85. številka. Ljubljana, v četrtek 14. aprila. XXV. leto, 1892 Izhaja vsak dan Bve<«»r, izim£i nedelje m praznike, ter velja po posti prejemati za a v h tro-o gerske dežele za vse leto \h gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 :;1<1., za jeden mesec t gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.. za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po lO kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za> oznanila plačuje se od četiriBtopne petit-vrste po H kr., fe se oznanilo jei enkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., £e se trikrat ali večkrat, tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnistvn je v Gospodskih ulicah št. 12. U p r a v n i fi t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari Češka sprava pokopana. Izmej vseh deželnih zborov tostranske državne polovice, ki so te dni dovršili svoje zasedanje, bil je nedvomno najvažnejši v pui ihiem pogledu deželni zbor češki. Konečm usodo zloglasne sprave in Dunajske punktacije, ki so tako razburkalo javno mnenje na Češkem, bilo je rešiti v tem zasedanji deželnega zbora starodavne kraljevine. In ros, tri dni trajala je bitka, katera je živo zanimala vse kroge tudi zunaj mej čeških. Češki narod dal je po vseh svojih zastopnikih jasen in odločen odgovor. Pred neupogljivo silo narodovega odpora ukloniti so se morali konečno tudi staročeški pristaši punktacij in ponosno konservativno plemstvo. Če je tudi to plemstvo, ki se je tako rado opiralo na zadano „kavalirsko besedo", zdaj odgodilo vse daljne razpravljanje o Dunajskih punktacijah, je to najbolji dokaz, da ima narod češki pravico na svoji strani, da je bil popolnoma upravičen njegov odločni H por proti spravi, kakoršno so mu hoteli usiliti Nemci in vlada. Seveda so Nemci že po prvih lani vsprejetih zakonih pridobili mnogo, in imajo korist, če tudi Be pokopljejo vse daljne točke sprave. Že imajo svoj deželni šolski in agrikulturni svet, Schonbor-novo naredbo in svoj nemški senat pri deželnem višjem sodišči. A nadejajo se še vse drugega. Ple-ner sam se je izrazil nekako bahato, da je ideja, razdeliti Češko po narodnosti, se povzdiguila iz golega nemško-nacijonalnega programa do stopnje veljavnih zakonov in vladnih odredb. V tem vidi Plener za Nemce dobiček in uspeh trajne cene. In ta vodja nemške levice je tudi preverjen, da bode vlada Taallova skušala UBtreči in morda celo uvedla razdelitev po administrativnem potu. Da se je celo mož, kakor dr. Herbst, svoj čaB izrekel, da razdelitev okrajev nikakor ni mogoča brez dovoljenja deželnega zbora, to Plenerja malo skrbi. Vlada naj spravo po ovinkih privede pod streho. Če tudi pri tem prekrši zakon, kaj to? Kako pa si Nemci mislijo razdelitev okrajev, to je jasno razvidno iz besed jednega njihovih poslancev, ki je rekel, da je „pač žalostno, Če gospodar ne more postaviti plota okolo svojega posestva*1. Kako bi bo za takim nplotom" godilo v lastni domovini vsem Čehom, katere bi zadela jako dvomljiva sreča bivati na tako zagrajenem posestvu skupno z nemškimi sode-žeiami, to si je lahko misliti. Ni se torej čuditi, če se češki narod odločno upira taki spravi in le veseliti nas mora, da se je vsaj v tej reči pokazalo zopet jedenkrat složno postopanje pri vBeh zastopnikih naroda češkega. Reči se sme po končani budgetni debati deželnega zbora Češkega, da bo vbi češki zastopniki složno položili v grob spravo, kakeršno m> določile Dunajske punktacije. To, kar so čuli Nemci pri tej priliki ne samo iz ust mladočeških, nego tudi staročeških poslancev in veleposestnikov, pa jim bode Še dolgo donelo po uŠHsib, kajti dokazalo se jim je, da so poBtopali nelojalno, da so spravo le hoteli zlorabiti v svoje strankarske namene. Vsi češki zastopniki so Nemcem v strah in grozo jednoglasno poudarjali državo-pravno stališče in celokupnost dežel češke krone. Seveda je Plener kategorično zaklical, da se .nikdar" ne bode uresničila ta „utopija", da bi to bila poguba Avstrije. No, zgodovina najuovejega preobrata v Avstriji nas uči, da to, kar je še nedavno bila utopija, postalo je že kri in meso in da ravno tisti, ki so nasprotovali, klanjati so se morali konečuo pred dovršenim faktom. In tako na'! naudaja trrfna nada, da bodo dosegli svoje pravice ne samo Čehi, nego da jih moramo prej ali slej doseči v složnem in vstrajnem delovanji vsi Slovani v Avstriji, ako bodemo odločni, vztrajni in složni. Deželni zbor kranjski. (XV. seja, dne 9. aprila 189 2. leta.) Oh polu 10. uri prične se seja. Zapisnik zadnje seje se potrdi po kratkem ugovoru poslanca Krsnika — ko se je vsprejela še 4. točka predlogov manjšine, o kateri se zadnjič ni glasovalo. Posl. Klein poroča o deželnega odbora poročilu § 8. lit. B.: Obrtni pouk. Poročilo govori v marg. št. 29.—37. o obrtnih strokovnih in obrtnih nadaljevalnih šolah, o podporah in ustanovah za tu šole in o nadzorstvu za obrtue nadaljevalne šole. Po kratkem odgovoru barona \Vinklerja na poročilo poročevalca se vsprejme predlog odseka: I. § 8 črka B „Obrtni pouk" se vzame na znanje. II. Deželnemu odboru se naroča, uvaževati in v prihodnjem zasedanji poročati: a) Bi li ne kazalo, da se učenci, oziroma vsaj jeden del učencev nadaljevalne obrtne šole na c. kr. veliki realki v Ljubljani odkaže v pouk c. kr. strokovni šoli. b) Ali bi bilo priporočati, da Be na tukajšnji c. kr. strokovni obrtni Šoli tekom leta o primernem čaBU ustanovi tečaj za krojaško obrt. c) Ali bi bilo potrebno in mogoče, da se v povzdigo domačega zidarskega obrta iiBtanove podpore za zidarske učence in v koliki meri? d) Kako bi se popoln i la obrtna strokovna šola s posebnim tečajem za pletarstvo in vrbarstvo. Posl. S teg nar poroča o § 9. in 10. deželnega odhorskega poročila, ki govorita o raznih ustanovah (marg. št. 1.