25. številka.
Trst. v sredo 31. januvarja 1900.
Tečaj XXV
..edinost"
izhaia en V rat na 4an. razurt nedelj 111 praznikov. oi> ♦>. uri zvećer.
Naročnina /tisiia :
7. a celo leto........24 kron
za pol leta.........12
za. «"-etrt leta................t;
z..i en mesec................+ kj-onj
Narucinuu je pitut-Vkii naprej. Na uH. Ktč'f-e hre7 priložene jiarn^inn«* (mravu r e ozira.	_
Po tohakarnali v Trsi« se prodajejo posamezne števil k t* po i; stotink C» nvč. ; izven Trsta pa po S stotink U tivč. i
Telefon dtv. K7U.
Glasilo političnega društva ,,Edinost^ za Primorsko
Oblast
se računaio po vrstah v petitu. 'An več kratno naročilo s primernim popustom Posiaua. osmrtnice in javne zahvale. do mači oglasi itd. sp računajo po pogoditi
Vsi dopisi naj se pošiljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se up sprejemajo. Rokopisi «p ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema upravništvn. Naročnino in oglase je plačevati loeo Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carimia Štv. 1*2. 1'pravništvo, in ^•»•T^Vrcjeinaiije iiiseratov v ulici .Moliu edinosti je mož!	piccolo štv. .*>, II. nad*tr.
Isdajatelj in < dgo/orni urednik Fran Godni k.
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost'4 v Tru.
ni - slovanskm. ) 1
Mal<»katera volitev v državni zbor je v Slovencih vzbudila toliktT^a-mdtanja, kolikor v ponedeljek završena dopolnilna volitev po odstopu grofa roroninija^^nrmanje je bilo tem večje, čim se je vnffj,rjfred"par loti raz-}i«»r v Slovencih uprav .tira. ^er lokav in premeten sovražnik preži ."na Slovenec, in kjer prav -amo jeden glas odločuje v dež. zboru. < ekje, razven Kranjske, morejo Slovenci za sedaj dospeti do kakih znatnih in pomembnih vr-pehov, je to možno le na Goriškem. Uprav tu treba na narodnem polju največje zložnosti, največjega samozataje vanja posamičnih vodi-teljnih oseb z ozirom na njihova svojstva in njihove osebne nagone, tu treba največje da-lekoglednosti in bistrosti. Tu treba temeljitega znanja s 1 o v a n s k e z god o v i n e, si o-v a n s k e g a svojstva, in kremenitega značaja.
Nam, ki živimo drugod na Primorskem u ki - paznim okom opazujemo narodno pi-banje na Goriškem in ki se nam zdi čudna marsikatera reč, ne prihaja na misel svetovati Goričanom, naj si volijo lega ali onega, ker bi se nam lahko očitala usiljivost in ker domačini gotovo bolje poznajo posamična osobna svojstva. Zdaj pa, ko je dopolnilna volitev završena, in ko je na veliko začudenje iz volilnega boja vzkrsnil zmagalec — -t- o< Istopi vsi grof Coronini, ki je mnogo vzrokov navedel za to, da se je čutil primo-ranega odstopiti, zdaj, ko je neki svečenik iz Ntre v « Edinosti* izrekel drastični stavek: Svet je lump>, zdaj pa moram tudi jaz reči -vojo. Nastopili so bili trije ponudniki, bodisi naravnost ali ne naravnost; dejstvo je, la so se Slovenci razcepili na tri stranke: zmagal je Coronini. Mnogo, mnogo let se že čudim in <e ne morem načuditi Slovencem, da "toliko klečeplazijo pred pleme ni taš i, ki niti ne znajo slovenski. Kako -lov-ansko prepričanje morejo imeti taki j;o->dje, katerim niti ni do tega, da bi se dobro naučili jezika tistega naroda, med katerim kakor zastopniki v deželnem zboru zavzemajo najodličnejšo narodno službo! Od časov Kanda Velikega do 1*4*. 1. je plemenitaški stan stiskal naš narod in dozdeva se nam. »la se je to HHM)-letno robovanje tako
Ta članek nam je dniel od poznanega odličnega slovenskega moža. Zato ga pri k ujemo doslovno, da-»i moramo izjaviti, da hi mi sami ne napisali v-.ike besede, ki je v tem članku. Irednistvo.
P O I) L I S T K K
Zdravnika.
■spiral Stanetin^ki.
I^ežim sam v svoji mali sobici na |>et - glov. Od zunaj odmeva veselost živahnih otrok; moja družica je žalost.
Svinčena teža mi leži na nogah. Zdi se mi, kakor da nosim pa* od ježeve kože; o vsakem dihljeju me rani. V prsih je vihar, l ako trcj»eta v zadnjih trenotkiii — obstre-jena ptica . . . Skozi glavo mi vlači neviden mučitelj drobno verižico, od levega senea {»roti desnemu . . . To čutim natanko. Kako t" ruje v možganih! Kako pripogiba in na-teza rtuleče žilice, kako trga blede nerve! To je veriga vedno jtonavljajoče se misli, in v<aki člen j »omenja : Ona me ne ljubi!
Ona, edinica, kteri ni p<»dobne! Ona, iKtja vila. ki sem jo našel za hude ure v temnem gozdu. Na skali, na ba rži mastem mahu je s<*dela, ovita v l>elo krilo, vsa mladost, vsa čistost . . . \a glavi ji je } »oči val j»e-rer venec, na deviških prsih šoj»ek bujnih evetlie.
Zašel sem bil. nisem vedel izhoda . .
Prosil sem jo, da mi j>okaže pot.
In vzela je šo|>ek iz nedrij, mahnila
za teplo v srca pohlevnih Slovencev, da brez plemenitašev v državnozborski delegaciji sploh ne morejo biti. Mislijo-li Slovenci, da nara ti gospodje kaj pomorejo po tistih svojih visokih zvezah? -- Do zdaj še nič. -O izberi kandidatov za državno poslanstvo vladajo v Slovencih doeela zastareli in filisterski nazori. Novo stoletje nastopa in napovedujejo se nam novi časi in se tudi prikazujejo. Slovencem se ni treba zvijati okolo grofov, baronov in reichsritterjev, ampak ozrimo se na domače sinove, ki so bistrega uma !
Drugega kandidata, dr. Staniča, niti ne poznamo osebno; tudi mu ne odrekamo dobre volje, koristiti Slovencem. Čudno se nam zdi samo to, da goreč Slovenec in sposoben mož delo narodnih mož toliko let hladnokrvno gleda od strani. Ne spominjamo se, da bi bili dozdaj kaj slišali <> kaki požrtvovalni ljubezni Staničevi do Slovencev. Da se je v svoji praksi posluževal slovenskega jezika in v primernih slučajih zastopal načela jednako-p ravnost i pred sodiščem, je to tako naravna stvar, da n' nobena zasluga.
Po)w»lnoma neorganizovan in v nas Slovencih preveč preziran pa je stan časnikarjev, ki ima velike zaslug e z a r a z v i t e k slovenstv a.
Kdor je v zadnjih 1") letih pazno zasledoval delovanje slovenskih časnikarjev, občudoval je modre in dalekogledne sestavke, ki jih je pisal Primorec Fran Pod gornik, p o naše in m e n e n j u naj bistro-u m n e j i slovanski politi k v A v-s t r i j i. Kolikorkrat je on v svojem «Slo-vanskem Svetu» celo Mladočehe opozaijal na njihove načelne in taktične napake, izkazalo se je, da je mož imel prav. Kolikor je meni znano, je tu zdaj prvokrat v Slovencih po-vzdignen glas: Slovenci, svoje bistre in zaslužne, požrtvovalne časnikarje morate z a ti a p r e j v pošte v j e m a t i o iz b i -r a n j ti k a n d i d a t o v za drža v n i zbor! Za vsaki volilni kraj bi bila čast, da I »i ga zastopal mož tako bistrega uma, ka-koršen je Podgornik.
Na Francoskem časnikarji postajajo celo ministri, samo na Slovenskem so preži rane pare, in ob desetletnici mukotrpnega tlela in ubijanja svojega zdravja dobivajo — zlato uro z verižico. Grajščaki pa naj le ostanejo na svojih gradovih in če jim je dolg čas, naj gredo na lov !
Levstik je bil izvrsten politik; on je pi-
ž njim v ravni smeri, in veter je nesel cvetje, in cvetje je bilo moj kažij»ot.
Sel sem, se ustavil, obrnil . . .
Prelepa je bila! .
< vetje z njenih prsij mi je bilo premalo. Naj poskusim med teh rudečih ustnic, naj čutim utripe deviškega srca !
Vračal sem se k njej, ona pa se je umikala.
Vsa čarna podoba je splavala v bledo senco: samo velike svetle oči še vidim v daljavi . . . dve lučici . . . ena luč . . . veša . . .
Da, tako je bilo.
Spoznal sem jo, duhovito, dobro devo. Zaljubil sem se v njeno dušo. Utrinki njenega srca naj bi mi kazali pot v življenju, meni in tisočem drugih , ki čitajo njene |M>ezije.
A jaz sem hotel več, preveč!
In ona se umika, zginja ... Dve očesi, eno satno trepetajočo luč še vidim . . . . vešo . . .
-laz hitim za njo in padam. Padam s skal ob Devinskem gradu, v prepad, v morje sto . . . tisoč metrov . . .
