Slovenski List:
Štev. 3.
Neodvisno slovensko kršeanskosoeijalno glasilo.
V Ljubljani, dne 5. decembra 1896.
Letnik I.
„Slovenski Llit" izhaja vsako soboto. — Naročnina mu jc zn vse lelo -t gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta t gold. Posamične Številke ae prodajejo po 7 nove. Dopisi poäiljajo naj se uredniäivu „Slovenskega Lista" v Ljubljani. — Nefranko vani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamacije in oznanila naj se pošiljajo upravniStvu „Slovenskega Lista1* v Ljubljani, Rcsljeva cesta ä'.ev. f>. — Oznanila in p o slani o e se računajo po ceni navadni v Ljubljani. Naročnikom 10 ceneje. O na*l stvari more se govoriti z izdajateljem g. dr. V, Oregorlöem vsak ponedeljek in vsako sredo od 11. dopoludne do 2 popoludne.
Nekatere pozabljene točke slovenskega programa.
Star lepak sc razgrinja pred menoj — spo menik onih časov, ko ae med Slovenci še ni oznanjal nauk, da je narodnost fantöm.
»Slovenija" „društvo za hrambo narodnih pravic," združena z župani in drugimi možmi okolice ljubljanske, napravi na binkoštni ponedeljek 17. maja 1869 popoldne ob 3 uri TABOR na Vižmarjih blizo Ljubljane. Govorilo in sklepalo se bode: I. 0 sredstvih, ki so neobhodno potrebna, da se ohrani in okrepi narodnost slovenska, in to: i. po zjedinjenju vseh Slovencev na postavni poti v jedno kronovino z deželnim zborom v Ljubljani; 2. po upeljavi slovenskega jezika v šole; po ustanovitvi slovenskega vse učilišča v Ljubljani; 4, po upeljavi slovenskega jezika v urade. II. 0 napravi denarnih zavodov v podporo kmetijstva in obrtništva, in osnovi lastnega zavarovalnega društva, — Slovenci od blizo in daleč pridite vsi! Zjedinimo se! Složimo se! „Živila Slovenija!" Takšen je napis lepaku, natisnjenemu z velikimi črkami v slovenskih barvah. Več nego četrt stoletja je minilo, odkar je izginilo vabilo na vižniaraki tabor z vogalov ljubljanskega mesta, žal, da je v tem času izginila ali vsaj odrinila ae marsikatera točka slovenskega programu, označenega na njem.
Taka pozabljena :očka je zjedinjena Slovenija. To je bilo geslo, pod katerim se je zbiralo na tisoče slovenskih taborcev, ukrepa-jočih o pripomočkih potrebnih za ohranitev naše narodnosti. Rešitev našega naroda je mogoča le, Če se upravno združijo vsi po raznih deželah in deželicah razkosani deli našega naroda. To misel je prvi izprožil rajni dr. Janez 131 ei weis dne 29, sušca 1848. Za. zjedinjenje slovenskih pokrajin v jedno upravno celoto pod napisom
„Slovenija" jo skušal pridobiti nadvojvodo Ivana. Raš radi zjedinjene Slovenije, ki je ostala vodilna misel njegova do konca življenja, zaslu-žnje v popolnem zmialu ime očeta slovenskega naroda O svoji sedemdesetletnici, ko j« slovo jemal od svojega ljubljenega naroda, izgovoril je znamenite besede: „Gotovo pridemo do tistega cilja, ki nam je pred očmi kot naša najbolj goreča želja — do zjedinjenja Slovenije." Sinovi so pozabili oporoke svojega očeta. Zjedinjena Slovenija je že več let odstranjena z narodnega programa, Sedaj se poganjamo le za drobtinice, veliki cilji pa so nam izginili z vidika. Tega našega kratkovidnega drobtiničargtva se na tihem vesele naši nasprotniki vedoč, da jim nikdar no bomo kos, če ostanemo razdrobljeni. Kadar pa se gane kdo ter tudi na višjem mestu poudarja, da ni samo Kranjec, nego da je Slovenec, da ima brate tudi izven tesnega oboda naše krono vine, brate, katerim v prospeh mu je delovati, tedaj mu zadoni nasproti: „Le ne črez meje!" Visoki gospod slovenske krvi, ki si nedavno izgovoril te besede, vedi, da nas ne ustavi tvoj ukaz, črez meje pojdemo, mi zahtevamo zjedinjeno Slovenijo, za njo bomo nauduševali našo mladino, kakor so odnševljali taborsko množico za njo naši voditelji: Bleiweis, Toman, Razlag in dr. Naglaäali so, da bi bila koristna državi in narodu. Ali je državna meja doli na jugu sedaj bolj zavarovana, nego je bila pred 27 leti? Mar ne čujomo vsak čas o dogodkih v Trstu in Istri, ki uas napolnjujejo s strahom za bodočnost Avstrije? Kdor opazuje množeče se ire-dentske pojave na Primorskem, mora priznati, da jevnaši državi potrebna neka bramba, in to bi bila zj ed i nj e n a S 1 o v e n i j a. In kako koristna bi bila ta skupina našemu narodu, ki mu je v toliki nevarnosti njegovo narodno bistvo 1
Kako se ljudje pozdravljajo.