—12) in osobnih Btvareh ter se vzameta na znanje brez ugovora. Posl. Ogorelec poroča o § 11.: Različne stvari. Pri marg. št. 4. stavi odHek resolucijo: Ponavlja se prošnja do visoke c. kr. vlade, naj državnemu zboru nasvetuje : a) da se napravi v Ljubljani deželno nad-sodišče za slovensko Štajersko, slovensko Koroško, Kranjsko, Goriško s Trstom in za Istro z laškim senatom; b) da se napravi v Ljubljani pravna akademija, oziroma juridična fakulteta, s slovenskim učuim jezikom. PobI. Svetec podpira na kratko, a prav jedrnato resolucijo, poudarjajoč veliko potrebo narodnega uradovanja, katero se bode dalo doseči le tedaj, ako se uvede to, kar zahteva resolucija, ki je gotovo zmerna. Vlada bode morala storiti svojo dolžnost, uaiodua ravnopravnost mora postati resnica, če hočemo imeti mir, to je „couditio sine qua oon" za vsako spravo. Dobra uprava zahteva, da uradnik zna jezik naroda in to je pogoj dobrega uradovanja sploh. Resolucija se je vsprejela. Veliki posestniki glasovali ho proti njej. Daljne marg. številke poročila (5.—12.) vzele so se na znanje. Potem je bila volitev deželnega odbor- LISTEK. Petindvajset let na odru. Spominska črtica na slovenskoga igralca. Dne 15. novembra 186G. leta sešli so se v Ljubljani mladi in iskreni rodoljubi v posvetovanje, kako osnovati stalno slovensko gledališče. Ti rodoljubi so bili: Pavel Drahsler, dr. Karol Gestrin, Peter Grasselli, Fran Levstik, Joaip Nolli, dr. Josip Poklukar, Eduvard Pour, Fran Ravnihar, Josip Stare (zdaj kr. profesor v Zagrebu), Luka Svetec, Vojteh Valenta in Dragotin Žagar. Dobri uspehi na Čitalničnem odru napotili so te mlade rodoljube, da bo se združili v misli, kako bi raztresene moči zbrali ter osnovali društvo, kateremu bi bil namen gojiti slovensko dramatiko ter prirejati redne slovenske gledališke predstave v Ljubljani. Nekatere izmej njih krije že hladna zemlja, drugi pa še delujejo mej nami v javnem življenji. Ti možje zasadili bo mlado drevo sicer v slovenska tla, vender pa v tla, opojena z nemškim srdom in otrovom, ki je razjedal vsako slovensko bilko. Toda domorodci so vztrajali in mlado drevo — slovenska dramatika — razvijalo se je krepko o gorkem Bolnci narodne ljubavi. Tako stoji slovenski oder že petindvajset let! Ni sicer mnogo, vender pa je polovica dobe slovenskega preporoda! Prvo naudušenje pretreslo je tako močno vsakega domorodca, da Be je vsakdo, kdor se je čutil le količkaj sposobnega, rad poskusil na javnem odru, da, vsakdo je celo zmatral za svojo narodno dolžnost storiti kaj na gledaliških deskah. Sicer so se Že leta 1848. prirejale slovenske predstave v deželnem gledališči Ljubljanskem, ali te predstave so hitro zginile vsled neugodnih razmer in potem ni bilo dolgo slišati slovenske besede na odru. In zdaj, ko bo je spet zaslišala naša beseda na javnem mestu, zavladalo je toliko oduševljenje, da je bilo gledališče vselej prenapolnjeno. Dne 21. novembra leta 18G9. bilo je tako polno, da so ljudje iz preddvora gledali skozi vrata v gledališče. Odlični mladi možje nastopali so sami vsled nedostatnosti igralnih močij na odru, to je društveni odborniki igrali so sami ter s svojim vzgledom unemali druge v posnemanje. Ko je bilo vsaj nekaj naraštaja, odstopili so nekateri z deBek, ki pomenijo svet, nekaterim pa so se te deske tako priljubile, da so na njih vstrajali vob Čas, do danes ter so si pridobili na njih častito ime. V vrsto onih mož, s katerimi je zgodovina .Dramatičnega društva1* tesno spojena, spada naš Sršen. Odkar obstoji „Dramatično društvo", deluje on na slovenskem odru, in to nam daje povod, da bo s kratkimi vrsticami spomnimo slovenskega igralca, ki praznuje letos petiudvajsetletuico svojega delovanja. G. Sršen, s svojim pravim imenom Julij Šuštaršič, ostal je jedini „aktiven" do danes, kajti vsi njegovi prvi gledališki tovariši ali uo zdavnej odru slovo dali, ali pa so se vsaj *a trenotek, kakor operni pevec g. JoBip Nolli, odtegnili gledališkemu življenju in tu vBled tega, ker nismo imeli za njih nastop primernega gledališkega doma. Toda pričakovati je, da jih v bližnji bodočnosti spet vidimo ua slovenskih deskah. Gosp. Sršen deluje še danes čvrst in zdrav navzlic temu, da dohode skoro že peti .križec". Prvič je nastopil I. 1807. v igri „Brati ne zna" (v Ljubljanski Čitalnici), a v deželnem gledališču prvič v igri „Iuserat". Od tega časa nastopal je v vseh igrah, ki jih je priredilo „Dramatično društvo". Ž njim so igrali v ni ka iz vsega zbora. Oddanih je bilo 35 volilnih listkov. Dr. Papež dobil je 21 glasov, dr. Blei-weis 10, Žitnik 2, dr. Tavčar 1 in 1 listek je bil prazen. Voljen je torej dr. Papež, ki se zahvali in vsprejme volitev zagotovljaje, da bode izpolnjeval svojo dolžnost v korist dežele. Dež. predsednik baron Winkler odgovarja na interpelacijo dr. Tavčarja in drugov. Pravosodno ministerstvo je naročilo dež. viš. sodišča predsedstvu, da se napravijo uradni pečati v obeh jezikih in pa odredilo, da se naznani ta odredba podložnim sodiščem, ker le ti ne morejo postopati samostalno. Predsedstvo sodišča v Ljubljani postopalo je pravilno in se ne nahaja noben pečat s samo nemškim napisom. Posl. Šuklje poročal je potem o proračunu deželnega zaklada za 1. 