Na začetku novembra 1912, ko se je zdelo, da bo avstrijsko-srbski spor glede rešitve albanske- ga vprašanja in izhoda Srbije na Jadran prerasel v vojno širših razsežnosti, se je tudi slovensko časopisje na dolgo in široko razpisalo o Alban- cih. Večina slovenskih političnih časnikov, z izje- mo socialdemokratske Zarje (in nemško usmer- jenega Štajerca), je odločno nasprotovala že ide- ji o oblikovanju neodvisne Albanije, potem ko je na zahtevo evropskih velesil Albanija končno postala neodvisna, pa je svoj negativen odnos do Albanije in Albancev le še stopnjevala. Izrazi- ta nenaklonjenost do Albancev in albanskega vprašanja, ki veje iz slovenskih časnikov obeh meščanskih političnih strank, je v veliki meri te- meljila na različnih (tudi rasističnih) stereotipih, ki so v celoti izhajali iz srbskega pogleda na Al- bance. Le-tega so slovenski (politični) časniki v celoti sprejeli in ga do neke mere še stopnjevali. Zanimivo je, da pred začetkom prve balkan- ske vojne slovenski tisk »arnavtskega vprašanja« skoraj ni načenjal. Izjemo tvorijo ugibanja, na katero stran se bodo v vojni postavili Albanci. Čeprav so se Malisori (katoliški Albanci) v začet- nih črnogorsko-turških bojih večinoma pridru- žili Črnogorcem, je v slovenskem tisku prevlada- lo mnenje, da se bodo ostali Albanci ob splo- šnem napadu balkanskih držav borili na strani Turčije. Ob tem je liberalno usmerjeni Dan celo zapisal: »Usoda Skadra je odvisna od tega, kako se bodo držali Malisori. Albanci so bili ona ne- gotova sila, ki je odločevala v vseh balkanskih bojih proti Turkom. Ponavadi so se postavili na turško stran, ker jim je ustrezal nered v Turči- ji.«1 Tudi drugi časniki so bili enakega mnenja, hkrati pa so se spraševali, na katero stran se bo- do postavili nekateri voditelji albanskih uporni- kov (predvsem razvpiti Isa Boljetinac, ki je avgu- sta zasedel Skopje), ki naj bi bili sklenili spora- zum s Srbi. Po izbruhu splošne vojne pa je začel slovenski tisk namenjati Albancem bistveno večjo pozor- nost. Tako katoliški kot liberalno usmerjeni ča- sniki so že od samega začetka prikazovali - v glavnem na podlagi srbskih virov - Albance kot zahrbtne, nehvaležne, surove ljudi, ki da ne spo- štujejo nikakršnih civilizacijskih norm. Še pre- den je albansko vprašanje prišlo v ospredje, so Albanci v očeh slovenskega časopisja postali si- nonim za zahrbtnost, nemoralo in razbojništvo. To lepo kažeta naslednja primera. Ko je Sloven- ski narod očital »klerikalcem«, češ da njihovo slovanstvo ni pristno, jih je obtožil, da imajo »ar- navtsko moralo«.. V polemiki glede zbiranja de- narja za balkanske ranjence se je Slovenec branil pred obtožbami Slovenskega naroda, češ da zbi- ra denar za Turke (in je s tem v balkanski vojni na strani Turkov in proti balkanskim Slovanom), z naslednjimi besedami: »Večji bandit ne more biti noben Arnavt, kot človek, ki piše take reči.«2 1 Dan, 15. 10. 1912. ZGODOVINA ZA VSE 71 Neposredno po izbruhu prve balkanske vojne je Albancem namenjal največ prostora prosrb- sko usmerjeni Dan, čeprav njegovo pisanje v ni- čemer ni odstopalo od pisanja Slovenskega na- roda in Slovenca. Tako Dan kot oba omenjena dnevnika so bili prepričani, da so Albanci spričo svoje nestanovitnosti (»razdeljeni so na več ro- dov - eni drže s Srbi, drugi s Turki«) pri balkan- skih Slovanih upravičeno izgubili vsako zaupa- nje in napovedovali, da jih bodo zato »balkanske armade brezpardona streljale.