmiilierjevo, in kmalu se jim je nudil strašen prizor: Postelja v hlevu je bila razkrita, obleka na tleh v neredu, pred hlevom luža krvi in par korakov proč v voznem košu ves krvav mrtev, samo v kratko srajco oblečen Fortmiil-ler. Na hlevovih vratih so bile majhne poškodbe. V obleki umorjenega je bil šc denar, tako da ni bilo opaziti oropanja. Jasno je bilo torej, da se je lotilo Fortmiillerja več oseb, ki so vdrle v hlev, zavlekle Fortmiillerja iz hleva in ga zunaj na tleh zaklale kakor svinjo in nato vrgli v koš. Zdravniki so ugotovili, da je moral biti Fortmuller zaklan z ostrino sekire na glavi, z uhom sekire pa je dobil smrtno poškodbo na levi temnici in na korenu nosu, ki je visel proč od glave. Sekira, s katero je bil Fortmuller umorjen, se je našla slučajno čez teden dni po umoru v mlaki bližnjega gozda. Iz vsega tega so ljudje sklepali, da je iskati vzrokov in motivov Fortmullerjcvc nasilne smrti v njegovi neposredni bližini, pri njegovi ženi in njenih sorodnikih. Obširna obtožnica dolži krivde Fort-miillerjeve smrti njegovo ženo in zgoraj imenovane soudeležence iz sledečih vzrokov: Marija Fortmuller jeva je hrepenela po posestvu umorjenega, da bi mogla poročiti Petra Zemljiča. Takrat je bila noseča s Petrom Zemljičem in tožba radi ločitve zakona bi se gotovo končala z njeno krivdo, s čimer bi ona izgubila pravico do posestva. Priče so potrdile, da je hotela Alarija Fortmuller dati 1000 goldinarjev onemu, ki bi njenega moža ubil. Izblebetala je tudi to, da sta ji brata Ivan in Anton Grafoner obljubila moža nakuriti. Enako se je izražal tudi njen ljubček Peter Zemliič, ki se je celo izražal, da bo »temu črnemu hudiču že vrat zasukal*. Preiskava se je vršila že lansko leto, pa je bila radi pomanjkanja dokazov ustavljena. Ljubček Peter Zemljič se je nato kar preselil k mladi vdovi in začel tam gospodariti, ker sta se čutila že varna. Ljudstvo pa je bilo prepričano, da sta bila le ona kriva Fortmulierjcvega umora in sta zato sklenila s poreko olepšati svoje skupno življenje. Ko pa ju je župnik na njuno vprašanje poučil, da bo zakon neveljaven, če sta v resnici sokriva umora Fortmiilierja, če tudi dobita odvezo pri spovedi, se nista več prikazala v župnišču, čeprav so manjkale še tri nedelje za oklic pred pustom. Sekira, s katero je bil Fortmuller ubit, se je našla v mlaki, katero sta poznala oba Grafonerja, ki sta ponovno prežala na Fortmiillerja pri Cirilu Miheliču. Teh se je tudi Fortmuller najbolj bal. Ciril Mihelič se je tudi po umoru skrajno sumljivo obnašal. Do njega je imela Marija Fortmiillerjeva največje zaupanje. Franc Zemljič pa je dal svojemu bratu Petru Zemljiču na večer umora zavetišče, da je mogel nadzirati krvav načrt. Razpravi je prisostvovalo nabito polno občinstva, mnogo tudi domačinov iz Marije Snežne. Obdolženci so stavili takoj začetkom predloge glede zaslišanja novih razbremenilnih prič, ki so bile de-ioma pripuščene, čeprav umora ni videla nobena. Razprava bo trajala dva dni. Obtoženci so popolnoma mirni in trdovratno tajijo svojo krivdo. Odgovarjajo zelo prebrisano in se poslužujejo posebnih Izrazov, kakor: častivredni gc-spod sodnik itd. Skupno bo zaslišanih 58 j prič in bo razprava končana šele danes STAN TE NARODNE BANKE KRALJEVINE SHS. Pomočnik finančnega ministra dr. Dušan PlavšiČ jo novinarjem dal sledeča pojasnila o stanju naše Narodne banke s posebnim ozirom na obtok naših nov-Ssnic: V prometn je nekaj na/l 5 milijard nov čanic naše Narodne banke. 