1892. sklicujoč se na obširno tiskano poročilo, ki je v rokah gg. poslancev. V uvodnem dela Bvojega poročita je spregovoril prav dobro o krilati besedi: „krvavi kmetski žulji" in o muenji, ki se razširja, češ, da kmet plačuje, gospoda pa trosi. Na podlagi številk dokazal je, koliko je takozvanih kmetskih žuljev v našem deželnem budgetu. Treba je , da se odpravi ta rikcija in za to je dokazal na drobno, koliko gre za kmetsko prebivalstvo. Jedro našega prebivalstva je res kmetski stan, a zginiti mora predsodek, da se zanj ne stori, kar je treba. Skrbeti pa nam je tudi za višje duševne potrebe. To se mu je zdelo potrebno omeniti. Posl. dr. Tavčar oglasi se ter govori obširno o naši upravi. (Ves govor prijavili smo še včeraj na prvem mestu ) Na razuih mestih, mej govorom in na konci, bilo je čuti živahne dobro-klice iz srede poslancev in občinstva. Posl. Luckman pravi, da predgovorniku je jedina vodilua zvezda narodnost, da se vidi v vseh slovanskih deželah veliko sovraštvo proti Nemcem. Konečno zagovarja okrajna glavarja v Kranji iu v Radovljici, katera pozna osobno. Dež. predsednik baron VVinkler pravi — nemški — da je mirni tou predgovornika naredil prijeten utis proti strastnemu tonu prvega govornika. Hvaležen je posl. Luckmauu, da je tako toplo branil dva uraduika, ki nista zaslužila graje. Ža-libog — nadaljuje slovenski — da ni govoril tako mirno prvi govornik, katerega govor je bil poln strasti in ostrouti. One poblevnosti, ki diči slovenski narod, ni ravno pokazal govornik. (Smeh.) Podal se je na polje osobnosti, napadal vlado in navedel celo groirado pritožb, ki nimajo prave podloge. On mora obžalovati, da se je govornik podal na to polje. Slovenski poslanci podpirali so zdaj vlado, ki ni delala krivic narodu slovenskemu. Za marsikatero dobroto se ima zahvaliti narod vladi, katera ne bode kaznovala ves narod zato, da posamični poslanci udrihajo po njej. Govori potem o administraciji in pravi, da so pritožbe o naraščaji neosnovane. Glede Novomeških dijakov brani postopanje vlade, ker politika ne spada v šolo. Kar se tiče sodišč in dež. sodišča Ljubljanskega predsednika, ui treba, da bi ga branil. Glede svoje osebe pa mora omenit., da se je veduo iu pošteno potezal za pravice slovenskega naroda. Polil. Hribar zahvali poročevalca za tiskano poročilo in za primerne uvodne besede, vender se prvih časih Peter Grasselli, Fran Šuklje, Josip Nolli, lvau Tiscn, Anton JeloČnik, brata Skaberneta, Ivan Juvaučič, Peregrin Kajzel in mnogo drugih. Gosp. Sršen bil je tudi pevec in je pel z Rosovo, Piskar-jevo, Namretovo, Neugebaverjevo, Odijevo. Leta 18H2. zanesla ga je usoda v Litijo. Toda postavi igralca kakor hočeš, on mora igrati. Tako je tudi naš Sršen bil vedno delaven. Prirejal je v Litiji gledališke predstave ves čas. Nekaj časa je tudi živel v Radovljici iu tudi tu je prirejal predstave. Povsod, koder je hodil, je tudi igral. Koj pri prvih nastopih pokazal je svoj gledališki talent in „Novice" so polne hvale o njegovi igri. Zlasti pokojni Janez Bleivveis je bil kaj vesel, kar je glasno poudarjal v svojem listu. Naštevati vse uloge, v katerih je nastopil g. Sršen, ui pač danes potreba. Starejše občinstvo poznaje ga ravno tako, kakor mlajše, današnje. Vsakemu izmej nas ostane gotovo v neizbrisnem spominu g. Sršen kot ustvaritelj Rslovenskega Juda na odru", s katero specijalitete je obrnil že prvo leto nase pozornost kritike iu občinstva. Kar nam je posebno poudarjati iu česar ne bi radi zamolčali, je to, da je bil g. Sršen v vsem svojem gledališkem življenji ljubezniv tovariš, ne strinja s konkluzijo tega poročila, ki vidi v tako črni luči naše finance. Primerjajoč številke zadnjih 10 let, se kaže, da potrebščina narašča v pravi razmeri, da se torej ni bati krize. Zadnja tri leta izdalo se je mnogo za javne stavbe in ceste, a samo dobre komunikacija Se ne pripravijo dežele do blagostanja, to nam kaže Italija. Dež imetje se je od I. 1883. silno pomnožilo, skoro za pol milijona do I. 1890. Potem razpravlja podrobno statistiko, koliko davka plačujejo pojedini deli dežele. Potem prestopi na politični del svojega govora (vos govor prijavimo pozneje) in konča h toplimi besedami zaradi odpuščenja posl. Spinčiča, ki je tudi slovenski poslanec in zato je tu mesto, da se protestuje proti temu, kakor se je postopalo ž njim. Konečno odgovarja baronu Scbvveglu in fiktivnim številkam ljudskega štetja. Burokracja storila je že mnogo škode in storila jo bode še več, ako se bode postavljala mej vladarja in narode. Kaj nam pomaga ustava in član XIX? Mi zahtevamo, da se nam da pravica, da nam bode Avstrija mati, ne pa mačeha! (Dobro-klici iimj poslanci in mej poslušalci.) Posl. baron Scbwegel odgovarja dr. Tavčarju iu Hribarju in pravi mej drugim, da je Spinčič sam Želel, da postane političen mučenik. (Hribar: To ni res! — Dr. Tavčar: Potem naj bi ga bili pa tožili zaradi veleizdaje!) Ko sta še posl. Murnik in Krsuik iznesla faktične popravke, prvi o postopanji kmetijske družbe pri vprašanji za cementnice