«* Nasprotno pa je socialdemokratska Zarja Albance slikala kot sposoben narod, ki bi lahko v ugodnejših raz- merah hitro napredoval, in se je zavzemala za njihovo avtonomijo. »Isa Boljetinac se bo boril na strani Srbije, ostali Albanci pa na strani Tur- čije. Razcep albanskega naroda lahko uniči upanje za njihovo avtonomijo. To je svež in je- der narod, ki ni tako divji, kot se misli, ki spreje- ma svetovno kulturo, ima 19 listov in vso pravi- co do zedinjenja in samouprave. Balkanska fe- deracija bo prej dosežena z avtonomno Albani- jo, kot pa z razcepljeno, ki bo oteževala položaj ostalih balkanskih narodov«.* Nekaj dni pozne- je je Zarja zapisala: »Arnavti se obupno upirajo prodirajoči srbski armadi z orožjem, ki so jim ga Srbi dali za upor proti Turkom. Arnavti sma- trajo akcijo balkanskih držav, kot uperjeno pro- ti njihovi združitvi. Pred srbsko vojsko se truma- ma izseljujejo. Divjost kot razlog za zavojevanje Albancev ne zdrži kritike. Z zavojevanjem na- rod še bolj podivja. Če bi balkanske države ob- ljubile Albancem avtonomijo, bi bila vojna kraj- ša in manjkrvava.«b V začetku novembra 1912, ko je postalo jasno, da se pod velikimi zmagami balkanskih zavezni- kov kot hiša iz kart ruši evropska Turčija, ko je bila »Stara Srbija« že v srbskih rokah in so oddel- ki srbske armade že korakali proti Albaniji, se je slovenski tisk povsem posvetil albanskemu vpra- šanju. Že v drugi polovici novembra so članki z albansko tematiko z naslovnic časnikov izrinili zanosne članke, ki so opisovali uspehe Balkan- ske zveze. Ob naraščajoči napetosti med Avstro- Ogrsko in Srbijo zaradi albanskega vprašanja se je slovenski tisk vedno glasneje spraševal, kdo so sploh Albanci, ki so preko noči postali najbolj Slovenec, 28. 10. 1912. Dan, 27. 10. 1912. Zarja, 23. 10. 1912. Zarja, 25. 10. 1912. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE vroč kostanj evropske in svetovne politike. Kakšen je ta narod, zaradi katerega neodvisno- sti se je Evropa znašla na robu izbruha vsesplo- šne vojne? Na začetku novembra 1912 so začeli tako Slove- nec kot Slovenski narod in Dan v nadaljevanjih objavljati knjižico z naslovom Balkanska vojna in Srbija, v kateri je poskušal podati srbski pogled na vojno Jovan Cvijić. V njej je znameniti srbski znanstvenik trdil, da Srbija nikakor ni izzvala voj- ne. Nasprotno: »30 let je brez uspeha pošiljala no- te evropskim državam. Tudi politika približeva- nja Turčiji ni izboljšala položaja srbskega življa v Turčiji. Srbija v vojni želi dobiti Staro Srbijo, po- lovico Makedonije in obalo pri Skadru, Ljesu in Draču. Turki in predvsem Albanci ropajo Srbe. Slednji so etnično očistili Staro Srbijo in srednjo Albanijo od Srbov. 150.000 Srbov je pribežalo v Srbijo, od 150.000 do 200.000 jih je bilo prisilno mohamedizirano. Balkanska zveza se bo obdr- žala tudi po vojni, ko se bo na Balkanu začel gos- podarski razcvet. Srbija bi takrat sprejela zelo ugoden trgovinski sporazum za Avstrijo«.6 Vsi tri- je časniki so novembra začeli tudi z objavljanjem etnografskih del istega avtorja, ki je kot priznan srbski znanstvenik za slovenske intelektualce predstavljal neke vrste vrhovno avtoriteto glede etnografskih in ostalih značilnosti