Spisal Anton Trstenjak.
(Dalje.)
VII.
Toda vrnimo se zopet k našim pozdra-vilom, kajti mi še zdavnaj nismo gotovi Prehoditi nam jo še celi svet. obiskati različna ljudstva, naobražena in divja, da bi izvedeli, kako se drugod pozdravljajo. Naša pot je torej Še dolga, na katero vabimo Ijubeznjivega bralca in radO' vedno bralko, da nas zvesto spremljata, saj jima bodemo povedali še dokaj poučnih, in zanim-ljivih reči.
Med našim narodom je najbolj razširjeno pozdravilo: „Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" in najspodobnejšeodzdravilo: „Na veke, Amen!" Marsikdo utegne misliti, da je ta pozdrav VB*j tako star, kakor je stara naša vera, to je, jo ta pozdrav star blizu 2000 let; toliko let namreč skoro po Kristusovem rojstvu. In vender ni tako. Šele sveti Oče, rimski papež Benedikt XIII., ki so bili zelo učen in moder mož m 80 biti izbrani za papeža leta 1724, torej Šele pred ,72 letom, upeljali so leta 1728, pozdrav ter so veleli, naj se verni kristjani po vesoljnem Svetu pozdravljajo z besedami; „Pohvaljen bodi Jezus Kristus!" in naj
si takisto odzdravljajo z bosodami: „Na veke Amen." Sveti Oče Benedikt XIII umrli ao dve leti po tem, to je 21. februvarja 1730. leta, ko so dali kristijanom to lepo navado pozdravljanja Danes je preteklo od onega časa še ne dvesto let, in svetega papeža Benedikta XIII. pozdrav švignil je kakor blisk po vsem svetu in se je razširil in udomačil s čudovito in zmagonosno močjo.
VIII
Naj poreče kdo, kar hoče, na svetu je že tako, da se pozdravljajo vsi dobri ljudje in da le ljudje hudobnega srca hodijo nemo mimo drugih ljudi, Četudi srečaš Človeka, s katerim si si prej dober bil in sta si prišla navskriž v življenju po kakoršni si bodi nepriliki, in ako ga prijazno pozdraviš, jaz kriv, ako ti ne bode vsaj nemo in tiho ozdravil. In ako ti ne odzdravi danes in tudi ne jutri, odzdravil ti bode gotovo pojutranjem, in ako ne pojutranjem, pa gotovo kdaj pozneje, kadar ga zopet srečaš in bode tvoj sovražnik morda boljše volje. Potrpljenje je božja mast, pravimo, in ravno v razporih ki si jih sami nakladamo, biti nam je potrpežljivim. Četudi se tvoj sovražnik drži pred tehoj, kakor da bi po celi vasi jesih izpil, veruj mi, da dobra beseda najdo dobro mesto, in tvoj sovražnik bode se tudi sprijaznil in spravil s teboj.