ua Dovskem, drugi o viopisih muzealnega kustosa in o napisih v deželnem muzeji, sklene dež. glavar sejo ob 1 ,t. uri in naznani, da se bode nadaljevala ob 5. uri. Politični razgled. iVolraiue dežele. V Ljubljani, 14 aprila. Nemška izjava. Nemški poslauci na dež. zboru češkem izdali so dne 11. t. m. dolgo izjavo, v kateri razkladajo zgodovino „punktaeij" od njih začetka pa do njih odklonitve m v kateri pozivljejo svoje volilen, naj jim zaupajo tudi še nadalje tako, kakor doslej. Poslauci naglašajo, s koliko gorečnostjo da so se potezali za izvršitev punktacij in dol že" strastno mlado-češko agitacijo, da je izpodkopala staročeško stališče, a tudi nekdauja svoja zaveznika stranki Staro-čehov in veleposestnikov, da sta se usedli na dano besedo, potem pa koustatujejo z zadoščenjem, da sta srd in jeza prešinila ves nemški narod vsled nepoštenega ravnanja deželnozborske večine in kilave izjave vlade. Poslance in volilce veže v tem obziru jedno ter isto čustvo, zato treba vstrajnosti in nepopustnosti, da se doseže vsaj delitev sodnih okrajev. K uspehu je v prvi vrsti potrebna sloga, katere ni smeti rušiti. — Ta izjava jo jako karale-teristns za razmere na Češkem. Liberalni poslanci rote narod, uaj se ne uda — nacijoualcem, kateri b upliv rase rapidno. llea h lav, i j a valute J[ Avstrijski in ogerski finančni minister posvetujeta se sedaj že nekaj dnij glede tistih, regulacijo tičočih se predlog, katere je najprej predložiti državnima zboroma. V prvi vrsti jima je rešiti vprašanje glede* zakona o novcih in o vrednoti, kajti to je vse regulacije najvažnejši del. Glede sredstev pa, da se pokrijejo troški regulacije in di se ta sploh omogoči, treba bode obema državnima polovicama najeti valutno posojilo. Naša polovica bode kot igralec pa je vedno deloval zložno, skrbeč za harmonijo v gledaliških krogih. Sam v sebi Hpaja toliko talentov, da je kakor nalašč ustvarjen za naše gledališče. On zna izdelovati dekoracije, slikati pokrajine, o čemer je ravno na našem odru pokazal nemalo spretnost. Za majhne odre, ki nimajo za vse stroke posebnih ljudi na razpolago, je taka moč jako porabna. Gosp. Sršen je tudi mojster v ličenju in ni malo večerov, ko je naličil do 30 osob na jeden večer. Tako deluje g. Sršen „za kulisami", kjer ga ne vidi gledališko občinstvo in kjer on često dela v pravem pomenu besede v potu svojega obraza. In kakor mu je gledališki zrak najljubši element, kateri najbolj prija njegovemu delovanju, tako tudi v svojem obi i oljskem krogu usaja v srca svojih otrok ljubezen in zanimanje za igranje, tako da mu smemo obitelj imenovati igralsko obitelj. Njegovi otroci kretali so že na naših deskah, in oče rad pokaže riauje, češ, ti bodo tudi slovenski igralci. Gosp. Sršen stoji danes v lepi moški dobi, krepak na duhu in telesu, in tako smemo upati, da ga bedemu še dolgo imeli, tega vrlega veterana slovenske dramatike. A. T. najela veliko posojilo, a ž njim zvezala le neznatno konverzijo, Ogerska pa bode najela le majhno-posojilo, a je zvezala z velikansko konverzijo. Resni finančni politiki se boje, da bode tudi troške oger-ske konveraije plačala — Avstrija. V nanje države* Srbska skupščina je končala svoje zasedanje in se razšla. Regentje so ž njo silno nezadovoljni, zlasti pa je nezadovoljni, da je prišel portfelj vojnega ministra v roke čistokrvnemu radikalcu. Regent general Belimarković je nameraval vsled tega odstopiti, pa se je venderle udal prošnjem tovarišev in ministrov. Iz hvaležnosti volili so zato radikalci namestu Save Gruica in Stoj »na Roškovićt v državni sovet radikalca Petra Gjorgjeviča in liberalca Živana Živanoviča, zvestega privrženca regenta Ristića in vodjo temu udane frakcije v narodni skupščini. Bolgarski emigrantje bo sedaj predmet obširnim časniškim prepirom, katere je prouzročil bivši ruski diplomat Tatice v, pišoč v nekem jako razširjenem listu, da so bolgarski emigrantje vseskozi le katilinarke eksitencije, večinom tatovi, goljufi in morilci in da zlorabljajo rusko gostoljubnost. Vodja ruskih emigrantov, stari Zank o v je proti temu očitanju odločno protestoval, a mnogi ruski listi — mnogi, ne vsi — podpirajo Zankova jako odločno. „Novosti" pišejo: Bolgarski emigrantje so vsega spoštovanja vredni ljudje. Prepričani, da bode pravica zmagala prej ali slej, ostali so udani in hvaležni svoji osvoboditeljici. Ti ljudje zaslužijo popolno moralno in gmotno podporo, ne pa napadov Tatičeva. Belgijski liberalci bili so doslej racepheui v dve frakciji. Večkrat so posamni politiki skušali združiti obe frakciji, a Šele sedaj, v očigled revizije ustave se jim je to posrečilo. Naj večje nasprotitvo je bilo glede volilne pravice. Progresisti so zahtevali občno volilno pravico, doktrinarji pa bo se temu upirali, češ, da bi bilo to samo v korist socijalistov sicer pa zelo nevarno, ker je nakratni prehod od omejene k splošni volilni pravici hiter. Sedaj so se stranki združili tako, da bodeta glasovali za splošno volilno pravico, iz katere so pa izključeni analfabeti in tisti, ki so v občinski oskrbi. Prva posledica tega zjedinjenja obeh liberalnih frakcij bode ta, da bode propadla klerikalna vlada, ki se sedaj opira na dvotretjinsko večino. Domače stvari. — („Laibacher Zeitung") je danes po našem mestu obudila ubile Sale, v našem taboru pa vrhu tega — popolno zadovoljstvo. Včeraj