Albancev ter glede položaja v Stari Srbiji. »Oblasti v Stari Srbiji ni, ali pa je brez moči. Albanci so vsi oboroženi, Srbi pa kot kristjani ne smejo nositi orožja. Al- banski razbojniki, ki jih po deželi kar mrgoli, se združujejo v čete, ki kradejo in ubijajo po srbskih vaseh. Če se srbski kmetje uprejo, jim priskočijo na pomoč še druge razbojniške čete. Tako preže- nejo Srbe z njihovih posestev in se tam sami nase- lijo. Tako so izginili srbski živinorejci, ker so jim Albanci pokradli vso živino. Pregnani Srbi se na- selijo v Srbiji, kamor jih je od leta 1876 prišlo že 150.000. Od 18. stoletja dalje, paje bilo teh preg- nancev kar pol milijona. Še večji reveži pa so tisti Srbi, ki ne morejo zbežati in postanejo čifčije, za- kupniki tuje zemlje. Zaradi albanskega pritiska se veliko Srbov, predvsem ženske in deklet poisla- mi, ker potem preneha vse trplenje in vsa beda. Doma ostanejo kristjani, na zunaj pa so se prisi- ljeni obnašati kot mohamedanci Albanci v Stari Srbiji torej niso domačini, temveč potomci rodov, ki so skozi stoletja z umori in ropanjem pregnali Srbe in se polastili njihove zemlje.«' 6 Dan, 6. 11. 1912. 7 Sušnik in Šarabon (priredila), Vojska na Balkanu 1912/13, Ljubljana 1914, str. 27-29. V prvem daljšem članku o Albancih v Sloven- cu (6. novembra 1912) je neznani dopisnik iz Sr- bije Arnavte predstavil kot oborožene verske fa- natike, polne davnega sovraštva do Srbov, ker jim ne morejo odpustiti, da so jih leta 1878 preg- nali z novoosvojenih ozemelj. »Srbi so se zave- dali nevarnosti, ki jim preti z njihove strani v tej vojni, zato se je pred vojno srbski prestolona- slednik sestal z albanskimi voditelji in ti so ob- ljubili, da se bodo bojevali proti Turkom. V ta na- men so od Srbov dobili orožje. Prisego so seveda prelomili, a na svojo škodo, ker so s tem izzvali ustaše, ki so se maščevali nad arnavtskimi va- smi z ognjem in mečem.« V primerjavi s kasnejšim slikanjem Albancev je bil dopisnik omenjenega članka še dokaj ob- jektiven, saj je v svojem pisanju poskušal pred- staviti tudi albansko videnje dogodkov. Med drugim je v svojem članku navedel izjavo neke- ga Albanca, ki je srbsko nasilje nad Albanci opi- sal z besedami: »Vi ste sedaj v petih dneh pobili več ljudi, kot mi od leta 1389 naprej. Turki upor- nih Albancev niso mogli nikoli popolnoma ra- zorožiti, Srbi pa so jih v treh dneh. Sedaj so obo- roženi srbski kmetje. General Jankovič je uka- zal, da bo obsojen na smrt vsak, ki ne bo oddal orožja v treh dneh. Hodže morajo narediti spi- sek orožja in zlikovcev, ki so klali Srbe. Veliko Al- bancev je zbežalo v Skopje. Srbi jim ponujajo, naj se vrnejo napožgana ognjišča. Albanci zau- pajo vojski, vendar se bojijo četašev.« Toda le dva dni kasneje je Slovenec v polemiki z Zarjo branil svoje protialbansko stališče z izrazito rasi- stičnimi trditvami. Na očitek Zarje, češ da je nje- govo pisanje o zasluženi kazni, ki da je doletela Arnavte, surovo nekrščansko, je grobo zapisal: »Imamo popolnoma prav. Mohamedanski Al- banci so najhujše zveri, kar jih je človeška mati kdaj rodila. Žive izključno od ropa in so iz Stare Srbije pregnali samo tekom par stoletij milijon srbskega kmečkega prebivalstva. Odvzeli so Sr- bom vse planine in pašnike, ter jim zadnjo kra- vico ukradli... Krutosti Albancev in druga njiho- va nasilja presegajo vse meje.... Kar pa so Alban- ci počeli v tej vojni pa je tako nezaslišano, da se je le čuditi, da srbska armada v razumljivem sr- du teh beštij ni od prve do zadnje iztrebila.