številka s2
I I TOXI IN 3(1 Dl C [.MW R 701 ] CENA 1.53 EUR
NAROČILA KURILNEGA OLJA
Î / * .
üfll
UJM
BENCINSKI SERVIS
LETUS
CßAD
ft&Ser GOÄH^TVO. MAp feJiajtp, Äovij;4±B wwln A. JS3Ü NBSHJT
WHITE RABBIT
oUl^oOZ
Koiewz m cmez m wee
Wolfskin
Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
BUzn se najlepši (\is v letu. Cas, Ii o se spominjamo preteklosti m
pričakujemo prihodnost.
zdravju i d uspehu -ja area v srce
t^^Mj^Senmbükova^^^l
Sprejem naročil: -«j ponedeljka ri<i petka od £.00 do fl.OC
Tel.: 83-90-790
savinjskc@siol.net
>E: koJ«ar5kl c»mer Bell iajw Motlrje Til.: 05 SZ51146
» iLXil
RAZPRODAJA KOLES GHOST IN DOUGLAS
vezave diplomskih nalog
(Srebrn ali zlat odtis na modro, bordo, zeleno sli črno platnico. Tisk na hrbet ni rnoien J
POPUÍf OD -2S% W -lfO%
RAZPRODAJA SMUČARSKI OČAL BOLLE
í'^^fñ -2S
izdelava tiskovin
(vizjfk, vabil, letakov .„) pfastificiranje % grafično	^ß
obllkova nje	£
NA ZAL0Q1 SOFIWetlt ZNAMK
THE NORTH FACE, JACjUVGLFi
MAMMUT
^^^^^ NOVO V PONUDB! ROKAVICE LEKI in
SALOMON ČEVLJI (kolekcija jesen - zima)
BARVN ^ in ČRNOBELO
TISKANJE
NA 2AL0QI NOW KOtBÍOJA
E VEDNO POTEKA PROMOCIJSKA PRODAJA >OHODNIH HLAČ KARtBU.	n
POPUSTI OD -10% DO -30%
Tretja stran
Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!
Leto 2011 je bilo evropsko leto prostovoljstva. V državah Evropske unije okoli sto milijonov državljanov z nesebičnim delom vsakodnevno prispeva k boljši družbi, v Sloveniji pa opravlja prostovoljsko delo vsak peti državljan. Prostovolj-stvo deluje na področju sociale, športa, rekreacije, izobraževanja, zdravslva, kulture, okolja, turizma, zaščite in reševanja ter na mnogih drugih področjih. Opravljajo ga tako ženske kot moški, tako mladi kot starejši, vanj se lahko vključujejo vsi ljudje z upoštevanjem svojih zmogljivosti.
Prostovoljstvo ščiti interese posameznikov in skupin, ki so ogroženi, prikrajšani ali potisnjeni ob rob, ustvarja možnosti aktivnega delovanja državljanov v družbi in je bodisi samostojna bodisi dodatna dejavnost. Prostovoljsko delo ni privilegij posameznih družbenih skupin; nihče ne sme biti izključen iz prostovoljskega dela zaradi svoje socialne situacije, pripadnosti manjšinski skupini, starosti ali bolezni.
Osrednji dogodek leta prostovoljska v Sloveniji je bila Evropska karavana prostovoljstva, ki je v šestih dneh povezala dogodke v 19 krajih, že v mesecu februarju pa smo dobili dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu in se tako pridružili državam, ki so prostovoljsko delo prepoznale kot pomemben prispevek posameznikov in posameznic ter organizacij k izgradnji družbene blaginje.
Prostovoljsko delo ima velik pomen za razvoj in za prihodnost. Prispeva k razvijanju obstoječih sistemov in vrednot solidarnosti, k socialnemu in splošnemu napredku družbe, zato ga je potrebno negovati in ustrezno vrednotiti. Kot odgovor na skupno potrebo posameznikov, organizacij in družbe po promociji prostovoljstva, prepoznavanju vrednosti prostovoljskih aktivnosti in ustvarjanju okolja, naklonjenega njegovemu razvoju, je nastala Slovenska mreža prostovoljskih organizacij, ki povezuje več kot 700 organizacij in je tako največja tovrstna asociacija, priznana tudi s strani države.
Tudi v Zgornji Savinjski dolini deluje veliko prostovoljcev in prav njim smo se posvetili v zadnji letošnji temi tedna. Že prihodnji petek bo na vrsti nova tema, kajti svet se brez postanka vrti naprej. Letos oktobra je minilo deset let, odkar Savinjske novice izhajajo vsak teden, januarja 2012 pa bo minilo dvajset let, odkar so se iz mesečnika spremenile v štirinajstdnevnik. Hvala, drage bralke in bralci, ker ostajate zvesti zgornjesavinjskemu časopisu. V novem letu vam želim vse najboljše!

IZ VSEBINE: 52
v_.
Tema tedna:
Delo prostovoljcev
vedno bolj potrebno in cenjeno.........................
Strankarsko kupčkanje:
Izvolili smo poslance,
kdaj bomo dobili novo vlado?............................
Politika:
Kako smo volili v občinah
Zgornje Savinjske doline?...................................
KLS Ljubno:
V prihodnjem letu
kar za pet milijonov investicij.............................
Žive jaslice:
Prikazana zgodba o Jezusovem rojstvu v Logarski dolini in Dol-Suhi ....
.16
Ajdovščina:
Matevž Lenarčič ponovno okrog sveta..........17

Občina Ljubno:
Župan pri družinah novorojenčkov ............... 19
4
6
7
8
ISSN 0351-8140, leto XLIII, št. 52, 30. december 2011. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
ID
Tema tedna, Aktualno
EVROPSKO LETO PROSTOVOLJSTVA SE IZTEKA
Delo prostovoljcev vedno bolj potrebno in
cenjeno
Leto 2011 je bilo tudi v Sloveniji zaznamovano kot evropsko leto prostovoljstva. Po vsej državi so potekale aktivnosti, ki so delo prostovoljskih organizacij promovirale, širile duh medsebojne zavezanosti in nesebične pomoči družbi. Po podatkih, pridobljenih s spletne strani Prostovoljstvo.org, v Sloveniji vsak peti državljan opravlja prostovoljsko delo. Tudi Zgornja Savinjska dolina ni slaba izjema, prostovoljci v različnih organizacijah že desetletja pomagajo, dajejo svoj prosti čas, dobro voljo in materialna sredstva ter v zameno ne pričakujejo plačila.
PROSTOVOLJSTVO OD LETOS URADNO PRIZNANO
V februarju je slovenska vlada sprejela dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu. S tem je prostovoljsko delo tudi uradno priznano po svojem pomembnem prispevku za izgradnjo družbene blaginje. Poleg družbenega priznanja pa zakon uvaja državno nagrado in priznanja za prostovoljstvo kot najvišji državni nagradi za izjemne dosežke na tem področju. Prejemnik državne nagrade je letos postal dr. Aleksander Doplihar, dolgoletni vodja ambulante Pro bono za osebe brez zdravstvenega zavarovanja, ki je dobro poznan tudi Mozirjanom, saj ima v Mozirju hišo, v kateri rad preživlja vikende. Doplihar pa je postal tudi ime leta 2011 po izboru poslušalcev Vala 202.
VELIKO PROSTOVOLJCEV DELUJE TUDI V NAŠI DOLINI
Vsak, ki meni, da je lahko prostovoljec in se želi podrobneje seznaniti s prostovoljskimi organiza-
cijami, lahko na spletu pobrska po seznamu članic Slovenske mreže prostovoljskih organizacij in poišče sebi primerno. Kar precej organizacij iz naše doline je vključenih v omenjeno mrežo. V Mozirju sta to Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline in Območno združenje Rdečega križa (OZ RK) Zgornje Savinjske doline, ki delujeta v okviru celotne doline, v Nazarjah je to zavod Papilot ter v Gornjem Gradu društvo upokojencev in Združenje za razvoj otrok, mladostnikov in starejših.
Ilka Kramer Marolt je zadolžena za organizacijo dela in povezovanje vseh dejavnost Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline.
Seveda je v naši dolini še veliko organizacij, v katerih delujejo številni prostovoljci. Med večjimi so tudi župnijske Karitas, organizirane v okviru Slovenske Karitas, ki prav tako temelji na prostovoljnem delu. V slovenskih župnijskih Karitas deluje 8.158 stalnih prostovoljcev, njim pa se pridružujejo številni občasni dobrotniki, ki na različne načine redno podpirajo delo Karitas.
V OBMOČNEM RK PROSTOVOLJCI DELAJO ZA SOKRAJANE
OZ RK Zgornje Savinjske doline deluje na podlagi prostovoljskega dela. Na združenju je zaposlena le sekretarka Ilka Kramer Marolt, ki je zadolžena za organizacijo dela in povezovanje vseh dejavnost RK. Po besedah Kramerjeve je največ njihovega dela potrebnega na področju sociale: »Največ pomagajo pri razvažanju in delitvi hrane socialno šibkim, pomagajo reševati večje socialne stiske njihovih sokraja-nov, organizirajo srečanja starejših krajanov, jih obiskujejo pred prazniki, neutrudno delujejo na krvodajalskih akcijah.«
Za svoje delo, prav tako za stroške, ki jih imajo sami pri svojem
OBČINA GORNJI GRAD
Prihodki in odhodki v drugem rebalansu proračuna
■ •■	«v*«
veliko nižji
Proračun občine Gornji Grad za leto 2011 je v bilanci prihodkov in odhodkov predvidel prihodke v višini 4,5 milijona evrov in odhodke v višini 4,7 milijona. Razlika odhodkov bi se v primeru planirane realizacije pokrila iz presežka sredstev iz preteklega leta. Zaradi odstopanj in nepredvidenih del, ki jih je občina izvedla, je občinski svet septembra sprejel prvi rebalans proračuna za leto 2011 in predvidel nižje prihodke v višini 4,4 milijona evrov in odhodke v višini skoraj petih milijonov evrov.
Zaradi nujnih restriktivnih ukre-
pov slovenske vlade, sredstev za sofinanciranje izbranih projektov na področju investicij v vrtce za leto 2011 ni bilo mogoče ohraniti, zato se proračun oziroma spremembe proračuna v teku proračunskega leta niso uravnotežile. Župan je predlagal drugi rebalans proračuna, v katerem so planirani prihodki v višini 3.027.046 evrov, presežek sredstev iz preteklega leta 175.457 evrov in dolgoročni kredit 390.000 evrov ter odhodki v višini 3.592.504 evrov.
Zaradi investicije v šolo in vrtec, ki se je premaknila v leti 2013
in 2014, je bil planiran velik prihodek in je zato realizacija proračuna na dohodkovni ravni med prvim in drugim rebalansom manj kot 70-odstotna. Tako odbor za proračun kot nadzorni odbor občine sta rebalans preučila. Odbor za proračun je občinskemu svetu predlagal, da potrdi rebalans, hkrati je odbor opozoril občinsko upravo, naj glede na trenutno situacijo v državi upošteva varčevalne ukrepe. Predsednica nadzornega odbora občine Polona Mavrič je predlagala, da se v prihodnje rebalansa lotevajo čim kasneje, ko se bo točno videlo,
koliko sredstev se bo sploh steklo v proračun. Tudi z njihove strani je bilo dano priporočilo glede varčevanja. Skupaj s proračunom se je spremenil tudi načrt razvojnih programov.
Na zadnji letošnji seji so svetniki potrdili še letni program kulture in športa v občini Gornji Grad. V drugi obravnavi so potrdili pravilnik o sofinanciranju izvajalcev letnega programa športa in odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka.
Štefka Sem
4 Savinjske novice št. 51, 23. december 2011
Tema tedna, Aktualno
prostovoljskem udejstvovanju, ne prejmejo nobenega plačila ali povrnjenih stroškov. Kramerjeva poudarja, da se tudi denar, pridobljen iz članarin po krajevnih organizacijah, vrača nazaj v kraj, kjer je bil darovan. »Ves ta denar se porabi za nudenje pomoči v tistem kraju, kjer je bil prispevan. Tudi iz tega fonda si naši prostovoljci ne pokrivajo nobenih stroškov, tako želijo v vseh naših krajevnih odborih. Čeprav se mogoče sliši žalostno, si naša območna organizacija ne more privoščiti niti stroška, da bi prostovoljce peljala na kakšen brezplačen izlet in se jim tako zahvalila za njihovo delo.« Kljub temu OZRK Zgornje Savinjske doline prostovoljcev ne primanjkuje, le nekateri zaselki po dolini niso tako močno pokriti kot večina, kar pa dela prostovoljcev RK ne ogroža.
DRUŠTVO SOŽITJE POTREBUJE DODATNE PROSTOVOLJCE
Tudi Društvo Sožitje Zgornje Savinjske doline deluje kot prostovoljska društvena organizacija, sicer pa spada pod Zvezo Sožitje. Pod njenim okriljem delujejo društva za napredek skupne in posamične
skrbi za osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše in člane družin. Pomoč prostovoljcev je za zgornjesavinjsko Sožitje bistvenega pomena, saj vsi v društvu, od predsednice do računovodkinje, delajo brezplačno. V zadnjem času društvu Sožitje primanjkuje prostovoljcev, sploh takšnih, ki bi bili lahko spremljevalci osebam z motnjami v duševnem razvoju na vse-življenjskem učenju.
Kot pove predsednica društva Nevenka Presečnik, ti spremljevalci najprej potrebujejo izobraževanje: »Gre za določeno odgovornost, saj spremljevalci te otroke spremljajo in jim pomagajo pri negi, delu, skratka so z njimi ves čas. Zato morajo najprej opraviti enodnevno usposabljanje. Če oziroma kadar prostovoljci spremljevalci niso na voljo, največjo škodo utrpijo otroci, za katere delamo, saj se vseživljenjskega učenja ne morejo udeležiti.« Da se to ne bi zgodilo, se v društvu Sožitje povezujejo z drugimi prostovoljskimi društvi in tako poskušajo reševati problem pomanjkanja prostovoljcev.
Tekst in foto: Tatiana Golob
Anica Šimenc, aktivna prostovoljka v OZ RK Zgornje Savinjske doline:
»Aktivna prostovoljka sem že več let, čut za pomoč drugim sem prejela že od svoje mame, zato sem se pred leti odločila za usposabljanje za voditeljico skupine za samopomoč. Na usposabljanje sem se celo leto vozila v Ljubljano, in to skoraj vsako soboto, kar je bila velika obveza. Iz naše doline se nas je prijavilo sedem, na koncu sem ostala sama, saj je bila drugim takšna obveza prehuda. Pogoj za opravljeno usposabljanje je bil ta, da nato ustanovimo skupino za samopomoč za starejše ljudi.
Zato sem z dovoljenjem vodstva v centru starejših občanov v Gornjem Gradu pričela voditi skupino za samopomoč za starejše. Srečanja so potekala enkrat tedensko, nastanjeni v domu so me zelo lepo sprejeli, interes za vključitev je bil velik. Ko pa sem izgubila službo, sem se odločila za nadaljnje šolanje. Kljub novi obveznosti sem eno leto skupino vodila, nato pa žal zaradi študijskega urnika tega dela nisem več mogla opravljati. Zato sva se s sekretarko RK Ilko Kramer Marolt zelo trudili najti novo voditeljico, pa žal ni šlo, osebe, ki bi prevzela mojo skupino, nisva našli.