morali smo se izpodtikati nad tem, da si uradni list upa dva narodova zastopuika, katera vladi nista po volji, smešiti s pridevkom „auhr jungH. Danes pa vidimo, da je vse to bila le šala! Kajti v uradnem listu čitamo: „Haben wir denn eine Un-vrabrheit geaagt? Sind vbn den 35 auvvesend ge-\vesenen Landtagsabgebrdneten jene zwei, \velehen allein der Regieruugavertreter im Laudtage ent-gegenzutreten sich veranlasst sah, etwa nicht jung ? Oder ist es vielleicht eine Schaude jung zu sem?" Tako se zvija dane* Btarikavo pero v uradnem liatu in napravlja iz svoje včerajšnje notice pristno otročarijo! Ali si moremo misliti še kaj — bolj „mlađega" ? — (Božji grobi) po Ljubljanskih cerkvah okičeni so letos jako krasno s cvetlicami. Temu so pripomogli pač lepi solnčni dnevi zadnjega tedna, kateri so izredno pospešili razvijanje lepih cvetlic po rastlinjakih. Naglašati pa je tudi, da naši vrtnarji kažejo veliko ukusa pri spletanji cvetlic. V prvi vrsti nam je pred očmi Božji grob pri oo. irančiš-. kanih. Že samo na sebi lepo svetišče diči res izborna rlora rastlinjaka. Nič mauj ni lep Božji grob pri sestrah uršulinkah. Tu je videti krasne akuleje, seboj (Feigeln), nagelje, lepo razcvetele rože, hijacinte i. t. d. Tudi pri sv. Jakobu, v stolni cerkvi, pri sv. Petru, pri usmiljenih sestrah sq božji grobi kaj lepo prirejeni in je ukraz b svežimi cvetlicami jako velik. — (Osebne vesti.) Daželni odbor kranjski imenoval je za sekundarije na deželni bolnici v Ljubljani gg. dr. Stj. Divjaka, drd. E. Eržena in drd. Pregla. — Sodni kancelist gosp. Franc Pitamic v Cerknem je premeščen v Ajdovščino.— Adjunkt v kaznilnici v Kopru, g. Ernest P oh I, imenovan je kontrolorjem ter premeščen v Suben. — Koroški dež. odbor izvolil je na mesto dr. Ubla, ki je odstopil, novoizvoljenega deželnega odbornika Leopolda barona A i chl b u r g-L a bi s a v deželni šolski svet. — Graškega nadsodišča predsednik gospod vitez Waser zgrudil se je predvčera-njim, ko se je sprehajal v Gradci na Frančiškan- skem trga, brez zavesti na tU. Odvedli so ga v Djegovo stanovanje, kjer se je kmalu zopet zavedel. Waser je v 82. letu svoje staroBti. Zvečer Sel je že zopet na sprehod. — (Posl. g. V. Spin ti č,) ki se je na potu z Dunaja ustavil tudi v Ljubljani, dospel je predvčeranjim v Kastav, središče svojega volilnega okraja. Prebivalci Kastva in bližnjih vasij zbrali so se v velikem številu in vsprejeli poslanca Spinčiea z navdušenimi Živio-klici. — (Kanonik dr. Fr. Rački) voljen je članom češke akademije znanosti v Pragi. — (J o u r - f i x e.) Danes ni običajnega jour tixa. — („Lavorika" Glasbene Matice.) Nekako 10 let je minulo, kar je „Glasbena Matica" izdala prvi zvezek svoje „lavonke". Misel bila je srečna in v kratkem se je „1 a v o r i k a" toli priljubila, da se je brzo razprodala cela zaloga. Vender so se še vedno oglašali kupovalci, katerim se seveda ustreči ni moglo. „Glasbena Matica" žalibog vsem željam ustreči ni mogla, akopram bi bila to rada storila, kajti zasledovati je morala stavljeni si nalog, poleg katerega jej je bilo nemogoče skrbeti še za drugo izdajo raznih svojih priobčevanj. Izdala je v tem še tri lavorike in nam v njih priredila 110 moških in 13 mešanih zborov. Ker Be je pa od raznih strani j vedno močnejše oglašala želja, da se prva „lavorikatt ponatisne, sklenila je „Glasbena Matica" neizpreinenjeno prirediti drugo izdajo- .Lavorike" I. zvezek je že ponatisnjen in nam podaja kakor stari 42 moških zborov od naj-priljubtjenejših naših skladateljev. V njej nahajamo poleg najštevilnejših Kamilo Mašek-ovih pesinij, Foersterjeve, Nedvedove in Ipavčeve, a tudi zanaroduele popevke Ki h ar je ve, Fleiš-m a no ve ,in druge našle so v njej svoje mesto. Zbirko priporočati bi bilo pač odveč, ker Be sama najbolj pohvali in je nje ime sloveče po vseh slovenskih krajinah. Marsikdo jo ima že v svoji zbirki pesnij, oni pa, ki jo nima, a si jo že zdavno želi, naroči si jo sigurno. Osveščen je vsakdo, da naši pevci veselo posežejo po nji in še dalje razglašajo pesen slovensko. Že sedaj je 600 izvodov prvega tiska prirejenih za 2400 pevcev mej narodom, kmalu izide jih iz zaloge „Glasbene Matice" še 300 izvodov. V kratkem krožilo bode do 3600 izvodov za po-samne glasove mej številnimi pevci slovenskimi, kar bo pač najbolje znamenje, da pesen naša ne bode iztnrla nikdar, nasproti jia širila se v vedno razprostranejše kroge. Glavno zaslugo za tak blagodejen upliv, za tako veselo pričo narodne zavednosti stekla si je „G I as b e n a Matica", kije oskrbela doslej že na stotiue pesnij svojemu narodu in skoraj izključno oskrbuje ves narod s pevsko hrano. Želeti jej je najboljšega uspeha in trdne bodočnosti. — (1' lov i te v po Ljubljanici v prejšnjih časih.) O tem predaval )e gosp. prof. Sim. Butar v Ljubljanskem muzeji dne 11. t. m. Dokazoval je, da teče Ljubljanica po umetno uaprav-Ijeni strugi, kakor je že znani Viljem Putick iz tehničnih uzrokov trdi!. Razlagal je potem, da te umetne struge ui mogel nihče drugi napraviti, nego Rimljani, in sicer bržkone že v I, stoletji po Kr. Struga „stare Ljubljauice" se še dobro pozna mej Notranjimi Goricami iu Pod pečjo. Kakor sedaj Ljubljanica teče, je očividno, da so jo napeljali zaradi kamnoloma do Podpeči, kjer je brez dvojbe rimski kamnolom, ker imamo tudi rimske napise na Pod-peškem