Kako sveži so valčki ! Kako mi božajo vroča lica . . . Minila je svinčena teža z nog, izdahnila je obstreljena tičica v prsih, skozi možgane ne vleče več nihče nerodne verige :
sal izborne članke, a ker ni imel v dobi 17 let nobene službe, so Kranjci rajši volili onega !grofa Hoheu\varta, ki je slovenske državne poslance le zadrževal jod odločnega postopanja.
Moja želja je, da novo leto in potem novo stoletje pridobi slovenskim « možem od peresa* — kakor je pokojni Zvab imenoval žurnaliste — tisto stališče v organizaciji slovenskega naroda, kateio jim gre po zaslugah in po trudopolnem delu.
Saj tudi Gehi postopajo tako in jeden izmed njihovih najveljavniših parlamentarcev je bil tudi časnikar — namreč pokojni E v m !!
Goriška volitev me je prisilila, da sem te misli spravil v javnost.
. Trst. dne 31. januarja 1900.
Megalomanija, ki nima para! Pod
tem naslovom nam pišejo: Vaša vest v sinoćnji cEdinosti® o sklepih italijanskih zaupnikov na tajnem shodu minole nedelje menda ni presenetila nikogar. Onemu, ki pozna te ljudij, ni trebalo ravno, da je nadah njen proroškim duhom, ako je hotel izračunati že v naprej, kaj bodo zahtevali ti gospodje. Po vsem dosedanjem nastopanju njihovem, po prirojenem jim komedijaštvu, po drznosti, ki jim je drugi jaz, po gospod-stvaželjnosti njihovi, ki ne pozna mej, po razbrzdanosti njihovi, tej posledici potuhe, ki so jo vsikdar dobivali od avstrijske birokra-oi;e. iz kratka: po vseh okolnostih, ki so se zlile v njih do megalomanije, ki nima para na božjem svetu, je bilo predvideti, da bodo negirali avstrijske zakone in avstri jsko ustavo, v kolikor namreč naj bi tudi primorski Slovani uživali nje dobrote. Zato sodim jaz, da je slavno uredništvo «Edinosti» v zmoti, ako meni, da bi sklep Italijanov zahteval le toliko, da bi se uzakonilo stanje, kakor je sedaj (in naj je le skrajno krivično za Slovane in skrajno ugodno za Italijane)! ! Moje prepričanje je marveč, »la so italijanski zaupniki posegli veliko više, ali bolje rečeno, po stanju v onih minolih časih, ko ni bilo še zakonov o jednakopravnosti, ko slovanski jezik ni užival niti te mrve pravice, ki jo uživa sedaj vsaj tu in tam, ko je bil marveč brezpraven suženj, prognan od vseh polja javnega življenja in stisnjen le v koče siromakov !
le luknjica je ostala, fino obrobljena luknjica devetih milimetrov v premeru . . . Roke niso več otrpnele; gibljejo se, plima jih ziblje, njih in dolge noge, kakor čudnolike pomorske rastline. Privoščim vam to. veselje, roparji pomorskih voda ! Dober tek ! . . .
Cuj, nekdo trka na vrata.
Kaj je to? Morda sem samo spal, samo sanjal? Ali nisem umrl? Zakaj nisem? Bilo mi je tako dobro v vsemirju ....
Kdo si, temni mož? Ali te je poklicala gospodinja? Saj nisem zahteval zdravnika.
Ne razkladaj svojega orodja na šibki mizici. Stereš jo, in jaz bom jo moral plačati, ; čuješ ?
Kaj hočeš še svojimi laneetami, s tolikimi bodalei, in tiste mnogoštevilne steklenice, v kaj ti bodo? Tudi baterijo si izvlekel iz žepa . . . vse iz jednega žepa. A, Rontgenove žarke proizvajaš?
Pa čuj, odloži havelok! Ostudna tekočina se cedi iz njega. Kje si se vlačil ? Po Stigu (v grškem bajeslovju reka v podzemlju) dišiš . . .
Ah, kake redove nosite, gospod profesor! Vsa prsa so rudeča, kakor kri . . Kaj, morda se pod modernim bon-jourom skriva rudeči triko? Tudi turški red ste zaslužili i nekje, paša-efendi ? Kaj pomenja konjski
Na to stanje onih temnih časov našega duševneg^^i^Bfcva mislijo gospoda in jaz ne dvomim, da bi hoteli to stanje uzakoniti ! !
In to je megalomanija, ki nima para. Nesramnost je po zahtevi sami, a nesramnost tudi po času, v katerem stavijo to zahtevo. Oni hote kopirati Nemce, da-si stoje poleg Nemcev kakor raztrgan berač poleg generala v blesteči uniformi! Ali bi bilo morda še bolje rečeno : kakor komedijaš poleg resnega človeka. In v hipu, ko so vsi ljudje — in gotovo tudi vsi trezni Nemci sami — uver-jeni, da se zahteva močnih Nemcev po uza-konjenju nemščine kakor državnega jezika ne izpolni nikdar, ker bi vsaki poskus od zgoraj za tako uzakonjenje mogel provzročiti, če ne že katastrofo likratu, pač pa gotovo začetek koncu, začetek podiranju: v talcem hipu zahtevajo naši Italijani, te ničle, ako ne stoji preti njo tuja enojka, naj se naše pokrajine izločijo iz območja veljavnosti temeljnih zakonov avstrijskih!! In to jedino zato, ker tako zahtevajo njih tradicijalni, brutalni, nasilni in tiranski instinkti, njihova nrav, ki si ne more misliti življenja brez tiranov in brez sužnjev, brez kladiva in brez nakovala. In da zahtevajo kršenje zakonov, rušenje človeškega in božjega prava v namen, da njih manjšina naj postane uzakonjeno kladivo, slovanska večina pa uzakonjeno nemo nakovalo, v tem je megalomanija, ki nima para, v tem je — blaznost moralno propale oligarhije ! Na nas Slovanih, in sosebno na naših zastopnikih je, poskrbeti za to, da take ljudi povsodi začno gledati od one strani, ki — ni resna.
Politični pregled.
1'RST, ol. januvarja liKK). Ministerski predsednik Korber uradnikom. Iz dotične brzojavke v sinoč-nji številki so izvedeli čitatelji o navodilih, ki jih je ministerstvo za notranje stvari razposlalo podrejenim oblastim v ravnilo c. kr. uradnikom. Sodba naša je kratka : teh navodil ne moremo ni grajati ni hvaliti. Predobra in preumestna so, da bi jih grajali; preu-mevna so sama ob sebi in likratu presplošna, da bi jih mogli hvaliti. Taka so, da bi jih moglo in moralo izdati vsako ministerstvo, ako mu je kaj do lastnega ugleda in dobrega glasu. Umevno je, da je dolžnost" uradnikom, da ustrezajo zahtevani občinstva — ako te le ne
rep? Kje ste si pa nogo pohabili? Zdi se mi prava Mefistofelova noga . . .
Povzdignite, no, malo cilinder! Naj vidim, če se morda ne skrivajo pod lasmi prav majhni rožički!
Pa. vi ste, gospod doktor, ali krvnik, ali pa satan . . .
Doktor pa je molčal. Tiho je nastavil električni aparat na ponoćno mizico ob vzglavju, sklenil je električni tok, nastavil temno pločo, pa me razsvetljeval in fotografiral od pet do glav . . .
—	Vidiš prijatelj, noge imaš eeld zdrave. Pozna se jim, da si mnogo peš hodil . . . Da, da, spominjam se, bil si nekakov deseti brat . . .
—	Želodec je sicer slab, zadnji čas brez apetita, pa dobra dijeta bi vse popravila.
i Sicer pa imam tain-le več izvrstnih zdravil...
i In pokazal je uebrojno število Čašie, na katerih sem čital napise: karbolova kislina, opij, bella donna, arzen, strihnin in kaj vem še.
—	Par kapljic, pa bo želodček popolnoma normalen. Pozna se mu, da si večkrat trpel glad . . . Bil si morda dijak in slovenski žurnalist? . . .	(Pride še.)
nasprotujejo zakonitim in javnim ozirom — ne da I»i se »lajali zavajati «»d nebistvenih |»omislekov. Samo ob sebi umevna dolžnost uradnikov je. da hitro rešujejo uloge in da je oltčevanje pristojno z vsakou.nr. ne gledč na «>sclh»_ Samo oh sebi umevno je. da moraju imeti uradniki javni blagor pred očmi ter [»odpirati kulturelni in go«|w »darski razvoj prebivalstva.
Vsakdo ve, daje le tako postopanje uradnikov v p<»dlago njih ugledu in uplivu, kakor je tudi notorična stvar, da morajo uradnik*' ujm »rahljati zakon, kadar je javni mir v nevarnosti. Najl>olj samo oh sel»i umevno pa je, Ja zahteva nepristranost uprave, da uradnik, ko vrši svojo službo, ne kaže s v o j e p a p o 1 i t i š k e g a mišljenja!