Izkušnja voditeljice takšne skupine mi zelo veliko pomeni. Zagotovim lahko, da zadovoljstvo pri tem delu ni samo na strani uporabnikov, ampak tudi na strani prostovoljca. Človek se na ta način notranje bogati, ljudje, ki prejmejo pomoč prostovoljca, radi vračajo to dobroto z veliko hvaležnostjo in na raznolike načine.«
JAVNA TRIBUNA OB MEDNARODNEM LETU GOZDOV
Vsak obiskovalec gleda gozd skozi oči svoje
dejavnosti
Toni Breznik (levo) in Jošt Jakša sta izročila priznanja Majdi Podkrižnik in Barbari Šoster Rutar (desno). (Foto: Marija Šukalo)
Nazarska enota Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS) je 20. decembra pripravila zaključno slovesnost ob mednarodnem letu gozdov. Izvedli so jo v obliki javne tribune. V Domu kulture Nazarje so po nastopu gozdarskega pevskega zbora podelili priznanja. Tega sta v imenu ZGS županji občine Nazarje Majdi Podkrižnik in direktorici Muzeja lesarstva in gozdarstva Vrbo-vec Barbari Šoster Rutar izročila vršilec dolžnosti direktorja ZGS Jošt Jakša in vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik.
Marijan Denša, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov ZGS, OE Nazarje, je s predstavitvijo diapozitivov pod naslovom Skozi gozd v gore popestril slovesnost. V nadaljevanju so se zvrstili govorniki. Občino Nazarje je s svojim pogledom na gozd predstavila županja, o lovu je spregovoril starešina LD Dreta Nazarje Mi-
lan Cajner, o čebelarstvu pa predsednik ČD Kokarje Franjo Podri-žnik. Poglede lastnikov na izrabo gozda sta predstavila predsednik Društva lastnikov gozdov Šaleška dolina Franc Branko Sevčnikar in kmet Alojz Kokovnik s Črete.
O tem, kako gozd dojemajo planinci, je spregovoril predsednik PD Nazarje Sandi Grudnik, o dejavnosti muzeja gozdarstva in lesarstva direktorica Barbara Šoster Rutar. Kako je gozd povezan s kulturo, je pojasnil predstavnik KD Nazar-
je Marjan Dobrovc. Poglede gozdarjev, predvsem tistih, ki usmerjajo razvoj gozda in ki jim je gozd delovno mesto, sta predstavila predsednik Savinjske gozdarskega društva Alojz Gluk in vodja nazarske območne enote ZGS Toni Breznik.
Govorniki so se v svojih razmišljanjih strinjali, da vsak obiskovalec gozda obravnava ta eko sistem skozi oči svoje dejavnosti, a je gozd veliko več, kot ga je sposoben dojeti posameznik ali kakšna interesna skupina. Gozdarji morajo zato usmerjati razvoj gozda tako, da zadovolji vse zahteve številnih obiskovalcev, da izpolnjuje vloge, ki ga predenj postavljajo lastniki gozdov, družba in javnost.
Ob zaključku je spregovoril vršilec direktorja ZGS Jošt Jakša, ki je izpostavil pomen mednarodnega leta gozdov in dejavnosti, ki so se v tem letu odvijale.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 5
Politika, Iz občin
STRANKARSKO KUPČKANJE
Izvolili smo poslance, kdaj bomo dobili novo vlado?
Državna volilna komisija je v petek, 16. decembra, razglasila uradne rezultate volitev potem, ko so glasovom z volišč in po pošti iz Slovenije prišteli še glasove po pošti iz tujine. Ti glasovi niso vplivali na razvrstitev strank niti na število poslanskih sedežev, ki so jih posamezne stranke dobile.
URADNI REZULTATI DRUGAČNI
Tudi v petem volilnem okraju Mozirje so dobili 20 glasovnic po pošti iz Slovenije in 42 po pošti iz tujine. Enajst glasov je bilo oddanih na omnia voliščih, kjer glasujejo volivci, ki v času volitev niso doma in so svojo volilno komisijo pravočasno obvestili, da bodo glasovali na volišču v drugem volilnem okraju.
Glasovi so bili oddani v roku in so zato uradni rezultati za nekaj desetin ali stotin odstotka drugačni od predhodno objavljenih neuradnih izidov, ki so upoštevali le glasove oddane na rednih voliščih 4. decembra. To v Zgornji Savinjski dolini ni spremenilo izvolitve poslancev niti števila sedežev posamezne stranke v parlamentu na državni ravni.
KDAJ VLADA?
Poročilo o uradnem izidu volitev so predstavniki državne volilne komisije predali predsedniku države dr. Danilu Turku, ki je razpisal konstitutivno sejo državnega zbora. Ta je bila v sredo, 21. decembra. V novem sklicu DZ je skoraj tretjina žensk in več kot polovica poslank in poslancev, ki so bili na to funkcijo izvoljeni prvič, med njimi kot najmlajša poslanka, Zgornjesavinj-čanka Janja Napast (SDS).
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Kdaj bosta imenovana novi mandatar in predsednik državnega zbora ter kdaj bo imenovana nova vlada, je odvisno od poteka in uspeha dogovarjanj med strankami glede koalicije, ki jih v teh dneh vodi najverjetnejši mandatar Zoran Jankovic. Predsednik Türk meni, da bi bilo mogoče novo vlado potrditi nekje od sredine januarja.
KDO BO MANDATAR?
Do oblikovanja vlade nas čaka še veliko strankarskega dogovarjanja, medsebojnih pogojevanj in zahtev po posameznih resorjih. Preden bo mogoče vsaj v obrisih sestaviti vlado, mora predsednik države uradno imenovati mandatarja. To možnost je Türk dobil šele z imenovanjem vodij poslanskih skupin, zadnja je svojega vodjo imenovala SDS, in sicer v nedeljo. Predsednik pogovorov v skladu s poslovnikom DZ ne more začeti, če nimajo vse poslanske skupine svojih stalnih vodij. Predsednik države lahko tako vabila za sestanke pošlje šele, ko mu predsednik DZ sporoči, da so vodje imenovani in kdo so.
PARLAMENT ZAČEL Z DELOM
Že dan po konstituiranju, 22. decembra, je novoustanovljeni državni zbor imel prvo - sicer izredno
Višina financiranja strank ostaja enaka
V skrajšanem postopku je bil v torek, 20. decembra, na 12. seji občinskega sveta občine Mozirje sprejet odlok o ustanovitvi razvojnega sveta Savinjske regije. Prav tako so sprejeli predlog sklepa o načinu financiranja političnih strank v občini.
Višina financiranja ostaja enaka, sredstva pripadajo strankam, ki so kandidirale na zadnjih volitvah
sejo. Na njej je sprejel zakon o interventnih ukrepih. Zakon bo veljal pol leta, v skladu z njim naj bi država precej prihranila, saj prinaša zamrznitev pokojnin, plač javnih uslužbencev in nekaterih socialnih transferjev, ne pa tudi nadomestil za čas brezposelnosti.
V državni zbor je zakon vložila vlada, ki opravlja tekoče posle, po-
tem ko so se z besedilom po usklajevanju strinjale tudi parlamentarne stranke in socialni partnerji. Do predloga so bili zadržani le v stranki DeSUS. Sprejet interventni zakon bo omogočil, da se v šestih mesecih njegove veljave preveri in pripravi ustrezna zakonodaja z imenovanih področij.
Marija Lebar
JAKOB PRESEČNIK IZVOLJEN ZA PODPREDSEDNIKA DRŽAVNEGA ZBORA
Po dveh neuspelih poskusih, ko je bil sprva v igri tudi Borut Pahor, so poslanke in poslanci v sredo, 21. decembra, za predsednika državnega zbora izvolili dr. Gregorja Viranta. Ta je dobil 52, njegova protikandidatka Maša Kociper iz Pozitivne Slovenije pa 38 glasov. Za podpredsednika DZ sta bila izvoljena Ljudmila Novak (NSi) in Jakob Presečnik (SLS). Tretjega podpredsednika bodo poslanci izvolili potem, ko bo znana sestava koalicijskih strank in razmerje med koalicijo in opozicijo v parlamentu.
REČIŠKI SVETNIKI ZA POVIŠANJE CEN
Z novim letom dražji programi predšolske vzgoje
za občinski svet. Višina sredstev je sorazmerna številu glasov volivcev, ki jih je stranka dobila na volitvah. Poleg tega so potrdili tri člane sveta območne izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Od devetih članov tri imenuje Občina Mozirje. V svet JSKD so bili imenovani Jure Bizjak, Boštjan Go-ličnik in Urška Car.
Štefka Sem
Na zadnji letošnji seji so člani občinskega sveta Rečica ob Savinji obravnavali uskladitev ekonomske cene vrtca in se strinjali s predlogom za povišanje. Prav tako so se odločili zvišati točko za izračun nadomestila za stavbno zemljišče.
Javni vzgojno-izobraževalni zavod Mozirje - OE Vrtec Mozirje je na Občino Rečica ob Savinji naslovil predlog za uskladitev ekonomske cene programa predšolske vzgoje. Sprememba cen velja za otroke prve starostne skupine, kjer se za starše, ki sodijo v prvi plačilni razred, cena ne spremeni. Nadaljnja dodatna obremenitev za starše je po posameznih plačilnih razredih od 1,28 evra za drugi in 10,26 evra za osmi plačilni razred. Cene bodo veljale od 1. januarja 2012 dalje.
Učinek popravka cen bo za Ob-
čino Rečica ob Savinji znašal okoli 14,76 odstotka, saj je del, ki ga mora pokrivati v predšolski vzgoji lokalna skupnost, odvisen od števila otrok v programih, to pa med letom zaradi vpisov in izpisov niha. Prav tako niha število otrok vpisanih v poldnevni ali celodnevni program. Udeležba rečiške občine bo v primerjavi z letos višja tudi zato, ker so jeseni dobili dodaten oddelek vrtca, ki lahko normativno sprejme 89 otrok.
Svetniki so se s predlogom strinjali in ga potrdili. Prav tako so potrdili predlog za zvišanje točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, in sicer za znesek inflacije, to je za 2,7 odstotka. Namesto prejšnjih 0,001688 evra bo za leto 2012 točka znašala 0,001644 evra.
Marija Lebar
6 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Politika, Iz občin
SMO VOLILI V OBČINAH ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE?
Tradicionalno prva SDS, uspešni tudi novi stranki
C
KAKO
Volilno telo je nepredvidljivo, kar se je pokazalo tudi na prvih predčasnih volitvah, ko je zmago SDS tako rekoč izpred nosa pobrala Jan-koviceva Pozitivna Slovenija. Dobro se je odrezala tudi Lista Gregorja Viranta, kar kaže, da so (bili) volivci naveličani dosedanje politike in si želijo novega vetra v vrhovih vodenja države.
Če primerjamo izide predčasnih volitev v Zgornji Savinjski dolini, lahko potegnemo nekaj zani-
mivih vzporednic. Čeprav se je govorilo, da so lanske lokalne volitve dober pokazatelj, kakšni bodo rezultati parlamentarnih volitev, temu pri nas ni tako. Kar pet od sedmih zgornjesavinjskih županov je namreč lani zmagalo na listi ali s podporo Slovenske ljudske stranke (SLS), le v Lučah in v Solčavi sta bila kandidata nestrankarska. V skladu s tem bi lahko pričakovali višji odstotek glasov za to stranko, ki se je skupno v volilnem okraju uvrstila na tretje mesto. Prav v vseh občinah je bila tradicionalno prva SDS, Jankoviceva lista Pozitivna Slovenija je zasedla drugo, Državljanska lista Gregorja Viranta pa četrto mesto. Praviloma so stranke dobile več glasov v tistih občinah, kjer so bili kandidati za poslance na listah domačini.
Zanimivo je, da je v Lučah na lokalnih volitvah protikandidat Cirila Rosca Bogomir Zamernik (SDS) dobil četrtino glasov, medtem ko
je na državnozborskih volitvah 4. decembra SDS in njena kandidatka Janja Napast dobila kar 45,08
odstotka glasov. V Lučah je Pozitivna Slovenija Zorana Janko-vica zbrala le 6,95 odstotka, medtem ko je v ostalih občinah pobrala krepko čez deset odstotkov; na Ljubnem 21,74 in v nazarski, od koder je kandidatka liste Vera Peč-nik, 20,51.
Volilna udeležba po občinah
Mozirje	70,82 %
Nazarje	65,44 %
Rečica ob Savinji	69,03 %
Ljubno	64,22 %
Gornji Grad	65,99 %
Luče	64,49 %
Solčava	66,96 %
Socialni demokrati (SD) so največ volivcev prepričali na Ljubnem, k čemur je verjetno pripomogel domačin Paul Orešnik kot kandidat na tej listi. Na Ljubnem je SDS, iz katere je bil tamkajšnji poslanec
v prejšnjem mandatu Iztok Pod-križnik, pobrala več kot 32 odstotkov. Tukaj je Lista Gregorja Viranta dobila nekaj več kot 13 odstotkov, precej glasov (18,23) pa je ta lista pobrala v občini Luče, od koder je na tej listi kandidiral Alojzij Selišnik. Jakob Presečnik oziroma njegova SLS sta najbolj visok odstotek po-
žela v Mozirju, in sicer 19,54 odstotka. DeSUS je najvišji odstotek pobral v občini Rečica ob Savinji, to je domača občina kandidata Sreč-
Županja Majda Podkrižnik je člane nazarskega občinskega sveta seznanila s ponudbo podjetja Esotech iz Velenja, ki želi prodati svoj delež v družbi Golte. Delež znaša 1,038 odstotka vsega lastništva. Občina Nazarje je, tako kot ostale zgornjesavinjske občine, že lastnica določenega dela Gorsko-turistične-ga centra Golte. Županja je pojasnila stanje v podjetju, ki je lani zaradi velike investicije v hotel izkazalo izgubo, ta se pričakuje tudi letos. Svetniki so menili, da občina nima inte-
ka Prislana. Dobil je 6,86 odstotka volilnih glasov.
Stranka Nsi je tokrat ponovno dobila dovolj glasov za vstop v parlament. V naši dolini se je najbolje odrezala v Gornjem Gradu, kjer je kandidat Jurij Repenšek prepričal 7,23 odstotka volivcev. Stranka SMS - Zeleni, katere kandidat je bil
Jurij Kolenc, se je najbolje odrezala v občini Nazarje, kjer ji je zaupanje izreklo točno en odstotek volivcev.
Marija Lebar
resa za odkup ponujenega deleža.
V Javnem zavodu RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Mozirje poteče mandat predstavniku nazarske občine Bojanu Štruklju. Kot je pojasnil predsednik nazarske komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janez Štiglic, je komisija mnenja, da je svoje naloge Štrukelj opravljal vestno in ga zato občinskemu svetu ponovno predlaga v imenovanje, kar je svet tudi potrdil.