kamnu. Po uravnavi struge ni bilo nikake zapreke več za plovitev. Zvrševali jih jo je 80 čolnarjev, in sicer 40 na Vrhniki, 40 pa v Ljubljani (v Trnovem). Ti so imeli mej seboj posebno zadrugo s posebnimi privilegiji, katere jim je potrdil že cesar Friderik 111. I. 1489, potem pa Maksimilijan L, Ferdinand L, Leopold I. in Marija Terezija. Po teh pravilih je bilo zlasti prepovedano sekati ob Ljubljanici stoječe visoke hraste, ki so varovali, da ni prehitro veter do vode prišel. Čolnarji so se razlikovali v „velike" in ,maleu ; vsaka vrsta je imela svojo zadrugo, svojo zastavo itd. L. 1732. napravili so tudi prekop pri Fužinah (Kalteubrunn), da so se ognili tamošnjega slapa in lahko naravnost plovili po Ljubljanici in Savi. V našem stoletji pa se ta prekop ni več rabil, ampak prebivalci Sela in Vodmata so prevažali „na pari-zarjih" blago od Zaloga do Ljubljane. To blago razkladati iu nakladati so imeli izključivo pravico Krakovci, ki še sedaj nakladajo in razkladajo blago coluiji podvrženo. L. 1840. so iztesali v Trnovem celo parnik, kateri so krstili „Erzherzog Johanu" ; ta parnik je dobri dve uri potreboval do Vrhnike. S tem so se Ljubljančan je prav radi vozili do Lipe ali Podpeči ali k Sv. Asi ter tam napravljali razne veselice. Zaradi mnogih nesreč pa so to opustili, parnik razdeli in na treh parizarjih odpeljali čez Ljubelj v Celovec; v vsaki parizar je bilo upreže* nih 8 konj. To se je zgodilo okolo 1850. leta in kmalu potem je ponehala velika plovitev po Ljubljanici, ker uo dogradili železnico z Dunaja v Trst. — (Vodstvo Kamniške železnice) naznanja, da bode velikonočne praznike dne 17. in 18. in v nedeljo dne 24. t. m. osobni vlak št. 2158 iz Kamnika v Ljubljano vozil tudi ob 8. uri 55 min. zvečer. S to odredbo je ustreženo vsem, ki se bodo te dni vozili v prijazni naš Kamnik. V Ljubljano dohajal bode vlak ob 10. uri in 10 minut zvečer. — (Vreme.) Včeraj in danes imeli smo prva dva deževna dneva v spomladi. Ker se je na polji že kazala skoro suša, bode brez dvoma ta spomladanski dež uplival prav blagodejno na vse strani in izdatno pospešil rast na polji in po vrtovih. — (Uradniško društvo.) Kranjski odsek 1. občnega uradniškega društva Avstro-Ogerske in pa tukajšnie hranilno in posojilno uradniško društvo imeli sta, kakor smo že včeraj javili, svoja letošnja redna zbora v nedeljo, 10. t. m , dopoludne v veliki dvorani „pri Maliču" v Ljubljani.—Navzočnih je bilo 34 udov. Predsedoval je gosp. dež. -ol.ski nadzornik Jakob S mole j, pozdravil zborovalce ter se spominjal tekom lanskega leta umrlih društvenikov. V znak sočutja ustali so zborovalci raz sedeže. Predsednik poročal je potem o znamenitih dogodkih in ob uspehih društvenega delovanja v letu 1891. in sploh ob njegovem stanji koncem istega leta. Društvo je v tem letu v vseh svojih strokah dobro uspevalo in tako zadoščalo kolikor mogoče svoji nalogi. Glede zavarovanja za živl,euje sklenilo je 22G3 novih po-godeb za 2,341.000 gld. kapitala in 25 000 letne rente ter prejelo 270.000 zavarovaluine. Koncem leta 1891 je imelo društvo 64.452 veljavnih po-godeb za 63,000.000 gld. kapitala in 400.000 gld. letne rente. Iteservni zakladi znašajo 11,584.125 gld. V letu 1881. izplačalo je društvo 809,707 gld. kapitala, do konca tistega leta vsega vkupe pa 11,430.000 gld. Ntegovi konzorciji šteli so 31.217 zadružnikov, kateri so imeli 8,373.052 gld. plačanih ulog, a izposojenih 10,045 122 gld. — V letu 1891 izplačalo se je društvenikoua 29 830 gld. podpor, doneskov za šolskn potrebe in učila. Uradniško društvo je tudi v niinolem letu se muogo pečalo z vprašanjem, kake zhnljšati gmotuo stanje uradnikov, zlasti aktivnih državnih uradnikov , ter ukrenilo vse potrebne korake in oddalo |>eticije na merodaj-nih mestih. Kranjska skupina uradniškega društva štela je koncem leta 1891. 417 društvenikov in imela vknjiženib 422 zavarovalnih pogodeb za 44'.).839 gld. kapitala. Izplačalo* |S iz sedmih pogodeb zavarovano svoto 6600 gld. in v desetih slučajih razdelilo mej svoje ude podpor 310 gld. — Zbor je vzel predsednikovo in odborpvo poročilo za I. 1891. z odobravanjem na znanje ter svojemu predsedniku za trudopolno delovanje izrekel toplo zahvalo. Takoj po končani volitvi v društveni odbor, p katere izidu smo že včeraj poročali, začelo se je zborovanje tukajšnjega hranilnega in posojilnega uradniškega društva, katerega se je udeležilo 33 zadružuikov. Zboru jo predsedoval c. kr. računski revident gosp. Vilibald Bregar, načelnik upravnemu odboru. Spominjajo se v svojem nagovoru 1. 