«? Na splošno se Slovenec ni strinjal z uradno av- stro-ogrsko zunanjo politiko, ki naj bi na škodo Srbov favorizirala Albance, in se je odločno zav- zemal za razdelitev Albanije med Srbijo in Grči- 8 Slovenec, 8. 11. 1912. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 jo. Svoje stališče je zagovarjal z naslednjimi argu- menti: »Albanci so za samostojnost nesposoben narod, razcepljen v plemena različne vere, zna- čajev in tradicij, brez enotnega jezika in pisave. Pod Srbi in Grki bi lahko kulturno napredovali, samostojni pa bodo trajni vir konßiktov na Bal- kanu. Avstrijska diplomacija ni storila ničesar, koso Turki preganjali Albance, sedaj ko jih pre- ganjajo Srbi, pa seje naenkrat razvila ljubezen do njih«.4 Tudi Janez Evangelist Krek je v listu za- govarjal podobna stališča. Po njegovem mnenju naj bi samostojna Albanija na Balkanu povzro- čala le nered: »Mohamedanci niso sposobni vo- diti moderne države. Albanija bi bila mala Tur- čija v Evropi, kar bi bilo v nasprotju z blagrom predvsem 20% katoliških Albancev«.10 Na las po- dobno stališče do albanskega vprašanja je zasto- pal tudi dr. Žitnik, ki je v svoji redni kolumni med drugim zapisal: »Etnogenetsko so zmes Tur- kov, Slovanov in Grkov. So na nizki kulturni stopnji, nehomogeni in ne priznavajo nobene oblasti. Za avtonomijo niso sposobni, dvigne jih lahko le okupacija«.u Dopisnik Slovenca iz Ceti- nja pa je o albanskem vprašanju zapisal nasled- nje: »Avtonomna Albanija obstaja le v glavah maloštevilnih albanskih izobražencev, nima pa zveze z ljudstvom. Albanci niso enoten narod. Vsako pleme se briga le samo zase. Avtonomna Albanija bi bila skupek sovražnih si plemenskih poglavarjev. Ne želijo si srbske vlade, a se bodo njej še najprej prilagodili. Večina jih govori srb- sko, cenijo junaštvo iti se ne upirajo prodirajo- čim srbskim enotam«.12 veški podobi... drhal Arnavtov pod zaščito turš- ke vlade...«• Edini slovenski dnevnik, ki je zagovarjal pravi- co Albancev do avtonomije in kritiziral (rasistič- na) protialbanska stališča, ki so se pojavljala v li- beralni in katoliški politični publicistiki, je bil socialdemokratski list Zarja, ki je še posebej os- tro napadal stališča katoliškega Slovenca: »Slo- venčevi kristjani so prav posuroveli; za alban- ske ujetnike so srbski vojski dali nekrščanski re- cept, naj jih vse pobije. Imperialisti vojne ujetni- ke zapirajo, Slovenec' pa jih kolje kot živino«.I5 Zarja se je sicer dobro zavedala, da avstrijski di- plomaciji pri zavzemanju za Albance nikakor ne gre za interese Albancev, ampak za pokoritev Sr- bije, toda ob kritiki avstro-ogrske zunanje politi- ke se je zavzela tudi za pravice Albancev: »Zakaj je prav Avstrija branilka avtonomije Albancev, ko pa jo ne da lastnim narodom? Gre ji za za- sužnjevanje Srbije, ne pa za svobodo Albanije. Sicer pa imajo Albanci pravico do državne sa- mostojnosti. Mar sedaj balkanske države same teptajo svoj moto Balkan Balkancem? Samostoj- na Albanija bi prispevala k miru na Balkanu tudi v bodoče«.l6 Bila je prepričana, da so Alban- ci delaven, nepokvarjen, čvrst narod, ki bi v ugodnejših okoliščinah hitro kulturno napredo- val. »V bojih proti Srbom so junaško prezirali smrt, zato naj bi imeli kar 30.000 padlih. Če- prav so Srbi jezni, ker Albanci niso izpolnili nji- hovega upanja, je postopanje proti njim brezob- zirno.