:enir v ameriški industriji priznal, da je vohunil
^ W York.— Tajna policija taf' Utirala Erwina Harry De retterja ter ga obtožila vo-b!a«j 'stva v prid nemškemu vr-tll3.nflemu poveljstvu. Prijeti je
s» :
•nov« «i&l krivdo
Federalni ko-
\ !ar Epstein ga je postavil ire1 ^ 150,000 varščine ter njego-^•J^devo izročil federalni veli-Poti.
i!gt! obenem je bil aretiran r ji i Frederick Lehmitz, ki je e'oval z Spretterjem, s ka-W ta sta pošiljala važne infor-'ie nacijem. Tudi Lehmitz SjRfenal krivdo.
°huna sta izjavila, da sta ui sla vohuniti, ker sta potre-I tla ar, da sta pa dobro ' !a, kakšne bodo posledice,
m
:d5
ako ju bodo zasačili.
De Spretter je bil posvetovalni inženir pri neki obrambni industriji. On je bil, ki je dajal Lehmitzu važne tehnične informacije glede narodne obrambe, ta jih je pa potom tajne pisave odpošiljal naprej. Pošiljal je navadna pisma na svoje sozarodnike v nevtralne dežele, med vrsticami je pa z nevidnim črnilom izdajal tajnosti ameriške obrambe. Te informacije so dobili naciji v roke iz nevtralnih dežel.
Noben prijetih hi ameriški državljan. De Spretter je prišel iz Uruguaya v Zed. države leta 1923, toda ni nikdar vprašal za več kot za prvi papir.
Ameriška bojna sila je začela pritiskati z vso močjo na Japonce
Washington. — A m e r ikanci udrihajo po Japoncih na suhem in na vodi z vedno večjo furijo. Vse to znači odprtijo nove ofenzive, da se potisne sovražnika dlje nazaj na Pacifiku.
Vse od otoka Kiska na Aleu-tih pa do Solomonskega otočja napadajo ameriški bombniki japonske baze in skladišča. Na raznih krajih Pacifika so izved li včeraj ameriški bombniki 13 napadov. V treh dneh so bombardirali otok Kisko 16 krat.
ad za kontrolo cen preiskuje v državi Ohio črno borzo z žganjem
i
£5 irad za kontrolo cen je začel >t ^ej državi Ohio z obširno ''trf: !kavo, da pride na sled črni f0n !'> ki dobiva za domače vrst« ] e,
erega je težko dobiti, ^atno ceno. Gostilničarji, ki fo dobiti več žganja, kot ga da država, morajo plače-jmanj $20 pri zaboju več, pa sicer cena. Ta de-jo ageuU> -ki delujejo pu ržavi in ki preskrbe žga-1 Uradniki trdijo, da je en gostilničar plačal $50,000 Posredovalcem, agenti hodijo po. žganje iz-^ržave, kjer se ga lahko do-Favadno se ustavijo v ka-hotelu, razglasijo svojo pri. t ,p0 zanesljivih osebah, Pa Čakajo na "kupčijo."
V agentovi sobi se oglasi telefon in neki "John Smith" pove, da ima veliko zalogo žganja, ki ga je pri volji prodati za $20 do $25 nad ceno pri zaboju. In tako kupljeno žganje je hitreje dopeljano, kot ga pa more dovesti država postavnim potom.
Urad za kontrolo cen je začel s preiskavo, ker so se ljudje pri-,tožili, da se je v nekaterih gostilnah žganje podražilo, dasi je državna cena ista. Seveda, gostilničarji, ki kupijo žganje dra-Ižje na črni borzi, morajo potem dobiti tudi več zanj in to plača gost. Črna borza dela samo v Clevelandu na leto nad $3,000,-000 čistega dobička. V državo dovaža več žganja, ko ga pa proda država.
ivno sodišče ukazalo ftovo obravnavo
vohunom
ji^'cago. — Zvezno prizivno ž« Pe '

I
v - je ovrglo obsodbo šestih ®kih zarotnikov in vohunov kazalo zanje novo obravna-^rizadeti so: Hans Haupt, Wergin in Walter Froeh-Mti so bili obsojeni na smrt ^'h žene, ki so 'bile obsojene . let ječe vsaka. Bili so spo-!f|i krivim, da so dali streho izmed osmih nemških sa-^fev, ki so pristali na ameri-obrežju iz nemške podmor-tansko pomlad.
Ns je zadnji dan za federalne znamke
l°c0j o polnoči mora imeti Potniški avto federalno ^ko za $5. Vlaidni davčni Pravi da bo naprosil odbo-racioniranje gazolina, naj ^pričajo, če imajo lastniki ^ to znamko, kadar napravi-i^ošnjo za novo karto. Od '°°0 potniških avtov v Great-^Velandu, jih je dozdaj ku-, te znamke samo 125,000. j" ^lander v SND jih ima v

Mnogo Ohijčanov ni kupilo žganja
Columbus, O. — Državni direktor za žganje je včeraj poročal, da v prvi periodi racionira-nja žganja ni istega kupilo najmanj 20 odstotkov vseh registriranih oseb. Ako ga bodo ljudje še naprej tako malo kupovali, bo morda država razpisala "divi-dendo" s tem, da ga bo vsak lahko dobil nekaj več, kot zdaj predpisano.
-o-
Še tri leta za popolen poraz Japoncev
Cincinnati, O. — Tu seni je prišel rear admiral Woodward, ki je izjavil, da bo vzelo še najmanj tri leta, predno bomo premagali Japonce. Pristavil pa je, da je to samo njegovo lastno mnenje.
Iz bolnišnice
Joseph Turk iz 1046 E. 69. St., naš dolgoletni hišni oskrbnik, je zdaj doma pod zdravniško oskrbo. Zdravje se mu vedno bolj vrača. Tem potom se želi zahvaliti za obiske in cvetlice v bolnišnici. Le kmalu pridi zopet na delo, Jože.
Novi direktor premogoro-vov obeta doseči mir v industriji
Washington.—Notranji tajnik Harold Ickes, ki je prevzel v imenu vlade vse premogorove v deželi ,je imenoval glavnim direktorjem nad premogovno industrijo Carla Newtona iz Clevelanda. Newton je star 45 let in je bil od lanskega decembra predsednik Chesapeake & Ohio železnice.
Mr. Newton je ob imenovanju v to važno pozicijo izjavil, da bo njegova prva naloga doseči sporazum med premogarji in premogovnimi družbami.
Mr. Ickes je izjavil, da bo obratoval premogorove v imenu vlade toliko časa, da bodo premogarji in družbe ppdpisali novo pogodbo. Potem bo pa premogorove zopet vrnil nazaj družbam, ki jih zdaj obratujejo kot agentje vlade.
^ONSKA PODMORNICA V CLEVELANDU
eVelandčani bodo imeli na julija priliko ogledati si ionsko podmornico, tako "samomorilko." Zajeli J0 Američani po napadu na Harbor. Podmornica je Jj toajhna in obratujeta jo
dva mornarja. k fearl Harbor ju so jo raz-to njeno sestavo proučili.
Potem so jo pa poslali v Ame riko, kjer so jo zopet sestavili in zdaj potuje po deželi od me sta do mesta na ogled ljudem.
V Cleveland jo bo pripeljal 94 čevljev dolg 'traktor. Raz stavljena bo vsak dan na pro štoru pri mestni hiši od 11:30 dopoldne do desetih zvečer, to je 5. in 6. julija.
Rusi nameravajo pognati nacije od Kavkaza
Moskva.—Rusi so začeli z novo ofenzivo, da strejo zadnje ostanke nemške sile v zapad-nem Kavkazu. Pod okriljem zračne sile pritiskajo Rusi na nacije, da jih p o ž e n o preko morske ožine Kerč na polotok Krim.
Pravda, glasilo ruske armade poroča, da so Rusi napredovali včeraj več milj ter da so zasedli neko važno strategično vas. Ruska zračna sila je pa vsipala bombe ha zbirališča čet in na municijska skladišča.
(Nemci poročajo, da so začeli Rusi z živahnim topniškim ognjem vzdolž vse fronte). -.o-
Brat gen. Mihajlovica
je bolan
Hollywood, Calif. — V tukaj-šni bolnišnici se nahaja Harry Mihajlovič, brat generala Dra-že Mihajlovica. Harry je najmlajši izmed štirih bratov in je prišel v Ameriko še leta 1911. Do te vojne si je stalno dopisoval z Dražo.
še na mnoga leta
Danes praznujeta 40 letnico srečnega zakonskega življenja splošno poznana in spoštovana rojaka Mr. in Mrs. John Melle iz 6806 Bonna Ave. Poročena sta bila v cerkvi sv. Vida. Poročne obrede je izvršil Rev. Kerže. Ohcet so pa imeli v Geo. Travnikarjevi gostilni pri Gordon parku. Svate je vozil Anton Gorjul. Stoloravnatelj je bil John Grdina. Mr. Melle je naročnik Ameriške Domovine, ko je izhajala še pod imenom "Narodna beseda," katere urednik je bil Anton Kline. Številnim čestitkam prijateljev in znancev se pridružujemo tudi mi in jima kličemo: Še na mnO' ga leta zdravja in sreče!
Dr. Boris Furlan je v jugoslovanski vladi
V novi vladi, ki jo je sestavil Miloš Trifunovič, sta tudi dva Slovenca in sicer je dr. Miha Krek kot podpredsednik vlade, dr. Boris Furlan pa je bil imenovan prosvetnim ministrom.
Dr. Furlan je rojen Tržačan, zato je njegovo imenovanje v vlado zelo značilno ter je upati, da je s tem dobilo tudi p rim or sko vprašanje velik preobrat k boljšemu.
Hrvati imajo tudi dva svoja človeka v vladi in sicer je dr. Juraj Krnjevič podpredsednik, dr. Juraj Šutej pa finančni minister.
Ostali člani vlade so: ministrski predsednik in z u n a n ji minister Miloš Trifunovič, minister notranjih zadev Milan Grol, minister socialne politike Boka Vlajič, pravosodni minister Milan Gavrilovič, zastopnik vojnega ministra general Peter Zivkovič, minister šum in rud Jovan Benjanin in vojni minister general Draža Mihajlovič.