4 in pol milijarde je banka dala na razpolago državi. Ta znesek je popolnoma krit z zastavljenimi državnimi domenami. Že dolgo časa se razpravlja o vračilu te vsote. Pripravljajo se v tem oziru konkretni predlogi vladi. S temi predlogi se prič ne praktična akcija za vračilo navedenega dolga. Drugi del novčanic, ki so v prometu, znaša okroglo 500 milijonov Din, ki so kriti z zlatom. Banka ima za 500 milijonov Din efektivnega kritja deloma v zlatu in srebru, deloma v zlati veljavi, večinoma v dolarjih. V zmislu zakona sme uprava banke izdati na to kritje trojno vsoto, to je poldrugo milijardo Din. V resnici je pa banka prvotno omenjenih 500 milijonov izročila različnim zasebnim bankam in industrijskim podjetjem, daljnjih 850 milijonov se pa nahaja na žirokontih Narodne banke, torej pravzaprav le v internem prometu. Po današnjem stanju more torej banka še podpreti gospodarstvo z nadaljnjimi 1">0 milijoni Din, n. pr. za. izvoz sliv itd. Zato ni prav nič potrebno, da bi posegala banka po kakršnihkoli umetnih sredstvih in zlasti nikakor niso točne razne vesti, da se poveča inflacija, ker je razpoložljivega novca premalo. Kako malo sploh smemo govoriti o inflaciji, dokazuje dejstvo, da je zlati zaklad banke vknjižen v knjigovodstvu Narodne banke še po vrednosti, kakor je bila pred vojno, torej zlati dolar po 5 Din. napoleondor po 20 Din -- da je torej še v rabi knjiženje, kakršno so v drugih državah že odpravili. Če bi Narodna banka svoje zlato in zlato vrednost realizirala po današnjem kurzu, bi lahko gladko pokupila vse novčanice, ki so danes pri nas v prometu, ne da bi se bilo banki treba ozirati na to. da jej je država zastavila svoje domene. — Notna banka je poklicana, da krije denarno potrebo v zemlji in bo vedno lahko izpolnjevala to evojo nalogo, ne da bi morala poseči po kakšni inflaciji. = Pojasnilo k pripombi k tar. štev. 277 uvozne car. tarife. Pripomba k tar. štev. 277 uvozne carinske tarife, po kateri se na tkanine v zavojih in škatFah za detajlno prodajo plača še 20 odst. dodatek od carine, se po odloku Oen. dir. carin št. 241 nanaša samo na tkanine iz te tar. številke, ne pa tudi na šivano j blago in druge izdelke od takih tkanin, j Kot izdelki od teh tkanin se smatrajo i tudi one tkanine iz tar. štev. 277. ki so izdelane na katerikoli način, ki ie označen v 8. točki splošnih pripomb k V. delu tarife, ali pa tudi na oba v S. točk; označena načina. Kot tkanine v škatljah ali zavojih za detajlno predajo smatrajo se vse one tkanine iz tar. štev. 277, ki so od škatlje ali zavoja cd vseh strani tako zatvorjene. da se brez poSkorlova-nja škatlje ali zavoja ne more priti do tkanine, in ki se v detajlni prodaji edino s temi škatljami, oziroma zavoji vred prodajajo. Ti zavoji, oziroma škatlje ščitijo tkanino od zunanjega vpliva in je tkanina uporabljiva, čim se zavoj odpre. Take tkanine so najpogosteje sterilizira-ni zavoji ali obveze. = Ukinienje službere?