Marija Lebar
	'N	a M	a o >o	o C -O	T3 a Ö	O >o	a > a >o
	S	z			O		C/3
STRANKA ZA TRAJNOSTNI RAZVOJ SLOVENIJE - TRS	1,27	1,35	0,61	0,72	0,80	1,08	2,01
STRANKA ENAKIH MOŽNOSTI SLOVENIJE (SEM-Si)	0,04	0,14	0,23	0,07	0,37	0,12	0,00
DEMOKRATIČNA STRANKA DELA - DSD	0,44	0,36	0,15	0,50	0,58	0,72	0,34
ZARES - SOCIALNO LIBERALNI	0,22	0,00	0,46	0,22	0,44	0,12	0,34
GIBANJE ZA SLOVENIJO	0,18	0,00	0,08	0,07	0,07	0,00	0,00
NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA	6,09	5,13	2,82	4,45	7,23	4,68	6,71
SMS ZELENI	0,22	1,00	0,76	0,57	0,29	0,36	0,67
SD - SOCIALNI DEMOKRATI	5,35	6,05	5,26	10,76	5,99	2,76	3,02
SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA - SDS	32,25	30,84	32,04	28,12	33,60	45,08	36,24
DRŽAVLJANSKA LISTA GREGORJA VIRANTA	9,60	11,18	11,67	13,06	8,47	18,23	8,05
SLS RADOVANA ŽERJAVA - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA	19,54	14,25	18,61	12,77	19,28	14,03	18,79
SLOVENSKA NACIONALNA STRANKA - SNS	1,27	1,21	1,60	1,58	1,68	0,72	2,35
LISTA ZORANA JANKOVIČA - POZITIVNA SLOVENIJA	17,44	20,51	17,54	21,74	13,81	6,95	15,77
LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE	0,79	0,78	1,07	0,86	0,58	0,60	0,67
ZELENI SLOVENIJE	0,31	0,57	0,23	0,29	0,29	0,12	0,00
DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE	5,00	6,62	6,86	4,23	6,50	4,44	5,03
OBČINSKI SVET NAZARJE
Ne želijo povečati deleža občine v družbi Golte
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 7
Iz upravne enote, Gospodarstvo
GRADITELJI TEŽKO PRIČAKUJEJO SPREJEM OBČINSKIH PROSTORSKIH NAČRTOV
Novi načrti bodo omogočili in zelo natančno določali
pogoje gradnje
Sprejemanje občinskih prostorskih načrtov (OPN) se po vseh zgornjesavinjskih občinah vleče že od leta 2007. V tem letu so na osnovi javnega razpisa občine sklenile pogodbe z ljubljanskim podjetjem za krajinsko in arhitekturno projektiranje, prostorsko načrtovanje in varstvo okolja Archi.-ka d.o.o., ki je dal občinam najugodnejšo ponudbo. Podjetje naj bi po pogodbi prostorske načrte izdelalo v dveh letih, a po štirih še vedno niso izdelani. Delni razlog je, da se je v času pripravljanja spreminjala zakonodaja, ki je delo načrtovalcev podaljšala. Kje so še drugi razlogi? O tem, kako pomemben bo dober in življenjski občinski prostorski načrt, je spregovorila načelnica mo-zirske upravne enote (UE) Milena Cigale.
POGOJI ZA GRADNJO V OPN
»Občinski prostorski načrt bo temeljni prostorski akt vsake občine. Občina bo na osnovi sprejetih načrtov določala pogo-
GRADNJA NOVE HALE V KLS LJUBNO
V prihodnjem letu kar za pet milijonov investicij
konca januarja, bo boljše osvetljena in bo v njej možnost naravnega zračenja. Prve stroje bodo vanjo postavili že konec marca. Po postopnem preizkušanju le-teh naj bi nova obdelovalna linija z majem pričela z delom. Bo najbolj kompleksna in sodobna od vseh linij, ki jih imajo, v samo eni liniji bo devet robotov. V novih prostorih bo svoj prostor dobila »ambulanta« za robote, prostor, kjer bodo le-te testirali in popravljali.
Trenutno novih zaposlitev ne načrtujejo, bo pa prav gotovo v drugi polovici prihodnjega leta potreba po novih zaposlitvah. »Pri uvajanju robotov v proizvodnjo se pojavlja vedno večja potreba po visoko izobraženih strokovnih kadrih. Teh v bližnji okolici ni veliko, zato se kaže večje povpraševanje po le-teh, kot jih je na voljo,« je omenil Strašek.
Štefka Sem
je za vsak poseg v prostor, zato so vsebine teh načrtov zelo pomembne, upravna enota pa bo pri izdaji vsakega gradbenega dovoljenja natančno sledila vsebini odloka. OPN bo določal pogoje gradnje objektov od lokacije, kje je dovoljeno graditi, do velikosti gradbene parcele, višino objekta, gradbene linije, faktor pozidanosti, delež zelenih površin, naklon strehe, skratka natančno oblikovanje posameznega objekta. Vse to bo moral projektant upoštevati ob izdelavi načrta za stranko,« je povedala Ci-galetova.
ZAPOSLENA KOMISIJA
Cigaletova je bila članica posebne šestčlanske komisije, ki je na Občini Mozirje sodelovala s pripravljavcem načrta. Ta komisija se je sestala več kot dvajsetkrat, vedno je bila prisotna občinska urbanistka Ljudmila Grom, direktorica občinske uprave Nada Brinovšek, pogosto direktor
Milena Cigale: »Po vsej dolini se sprejemanje občinskih prostorskih načrtov vleče že predolgo.«
(Foto: Štefka Sem)
Archi.ke Aleš Janžovnik. Na sestankih so člani predvsem dajali pripombe in pobude na pripra-
vljeno besedilo osnutka odloka.
Ker večkrat dogovorjene pobude niso bile vnesene v OPN, je Cigale-tova letos januarja iz komisije izstopila. Kot načelnico UE jo je zelo motilo veliko število občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN), teh je bilo predvidenih preko trideset. To bi pomenilo, da bi za območja, kjer so le-ti predvideni, gradnja spet odpadla do sprejema OPPN za to območje, kar bo trajalo več mesecev. Pomisleki so bili tudi glede pogojev za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov, parcelacije zemljišč za vsak poseg v prostor in številnih drugih stvari v OPN.
O SKUPNI IZJAVI
Izstopu je med drugim botrovala tudi želja pripravljavca načrta, da upravna enota podpiše skupno izjavo, s katero naj bi zavrnili očitke, da se priprava oziroma sprejemanje OPN na Občini Mozirje zavlačuje, bodisi zaradi nestrokovnega dela, zaradi neizkušenosti načrtovalca ali zaradi pri-
Za ljubenski KLS je letošnje poslovno leto zelo uspešno. Dosegli so vse najpomembnejše poslovne cilje. Dobrim poslovnim rezultatom je botrovala odločitev, da k obstoječim prostorom postavijo novo halo, v kateri bo stala moderna in robotizirana nova obdelovalna linija ter bo še nekaj prostora za povečanje proizvodnih kapacitet, ki jih nameravajo realizirati v prihodnjem obdobju. Naložba v nove investicije v prihodnjem letu je ocenjena na pet milijonov evrov, od tega bo vrednost stavbe manj kot deset odstotkov, vse ostalo bo vloženo v proizvodno opremo.
»Cilji za leto 2012 so postavljeni, med te spada povečanje proizvodnje in prodaje,« je povedal direktor Bogomir Strašek. Na osnovi povečanih naročil in ker sedanja oprema zahteva več kot triiz-
V novi hali bo stala moderna in robotizirana obdelovalna linija.
(Foto: Štefka Sem)
mensko delo v proizvodnji, so se odločili za postavitev nove proizvodne linije, za kar rabijo nov prostor. »Zaradi racionalnosti gradnje smo se odločili, da bo nova hala velika 1.300 kvadratnih metrov, čeprav
na začetku ne bomo potrebovali vseh prostorov. Proste kapacitete bodo v rezervi in jih bomo lahko koristili takoj, ko bo to potrebno,« je dodal Strašek.
Nova hala, ki bo dokončana do
8 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
C
Iz upravne enote, Organizacije
pomb s strani UE na komisiji. Ci-galetova te skupne izjave ni želela podpisati, saj meni, da je izdelava OPN naloga načrtovalca. »Upravna enota bo le izvajalec načrta in se ne more podpisovati ali soglašati z delom načrtovalca, ki ves čas poudarja svojo strokovnost,« je povedala. Kot članica komisije in načelnica UE je lahko podajala le konstruktivne predloge.
ŠE ENA USKLADITEV?
Tudi mozirski občinski svet je na sejah namenjal veliko časa občinskim prostorskim načrtom in na novembrski seji je mag. Peter Gol-tnik predlagal, da pripravljavec načrta Archi.ka in Upravna enota Mo-
zirje kot organ, ki bo izvajalec prostorskega načrta, najdeta skupno točko glede pripravljenega OPN. S tem predlogom se je strinjal tudi župan Ivan Suhoveršnik. »Pred božičnimi prazniki nas je župan prosil, če pogledamo OPN še enkrat in se po novem letu srečamo predstavniki upravne enote, občine in načrtovalci prostorskega plana. Prejeli smo besedilo osnutka OPN, ki je bil obravnavan na občinskem svetu 29. novembra letos. Ponovno bomo pregledali besedilo, saj s spremembami, ki so nastale od januarja letos, nismo bili seznanjeni. Na sestanku, ki bo predvidoma v začetku meseca januarja, se bomo ponovno opredelili do besedila
in podali svoja mnenja,« je dejala načelnica upravne enote.
TEŽAVE TUDI DRUGJE
»Kot izvajalci odloka o OPN bomo na upravni enoti zelo na udaru, v kolikor se bodo pričakovanja strank razlikovala od možnosti, ki jih bo ponujal odlok. Načrt ni tak, kot smo si ga predstavljali, bistvo vsega pa je, da želimo odlok, ki bo občanom omogočal gradnjo. Ni naš namen ocenjevanje dela načrtovalca, saj ga bodo v praksi ocenili projektanti in nato še stranke, ki bodo potrebovale gradbeno dovoljenje. Ali bodo do tega prišle z velikimi težavami in omejitvami ali lažje, to bomo videli, ko bo OPN spre-
jet. Prav gotovo pa Občina Mozirje ni edina, ki ima pri sprejemanju težave, mislim, da je tako po vsej dolini.«
Med drugim je o tem, da priprava OPN traja predolgo spregovoril tudi župan občine Luče Ciril Rosc. Z izvajalcem (prav tako Archi.ka) se trenutno dogovarjajo in iščejo načine, kako čim prej dokončati odlok o OPN, saj gradnja v občini na zemljiških parcelah, ki so jih v pobudah za spremembo namenske rabe predlagali občani, do sprejema OPN ni mogoča. Cilj občine je, da se ti postopki pospešijo in na ta način občanom čim prej omogočijo gradnjo.
Štefka Sem
OKROGLA MIZA STAREJŠI ZA STAREJŠE V MOZIRJU
Ko civilna družba pomaga v lokalnem okolju, to živi
bolje in kvalitetnejše
Predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak,
koordinatorka programa Starejši za starejše pri mozirskem društvu upokojencev Rezika Plaznik in članica strokovnega sveta omenjene zveze Anka Ostrman so predstavile program (od leve). (Foto: Marija Šukalo)
Mozirski upokojenci so ob praznovanju svojega jubileja - štiri desetletja delovanja, pripravili okroglo mizo na temo Starejši za starejše. Na njej so v mozirski galeriji sodelovali predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak in članica strokovnega sveta omenjene zveze Anka Ostrman. Program, v katerega so vključeni tudi mozirski upokojenci, je predstavila Rezika Plaznik, koordinatorka programa pri društvu.
Med poslušalci je bilo poleg prostovoljcev opaziti predsednika pokrajinskega odbora ZDUS Celje Emila Hedžeta, direktorico centra za socialno delo Marjano Veršnik Fale, poslanca Jakoba Presečni-ka in druge.
MED LJUDMI ŠE VELIKO HUMANOSTI IN SOČUTJA
Namen okrogle mize je po besedah moderatorke Plaznikove bil, da se udeleženci s projektom bolje spoznajo in ga obogatijo ter ga kot prostovoljci približajo svojim občanom. Po opravljenih obiskih, ki so jih opravili na kar 514 naslovih v mozirski občini, in izpolnjenih anketah, so naredili analizo. Ugotovili so, da so zbrani podatki uporabni za različno načrtovanje v občini, za ugotavljanje potreb po socialni pomoči in stanovanjskega problema. Po besedah Plaznikove so
v društvu ob sodelovanju župana Ivana Suhoveršnika in njegovih sodelavcev ustanovili stalni koordinacijski odbor, ki ga vodi predsednica odbora za negospodarstvo pri občini Mozirje Marija Janžovnik. V koordinacijskem odboru so združili moči predstavniki vseh institucij, ki se ukvarjajo s problematiko starejših v občini.
»Preko dela v tem programu spoznaš, da je med ljudmi še veliko humanosti in sočutja, občutiti je moč in pomen civilne družbe, ki ju ne more nadomestiti nobena institucionalna oblika dela. Verjamem,
da se ustrezni organi in organizacije tega zavedajo in da nam bodo v pomoč, kadar jo bomo iskali. Vsak polepšan trenutek ali dan starejši osebi pa je vreden zahvale,« je med drugim izpostavila Plaznikova.
KO POMAGAŠ, TUDI SPREJEMAŠ
Kožuhova in Ostermanova sta kot začetnici tega programa pred skoraj desetletjem predstavili svoje izkušnje, ki sta si jih nabrali v različnih društvih po Sloveniji. Sprva so starostno mejo določili pri 65. letih, sedaj je nad 69. V prihodnje bo po mnenju Kožuh-Novakove starostna
meja dvignjena za pet let, ker je vsaka generacija starostnikov bolj zdrava in rabi manj pomoči. Projekt teče že sedmo leto in je bil zelo dobro sprejet med župani slovenskih občin. Ti so prepričani, da starejši najbolje vedo in seveda najbolje poskrbijo, da strokovna pomoč pride točno tja, kjer je potrebna.
»Zavedati pa se moramo, da to prostovoljci delamo predvsem zase in nam je pri srcu toplo, da smo nekomu nekaj pomagali. Če bomo to vzeli kot svojo filozofijo, bo tudi k nam prišel nekdo, ko bomo sami rabili pomoč,« je med drugim izpostavila Mateja Kožuh Novak.
Ostrmanova je spregovorila o prostovoljstvu in poudarila, da obstajajo ljudje, ki jim ni vseeno, kako živi njihov sosed ali vaščan. »Ob tem ko civilna družba pomaga v lokalnem okolju, to živi bolje in kvalitetnejše. Tako se krepi solidarnost med generacijami,« je povedala.
Ob zaključku so o svojih izkušnjah spregovorili obiskovalci okrogle mize in podarili, da ob tem ko pomagaš, ne samo da da-ješ, temveč tudi sprejemaš. Mnogi namreč potrebujejo le toplo besedo, zato se je sedaj pomoč starejšim razvila tudi v prijetno družabnost, ki preganja osamljenost. Slednja pa je največji sovražnik ljudi v jeseni življenja.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 9
Gospodarstvo
VELENJE
Gorenje z novo strategijo do uspešnejšega
poslovanja
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je predstavil strategijo do leta 2015. (Fotodokumentacija Gorenja)
Skupina Gorenje je v letu 2011 pripravila nov strateški načrt do leta 2015. Načrt je nadzorni svet potrdil v avgustu, javnosti pa ga je predstavil predsednik uprave mag. Franjo Bobinac s sodelavci v torek, 20. decembra. Strateški načrt naj bi bil odgovor na spremembo razmer na svetovnih tržiščih in na notranje razmere. Predvideva, da se bo družba osredotočila predvsem na osnovno dejavnost izdelkov in storitev za dom, kar naj bi predstavljalo kar devetdeset odstotkov poslovanja. Predvidevajo višjo stopnjo rasti prihodkov, kot se napoveduje za skupni evropski trg.
Med ključne cilje do leta 2015 so zapisali povečanje dobičkonosnosti. Rast prihodkov od prodaje naj bi v letu 2015 znašala okoli 1,5 milijarde evrov, pri čemer bo letna rast 3,8-odstotna, kar bo več kot
povprečna rast na skupnem evropskem trgu. Prosti denarni tok naj bi do ciljnega leta zvišali na 40 milijard evrov in znatno znižali zadolženost.
Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob tem izjavil: »Z no-
vo strategijo smo začrtali pot za ustvarjanje trajne vrednosti za naše stranke oziroma kupce, delničarje in zaposlene. Še najboljša strategija na papirju pa ostane le iluzija, če se je ne izvede, zato in-
tenzivno začenjamo z implementacijo aktivnosti za doseganje zastavljenih ciljev. Doseganje ključnih strateških ciljev bomo spremljali na mesečni ravni, po potrebi pa strateški načrt enkrat na leto tudi osvežili in prilagodili novim razmeram.«
Prejšnji strateški načrt, ki so ga pripravili v letu 2010, ne ustreza aktualnim gibanjem svetovnega gospodarstva. V novi strategiji so pripravljavci upoštevali aktualne potrošniške trende, tako imenovane megatrende. Mednje sodijo demografske spremembe, sprememba oziroma povečanje ekološke ozaveščenosti potrošnikov, poudarek na zdravem načinu življenja in vse večje povpraševanje po novih tehnologijah oziroma po tako imenovanih pametnih aparatih.