Vse to je lepo in pravo ali presplošno. Glede varstva javnega miru odloča cesto subjektivni moment uradnika ali pa celo njegovo (»olitieno mišljenje, ko sodi: kje se pričenja nevarnost za javni mir. Kolikokrat se dogaja, da se jeden uradnik kar -meje drugemu, ki je kako stvar smatral grozno resno, bodisi da ga je zavajala animoznost do osebe ali stranke! Saj niti ne treba, da o tem naravnost kaže svoje jK»litirno mišljenje in vendar ga to osebno mišljenje zavaja k činom, ki — niso bili potrebni in so često podobni šikani.
Naše menenje je torej, da uradnikom ne treba toliko praviti, kaj jim je storiti in kako se vesti — saj to navadno sami vedo -, marveč jim treba povedati z vso zares-ii4 »stjo, č e s a j i m je pričakovati, ako ne bodo postopali tako, kakor v e d o, ti a m o rajo postopat i. To bi več koristilo, nego vsa lepa navodila.
Spor med Italijo in Turško. Med tema dvema državama je nastal konflikt iz nenavadnega vzroka. Nedavno temu je neki brezvestnež zavel neko 1 ."»-letno italijansko podanieo, Silvijo Gemelli ter jo prodal v harem nekega turškega častnika. Italijansko poslanstvo v Carigradu je protestiralo in uspeh je bil ta. da so Silvijo spravili v Carigrad, kjer jo drže že pet dni v pravosodnem mi-nisterstvu. Italijanski poslanik zahteva, da se dekle izroči poslanstvu, a turška vlada se brini, češ, da je (remelli po turškem zakoniku že polnoletna ter da je prestopila v turško vero. Dogodek bi * lahko imel resne posledice: ako Turki ne popuste od svojega stališča, bi lahko dovedel eelo do tega. da se prekine diplomatična zveza mej obema državama.
Angležki parlament in vojna v južni Afriki. V tako težkih okolščinah se -e ni zlahka sešel starodavni angležki parlament. kakor se je včeraj. V južni Afriki je padel na jnuiosni Alhion udarec za udarcem. Niti enkrat še si angležka javnost ni oddahnila tekom treh mesecev, kar traja ta krvavi ples. Pač, enkrat ! Ko so llifllerjeve čete prekoračile Tugelo, takrat je angležko novinstvo klicalo samozavestno: to je začetek konca boerskih republik, to je prva etapa v ustanovljenju angležk »-afriškega gospod-stva, ki bi sedalo od Nila do Kapa. A kako bridko razočaranje. Bullerjeve čete so morale bežati nazaj čez Tugelo. < > drugih avspicijih bi se sešel angležki parlament, če bi general Huller namesto svojega običajnega »Obža-ljujem . . .« lahko brzojavil: Ladvsmith je svobodna! Tekli so že potoki angležke krvi, tekli zastonj. A to ne bi bilo najhuje. Huji udarec je ta, da je sedaj razkrita vsa nesposobnost Anglije za vojno na kopnem, da je uničen ugled Anglije kakor vojne sile. Katera velevlast se bo odslej bala angiežkega rožljanja z sabljo, kakor je bilo do sedaj?! To so torej historiski trenotki angleškega pada z višine nje fiktivne sile. Po inenenju strokovnjakov ni nol>ene nade več, da bi se Angležem sreča obrnila na bolje.
Toliko bolj se mora torej svet čuditi bo-jevitosti angleških državnikov in govornikov v parlamentu, katerih tenor je bil ta, da treba li.ieree zmleti na vsaki način in za vsako ceno. In celo opogicijonalci so trobili v ta rog, da<i niso prizanašali vladi z najpikrejšo kritiko.
Zanimiv.* jo, kako sodijo Rasi, ti tekmec' Angležev. <Novoje Vreme* odločno obsoja anirležko trmo, ki hoče vsekako nadaljevati to krvavo igro. «Svet» pravi, da je poslednji poraz Angležev dokaz, kako Bog čuva pravično stvar Koereev. »Herold pa naglasa, da so se mednarodne razmere znatno spremenile ter da je evropsko diplomacijo minil ~trah pred nedokazano Angležko močjo in da je treba računati sedaj z vse drugimi konste-laeijami na (»olju svetovne politike, kajti tra-dicijonelno ravnotežje je razbito.
Tržaške vesti.
V preiskovalllieo tuk. bolnišnice so je cenjeno ua	gl. nč. Načrti in
spravili včeraj 26-letnega Pavla Katfdja, na- pogoji so razgrnjeni ob uradnih urah v ime-Mestnl StH tržaški je imel sinoči zopet ^ ^ ^	parnjku> ker je videti> da „ovani občinski pisarnici do dneva dražbe,
sejo, kije bila zanimiva zaradi tega, ker je j umobolen	Vsaki dražitelj mora položiti 10°/0 varščine,
župan dr. Dompieri v isti grozno pogorel, ' ^ dpln |MM|esre{.|i }e v5eraj delavec	X »Italijani« naše vojne mor-
tako, da »Piccolo« že zahteva, naj župan .z- v Llov(jovem arsenallK 54-letni Nikolaj Zciro n a r i c e. Iz Materade nam pišejo: Večkrat ve<le j m »sle« lice iz sinoćnjih dogodkov.	' ^ ^^ Galk,ria -fc g Pc^.ila je narare5 imam priliko imeti v rokah knjižice naših
>Xič sporazumljenja!« Prepoved, k. ^ ^ ^ ^ nevarno 1>oškodovala. Spra-! vojakov tudi od vojne mornarice; in da-si
jo je izdala redarstvena oblast proti metanju ^ ^ ^ y bolnišnico
takoimenovanih serpent.n v sedanj, pred-	Samomor. 52-letni Ivan Piščanc iz Ro-
pustni dobi, je prišla predvčeraj v razpravo j ^ ^ ^ y	ludne obegi, y
tudi v mestnem svetu. Ta razprava ni bila .	„ .	. , .
i svojem stanovanju. V zrok samomoru je baje
brez važnih momentov. Svetovalec \ enezian
v neozdravljiva bolezen, je interpeliral, da-li je res, da je bila rečena
prepoved izdana vsled inicijative magistrata? Župan je zanikal to, asesor dr. Lanzi pa je pojasnjeval, da magistratu je došel dopis re-darstvenega ravnateljstva, v katerem so bile označene nevarnosti vsled metanja serpentin
Iz-pred naših sodiš«*. Včeraj so bili na tukajšnjem deželnem sodišču obsojeni : 3Š-letna A polonija Maglica iz Materije po
vsi ti govorijo doma samo hrvatsko, knjižice molčč o tem, pač pa pravijo, da isti: spridit italieniseh«. To so torej tisti Italijani v vojni mornarici, o kateri govori admiral Spaun. Seveda, krivnjo na tem ima tudi lažnjivi popis ljudstva, kjer so nas stavili vse za Italijane, a tudi ni nobeden te<*a ni zahteval niti znal za to. Brižna statistika !
X Pevsko društvo » N a h r e ž i n a «
l4.*? in 201 kaz. zak. v pet mesecev težke
ječe, ker je zatajila 8 napoleonov, ki jih je i v X a h re ž i n i bo imelo svoj redni občni
našla dne i. decembra p. 1. v neki trgovini zbor ter volitev novega odbora dne 4. »fe-za nastanek požarov. Ta Hop,s je mag.strat l ^ ^^ _ ^^ ^ ^ ^	bruvarja oi) uri pop. v društvenih pro-
odstopd poveljstvu gasilcev, a Ie-to je pov-1 ^	_ ^	^ štorih.	Odbor.
darjalo da se on, papirnat, pas, za pletejo v | ^	v trj raes€(,e težke	_	X P r ot i m a d j a r s k e demonstra-
žice telefona ,n brzojava ,n so lansko	^ ^^ ^ ^^	i;< c i j e na K e k i so se razširile že celo na
Trsta in že večkrat kaznovan, je dobil radi glediščne igralce. Predvčerajšnjem se je imel
mej igro vršiti madjarski ples »Kbr«. Godba
res motili funkcijoniranje telefona in signaliziranje nevarnosti. To menenje gasilcev je bilo predloženo odseku za požare in le ta se je pridružil menenju redarstva. Iz tega izhaja, da o kaki inicijativi magistrata ni govora. Pa saj dotično naznanilo samo pravi, da se je prepoved izdala v sporazumljenju (»con-certo«) z magistratom.
Svet. Venezian se je sicer zahvalil na teh pojasnilih, želel pa je, da župan ukrene potrebno, da se magistrat o prvi priliki reši iz tega »koncerta« z redarstvom ! In gospod župan je zagotovil, da se bo bavil s to željo.
Torej nič sporazumljenja, nič »concerto«. Nočemo ugibati sicer, da-li slavna državna oblast tudi ta afront, kateremu je namen zasmehovanja očeviden, spravi mirno v žep, : kakor je že toliko drugih, le povdariti smo j hoteli, da želja Venezianova pač priča, kako
tatvine l> mesecev težke, poostrene ječe.
Vremenski vestnik. Včeraj toplomer ob 7. zjutraj 4.^, ob 2. pop. (».:? C. — Tla-komer (»b 7. uri zjutraj 744.G. — Danes plima ob 1U) predp. in 10.25 pop. Oseka ob 8.14 zjutraj in ob 4.0 pop.