Zdaj gradi ladje, po vojni bo pa avtomobile
Detroit. — Henry J. Kaiser, ki zdaj gradi ladje na zapadnem obrežju, namerava graditi po vojni avtomobile in sicer jih bo prodajal po $400. Kaiser pravi, da bo po vojni 10,000,000 Ame-rikancev, ki bo<&i lahko kupili avto za $400 in plačali zanj v gotovini.
Kaiser pravi, da bodo prodajale te njegove nove avtomobile gazolinske postaje. To bo lahko, ker bo vsa kuipčija v gotovini in ker v zameno ne bodo jemali starih avtov.
Motor, ki bo razvijal 80 konjskih sil, je že na preskušnji. Ogrodje in motor bodo izdelovali iz magnezija in aluminija.
Važno mesto Kolin je v plamenih
Dva Rooseveltova ministra sta si skočila v lase
Washington. — Dva najbolj važna člana naše vlade sta se sprla in drug drugemu očitala ovire pri vojnem naporu. To sta podpredsednik Wallace in trgovski tajnik Jesse Jones.
Podpredsednik Wallace je izjavil pred senatnim odsekom za dajatve, da je Jesse Jones kot načelnik RFC oviral nakup materiala za vojno. Jones je odgovoril nazaj, da obdolžitve nimajo podlage in da bo to lahko dokazal.
Trgovine zapirajo
Unija groceristov na drobno v Greater Clevelandu trdi, da je lansko leto zaprlo vrata več kot 1,100 prodajalen in sicer 310 grocerij, 355 mesnic in 480 delikates.
Chicago. — Dne 18. jun. je umrla Ana Slapšak, stara 78 let in rojena v Celju.
Jugoslovanski gerilci so pognali Nemce nazaj
London.—Jugoslovanska vlada poroča, da traja nemška ofenziva proti jugoslovanskim gerilcem v Hercegovini in Črni gori že 40 dni. Gerilci so te dni prešli v izpad ter pognali nemške čete nazaj v Hercegovini in vzhodni Bosni.
Jugoslovanski patrioti so v ej nemški ofenzivi izgubili 2,000 mož, ubitih in ranjenih, oda Nemci pa imajo veliko večje izgube.
Od Franca~z'ahtevajo, da
vzpostavi monarhijo
Bern, Švica. Monarhisti so zahtevali od španskega diktatorja Franca, da se takoj izjavi, če je pri volji postaviti na prestol Juana, tretjega sina pokojnega kralja Alfonza. Monarhisti pravijo, da bi morala biti zdaj v Španija vlada, ki ni imela še nobenih zvez z Nemčijo in Italijo, kot jih je imel Franco.
Angleški bombniki so neusmiljeno razbijali po industrijskem mestu Kolinu. Tudi Hamburg je tekom noči okusil angleške bombe.
AMERIŠKI BOMBNIKI"SO NAPADLI SEVERNO ITALIJO
Zavedna društva
Podružnici Sansa št. 39 so da. rovala sledeča društva: Lunder Adamič št. 28 SNPJ $250.00, sv. Janeza Krst. št. 37 ABZ in Ribnica št. 12 SDZ, vsoto po $25. Odbor podružnice se društvom lepo zahvaljuje.
Enajsta obletnica
Danes je minilo enajst let, odkar je umrl v Collinwoodu John Eržen. Naj mu bo ohranjen blag spomin.

Naši
vojaki
Mrs. Jennie Ambrožič iz 1105 E. 71. St. je dobila pismo od sina Josepha, ki piše, da je srečno dospel v Avstralijo. Pošilja najlepše pozdrave vsem znancem in prijateljem, zlasti pa članom društva Najsv. Imena. Njegov naslov je: Pfc. Joseph M. Am-brozic, 35314307 Co. C. 800 M. P. Bn. APO 3337, c/o Postmaster San Francisco, Calif, n n m Frank Zobec iz 6315 Glass Ave. je bil premeščen iz Jefferson Barracks, Mo. in njegov novi naslov je: Student Frank S. Zobec, N. C. O. P. T. I. S., 43-3 Co. G. B. T. C. No. 4, Miami Beach, Fla. Pošilja vsem prijateljem in znancem najlepše pozdrave.
Ml Ml M
Albert Volčanšek, drugi sin Mr. in Mrs. Volčanšek iz 8912
Union Ave. je prišel za 9 dni na dopust iz Great Lakes, 111.
Mi ta ta
štabni narednik Henry F. Bo-gatay je prišel domov na obisk k svoji materi, bratom in sestram, 887 E. 223. St. Euclid, O. To je njegov prvi dopust v 16 mesecih, kar je pri ameriški zračni armadi. Zelo ga bo veselilo, ako ga obiščejo njegovi prijatelji, katere je tako zelo pogrešal ves čas njegove odsotnosti. Doma ostane do jutri večera. Ob 12:20 po noči se bo odpeljal nazaj v Washington iz Terminal postaje. Njegov naslov pri vojaki je: Staff Sgt. Henry Frank Boga-tay, 399th Sqd. 88th Heavy Bomber Grioufp, Walla-Walla, Washington.
Njegov brat Tony je bil pa v akciji na Aleutskih otokih in ga ni bilo doma že 17 mesecev.
Devet minut je teh 100 ameriških bombnikov neprestano vsi-palo bombe na ipristanišče in okolico. Nato so se pa vrnili domov vsi do zadnjega.
Kot poročajo, je bilo pristanišče še pet ur po napadu zavito v tak gost dim, da je bilo nemogoče preceniti škodo napada. Šele pozneje se je moglo ugotoviti, da gorijo oljne refinerije in tanki.
(Radio iz Rima je poročal o veliki škodi na Leghornu. Ubitih je bilo 175 oseb, ranjenih pa nad 300).
London, 29. junija. — Angleška zračna sila se je sinoči v veliki moči vrnila nad nemško industrijsko mesto Koiin, kjer je že lanskega maja nad 1,000 bombnikov prizadelo ogromno škodo in uničenje. 25 angleških bombnikov se ni vrnilo z napada, kar znači, da se je udeležilo veliko število bombnikov tega bombardiranja.
Medtem, ko je ena kolona angleških bombnikov sinoči poletela na Kolin, je udarila druga na Hamburg, kjer je središče gradnje nemških podmornic.
Angleži poročajo, da nadaljujejo s polaganjem min v morje, katere so, kot se uradno zatrju je, v tej vojni pogreznile že več kot 400 osiških ladij.
Ob devetih zvečer danes (ob treh popoldne vzhodni vojni čas) so letele velike formacije bombnikov čez Rokavski preliv proti Franciji. Ljudje, ki so stali na obrežju so v teh bombnikih spoznali ameriške zračne trdnjave. Eno uro kasneje so letele preko Rokavskega preliva zopet druge formacije bojnih letal in bombnikov. Kaj je bil njih cilj, ni še poročila.
Kolin, ki je sinoči doživel že svoj 117. zračni napad, je bij ves v plamenih ko so bombniki opravili svojo nalogo. Ognjeni zublji so segali prav do oblakov.
Nemško vrhovho poveljstvo je danes poročalo, da je bilo mnogo žrtev med civilnim prebivalstvom in da je bila zadeta in porušena tudi kolinska katedrala. (Po vsakem zračnem napadu poročajo Nemci, da so bile zadete največ civilne naprave).
Ko je v lanskem maju prihrumelo nad Kolin 1,000 angleških bombnikov, kar je bil največji zračni napad v zgodovini, so povzročili tako škodo, da je moralo oditi iz mesta nad 200,000 prebivalcev. Vse mesto je štelo 800,000 duš. Bombe so takrat razbile najmanj 250 tovarniških podjetij.
Po majskem napadu 1942 so Nemci z mrzlično naglico hiteli pozidavati Kolin. Zdaj ga je zadela pa že druga bombna katastrofa.
V zadnjih šestih mesecih so izgubili zavezniki pri bombnih napadih iz Anglije 1,337 bombnikov od teh jih je bilo 239 ameriških in 1,098 angleških.
Senat je odobril 71 bilijonov za armado in to pod protestom
Washington. — Ob viharnem protestu in medklici o potrati in ekstravaganei, jo sonat odobril $71,500,000,000 račun za vojni oddelek. Senator Maloney, demokrat iz Connecticut je vrgel v zbornico obdolžitev o potrati. Senator Byrd, demokrat iz Vir-ginije je pa obljubil, da bo njegov odsek za ekonomijo preis-kal stroške armade in mornarice in dognal, kako se denar uporablja.
Produkcija mesa je zelo padla od lani
Chicago. — Produkcija govejega mesa vedno bolj pada, kot zatrjuje vojna živilska administracija. Zadnji teden se je pobilo za 41 odstotkov manj goveje živine kot v istem tednu lanskega leta.
Gl. stan zaveznikov v Afriki, 29. jun. — Sto ameriških štiri-motornih zračnih trdnjav je napadlo včeraj italijansko pristanišče Leghorn v severni Italiji. Bombniki so .morali napraviti 1,100 milj zračne poti na oba kraja.
V pristanišču so poškodovali eno križarko in štiri tovorne ladje. Na oljnih tankih, kolodvorih in tovarnah, so pa napravili ogromno materielno škodo.
Vlada vpraša za posojilo 2 in pol bilijona
Wash ington. — Zakladniški urad je razpisal posojilo v vsoti $2,500,000,000. Posojilo bo nosilo V/2% obresti in bo plačljivo 15. septembra 1947. Prihodnja kampanja za tretje vojno posojilo bo pa 9. septembra.
-——o-
Prijetna sapica Hladna sapica sem od jezera je včeraj Clevelandčanom kaj dobro dela potem, ko jih je nekaj dni vroče sonce dokaj žgalo. Tudi za danes obljubuje vremenski urad prijeten hlad.
Zopet donta Emily Zobec iz 6315 Glass Ave., se je povrnila iz bolnišnice. Tem potom se želi zahvaliti vsem skupaj za obiske in darila v bolnišnici.
ZDAJ BO TEŽJE DOBITI AVTNA KOLESA
Lastniki avtov v Clevelandu, ki imajo gazolinske knjige A, bodo letošnje poletje pronašli, da bo veliko težje dobiti rabljena ali popravljena avtna kolesa, kot navadno.
Tekom julija, avgusta in septembra bodo morali lastniki A kart dokazati, da potrebujejo svoje avte za važne namene, sicer ne bodo dobili rabljenih ali
"rekapiranih" kavčukastih koles.