Marija Lebar
NADŠKOFIJSKI GOZDOVI V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Certifikat FSC dokaz trajnostnega gospodarjenja z
gozdovi
V imenu podjetja Metropolitana je certifikat FSC prejel direktor Janez Celar. (Fotodokumentacija Sklada KZG RS)
Ob mednarodnem letu gozdov so se konec decembra odvijale še zadnje prireditve na to temo. Med drugimi je ob zaključku praznovanja potekala podelitev certifikatov za trajnostno gospodarjenje z gozdovi FSC (Forest Stewardship Council). Podelitev sta pripravila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter kmetijsko ministrstvo. Med osmimi prejemniki certifikata je bilo podjetje Metropolitana d.o.o., ki upravlja z nadškofijskimi gozdovi na območju Zgornje Savinjske doline. Podelitve se je udeležil upravitelj nadškofijskih gozdov Rajko Prepadnik, certifikat je v imenu podjetja prejel direktor Janez Celar.
»Smo prvi v Zgornji Savinjski dolini, ki smo uspeli pridobiti certifikat. Že pred tem smo certifikat pridobili za gozdove na Gorenjskem. Pogoji so bili ostri, zato je postopek pridobivanja trajal kar nekaj časa,« je povedal Prepadnik. »Za pridobitev certifikata je bilo potrebno organizirati predavanja za vse izvajalce
del, le-ti so predvsem kooperanti in kmetje, ki imajo z Metropolitano pogodbo. Usposobilo se je okrog 40 izvajalcev. Metropolitana izvozi od 50 do 60 odstotkov lesa. Najboljši les, embalažni les in praktično vsa bukova drva prodamo v Sloveniji, za žagarski les ni interesentov, zato le-tega izvažamo. V tujini je certifikat potreben, kajti sledlji-vost lesa in način gospodarjenja z gozdom je dokazljiv prav z njim,« je dodal Prepadnik.
V Zgornji Savinjski dolini ima Metropolitana v lasti okrog 8.300 hektarov gozdov, od tega je četrtina varovanih gozdov, pet odstotkov je gozdni rezervat, kjer se ne seka. Sčasoma bodo lahko certifikat pridobili tudi manjši lastniki in predelovalci lesa, saj bodo vsi, ki bodo želeli izvažati, potrebovali dokument, ki dokazuje, da se z gozdom gospodari na trajnosten in sonaraven način, je omenil Prepadnik. Pohvalil je sodelovanje z Zavodom za gozdove
Slovenije, le-to je zgledno in dobro. Gozdovi v lasti Metropolitane so lepo urejeni in to je glavna legitimacija njihovega gospodarjenja.
Glavni namen certificiranja FSC je podpiranje vzornega, trajnostne-ga gospodarjenja z gozdovi na svetovni ravni. Pridobitev certifikata FSC postaja ključen pogoj uspešnega izvoznega delovanja slovenske goz-dno-lesne industrije, saj brez certifikata FSC ne bo več mogoče izvažati surovin in izdelkov na zahtevna tuja tržišča. Vsi državni gozdovi, s katerimi gospodari Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, so FSC certificirani, kar pomeni, da se v njih gospodari nadstandar-dno, po načelih modernih evropskih gozdarskih državnih podjetij oziroma po svetovno priznanih kriterijih. Med zasebnimi lastniki je 21 prejemnikov certifikata, vključno z osmimi, ki so certifikat prejeli pretekli teden. V lasti teh zasebnih lastnikov je 25.000 hektarov gozdov.
Štefka Sem
10 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Gospodarstvo
SMUČARSKA SEZONA NA GOLTEH SE JE ZAČELA
Smuka zaenkrat še na kompaktnem snegu
Po lanskoletnem uspehu, ko so obiskovalci smučarskih središč Golte razglasili za naj smučišče, so lastniki in upravljavci v novo sezono stopili polni optimizma. Neugodne vremenske razmere in pomanjkanje snega so sicer začetek zimske sezone premaknili proti novemu letu, ob hladnem vremenu pa jim je vseeno uspelo zasnežiti vsaj nekaj prog, ki sedaj vabijo smuke željne.
Takoj po koncu pretekle zimske sezone so se na Golteh lotili novih in nadaljevanja starih investicij. Novi hotel je doživel krstno sezono zelo uspešno, saj so ga obiskovalci kaj hitro vzeli za svojega. Ker se je zimska sezona in obratovanje hotela začela dobesedno z gradbišča, je bilo potrebno pomladi postoriti še več nujnih del v okolici objekta. Sama ureditev okolice in hudourniškega potoka med ho-
Depandanse so še v gradnji, zaključene in predane namenu naj bi bile v drugi polovici prihodnjega leta. (Foto: Luka Paulič)
telom in smučišči je zahtevala veliko dodatnih gradbenih del.
Po končanju je objekt z okolico pridobil vsa potrebna dovoljenja, zato se je krog investicij lahko nadaljeval. Skupaj z gradbenim dovoljenjem za dograditev in razširitev hotela so namreč pridobili tudi gradbeno dovoljenje za gradnjo osmih depandans, objektov poleg obstoječih počitniških hiš nad ho-
telom. Z njimi bodo poleg 114 postelj v hotelu pridobili še 200 novih. Med letom je center v upravljanje prevzel tudi Mozirsko kočo, ki jo je Planinsko društvo Mozirje, njen lastnik, dotlej lepo obnovilo. V objektu je še dodatnih 50 ležišč, ki pa jih nameravajo nameniti predvsem mladinskemu turizmu.
Depandanse so še v gradnji, zaključene in predane namenu naj bi
bile v drugi polovici prihodnjega leta. Nekaj jih nameravajo prodati, ostale pa oddajati gostom. Želja, da bi se na Golteh poleg zimskega razvijal tudi poletni turizem, je z dodatnimi posteljami tako še bližje. Prav tako se nameravajo ob pridobitvi potrebnih dovoljenj v naslednjem letu lotiti še gradnje šestsedežnice Kladje, ki bo ljubensko stran približalo Gol-tem. Žičnica bo dolga okoli dva kilometra, enako tudi smučarska proga, ki bo tako med najdaljšimi v Sloveniji.
Trenutno na Golteh obratujejo Blatnik, Medvedjak in družinska proga. Hotel je zaseden več kot polovično, preko novoletnih praznikov pa popolnoma. Ob upanju, da bo slej ko prej zapadel sneg, bodo še naprej delali kompaktnega in s tem omogočili čim boljše pogoje vsem, ki si želijo smučarskih užitkov.
Benjamin Kanjir
MOZIRJE
Wellness center Skok odprl svoja vrata
Sredi decembra je v Mozirju odprl svoja vrata wellness center Skok, ki se lahko pohvali tudi s šestimi apartmaji. Po besedah lastnika Marka Skoka so pred tremi leti od soseda kupili gospodarski poslopji, ki sta bili prepuščeni propadanju. Lani junija so ju začeli obnavljati. Danes na tem mestu stoji objekt, v katerem so moderni apartmaji, pred njim pa veliko urejeno parkirišče. Ob stavbi stojita recepcija in wellness, v katerem si lahko obiskovalci privoščijo savno, jacuzzi in različne masaže.
Kakor je povedal Marko Skok, je bila investicija v turizem zanj svoje-
Wellness center Skok s šestimi apartmaji nudi savno, jacuzzi in različne masaže. (Foto: Marija Šukalo)
vrsten izziv, saj vlaganja v kakšno drugo panogo gospodarstva v Mozirju niso mogoča, a za razvoj turizma ima Mozirje z okolico idealne pogoje. Ponudba spalnih kapacitet je za to vsekakor dobrodošla. Skok se zaveda, da je turizem »tek na dolge proge« in ne pričakuje, da bodo apartmaji že naslednje leto polno zasedeni. Mnenja je, da si mora v prvi vrsti ustvariti ime in ponuditi kvalitetne storitve. Seveda je pomembna tudi odločitev, katere ciljne skupine gostov bi lahko najbolje servisirali.
Marija Šukalo
ZAKLJUČENA JESENSKO ZIMSKA NAGRADNA IGRA V KOKARJAH
Televizijo bodo gledali v Veliki Mislinji
Na sedežu podjetja Odkup, sortiranje in prodaja odpadnih surovin v Kokarjah je 23. decembra potekalo žrebanje nagrad v jesensko-zimski
Lili in Dejan Panic sta ob nadzorstvu staršev izžrebala srečnega dobitnika LCD televizorja.
(Foto: Marija Šukalo)
akciji zbiranja odpadnih produktov. Deset srečnih dobitnikov bo prejelo različne gospodinjske aparate, glavna nagrada LCD televizor pa je odšla v Veliko Mislinjo. Gledala jo bo lahko Marija Križovnik. Dobitniki bodo nagrade prevzeli na sedežu podjetja v Kokarjah.
Marija Šukalo
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 11
Zgodovina in narodopisje
Tavrharji, kočarji in ofri (4)
Piše: Aleksander Videčnik
PLAČILO IN DRUGE OBVEZNOSTI DO POSLOV (NADALJEVANJE)
Pri dninarjih in poljedelskih delavcih je treba še povedati, da so zaradi sezonskega dela delali le kakih 80 dni na leto. Viri pričajo o plačilu hlapca tik pred drugo svetovno vojno. To je bilo okoli 3.600 din na leto, v denarju je dobil plačano 1.200 din, vrednost hrane in oblačil pa je bila ocenjena na okoli 2.400 din. Podatki za gor-njegrajski okraj v navedenem obdobju so taki: hlapec je na mesec zaslužil okoli 185 din, dekla 120 din, dninar s hrano - moški 16 din, ženske pa 10 din na dan. Naj ob tem omenimo ceno kruha v tistem času. Kilogram navadnega kruha je stal 2,5 din. To je bilo že v času draginje.
Za lažjo presojo navajamo še nekatere cene konec 30. let. Moka (1923) 8 din, (1929) 4 din, (1939) 3,5 din in (1940) 9 din. Sladkor v kockah (1923) 27 din, (1929) 13,30 din, (1939) 14,50 din in (1940) 15,50 din. Goveje meso (1923) 24 din, (1929) 18 din, (1939) 14 din in (1940) 18 din. Mast (1923) 45 din, (1929) 32 din, (1939) 21 din in (1940) 28 din. Olje (1923) 17,50 din, (1929) 20 din, (1939) 24 din in (1940) 44 din.
Vir nam je bila Delavska pravica 42/1940. Dejansko so se cene po podatkih navedenega vira podražile od leta 1935 do 1940 kar za 48,9 odstotka. Vsi podatki nedvomno kažejo na izredno nizko življenjsko raven poljedelskih delavcev v tedanji državi Jugoslaviji.
PRAVNI POLOŽAJ KMEČKEGA DELAVSTVA
Jugoslavija vse do njenega razpada ni imela zakonodaje, ki bi vsaj za silo zaščitila te delavce. V tem času so uporabljali Poselski red, ki ga je stara Avstrija sprejela sredi 19. stoletja. Seveda so bili takšni predpisi zastarani. Industrijski delavci so bili že tedaj za silo zaščiteni z zakoni, ki so določali minimalne mezde. Kako kruto so ravnali s kmečkimi delavci, priča dogodek z Ljubnega. Ljudje so vedeli, da neki trgovec z lesom do kraja izkorišča gozdne delavke. Tale primer osvetljuje tedanji čas. Ženske, ki so opravljale sadilna dela, so prosile, če smejo zaužiti skromno malico, a je delodajalec dejal: »Kar brez odmora! Še za samo hrano boste delale.«
Takšno stanje je vladalo še leta 1938, ko je izšel zakon o obrti, ta je smiselno razveljavil razne poslovne rede, ni pa prinesel ustrezne zaščite kmečkega delavstva. Delavska zbornica v Ljubljani se je odločila narediti analizo stanja med kmečkim delavstvom. Zavzemala se je za
zakonsko podlago, s katero bi reševali vprašanje delovnega časa, minimalne mezde, zavarovanje in dopuste. Zahtevali so pisne oblike pogodb med delodajalci in delavci. Žal niso uspeli, saj bi to morali reševati v okviru države Jugoslavije in ne zgolj za slovenske delavce. V tedanji državi so bile velike socialne ter kulturne razlike in enotnega zakona o zaščiti kmečkega delavstva niso nikoli uveljavili. Dotedanji zakon iz leta 1923 je sicer zahteval socialno zavarovanje in zavarovanje v primeru nezgode in starosti. Tudi ta zakon niso uveljavljali.
Naj omenimo, da je Janez Evangelist že v Avstriji zahteval zdravstveno varstvo za kmečke delavce, pri tem se je skliceval na druge države, češ v Belgiji imajo takšno zakonsko ureditev že od leta 1850. Omenil je, da je treba na ta način spremeniti žalostno stanje na vasi in zagotoviti vsaj osnovne socialne pravice kmečkega delavstva.
FRAN ERJAVEC O TEH PROBLEMIH
Fran Erjavec je preučeval okoliščine, v katerih so delali in živeli kmečki delavci. Ocenil je, da si kmečki delavec nikakor ne more privoščiti normalnega življenja, kaj šele, da bi si ustvaril druži-
no. Pri tem je navajal besede nemškega misleca in družboslovca Vogelsanga, ki je dejal, da je kaj lahko nadomestiti fabrikante in delniške družbe, pa tudi veleposestnike, če pa propade kmet, ga ni mogoče nadomestiti, njegov propad potegne v propad ves narod ... S tem je hotel podčrtati velik pomen dobrega in urejenega kmetijstva. Žal so vsa opozorila ostala neodmevna, na kmetih je ostalo do druge svetovne vojne vse po starem.
Zanimiv je tudi zapis profesorja mariborskega bogoslovja dr. Josipa Somraka, ki je v knjigi Spomenica, (Maribor 1929) zapisal: »V prej-
šnjih časih je bila med gospodarjem in hlapci, med mojstrom in pomočniki, celo med gospodarjem in sužnji nravna vez. Dandanes je edina vez gotov denar. Tako je delavec osamel. Do delodajalca ne čuti ničesar, ne ljubezni ne hvaležnosti, morda mržnjo, a tudi ne dobiva od ničesar, ne sveta, ne pomoči, ne očetovske skrbi. Če ne more več delati, če je obolel ali onemogel, tedaj je po kapitalistični teoriji svoboden; gre lahko kamor hoče, z njim gre le družica - beda. A kar je najhujše, je moderni pojav brezposelnosti. Mož, krepak in voljan delati, a brez dela, mati z otročiči pa čaka in čaka, kdaj bo prinesel kruha. Kar so prihranili, so porabili; kar so imeli, so zastavili; gospodar je odpovedal stanovanje, ker pač osirotel ne more plačati najemnine. Kam naj gredo, brez strehe, brez obleke in brez kruha?«
Beda kmečkega delavstva je bila na sploh in obče znana, le oblastnikov ni ganila in ne prepričala, da bi kaj ukrenili zoper to zlo. To je bil tudi vzrok za praznjenje naših vasi, to je tudi sililo naše delovne ljudi, da so s kmetij bežali in iskali delo tudi zunaj naših meja, celo preko morja. Pogosto so živeli v popolni zapuščenosti, daleč od domače grude umirali, pozabljali svoje domačije, svoj jezik in svoje šege. Skoraj neverjetno zve-
ni, da v stari Jugoslaviji niso prisluhnili glasu vasi, ko je bila velika večina prebivalstva z vasi ...
Tu naj pojasnimo nekatere zapreke za državno ureditev statusa kmečkih delavcev. Jugoslavija je bila država različnih narodnosti, različnih kultur in seveda različnega gospodarskega razvoja. Ni se dalo primerjati tedanje razmere na Kosovu in razmere na Hrvaškem ali v Sloveniji. Razlike so bile prevelike, da bi lahko z enim zakonom pravično urejali vprašanja kmetijstva v okviru države. To je seveda le okoliščina, ki je preprečila sprejetje zakonodaje, ki bi bila za vse predele takratne države ustrezna.