Slovenska dekliška šola družbe sv. Cirila in Metoda v Trstn priredi dne 4. februvarja t. 1. v »Sokolovi« telovadnici ua Korsu (Monte verde) ob 51/* uri popoludne svojo slavnostno veselico s petjem, izvajanjem žive podobe in s predstavo igre »Iz Marijinega srca*. Vse uloge bodo izvajale naše slovenske deklice, nada naše boljše bodočnosti.
je zasvirala poskočno melodijo, igralci pa, mesti« da bi zaplesali, so ostali na svojih mestih ter se posmehovali orkestru. Občinstvo je seveda pozdravilo to z šumnim ploškom in Madjare bi to vsekako smelo vzbuditi iz njih sladkih a norih sanj. da bi spremenili Reko v madjarsko »gmajno« in Adrijo v
nui
ko morje.
Vesti iz Kranjske.
se signori čutijo«, sicer pa daje ta želja jako čudna in priča, da imajo gospoda jako malo srca in jako malo brige za koristi javne uprave, ki so vendar hkratu koristi javne blaginje!! !
* Slovenski napisi v L j u b 1 j a ni. Iz Ljubljane nam pišejo: Občinski svet ljubljanski je v svoji javni seji dne .'»(). t. m. pretresal znova vprašanje o samoslovenskih Vstopnine na veselico bo 40 stotink: uličnih napisih. Dr. Ivan Tavčar je pojasnil Čisti prihod je namenjen za urejenje sloven- stališee. katero je zavzemal deželni odbor ske dekliške obrtne šole; zato blagodarnosti kranjski, koje vložil pritožbo na vis. c. kr. dobrotnikov naše šole niso stavljene meje. ministerstvo za notranje stvari zoper sklep Slovenski »Sokol« v Trstu, prepustivši ob& sveta, cla se imajo nabiti izključno samo-za ta dan svoje prostore naši šolski mladini, s\ovens^ napisi. Vsled tega pojasnila — me-
Abstrahnjmo od tega konkretnega slu- j dal Je otMuška vzvišeni	aim - ne bo vse resnica, kar je »Edinost*
čaja od vprašanja, da-li je bila prepoved jati' Pospeševat,, bran,t, vse, kar ,e sloven- por()^la {) tej stvnri v svojem uvodnem metanja ..serpentin« opravičena ali ne, in skeSa' Za »Tržaškim, sokohči«, divnim, na- 5ianku z (lne 29. t. m. št. 1>:J. (Mi smo do-
vprašajmo se le s^ stališča javne koristi, ozi- *,mi JUnakl ~ hn*dj ,VS1 trŽašk' Slovenpl! bili podatke od osebe, o kateri nimamo poroma dobre uprave, da-li je koristno, ako:Tony v nedeljo ob o% ur, zvečer v s-jajn.h VQ(la misUtij (];l ni povaem zancs|jiva. 0p.
državna oblast, predno je izdala kako od>Sokolovih« prostorih pr. zelenem hr.bu« um,mžtV:u)
. * *. . i - ^ (Monte verde) na Korsu — na sv,den|e!	t^ \
redln> za javnost, povprašuje tudi avtonomno ,	.	'	___ .	, ; .	l<) .1
II.	....	Il^vL ;l	hl »i V I 11'llil Iti llpfo, :i I»ri-	..	.
oblast za nje menenje?! Mi vsaj bi rekli, da je koristno. Vse kaj druzega je, ako državna oblast hoče pritiskati na avtonomno, ako jej
Deška šola sv. Cirila in Metoda pr
redi na Svečnico 'J. februvarja v prostorih »Slovenske čitalnice« veselico s sledečim
hoče kratiti avtonomijo. Ali sporazumijevanje
vsporedom : »Letni časi« (1. Petz), izvaja
,	. ^ . - i •	i-	I dvosrlasni deški zbor s spremljevanjem gla-
je koristno, je potrebno ,n bi morali celo &	Tt i i i »	* -
grajati državno oblast, ako ne bi iskala ta- aov,rJa 1,1 »»»rmonij^ 1 I vod s koralom. 2. g(>S{)0(ht Ur. notarja kega sporazumljenja, kajti ob vprašanjih javne !Bližan-»e N esn<'' 3' P('mllltl»a Pesem (valcek)" nabiti izključno samosl
k<»risti je često avtonomni oblasti znan marsikateri pomislek, katerega državna oblast ni upoštevala. Ako se torej gospod Venezian
je občinski svet sklenil, da se pritoži na e. .kr. upravno sodišče zoper odlok vis. e. kr. ministerstva za notranje stvari, ki odreja razveljavljenje sklepa o samoslovenskih uličnih napisih.
Sprejel se je tudi predlog poročevalca Plantana, da se imajo ključno samoslovenski ulični napisi, lovenski značaj bele
4. Poletna (polka). f>. Jesenska (mazurka). (>. da se tako obvaruje Sveta noč. 7, Zimska koračnica.	Ljubljane" "
Med posamičnimi točkami pevskega zbora ' * Snega imajo na Kranjskem vedno
zgraža nad vsakim *concerto con la polizia«, !,od° VrstUe Vjerne deklamacije. .Alor- <lovolj tem|)olj pa (posebno v Ljubljani) pri-
got: »Kralj v kopelji«, tleski prizor v treh .. • > i • »> i-	— —■ —::
potrja le, kar je znano že davno in kar povdarjamo vedno, to namreč, da je laški gospodi nje strankarska korist, v zlasti pa
. slikah.
Na obilno udeležbo vabi
v o d s t v o.
neprestano p o v d a r j a n j e n j i h ide-	ries pekovskiii pomočili*«* .»o % ; šejo : »Sen tpetersk. same,« prirecie dne
jalov, ki so sinonimni z njih od-j nedeljo dne 11. februvarja v redutni dvorani februvarja t. 1. v prostorih g. Geržine nekdanjim in sedanjim stališčem gledališča »Politeama Rossetti«. Sviral bo vo-1 stilna Šlegel) plesni venček, Čegar dohod
majkuje ledu. Radi snega včerajšnji vrhniški vlak ni pri vozi l v Ljubljano.
* Iz Št. Petra n a K r a s t, nam pi-Ples pekovskih pomočnikov bo v £ejo: »Šentpeterski samci« prirede dne 11.
dohodki so
i j s k i državi, bolj pri j jaški orkester. Prod odmorom bo lep kotiljon. namenjeni družbi sv. Cirila in Metoda. Med za dobro javno upravo! j Začetek ob 10. uri. Ustopnina za enega go- plesom bo svirala godba na lok. Odbor se A le po dobri javni upravi, na kateri delu-^l»oda z dvema gospema 2 kroni, vsaka gospa j potrudi, da se bodo zabavali tudi neplesalei.
jejo harmonično vsi poklicani činitelji, morejo ve<" P1«™ e»° knmo-__
biti zavarovane vse javne koristi !
Madjarska ljub«™, d« dinastije- Te	^ ^^ prjmorske
Nemško-naci
J
nasproti a v s t r i srcu, nego pa skrb
! Vabila se bodo razpošiljala v kratkem toliko domačinom kolikor rodoljubom v okolici. Z j ozirotn na plemenit namen je pričakovati ve-i like udeležbe.
* A k a d e m i j a slovenske dra me
dni je bil v našem uredništvu neki Ljubljančan, ki nam je pravil, da se je vozil z	X Nemška kultura nekim Madjarom, kije potoval v — Trans- jonalni »Grazer Tagblatt« je priobčil tako i n opere se bo vršila dne 17. februvarja vaal. Prepirala sta se o avstrijski in ogerski nesramen dopis iz Opatije, da moramo pri-1 na korist penzijskemu fondu Členov sloven-{»olitiki in Madjar seje ujezil konečno, češ: znati, da kaj tako surovega nismo zlepa či- j skega gledališča v Ljubljani. ( leni slovenske »Kadar pobijemo kramarske Angleže v Afriki, tali v kakem javnem listu. Odstavek tega drame in opere vsekako zaslužijo in tudi tedaj pridemo nazaj in potem bomo vihteli dopisa slove v prevodu: Kakor civilizovani nujno potrebno je, da se s 1000. predstavo začne naše sablje proti Avstriji!« V Nabre- Evropejec izvestne parazite ali parazitiške misliti tudi na bodočnost teh členov, da ne žini je izstopil, a prišel je za trenotek nazaj bolezni raznaša v druge kraje sveta, tako bodo v starosti in onemoglosti tudi pozab-v kupe ter vrgel Ljubljančanu svoj podčast- vlači nemški kulfcuronosec seboj svojega j Ijeu: in zapuščeni v vsakem oziru. Akademski porte-epee z besedami: »Na, tu imate »belima«, svojega Ceha. Tako smo tu.li tu miji želimo najlepšega vspeha v proizvajanju znamenje vašega cesarja. Jaz ga ne potrebu- dospeli do glasbe, sestavljene od VVenzels- zabavnih točk, pa tudi (in to še prav pojem in ne maram več — vi pa imate morda liiitsse, katerim je na čelu kapelnik Frisek. sebno) obilc gmotne pomoči za temelj penzij-
— Iz ljudmi, ki s p a r a z i t i-u š i v c i za- skemu fondu.