1891 umrlih društvenikov je pozval zborovalce, da ustanejo v znak sožalja raz sedeže. Predsednik je na to poročal o delovanji zadruge v minulem letu in o poslovanji konzorcijaluega odbora sploh. Iz tega in iz letnega poročila tega društva posneti je, da je zadruga štela koncem leta 1891 209 udov s plačanimi u legami 14.837 gld. 22 kr. Tekom istega leta izstopilo je 19 zadružnikov, katerim se je izplačalo 2688 gld. ulog, a pristopilo je 12 novih udov, kateri so uložili 1188 gld. 13 kr. Posojila znašala so koncem leta 1890 22.541 gld. 74 kr. Tekom leta 1891 povrnili so društveniki 9290 gld. 6 kr., 42 gld. 25 kr. se jim je odpisalo, a na novo izposodili so si 8321 gld. 13 kr. Koncem minolega leta je imela zadruga izposojenih 21.530 gld. 56 kr. V istem letu je došlo odboru 74 prošenj za posojila, katerih se je rešilo 55 ugodno. Čistega dobička je bilo 888 gld. 80 kr., iz katerega je v zraislu zborovega sklepa 704 gld. 14Va kr. izplačati na uloge, 184 gld. 66 kr. pa porabiti za razne društvene potrebe. Odstotek na uloge znaša 5 %, rezervni zaklad pa 1864 gld. 53 kr. Letno poročilo in račun se odobrita in na predlog pregledovalnega sveta se da uačelništvu absolutorij. Ob jednem se izreče načelništvu in nad-zorništvu topla zahvala za delovanje v korist zadruge. Pri volitvi izvoljeni so bili tisti gospodje, katere smo navedli že včeraj. — (Slov. kat. polit, in gosp. društvo v Celovci) ima dne 27. t. m. popoludne v dvoranah hotela „Sandwirth- svoj letni občni zbor z zanimivim važnim programom in s poučnim govorom o kmetijstvu. Zvečer pa priredi veselico s petjem in godbo. Pri veselici sodeloval bode oktet Ljubljanskih pevcev in operni pevec g. Josip Nolli, kateri se udeleže na prijazno vabilo odbo-rovo. Poleg petja in godbe so na programu še deklamacije in govori. Ta dan zbrali se bodo v Celovci rodoljubi iz vseh krajev Koroške, da se posvetujejo, kako nadaljevati z usoehom sveto narodno borbo. — (Iz Goriškega mestu e ga zbora.) Vsled zadnjih Bklepov dež. zbora goriškega glede novih železnic, ne bodo izstopili nekateri mestni odborniki, kakor so nameravali. S tem se je stališče župana Maurovicha zopet ukrepilo. — (Tiskovna pravda) zaradi razžaljenja časti bode proti uredniku „Naše Sloge" g. Matku Mandiču pred porotnim sodiščem v Trstu dne) 27. t m. Sodišču bjde predsedoval sodni svetnik konte 1) a n d i u i. — (Iz Trata) se poroča, da je poveljnik parobroda Lloydovega „Medea", ki je došel te dni v Rio de Janeiro, hrzojavil vodstvu Lloyda, da so se zdravstvene razmere v Braziliji izdatno zboljšale. Na krovu „Medeje* je dozdaj vse zdravo. Italijanski listi pisali so nasprotno. To poročilo bode v tolažbo mnogim, ki imajo katerega svojih dragih v daljui Braziliji. — (Tatvina.) Tržaška policija zaprla je neko 49 let staro deklo Marijo Štokelj od Velikih Dabel pri Sv Križu, ker je ulomila v neko vilo v Trstu in ukradla precej srebrnine in drugih reči j. — (Iz Kopra) se poroča, da se je porušil v tamošnji gimnazijski cerkvi del stropa blizu orgel j. Nekoliko gimnazijskih učencev je lahko poškodovanih. — („Amerikanski Slovenec".) I).»Sla nam je št. 14 tega lista, izdana v To\ver-u dne 25. marca. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Dunaj 18. aprila. Uradna „W. Ztg." javlja cesarjevo pismo grofu Taatfeu. Državni zbor sklicuje se zopet za dan 26. aprila. Dunaj 13. aprila. Predloge o uravnavi valute bodo se izročile obema parlamentoma v prvih dneh bodočega meseca. Novi zlati imenovali se bodo krone. Jutri pričela bodeta oba finančna ministra obravnave z avstro ogersko banko. Zagreb 13. aprila. Dijak Pever, ki je v razburjenosti ustrelil svojega tovariša, srbskega dijaka Kneževića, bil je spoznan krivim uboja in obsojen na dve leti težke ječe. Peterburg 13, aprila. Govori se, da bode car šel v Bcrolin ob priliki, ko potuje v Kodan j. Peterburg 13. aprila. Bolezen Giersova je opasna. Pridružila se je pleuritis. Beligrad 13. aprila. Milan se poteza za francosko državljanstvo. V kratkem se bode baje naturalizoval. Rio de Janeiro 13. aprila. General Fonseca je obolel opasno. Dunaj 14- aprila. V ceremonijski dvorani cesarskega dvorca umival cesar 12 starčkom noge. Peterburg 14. aprila. Stanje zdravje Giersa povoljno. Pleuritis ponehuje, reumatičae bolečine vedno jednake. Berolin 14. aprila. „Norddeutsche Ztg." deinentuje novo vojaško predlogo, ali da bi se o njej posvetovala kaka komisija. Pač pa je treba o poinnoženji nemške brambene silo resno preuSarjati glede na naraščanje prebivalstva nemškega in na pomuoževanje drugih evropskih vojsk. Kahira 14. aprila. Zjutraj izročil se investiturni ferniau kliedivu in se pročitala Sultanova brzojavka. Razne vesti. * (D ar i 1 o a 1 i kar j a.) Slavni poljski slikar Matej ko podaril je veliko historično »liko velike vrednosti „konstitucija z dne 3. maja" deželi Ga-liški. * (Tužna statistika.) V Franciji umrlo je 1. 1891. od glada 97.000 osob. V blaznici bilo vsprejetih 71.000 oseb. Zločinov obravnavalo se je pred sodišči 247 000. *(Bel zamorec.) V nekem panoptiku v Berolinu je bel zamorec, ki ima docela vse znake plemena črncev, samo polt mu je bela, kakor jo imajo Evropci. Beli zamorec vzbuja občno pozornost obiskovalcev panoptika. * (Velik požar) uničil je vas Št. Bcnedek v Peštanskem komitatu. Zgorela je cerkev, dve šoli in 67 hiš. * (Električne ladij e.) V Londonu imajo na Temzi že IG malih ladij, katere imajo kot gonilno moč elektriciteto. Te ladije so raznih velikosti in ima prostora za 12 do 70 oseb. Izposojajo se tudi za izlete. * (Nemiri v cerkvi.) Izgredi v cerkvah se še vedno ponavljajo na Francoskem. V Rounu nastal je mei propovedjo tepež in je bil duhovnik ranjen. Udaril ga je nekdo s palico po glavi. * (Klub samomorilcev.) V jednem mesecu ustrelilo se je pet gojencev kadetske šole v Krajevi v Romuniji. Oblastva zapazila so, da so vsi samomori se vršili v istem hotelu. Stroga preiskava pokazala je, da so gojenci osnovali klub, ter da se je 19 gojencev pismeno zavezalo s prisego, da se usmrtijo. Uzroki temu sklepu se ne navajajo v spisu, ki se je našel. Vojni minister je odredil, da se vsa stvar preišče iu da se posebno pazi na 14 gojencev, ki dozdaj še ueso zvršili žalostnega sklepa. „LJUBLJANSKI ZVON" ■toji za vse leto 4 gld. 60 kr.; za pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr. Javna zahvala. Slavni občinski svet stolnega mosta Ljubljane je povodom obravnave mestnega proračuna volil „Narodni Soli" za leto 1892. dvesto goldinarjev podpore izplačilne v 2 obrokih. SprejeiuAi prvi rok tega znatnega darila se podpisanca slavnemu mestnemu zboru za to vsako leto ponavljajočo se dobrodelnost imenom odbora in druStva najtopljeje zahvaljujeta Iz odToora .