»Štiblc« pri Dobrovcu (Zgornje Pobrežje), fotografiran leta 1978. V njem so stanovali preužitkarji ali pa tudi posli.
12 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Kultura
PRAZNIČNI NAPEVI NA LJUBNEM OB SAVINJI
Silvestrski poljub za slovo od starega leta in
za srečo v novem
Šest glasbenih zasedb, katerih skupni imenovalec je bil glasbeni pedagog Mitja Venišnik, se je v sredo, 21. decembra, zbralo v veliki dvorani Osnovne šole Ljubno ob Savinji. Le malo besed je bilo potrebnih za predstavitev petih zborov in okteta, saj jih je njihova glasba povedala več kot tisoč. Za še večji glasbeni užitek so se predstavili učenci nazarske glasbene šole in vsi skupaj obiskovalcem pričarali čaroben predpraznič-ni večer.
Mitja Venišnik na ljubenski in lučki osnovni šoli vodi otroška in mladinska zbora. Vsi štirje zbori so redni in uspešni gostje številnih tekmovanj. Pred leti se je lotil še projekta združenih mladinskih zborov obeh šol, ki vedno navdušita poslušalce prireditev. Mladinska zbora sta tokrat na oder stopila skupaj in izvedla tri skladbe. Na zaključnem letnem nastopu sta posamič zapela oba otroška zbora in se potem predstavila še združena.
Venišnik že nekaj let vodi mešani pevski zbor Kulturnega društva Ljubno. Njihov glasbeni repertoar je bogat, posledica vloženega truda pevcev in pevk je zavidljiva raven petja. Svoj nastop so zaključili s čudovito izvedbo Zottelmarscha. Najmlajši projekt Mitja Venišnika je oktet Žetev. Člani okteta, sami prekaljeni pevci, so že v pričet-ku delovanja izkazali svoje glasbeno znanje in v
manj kot dveh letih osvojili številna priznanja in nagrade, z izvedbo Beiblove Ave Marie so poželi glasen aplavz tudi ob tokratnem nastopu.
Vse pevce je na klavirju spremljal Anton Acman, nekaterim skladbam so dodali instrumentalno spremljavo Bojan Lamprečnik, Toni Drobež in Tomaž Dobrovc. Preko 200 pevcev in pevk vseh generacij je ob koncu nastopa združilo svoje glasove in poleg pesmi Zlati večeri so za slovo od sta-
rega leta zapeli še Silvestrski poljub. Glasbeni dogodek so obogatili učenci Glasbene šole Nazarje, Jan Jurjovec na klavirju, Špela Kladnik z izvedbo Ave Marie na violončelu in kvartet flavt Manja Pan-čur, Sara Lamprečnik, Nika Zgojznik in njihov profesor Jernej Marinšek. Dve uri glasbenega razva-janja za sladokusce v popolnoma zasedeni dvorani je povezovala Tina Marovt.
Štefka Sem
Preko 200 nastopajočih je ob koncu nastopa združilo svoje glasove ob prepevanju Silvestrskega
poljuba. (Foto: Štefka Sem)
GLASBENA SOLA NAZARJE
Koncert prinesel občutek po praznikih
Vsako leto v prazničnem decembru se učenci in učitelji Glasbene šole Nazarje predstavijo na božično-novoletnem koncertu, s katerim počastijo dan samostojnosti in enotnosti. Tudi letos
je koncert, za izvedbo katerega je zaslužna tudi Občina Nazarje, potekal v nazarskem domu kulture, in sicer v petek, 16. decembra. Učenci in učitelji so za to priložnost pripravi-
Učenci in učitelji so pripravili okoli dvajset glasbenih točk. (Foto: Tatiana Golob)
li okoli dvajset glasbenih točk, zbrano občinstvo je tako lahko prisluhnilo bogatemu izboru glasbil in kvalitetnih melodij. Spretni prsti mladih glasbenikov in njihovih mentorjev so ubrane zvoke med drugim izvabljali iz diatonične harmonike, flavte, violončela, klarinetov, harf, citer, klavirja, predstavili so se tudi učenci solopetja. V nazar-ski glasbeni šoli pod vodstvom Stefana Garkova delujeta tudi Mladinski godalni orkester in Mladinski pihalni orkester, ki sta občinstvo, tako kot ostali nastopajoči, več kot navdušila. V programu božično-novoletnega koncerta so gostovale tudi članice kvarteta Štiriangel, Irena Glušič, Doroteja Dolšak, Agata Gojkošek in profesorica kitare Suzana Hebar.
Za konec glasbenega razkošja so učenci in učitelji skupaj zaigrali, zapeli in zaplesali. S sproščenim nastopom so v dvorano vnesli praznične občutke. Za njihov prispevek k uspešnemu delovanju nazarske glasbene šole se je vsem učencem, kolektivu njihove šole, staršem in sosednji osnovni šoli zahvalil ravnatelj Jernej Marinšek. Za kvalitetno izveden koncert gre zahvala vodji nastopa Kristini Šuster.
Tatiana Golob
Savinjske! novice št 52,30, december 2011
Ljudje in dogodki, Oglasi
o t/J
ca ca _ iilii
IS"f9ZI0MMM
(3ZIO
o
c	^
S > "iT
*	I
:	(0
_ a) .ca "c
Ž >
£ i
>i O -b
"D C
O (D > O
N
O >
CD
CD C
ŠT
CO >N
M
■i—< CI
o & E
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA
sani prodal, jelenčka dal v najem
Drugi decembrski dobrotnik je s svojo toplino in dobroto razveseljeval otroke tudi po naši dolini in otroke razveselil s pisanimi vrečkami, polnimi daril. Na Rečico ob Savinji je Božiček prišel že sredi decembra. Otroke sta najprej zabavali lutkarici z igrico o levovi in miškini kuhinji. V igro sta pritegnili občinstvo in najmlajši so se izkazali kot dobri poznavalci sestavin, ki se potrebujejo za pripravo različnih jedi.
Na Ljubnem ob Savinji so za vzdušje na odru poskrbele vzgojiteljice tamkajšnjega vrtca in otrokom pripravile igrico Božični orkester. Zanimivo pesem z istim naslovom so uglasbile kar same. V Gornji Grad je dobri mož prišel ob pomoči Marsovčkov. Male navihance so s svojo ustvarjalnostjo zabavali gornjegrajski osnovnošolski lutkarji s pogovorom med Marsovčki, termometrom in žarnico. Vsi ti so želeli izvedeti, kakšen je človek. Božiček se je letos mednje menda pripeljal kar z motorjem in je malo zamudil, ker je iskal parkirni prostor. Zaradi pomanjkanja snega je sani prodal, jelenčka Rudolfa pa dal v najem.
Otroke Šmartnega ob Dreti in Nazarij je razveseljeval
Kresniček. Med igro izgubi svojo lučko in jo poskuša najti. O tem sprašuje tako rože kot zveze, luno in sonce. Glasbena igrica, ki so jo pripravili nazarski osnovnošolci, je bila poučna in zanimiva. Vrhunec druženja z mladimi gleda-liščniki tako v Šmartnem kot v Nazarjah je bil seveda prihod belobradega moža. Malo je poklepetal z otroci, jih obdaril in ob slovesu obljubil, da se naslednje leto zopet vidijo. V Luče je Božiček prišel v spremstvu čarodeja Andreja. Tamkajšnje male nadebudneže je razveselilo malo ča-ranja in veliko daril.
Božiček tudi letos ni imel te sreče, da bi se lahko skozi najlepši slovenski trg, govora je seveda o mozirskem, pripeljal na saneh, saj snega ni od nikoder. Pripeljal se je s konjsko vprego, s kočijo, na kateri je bilo prostora tudi za drobne snežinke. Pred njegovim prihodom so lahko obiskovalci kupili kakšno darilce na stojnicah, ki so jih zasedla mozirska društva. Od mlajevcev, skavtov, ki so delili plamen miru, zeliščark, prostovoljk Karitas, do osnovne šole in vrtca ter varstveno delovnega centra. V spre-
0£L ££ OZ £0
' i
f
»v- \ ^ < Ut J ' w____^^SSS r?.
A
rpr M,
Ljudje in dogodki, Organizacije

H: " b
np -
r - i

»Draga obdarovanka, mala vrečka skriva velika presenečenja.«
(Foto: Marija Sukalo)

V Šmartnem ob Dreti je belobradi mož razdelil darila s pomočjo dobrih vil.
(Foto: Marija Sukalo)
WTT '¡z
W Ki 1
V lučki vrtec je Božiček prinesel veliko darilo, ki je bilo namenjeno vsem otrokom.
mljajočem programu so se pred- do s svojimi otroki več ukvarjali, jim stavili različni pevci, vokalne sku- namenili več svojega časa in se z pinice, plesalke, vrteški in šolski njimi igrali tudi takrat, ko bodo ime-otroci. Program sta vodila zgovor- li dela čez glavo. na snežaka, polna domislic, ki so Več fotografij lahko najdete na zabavale zbrane.	www.savinjske.com (geslo: bo-
Božiček je obdaril otroke, odrasli 12zsd). pa so mu morali obljubiti, da se bo- Marija Šukalo, Benjamin Kanjir
LUC MIRU IZ BETLEHEMA PRISPELA NA LAZE
Naj svetloba objema in greje vse ljudi
Na taborni prostor tabornikov rodu Sotočje Nazarje je v petek ob pomoči mozirskih skavtov prispela luč miru iz Betlehema. Dogodek so obogatili s kratkim kulturnim programom pevke I zborčka ob mentorici Katji Gruber in nazar-ski osnovnošolci. Lučko je ob poslanici od mozirskih skavtom prevzela starešina Zvonka Zakrajšek.
Nosilec projekta mednarodne dobrodelne akcije je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov v sodelovanju z Zvezo tabornikov Slovenije. Letošnje geslo je SVETim za
vse. V okviru akcije bodo organizatorji poskrbeli, da bo svet svetlejši tudi preko dejanj, zato so letošnji izkupiček namenili organizaciji Varna hiša, ki ženskam in otrokom nudi zavetje pred nasiljem v družini in Urbanu Babiču, dečku, ki se je rodil z anomalijo nog, pomagali mu bomo pri nakupu elektronskih protez.
Ob poslanici so nazarski taborniki vsem, ki so prišli po lučko, zaželeli, naj jih ta svetloba objema in greje ter naj lučko miru delijo z drugimi, saj ta sveti za vse ljudi.
Marija Šukalo
Plamen, ki ponazarja mir in ljubezen, so na svoje domove ponesli številni udeleženci dogodka. (Foto: Marija Sukalo)
Savinjske novicešt.52,30. december 2011
B
V Igrici Miška in lev je imel kuhar lev z recepti veliko dela.
(Foto: Marija Sukalo)
Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi
ŽIVE JASLICE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI
Prikazana zgodba o Jezusovem rojstvu
Logarski dolini ...
Na božič so v Pravljičnem gozdu v Logarski dolini pripravili prikaz živih jaslic. Dogajanje so obogatili otroci iz solčavske podružnične šole in ljudske pevke. O običajih blagoslova hiše ob različnih priložnostih so spregovorili člani Kulturnega društva Franc Herle. Predstavitev običajev so dopolnile božične pesmi, ki so jih skupaj z nastopajočimi zapeli obiskovalci.
To je bil le del božičnega dogaja-
nja v Pravljičnem gozdu, kamor sta organizatorja prireditve Andreja Bizjak in Primož Plesnik privabila veliko število obiskovalcem. Ti so si lahko ogledali tudi prizore živih jaslic, ki so jih solčavski kulturniki postavili že tretjič. Blagoslov je opravil župnik Viki Košec, ki je gledalcem zaželel mir, ljubezen in prijateljstvo. Dogajanje na odru in v Pravljičnem gozdu je dopolnili pevka Anita Kralj z božičnimi napevi in drugimi pesmimi.
v
■r* - : -r IT M
rmII
v 41] m
1 -tik til
l M
- }.

Prizor iz Dol-suhe, ko so se pastirji prišli poklonit božjemu detetu.
(Foto: Marija Sukalo)


... IN V DOL- SUHI
Žive jaslice Turističnega društva Rečica ob Savinji so v opuščen kamnolom v Dol-Suhi privabile številne obiskovalce iz doline in širše. Predstavo so z ubranimi glasovi obogatili fantje vokalne skupine Rečiški pobi. Prihod Jožefa in Marije, pogovor pastir-
jev ob ognju, obisk treh kraljev, izročanje daril, so prizori, ob katerih so gledalci uživali na božič in štefanovo - izvedene so bile namreč kar štiri uprizoritve. Da je vse teklo nemoteno, je poskrbel vodja projekta Vinko Jeraj s svojo številno ekipo.
Marija Šukalo
Žive jaslice v Logarski dolini (Foto: Marija Šukalo)
H -_____«J £
UMU* '
I . v ^SÍ * i 0
srak
v
16
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Ljudje in dogodki, Organizacije, Informacije
MATEVŽ LENARČIČ SE PONOVNO PODAJA OKROG SVETA
Z najlažjim letalom in malo sreče doma že marca
V prvih dneh naslednjega leta Rečičan Matevž Lenarčič ponovno odhaja na potovanje okrog sveta. Tokrat se bo podal proti zahodu in preletel 80.000 km preko sedmih kontinentov, treh oceanov in 120 nacionalnih parkov. Ob tem bo kar šestkrat prečkal Ekvator in preletel najvišje vrhove sveta. Temperaturne razlike bodo do 100 °C, saj bo preletel območje, kjer se živo srebro spusti do -50 °C in območje, kjer se temperatura dvigne vse do +50 °C. Najdaljša etapa skoraj trimesečnega potovanja bo trajala nekaj več kot 4.000 kilometrov.
Po besedah Zgornjesavinjčana je cilj projekta obleteti svet z naj-
Matevž Lenarčič (desno) in Ivo Boscarol ob letalu podjetja Pipistrel
manjšo porabo goriva do sedaj in z najmanjšim letalom. Seveda so imeli zaradi tega konstruktorji v Pi-pistrelu nemalo dela. Izdelava takega prevoznega sredstva je bila tudi za Iva Boscarola in njegovo ekipo svojevrsten izziv. Osnovno letalo so predelali po prilagojenih merilih, da bo zadostilo vsem kriterijem takega poleta.
»Prepričan sem, da je z malo sreče načrt uresničljiv,« je med drugim povedal Lenarčič na konferenci za novinarje v Ajdovščini in poudaril, da je potovanje namenjeno raziskovanju izpustov saj in preučevanju svetovnih voda.
Marija Šukalo
GASILSKO POVELJSTVO LJUBNO
Da bo delo gasilcev in življenje občanov varnejše
Pred nedavnim so v gasilskem domu PGD Okonina pripravili svečano podelitev priznanj za opravljene tečaje za gasilsko specialnost bolničar. Ob tej priložnosti so predstavili novo ekipo prve pomoči, sestavljeno iz šestih gasilcev. Ilka Kramer Marolt iz Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline je članom ekipe predala osebno in skupno opremo, med katero je tudi defibrilator.
Na podelitvi so bili prisotni predavatelji, pa tudi poveljnik štaba civilne zaščite občine Ljubno Stanko Zagožen, ki je zbrane nagovoril. V imenu občine je tečajnikom čestitala podžupanja Anka Rakun:
»Z današnjo podelitvijo in predajo opreme se zaključuje izobraževanje, ki je za občino in občane izrednega pomena, saj pomeni veliko večjo varnost nas vseh in s tem pripomore h kakovosti življenja v naši občini. Naj ob tej priliki povem, da bo vaše sodelovanje dobrodošlo že kar na veliki prireditvi svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki jo bomo imeli sredi februarja, ko bomo računali na vašo pomoč,« je dejala podžupanja.