Večji, močnejši narodi, katerim v jezikovnem oziru ne preti nobena opasnost, vsestranski de-lujo na to, da se Čim preje zjedinijo; zakaj bi mi toli obkroženi Slovenci no poudarjali te svoje žive želje? Naša dolžnost je delovati na to, da bode sleherni slovenski volilec v vseh naših pokrajinah prepričan, da je jedina rešitev na šega naroda v «jedi njen j II Kot prva koraka v tem oziru srčno pozdravljamo izstop Štajarskih slovenskih poslancev iz graäksga deželnega zbora in agitacijo društva „Edinosti," da se osnuje posebno c. kr. okrajno glavarstvo za tržaško okolico.
Druga pozabljena točka našega slovenskega programa je slovansko vseučilišč«. Res je, da Slovenci nimamo niti jedne popolnoma slovenske četverorazrednice, da nam še nedostaje slovenskih srednjih šol, res je, da nam ni pričakovati v bližnji bodočnosti oživotvorjenja slovenskega vseučilišča, aH tako se pa vender ne smemo izpozabiti, da h) se nauduševali za nemško vseučilišče v Solnogradu ter prispevali zanje, ne da bi se nam jamčila vsaj jedna slovenska sto-lica, kakor je storila katoliška-narodna stranka. Ona je jela zbirati pri svojih pristaših darove za omenjeno veliko šolo ter je tam, kjer ima vso oblast v rokah, na ta način izpodrini'a in za-prečila denarne zbirke za Družbo sv. Cirila in Metoda Ta stranka časih zatrjuje, da je jedino ona zvesta ostala staremu Bleiweisovemu programu Toda v tem zastonj iščeš nemškega vseučilišča. pač pa je rajni dr. Bleiweis deloval na to, da se osnuje za Slovence lastno vseučilišče v Ljubljani, kjer sta bila za francosko okupacijo dva tečaja medicine in kjer se je 1. li-4d. pravoslovcem razlagal državljanski in kazenskizakonik. Željo, da se osnuje slovenska velika šola v našem središču, izrekel je narod na taborih. Naša dolžnost bodi skrbeti
Prijatelj, deni vsakdo od nas roko na srce svoje in izprašuj si vest, alt smo zato na svetu, ali zato živimo, ali se zato trudimo v potu svojega obraza, da črtimo in sovražimo drug drugega in da si delamo nadloge drug drugemu brez potrebe? Riba јб drugo ribo, völk je druge živali ter jih raort Ali bodemo tudi mi taki?
Na kmetih je sploh pri nas navada, lahko bi rekli zapoved, da se tudi neznani ljudje, ki se niso nikoli videli in se morda ne bodo več videli nikdar, prijazno pozdravljajo in odzdravljajo, Ako imamo torej to navado do neznanih, tujih nam ljudf, kako laže bodemo to navado izpolnjevali do onih, s katerimi moramo ^živeti skupaj, vsak dan, v jed ni hiši, v jedni vasi, v jedni občini? Po mestih sicer nima gospoda navade, da bi pozdravljali tujce in neznane ljudi; in le tedaj, kadar pride naš kmet v mesto po svojih opravkih, zgodi se često, da tak kmet pozdravlja vsakega človeka. Toda le tisti kmetje pozdravljajo v mestu, ki so daleč od mesta doma; drugi, ki so blizu mesta, imajo vse napake kmeta in meščana in ne pozdravljajo, kadar se zaletč v mesto Toda gospode vender ne smemo obsojati zaradi tega. Da se ne pozdravlja v mestu neznana gospoda, temu je pač krivo mestno življenje. V mestu je toliko ljudi po ulicah in cestah, kakor mravelj na mravljinjaku, tn ako bi
Stran
R L O V K N S K T L T S T
Letnik I.
za to, da se čim prej obistini. Лко peščica avstrijskih Italijanov ne zamudi nobenega lota, da bi ne zahtevala italijanskega vseučilišča v Trstu, smemo pač tudi mi Slovenci kateri krat opozarjati državo, da nam izpolni to. kar nam je ob ljubila žc 1. 18-18., da nam da slovensko vseučilišče.