* carinjenja na nekaterih carinarnicah. Z odlokom drž. podsekretarja za finance št. 234 od 5. sep tembra je službeno carinjenje, to je carinjenje brez označenja blaga v deklaraciji. ukinjeno pri onih carinarnicah, kjer poslujejo priznani car. posredniki. To velja tudi za carinske oddelke in odseke, četudi na mestu teh oddelkov, oziroma odsekov ni car. posrednikov, samo da se car. posredniki nahajajo pri carinarnicah ki jim ti oddelki, oziroma odseki pripadajo. Službeno carinjenje ostane torej v veljavnosti samo pri onih carinarnicah, kjer ni nikakih priznanih car. posrednikov. Poštni paketi, potniška prtU-ura in državne pošiljke, se imajo ne glede na omenjeni odlok tudi v bodoče pri vseh carinarnicah cariniti službeno brez deklaracije. = Devizne olajšave za potniško prtljago. V zmislu odloka Gener. inšpektorata v Beogradu ni za uvozno carinsko odpremo potniške prtljage potrebno dovoljenje odbora Narodne banke, če se z ozirom na vrsto in količino blaga in r.a društveni položaj dotičnega potnika tio-re zaključiti, da je uvožena prtljaga namenjena za osebno uporabo potnika. =■ Izvozno carinjenje glav in nog zaklane živine. Sveže ali eoljer.e glave, noge zaklane živine, ki se morejo uporsb:ti Iza človeško prehrano, se morajo cariniti j kot meso po tar. štev. S/2 a izvoz r,e tr.-rife od 17. julija 1922, če se na njih na- |hajajo mehki deli (meso, koža, žile itd.). = Dobava kotlarskega materiala iz bakra in medi. Ravnateljstvo državnih : železnic v Sarajevu razpisuje za dan 10. 'oktobra 1922 ob 10. uri dopoldne pisme-|no ofertalno licitacijo glede dobave kot-ilarskega materiala iz bakra in medi (ležišča za lokomotive, bakrene cevi, bakrena pločevina, bakrena žica. medena žica in medena pločevina). Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornic6 v Ljubljani interesentom na vpogled. §©rza Zagreb, devize: Dunaj 0.091 — 0.096, Berlin 4.75 — 5.05, Budimpešta 2.54 — 2.94, Bukarešta 40, Milan 278.50 - 283.50 London 293 — 299, Pariz 504 — 512, Praga 213 — 217, Švica 1240 — 1260, valute: češke krone 206 — 214, funti 285 — 297, franki 487 — 503, marke 4.85, Ieii 40, švic. franki 1220 — 1260, lire 271 — 281, poljske marke 0.92. Trg. obrtna banka 60 — 62. Brodska banka 70 — 75. Hrvatska eskomptna banka 155 — 15S. Jadranska banka 410 — 425. Jugoslovenska banka 102 — 105. Ljubljanska kreditna banka 210 — 212.5. Slavenska banka 0 — 108. Praštediona 1105 — 1110. Rečka pučka banka 0 — 120. Slovenska eskomptna banka 0 — 180.50. Srpska banka 150 — 152.50. F.ksploatacija drva 120 — 130 Gutman 325 — 335. Slavonija 113 — 115. Union 625 — 0. Ljubljanske strojne tovarne 0 — 165. Trboveljska premog, družba 0 — 320. Beogrrtd. devize: London 294 — 298, Milan 280 — 292. Pariz 500 — 503, Ženeva 1240 — 1250, Praga 214 — 216, Budimpešta 2.70 — 2.75, Dunaj 0.091 — 0.095, Sofija 42 — 44. Berlin 4.90 — 4.95, Solun 170 — 175, Newyork 67. Duriai, devize: Zagreb 249.75 - 250.25, Beograd 999 — 1001, Berlin 53.60 — 53.90, Budimpešta 29.59 — 30.05, London 329.700 — 330.200, Milan 3146 — 3154, Newyork 74.600 — 74.750. Pariz 5714 — 5726, Praga 2347 — 23-53, Sofija 445.50 — 446.50, Budimpešta 39.50 — 39.65, valute: dolarji 74.425 — 74.525, levi 410 — 414, nemške marke 53.75 — 54.75, funti 329.200 — 330.200, fr. franki 5655 — 5685, lire 3112.50 — 3127.50, dinarji 988 — 992, poljske marke 8.80 — 9.10, leii 459 — 461, švic. franki 13.850 — 13.910, češke krone 2335 — 2345, madž. krone 29.70 — 29.90. Praga, devize: Berlin 218.50 — 238.50 Curih 596 — 599, MIlan 133.75 — 135.25, Pariz 244.25 — 245.75, London 139.25 — 140.75, Ne\vyork 31.675 — 32.075, Beograd 42.375 — 42.875, Sofija 18.55 — 18.95, Dunaj 0.0337 — 0.0437, VaTŠava 0.36 — 0.46, Budimpešta 1.30 — 1.40, valute: nemške marke 235 — 255, švic. franki 594 — 599, lire 132.75 — 134.25, fr. franki 243.25 — 244.75, funti 138.25 — 139.75, dolarji 31.C0 — 32.20, dinarji 42.375 — 42.S75, levi 18.55 — 18.95, avstrijske krone žig. 0.0412 — 0.0512, poljske marke 0.36 — 0.46, madž. krone 1.30 — 1.40. Curih, devize: Berlin 0.38. Ne\vyork 534.75, London 23.66, Pariz 41.05, Milan 22.65, Praga 16.90, Budimpešta 0.215, Zagreb 1.80, Sofija 3.20, Varšava 0.0675, Dunaj 0.0075, avstr. žig. krone 0.00875. Berlin, devize: Italija 5942.55 — 5957.45, London 6227.20 — 6242.80. New-york 140.575 — 140.926, Pariz 1C.761.50 — 10.788.50, Švica 26.367 — 26.433, Dunaj 1.905 — 1.945, Praga 4454.40 — 4465.60, Budimpešta 55.93 — 56.07, Sofiia 813.95 — 816.05, Bukarešta 885, Zagreb 1910. _ Odgovorni urednik Fr. Brozovlč. Lastnik in Izdajatelj Konzorcij »Jutra*. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Zdbna-vaail* j SOMof Imn M j ordipifra 3326 \ v Zaicu, št. 26 (Kodretova hiša) < Razno perilo za dame, gespode in deco 81/1 priporoča tvrdka Mmh --Liu6!iana Mestni trg 10 Prodam 1 vsgon sena v balah franko kolodvor (Go-I reniiko) K 10 60 »a kg, nadalje: 1 novo j okno z zapahom, lesenim, 350 X 110, 3 za-piil laseui, novi, ?a oVeh 140 X 110, 7 let-. aocv bo.-j.i kcit?i>;cve barve, ij vrstnega iar»>ž-' njo. Naslov v tprivništru »Jntra* (Znamka). Vremensko poročilo Ljubljana. 25. septembra 19:?5._ LjoV.ja.)* 308 m nad morjem Kraj otiazov8t>ja Ljubljana Ljubljana Ljubljana Zagreb . Deoerad Duasi • i I Vi ca . Inomost. , ob 7. 14. 21. 7. 7. 7. 7. 7. Zračni tlak 7t.8-4 7f>8-5 758-2 750-5 760-7 757-2 75C-3 7596 Zračna tetiperamra 12-8 14-3 14 2 15-0 11 0 13-0 11-0 130 Veter Berer sev. rzh. jug. sap. j=g. Tih. vihod jug. Tih. breivetra Oblačno l'—10 obU-euo ocž obiačao jasno n obl&čno dež 1-0 1-0 180 1 v' Ljubij&nj ba.rcir.eter uežtan., temperatura risoša. Solnce vzhaia ob 5-51, zahaja ob 17-51 GABRIJELA ZAPOLSKA: Ljubezen na počitni Roman. xvm. Črna Tus-kina toaleta je požrla znatno vsoto, dasi je bila skromna in iz ne-predragega blaga. »Črna obleka je pri vsaki priliki dobrodošla; morala sem jo imeti,* se je opravičevala sama pred seboj, vračajoča se od »mere*. Pito je pustila pod nadzorstvom Poržickega doma. Igralec je hotel poučevati Pito v risanju. Pokazalo se je namreč, da ima tudi ta talent. Narisal je prav dobro in z okusom glavi matere in hčere v profilu drugo poleg druge. Pod ta profila je napisal verz: »Tuska in Pita — hčerka in mama, poemat in dramat: beatus, qui amat.» Po poti je Tuska neprestano mislila na Poržickega. Misliti na kaj drugega je bilo naravnost nemogoče. Ker je še vedno iskala pojasnila temu, je pripisovala zanimanje za novega znanca okol-nostim, v katerih se jej je približalo to zagonetno bitie. Za take je namreč že od" nekdaj smatrala igralce. Kot mlada deklica se je nekoč zaljubila v igralca. Ko ga je bila nekoč videla v bisernem renesančnem kostumu s škrlatastim ogrtačem in lasuljo iz prediva, mu je darovala brez pridržka vse svoje srce. Sanjarila je o njem, za-rdevala. kadar je čitala njegovo ime na gledališkem lepaku. Toda bil Jej je nedosegljiv, kakor arhangel na cerkvenem stropu. In ni si mogla predstavljati, da ta človek tudi j6 telečje kotelete in si v slabem vremenu obuva galoše. Pozneje je pozabila na svoj ideal, in odkar je bila omožena, ni nikoli razmišljala več. kako žive ti ljudje. Videla