«17 Tudi urednik liberalnega in izrazito prosrbsko usmerjenega časnika Dan je bil prepričan, da Al- bancev država sploh ne zanima. »Glavno jim je le to, da lahko pobijajo in žive na račun drugih. Srbija bo z uvedbo evropske kulture to prepreči- la in zato Albanci ne marajo srbske oblasti. Srbi bodo v Albaniji vzeli le to, kar je bilo nekoč že njihovo«.13 Na obrambo Albancev in kritiko srb- skega nasilja v Zarji pa je Dan odgovoril: »...pet- stoletne grozovitosti nekulturnih elementov pre- jemajo plačilo, ki je komaj senca tega, kar so sto- rile slabega fanatizirane mohamedanske mase na telesu in duši srbski... Krvoločne zveri v člo- 9 Slovenec, 12. 11. 1912; v ogenj naj bi metali otroke, one- čaščali ženske in podobno. Ker Albanci najbolj zapleta- jo balkanske razmere, je njihovo ustrahovanje popol- noma primerno. 10 Slovenec, 16. 11. 1912. " Slovenec, 22. 11. 1912. 12 Slovenec, 19. 11. 1912. V Dan, 9. 11. 1912. Ptujski Štajerc pa je v svojem gledanju na al- bansko vprašanje izhajal izključno iz interesov avstrijskih interesov na Balkanu. Ko se je Avstrija uradno odpovedala branjenju statusa quo na Balkanu in zahtevala le še spoštovanje avstrij- skih legitimnih interesov, ji je Štajerc enoglasno pritrdil. »Geslo balkanske zveze je Balkan Bal- kancem. Razdelijo si lahko vse, le da ne kršijo interesov velesil. Albanci pa so narod zase. Ne marajo srbskega jarma. Ne bodo se pokorili Sr- bom, saj so grozodejstva srbske soldateske še sve- ža«. m Konec novembra 1912, ko je postala neodvi- sna Albanija resničnost, so se v slovenskem tisku vrstili članki, ki so zagovarjali srbske pravice do 14 Dan, 13- 11- 1912. 15 Zarja, 9. 11. 1912. 16 Zarja, 14. 11. 1912. 17 Zarja 12. 11. 1912. 18 Štajerc, 17. 11. 1912. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODO VEVA ZA VSE pristanišča na Jadranu ter izražali dvome o živ- ljenjski sposobnosti »iz nič« ustanovljene alban- ske države. Slovenec, ki se je po Šusteršičevi »konverziji« približal stališčem avstrijske diplo- macije, svojega odnosa do Albancev kot naroda ni spremenil. V uvodniku Nova država, ki ga je posvetil Albaniji, je med drugim zapisal: »Alba- nija je nastala po prizadevanju avstrijske in ita- lijanske diplomacije. Albanci so eden najstarej- ših evropskih narodov, baje potomci Ilirov, toda zelo zmešani z drugo krvjo. Imajo razvito samo- lastno individualnost. So edini necivilizirani narodni ostanek v Evropi, ki je prišel do svoje države. Niso sposobni za ustaljeno kmetsko živ- ljenje. Albanec je le ropal, kradel in klal. Ko pri- delki dozorijo, jih pride Albanec z gora ukrast. Izpodrine te iz zemlje in mu služiš kot najem- nik. Razklani so v nasprotujoče si rodove. Le za- radi krvne osvete se še niso poklali med sabo. Ko- ljejo se ritmično, v presledkih. Na splošno so zelo gostoljubni. Po veri jih je 60% muslimanov, 20% katolikov in 20% pravoslavcev. Ne glede na ve- ro, so vsi zelo praznoverni. Pred kratkim so do- bili alfabet, šole pa imajo večinoma laške. Druži jih le neukrotljiva divjost in primitivni zakonik. Morala je nizka, vsi so oboroženi in celo leto se ne preoblečejo. Razen