Izobraževanje, ki je potekalo v organizaciji Območnega združenja Rdečega križa Zgornje Savinjske doline in štaba civilne zaščite občine Ljubno, se je pričelo sredi oktobra. Tečaj je zajemal tako teo-
Tečajnikom sta čestitali Ilka Kramer Marolt (v sredini) in Anka Rakun.
(Foto: Marija Lebar)
retični kot praktični del in je obsegal 70 ur. Potekal je ob koncih tednov. Pripravljen je bil predvsem za člane gasilskih društev gasilskega poveljstva Ljubno.
Obiskovalo ga je osem članov PGD Okonina, štirje člani iz PGD Radmirje in šest iz PGD Ljubno ob Savinji. Pridružili so se jim še en član iz PGD Gornji Grad in dva
tečajnika, ki nista gasilca. Skupina, med katero so bile tudi tri članice, je uspešno opravila zaključni izpit in tako pridobila naziv gasilska specialnost bolničar. Ekipo prve pomoči, ki bo delala v okviru lju-benskega štaba civilne zaščite, sestavljata po dva člana iz vsakega od treh PGD občine Ljubno.
Marija Lebar
KNJIŽNICA MOZIRJE
Novitete v decembru 2011
ODRASLI:
Scarrow, Simon: Gladiator, Diffenbaugh, Vanessa: Jezik rož, Deveraux, Jude: Jutro v barvi sivke, Läckberg, Camilla: Ledena princesa, Costello, Jane: Nevestine družice, Coben, Harlan: Ena sama priložnost, Gregory, Philippa: Bela kraljica, Thompson, Harry: Ta stvor teme, Maj, Nika: Klavec na oslu, Pamuk, Orhan: Muzej nedolžnosti, Laferriere, Dany: Kako se ljubiti z zamorcem.
MLADINA:
Derganc, Marko: Profesor Čurilaj in papiga Kiki, Moers, Walter: Vreš-čji mojster, French, Vivian: Princesa Karolina in čarobna vrtnica, Škober-ne, Biljana: Miklavževo prvo darilo, Škoberne, Biljana: Zala, Kimpton, Diana: Skrivnostna ogrlica, Kimpton, Diana: Glasbeni mišek, Landau, Irena: Glavo pokonci!
STROKOVNA LITERATURA:
Lindstrom, Martin: Marketinško pranje možganov, Mencinger, Uroš: Izbor Nedelovih gostiln 2012, Virtue, Doreen: Angelska terapija, Da ne pozabimo : zbornik prispevkov o osamosvajanju Slovenije na območju UNZ Celje, Moro, Irena: Srebro, platina, paladij, naložba prihodnosti, Šurc, Matej: V imenu države : Preprodaja, Šugman, Zlatko: Zlatkarije.
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
IE1
Nasveti, Ljudje in dogodki
Mlečnost kontroliranih krav v letu 2010 (1)
ŠTEFKA GOLTNIK,
vodja Kmetijske svetovalne službe Mozirje
Tržna prireja mleka pomeni za okrog 260 kmetij Zgornje Savinjske doline glavni vir dohodka. V preteklosti se je s prirejo mleka ukvarjalo veliko več kmetij, v zadnjem času pa število kmetij, ki proizvajajo mleko za trg, upada. Večina teh kmetij je vključenih v kontrolo proizvodnje in porekla, podatke kontrole pa obdeluje Kmetijski inštitut Slovenije (KIS). Rezultati so zanimivi, zato smo se s člani Zgornjesavinjskega govedo-rejskega društva odločili, da jih objavimo.
Ko primerjamo rezultate prireje med kmetijami Zgornje Savinjske doline s povprečnimi podatki na slovenski ravni, je potrebno rejce pohvaliti, saj dosegajo lepe rejske rezultate, predvsem pri rjavi pasmi. Rjava pasma je v Zgornji Savinjski dolini najbolj koncentrirana. V letu 2009 je bilo na območju Upravne enote Mozirje zaklju-
podatkih KIS je v letu 2010 kar 38,6 % krav rjave pasme doseglo prvo, drugo, tretje, četrto ali peto leto po telitvi, medtem ko je pri črno-beli pasmi to doseglo 26,2 % krav, pri lisasti pasmi 32,4 %. Večji ko je delež krav, ki dočakajo posamezno leto po prvi telitvi, boljša je dolgoživost krav. Ta la-
stnost pa bistveno vpliva na ekonomičnost prireje v čredi. Črno-bela pasma rejce prepriča z visoko mlečnostjo, lisasta pasma pa daje kvalitetna teleta za pitanje.
Število laktacij na kmetijah s prirejo mleka se je v naši dolini do leta 2009 povečevalo, v letu 2010 pa je prvič upadlo. Upad mlečnih rej ima
Mlečnost kontroliranih krav v standardni laktaciji v letu 2010 v Sloveniji
pasma	kg mleka	% maščobe	% beljakovin
rjava	5.509	4,03	3,36
lisasta	5.031	4,02	3,35
črno-bela	7.191	3,91	3,25
cika	2.753	4,03	3,25
ostale	5.857	3,96	3,3
skupaj	6.062	3,97	3,3
čenih 1.656 laktacij pri rjavi pasmi, kar je največ v Sloveniji, na drugem mestu je UE Velenje s 1.277 zaključenimi laktacijami pri rjavi pasmi, na 3. mestu pa je območje UE Tolmin s 1.015 zaključenimi laktacijami.
za posledico povečanje števila rej s kravami dojiljami. Povprečna mlečnost kontroliranih krav je v letih 2004 do 2010 nihala med 5.532 in 5.721 kg mleka v standardni laktaciji (v letu 2007). Nihanja so verjetno posledica različnih vremen-
Mlečnost kontroliranih krav v standardni laktaciji v letu 2010 na območju UE Mozirje
pasma	kg mleka	% maščobe	% beljakovin
rjava	5.506	4,02	3,32
lisasta	4.772	3,87	3,31
črno-bela	6.765	3,85	3,17
cika	2.767	3,81	3,3
ostale	5.401	3,86	3,27
skupaj	5.697	3,96	3,28
Rjava pasma nas prepričuje z zanesljivo prirejo. Pomembna lastnost rjave pasme je mleko z visoko vsebnostjo beljakovin, ki dajo najboljši izkoristek pri sirjenju. Ta pasma prevladuje v območjih, ki so težja za kmetovanje. Pomembna dobra lastnost te pasme je tudi dolgoživost. Po
skih razmer in gibanja cen dokupljenih komponent krmnega obroka. Med pasmami v naši dolini prevladuje rjava pasma. V lanskem letu je bilo v kontroli 2.220 krav, od tega 1.472 rjave pasme, 146 lisaste in 456 črno-bele pasme, ostalo so bile križanke in ostale pasme.
íD^€cem¿ra
Pred40 ...
SREČNO IN USPEŠNO NOVO LETO!
Leto 1971 je bilo za nas Gornjesavinj-čane dokaj uspešno, pa čeprav nismo mogli postoriti vse, kar je potrebno, še manj smo mogli realizirati vse naše želje in hotenja po napredku. Na storjeno smo lahko kljub temu ponosni, saj smo letos dali v obratovanje tovarno ivernih plošč, ki je naša največja investicija, ki smo jo kdajkoli v Gornji Savinjski dolini izvrševali. Začel je obratovati obrat Gorenja, Smreka je zgradila nov obrat, v kmetijstvu so številne nove programirane kmetije, za kmetijstvo se uvajajo novi, boljši pogoji gospodarjenja, imamo nekaj novih kilometrov gozdno-kmetijskih cest, nekaj več asfaltiranih, turistična sezona je bila uspešna, pokazala je, da so tu še precejšnje možnosti.
Pred 30 leti...
BESEDA OB KONCU LETA!
Leto 1981 gre h kraju. Svetovna gospodarska kriza povzroča brezposelnost milijonov delavcev, saj je konkurenčni boj za tuja tržišča vse hujši. Zaostren gospodarski položaj doma in v svetu tudi nam ni pri-zanesel. Divjanja cen nismo mogli zadržati na planirani ravni, občutili smo pomanjkanje repromaterialov, tudi preskrba z nekaterimi proizvodi široke potrošnje je še-pala. Kljub temu pa se naš razvoj v tem letu ni ustavil, saj smo z delom pa tudi nekaj na račun dviga cen ustvarili takšen družbeni dohodek, ki pogojuje boljše pogoje napredku na vseh področjih naše skupnosti.
Pred 20 let...
SPOŠTOVANE ZGORNJESAVINJČANKE IN ZGORNJESAVINJČANI!
Andrej Presečnik, takratni predsednik SO Mozirje je zapisal: »Leto dni je od složne odločitve Slovencev za samostojno državo. ... Žal Slovenci ne najdemo prave sloge znotraj države. ... V naši občini vseh hudih vojaških in političnih pretresov nismo neposredno doživljali, smo se pa toliko bolj intenzivno ukvarjali s celjenjem ran po lanski novembrski katastrofi. Narejenega je ogromno, bolj pa nas boli in žuli tisto, kar še ni. To je predvsem ureditev vodotokov in objektov na ali ob njih in izgradnja ceste Ljubno-Luče. Obljub je bilo že nešteto. Mi pa pričakujemo in zahtevamo, da se ne bo več obljubljalo, temveč gradilo.«
Pripravila Tatiana Golob
18 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Iz občin, Organizacije
DRUŠTVO SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
OBČINA LJUBNO
Razigrana domačnost ob koncu leta
Nevenka Presečnik: »Veliko zdravja, dobre volje z otroki, ki dajejo življenju poseben žar.« (Foto: Andreja Gumzej)
Tradicionalno decembrsko srečanje članov društva Sožitje Zgornje Savinjske doline je bilo namenjeno sproščenemu klepetu za praznično pogrnjeno mizo in obdarovanju. Člane drušlva, njihove domače in prijatelje sta uvodoma nagovorili predsednica Nevenka Pre-sečnik in županja občine Nazarje Majda Podkrižnik.
Prvo zdravico staremu v slovo in prihajajočemu novemu letu je izrekla Nevenka Presečnik. Podrobnejšemu pregledu dela bo namenjen občni zbor, zato je tokrat samo opomnila na aktualne dogodke do konca koledarskega leta in dodala, da je društvo iz leta v leto
Župan na obiskih pri družinah novorojenčkov
prepoznavnejše, da vedno več naredi za otroke, največji dogodek pa bo selitev v nove prostore VDC-ja in bivalno enoto, v kateri bodo lahko otroci z motnjami v razvoju zaživeli novo življenje.
Nazarska županja Majda Pod-križnik je najprej čestitala staršem, njim in otrokom pa zaželela zdravja, medsebojne ljubezni in spodbujanja. Zanje ima posluh tako Občina Mozirje kot celotna Zgornja Savinjska dolina, »predsednici in upravnemu odboru pa ste lahko hvaležni, ker čutijo z vami«, je še rekla. Praznično druženje je doseglo vrh s prihodom Božička.
Andreja Gumzej
V mesecu novembru in decembru je župan občine Ljubno Franjo Naraločnik obiskal več družin z novorojenčki. Na obisk se odpravi nekajkrat letno, ko obišče v tistem obdobju rojene najmlajše prebivalce svoje občine in njihove starše. Ob tej priložnosti družini podari knjigo in denarno pomoč. Če ima novorojenec doma tudi bratce in sestrice, tudi njim župan prinese primerno darilo - običajno je to otroška knjiga.
Občinski svet Ljubno je že pred leti sprejel odlok o dodelitvi enkratne denarne pomoči družini ob rojstvu otroka. Sedaj znaša pomoč za prvega otroka 130 evrov, za druge-
ga 180, za tretjega in vsakega nadaljnjega pa po 200 evrov. Letos so uvedli novost in podpisali pogodbo z vsemi tremi bankami, ki imajo poslovalnice na Ljubnem ob Savinji. Tako je mogoče obrazec, ki ga starši izpolnijo z ustreznimi podatki, unovčiti v katerikoli od treh bank, kakor pač staršem, ki so morda že komitenti katere od njih, to najbolj ustreza.
V letu 2011 se na Ljubnem lahko pohvalijo z dvajsetimi novorojenimi občani. Župan se na obisku pozanima tudi za siceršnje razmere mlade družine in se tako še bolj spozna z življenjem na terenu.
Marija Lebar
Zupan Franjo Naraločnik je Maji Lovrenčič in sinčku Jakobu predal darilo
(Foto: Marija Lebar)
SREČANJE STAREJŠIH OBČANOV V NAZARJAH
Druženje vnukov in starih staršev še kako
pomembno
Krajevna skupnost Nazarje je 17. decembra pripravila praznično druženje starejših krajanov. Prijeten kulturni program so jim pripravili osnovnošolci. Ob mentorici Vanji Hofbauer so zapeli in zaplesali ter recitirali. S svojo prisrčnostjo in neposrednostjo so ganili marsikaterega udeleženca, harmonikarju Robiju Weissu pa se je pri pevski točki pridružilo številno občinstvo.
Pozdravne besede so udeležencem srečanja namenili predsednik krajevne skupnosti Matej
Pečovnik, županja Majda Podkri-žnik in predsednica društva upokojencev Vera Pečnik. Medtem ko se je Pečovnik zahvalil vsem udeležencem za njihov doprinos kraju in občini v času njihovega aktivnega življenja, je Podkrižnikova poudarila, da je medgeneracijsko druženje vnukov in starih staršev še kako pomembno. Pečnikova se je med drugim dotaknila tudi projekta Starejši za starejše, ki so ga začeli v občini izvajati. Ob tem je poudarila, da v društvu upokojencev ne bodo dovolili, da bi kdo v na-
zarski občini, ki je starejši od 69 let, ostal osamljen.
V nadaljevanju je druženje starostnikov preraslo v prijeten klepet in izmenjavo izkušenj. Slišati je bilo tudi kakšno prešerno pesem in šalo.
Marija Šukalo
Matej Pečovnik se je zahvalil vsem udeležencem za njihov doprinos kraju in občini.
(Foto: Marija Sukalo)
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Ij?)
Organizacije, Šport
RAZSTAVA OB TEDNU DRUŠTVA UPOKOJENCEV MOZIRJE
Sekcije pokazale velik talent za ustvarjalnost
V	tednu, ki so ga člani mozirske-ga društva upokojencev posvetili pregledu svojih aktivnosti v minulem letu, se je v Mozirju zgodilo več zanimivih prireditev. V torek, 13. decembra, je v Galeriji Mozirje potekalo odprtje razstave z naslovom Sekcije društva se predstavijo. Zbrani so se lahko preko razstavljenih izdelkov, fotografij in priznanj prepričali, da je društvo izredno aktivno in se vključuje v najširši krog dogajanja v kraju.
V	pozdravnem nagovoru je Anton Venek poudaril, da namen razstave ni le predstavitev delovanja
društva, ampak je hkrati svojevrstno povabilo, da se jim pridružijo krajani, ki svoja zanimanja do sedaj še niso delili z drugimi. Prvo skupno predstavitev ustvarjalnega dela upokojencev in posameznih sekcij je na kratko opravil podpredsednik društva Jože Ku-mer. Tretje življenjsko obdobje Mo-zirjanov je resnično plodno, saj so se na razstavi predstavile sekcija pohodnikov, fotografov, šahistov, pevcev mešanega pevskega zbora, telovadke, likovniki ter z največjim deležem razstavljenih eksponatov zeliščarke in članice dveh
ročnodelskih sekcij.
Vse sekcije se ponašajo z uspehi na svojem področju, je poudaril Kumer, in so prejemnice številnih priznanj ter nagrad. In medtem ko fotografska sekcija deluje šele dobro leto, se pohodniki in telovadke ponašajo s skorajšnjim vstopom v prvo desetletje organiziranega druženja. V društvu, ki šteje okoli 700 članov, pa so najbolj ponosni na medsebojno pomoč, ki si jo vzajemno nudijo preko ustvarjalnosti in druženja.