jih ni drugače kot na odru. Sedaj pa je prišla slučajno v dotiko s takim človekom. Videla ga je iz oči v oči, brez lanene lasulje, brez škrla-tastega ogrtača in brez bisernega kostuma. Videla je, da je človek iz mesa in krvi kakor ona sama... Vrhu vsega še človek, ki zavzema ves njen čas, njene misli... čemu neki? Ker je tako mil in dostojen ter vkljub svoji predrznosti tako simpatičen, ali zato, ker je — igralec? Tuska ni vedela odgovora. -.. Prišedša do svoje verande, je Tuska že od daleč zagledala Pito samo na verandi. Deklica ni risala. Sedela je za mizo, podpirala glavico z rokami in gledala žalostno predse. »Kje jo gospod Poržicki,* je vprašala Tuska, ko je pozdravila hčerko. »šel je v svojo sobo.» »Že davno?* »Pred pol ure. Vizite ima... Neka dama je pri njem ...», je pripovedovalo dekle potrto. Tuska je slutila, kdo je ta dama: ni vedela zakaj, ali bila je prepričana, da je to Snapsja. Toda molčala je, snela klobuk in odšla v svojo sobo. Ondi si jo nervozno na stila na obraz pudra, slekla obleko, prestavljala stole; čutila je, da je strašno nemirna, di, naravnost bolestno razburjena. »Kaj mi je? ... Moj Bog!... Kaj mi je?» si je mislila, zavedajoča se. da €9 jej roke tresejo kakor v najhujši mrzlici. Nehote je prisluškovala, ali ne prihaja do nje glas iz sobe Poržickega. Toda bilo je vse mirno. Za hip jej je prišla blazna misel, da bi naročila gospodinji, naj pokliče Poržickega. A spametovala se je še o pravem času. — Kaj misli? Kaj naj mu reče? Ali ni svoboden? In mar nima pravice, sprejemati v svoji sobi. kogar hoče? Kako se sme ona, tujka, mešati v njegovo življenje? Sedla je k mizi... Pogled jej je padel na mapo. Odprla jo je. Fotografije moža in dečkov so ležale na vrhu. Tako dobro znani obrazi so jej bili povsem tuji, dasi jih je skrbno ogledovala kakor bi se trudila, da jih privabi iz-nova v spomin. »To je moj e,» si je mislila. »On ima svoje, jaz pa imam tudi s v o -j e-» . . Da bi pregnala svoj nemir, je vzela papir in je začela pisati pismo. Misli so begale okrog, ali silila se je, kakor bi se silila vzeti grenko zdravilo. »Ljubi mož! Pisala sem ti pred par dnevi. Danes Ti pišem iznova, dasi nakratko. da Ti ne vzamem preveč časa. Tudi nočem ponavljati vedno istega... Vreme je znosno, « mojim ts&ravjem pa ni nič bolje. Vedno bolj kaSljam in vrela sem, kakor sem Ti že pisala, še eno sobo z verando. Tako mi je svetoval zdravnik. Na tej verandi presedava zaradi zdravja s Pito po cele dneve. Pita se ima dobro, in sem, hvala Bogu, vsaj zaradi nje mirna. — Dolgočasiva se. ker nimava primerne družbe in ne greva nikamor.* — Vedela ni, kaj naj piše možu o svojem znanju s Poržickim. Končno je sklenila, da ga popolnoma zamolči. Njen nemir ie naraščal čim dalje bolj. Priprla je vrata v vežo, da bi slišala »ono damo*, ko odide od Poržickega. Vzela je pero in je nadaljevala pismo: »Včasih" mi je tukaj neznosno, in žal mi je. da sem sploh prišla sem. Sama ne vem, kaj se godi v meni. Zdi se mi. da bom umrla. Resno mislim na to, da bi pobegnila odtod; zato se ne smeš čuditi, ako naju zagledaš nekega dne nenadoma doma. Zakopane je od daleč jako lepo, v bližini pa ne nudi nič posebnega. Hladno je, žalostno in drago. Samo jako bogatim ljudem je tu dobro.» Končno je prišla Tuska do točke o denarju. Ali bila je tako pobita, da ni imela volje, beliti si glavo z vpraša-njem: kje naj mož dobi sredstva, da ostane ona še nadalje v Zakopanem? Vstala je in začela hoditi po sobi.. »Odpotujem! — Odpotujem! To je najpametneje,* si je dejala. Oetavfk, 66 je pri oknu in ee oeria po gorah, ki so eo dremajoče dvigala S neba »Te vražje gor«! Te m« delajo tako nervozno ... Svoje stvari pospravim iij jutri odpotujem!