obmorskih krajev, je Al- banija še vedno taka kot v Kristusovih časih. Turki so j Hi pustili pri miru. In ti rodovi imajo sedaj svojo državo, s provizoričnim predsedni- kom Kemal bejem. Kdo jih bo civiliziral? Dejan- ska samostojnost in življenje te države sta zelo vprašljiva«.w V isti številki je Slovenec začel ob- javljati podlistek z naslovom Albanija in Albanci, ki je v odnosu do Albancev dokaj nepopustljiv: »Albanija v Turčiji ni bila zaokroženo ozemlje. Albanci živijo pomešani s Slovani, Grki in Vla- hi, ki jih je v Albaniji 450.000. Albanci živijo tu- di zunaj Albanije. V Staro Srbijo so prišli tako, da so od tam pregnali Srbe. Za Albanca obstaja le njegovo pleme, širše ne gleda. Ko so konec 12. stoletja prišli pod srbsko oblast, so dosegli najviš- jo stopnjo kulture. V gorah so kljubovali turškim vplivom in ohranili svoje šege in navade. Orga- nizirani so po plemenih, držijo se nenapisane- ga prava, v katerem je najpomembnejša krvna osveta, ne glede na vero prakticirajo poligami- jo... Katera sila bo Albanijo držala skupaj? Kak- šne bodo meje Albanije, kdo bo albanski vla- dar?«20 Albanske zahteve do Stare Srbije in dela Makedonije je Slovenec zavrnil s trditvijo, da Al- banci v teh deželah niso avtohtoni. »S silo so si pridobili ozemlje. Te dežele pod nekulturnimi Albanci ne morejo napredovati.«21 Tudi Slovenski narod je bil izjemno skeptičen do novonastale neodvisne albanske države. Si- cer se je zavedal, da so »krivci« za novo državo 19 Slovenec, 2 12. 1912. 20 Ibidem. 21 Ibidem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 nekatere evropske velesile, toda hkrati je opo- zarjal, da bi bilo krivično Srbom odvzeti sadove zmag: »Sploh pa Albanija ni tako albanska, kot to trdijo nemški listi«.22 Pisanju Slovenskega na- roda o albanskem vprašanju so dajala ton raz- mišljanja Nika Zupanića, ki je po ustanovitvi al- banske države zapisal: »Interesi Avstrije v Alba- niji niso vredni kosti enega grenadirja. Neodvi- sna Albanija bi bila garancija nestabilnosti, pod Srbijo in Grčijo pa bi gospodarsko in kultur- no napredovala. Albanci niso narod, so le kom- pleks podobno govorečih plemen. Do politične zrelosti jih lahko pripelje le balkanska zveza. Po nemški statistiki je v vilajetu Kosovo 80% Srbov in 20% Albancev in Turkov«.20 Seveda pa lahko v Slovenskem narodu najdemo še bolj strupene protialbanske izpade, kakršnega je med drugim zagrešil dr. Oražen, ki je svoje vtise ob ogledu arnavtskih ujetnikov v Nišu posredoval bralcem lista z naslednjimi besedami: »Hoteli smo enkrat videti Arnavte, te klete sovrage srbskega naro- da, ki so mu povzročili največ gorja in prelili največ srbske krvi. Sami niso nikoli orali in seja- li, pa vendar so imeli na jesen obilo žetev... S kr- vavim mečem so se polastili srbske zemlje, zaro- bili srbskega kmeta... Kdor pa seje skušal temu upreti, temu so Arnavti požgali ubogi dom, mu potolkli družino in njega samega neusmiljeno pobili... Arnavti so se pa množili in širili po nek- daj čisto srbski zemlji in sedaj vpijejo ti roparji in njih nemški prijatelji v Avstriji, daje ta zem- lja od pamtiveka njih last, da izvršujejo Srbi gro- zodejstva nad njimi, ker hočejo imeti le to na- zaj, kar je enkrat bilo last njih pradedov... Ar- navti, ki prekašajo v krvoločnosti in divjosti vsa- kega Azijata... daje tudi neoborožen Arnavt ne- varen, ker oti te umori in zadavi z roko ali pa z zobmi.