* Nezgoda v c. in kr. žrebčarni na Selu pri Ljubljani. Minolo soboto se je vršilo običajno pregledovanje žrebcev na dvorišču c. in kr. vojašnice na Selu pri Ljubljani. Že je bilo polovica konj pregledanih, ko je vojak-prostak M. J. privel na uzdi težkega žrebca pinegavske pasmi. Malo je zdirjal ž njim po peščeni poti, v tistem tre-notju pa se je žrebec vspel po bliskovo in svojega vodnika loputnil z viška s prednjema kopitoma po prsih. Hipoma je vojak ležal na tleh, precej zopet ustal, ali z vrtelo se mu je iu na pomoč pritekli tovariši «o ga odvedli
jem otroke!«
O. Elija Treves v nevarnosti, da ga s r a m u j ej o narod č e š k i, sedajo Cehi — aretirajo. Istrski deželni odbor je naložil za konferenčno mizo. To je pač že višek sa-g. Trevesu, da pripelje iz graške bolnišnice mozatajevanja.
nekega umobolnega moža. Iz bolnišnice do kolodvora je šlo vse gladko. Tam pa je bolnik zahteval, naj ga vedejo k cesarju ter začel zmerjati spremljevalca z grdimi psovkami, da je ropar, ubijalec itd. Občinstvo, ki ni vedelo, da ima opraviti z bolnikom, se
X Razpisana s 1 u ž b a, Na c. kr. okrajnem sodišču v Poreču je razpisana služba sodnega sluge (raznašalca). Prošnje je vložiti do 21. februvarja t. 1. na predsedništvu c. k. okrožnega sodišča v Rovinju.
X Razpis službe "za gradnjo
je jm »stavljalo na njegovo stran in malo da	c e r k v e v S t. And rež u pri Gorici,
ni redarstvo g. Trevesa — aretiralo. Še le	I)ne februvarja t. 1. se odda v občinski
ko je vse pojasnil, je dooil pomoč, da so bol-	pisarni v Št. Andrežu pri Gorici na javni
nika vrnili v bolnišnico.	dražbi gradnja tamošnje nove cerkve. Delo
/ dvorila. Kake f»os]edi<»e )><> imela ta nezginla, se rt ne ve.
K i» I n i A n i <• a u > m i 1 j e n i h 1» r a-t o v v K a n <1 i j i pri N «» v e m m s t u > iiiM'la v L 1*99. 1213 iM.lnikov. Od teh jih je hilo i/. Krajnike lO.~>4, iz Hrvaške 31, iz Primorski' 22. iz Štajersko 2»>. ostali >«► i»ili iz drugih kronovin. Ozdravljenih j<> hilo *4«», zlH.ljšjinih 229, neozdravljivih 27. umrlo jih j< 4t». v oskrliovaiiju jih je ostalo 65.
Vesti iz Štajerske.
Pobegnila sta iz Maribora dva gimnazijca Fran Kokalj in Anton Kakorš. Ali sta se morda tako navdušila za junaške Bure. da jih hočeta videti na lastne oči in deliti njihovo slavo in morda tudi njihovo — zlato ?!
— Tudi ta n i h i 1 a slaba! V Slovencu čitaroo: To je bil včeraj di-rindaj v poštnem vlaku južne železnice. V III. razied je stopil v bližini Celja neki mož v vidni razburjenosti. Plašne ]>oglr<lV je {><►-šiljal na kovček, katerega je prinesel sel»oj. Iz kovčka se je širil sumljiv duh. Vsi potniki v vozu so bili prepričani, da je plašni mož — morilec in da ima v kovčku zaprto svojo žrtev. V bližini Gradca je hotel mož izstopiti, a jtotniki so ga zadržali in izročili polieiji. Na kol«►dvoru so odprli kovček. Iz kovčka je šinil neopi-<en smrad. Poliesji so se morali prijeti za nos, v kovčku pa so bili veliki k >si j»okvarjenega — štajerskega -ira. I >i 1 - je mrli<\ v njom pa polno življenja !	*
Razne vesti.
Zelo občutno smolo je imela te dni mestua ol>čina 1». na Vestfalskem. okrožnem mestecu 1». živi namreč neki jako bogat star zdravnik. V zadnjem času se je pritožil na magistratu proti davku na vodo, a posledica te pritožile je bila h—ta. da mu je magi-trat — menda zbok premalo vestnega pročitanja njegove tožbe — naložil še veči davek. Na to pa je stari gospod jh»vabil mestne občinske gospode v svoje stanovanje. Tam jim je pa pokazal neko lislino s prošnjo, da jo preeitajo. Bila je pa to njegova ojporoka, v kateri je mestu volil 450.000 mark. Ko so gospodje prečitali dragoceno lislino, vzel jim jo je iz rok, raztrgal jo je na drobne kosce in te je takoj vrgel v ogenj. Tako, kakor vi meni. tako jaz varne. Umevno je, da zliok teira dosrodka vlada v mestecu veliko razburjenje.
Ukradena soha. V Madridu je bila 16. t. ni. ukradena soha mar<|uisa Pontesas, Ta soba je stala v sredini mesta na zelo živahnem kraju in madridska policija si sedaj razbija glavo kdo in na kak način je bila ukradena lepa soba, ki je pa sedaj gotovo že le še razdrobljena ruda in prodana. K taki tatvini pač treba ne le tatinskih rok, marveč tudi tatinske — genijalnosti.
Madridski tatovi. Zgoraj poročamo u ~>lii. ki je bila s sredine mesta madridskega ukradena, ter pristavili, da je gotovo že prodana kakor razdrobljena ruda. No, danes moramo poročati, da je bila pač prodana, a nikakor ne v kosih, marveč — cela! Kupil jo je od tatu neki starinar za 30 peset. Ko je ta soha izginila, bili so madridski dnevniki polni zaničljivih in sramotilnih člankov, na račun madridske policije seveda. Ali kako so se čudili dobri Madridčani, ko so črez tri dni uzrli solio zopet na njenem mestu na vodnjaku trga «Plaza Pontejos« ! I gibalo se je na sto strani in policija je trdila, da je to le šala kakega dovtipneža. No, skoro pa se je izvedela resnica.
Detektivi so namreč zasledili soho pri onem starinarju, ter jo j»o delavcih zopet dali postaviti na nje prejšnje mesto. Ker dotični starinar uživa najboljše ime mej ljudmi, se m n pač nič ne zgodi, ker trdi, da Pontejoza ni jKiznal. V Madridu vlada velika veselost zbok tega dogodka, policija pa je besna same jeze. Sicer pa je Madrid torišče tatov, pred katerimi ni varna nobena stvar in makari da je pritrjena z žebljem. Cesto se dogaja, da I m »reza ne in odnesene brzojavne in telefonske žice. Tako se je dogodilo zadnjič mi-nisterskemu predsedniku Silvela: prav ko je v *voj privatni telefon govoril neko važno informacijo, prerezali >o mu tatovi telefonske žice ter jih odnesli. Madridski tatovi bi torej lahko ustanovili svojo — visoko šolo.
Brzojavna poročila.
Profesor Knoll umrl.
DCNAJ 31. (K. IS.) Tukaj je umrl danes v jutro dvorni svčtnik profesor Knoll.
Casiiistro in okrožnica ministra-predsednika koerberja.
DCNAJ 31. i K. H.l Listi raznih političnih strank hvalijo okrožnico mi n istra-predsednika šefom deželnih uprav ter opozarjajo na moderne nazore te naredbe, ki obsega toliko izvrstnih misli in vspodbud. Vsebina naredbe jamči, da jo občinstvo prejme z navdušenjem ; ista se vjema s programatično izjavo vlade.
Stavka na Sifeskem.
OPAVA 30. (K. B.) Razmere v Ostrov-sko-karvinskem okraju so se znatno poslabšale: zlasti v poslednjem reviru, kjer je bil obrat že malone normalen, so delavci zopet v polni stavki.
Angleški parlament.
LONDON 30. (K. B.) Campbell-Bav-nerman nadaljnje v zbornici poslancev svoj govor ter izraža, da je pripravljen potegovati se z vsemi močmi za nadaljevanje vojne, da bi bila kakor hitro mogoče zagotovljena integriteta kraljičine vlasti ter bi prišli do uspešnega zaključka : vendar da mora obsojati vlado, ki je na krmilu, zlasti z ozirom na politiko v južni Afriki ter zaradi pomanjkljivih priprav glede vojaških potreb. Govornik meni, da so baš sedaj napadi na vlado umestni. Kdor jo hoče napadati, naj jo napada sedaj. < tovornik graja postopanje vlade nasproti lojalnim Holandcem kapske naselbine; isto da ni bilo pripravno, da bi ohranilo dobro mišljenje istih, ki je potrebno v to, da se zagotovi boljša bodočnost.
Itaiijatioko-turski spor.
CARIGRAD 31. (K. B.) Italijansko poslanstvo je poslalo včeraj turški vladi ultimatum, ki pravi, da italijansko poslanstvo pretrže diplomatične zveze, ako Silvija Gemelli ne bo do danes, v sredo, svobodna. Tukaj mislijo, da visoka porta ne dopusti, da bi prišlo tako daleč, ampak da osvobodi imenovano dekle.
Angležki prestolni govor.
LONDON 30. (K. B.) Prestolni govor,
s katerim so otvorili danes parlament, konstatira, da je. raz ven prelomljenega miru v južni Afriki, razmerje z ostalimi državami prijateljsko: Prestolni govor hvali junaštvo in požrtvovalnost vojaštva ter patrijotizem in lojalnost podanikov, ki sta se o južnoafriški vojni pokazala v vseli delih države ter izraža zaupanje, da bodo državljani vstrajali v svoj ili naporih, dokler ne bo vojna dovršena zmagonosno. Prestolni govor naznanja, da se izdatki za vojsko, zlasti za mornarico in varstvo obali, znatno pomnože.