„:LTa,ro<-S.ne šol«4* v Ljubljani, dne 12. aprila 1892. F. St«*KiiH*-. .los. i epader, načelnik. _tajnik._ _____ _ Tlljcl: — Pri MmJIAi t Heller, Kelbrnian, Weimnan, Hrust, Just z Dunaja. — Semen z Vrhnike. — Juvančič, Kalan, Dorfler iz Kočevja. — VsfTier iz Pariza. — Ssr.er iz Vel. Kani/a-. — Fridrich li Prage. — Geischek iz Gradca Pri Nlono: Lazar, Frankman z Dunaja. — VVallo vidi, llabl iz Gradca. — Brotan iz Ke jaka. — Henderson iz Berolina. — Bettlheim iz Velike Kanize. Meteorologično poročilo. Dan Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 13. aprila 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 726*1 mm. 724*6 ram. 723'2 mm. 9-2° C 1200 c 9-8° C sl. zah. sl. 8vz. sl. zah. obl. dež. obl. 8-50 mm. dežja. I I III Srednja temperatura 10*3°, za 1*2' nad uormalom. _Dvl___slJ_31_:sl borza dne 14 aprila t. 1. včeraj — danes Papirna renta.....gld. 94"95 — gld. 94-90 Srebrna renta.....„ 94 40 — _ 94-40 ..lata renta......„ 11070 — „ 11060 5°/0 marčna renta ... „ 10_-'i0 '— _ 10240 Akcije narodne banke . . „ 983*— — ^77._ Kreditne akcije .... „ 311*75 — " 31350 London....... 9 118'95 — 119-05 Srebro....... „ —•— _ _•_ Napol........ m 944 — j 945 C. kr. cekini..... „ 5* Bij — 1 565 Nemške marke .... . 58*25 — 58-30 47,, državne srečke iz 1. 1854 . 250 gld. 13H gld. 50 kr. Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „ 183 75 Ogerska zlata renta 4%.......1C8 " 35 " Ogereka papirna renta 5°/0......101 " 75 Dunava rog. srečke 5°/0 ■ • 100 gld. 122 1 _ Zemlj. obč. avstr. 4*/ib/q zlati zast. listi . . 116 „ 50 " Kreditne srečke......100 gld. 193 , _ ' Rudolfove srečke...... 10 „ Vi2 _ Akcije anglo-avstr. banke . . . 120 , 146 " 78 " Tramway-društ. vel j. 170 gld. a. v..... 240 „ — - Prodajalnica 409 3> se odda na kmetih, na leto se skupi 4O0O gld., kapitala potreba 30O gld.; tudi za samico. — Ponudbe naj se pošiljajo npravništvu ,,Slov. Naroda". •"—elite© i__"bJ.ro izprehodnih palic po najnižji ceni (od 15 kr. naprej) priporoča k pričeti sezoni Koč.vska domača obrtnija v Ljubljani, ftelenburicovM ulicu ilitev. 4. (319—7) B_y Prekupniki dobe primeren popust. "^Ml Podpisanec se usojam naznaniti visokočastiteinu občinstvu, da sem prevzel in da jo ©t--ori_-_a. na Velikonočno nedeljo, dne 17. aprila 1.1. Zagotovljnje, da bodeni točil izborna vina najboljših vrst, izvrstno marčno pivo in postregel z ekskvizitnimi jedili, prosim obilega obiskovanja. Z odličnim spoštovanjem m~*>1 J*. *MA7S. natron-litijonova LATI Izborno sredstvo zoper protln ln bolezni na mehurji. Osveževalna pijača, odlikujoča se po tem, '1a ima v sebi Jako mnogo ogljikove kiseline. — Ceniki se dobe* povsod, kjer imajo tu slatino na prodaj, pošilja jo pa tudi ravna-t.«.J,. zdr--,.*.. Radin. štajerskBm F. S. ROJNIK trgovec s špecerijskim blagom na voglu Križevniškega trga in Gospodske ulice v Ljubljani priporoča častiteinu p. n. občinstvu za Velikonočne praznike svojo veliko zalogo najboljše vrste blaga, kakor: sladkor, kavo, riž, rozine, civebno grozdiće (Weinbeer) itd. po nnjnfž|i ceni. — Naznanjam tudi, da sem upeljal v svojo zalogo z dnem 1. aprila t. 1. katere priporočam po nnjntsjl ceni. (420—3) m Zunanja naročila se nitro in ceno izvršujejo. ■■ 1 1 —e*. .a —ti '-i'< ' -1 - *< "*1 h, Za predstojeće Telikonočiie praznike aiojsmo hi opozarjati znova na izbrano število izbornih in ukusno opravljenih del nune l«» knjig in sicer. Zvezek Z.: Pesni — Ode in elegije — Sonetje — Komauce, balade in legendo — Tolmač. Zvezek II.: Otročjo igro v pčsencah — Različne poezijo — Zabav- Ijieu m pusice — Jčža na Parmi* — Ljudski Glas — jvraljedvorski rokopis — Tolmač. Zvezek III.: Povesti in potopisi. Zvezek IV.: Kritike iu znanstvene razprave. Zvezek V.: Doneski k slovenskemu jezikoslovju. Naročil na cena za Vfefa .r> zvezkov broširanih »Id. IO.BO, v platno vezanih gl«l. lH.no« v pol francoski vezbi II..*>«►„ v telečje usnje vezanih kI«I. 15.so. == Knjiga I. in II. sta že izšli. ... _f_._.__erc A., Balade in romance (166 str.), 8°, broS. gld. 1*80, vez. gld. 2.-. Baumbacli R., Zlatorog, poslovenil A. Funtuk (100 stranij), 8°, vez. gld. 2*—. Bedčnek Jakob, Od pluga do krono (272 str.), 8°, broš. gld. 1*50, vez. gld. 2*—. •F-a.ri.telE A., Godec (100 str.), 8U, broS. gld. 1*20, vez. gld. 180. Ore^orčič S., Poezije (170 str.), 8°, broft. gld. 1.20, vez. gld. 2—, Scncinlcc1, Narodne pesni koroških Slovencev. Mala osinerka, broš. gld. 1*70, vez. gld. 2 25. Stritar Jos., Zbrani spisi, 8U, 6 zvezkov, broš. gld. 15*—, v platno vez. gld. 18 60, v pol franc. vezbi gld. 20*70. (430—1) Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg Knjigotržnica. Ljubljana. Kongresni trg. L. . 'L- . '-V ir bdajatclj in odgovorni urednik: Joaip Nolli. Lastnina in tisk. .Narodne Tiakarne* 633363