V clevelandskem distriktu, ki obsega 19 okrajev, je bilo v juniju razdeljenih 16,518 popravljenih koles, v juliju jih bo pa samo 9,532. V vsej deželi je bilo v juniju popravljenih ali rekapiranih 500,000 koles, dočim jih bo v juliju samo 300,000.
amewskITSFdomovina
AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN	SLOVENIAN MORNING
,N LANGUAGE ONLY	AMERICAN HOME__NEWSPAPER
CLEVELAND, O., WEDNESDAY MORNING, JUNE 30, 1943	LETO XLVI. — VOL. XLVI.
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME
SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
JAMS® DJEBEVBC. Editor
G1X7 St. Clair Ave.	HEnderson 0628	Cleveland 3. Ohio.
Published daily axcept Sundays and Holidays
NAROČNINA:
Za Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland po poŠti, celo leto $7.50 Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po poŠti, pol leta »4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta >2.00. Za Cleveland po poŠti četrt leta $2.25 Za Cleveland In Euclid, po razna&alcih: celo leto $6.50, pol leta $3.50,
četrt leta $2.00
_____Posamezna številka, 3c_
SUBSCRIPTION RATES: United Stafes and Canada $8.60 per year. Cleveland by mall $7.50 per year tr. S. and Canada $3.60 for 6 months. Cleveland by mall $4.00 for 6 month« U. s. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months. $2.00 for I months _Single copies, 3c_
Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
No. 153 Wed., June 30, 1943
Nemčija se maje
Ko ,so nemški naciji navduševali narod k vojni, jih je zagotavljal feldmaršal Goering, da je njegova zračna sila tako močna, da se zavezniški bombniki ine bodo nikar prikazali nad nemškim ozemljem. Nemški narod se ob tem času gotovo spominja na ta Goeringova zagotovila, ko leži dobršen del nemške industrije v prahu in pepelu.
Nacijski uradniki zdaj sami priznajo, da so pričeli bombardirani Nemci izgubljati svojo samozavest. To je sicer lahko samo nemška propaganda, da bi preslepili zaveznike, da je Nemčija že skoro na tleh in da bi vsled tega odjenjali s svojimi zračnimi napadi.
Pa naj bo že to propaganda ali ne, fakt je pa. in ostane, da je velik del nemške vojne industrije sesut in da je prebivalstvo v dotičnih krajih od sile zbegano in preplašeno.
Poročila tudi prihajajo, da je Hitler ukazal izseliti iz Porurja, ki je bilo dozd!aj najbolj bombardirano, od 3 do 5 milijonov civilistov. Ako je to res, potem situacija tam ni posebno razveseljiva za nacije. Ako je ukazal Hitler res izseliti toliko civilnega prebivalstva iz Porurja, potem bo gotovo trpela tamkajšna industrija, ako je še kaj stoji, ker so med izseljenimi gotovo tudi delavci, ali vsaj njih družine. Dalje, ako je Hitler izselil iz bombardiranih krajev toliko naroda, je bilo to gotovo ogromno breme za nemško trans-portacijo, ki je že itak do vrha obremenjena s prevažanjem čet in vojnega materiala.
Dalje nosi evakuacija s seboj tudi strah. Begunci gotovo pripovedujejo ljudem v drugih krajih o strašnem bombardiranju, ki so ga doživeli. To gotovo dobro ne vpliva na moralo naroda. Hitler dobro ve o slabih posledicah preseljevanja, zato je dozdaj prepovedal vsako preseljevanje ljudi iz enega kraja v drugega. Šel je celo tako daleč, da nismo smeli niti vojaki domov na dopust v kraje, ki so bili razdejani. Ako je zdaj to svojo taktiko spremenil, ga je moral k temu prisiliti res nenavaden položaj in pa obup prizadetega prebivalstva.
Toda Hitler si zdaj najbrže misli, da je pač vseeno, če narod izve vso bridko resnico. Saj je itak malo krajev po Nemčiji, ki bi ne bili bombardirani. Malo več nervoznosti med ljudmi ali manj, pa ne škodi, dokler ima v rokah in pod oblastjo oboroženo silo. Dokler je ta poslušna nemškim jun-kerjem, nima narod nobene besede.
Lahko je tudi mogoče, da naciji4 priznavajo zdaj uspehe zavezniškega bombardiranja zato, da bi narod nagnali še k večjim žrtvam v skrajnem obupu. Saj mu naciji gotovo slikajo zaveznike v najtemnejših barvah in jih plašijo pred posledicami, ako pridejo zavezniki v Nemčijo.
To priznanje nemških nacijev o slabem položaju, pa ne sme zapeljati zaveznikov, da bi odnehali niti za las. Dokler ne bodo zavezniške armade v Berlinu, toliko časa zavezniki ne smejo odnehati.
Kdor misli, da se bo Nemčija podala, dokler ima še tako bojno silo, se moti. Najsi bo Hitler t,udi pognan v kot, bo še hlastal okrog sebe in skušal ugrizniti. Zavezniki se morajo zavedati, da jim bo vzelo vse, kar imajo, predno bodo spravili nacije na kolena. Nič poslušati stokanja in jamra-nja iz Nemčije! Ko bo že nemška bojna sila na kolenih, ji bo treba zadati zadnji udarec, da bo popolnoma na tleh. Človek, ki klecne, na kolena, še lahko vstane, to naj si zapomnijo zavezniki. Šele, ko se zmaju vzame glavo, tedaj ni več nevaren.
Birokracija na pohodu
Ko so ameriški pionirji pisali Izjavo neodvisnosti, so jo temeljili med drugim tudi na tem, "da je kralj Jurij III. ' ustvaril številne nove urade in poslal v našo deželo roje uradnikov, ki nadlegujejo naše ljudi in se pasejo na njih
""imetju."
Nekaj podobnega bi zdaj skoit) rekli o naši lastni vladi. Kako se je v vojnem času vladno uradništvo razpasalo po deželi, kažejo naslednje številke:
Država Ohio ima za svojo vlado 25,000 uslužbencev, toda federalna vlada ima v Ohio 90,000 uradnikov. Penn-sylvanija ima 44,500 državnih uslužbencev, federalna vlada pa 215,000. Država Wyoming ima 1,100 državnih uslužbencev, ctočim je federalnih uradnikov v državi 6,200.
To kaže, da pošilja vlada v naše države tri do šestkrat toliko svojih ljudi, kolikor jih zaposlujemo sami, da nam ukazujejo, kako se moramo zadržati in kako živeti.
Danes ima federalna vlada več oseb na svoji plačilni listi, ako ne računamo oborožene sile, kot jih ima vseh 48 držav skupaj, povrhu vseh okrajnih in mestnih uslužbencev v teh 48 državah, vključno naših mestnih stražnikov, šerifov, de-putijev, ognjegascev in uičiteljev.
Še nedolgo ni imel ^Amerikanec s svojo vlado v \Vash-ingtonu stika drugače kot potom svojih kongresnikov. Da-nes pa imamo federalne urade in uradnike povsod, ki nam povedo, kdaj in kaj naj sejemo, kd!aj naj žanjemo, kaj naj kupujemo in prodajamo in po kaki ceni; kako dolgo naj delamo in za kakšno mezdo, kaj naj jemo in kako naj kuhamo, kaj naj oblečemo in kako naj izdelujemo svoja oblačila.
BESEDA U NARODA
Zedinjeni odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev
Dne 18. in 20. junija se je vršila v Pittsburghu, Pa., skupna konferenca Slovencev, Hrvatov in Srbov, ki so bili zastopniki posameznih narodnih skupin.
Za skupno sodelovanje so sprejeli sledečo izjavo:
V	smislu soglasno izraženih želja in sklepov Amerikansko hrvatskega kongresa, Slovenskega narodnega kongresa in srbskega Vidovdanskega kongresa so se 19. junija 1943 sešli v Pittsburghu, Pa., delegati vseh treh narodnih odborov in osnovali ZEDINJENI ODBOR AMERIŠKIH' SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV.
V	odbor so prišli:
Od Hrvatov: Zlatko Baloko-vič Ivan Butkovich, Ivan Lade-šič, Petar Radič in Toni Majne-rič.
Od Srbov Žarko Bunčič, Djordje Kovačevič, Mirko Mar-kovič, Rev. Strahinja Maletič in Rev. Vojislav Gačinovič.
Od Slovencev: Louis Adamič, Etbin Kristan, Vincent Cain-kar, Mirko Kuhel in Janko N. Rogelj.
Ta odbor se more v potrebi ali času razširiti ali reorganizirati.
Odbor je izvolil za predsednika Louisa Adamiča, za podpredsednike Zlatka Balokoviča, Žarka Bunčiča in Etbina Kristana, za tajnike Petra Radiča, Mirka Markoviča in Janka N. Roglja.
Po temeljiti razpravi je konferenca naložila izvoljenemu odboru, da z vsemi močmi krepi edinstvo naših treh bratskih narodov in pobija*vsak' poizkus cepitve in razdiranja, ki bi koristil edino silam osišča.
V	teku razprave je konferenca določila temeljna načela, na podlagi katerih bo odbor izdal izjavo o ciljih in nalogah bodočega dela.
Konferenca je izrazila globoko občudovanje junaških dejanj in neprimernih žrtev srbskih, hrvatskih in slovenskih borcev za svobodo. Delegati so prepričani, da bo junaški boj narodne osvobodilne vdjske ustvaril podlago za novo Jugoslavijo, v kateri bodo Srbi, Hrvati in Slovenci uživali v svobodi enake pravice in imeli enake dolžnosti. Kadar se bolgarski narod reši sedanjih pijavk, bo tudi on dobro došel v tej bratski in demokratični skupnosti.
V	smislu izvrševanja sklepov vseh treh kongresov naglasa konferenca, da morajo ameri-kanski Jugoslovani Skupno z vsem ameriškim narodom upreti vse moči za čim hitrejšo popolno zmago Amerike in njenih zaveznikov nad barbarskimi sovražniki človeštva.
Edino ta zmaga more prinesti človeštvu svobodo in ustvariti nov svet enakosti in bratstva. Zato izreka ta konferenca, da bodo ameriški Jugoslovani odločno pobijali vse poskuse odprtih in skritih pristašev naci-fašizma, ki se v smrtnem strahu oprijema najpod-lejših sredstev, da bi ušel svojemu neizogibnemu poginu. V tej borbi do končne zmage bodo ameriški državljani hrvatskega, slovenskega in srbskega porekla sledili svojemu predsedniku in vrhovnemu poveljniku, Franklinu D. Rooseveltu.