Vojna v južni Afriki.
(traja na naslov aiisležke vlade.
LONDON 30. (K. B.) Amendement (sprememheni pretilog) k adresi, kakor ga je v imenu opozicije v zbornic: poslancev predložil lord Edmund F i t z m a u r i te e, je dobil glede razpravljanja o njem prednost {»red vsemi ostalimi spremembnemi predlogi. Isti obžaijuje, da je vladi v južnoafriških stvareh in v pripravljanju za vojno nedostajalo strokovnega znanja, predvidnosti in razsodnosti. Briirada Lvttleton ni zgnbjena.
LONDON 30. (K. B.) »Reuterjeva poslovnica« je izvedela, da je brigada Dundo-nala v soboto prispela do južne obali reke Tugele. Brigada Lvttleton še stoji na svojem prejšnjem mestu.
Ans:lc/i zasedli Trebns.
LONDON 30. (K. B.) »Reuterjeva pisarna« javlja iz Sterksstrooma dne 26. t. m.: Kolona, kateri zapoveduje general Telikenv, vrhovni poveljnik 6. devizije, je zasedla kraj Thebns, ki leži na železnici med Stein-hurgom in Naunportom. TuKaj upajo, da Generala G a ta ere in Telikenv kinalu združita svoje čete.
Boerska tovarna za irranatc razdrta. LONDON 3o. {K. B.) Včerajšnji listi so priobčili to-le brzojavko iz Durbana: Begunec iz Johannesburga javlja, da je tovarna za granate v Johannesburgu porušena. To da pomenja za Boerce nenadomestljivo zgubo. Amerikanci — prijatelji Boereev. Mae
Kynley naj posreduje. NEW VORK 30. 4K. B.) >Reuter« javlja : Sinoči je bil v Grand Central Palače izredno dobro obiskan shod prijateljev Boer-cev, katerega se je udeležilo tudi več členov kongresa. Govorniki so izjavljali, da se je Boercem vojna usilila. Ko so govorniki omenjali angležko-amerikansko zvezo, je začelo občinstvo sikati. Zbor je s*»glasno sprejel dve
resoluciji, ki pravita, da Boerei s pogodbo od leta 18*4. niso zgubili pravice, da upravljajo sami v lastnih stvareh, ter pozivata Mae Kinleva, da ponudi svoje posredovanje. Za bolne in ranjene Boerce so nabrali pettisoč dolarjev.
Trgovina in promet.
Klavzula.
V splitskem »Jedinstvu« čitamo: Javili smo, da avstrijska vlada o obnovljanju trgovinske pogodbe z Italijo ne obnovi klavzule. Uverjajo nas, da je tako; pišejo, govore — **se, :<ar hočete, vendar nas vsa ta zatrjevanja ne smejo zazibati v sladek sen. Kaj vemo mi ? Tudi prvikrat smo bili žrtvovani, mislimo. potrebam splošne politike. Naša država, mislimo, je storila uslugo Italiji-zave-znici. Take usluge niso v diplomaciji ni redke, ni čudne. Ne mislimo, ne verujemo, da bomo zopet žrtvovani, ali ne izključujemo možnosti, da bi v zadnji čas zopet kaki oziri, videki, potrebe, ali kar si bodi, velike politike mogli zahtevati, naj bomo zopet žrtvovani. Vprašanje: ali se, ali se ne obnovi klavzula, je življensko za nas. Do sedaj smo propadali, po ponovnem obnovljenju bi propali konečno in za vedno. Zato pa — in naj nas uverjajo kolikor hočejo — ne smemo nehati z izjavljanji proti njej, ter moremo zahtevati vedno, da se klavzula ne o b n ovi!
Leta 1892. je Avstro-Ogerska sklenila trgovsko-pomorsko pogodbo, v kateri je bila dana olajšava uvozu italijanskih vin v našo monarhijo. Dotični pogodbeni zakon od dne 10. avgusta 1*92. ter 1. decembra 1*92. se glasi glede na uvoz italijanskih vin: Lom-bardska, henečanska, srednjeitalijanska, nea-politansko in sicijanska ter navadna pijemon-težka vina se morejo — ako dohajajo v sodih — po suhem ali po morju uvažati v carinsko linijo Avstro-ogerske po carinarski postavki 3 gld. 20 nvč. v zlatu avstrijske I vrednosti na 100 kg. Zahteva se, da vina morajo biti naravna. No, ta zahteva ne velja dosti, ko je dovoljeno, da se v Italiji izdajajo spričevala o čistosti vina, ne pa v Avstro-Ogerski. Na ta način morejo Italijani naše trgovce slepariti kolikor jim drago, saj se ve, da se v Italiji prireja mnogo ponarejenega vina.
Sladkorna industrija.
Naša sladkorna industrija je imela do pred malo časa v Kanadi in v Zjedinjenih ; državah v severni Ameriki hvaležno polje. To polje zgubljamo sedaj bolj in bolj, kajti obe deželi čuvata skrbno svojo domačo obrt. Tudi v južni Ameriki nam domačini bolj in hoij izpod mikajo tla. Podobno se nam godi v Egiptu, kjer nastajajo ob Nilu vedno nove sladkorne tovarne. Edina tolažba leži v dejstvu, da nam je zagotovljeno angležko tržišče. Angležke rafinerije, ki so nekdaj najbolj slovele na vsem svetu, ne morejo več konkurirati z našimi, to pa iz različnih vzrokov. Druga za drugo ustavljajo delo. Na drugi strani pa je precej gotovo, da v severni Ameriki zgubimo tržišče popolnoma. Kajti prej ali slej Amerikanci pritegnejo Kubo v svojo carinsko zvezo in takrat ho ta rajski otok vso Ameriko lahko preskrboval s svojim sladkorjem.
Papirna industrija.
Na Nemškem so cene papirju vsake vrste poskočile. To je pripisati visokim cenam premoga, lesa in surovin. Opomniti pa treba, da so bile nedavno cene nekaterih vrst papirja nenavadno nizke. Papir, ki je stal pred 10 leti 82 mark po 100 kg., se je nedavno prodajal za 20 mark, to pa vsled popolnejših strojev in novih surovin, iz katerih so zadnji čas izdelovali papir. — Avstrijski tovarnarji, in sicer 22 najvećih fabrikantov, so poslali udeležencem skupno okrožnico, v kateri naglašajo, da z ozirom na visoko obrestno mero o plačevanju ne bodo mogli več dovoljevati nenavadno dolgih odlogov, ampak da morajo zahtevati v trgovini običajne obroke.
Cena srebru.
Kakor javljajo iz Londona, je zadnjih deset dni cena srebru porasla od 27syu;. To je pripisati špekulaciji. Vlada indijskih naselbin bo namreč v kratkem morala nakupiti velike količine srebra, katere rabi za kovanje srebrnega denarja. V to je primorana, ker so vsled gladu in epidemij dohodki zadnji čas ostali daleč pod navadno višino in zatiranje lakota v Indiji stane neznanske svote. V državnem zakladu je še le 8,000.000 ru-pij. Tako žalostno ni bilo finaneijelno »tanje i indijskih naselbin še nikoli. Ako vlada noče
I provzročiti poloma na polju trgovine in fi-(nanc, mora za sedaj počakati z ureditvijo zlate valu.e ter kovati z nova srebrne rupije. Od todi veča cena srebru.
Denarni trg.
Na javnem dunajskem trgu je dovolj denarja na razpolago ter je vsled tega nekoliko padla cena istemu. Stavki za bančne akcepte prve vrste so bili 41/8 do -t'/1-Gibanje na glavnem zavodu a vstro-ogerske banke glede vlog in zapadlosti jako omejeno.
Cene iieprcmočljf vih tkanin.
Tovarnarji te stroke v vsej Avstr«»-ogerski i so sklenili, da z ozirom na zvišanje cen surovinam, kemikalijam in premoga zvišajo ceno vsem svojim izdelkom za 15°/0. Te nove cene stopijo v veljavo s 1. februvajem t. 1.
Ogerska moka.
Z Budimpešte javljajo z dne 2S. t. m.: Početkom minolega tedna je kupčija malo oživela, a pozneje je postalo zopet vse mirno.
Najnižje eene p š e n i č n e m o k e so bile: št. 0. kron 25.80, št. 1 kron 24.40, št. 2 kron 23.—, št. 3 kron 21.80, št. 4. kron 21.20, št. 5. kron 20.50, št. b. kron 19.20, št. 7 kron 10.20, št. S. kron 11.40. — Pšenični otrobi kron S.SO.
R ž e n a m o k a : št. O kroti 21.80, št. O/I kron 21, št. I. kron 19.80, št. II. kron 18.20, št. II T. kron 15.
Vse franco Budimpešta, za 100 klg., z vrečo vred.
Dražba nepremičnin.
Na c. kr. okrajnem sodišču za ei v. stvari v Trstu v izbi št. 38, dne 13. marca 1000. pred pol u d ne ob 0. uri. — Zahteva Mihael Sosič z Opčin po dr. M. Protnerju, odvetniku v Trstu.
