OBISK NA DOMU
INTERVJU
BREZ FOTOGRAFIJE
»Prihajajo boljši časi
Pod severozabodnim robom Rašice leži majhna, prijazna vasica Vojsko, kjer živi in kmetuje Ludvik Kosec. Njegove hiše ni treba dolgo iskati, saj je že od daleč vidno veliko, belo poslopje.
Pogovor z njim je prljeten, saj govori hitro, a preudarno in premišljeno. Sedela sva v prostorni kmečki kuhinji, v kateri je opaziti trud gospodinje, da bi bila čimbolj moderna in funkcionalna. Taka kot je nji-hova kmetija...
•  »Imam 10 ha zemlje, ki mora preživ-Ijati štiričlansko družino. 10 ha zemlje je dovolj za živinorejo, za poljedelstvo je to očitno premalo. Zato sem se odločil za ži-vinorejo in se  specializiral za pridelavo mleka.   18  krav  mi  je  lansko  leto  dalo 46.000 litrov mleka, kar je povsem dovolj za preživljanje moje družine.«
•  Pripoveduje  mi  o  slabem položaju kmeta takoj po vojni.
•  »Toda vseeno sem se odločil postati kmet, ker sem bil že preveč v letih, da bi se oprijel kakšnega drugega dela. če pa bi bil leta 1946, ko sem začel s kmetijo, star 20 let, prav gotovo ne bi postal kmet. Precej  pomena pri moji odločitvi pa je imelo tudi veselje do zemlje in danes mi ni žal, da sem ostal na kmetiji. Casi se spreminjajo in tudi za kmeta so nastopili ugodnejši pogoji. Kmetijo sem moderni-ziral s pomočjo zadruge, ki mi je odobrila kredit, saj drugače s 64. leti, kolikor jih imam, ne bi mogel streči 30. glavam živi-ne, ki so privezane v hlevu.«
•  Opazujem ga. Moža z nekaj  sivimi lasmi na zagoreli glavi. Med govorjenjem se mu včasih v kotičkih ustnic zariše dro-ben nasmeh. Mlad ovčjak naju vseskozi pozorno motri z ležišča v kotu kuhinje. Ob pripovedovanju o sodelovanju s KZ Medvode ne more skriti svojega zadovolj-stva.
•  »Sem njihov kooperant, s sodelova-njem pa sem popolnoma zadovoljen. Od-kupijo moje pridelke, preskrbijo mi umet-na gnojila in krmila, dali so mi kredit za obnovo hleva in nabavo mehanizacije z od-plačilom na 8 in na 4 leta. Dovolj dolg rok odplačila, saj mora modernizirana kmeti-ja dati dovolj dohodka, tudi za odplačilo kreditov.«
•  Ludvik   Kosec   je   dober   govornik. Pozna se mu, da je sodeloval v različnih organizacijah, predvsem  v  SZDL, v kra-jevnem in občinskem odboru.
•  »Takrat nas je bilo na kmetiji več, imel sem več časa, ki ga danes nimam več, pa tudi preveč v letih sem že. Danes sem samo še član odbora za pospeševanjekme-tijstva pri občini Šiška.
•  Družba je kmeta sprejela kot enako-vrednega, kot pomembnega člana. če bi se tako gledalo pred 15. leti, bi bilo danes na kmetijah več mladih gospodarjev. Sin štu-dira veterino, je v 4. letniku in bo ostal na  kmetiji, seveda če bodo pogoji vsaj taki kot so sedaj.«
•  Predstaviti Ludvika Kosca kot člove-ka je težko, kajti preveč je navezan na kmetijo, na zemljo. O osebnih stvareh le nerad pripoveduje. Njemu je zemlja vse, za druge, bolj osebne stvari mu zmanjku-je časa.
•  V svojih stališčih je trden, od njih ne odstopa tudi po daljšem prepričevanju. Tako ga nisem mogel prepričati, da bi ga predstavil tudi s fotografijo. »Moja slika se v časopisu ne bo pojavila!« mi je hitro in odločno odgovoril. Nobeno prepričeva-nje ni pomagalo.
•  Tak je Ludvik Kosec, kmet. Trd kot zemlja, ki jo obdeluje, a vseeno prijeten, simpatičen in prijazen.
Franc Kmetič