Tajništvo odbora:
Petar Radič, Mirko Markovič, Janko N. Rogelj.
Zedinjeni odbor ameriških Srbov, Hrvatov in Slovencev je
V
rl«it..l■ rti.lt .1. rl-lril rt. >i..li .t.
poslal iz svoje konference sledeče brzojavke, ki se glasijo v angleščini: Louis Adamič, Milford, New Jersey
We have formed today United Committee of American Jugoslavs and are very glad to greet you as its first president.
Zlatko Balokovic, Zarko Buncic Etbin Kristan
DeWitt Poole
Office of Strategic Services Washington, D. C.
The today formed United Committee of Americans of Croat, Serbian and Slovene descent express their appreciation of your interest in the problems both of Americans of Jugoslav descent, and their brothers in Europe.
Zlatko Balokovic Zarko Buncic Etbin Kristan
Sumner Welles State Department Washington, D. C.
For the first time the duly elected delegates of the American Croatian Congress, of Serbian Vidovdan Congress and the Slovenian American National Council met today to create a United Committee to cement unity and so even more effectively to contribute to victory of our beloved new homeland and to liberation of our brothers in Jugoslavia and all other enslaved poeples of the world.
Zlatko Balokovic Zarko Buncic Etbin Kristan
Franklin Delano Roosevelt White House v	I
Washington, D. C.
Fulfilling the pledge made at the respective Congresses of the American Croats, Serbs and Slovenes the duly elected delegates of those groups met today at Pittsburgh and created a United Committee to foster unity so better to serve democracy. We are sending the expression of highest esteem to you, our President and Commander-in-Chief.
Zlatko Balokovic Zarko Buncic Etbin Kristan
Elmer Davis
Office of War Information Washington, D. C.
The United Committee of the American Serbs, Croats and Slovenes at their first meeting at Pittsburgh resolved to express their appreciation and gratitude for your letter addressed to the President of the Serb National Federation which will be of greatest value in furthering the unity among American og Jugoslav descent and their brothers in Europe.
Zlatko Balokovic Zarko Buncic • Etbin Kristan -o-
Naši na farmah
Piše Anton Grdina
(Konec)
Vreme na farmah
Res niso na farmah same rožice, kakor bi kdo mislil iz popisa, kdo bi rekel: kako srečni so farmarji, ko samo žanjejo. Letošnje vreme jim dela velike in opravičene skrbi. Nevihte in deževanja, ki so se do sedaj vršile skoro dnevno, če je bil presledek en dan, sta pa drugi dan dve mesto ene plohe prišle. Grmenje in treskanje je tam na dnevnem redu v tej spomladni sezoni. Malo se začne temniti
V uradu za kontrolo cen imamo 2,700 odvetnikov. Anglija jih ima v enakem sistemu — 10. Morda je to vzrok, da angleški sistem boljše posluje.
na solnčnemu zahodu, takrat se pa kar hitro zateči pod streho, če si na potovanju oddaljen več kot 10 minut izpod strehe.
V	četrtek sem določil dan, da bom hodil iz Chardona do moje in Kenikove farme. Več kot 4 milje hoda je bilo v eno stran. Ko sem si ogledal na Kenikovi farmi sem videl da letos ni bil vinograd Kenikov nič obrezan, trta je pa obložena, polna cvetja, da je lepo videti. V hiši nikogar, na polju tudi ne, povedali so mi sosedje, da so Kenikovi sedaj v Chardonu in sicer na 316 South Street. Kako je bilo potem pri njih, bom še opisal pozneje. Na naši farmi so najemniki, konji so se pasli v senci in krave, kjer so jih muhe ščipale, na zapadu se je že oblačilo, hitro naprej sem si mislil, danes ga spet pripelja-jo, nisem se motil. Ker ni bilo ravno daleč do Slapnikove farme, sem pospešil korake. Mrs. Slapnik in sin Charles sta sušila na rjuhi pšenico. Charles je takoj rekel: "Te bom peljal v Chardon, ker zna biti nevihta." Zdrknili smo mimo Mrs. Mislejeve farme, kjer sem se že med potjo poprej oglasil z namenom, da se oglasim zopet drugi dan. Komaj smo dospeli v Chardon, še par blokov naprej, se je s temnilo in vihar je zavrtil tista visoka in močna drevesa, da so zaplesala prav po indijansko in se šibila kakor brezova šiba, ko so me oče ali mati namahali z njo. To je bil tisti dan, ko je tudi v Cle-velandu zlivalo kakor iz škafa in odnašalo mostove in ceste od hudournega naliva. Prej ta dan sta dva taka pozdrava obiskala Chardon, obakrat je strela ropotala in prekinila luč v hišah stanovalcem. Tak obisk hudega vi-emena je objemal visoki Chardon zadnji teden med 15. in 19. junijem z težkim dežjem, gromom in bliskom in to v času, ko so ytSčinoma vsi farmar ji gledali proti rieBu za jasne in solnčne dni. Ce je bil en cel dan brez dežja in še ponoči, se je za naslednji dan organizirala vsaka farmarska družina z vsem osobjem pri hiši, naj bo kdo še tako star ali mlad, fantiček ali deklica, starček ali ženica, vsak z orodjem v rokah na njivo, da bi hitro zakopali v zemljo zgoden krompir, fižol in druge sadeže, za katere se je že tako mudilo. Med tem je pa solnce neznansko pripekalo, ker se je že na zapadu temnilo, kakor navadno vsak dan pred večerom in z mrakom je spet lilo kakor da bi bila narejena po-
odba za redno deževanje vsak dan. To je za farmarja res otožna pesem, ker ve, da mu to v zgodnji pomladi prekrižava račune. Sam sem občutil to bolest, posebno še, ko je vojska in ko je racioniranje živil vedno občutnejše.
V	petek po onem hudem nalivu se je kmalu dopoldan vreme vjasnilo. Bilo je< kakor kristal, vsenavskriž so pti-Čice priletele izpod strešja in duplin dreves in na ves glas hvalile Boga v žvrgo-lenju, da je šla nevihta mimo v daljave, še v Soiboto je ostalo lepo in sapice so osušile, kar je namočil dežni vihar, lahko bi rekel "Kdor je namočil, tisti je tudi osušil, v naših rokah ni niti dež in ne solnce." Oboje pa imamo, dež in solnce iz nebesnega kroga zastonj brez našega zaslužen j a in to vse za to,, da zemlja rodi sadove, da živimo od njih. Ali ni res, da je veličastno vse to, kdor hoče umeti in priznati stvarstvo Boga in ohranjenje vsega tega v tako sijajnem redu. Ko se človek nahaja v lepi prekrasni naravi, «i lahko ustvarja misel na Boga in na njegovo veličino njegovih dobrot za nas. ker smo odvisni samo od njegovih dobrot.
Ko sem prevedril na verandi neke hiše na South Street na potu do Kenikove hiše, sem se takoj, ko je vihar odbezljal naprej, potrudil do novega gradu Kenikove družine, to je do Mrs.
Kenik, Mr. in Mrs. Creek, katere je teta Mrs. Mary Kenik. Oho! Sem se začudil stopivši v njih krasen, še ne povsem dodelan dom. Doma je bila samo Mrs. Kenik, ker ta mladi ljudje morajo delati, matere so pa za pranje doma.
Z botro naših otrok, Mrs. Mary Kenik, sva se prav dobro pogovorila v nekaj urah in potem sem se vrnil v Potokarjev hotel, kjer sem imel sobo za mojo malenkost in še svoj ključ. V petek je bil dan za obiskovanje sosednih farmarjev. Cel dopoldan sem kosil, popoldan pa se odpel jamo vsi štirje iz doma na farme. Mrs. Po-tokar s spremljevalko, Pavlina in moja malenkost na Kenikove in Slapnikove farme, potem pa k znamenu in preiskušenemu farmer ju Mr. in Mrs. Hiti ju.
Rečem, da nas je naša šofer-ka, Frances Nolan, pripeljala res k pionirskemu farmarju Osvald Hiti ju, kateri je eden izmed starejših in skušenih farmarjev, spadajoč pod Thompson, Ohio, cesta 166, kjer sta sosedna farmer j a tudi Leustig in Debel j ak.
Mr. Hiti jeva farma je imenitno obdelana, 60 akrov zemlje, na njej gospodari mož Bločen že 23 let z mnogimi preiskuš njami. Farme se je tako okle nil, da jo ima popolnoma v oblasti, to se pravi, da mu rodi kakor si sam začrta spomladi.
Največja umetnost vsake farme je gnoj. Gnoj imeti je pa zopet umetnost. Mr. Hiti nima gazolinske opreme, konji so njegova mašinerija. Ti konj mu napravijo gnoj in mu zor je jo vso farmo in so za drugo po trebno uprego. Mr. Hiti mi je pokazal voz, ki ga^rabi samo za gnojilo, taka kola stanejo sedaj di^a in pol stojtaka. Imenitna iznajdba. Na njegovi njivi se j< imenitno valovila pšenica, po-leg nje pa ni bila trava nič manjša z deteljo. Človeka kar veseli ogledovati tako obdela no in rodovitno polje. Toda, ni [■car se ne smete varati, da je tam taka zemlja. Kaj še ravno na drugi strani ceste ni še od daleč taka trava in ne tako žito, marveč mnogo slabše. Go spodarstvo in delo je, ki naredi dobro farmo in vse kar se pridela. Ko sem videl tako ob delano farmo, kjer nima far marska nova mašinerija ničesar opraviti, sem začel misliti, če ni stara moda z pramcem in in navadnim plugom še res naj bolja in najzaneslivejša. Mr. Hiti je imel pramca uprežena na njivi v brano. Njiva je bila tako dolga, da mora s konji na rediti dve postaji, predno pram-;a privlečeta plug na drugi konec. Prav tako mi je prej ta lan povedala Mrs. Mislej, da je že poskusila z gazolinsko ma-šinerijo, pa je, ko je začelo nf gajati, odslovila to novomoder-no farmarsko orodje in so s konji nadaljevali s plugom in brano naprej in njih farma je tudi tako fino obdelana.