Predmet: r'j.tl nepremičnin pod tab. št. 2490, 2491, 2492, 2495, 2496, 2497, 2498, 2500, 2501, 2502, 2503, 2504 :n 2505 na Opčinah. — Vrednost: 1198.73 kron. Najmanjši ponudek: 799.1(5 kron,
Glavna skladišča.
Dne 27. januvarja t. 1. je bilo na tržaških glavnih skladiščih 320,537 <|. blaga, in sicer 152.089 <j. sladkorja, 16.690 <j. žita, 11.920 g. kave, 5583 <[. olja, 24.944 p. vina, 24.174 q. južnega sadja, 3570 «j. kož, 6155 i (j. šišek, 16,210 »p kolofonija in 11.997 premoga.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 31. Pšenica za oktober K. 7.90 do 7.91. Pšenica za april K. 7.76 do 7*77 Rž za oktober K. —■- - do —*—. Rž za april K. 6"43 do 644. Koruza za juli K. —.— do —.— Koruza za maj 1900 K. 4*97 do 498. Oves za oktober K. —•— do —•—. Oves za april K. 5'06 do 5*07.
Pšenica: ponudbe zadostne, povpraševanje j zmerno, mirno. Prodaja: 25.000 met. st. komaj obdržano. Vreme: megla
Hambitnr 31. Trg za kavo. Santos good average za marc 35.75 za maj 36.50, za september 37.50. za december 38.25 Denar.
Havre 31. Kava Santos good average za januar 50 k. frankov 43.—, za maj 50 k. frankov 44.—.
Dunajska borza dne 31. januvarja.
včeraj	ilunes
Državni dolg v papirju 99.90	1)9.60
„ v srebru 99.20	99.55
Avstrijska renta v zlatu 98.90	98.90
.. kronah 4 °/0 98.65	98.65
Kreditne akcije . . . 234.25	235.40
London 10 Lsr. . . . 242.15	242.20
20 mark..... 23.62	23.62
Napoleoni.....19.21	19.22
100 italijanskih lir . - 89.75	89.80
Cekini .....11.39	11.42
Sladčičarna in pekarna
HENRIK STIB1EL-A
TRST - Piazza S. Giaeomo str. Corso - TRST
priporoča za pustni čas svoj veliki izbor vsakvrstnega najfinejšega peciva in sicer za poroke, pojedine, krste, pogostovanja kakor, sladrice, konfete, čokolado, line pijače: rozoljo, maršala, inalaga. ciper, rum itd. itd.
Velika pekarna, kruh vedno svež.
Sprejemo naročbe od zasebnikov za vsakovrstno pecivo. Postrežba točna. Cene nizke.
Proti k a š 1 j u,
grlobolu. bripavosti, upadanju glasu, kataru itd.
zahtevajte vedno
Prendinijeve paštilje
Čudovit učinek pri pevcih, govornikih, prepoved-nikih, učiteljih itd.
Dobivajo se v škatljicali v Prendinijevi lekarni v Trstu in v vseh tukajšnjih boljših lekarnah kakor tudi po celi Evropi.
Prihod in Gdhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod iz Trsta:
H.pdp. omn.	N;-brežina. t ervinjau. Benetke •S.— _ brzovl. Ihmaj. zveza z Keko
s.2"» _ _	Nabrežina, V dem, ISenetke, Kim <1
<1— _ omn.	Nabrežina. Videni, Benetke. Verona
!< ">:» _ jH)-t.	I >unaj. zveza Budapest in Zagreb
1_'4."»	pop. omn.	Kormin. zveza i ervinjan, Benetke
4JJ5 _ -	Nabrežina. Videm. Benetke, Kim
_	Benetke (via 1'ervinjan in via Videm) || Kim (via Bixiji naravnost.
0.2."» _	pošt. I >unaj. zveza z Keko
s.lf) zve.	brzovl. Kormin
5	lf, _	_ Dunaj, zveza s Peštm. Keko s.'4"» _	meš. Nabrežina, Videm. Benetke It.4.r» _	„ do Miirzus«-hlaga «.10 _	<samo ob sre«lahi ekspres v < >stende
Dohod v Trut:
♦» "»*> pdp	m »s. iz Miirzuseblaga. Beljaka itd.
7:5:5 _	„ iz Italije. Korinina. Nahrežine
N.4.~> _	brzovl. iz Kormin«
<j.2S _	- Dunaj, zveza s IVšto, Mnihim
10*2."» -	po-1. Dunaj, zveza z Keko
10.40 _	brzovl. iz Italije preko Kormina
11.dO _	omn iz Benetk (via ( ervignjan)
pop	pošt. Dunaj, zveza z (iorieo
7.4"» zvr.	omn. iz Italije preko Kormina
S.:jO _	brzovl. iz Italije preko Kormina 'J.— _ _ Dunaj, zveza z Keko
11,35 _	omn. iz Italije preko Kormina
lO ris pdp	isamo v sredo* ekspres iz Ostende
Državna železnica.
Odhod od S v. A 11 d r e j a
6	:50	pdp.	Hrpelje. Ljubljana. Dunaj. Beljak •S.4f> _	Hrj»elje. Rovinj, Pulj, Dunaj 4 "»•»	pop.	Hrpelje. Divača, Kovinj. Pulj, Dunaj 7.4."» _	brzovl. Pulj, Divača, Beljak. Dunaj 2.-"i«> _	Herpelje, Divača (samo ob nedeljah 111
praznikih t.
Dohod k sv. Andreju. S.OT> p'i p- Divača 93o _ Pulj, Kovinj 11.1 ~» _ Hrpelje, Ljubljana. Dunaj «5.1ii zve. Pulj, Kovinj. Dunaj. Ljubljana 9i»0 _ brzovl. Pulj. Kovinj. Dunaj
_ Hr}»e!je. Divača (samo ob nedeljah in praznikih I
Furlanska železnica.
Odhod iz Tržiča:
7.4S pip . l -r»3, »1.25 pop preko Cervinjaua v Italijo 10.42 _ in 10.4S zvečer do Cervinjana.
Dohod v Tržič:
7	20. 2.45, predp.. 5.4S. 10.33 pop. iz Italije preko
t ervinjana.	pop- Cervinjana.
Odhod In prihod parnikov.
V	Zavije prek<> Sv. Marka. Skednja. Sv. Sobote,
Milj oh 7.1:"), M, 11.30 predp. 2.1 i> pop. Prihod t*.—, IO.— pre«lp. 12.10. 3.2."». 4.4-"» pop.
V	Milje S (pošta 1.	1 •* (poŠta) predp. 2.:jO.
41"» (preko Sv. Marka i tt.15 pop. Prihod T preko Sv. Marka). S, 9.30 (poštai predp.; 1.30, 3.30 (po-ta). ;».:$0 pop. Ob ne d. in prazn. s ipošuu. J).:»o. 12 (pošta) predp.;,*}.—. 4.30. 7.1"» pop Prihod: <>.:to ipreko Sv. Marka) 8.— ( (posta) predp.. 2.—. :».4."» (pošta) (».."»O pop.
V	Koper 7.50 predp.. 12.or» (posta) 3.—, 4.1."» (po- na
sta) pop. Dohod <J.4f», 'J. 1.30. 3.— (posta). Ob ne d. predp., 12.o."» 1 pošta p. ;"».— P°P- Dohod: ♦!.4."». H.— (pošta 1 predp.. 4.— (pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.30, 3.— pop. D o h o <1
preko Izole »»..'»O, 7.— predp. Ob ne d. in prazn.: 11.30 in opoldne. Dohod: (>.30, 7.— zjutraj ipantika ..Istria- in _Portorose~.)
V	l" m a g vsak dan rstzun nedelj oh 4 pop. Dohod
♦i.— zjutraj.
V	Kovinj preko Pirana. Cittanove, Poreča vsaki
pond.. sredo, petek 7 ..'JO zj. D o h o <1 torek, četrtek. sol»oto ob 7. uri zjutraj.
V	Pulj preko Pirane. Cittanove. Salvore. Poreča.
Vrsara, Rovinja in Fasane ob »>.4."» zjutraj vsak dan. Dohod 2 pop.
V	M i r a m a r lo.4."» predp. 3.1"» pop. Dohod 1.30, 6 POP-
PENELOPE baronesa RALLI
roj. PETROCOCCHINO
tuurlu danes <»1» 7. uri zvečer v dobi 80 let, previđena z sv. zakramenti za umirajoče.
Podpisani. potrti od velike žalosti, naznanjajo to nenadomestno zgnho tudi v imenu drugih sorodnikov vsem prijateljem in znancem.
Prenos zemskih ostankov se ho vršil dne '2. febrnvarja ob 11. predpoludne naravnost 11:1 pokopališče.
Trst. dne ;S0. januvarja 11)00.
Aleksander dr.
Aglata de Mannssi roj. baronesa Ralli Pavel haron Ralli Cimone baron Ralli Štefan baron Ralli
Mannssi de Ohabitza
z e t.
Katarina baronesa Ralli roj. Ralli. -Argentina baronesa Ralli roj. Šcaramanga sinovi.	nevesti.
Ambrož. Marija, Penelope. Pavla barona Ralli, Ambrož. Peter, Ivan. Štefana barona Ralli
umiki.