« In dalje: »Moški so stali mirno in gledali v tla... Dozdevalo se ti je, da strelja z očmi, da bi te najraje ubil s pogledi in raztrgal z zobmi. Ar- navti imajo ozke in visoke glave; nos je velik in zakrivljen, ustne tanke in ostro zarezane. Obrvi so goste, oči majhne, pogled streljajoč. Njih glave so nas spominjale na glave ptic roparic. Ako si gledal te obraze, potem si bil prepričan o grozo- dejstvih, ki so jih izvrševale te divje tolpe nad ubogim srbskim kmetom.«24 Ob neki drugi pri- ložnosti je dr. Oražen primerjal arnavtske in turške ujetnike in njihovo vedenje v ujetništvu. »Z Arnavti pa Srbi niso hoteli govoriti, ker te raz- bojnike očitno zaničujejo... radi njihove nepo- štenosti in zavratnosti, ki jo je to divje pleme tu- di v tej vojni neštetokrat pokazalo. Tudi v ujet- ništvu so se držali Arnavti zelo potuhnjeno, na- padali so straže in celo v bolnicah, kjer so jih Sr- bi kot ranjence zdravili iti negovali, so večkrat napadli zdravnike, strežaje... Turški ujetniki ni- so bili pri transportu zvezani... Arnavtom se ni moglo toliko zaupati; tiso morali imeti pri trans- portu zvezane roke, ker drugače bi se uprli.... zvezali so štiri po štiri skupaj v vrsti, vrste pa tu- di zvezali med sabo in tako so morali stopati pred srbskimi vojaki, ki so jih spremljali z bajo- neti na nabitih puškah... Turki v posebnih gru- čah, Arnavti pa v posebnih, ker z Arnavti niti Turki niso hoteli občevati; zaničevali in sovraži- li so jih ravno tako kakor Srbi in so govorili, da so Arnavti uničili turško cesarstvo.... Turki tudi niso bili veliko boljši od njih, samo tako potuh- njeni in zahrbtni niso...«2'' 22 Slovenski narod, 2. 12. 1912. 2i Slovenski narod, 4. 12. 1912. 24 Slovenski narod, 8.1.1913; Zanimivo je, da nekaj mese- cev pozneje objavljena brošura, kije vsebovala zbrane članke, objavljene v Slovenskem narodu, tega Oražno- vega članka ni vsebovala. Ivan Oražen, Med ranjenimi srbskimi brati, Ljubljana 1913- 25 Ivan Oražen, Med ranjenimi srbskimi brati, Ljubljana 1913, str. 21-23. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE Z dejstvom, da bo (je) postala Albanija neodvi- sna, so se najtežje sprijaznili v dnevniku Dan. Ob upanju, da ne bo postala neodvisna vsa Al- banija, so v Dnevu slikali prihodnost Albanije v najbolj temnih barvah. »Albancev ni več kakor Slovencev in žive poleg tega kakor razbojniki po svojih skalah in v svojih brlogih. Nedovzetni so za kulturo in sploh ne ljubijo miru. In zaradi teh ljudi bi skoraj nastala svetovna vojna, ker morajo baje dobiti avtonomijo.«2'' Januarja 1913, ko so v Londonu določali severne meje nove dr- žave, pa je Dan v skoraj vsakodnevnih »pismih iz Beograda« nenehno poudarjal, da Srbija ne bi smela odstopiti ničesar, kar je plačala s krvjo: »Avstrija napihuje veliko Albanijo in hoče zanjo tudi kraje, ki so jih Srbi in Črnogorci s krvjo pla- čali. Srbija ne more priznati etničnih meja, ki so posledica albanskih zločinov, Avstrija pa zahte- va prav to. Avstrija se sklicuje na narodnostni princip. Po temprincipu bise morala Avstrija že davno razpustiti. Albanci bi izrabili avtonomijo v prvi vrsti za zatiranje katoliških sodeželanov. Zaradi Albanije lahko izbruhne celo avstrijsko italijanska vojna, če bi si jo razdelili