Dočim je Mr. Hiti iz Notranjske, iz Blok, je pa Mrs. Hiti Gorenjska korenina doma iz Nevelj nad Kamnikom. To so utrjene slovenske korenine, ki jih je treba občudovati. Njih sinovi so pa v vojaški službi. Mati mi je ponosna pokazala slike sinov v lepi uniformi Strica Sama. Žal da ni bilo za razgovor več časa, sklenil sem, da bom še prišel za daljši razgovor in posnel nekaj slik. Obiskati nameravam še druge naše družine na farmah, ker zaslužijo, da jih obišče eden ali drugi rojak. Na vsak način bo treba, da priredimo slikovne predstave kje v sredini naših farmarjev, kjer se naj 1 ožje zbero večina iz okolice. Tudi to pot sem nekaj posnel za "Victory Garden" na farmah, ob drugih prilikah bom posnel še kaj več. O naših farmarjih je potreba večknat poročat in se od njih naučiti pridnosti in pravega gospodarstva. Iz kmetij smo dospeli in na kmetijah bomo našli še naj-
več zadovoljnosti, posebno Pal naših starih letih, ko se za drugi zmenili ne bodo. Za to J8 pa treba že v mladosti se pil« ljubiti farmarskemu živelJ« Slovenski farmarji, ponosni ^ dite na zemljo, ki jo lastuje« in obdelujete!	tU t
Ubijanje kitov z »ar«
elektriko
__, *bu
Lov na kite, ki se je razvillZ kg starega načina lova, po 13< rem so ribiči lovili kite s ^ Ug£ punami, se je v zadnjih dvaJ ^ setih letih zelo moderni2*8 »ni Nič več ne tvegajo ribiči le majhnih čolnih boja z vel1 živaljo, ampak imajo zato v® »ar like parnike, s katerih izsti'e)1 a j jo moderno harpuno, priveZ® jjga no na dolgo vrv. Harpuna j hi zasadi v telo kita, pri čemur e» ;oj splodira njen prednji koneC j '8e je napolnjen z
razstreljivoff T i razmesari žival.
Boj z modernim orožjem j a še vedno po nekaj ur' j ' čemer je treba kita do	li
krat zadetit in pomeni nec' ^ ško mučenje živali.	ia.r
kljub modernemu načinu ' zgodi, da kit uide preganJ« i u cem, in čeprav pozneje P°£ ga lovci ne najdejo več. T0^ meni tem večjo izgubo, k®1 g vilo kitov zaradi takega izt ^ Ijanja stalno pada.
Mesto lova s harpunam^. ^ eksplodirajo, so uvedli v :i| 5 šem času ubijanje kitov s j( Pc močjo elektrike. Pri tak««^ ^ vu zadošča, enkratni strel s J ■ puno, ki je pripeta na ^ ima v sredi električni zvezan s tokom, ki ga 'Pf^jjBj^. ja poseben generator na A Tok teče od mesta, kjf- j0 j ^ ge harpuna zasadila skozi prehaja skozi jezik v ^ vodo in odtod nazaj na ^ ^ ^ ki je na primernem meS s ^ ^ ložena s svinčenimi	j ^
čez katere se prevaja 0 .^j rrforske vode nazaj h g®"' $ ;Sn rju. Koža živali deluje k0^, ^ lator, kakor so ugotovili P g ^
si-	,. io i"1
Tok, ki ga uporabljaj ^ ^ napetost komaj 220 volt°^j t iej( pa popolnoma zadošča, jo-H y primer, da lovci ne za<*en j; .tj ,v polno, ampak da obtiči s j ^ debeli plasti masti. ' ' t^ <Dalje na 3 strani)^.
j*
iC
al r> «eg
.ll^Hl',H,, lilo
Rožnik, 16. jun. - ^rj ^ šel naš generalni štab ^ ^ gledovanje pozicij, da vij^ . ^ so naše postojanke " i^, oslabljene in kje je treba = ,, ■ rezerv.	^.jlf
Pri obhodu od levega^ ^ ^ čez osrednjo fronto i" n nton no krilo, smo ugotovili s t( čebulca' se dobro drži J11^ \ di vzdržala še teh Par .. jul jo bomo vzeli iz streliski j ^ ^ kov in jo poslali v zale ^ si odpočije po hudih boJ ^ Pesa, ki je sicer moe110^, p »k v in je jako oslabljena b0d ^ zadnjih ofenziv, kaže, ^ oddelki, ki so preživeli 11 lahko vzdržali, če dobe^ ^ več municije, potresene f ^
apnom.	^ !ske
Redkvice se tudi dobr0^lg( i, j. Nekaj smo jih že vzeli \ y je, kar jih je pa še v Jar* „ji! l!jiv do prav lahko vzdržale, * p» ^ postojanka ni bila nlk<1 %[} sebno ogrožana.	J pc
Najslabše je pa v P°^zelj' *fc ki jih drži korenje in P drž« o< Ti oddelki ne bodo vec 3 k v li močnejšega napada, oJtfc njih vrste razredčene. ^ % teh pozicij smo zdaj nuPai)it 'Jej ične ograje, ki bodo, ^ >bil zdržale vsako ofenziv ^ * 2 Iz zanesljivih virov se ^ m delo, da bi sovražnik ^ 'le, nil separaten mir. T« ^j* % s geslo je: brezpogoj0*. Me ali pa boj do samega h	* 2|
paf i na« to j« pri«
el ju* i b»
se mi je siromak, pa ni-111 mogel pomagati. Napo-|e prišla vrsta tudi name. iaron me je pogladil po a spoznal sem, da je sil-. kurjen, ker mu je roka 'i1 lZ ^getala. "Konjiček," re-»tfr 1 je tiho, "drži se dobro haf' "Sanjaj mi kozlov!" Kaj IvaJ prav za prav hotel reči z ;iral »u; besedami, nisem či 1 'e za silo sem si jih tol-
0	Pravilno. Mislil sem si
> lonček, jaz se bom že
*eli a glej le na sebe, da ne
jei* Uganjal kozlov, ker si ta-
a 31 Irjen!" Nisem se motil.
fel( v začetku sem pustil
ic j* ige konje zadaj in dirjal
® ''je ljudstvo navdušeno
S; "Prav, prav!" trs ai
sem se cilju. Nakrat Pr K kako postane voziček i«1" !:i kako se zapraši nekaj lov® , ge nekoliko ozrem, tu® barona, ki je ravno svo-
1	s i« in kakor po zemlji raz-$ ! ude vlačil k sebi in se
vljal, da se zopet izpre-) P1 svojo prvotno pokončno in ne oponaša več plaze-treJ etveronožca. Takoj po-ri bil na cilju, kjer me je i- ko roko prijel neki go->veJ Okoli mojega barona se t 1 Po končani dirki zbrala ilc Niilujočih gospodov. Iz $ & besed sem posnel, da U * °n dobil visokega prvega $ Ber mi je postal prera-|st, ampak neko drugo M Ml o. Ko si ga je gospo-e \ S ogledala od pete do o 1 111 se prepričala, da ima še r?lt cele, katere je prine-,di( seboj na svet, potolažila 1)0 drugega dne, ko se bosi« »t vršila dirka in mu bo-< k gotovo milejša, kakor ^ .bila danes. Baron se je >z" '» smehljal in dejal: "Ni-Ihena, nima ni}cakšnega Smola je smola!" Pa le mu je poznalo, da mu 5(11 besede sicer iz grla, a mu i1 jeJo iz srca. Vrnila sva se j° fv hotel in tega dne ni el Ji vodnjaku miru. Vedno jve H kdo po vodo in napolni si namislil, da čeprav ^ veliki gostilni porabi %ji mnogo vode, vendar Vj o danes rabiti še dru-
4Gotovo so jo nosili tudi ^ baronu, da si je hladil fll Hite ude.
lU" !tega dne pa je imel sreč. ^ : 1,0 se mu je, da je smel 3. 'eh dirkah dirkati z me-j • obakrat sva si z lahkoto J prvo darilo. Darili ste '' biti visoki, ker se je goli ' 'nekaj o tisočih in ker je ... f gospod tako dobre vo-pa je vse občudovalo •v ^ev je bilo toliko, da se ^ S skoraj ni mogel ubra-j. Vi je mir šele potem, ko J '°čiio povedal, da me ne
nobeno ceno. • J*' katere sem preživel pri S bili so zame najlepši in r j^ejši. Leto za letom sva t J'v daljnja mesta na dir-,0 ; akor mi je prišlo do ušes, ^al sem svojemu gospo-fv lepo premoženje. Ta-s'if bil na vrhuncu svoje-<Jtljskega ponosa in svoje J* N siave. Godilo se mi je W ' ljudje s me občudova->?! Jpci pa so skoraj nekako »i! 1'iivo ravnali z menoj. Se-P° *6m imel tudi svoje muhe sem marsikaj nerodni Povzročil»sem marsikak-ijj 'Wo; pa takrat se mi je ■P 0 °dpustilo, kakor pozneje
3 več.
(0 ^av pa sem baronu pri-]'!l kakor je trdil ljudski 'epo premoženje, vendar več hvaležen, ko so me ^ 6 zapuščati noge in sem .Nekoliko težko sapo. Spo fs< S da ne bodem več za dir if I sem se že izrabil in pro • i}6 je dalje. Zdaj pač so se ! Zame slabi časi. Težavno
ivčevi spomini
HUMORISTICNA CRTIICA Spisal Silvester K.
UBIJANJE KITOV V ELEKTRIKO
delo, dolge vožnje, slabo ravnanje, pičla krma in nezdravi hlevi so me spravili skoraj na nič. Le enkrat se mi je še malo nasmehljala sreča, toda žal, da se mi je umaknila veliko pre-rano. Kupil me je namreč star gospod, dobrosrčen starček, za celih Šestdeset kron. Rabil me je za ježo in ker sem bil prišel že v pametna leta, nisem mu delal nikakšne zgage in imel me je rad. Pri njem sem si zopet nekoliko opomogel, tako da nisem več svojih reber nosil po svetu naprodaj. Pa prejšnji nisem bil več. Zadovoljen sem bil, da sem smel mirno in počasno tavati po cesti, in če so drugi mlajši konji drčali naglo mimo mene ali pa me celo pomilovalno gledali, ni me žalilo. Tolažil sem se, da pride tudi njim doba starih let in da bodo tudi oni enkrat bolj lazili kakor hodili po cesti.