* si je dejala... A iznova so pohitele misli v sobo Poržickega. Šla je v vežo. kakor da išče gospodinjo. Skozi odprto okno je mogla pogledati v igralčevo sobo. Opazila je črno oblečeno damo, s hrbtom obrnjeno v okno; Poržicki pa je hodil po sobi semintja in je živahno govoril. Tuska je takoj spoznala Šnapsjo. Dasi ni bilo možno razumeti besed, je- bilo vendar iz pogovora razvidno, da nekdanja zaljubljenca ne govorita o ljubezni. Tuska se je nekoliko pomirila, samo žal jej je bilo, da je ona črno oblečena žena zmotila njihovo prijetno družbo. Prav nocoj je hotela biti Poržickemu »prijateljica*, sedaj pa je prišla druga in ie prekrižala njen načrt. Sedla je za mizo in je hotela pisati dalje, vendar nikakor ni mogla zbrati svojih misli. Želela je samo. da bi Pita no opazila njene zbeganosti in njenega nemira. Minulo je še pol ure. Naposled so »e odprla vrata igralčeve sobe. Zaslišal se jo šelest obleke. In kratek raz-govor. »Zbogom torej!* »Na svidenje!* »A kar se tiče stvari ...» »No, to je odvisno od tebe.* (Dalje prihodnjič.) «an»)o da 20 bo,odi Din. s*—, »saklh nadaljnjih 6 beaodl I Oln. — TrgovlM oglasi, doplsovan'*, prair.lčnlna d* 20 besedi 5 Oln., »saltih nadaljnjih 6 besedi 2 Oln. — Plais <• napraj. (Lahko tudi t — »namkatO Na »praianl« as odgovarja le, ako 1* »prašanju priložena mamica ta odgovor. —— Zždem službe kot paznik ali v pisarni pri kakem podjetju. Naslov povč uprava »Jutra*. 3325 Sprejme fs zlatarski vajenec in pomočnik, pri Janku Dernotu, zlatarju v Spodnji Šiški. 3291 Uoiteljioa 3192 ?prejme v privatni pouk ljudskošolskega otroka. Naslov pove upvara«Jutra». Poštna pomooalca se takoj sprejme pri poštnem uradu v Jarenini v Slovenskih goricah. Hrana in stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Lesni strokovnjak, verziran v vseh pisarniških in tenhičnib poslih, s popolnim obvladanjem slovenskega, srbohrvatskega in nemškega jezika, z dobrimi referencami in vsestranskimi zvezami v območju Srbije, išče trajnega mesta. Položi tudi kavcijo. Ponudbe pod »Prvovrstna moč 5000* na upravo »Jutra*. 3235 Blede, 3284 smrekove, jelove in borove, 4 do 6 in 8 metrov dolge, 25 cm debele na vagone ali na vodi, kupujem. Fonudbe prosim na žago Karaš, Zagreb, Savski most. Bnkova drva 3283 in oglje, vsako množino, kupi Ludvik lleršič, Ljubljana. Gramofon, 3241 boljše vrste, s koncertnimi ploščami, kupi Kino Meteor, Novo mesto. Prodam objektiv, Kapid aplanat, Ser. D. F. 7, Nr. 2, F = 200, Emil Busch, A. G., Rothenav. Kdo, pove uprava »Jutra*. 3280 Pozor! 3117 Kompletni stroji za likalnico in pralnico z električnim motorjem se prodado. Poizve se pri g. F. Jagru. Komenske-ga ulica 12. Ctomana, črna zurka, lepa črna ženska obleka, moška suknja itd. se prodado. Istotam se kupijo zavese za okna ter dobro ohranjeni zrcali. Naslov pove prava »Jutra*. UgoOna prilika »322 za zdravnike in medicince! Prodado se dobro ohranjeni zdravniški inštrumenti po nizki ceni. Dopise pod »Inštrumenti* na upravo »Jutra*. Suha bekova drva ima naprodaj vsako množino »Ilirija*, lesna