Srbija in Grčija te nevarnosti ne bi bilo. Albanci so divji narod, ki ne uboga ne cesarja ne Boga, zato bo- do imele velesile ogromne probleme pri vzpo- stavljanju reda«.21 Od konca januarja, ko so bile severne meje no- ve albanske države večinoma že določene in je bilo prekinjeno premirje, pa so Albanci postajali vedno manj zanimivi za slovenske časopise. Al- bansko vprašanje se je spet pojavilo na prvih straneh na začetku marca, ko so Albanci organi- zirali kongres v Trstu. Vsi slovenski listi so ga oz- načili za komedijo v organizaciji avstrijske di- plomacije. Ob tej priliki je Dan citiral mnenje nekega finskega žurnalista o Albancih, ki naj bi bil svoje argumente proti albanski samostojno- sti že nič kolikokrat zapisali: »Samostojna Alba- nija je igra velesil, ki v praksi ni uresničljiva. Al- banci hočejo barbarsko svobodo, nočejo ne vla- de ne zakonov. Življenje kakor v kulturni drža- vi je za Albanijo nemogoče. Zanje je bila ideal- na turška anarhija«}* Postopoma pa je - razen krajših dopisov iz Beograda in člankov ob ska- darski krizi - interes za »nesrečno Albanijo« in Arnavte v slovenskem tisku povsem ugasnil. Vse kar so imeli Slovenci povedati o Albancih, so po- vedali že novembra in decembra 1912. Zusammenfassung Die Berichterstattung der slowenischen Presse über die Albaner während der Balkankriege Die Albaner kamen Anfang November 1912 auf die Titelseiten der Zeitungen, als der öster- reichisch-serbische Konflikt über die Lösung der albanischen Frage und den Zugang Serbi- ens zur Adria in einen Weltkrieg auszuarten drohte. Als die Albaner über Nacht aus der An- onymität traten und zum heißesten Eisen Euro- pas wurden, stellten sich slowenische Zeitun- gen die Frage, wer denn diese Albaner über- haupt seien. Die Hauptinformationsquelle wa- ren die Werke des serbischen Ethnologen Jovan Cvijić, der behauptete, daß die Albaner durch Jahrhunderte mit Gewalt das mittlere und nörd- liche Albanien sowie das Kosovo von Serben ethnisch gesäubert hätten und sich in den Hei- men der Serben angesiedelt hätten. Die sloweni- schen Intellektuellen übernahmen die serbi- schen Vorurteile gegenüber den Albanern und bauten sie noch aus. Sie stellten die Albaner als heimtückische Wilde vor, die vom Plündern und Niedermetzeln der Serben leben. Sie vertei- digten die serbischen Verbrechen an Albanern, da die albanischen Räuber vermeintlich nichts anderes verdient hätten. Sie waren gegen ein selbständiges Albanien, auch nachdem dieses formell gegründet worden war, und zwar mit dem Argument, daß die Albaner vollkommen unfähig seien einen Staat zu führen, da sie nur an ihrem Stamm Interesse hätten und nur Anar- chie wünschten. Schließlich behaupteten sie auch, daß die Albaner überhaupt kein Volk sei- en, sondern nur eine Gruppe primitiver, unter- einander feindlich gesinnter Stämme. Der Ras- sismus in den Artikeln einiger slowenischer In- tellektueller ist vergleichbar mit der Berichter- stattung nationalsozialistischer Blätter über die Juden. Nur das Blatt „Zarja" [Morgenröte] vertei- digte die Albaner vor dem Rassismus der ande- ren slowenischen Blätter und erklärte, daß die Albaner unter günstigen Verhältnissen kulturell und wirtschaftlich rasch Fortschritte machen würden. 26 Dan, 1. 12. 1912. 27 Dan, 7. 1. 1913. ' 2H Dan, 24. 2. 1913- VSE ZA ZGODOVINO