Moj star gospodek je bil dober mož. Tako dobrega človeka še nisem videl ne prej in ne po-znej. Rad je govoril z menoj, gladil me, dajal mi krme ali sladkorja, gonil me sam napajat ali pa past okoli hiše in mi ustrezal, kjer je le mogel. Imel pa je vendar neko napako, katera mi je bila zelo nadležna. Mislim, da je bila včasih nadležna tudi njemu, pa prav gotovo ne vem. Kakšna pa je bila ta napaka? Izmed vseh oseb sevtega pisma stare zaveze do-padel se mu je namreč najbolj očak Noe. Njega je najbolj hvalil in čislal, toda čemu? Ker je bil Noe prvi, ki je vsadil vinsko trto in učil ljudi, kako se mora ž njo ravnati, da se dobi od nje tisti mokri blagoslov, kateri se ne da zajeti iz nobenega še tako umetnega studenca. In ker je to moj gospodek vedel, približal se je vodnjaku navadno le takrat, kadar me je lastnoročno gnal napajat; svojo večno žejo pa je gasil le tam, kjer ga je vabilo znamenje po-eg hišnih vrat.
Kadar je šel v hišo, privezal me je h kakšnem drevesu ali k plotu, dal mi je nasipati ovsa ali predložiti sena in takrat mi je bilo še dobro. V hlevu stati ali na svežem zraku mi je bilo vseeno. Pozimi, kadar je bil mraz, me pa gospod itak ni pustil zunaj, ampak je vsekdar gledal, da sem prišel v kakšen Kiev. In to je bila njegova do-ra stran. Toda slaba mi je predla, kadar se je vina bil na-srkal že dovolj — sam je mislil, da ga ijna že dovolj, a drugi ljudje so bili nasprotnega mnenja in tem sem se pridružil vsekdar tudi jaz, da ga ima že preveč — in se je pripravljal, da me zajaše in se napoti proti domu. Gugal se je okrog mene, da je bilo joj! Pri opravi je prijel vse narobe in če sem tudi stal kakor vzidan, dozdevalo se mu je vendar, da sem nemiren. Pomagati so onu morali vsekdar drugi na mene. Oh, in kakšno je bilo to vzdigovanje! Zdaj so mi pritiskali rebra kvišku, zdaj jih je vlekel moj gospodar zopet dol; zdaj so ga imeli že srečno na mojem hrbtu, a že v istem trenotku jim je hotel zdrkniti na nasprotno stran; zdaj je imel eno nogo srečno v stopalu, a takoj že drugo iz stopala. Čudno se mi je zdelo, da so imeli ljudje toliko potrpljenja z nerodnim sit-nežem. Bržčas so gledali le na njegovo denarnico, ki je rada dajala od sebe in tako so prezirali nadležnosti in sitnari je njenega lastnika. Kadar jim je prišel enkrat v svoje semtertja se gibajoče ravnotežje in se je z nogama dovolj močno upiral v stopala, z eno roko držal uzdo, z drugo pa se oprijemal ob prednji rob sedla, začel sem počasno korakati naprej. Ljudje so gledali še nekaj časa za
ZADNJI ROKOVNJAČ
Humoreska. Spisal Janko Mlakar
Naposled se oglasi Coklja in pravi:
"Kaj pa, fantje, če bi sanfi igrali rokovnjače? Malo se našemimo in odpeljemo gospodično; gospod Brtoncelj jo potem prav lahko in brez nevarnosti reši iz naših rok. Obema bi se izpolnila na ta način želja; za nas bi bila pa cela stvar jako zabavna, šala."
Vsi smo bili silno zadovoljni z njegovim predlogom in Brtoncelj mu je takoj napil v verzih, rekoč:
"Živel naš ljubljeni Coklja,
Da bi ga brcnila koklja!"
Domenili smo se še o raznih podrobnostih "rokovnjaškegia napada," izvolili Grižo za "papeža" (rokovnjači so imenovali svoje glavarje "papeže") in naročili Coklji, naj preskrbi na Brtončljeve stroške široke raztrgane klobuke, brade in druge rokovnjaške potrebščine.
Tone Šoba se je pa tako vnel za naš naklep, da je domov grede na vse grlo kričal: •
"Alo sem na korajžo, če vas je kaj; mi sjno rokovnjači in se nikogar ne bojimo."
Komaj smo ga pomirili. Malo je manjkalo, da ni "volhal v šerenco," ("Šel v ječo."—Ro-
1 kovnjači so namreč imeli svoj jezik) kakor se je izrazil Coklja, ki je bil v rokovnjaškem jeziku precej izveden.
Tisti teden po srečno prestani maturi smo jo mahnili proti Kamniku. Voz je najela Ema na svoje stroške. Komaj je v Šenklavžu mežnar odzv o n i 1 dan, je že čakal pred hišo. Preden smo se pa naložili, je voznik dvakrat zaspal in se ravno tolikrat zbudil, menda s konje'-ma vred. Oddrdrali smo šele po Mestnem trgu, ko so se branj evke že ruvale in prepirale za jerbase.
Zadeli smo lepo vreme in pri-
jetno se je bilo peljati v jutranjem hladu. Vkljub temu smo se tako naVeličali vo;žnje, da smo bili prav veseli, ko smo prišli v Kamnik. Tu smo pustili voz, obložili se s torbami in odšli peš proti Stranjam. Jaz sem nosil torbo s kruhom. Potegoval sem se sicer za tisto z vinom, pa mi je niso zaupali.
Solnce je že začelo precej jreti. Zato se nam je pa toliko bolj prileglo, ko nas onkraj Stranj sprejme košat gozd v hladno senco. Takoj ukrenemo vse varnostne naredbe, da od-bijemo morebitni rokovnjaški napad. Pripravili smo tudi nože, nastavili gorske palice kot sulice, ter obkolili Emo in Br-tonclja, ki se vso pot ni ganil od njene strani. Emo so te priprave skoraj nekoliko oplašile, zato jo je hitel Brtoncelj tolažiti. Vihtel je v desnici samokres in klical na korajžo rokovnjače, seveda le zato, ker je vedel, da jih nikjer ni.
"Gospodična," zatrjeval je Brtoncelj Emi, '"dokler se bo ta desnica gibala, skrivil se vam ne bo niti las na glavi. Pot do vas pelje le čez moje truplo."
Hvaležen pogled iz njenih oči ga je bogato plačal za navdušene besede. ^
Kakor vojaška patrulja smo korakali dalje po senčnatem gozdu. Hodili pa nismo, kakor divjate dandanes hribolazci, kar po štiri in celo več ur brez počitka. Počivali smo marveč vsake pol ure in se prijetno krep-čali.
Tako smo bili preložili že precej bremena s hrbta y želodec, preden smo dospeli na krasni naravni most Predaselj. Moji tovariši so zijali z mostu v globoko temno strugo, jaz sem pa raje pokukal v trebušnato steklenico vina, ki sem jo srečno pouzmal Coklji. Mož me je pa prehitro zasačil, sicer ^bi ji bil gotovo pogledal na dno.
Po kratHi^^iflpdi na mostu pridemo kmalu na lepo zeleno ravnino. Sedaj stoji tu ob izviru Bistrice lepa, prostorna gostilna, v kateri ste prav dobro postreženi in spravljeni. Mi smo pa takrat našli le par niz-
Bolničarke v službi Strica Sama imajo tudi svoje razvedrilo. Gornja slika nam pred-stavila dve ameriški bolniški strežnici, ki sta z armado v Indiji; leva je Gertrud Hogan iz Los Angeles in desna na konju pa je Irene Pagnanetti iz San Francisca.
MALI OGLAS!
DELO DOBIJO
Nedržavljani!
Ali mislite o bodočnosti? Ali bi hoteli delo, ki bo tudi po vojni? Potem delajte za
HOTEL STATLER
Čista, tiha, krasna, mirna okolica, prijetne sobe za odpočitelc in restavracija za uslužbence. Počitnice s plačo — prosta zavarovalnina.
Dela so odprta za:
ŽENSKA-KUHARICA 1 do 10 zvečer
ZA FOMOČ PRI PECIVU 12 do 9 zvečer Predznanje ni potrebno
LIKALCI ZA KROJAČNICO Od 6 zvečer do 2 zjutraj
ZA ČIŠČENJE PONOČI Predznanje ni potrebno
NADZORNIK ZA NOČ. ČIŠČENJE Predznanje ni potrebno
SOBARICE PODNEVI ALI PONOČI
MOŠKI ČEZ 60 LET STARI
Vsakojaka dela, za ves dan ali samo za delno.
Garaža v najem
Odda se v najem garaža. Zgla-site se na 1172 Norwood Rd.
(153)
Sobo išče
Jolžef Berčan iz Drage pri Višnji gori, po domače Matiša ali Matišev Jože, išče sobo pri znancih, prijateljih ali sorodnikih. Pred leti je bil pri Tony Zaviršku na St. Clair in 33. cesta. Nazadnje je delal pri Sheets Elevator na Broadway. Kdor ima kaj primernega, naj sporoči na 723 E. 160. St. (153)
Stanovanje iščejo
Iščem stanovanje 3 ali 4 sob za mater in otroka; najraje med E. 60. St. in 80. St. Pokličite Mrs. C. . Knuth, HE 7919.
(153)
Sobe se oddajo
Oddajo se 3 sobe, najraje priletnemu zakonskemu paru. Nahaja se na 5818 Bonna Ave.
(154)
Vertical Boring
OBLAK MOVER
Mill operatorji
Layout Man Machine Shop
Machine Assemblers
Inšpektor za Machine Shop, na velikem delu
Crane Operator
Radial Drill Operatorji
Barvarji
Structural Fitters
PLAČA OD URE
Ako ste zdaj v vojnem delu, morate dobiti dovoljenje, da ste na razpolago.
THE WELLMAN ENGINEERING CO.
7000 CENTRAL AVE.
___(157)
Snažilke za kafeterijo
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega 3tarega znanca
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St.
HE 27S0.
ČE STE BOLNI
Ako trpite na nerednosti v želodcu, jetrih, ledicah, vranci, revmi, visokem pritisku krvi, ali zastareli poškodbi, pridite k meni, da viclim, kaj morem storiti za vas. Imel sem velik uspeh v 25 letih v takih slučajih. Jaz se poslužujem stare evropske in najnovejše metoda bolnišnic pri zdravljenju.
Pridite do doktorja, ki razume vaš materin jezik in vam lahko razloži na razumljiv na-5in.
DR. PAUL W.WELSH
HYDROPATHIC CLINIC (specialist v starih boleznih)
kih bajt. Prva je bila zaprta, iz druge se je pa kadilo. Šli smo torej noter.