To naznanilo služi kakor direktno obvesčenje.
C. Klemt.
Nova drogerija Zaloga vina F. Petech
DRAGOTIN-A JENULL TKST. _ y,a	Poste štv. 10.
Trstu. > ia Ocppa vosral ^ ia Carradori <». , . , 1 > . - ,	- , -- ■ . , -
....	11	.	..	Istrska 111 dalmatinska vina iz najsloveei hlcleti.
Cene l»rez konkurenee, blago pristno fn naj-
Tovarna za zatvornice (Jalousien)
Brannan na Bavarskem.
; Priporoča svoja (i-kratno odlikovana no.	je preskrbljena z vsem v to stroko »padajočim
L vovrstna lesena zastirala (Roulenus), in	blagom. Priporočani zlasti vse predmete za čiščenje,
r žaluzije. — Ceniki gratis.	barvanje in zboljšanje vina. Specijaliteta v zdravilih
jm _ ■	za govejo živino, konje, presiče itd., razkužilo proti
Agentje
za privatne odjemalee'se povsod iščejo.
F I L I J A L K A
c. ti pri?, avstr. MHm zavoda
za tnrovino in o h rt v Trstu.
Novci za	vplačila.
V vrednostnih papirjih na	V napoleonih na
4-dnevni izkaz 21 4#,0	30-dnevni odkaz 2%°/, 30- - 33 ®
bubonični kugi, raz- kužljiva mila in razkužlj vi prali za oblažiti zrak v vodnikih, stranisčah, jamah itd. Za svečnieo velik izbor sveč iz pristnega voska k:ikoi* tudi barvane sveče. Sprejemam naroebe /.a ^likanje svetnikov itd. na svečah.
Vse po nizkih cenah "^Ki < )ziraje se na svoje 20-letno službovanje v drogerija!) v ulei Ghega in Benvenoto ter obljubuje toeno in pošteno postrežbo se priporočam slav. občinstvu v mestu in na deželi.
Spoštovanjem
Dragotin Jenull.
boljše kakovosti. Istrsko novo tino 30. holise Dalmatinsko tino 30. Opollo novo tino 3*2 v vsa kej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na doni na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s poštno dopisnieo.
3< )-dnevni 3-mesečni
0!
- 14 /0
O
oo
o
oo
na pisma, katera »«e morajo izplačati v sedanjih ban-koveih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 2$. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih obiavali.
Okrožni oddel.
v vredn. papirjih 2",, na vsako svoto. V napoleonih
brez <»l»resti. Nakaznice
Dunaj, l>raj£o, Pesto. Brno, J.vov. Tropavo. <poštal predp. Keko kako v Zagreb, Arad, Bielitz. Gablonz. Gradec, in prazn. <.;»0 sibinj, Inomostu, Czovec. Ljubljano, Line. Olomuc, Reiehenl»erg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°1M) provizije. Inkaso vseh vrst pod uajumestnejsinii pogoji. Prednjmi. Jamčevne listitie po dogovoru. Kre»lit na dokumente v Londonu. Parizu, lierolinu ali v drugih tnestil) — ]»r«»vizija p«» jako umestnih pogojih. Kred.tna pisma na katerokoli mesto. Vložki v pohrano. Naša blagajna izplačuje nakaznice narodne banke italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem kursu.
Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati ali sreberni denar. — inozemski bankovci itd. po pogodbi.
Najboljše berilo in darilo o°o ©o je vsestransko jako pohvaljena
Jzioja m omika ali izvir sreče'
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potreb- | nega. da more sebe in druge blažiti 111 prav olikati) | ter se dobi za predplačilo 1 gld. 50 kr., po pošti lo kr. več. al< proti po štnemu povzetju pri Jožefn Valenčiču na Dunaju III., Steingasse N. 9 I. St., Tb. 10.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Cena je skrajno znižana, knjiir je malo več.
D — MEJNARODNI
i ANORAMA
trst - Borzni trg 14 - trst
0<1 32. «1» 38. jaiiu v arija Jako zanimivo potovanje po mestu Florenciji, najlepšem mestu Italije. Palača Pitti Ulice galerije itd. 50 podob 50. Vstopnina 20, otroci lO kr.
A/VVV,
> Tržaška
> > > > >
i >
i
posojilnica in hranilnici
Pahor Ivan
v ulici Conti štev. 2 ima pekarno in sladčičarno. Svež kruh večkrat na dan. Prodajanje moke in sprejemanje domačega kruha v pecivo. Postrežba točna.
ie£istroraaa zadruga z omejenim poroštvom, ulica S. Francesco št. 2, I.
i Slovanska i italnica*.
Hranilne uloge se sprejemajo od vsakega, če tudi ni ud zadruge in se obrestujejo po 4" Rentni davek od hranilnih ulog plačuje zavod sam.
|N»»ojila dajejo se samo zadružnikom in sieer na uknjižl»o po o1,0., na menjieo po *>°OJ na zastave po F» V,* .-
I rad ne ure so i o<l 'J—12 dopoludne iu od 3—4 popoludne; ob nedeljah in j»raznikih
Najboljša domača zabava
— so —
F O N O G K A F I
Dne 30. decembra 1 899.
odprl sem nov	| llP/UViSlH) glasilo /A\ politiko, llil-
Restaurant Centrale Pilsen nmJtl^!!!" Tdii^1!! Ive^a
V Via Torrente št. IO	leta 1*J()0 kot tednik vsako seboto na 12-16
. . ,.v.	. i.*.*«	i straneh ter stoji na leto »i sjrltl., na pol 1. .>
z vrtom in kesrlišeeni. razsvetljenim z elektr. Inejo	„
Plzensko pivo iz zadružne invovarne v Plznu	gW- «»« četrt leta 1 oO gl<L
in bavarske Reichenhra.. v Ktilmbaelui.	.. -Slavisches K c h «»- ima name;., hra-__niti d nanšt-vin zgoih»vniska državna prava
Izvrstna j slovanskih narodov ter dokazovati, <la sp:t-dajo dristano in moralno v isto vrsto z drn-<rimi vaškimi narodi. Pridobil si je sotrudni-, kov, priznanih sil, med vsemi slovanskimi narodi.
_S 1 a v i s e h e s K c h o" ima in sprejeml jo J in se rate solidnih slovanskih in drttgorodnih firm, ki s<» navezani na razne dežele.
IMuištvo in nprayništyo ,,Slavisches Ecio!i
na Dunaju.
Eugengasse 37.. Wien X.
Tu- in inozemska vina prvo vrste, kuhinja. Točna postrežba. Zmerne cene.
Rafael Giittner
voditelj.
NAJIMENITNEJŠIMI CILINDRI
The Anslo-Italiaii Conimerce-Companf v Milanu.
Izključno zastopstvo za Avstro-Oirersko ima:
Preniovani grafični imi E. Freisinger
v Trstu. Corso štv. 2.
POZOR!!
Pozor!
Slavnemu občinstvu v mestu in na deželi priporočam svojo boga t« > zalogo in proda-
jainico vsakovrstnega jedilnega blaga.
ki se nahaja v nliei Pilone st. 4, vogal illiea <«iiilia. Biago najboljše vrste in vedno sveže. Cene zmerne in postrežba točna.
Razpošiljam blago tudi po pošti na deželo.
Priporočujć se za mnogobrojne naroebe, beležim spoštovanjem	uda ni
Hanibal Skerlj
t r aorte.
krul
("ust mi je naznanjati slavnemu slov. občinstvu osobito pa Svetoivančanom. da sem povsem preuredil svojo poznauo trgovino z jestvinami, ter jo preskrbel z vsem v t«» stroko spadaj«»čimi predmeti kakor: olje, (tu li sv. Cirila in Metoda), čokolado, kakao, vžigalice sv <veče, otrobi, oves ter sploh vseh jest vin.
JH9" Različne fine vina v buteljkah. Vse sveže in po najnižjih cenah.
Xa za i i te v o se kupljeno blago pošilja na dom. — Nadejaj« od strani svojih soiiarodnjakov se beleži udani
Nazarij Grižon
v Trstu, uliea (Jiulia štev. iV4.
pore
Gostilna „Gambrinus"
vi
v liliji Kossetti je odprta zjutraj vsakokrat, kadiir je v
< 1<> 4. ure •rledalisrtt
o s s e t t i
»le
Anton Kramberger.
M. A I T E
Trpvina mamfaRtimesa
Trst. Via Nuova Trst.
vogal Via S. Lazzaro -t.

Čast mi je javiti slavn. občinstvu in cenjenim odjemalcem, <la sem prejel za pustili ča> velik izbor snovi) zaple>ne obleke in maskeradne prilike /. vsemi dotičnimi okraski, trakovi itd. — Novodosli izbor črnili snovi j za obleke za plese.
koneerte itd. za moške obleke. Sprejemam naročbe za izgotovljenje oblek vseli vrst za moške kakor: boiižur. frak, salonske obleke itd. po najnovejši modi /. največjo na-tančnosjo in po jako nizkih cenah — Zaloga raznovrstnih snovij za zastave in velik izbor društvenih znakov kakor tudi raznovrstni ina-nifakturni predmeti za pustni čas. Nadejaje se blagohotne podpore cenjenih mojih odjemni-kov. beležim naj udaneje
M. Aite.

c <
< <
C