Razstavo je prijetno presenečen nad velikim talentom, ki živi v
upokojenskem društvu, odprt župan mozirske občine Ivan Suho-veršnik. Predsedniku upokojencev Stanetu Podsedenšku je čestital za vse, kar lahko društvo pokaže širši javnosti, vsem ustvarjalcem in njihovim mentorjem pa je zaželel še veliko tako pestrih predstavitev. Ker upokojenci radi prisluhnejo lepo zapeti pesmi, so medse povabili svojega člana Gregorja Verbuča, da jih je z izbranimi slovenskimi melodijami ob klavirski spremljavi Kristine Golob popeljal še v svet glasbe.
Tatiana Golob
Na razstavi so se predstavile sekcija pohodnikov, fotografov, šahistov, pevcev mešanega pevskega zbora, telovadke, likovniki, zeliščarke in članice dveh
ročnodelskih sekcij. (Foto: Tatiana Golob)
JU-JITSU KLUB SAMURAJ GORNJI GRAD
S tekmovanj okronani z medaljami
Za Ju-jitsu klub Samuraj Gornji Grad se je izteklo še eno delovno leto in zadnji mesec v letu 2011 so se člani kluba udeležili kar dveh turnirjev. V prvem, kjer so se skusili tudi kot organizatorji, se je tekmovanja udeležilo 32 parov.
Domačine iz Gornjega Grada je zastopalo pet parov. Med cicibani je 4. mesto zasedel par Na-stja Kranjec-Timi Marinšek; med starejšimi cicibani sta si sedmo mesto delila para Špela Pistotnik-Teja Božič in Samo Kopušar-Timi Marinšek, med mlajšimi deklicami in dečki je par Neža Pahič-Vi-to Kopušar osvojil 5. mesto. Med najboljšimi je bil na domačem terenu par Brina Kolenc-Niko Kopušar, ki je v kategoriji starejši mix
osvojil 3. mesto.
Sredi decembra so se gornje-grajski ljubitelji ju-jitsa podali v
Ribnico, kjer je potekal državni turnir v duo sistemu za otroke do 14 let. Med 52 pari so dosegli odlič-
ne rezultate. V kategoriji do 8 let mix 2. mesto Nastja Kranjec-Timi Marinšek, v kategoriji 9-10 let moški so osvojili drugo (Samo Kopu-šar-Timi Marinšek) in tretje mesto (Alen Kranjec-Vid Celinšek). V kategoriji 9-10 let ženske je par Špela Pistotnik-Teja Božič pometel s konkurenco in osvojil prvo mesto. Prav tako je bilo v kategoriji 13-14 let mix, kjer je na prvem mestu pristal par Brina Kolenc-Niko Kopušar. V kategoriji 11-12 let mix pa je 3. mesto osvojil par Neža Pahič-Vito Kopušar.
Marija Šukalo
Trening otrok vedno nadzira trener
Tomislav Stankovič.
(Foto: Marija Šukalo)
20 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Ljudje in dogodki
CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD
Veselje in smeh, včasih pa tudi solza v očeh
V prazničnem decembru je v gornjegrajskem centu starejših zelo živahno. Prireditve se kar vrstijo druga za drugo in stanovalci se tako pripravijo na dva praznika, božič in novo leto. Da je vse še bolj zabavno in pisano, prihajajo v goste različni obiskovalci in med stanovalce ter zaposlene prinašajo svojo dobro voljo in pozitivno energijo. Tako po besedah direktorice centra Francke Voler njihova ustanova vse bolj postaja center medgeneracijskega druženja. Tako so prišli na obisk tudi člani Društva upokojencev Luče.
Ubrano petje številčnega upokojenskega moškega zbora so dopolnili z ženskim duetom Mike Štorgelj in Marice Pavlič. Ob spremljavi harmonikarja Janka Podlesnika sta zapeli nekaj slovenskih ljudskih. Prisotne so še posebej raznežile melodije, nekatere tudi avtorske, ki jih je na citrah zaigral Tone Mlačnik. Vse skupaj je v praznični šopek z občutenimi besedami povezala članica društva Anica Podlesnik. »Z izvedbo smo bili zadovoljni, še posebej, ko smo opazili, da so se nam pri pesmi pridružili tudi stanovalci in drugi obiskovalci skupaj z osebjem,« je povedala po koncertu Podlesnikova.
Sicer pa so v centru konec novembra pripravili razstavo ročnih del svojih stanovalcev, ki so jo z nastopom popestrili učenci Osnovne šole Fra-
na Kocbeka Gornji Grad. V začetku decembra so na obisk prišli mozirski skavti in prinesli luč miru, na miklavževo pa so se skupaj z ansamblom Zlatorog veselili obletnice odprtja centra.
Francka Voler: »Pred devetimi leti na ta dan smo postavili na noge naš center, med stene smo prinesli prva zrna domačnosti, veselja, to-
pline ... Življenja. Veseli smo, da smo v tem času postali družina. Skupaj - stanovalci in zaposleni, svojci in obiskovalci. Morda še kdo. Topel nasmeh je vedno poplačan in to smo dokazali tudi tu, v našem centru, kjer niso pomembni programi in besede, šteje samo človek.«
Marija Lebar
Veselo dopoldne ob pesmih članov Društva upokojencev Luče (Foto: Marija Lebar)
OS LUČE IN POS SOLČAVA
Šola se predstavi
Osnovno šolo Blaža Arniča Luče predstavljamo nekoliko drugače, in sicer skozi oči devetošolcev, vključenih v izbirni predmet Tisk. Že ob vstopu v šolsko poslopje lahko obiskovalec začuti domačnost in sproščeno vzdušje. K temu pripomorejo majhnost, tople barve, akvarij z ribicami, estetska urejenost ...
Življenje na lučki šoli je pestro. Smo ekološko usmerjeni, saj skrbimo za čisto okolje, ločujemo odpadke, zbiramo star papir in zama-ške. Vključeni smo v shemo šolskega sadja, kar pomeni, da dobimo enkrat mesečno poleg vsakodnevnega sadja še sveže domače sadje, ki ga financira Evropska unija. Seveda na šoli poteka še mnogo drugih projektov, med katerimi posebej izpostavljamo Obvezni drugi tuji jezik.
Podružnico v Solčavi obiskuje 25 učencev od 1. do 5. razreda. Solča-vani uspešno sodelujejo z občino, saj popestrijo marsikatero prireditev v kraju. Ponašajo se celo z mednarodnim udejstvovanjem. Vsako leto s fotografijami oziroma grafikami
učencev sodelujejo na mednarodni razstavi, imenovani Slike na ledu, v avstrijskem kraju Weissensee. Vzdržujejo pa tudi stike z obmejnimi občinami, zlasti z Železno Kaplo.
Tudi v Lučah veliko pozornosti posvečamo raznim prireditvam. Ponosni smo na uspehe naših zlatih lutkarjev in na kar tri pevske zbore, ki delujejo na šoli. Ustvarjalni smo na likovnem področju. Izdajamo literarno glasilo Nagajivc in časopis Špasn.
Uspešni smo na športnih tekmovanjih in tekmovanjih iz znanja. Vsako leto zadovoljni razkrije-
mo rezultate NPZ-ja, ki vedno precej presegajo državno povprečje. Našo šolo pa zelo uspešno zastopajo tudi mladi čebelarji.
Pouk je pri več predmetih interaktivno usmerjen, saj imamo v vsaki učilnici računalnik in LCD projektor. Preko šolske spletne strani lahko dostopamo do e-predme-tov in z različnimi vajami nadgrajujemo svoje znanje. Devetošolci urejamo tudi spletni časopis, ob četrtkih pa dogajanje na šoli popestrimo z oglašanjem po šolskem radiu. Obiskovalcem radi pokažemo raču-
nalnik, ki nam ga je podarila svetovna popotnica Benka Pulko. Do njega prosto dostopamo, saj je nameščen na šolskem hodniku.
V šoli imamo učenci številne priložnosti, da se dokažemo. Tako na primer devetošolci z različnimi dejavnostmi zbiramo denar za končni izlet. Precej smo ga že zaslužili z izdelavo in prodajo adventnih venčkov in novoletnih voščilnic. Ob delu krepimo medsebojne vezi in spoznavamo, da se je treba za dober zaslužek pošteno potruditi.
Čeprav v svoji mladostni razposajenosti večkrat kakšno ušpiči-mo, nas vendarle učitelji radi pohvalijo. Zlasti ko se vrnemo s kakšne šole v naravi. Takrat priznajo, da se znamo lepo obnašati in da to opazijo tudi drugi.
Naša vrlina je, da znamo držati skupaj. Ob druženju prepletamo prijateljske vezi in se učimo, kako sprejemati drugačne od sebe. Šola nam nudi res prijetno zavetje.
Nina Ošep in Klavdija Tostovršnik, učenki 9. razreda
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 21
Šport, Črna kronika, Zahvale
1. SLOVENSKA FUTSAL LIGA - 13. KROG
»
Akterji na tekmi v nazarski športni dvorani med »graščaki« in ajdovskim Kixom so še enkrat več dokazali, da so v dvoranskem nogometu možni še kako veliki preobra-
Graščaki« zapravili veliko priložnost
ti oziroma se mora tekma igrati do zadnjega sodnikovega žvižga.
Po vodstvu domačinov s kar 3:0 in 4:1 so nepopustljivi Ajdovci v zadnjih sedmih minutah ob igri z
KMN Nazarje Glin : KMN Kix Ajdovščina 4:4 (2:0)
Strelci: 1:0 Metulj (8), 2:0 Metulj (20), 3:0 D. Kugler (25), 3:1 Peljhan (31), 4:1 Ortar (31), 4:2 Sukanovič (33), 4:3 Peljhan (37), 4:4 Medič (38).
Rumeni karton: D. Kugler (Nazarje Glin), Žigon, Bukič, Koren, Petrovčič (Kix Ajdovščina).
Rezultati 13. kroga:
Nazarje Glin : Kix Ajdovščina 4:4, Puntar : Tomi Press Bronx 3:1, Predilnica Litija : Oplast Kobarid 9:2, Dobovec Casino Safir : Trgovine Jager 1:7.
Lestvica po 13. krogih: 1. Predilnica Litija 34, 2. Dobovec Trgovine Jager 29, 3. Oplast Kobarid 25, 4. Puntar 24, 5. Nazarje Glin 13, 6. Tomi Press Bronx 11, 7. Kix Ajdovščina 11, 8. Casino Safir 4.
Strelci: 15 Blaž Metulj (Nazarje Glin), 14 Damir Pertič (Predilnica Litija), 11 Alen Fetic, Igor Osredkar (predilnica Litija), Rok Mordej (Dobovec Trgovine Jager) ...
Kako je hiša strašno prazna, odkar vaju v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Ni več vajinega smehljaja in ne stiska zlatih rok, ostala je za vama sled vajinih pridnih rok. Čeprav že v grobu spita, v naših srcih še živita in spremljata nas povsod, koder vodi nas življenjska pot.
V SPOMIN
Janez KRAMER
31.4.1931 - 1.1.2001
Marija SOLAR
17.10.1961 - 9.2.2010
Hvala vsem, ki postojite ob grobu in se ju spominjate v molitvi.
Domači
vratarjem v polju uspeli rezultat izenačiti in po nemoči Nazarčanov v tem delu igre povsem zasluženo odnesli pomembno točko v Ajdovščino.
Ob porazu Bronxov v Tolminu so Nazarčani sicer zadržali peto mesto na prvenstveni lestvici, bodo pa morali v zadnjem krogu drugega dela prvenstva vsaj remizira-ti v Škofijah, če želijo tretji krog prvenstva začeti s te pozicije. S prve pozicije najboljših strelcev pa ga bo zagotovo začel njihov kapetan,
nočna mora vratarjev, Blaž Metulj.
Šestega januarja bodo »grašča-ki« gostovali na primorskem pri Bronxu, potem pa sledi začetek tretjega dela prvenstva po vnaprej izžrebanih parih, ki bodo odvisni od trenutnih uvrstitev ekip.
Ne smemo pozabiti še na turnir selekcij U-18, ki ga KMN Nazarje Glin gosti v soboto, 7. januarja. Mladi Nazarčani bodo na njem gostili Dobovec, Trgovine Jager, Ve-plas Velenje, Sevnico in Kebelj.
Franjo Pukart
www.fotoknjiga.net
Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
C R N A K R O N I K A
•	VLOM V GOSTINSKI LOKAL
Spodnja Rečica: V noči na 20. december je neznani storilec vlomil v gostinski lokal v Spodnji Rečici, od koder je odnesel denar, več ška-tel cigaret in televizor.
•	RAKETA NA PODSTREŠJE
Nazarje: 21. decembra v večernem času so štirje mladostniki na območju podjetja Glin spuščali rakete. Ena izmed njih je odletela na podstrešje zapuščenega objekta v kompleksu podjetja, vendar ni zanetila požara. Gasilci so bili o tem obveščeni in so posredovali na kraju, vendar v tem primeru na srečo niso imeli dela. Policisti so osebo, ki je pirotehnične izdelke posedovala, kaznovali.
•	PRETEPAČE IZSLEDILI IN USTAVILI
Mozirje: 21. decembra so mozirske policiste velenjski kolegi obvestili o pretepu več oseb na njihovem območju, ki so nato eno osebo zaprle v prtljažnik avtomobila in se odpeljali v smeri proti Mozirju. Patrulja Policijske postaje Mozirje je vozilo in potnike izsledila in ustavila. Ugotovljeno je bilo, da so pred tem osebo iz prtljažnika že spustili. Zoper storilce bo podana kazenska ovadba za kaznivo dejanje protipravnega odvzema prostosti.
•	NEZNANEC POKRADEL SMUČI
Golte: 23. decembra je neznani storilec na parkirišču pri Alpskem vrtu na Golteh vlomil v osebni avtomobil, kjer je našel ključe od strešnega prtljažnika. Iz njega je nato ukradel štiri pare smuči.
•	DESKARJI ZAŠLI NA POTI V DOLINO
Golte: 24. decembra so se trije mladi deskarji podali iz smučišča na Golteh proti dolini. Med potjo so zašli. Reševalci GRS Celje so deskarje našli med tretjim in četrtim stebrom nihalke. Enega so z vitlom dvignili v nihalko, drugima dvema pa pomagali, da sta se varno vrnila v hotel.
•	PRIDRŽALI TRI VOZNIKE
Pretekli teden so mozirski policisti zaradi vožnje pod vplivom alkohola pridržali tri voznike motornih vozil.
22 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
C
Zahvale, Oglasi
Ni te več v hiši, ne pred njo, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar!
ZAHVALA
ob izgubi očeta, starega očeta in brata
Jožefa KOLARJA
iz Varpolj 8.2.1924 - 19.12.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala reševalcem, osebju bolnice Celje, Doma upokojencev Polzela in Bolnišnici Topolšica.
Zahvala g. župniku Ferdinandu Luknarju, diakonu Stanku Čeplaku, govorniku Jožetu Grudniku, pevcem, gasilcem, praporščakom in pogrebni službi Anubis.
Žalujoči vsi nj'egovi
Odtlej vsepovsod biva. Gleda. Poje. Posluša. Kot še zmeraj ranljiva nesmrtna duša.
(T. Pavček)
V SPOMIN
1. januarja bo minilo 7 let, odkar nas je zapustil
Alojz KOLENC - Oka
22.9.1922 - 1.1.2005
Hvala vsem, ki se ga spominjate!
Vse življenje si molila, delala in trpela.
Boga za svojega vzornika si imela.
Rosno mlada si od doma služit šla,
a srce te je vedno vleklo tja,
kjer si bila doma.
Zdaj odšla si tja,
kjer ni trpljenja in ni gorja.