V prostorni veži opazimo ob ognjišču starikavo babnico. Gledala, nas je začudeno, češ, kaj iščejo ti ljudje tukaj.
Ko Ema vidi, da še gori na ognjišču, jo prosi, da bi nam skuhala kavo.
"Kavo," ponovi ta zategnje-no, "ne, tega pa ne znam kuhati."
Dalje prihodnjič
VRTNAR
$2,000 na leto in hiša
Mora biti pripraljen delati | dolge ure in ki ima dolge izku-i šnje s cvetlicami, zelenjavo in cvetličnjakom. Privatno zemljišče blizu Clevelanda. Potrebna so najboljša priporočila. Pišite na P. O. Box 6088, Cleveland, Ohio.	(154)
ženske se sprejme
Sprejme se ženske za važno delo, v starosti 18 do 45 let. V oddelku za klobase in sekanje. Plača od ure in overtime. Predznanje ni potrebno.
Ohio Provision Co.
2254 W. 61. St.
(154)
šolske knjige kupim
želim kupiti šolske knjige za 4. razred šole sv. Vida. Pokličite HEnderson 5297. (154)
Ne ozira se na starost, ni vam treba _ znati angleščine
Zglasite se osebno v uradu med 9 in 5
HOTEL STATLER
E. 12th in Euclid Ave.
(153)
Velika plača od ure in bonus. Zglasite se v
Uradne ure: do 5 popoldne, razen v sredo 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Telefon: MAin 6016.
(Wed. — x)
Thompson Aircraft Products Company
23555 Euclid Ave.
(153)
FAT DAT
BONO MY
(Nadaljevanje z 2 strani) upora pri prehodu elektrike predstavlja mesto, kjer je žival zadeta, na prehodu od izstrelka na meso. Jakost toka znaša od 50 do 60 Apm. Jakost je odvisna predvsem od tega, kje je žival zadeta, medtem ko razdalja, od živali do ladje ne vpliva veliko.
Za lov sam je velikega pomena, da se drži žival površine. Kit ostane na površju verjetno zaradi tega, ker se vpliv elektrike poveča, čim se kit potopi in pride v dotik z vodo večja ploskev živali. Pri lovu s harpunami, ki eksplodirajo v trupu kita, pa išče kit skoraj vedno čim večjo globino, da bi se odtegnil zasledovalcem. Ubijanje z elektriko ima še to prednost, da se telo živali v smrtnih krčih ne stisne, kakor pri prejšnjem načinu.
-o-
Otok Islandija, kjer se nahajajo sedaj naši vojaki, nima nobenega premoga in ga morajo uvažati.	.
nama, potem so se smeje in za-bavljaje vrnili k svojim opravkom.
Povprečno računano je moj gospod na potu proti domu le malokdaj zdrčal ali padel z mene. Včasih se je res zaprašil kakor vreča žita v cestni prah, in če mu ni naključno kdo pomagal v sedlo, peljal me je le-, po za uzdo domov; le redko-! kdaj se mu je posrečilo priti samemu na mene. Takrat sem takoj vedel, da se mu je ali razpršila pijanost, ali je bilo pou-žito vino premalo močno, ali pa se ga je bil tistikrat premalo nasrkal. Navadno pa se je srečno prigugal domov. Ravno to guganje pa je bilo zame grozno. Navdajalo me je z nekim posebnim in neprijetnim čutom, ki se ne da popisati. Premno-gokrat bi ga bil najrajši otre-sel raz sebe, pa bal sem se mogočih posledic. Starost in izkušnja sta me naredili krotkega.
Mornarji in vojaki v Los Angelesu so se naveličali "zooterskega" terorja in so vzeli pravico v svoje roke, katere so prav pošteno pretepli in jim raztrgali obleko. Na sliki vidimo nekaj teh "zooterjev," ki so bili aretirani. Pretepi so se vršili par dni.

if
JUNAKINJA IZ ŠTAJRA
PREVEL DR. JOS. JERŠE
Toda brez zni to dejanje ne sme ostati, čeprav tu živimo pod Hendel-nom." Vprašal je ljudi, ki so bili v hiši—mati je bila od žalosti vsa proč in ni odgovorila na nobeno vprašanje — če je bil čez dan kakšen sumljiv človek v hiši, če je morilec tudi kaj oropal, li ni pustil tu kako mo-rilno orožje, ali karkolisibodi, iz česar bi se dalo sklepati, kdo da je bil. Ljudje so rekli, da kradenega ni nič. Mali Krištof se je tresoč se splazil k mizi in je pokazal na bodalo, ki je tam ležalo. S studom in gne-vdm je Luc vzel orožje v roko. Naj bo kdorkoli, od Boga je preklet, kdor se je poslužfl tega orožja, da je pobožni deklici prerezal srce. Ropar ali ne, na vislice mora, na katerih je visel nedolžni Janez Zeler.
Ko je Luc v svitu več sveti-ljk, ki so jih ljudje držali nasproti, ogledoval bodalo, na katerem so bili še rožnatordeči sledovi nedolžne žrtve, je takoj opazil, da je to izvrstno, dragoceno orožje, in če ni bilo ukradeno, morilec ni mogel biti napaden človek. Tudi se je Lucu zdelo, da je nekoč že videl to ortfžje v neki roki; takoj je sklenil, pokazati ga mestnemu nožarju Blimbelhuberju, ki pozna vsako orožje v Štajru, saj vse orožje prihaja v njegove roke, da ga brusi, snaži in gladi. Ko je Luc še enkrat motreče pogledal bodalo, se mu je v glajvi zabliskalia strašna slutnja. Zapodil jo je daleč proč od sebe — ta ne more biti — tako globoko ni mogel pasti mož, ki ga je spoštoval ves Šta-jer, in zakaj naj bi kaj takega storil.. Toda čudno, ravno ko rhu je prišlo, na misel ime one-človeka, o katerem je šumelo okoli, da ljubi Štefano, in katerega so danes kakor, divjega videli letati okoli Štajra, je fiati, ki je neprestano z okorno rtoko božala nežno mrtvo truplo, ki je počivalo v njenem naročju, začela zmešano go-voriti sama s seboj:
"O moje ubogo dete, kdo je vendar to storil, saj nisi imelo
OB 25. LETNICI
Na dan 29. julija bo že 25 let, odkar je
JOHN PUCE
po nezgodi preminul.
Njega se spominja soproga Mary,. sin John in hči Mrs. Mary Tavčar.
Blag mu spomin in večni mir, Ti kličemo Tvoji dragi:
SOPROGA, SIN in HČI.
Cleveland, O., 29. junija, 1943.
nobenega sovražnika, saj nisi niti miški, niti muhi storilo kaj zalega, če si pa danes zavrnilo Henrika Hendelna, si to storila zaradi obljube, pa je bil tako divji in Srdit!"
Luca je izpreletel mraz.
"Hej, mamica?" je vprašal in se je na lahno dotaknil rame jokajoče žene. "Kaj pravite? Kaj je to —? Zavrnila? — Henrika?"
V sobo je stopil mož in je glasno posvaril: "He, gospa Švertner, pa vendar ne mislite nič hudega o plemenitem gospodu, čigar ime ste ravnokar imenovali? To vam pač odsvetujem. Ta čin je izvršil podel lopov, ki ga bomo kmalu prijeli." Mož, ki je tako govoril, je bil protestantovski podžupan iz Štajerdorfa, ki je z zdravnikom prišel na lice mesta, da ugoto-
i zločin. Zdravnik je dognal, da je Štefana umrla nekako pred eno uro. Podžupan je Švertneričine otroke vprašal nekatere stvari glede Štefane in si je odgovor zapisal. Potem je odšel, da je namestniku Hen-delnovemu, Madlzederju, naznanil umor, prej pa je prosil Luca, naj naroči v bratovski hiši, da naj bijejo plat zvona.
Ljudje so se iz hiše smrti vsuli na cesto, njih divje govorjenje je valovilo semintja liki šumenje dreves, vihar se je nekoliko polegel, toda iz daljave je prihajajo gromenje, sedaj od leve, sedaj od desne strani.
Kmalu je začelo v bratovski hiši biti plat zvona, v presledkih je donel zvon, Čigar žalostni glasovi so iz Štajerdorfa čez vodo doneli v mesto in so naznanjali, da se je v Štajerdor-
fu izvršil umor.
♦
Morilec je po izvršenem umo ru takoj drvil po strmini navzdol proti mestu, da bi tam naznanil, da je z lastno roko umoril vlačugo; ni več treba bobnarjev. Toda bil je tako zmešan, da se je izgubil na po ti, na kateri mu je bil izza mladih nog znan vsak kamen. Mi slil je, da je pri mostu, pa je bil v ulici, kjer ni nobena luč več svetila in se ni genila živa duša, toda glej, v hipu se mu zasveti luč, ki je prihajala od bledega, mrtvega obraza, ki je plaval nad njim ... in so z nje> ga kapljale krvave kaplje.
Stresel se je od groze in je razfprostrl roke proti prikazni. "Stran, proč od mene!" je so-pihal. "Kaj hočeš, saj te ni več, :abodel sem te, ker si me varala in začarala." Z mrzlično naglico je hitel naprej v temno noč, prekoračil je most, ki vodi v mesto, ki ga je nemo zrlo z zadnjimi lučkami, s plamene čimi pogledi.
Tako. Sedaj bodo čuli. Danes Madlzeder, jutri pa njegov oče. Povedal jima bo v obraz: Povelje je velelo, da jo je treba izgnati, toda jaz sem rekel, da se to ne bo zgodilo, in se ni zgodilo in se ne bo zgodilo nikdar, jaz sem jo zabodel, obsodite me, če si upate. — Jaz sam sem jo sodil.
Toda mahoma mu je jel upadati pogum, jela ga je izprele-tovati groza.
Ko bo ujet, ga bodo izpraše-vali o Štefani in njenem grehu. Oče mu bo rekel: Na Dunaju nisi verjel, Boga si poklical za pričo njene nedolžnosti.
Oh, in vendar je ležala na tleh vsa bela in krasna kakor angel, kljub vsej sramoti. Z lastnim bodalom si je priboril pravico. Toda kakor angel je ležala na tleh, proti nebu se je
ozrla in je rekla: "Gospod Jezus!" In zatrepetalo je morilčevo srce. Že se ga polašča bol, muka, kes. Bila si vlačuga, umoril sem te. Toda bila si ljuba .. . lepa deklica . . . uboga . . . mala Štefana.