družba, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. H31S Lepo posestvo, ki leži v St. Juriju ob južni železnici, par minut od postaje, je naprodaj. Vse njive in travniki so tik ob trgu, ob cesti in železnici na ravnem. Zemlja je prvovrstna. Hiša je lepo zidana ter obstoji iz dveh sob, kuhinje, pritikline ter kleti. Zraven zidan hlev z velikimi prostori, poljedelski stroji itd. Nadalje lep sadonosnik z različnimi vrstami sadja. Takoj za domom se razprostira krasen gozd z samim debelim lesom, smrekami, hrasti, bukvami itd. Posestva je okoli 16 oralov. Redi se lahko 7 do 8 glav živine. Kupci se vabijo, da si ogledajo posestvo tekom 14 dni. Cena eden milijou 500.000 K. Franjo Štante, Nova vas, Št. Jurij ob južni železnici. 3293 3307 Lepo posestvo v velikem industrijskem kraju poleg glavne ceste pri prernegokopu se proda. Posestva je dvanajst oralov. Hiša z vsemi gospodarskimi poslopji, še nova, z opeko krita, pripravljena za vsako obrt. Hiša sestoji iz sedem sob in dveh kuhinj. Poleg hiše studenec, ki se nikoli ne posuši. K temu še spada ena hiša katera še ni dograjena. Proda se zaradi družinskih razmer. Naslov v upravi »Jutra*. I£ono. prometna pisarna „UN1VERZAL" v Mariboru, Aleksandrova cesta št. 28, proda: Vilo z 12 sobami, dvema kopalnicama in pritikline, z velikim vrtom, stanovanje s petimi sobami in kopalnico za kupca prosto, cena dva milijona kron. Vilo, enodružinsko, z 8 sobami, kopalnico, T.'->m, cela vila kupcu takei na razpolago, cena dva milijona kron. Dve dvonadstropni hiši, monumentalni stavbi, klet, pripravna za vinsko vele- trgovino, sredi mesta, za tri milijone kron. Veliko lesno industrijo sredi mesta, polnojarmenik, lokomobila 50 HP, lastna elektrika, akumulatorji, cir-kularke, popolna mizarniea s stroji (za 60 delavcev), stanovanjska hiša s štirimi stanovanji, b!evi, lesni prostor itd. Cena šest milijonov kron. Štiri hišo v Gradou, tri-ia dvonadstropne, dve z gostilniško koncesijo. Cena 1 milijon kron. 800.000 K, 1,500.000 K in 1,400.000 K, eventuelno za zamenjati s hišo v Mariboru ali posestvom v okolici. 3304 20 kmečkih posestev od sto tisoč do enega milijona kron, velepoaestva do Sest milijonov kron, gozdno posestvo 260 oralov, dorasel gozd z žago in poslopji šestnajst milijonov kron. 2 trgovski hiši na deželi s posestvom po en in pol milijona kron. 5 hiš v Mariboru in na deželi z gostilniško koncesijo. „UNIVE3Zfl.L" kono. prometna pisarna v Maribora, Aleksandrova oesta 28. Pcnk v oitrah se daje. Naslov pove uprava »Jutra*. 3286 Rezanje drv z motornim obratom. Naročila sprejema Ludvik lleršič na Friškovcu. 3284 Vinogradniki, 3309 sadite izboljšano Šmarnico. Velike pre« n osti pred Davadno. Natančnejša pojasnila _ daje trsnica »Vrbanjak*, Št. Ilj pri Velenju, Štajersko. Koven dijak, petošolec na I. drž. gimnaziji v Ljubljani, išče inštrukcijo, plača po dogovoru. Naslov v upravi »Jutra« Tajnloa 3324 z veseljem do izobrazbe v sosednjih jezikih in do izletov se sprejme začasno za nekaj ur in prilična potovanja, pozneje stalno. Najugodnejši pogoji. Dopise s podatki in sliko, ki se vrne pod »Zaupno* na upravo »Jutra*. Vpisovanje v tečaje živih jezikov (srbohrvaščina, francoščina, angleščina, nemščina) se bo vr.-ilo do zaključno 26. t. m. vsak dan od V,6. do 7,7. nre zvečer, Beethovnova ul. 7, priti. levo. Josip Jeras. 