ZAHVALA
Ob izgubi drage sestre, tete in botrce
Marije STEBLOVNIK
27.8.1925 - 17.12.2011
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, svete maše in sveče. Hvala g. župniku Sandiju, govornici ge. Marinki, pogrebcem, praporščakom, pevcem, osebju Centra starejših Gornji Grad in pogrebni službi Morana. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: vsi njeni
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Čeprav vaš glas se več ne sliši, beseda vaša v nas živi, povsod vas slišimo mi vsi, še med nami ste vi.
V SPOMIN
V v
Faniki STROZIC
Jugovnikovi mami s Crete
Minilo je leto dni, odkar se je od nas poslovila naša ljuba mama. Hvala vsem, ki se je spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče.
Vsi vaši najdražji
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011

Za razvedrilo
CIST JE PAF, KO VIDI VIDA Ana Marija Mitič, komičarka (v sredini): »Draga prijateljica, ali je to mera za kakšno velikost?«
Martina Ipša, komičarka (desno): »Pusti jo, to je njen način sporazumevanja, kadar ima v rokah Vida Valiča.«
Tanja Kocman, komičarka: »Tako izražam veselje ob dejstvu, da ga imam vedno ob sebi (sliko na blazini).«
MUCA MACA IN ZAČIMBE Tina Gorenjak, samostojna ustvarjalka na področju kulture: »Kje ste spoznali vašo čedno planinsko rožico (beri ženo Jožico)?« Dani Grudnik na srečanju poslovnih partnerjev hotela Plesnik:
»V planinski koči, ko sem ji, še zali dečvi, skuhal začinjeno župco.« Tina: »Kaj pa ima juhica z vajino četrstoletno ljubeznijo?« Dani: »Očitno je vžgala, da še zdaj gori. Ja, začimbe so glavne.«
BREZ MASLA NE GRE HITRO
Med prvimi Zgornjesavinjčani so novemu predsedniku državnega zbora dr. Gregorju Virantu (levo) čestitali k izvolitvi podpredsednik tega uglednega organa Jakob Presečnik, poslanka SDS Janja Napast in član Liste Virant, Alojz Selišnik (desno), ki je za las zgrešil izvolitev za državnozborskega poslanca. Ob stisku roke mu je Virant dejal: »Lojze, potrpljenje je božja mast (je mislil na maslo?), brez te pa je težko zamenjati službo uspešnega podjetnika za službo poslanca. A vztrajni bodo kmalu poklicani.«
24 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Križanka, Oglasi
avtor P. L.
PREBIVALEC AMANA
MIZARSKI OBRAT
AZIJSKI VELETOK
SLOVENSKI PESNIK (ALBERT)
MISIJONAR (JOŽEF)
KABELSKA TELEVIZIJA
JEZERO V SEVERNI AMERIKI
MUSLIMANSKI POSTNI MESEC
NEON STREŽNIK
PRI KATOLIŠKIH OBREDIH
SLOVENSKA REVIJA NEMŠKA POP PEVKA
16. IN 11.
ČRKA
VZHOD (ANG.)
RASTLINA Z DEBLOM
ŽENSKE ČRNE RASE
HRVAŠKI PEVEC DRAGOJEVIC
NEMŠKI ČLEN
TRETJI SKLON
JEŠPRENOVA ENOLONČNICA PEVKA DEŽMAN
POTUJOČE LJUDSTVO
RENEE ZELLWEGER
MEDN. ORG. ZA STANDARD. VRH V JULIJCIH
ARHITEKT FABIANI AMERIŠKI IGRALEC (KEVIN)
KOM. PART. NEKD. SFRJ KRAJ NA FLORIDI
AVSTRALSKI NOJ
SRBSKO MESTO
ELEKTRONSKA POŠTA (ANG.)
VOJSKA NEKD. SFRJ
ZGEC FRANJO
BOŽIDAR LAVRIČ OSNOVNO-ŠOLKA
RIJEKA
OBOROŽEN SPOPAD DRŽAV
SLOVENSKI PEVEC (VLADO)
JANEZ ERŽEN
KRAJ SZ OD POLZELE
GRŠKI PLES

s A
Î
MINI SLOVARČEK
MAKS Fabiani - slovenski arhitekt VERNAR - vrh v Julijskih Alpah
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
					•¡T	=	S	■iS	•ESI-	SS-.	ms,
C					BS	O	P	R	A	S	K
	7				If"	G	O	T	I	K	A
	i				.B,	L	D		D	O	M
m						A	L	K	A	N	S
						T	E	R	NÉ1	C	S
					iB	O	Z	I	(C	E	K
3K			JL	D	E	S	«Sr	Z	A	N	R
	S		M	O	S	T	A	N	sSr	T	G
:sif	K	L	U	B	,-=	13	M	A	H	R	E
•ST	O	K	JK	R	A	S	O	R	L	I	S"
	P	O	G	O	V	O	R	!§-	E	R	G
3K		H	A	D	E	S	ir	T	V	A	R
	H	O	M	O	m	I	V	A	Ü	N	I
Ü?	A	L	E	S	S	C	E	J	L	O	N
=	L	I	T	E	IR	A	R	N	O	S	T
	S	K	A	L	P	ST	B	A	J	T	A
VOZILO Z ENIM SEDEŽEM
CLAIRE TREVOR
VRSTNO ŠTEVILO LITIJA
ALBANSKA REKA
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 25
Napovednik, Mali oglasi, Informacije, Oglasi
Napovednik dogodkov	
Petek, 30. december	ob 19.00. OŠ Lepa Njiva Premiera gledališke igre Spustite me pod kovter gospa Sivec
Sobota, 31. december	ob 22.00. Mozirski trg Silvestrovanje na mozirskem trgu
Sreda, 4. januar	ob 18.00. Gostišče Grad Vrbovec Nazarje Planinski večer s Cirilom Velkovrhom: Spomini na dvakrat prehojeno slovensko planinsko pot
Četrtek, 5. januar	ob 18.00. Dom kulture Nazarje Koncert zborov OŠ Nazarje
Petek, 6. januar	ob 19.00. Cerkev sv. Lovrenca Luče Koncert komornega zbora Ave
ŽIVALI - PRODAM
Prodam breje črnobele krave in teli-ce; gsm 031/228-217. Prodam domače prašiče za zakol in svinjske polovice; Fišar, Tabor; gsm 041/619-372.
DRUGO - PRODAM
Prodam domačo svinjsko mast (špeh) in zgornjesavinjski želodec; tel. 584-44-52.
Prodam elektronske digitalne tehtnice (30, 50, 150 kg) novo, ugodno; gsm 031/202-859. Prodam komplet računalnik: LCD monitor, miško in tipkovnico; gsm 031/477-271.
Prodam klavir - dunajske izvedbe (starinska vrednost), rjave barve, v delujočem stanju; gsm 031/591011.
Prodam litoželezne škarje za rezanje furnirja dolžine 203 mm z novim nožem ter 3 rabljenimi, imajo digitalni prikaz širine odreza; gsm 031/780372.
Prodam suhe bale - okrogle ter bukova drva v paleti; gsm 040/551211.
NEPREMICNINE
Prodam starejšo hišo (lahko za bivanje ali vikend), z nekaj zemlje; gsm 041/596-584.
Dežurne službe
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 54510-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite:
839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje.
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad za občino Gornji Grad: 041-390-145.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
RAČUNOVODSKE STORITVE
Nudim računovodske storitve.
Saša Poljanšek s.p. Radmirje 26, Ljubno, 031-633-192 VELIKA IZBIRA PIROTEHNIKE:
rakete, ognjemeti, fontane, rimske svečke, bakle, ... TRGOVINA DIANA NAZARJE tel.: 03/58 33 626.
PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8, 3331 Nazarje. SKI BOARD SERVIS TEVČ
Popravilo smuči, boardov, pancerjev in ostale opreme. Ročno ali strojno. Posredništvo za Fischer in komisijska prodaja. Tel. 041/529-063.
Vinko Tevč s.p., Praprotnikova 6, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094.
Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KERAMIČARSKA DELA
15 do 20% nižje cene ploščic določenih proizvajalcev, kvalitetno in estetsko opravljeno delo v dogovorjenem roku. Pokličite za dodatne informacije! 041 483 692, 03 838 81 33, artus.ker@gmail. com.
A.ARTUS, Alojz Fužir,s.p., Varpolje 14, 3332 Rečica ob Savinji. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ
Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196.
Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji.
26 Savinjske novice št. 52, 30. december 2011
Organizacije, Ljudje in dogodki, Čestitke
GRENAK PRIOKUS OB NAJDBI BREZNA NA GOLTEH
Jama polna suhomesnatih izdelkov
Šumečko brezno na Ostrem vrhu je očitno postala mesto za odlaganje pokvarljivih odpadkov. Lastnik jih je semkaj verjetno odvrgel z mislijo, da jih tu ne bo nihče našel. Brezno se namreč nahaja na višini 1.565 metrov nad morjem, globoko je 18, celotna njegova dolžina pa meri slabih 46 metrov. Ko je jamar Milan Podpečan raziskal brezno, je v njem naletel na kup pokvarljivih suhomesnatih želodcev. Dolžnost jamarjev je poleg raziskovanja jam tudi skrb za njihovo čistost oziroma neškodljivost za okolje, zato se je že takrat odločil, da je brezno potrebno čim prej očistiti. Čiščenje jam, predvsem brezen, je lahko izjemno zahtevna naloga. Neredko jamarji naletijo na neeksplodirana bojna sredstva ter mrhovino, kar je lahko nevarno tudi za zdravje.
Clani Koroško šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje so odstranili 40 kilogramov savinjskih želodcev.
(Fotodokumentacija Speleos-Siga)
Iz Šumečkega brezna so jamarji Koroško šaleškega jamarskega kluba Speleos-Siga Velenje na očiščevalni akciji 24. decembra od-
stranili 40 kilogramov savinjskih želodcev, ki jih je neznanec odvrgel po približni oceni pred približno tremi meseci. Na njihovo srečo je bilo precej mrzlo in mraz je segel vse do globine, tako da je bistveno manj zaudarjalo, kot bi lahko sicer.
Glavni razlog, zakaj je neznanec odvrgel drago suho mesnino v težko dostopno brezno, do katerega je po zahtevnem terenu moral vsaj dvajset minut peš, ni povsem znan. Zagotovo pa se je kakšnemu kmetu ali drugemu izdelovalcu ponesrečila izdelava, kar bi lahko pomenilo tudi sramoto. Vrednost odvrženega mesa je namreč med dva do tri tisoč evri.
BK
DRUŠTVO UPOKOJENCEV MOZIRJE
Predstavitev in degustacija čajev
Člani ansambla Golte so izpolnili hotenja, da bi ustvarjali božične pesmi, ki so zaradi koledarske vezanosti na zimo in praznike še posebej čarobne. Tako je po valčku Prihajamo za praznike nastala nova božična skladba z naslovom Preproga božičnega dne. Polka je delo Igorja Pirkoviča z besedilom Igorja Podpečana, ki je skladbo uglasbil in prispeval aranžma. Skladba je bila premierno predstavljena v oddaji
Na zdravje, kjer so sodelovali na izboru za pesem zime.
Leto 2012 bo za člane ansambla Golte jubilejno, saj so pred desetimi leti začeli skupno glasbena pot. V enaki zasedbi so preživeli čudovita leta, skupaj tako glasbeno kot osebno rasli in zraven neizmerno uživali. V novem letu želijo to na primeren način proslaviti z nekaterimi odmevnimi dogodki, v prvi vrsti z izdajo njihove tretje zgoščenke.
V okviru tedna Društva upokojencev Mozirje je svoje delo posebej predstavila sekcija zeliščark. Pod vodstvom Rezike Plaznik ze-liščarke že tri leta pridno nabirajo znanje in zdravilne rastline. Na razstavi v Galeriji Mozirje so predstavile svoj po zdravju dišeč pridelek skozi degustacijo njihovih domačih čajnih mešanic.
Vonj po dišečem čaju je privabil številne obiskovalce, med njimi tudi šolarje iz mozirske osnovne šole. Skozi pogovor z zbranimi zeliščarkami so vsi lahko izvedeli,
da so v tem času pripravile že dve samostojni razstavi, na katerih so predstavile okoli 140 slovenskih zdravilnih rastlin, prav tako dvakrat so sodelovale na festivalu tretjega življenjskega obdobja. V prazničnem času pripravljajo čajne mešanice za obdaritev starejših članov društva, skozi vse leto pa veliko pozornosti namenjajo izobraževanju, strokovnim predavanjem in obiskom zeliščnih vrtov po Sloveniji. V njihovi sekciji aktivno deluje okoli 25 zeliščark.
Tatiana Golob
Vonj po dišečem čaju je privabil tudi mozirske osnovnošolce.
(Foto: Tatiana Golob)
Savinjske novice št. 52, 30. december 2011 I 27
Izberite osebnost leta 2011 v vaši občini!
V dveh krogih glasoven ja i mo prejeli glasove: Občina Moiirje:
/lle-ka Ijrerovrrk, fgdegiirida 1.7 An^cn Grainy Ljubija (?)
Občina Nazarje:
j^iu liriki: jdravsNerij dom Ndiaiji: (57}; Sjmon Podrlžnjk, Kolrafiž ¡30 f3Gl. MI m Rr^nvnlk, Sir>»rTnfl on D»tl <>1 (10). Jofp ravnatelj Oi Njürje U); Vanja Kofbctvtfr, iadretka t. 18. Roman Kmjncr Zad'ecka c. 1
Občina Hccrca ab Savtoji:
Damca Verb'.i:. Rečico ob Savir.ji a (7); Vinko ;eraj, Retica ob Saviiii 111 (i;). JožeS<ončmk, Rečica ob Sav^i Eli i,2j;
Obilna Ljubno:
üamiar. NUML	ti (141; Aloji Mtirto, ■L^kti ¿1 (1Ü),
Mirko Str.išek, KIS t.jiib^a (1); Stanko Runer Prod 1
Občina Lute:
Andrc-io Mol: m i k, Zdravit vem don luči IS); Ciril Rose. Luče S3 (11.
Oblina Solčava:
Msrijs Kočrar. Lovska dolini 72 M-ar'a Oreinik, Sotčtvo 30 Li. SL-rr,;rd,i Pmrink, Solčava 7rj
Občina Gornji fcd:
Mani TfrJek, Anemon v rrg (Ö): Branko Shrink, irr,; k lavi 5 '■ |4[ VJktöjija' Vt'niiiiik, Novo neielji 33 {ioim Puitbitetnšflk, Tidoäik \7.): Marjana Rib:*?:, Dele- LÜ.
Visi: tedpn L::no [¡¿retail poitlfDldja kup?' J ki bo pftjrl bort m zö t'vrgv ijjfn ni!"iavrhi-.k-.' Sünetijikü udruge Moilrje Vm? pcrlinPglasmrtiirt I" lito 5orie!rA. ste rm	K^-JUr- mi^fa dr nb
isS; j Uiku äkiij e Tfidsnjtc tetOvsrije V poiplniäki 'i i ICfTiiJili ČJicl
Vieri nOiJIJüT-i ijlJairtVTiif imo li.ftebiJj Ninjo VeHr." Fiijejfft, Gornji Grad, kr prejme bon ZeurrijebdvmjiS(ff hrn«Lljrkt; ¿ar/iuge
M-lji I r |t! v v Hj d J mil I ¿0 ¿it OV, Ndjjryjtinh-r bot I plCVianrte v
naifim tajniku,
PoiirGvitiilj akcij p jr
Zdaj pa na ctioi i:polnil': flafovntttj J«
ndJepite 112 dflpjinito Irk Ja najkasneje dätOfho, Ji riujrjLl 3012, ppHjito njlbnjP'l Savinjske navies, Siiflnjika ce^ta 4, 333lNnarJa.
j^artruefl mo/1r|F
Let □ inj a akcija Naj nsebmjst 2011 bo potekaia tudi v mesecu januarju prihodnjega leta
RELAX SOLA VOŽNJE
Mozirje, savinjska c. 29 www.avtosola-relax.si