Sedaj ga bodo v mestu o vsem izpraševali. O, hinavske mačke. Sami so ga spravili tako daleč. Ne bo se vdal njihovi sodbi. Tu bo ostal v temi — kjer ga nihče ne vidi, nihče ne iz-prašuje, potem pa — ko se bo začelo svetlikati — bo šel še enkrat k njej — da jo še enkrat vidi — potem naj ga primejo in peljejo pred očeta — pa naj ga sodi on, ki mu je prvi rekel: Vlačuga je.
Zabliskalo se je in v blisku se je prikazalo grozno, smolnato-črno mesto njegovega očeta liki peklensko mesto, obšla ga je zopet groza, obrnil se je nazaj in je z mosta stopal po pobočju doli k deroči vodi. .. Ha, tam doli je hladno, tam si bo ohladil vročo glavo, vroče ude, ki mu gore v pekoči vročici. Prišel je do reke in je z divjimi očmi zrl v vodo ... O groza, po vodi plava zlatoobrobljen svetniški obraz in z njega kapljajo krvave kaplje ... ta obraz je njegova sodba . . .
Cuj! Cuj! Kaj je to? Od tam, kjer je ležala na lesenih tleh, prihaja nad šumenjem vode, nad glasovi, ki ječijo iz dna, glasen krik in vik. On ve, kdo je to, mati je našla svoje mrtvo dete. Kamenito srce mu postaja meso in kri, malo da mu ne poči v strašni boli, v pekočem, žgočem kesu! In dalje se v ulici morije razlega krik in vik v temno noč, razlega do neba in vpije zoper njega, volkodlaka. Zgrabi ga divji obup. V potemnelosti srca potegne meč in si ga hoče poriniti v srce, toda roka, ki je pri Štefani zadela cilj, je bila zdaj negotova, ni ubogalo jekla, samo ranil se je, toda ne smrtno. Ko je vdru-gič besneč jvameril meč proti sebi, je čutil na prsih malo, mrzlo roko. Ne, sramota bi bila, se je zavedel, če si vzame življenje, ki ni več njegovo, marveč posvetnega sodnika . . . Kri za kri, življenje za življenje! O Štefana! Ko si bila še čista, si mi pripovedovala o Jezusu. Tedaj je povesil meč in ga je vtaknil v nožnico. Na levi strani ga je močno bolelo — in iz prsi mu je lila topla kri — bil je ranjen.
Zgodilo se je, da je ravno takrat oskrbnik bolnišnice — bolnišnica je bila najbližja hiša in je stala nad pobočjem — odprl okno svoje spalnice, da bi vedel, odkod se bliska. Tedaj je videl, kako se je spodaj ob vodi proti hiši sem vlekla moška postava, se nenadoma zgrudila na tla in obležala. Poklical je ženo in hlapca, in vsi so šli z lučjo doli k vodi in so našli na tleh ležečega, ranjenega moža. Strmeč so spoznali na obleki, da mora biti imeniten gospod, toda niso slutili, da je to štajerski stotnik, ker so šele pred
kratkim časom prišli v ta kraj. Mislili so, da to mora biti kak tuj plemič, ki jo je skupil v kakem dvoboju.
Dvignili so nezavestnega moža jri so ga nesli v bolnišnico. Oskrbnik je odprl sobo za kužne bolnike, ki je bila preskrbljena z novimi, sveže pogrnjenimi posteljami, v katerih še ni nihče ležal. Tam so položili moža na posteljo in so mu obvezali rano. Pri tem delu niso čuli krika in vika, ki je prihajal iz predmestja; ko pa je začelo biti plat zvona, so postali pozorni in prisluškovali. Oskrbnik je rekel: Nedelja je. Mladi nepridipravi so šli vasovat, mogoče, da so katerega spravili na oni svet. Lahko je pa tudi ogenj."
Morilni zvon je dalje tulil, in njegov bronasti glas, ki se je strašno razlegal v ponočni molk, je morilca vzbudil iz nezavesti. Nekoliko je dvignil glavo iznad rdeče blazine, divje in izgubljeno je z mrzlično žarečimi očmi gledal naokoli in se je vprašal, zakaj zvoni ponoči. Priletna žena oskrbniko-va je odgovorila:
"Zvonenje moti gospoda, bo kmalu prenehalo, mora pač biti ogenj, gospod, le mirno počivajte naprej, ne bo še kmalu dan."
Z gubasto roko je božaje šla preko vzglavja, tedaj pa je zakričal, da jo je bilo strah: "Proč, stran, ne dotakni se me, kriv sem smrti, deklica je mrtva."
(Dalje prihodnjič)
V BLAG SPOMIN
DESTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NEPOZABNEGA BRATA IN OČETA '
JOE GRBEC
ki je za vedno zatisnil svoje oče dne 30. .iunlja, 1933.
Počivaj v miru, v grudi tej, brat in oče dragi; spomin na Tebe za vselej ohranjen nam bo blagi.
Žalujoči ostali:
MARY MOHAR. sestra. RAYMOND in BETTY GRBEC, otroka
Cleveland, O., 30. junija, 1943.
POZOR GOSPODARJI HIŠ!
Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilja, popravo žlebov ali novih, se z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju In dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko prav na lahke obroke.
The Elaborated Roofing Co.
MElrose 0033	6115 LORAIN AVE.	GArfleld, 2434
Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH
UČITE SE ANGLEŠČINE
iz Dr. Kernovega
ANGLEŠKU-SLO VENSKEGA BERILA
"ENGLISH-SLOVENE AEAOEB"
kateremu je znižana cena in stane samo:
$2.00
Naročila sprejema
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA
6113 St. Clair Ave. Cleveland, O.
ism
JSaznanilo in jZ,ah*Oala
žalostni in potrtega srca.naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt posegla v našo družino in nam odvzela ljubljenega soproga in skrbnega očeta
FRANK SKULY
ki je po daljši bolezni zatisnil svoje trudne oči 29. maja 1943 in smo ga po opravljeni zadušnici v cerkvi svetega Vida položili k večnemu počitku 2. junija 1943 na Kalvarijo po kopališče. Pokojni je bil rojen 4. julija 1881 v vasi Adamovo pri Velikih Laščah, odkoder ie nrišel v Ame-
■ I	1 4 4 I 1 •	'	•»	"	*
nko pred 41 leti.
Dolžnost nas veže, da se na tem mestu prav iskreno zahvalimo vsem, ki so nam kaj dobrega storili ter nam bili v pomoč v času največje žalosti v družini.
Iskrena hvala Rev. Max So-dji za podelitev sv. zakramentov za umirajoče, za opravljeno mašo zadušnico in cerkvene pogrebne obrede.
Naša najprisrčnejša zahvala veljs tujii vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za krasne cvetlice, s katerimi ste okrasili krsto našega pokojnega soproga in očete in sicer: hči Mary in Eddie, Rese in Louis Tisovec, Tisovec družina, Joe in Ann Kruleč, Mrs. Hlad in družina, Frank Zakrajšek družina, Anton Zadnik družina iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. Anthony Zadnik Jr. iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. Joe Gabron, Emery Krizman in družina, Staric družina, društvo Slovenec št. 1 SDZ.
Iskreno se zahvaljujemo tudi vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so darovali za svete maše, katere se bodo brale v mirni pokoj duše pokojnega. Našo zahvalo izražamo na tem mestu sledečim: Agnes Faletič, družina % Marolt, Frank Grebene, Mr. in Mrs. Anton Tanko, Mr. in Mrs.
r	*
Louis Knaus iz Lake Shore Blvd., družina Joe Bohinc, družina Vi-dymsek, družina Avsec, Mr. in Mrs. Rigler, Mr. in Mrs. John Marolt, Josephine Sajovec, družina
Ti pa, ljubljeni soprog in skrbni oče! Končalo se je Tvojo zemljsko terpljenje in utrujen si legel k zasluženemu počitku. Solze žalosti nam zalivajo oko, ki Te zastonj išče, kajti odšel si od nas v kraj večnega mi; ru. V tihi molitvi pošiljamo goreče prošnje k Vsemogočnemu, da Ti podeli svoje plačilo. Tolaži pa nas zavest, da se končno snidemo nad zvezdami v kraju večnega miru. Naj Ti bo lahka ameriška gruda.
Žalujoči ostali:
ANA SKULY, roj. RAJER, soproga.
ANA, por. Kruleč ROSE, por. Tisovec in MARY, por. Marolt, hčere.
' ANA ZADNIK v Neelyville, Mo., sestra; v starem kraju pa brat LOJZE in setsra FRANCA, ter več drugih sorodnikov tukaj in v stari domovini.
Cleveland, Ohio, 30. junija, 1943.

Staric, Mrs. Rose Urbančič iz Norwood Rd., Mr. in Mrs. H. Ko-plan, Mr. Anton Miklaučič, Joseph Virant, Mr. in Mrs. F. Macerol, Mrs. Zakrajšek, John in Jennie Lenarčič, Mr. in Mrs. Anton Mila-vec, Mrs. G. Zakrajšek, Mr. in Mrs. Joseph Tomazin, Dr. in Mrs. Jas. Seliskar, Mr. in Mrs. Joe Tekav-čič, družina John Kužnik, družina Frank Kužnik, družina Vodnik, družina Urbas, Catherine Tisovec, Frances Sraj, Mr. in Mrs. J. Zadnik družina.
Najlepša hvala društvu Slovenec št. 1 SDZ za udeležbo pri pogrebu posebno pa se želimo zahvaliti nosilcem krste, ki so spremili pokojnega na njegovi zadnji zemeljski poti in ga položili k večnemu počitku v naročje materi zemlji.
Naj bo na tem mestu izrečena iskrena hvala vsem, ki ste nam stali ob strani v tej najbolj žalostni uri ter nam kaj dobrega storili na en način ali drugi.
, Iskreno se zahvaljujemo tudi pogrebnemu zavodu Zakrajšek Funeral Home za vso prijazno postrežbo in naklonjenost ter za lepo urejen pogreb.
želimo se prav iz srca zahvaliti vsem, ki ste nam bili v pomoč v tem najbolj žalostnem času in če smo slučajno kakšno ime po pomoti izpustili, prosimo, da nam prizadeti oproste, ker se želimo vsem kar najlepše zahvaliti.