3289 Cašica tega delikatnega likera je nepopisen užitek! Priporočamo: Cognac Caimatia Medicinai in druge izbrane likerje, žganja, ekstrate in sirupe. Prva odlikovana dalmatinska parna destilacija V- MORPURGO, SPLIT m Zastopnik: AAv.lf Kordin. Ljubljana. Beethovnova 9. Zuoio Mešiček, trgovec Stoperee pri Rogatca Nežisa MlaMr, učiteljica Sv. Lovrenc na Dravskem polja poročena dne 24. septembra 1922 Samo do 15. oktobra! Prodam posestvo, hišo. gospodarsko poslopje, sedem oralov njiv, travnika in gozda. Redi se lahko dve do tri glave živine. Pripravno za gospodarstvo, kakor tudi za nadaljevanje železnega rudnika, ki se nahaja na posestvu. Leži 10 minut od glavne ceste Kozie-Planina. Cena samo 110.000 K. Natančnejša pojasnila daje Miha Brilej. cementarna, Trbovlja I (Slovenija). 3305 Razpolagam s kapitalom do enega milijona kron ter želim vstopiti kot kompanjon v kako dobro idoče podjetje. Cenjene ponudbe na nprarništvo »Jutra* pod »Sotrudnik-Ireaa*. izjava, prikladen za industrije ali pa stanovanske kolonije, ob Dunajski cesti, so poceni proda. Naslov se poiz'.<5 pri Aloma Company, anonč. družba z o. z. v Ljubljani, Kongresni trg 3, I. nadstr. Telefon št. 174. 3314 Zahvaljujem se gosp. Hermanu Gumpertu, ravnatelju, Zgcr. Ptuj, da mi je odpustil žaljivke in odstopil od tožbe. V Ptuju, dne 22. sept. 1922. Jernej Brauhart. JP> ± 13 TOt a." tovarna dvokoles in otroških vozičkov. Velika zaloga dvokoles, motorčkov, otroških vozičkov, šivalnih strojev, pneumatike io strojnih delov. Ljubljana, Karlovska oesta št. 4, Stari trg št. 28. 7t za špedicijo in carinjenje sprejme večje industrijsko podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Praktikant* je poslati na upravo »Jutra*. 8239 zmožen vseh panog kavčuka in zlata, zlasti levanje zlatuih mostkov itd., išda službo. Nastop po dogovoru. Vprašati pri cosp. den-tistu Hinkc Kadrnki v Tnsli (Bosna). JSOS modni nakit, vse potreb-ičine za Siville in krojače pn 43/111 Lfubijsna, Mestni trg 19. naznanja, da je otvoril svojo odvetniško pisarno L ter jo pridružil odvetniški pisarni dr. Antona ^ Šviglja v Ljubljani, Dalmatinova ulica štev. 11. I ______ ' Bilancist * Proda se okoli 3275 .8. vešč vseh panog knjigovodstva s prakso, ko : v . , .. ... respondent v krajevnih jezikih, želi mesta ggUFUŽnB V L JII0 £ 1S H1. pri denarnem zavoda, obrti (lesna stroka) ali trgovini. Pismene ponudbe pod »Bilancist* na anončno družbo Aloma Company, Ljubljana. 3295 Pismene ponudbe pod šifro ..Delnioe" na Anončno in reklamno družbo Aloma Com-pauy, Ljubljana, Kongresni trg 3. Prvovrsten pšenični zdrob, valjan Ješprenjček ppodaja 313C NAKUPOVALNA ZA9RUGA, DanaJska e. 33* Istotam se kupaje po najvišji dnevni ceni Jcl£®,, proso jjtž. jgggoaaa/Bsla?« VniTHftnidm svojim p. n. odjemalcem, da sem se preselil iz Po-Jsa&ilginjdm ljanske ceste št. 12 v lastno hišo v Reber št. XI, vhod iz Starega trga. 3237 Krojaški modni fedral Inišiar. Casino (Cercle ^jri^e) Sa svim atrakcijama franeuske Riviere otvoreno cjLbjlejsrsa.o. Upute daje Uprava Cercle des Etrangers, Crkvenica. Avtomobile kolesa, motorje pnevmatiko vseli vrst ©Sle, bencin in drage pstrebščlne Ima vedno i zalogi F. FiorianSS Liubllasta. 74 UNITED-AMERIKAN-LINES-INC. prevaža potnike z najnovejšimi brzoparniki preko: Hamburga, Southamptona in Cherbourga v New-York, Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja 41 Simon Kmetec, zastopnik za Slovnii' Ljubljana, Kolodvorska ulioa 2f