Še nekaj važnega smo pozabili Slovenci zadnja leta. Pozabili srno opomin, zabeležen na onem starem lepaku, opomin : „Z je d i ni m o sel Složimo se!' Za slovenskih taborov 1. L8jSSl je bil naš narod jedin. Zato smo bili gospodarji v kranjskem deželnem zboru. Zdaj se bijemo na Kranjskem pri vsaki volitvi med seboj. Kaj smo dosegli s tem bojem? Ali je vera kaj pridobila? ali narodnost? Nobena nič, obe sta tepeni Pridobil je samo Nemec. Zaradi naše klete nesloge gospoduje on I. 1890. popolnoma v kranjski deželni zbornici. Koliko pohujšanja, koliko sovraštva, koliko pravd spremlja ta naš boj, koliko denarja je že pogoltnil naš prepir! Za svote, kar smo jih v bratomorni borbi pri občinskih, deželnih in državnih velitvah lahkomiselno potrosili, bila bi lahko Družba sv. Cirila in Metoda zgradila jedno slovensko Solo v Kočevju, kjer so na stotine slovenskih otrok po* nemčuje, po jedno v beljaški in celovški okolici, kjer je nujno treba narodnih učilišč, in jedno na obalah Adrije.
Rojaki, spoznajmo bridko zmoto poslednjih let! Vrnimo se k s t a r e m u programu slovenskih taborcev z 1. IHfiti., ki je popolnoma naš program. Delajmo odslej brez razlike stanu z združenimi močmi za zjedinjeno Slovenijo!
Jugoslovanski kiub.
Dne 26. novembra t, 1. zbrali so se na Dunaju na poziv g. dra, Laginje v skupno posvetovanje naslednji slovenski in hrvaški državni poslanci: gg. Biankini, Borčič, Diipar, dr. Per-jančič, dr, Gregorčič, dr. Gregoreo, Koblar, Kušar, Perič, dr. Laginja, Nabergoj, Pfeifer, Povše, Robič, Spinčič, dr. Šušteršič in Višnikar
Uvažujč željo, katera se je od več stranij javno izrekla, da bi se namreč v novem državnem zboru vsi slovenski in hrvaški poslanci za uspešno delovanje združili v jedinstven parlamentarni klub, izjavili so že na tej prvi razpravi zastopniki vseh strank soglasno, da je vkljub vsem načelnim razlikam, ne samo mogoče, nego, gled6 na dobljene izkušnje in na korist naroda, uprav potrebno, da hrvaški in slovenski poslanci v prihodnjem državnem zboru osnujejo med seboj parlamentarno skupino v svrho odločnega, solidarnega postopanja v narodnostnih in gospodarstvenih uprašanjih; - izrekli so nadalje, da oživotvorjonje te namere prepuščajo vodstvom raznih politiških strank v poje-dinih pokrajinah, ter so izjavili zastopniki vseh
se pozdravljali vei meščani poprek, nositi bi morali klobuke ne na glavah, ampak v rokah.
Lep način pozdravljanja imajo Rusi, Po ruski pozdravljajo so naši vrli 3 jvani, pO ruski pozdravljal je črnogorski knez Nikola, Г eroe pacioccone, kakor so mu klicali Italijani v Rimu, ko jim je pri vedel svojo hčerko Jeleno. Knez se je z desno roko dotekal Čela (čelom biti) in to je bil seveda Italijanom nov pozdrav, katerega si niso mogli raztolmačiti.
Dva človeka se srečata na potu, in zdaj bi radi izvedeli, kateri naj prične, kateri naj prvi pozdravi. In to je časih zelo težavna reč, morda težavnejša, nego kamenje tolči na cesti. Kateri naj prične, kajti jeden mora pričeti? Kdo drugi, nego tisti, ki mora, ki je.dolžan prvi pozdraviti! In kdo je prvi in kdo drugi, to ve ljubeznjivi čitatelj sam. Ako pa sem rekel ljubeznjivi fiitatelj, to vem, da bode on res ljubeznjiv in bode on prvi, a njegov sosed drugi Na kmetih je tU zopet mnogo drugače, nego pri gospodi. Na kmetih je večja ravnopravnost, nego pri gospodi, kajti na kmetih se pozdravljajo kar navskriž gospoda pa imajo posebna pravila, posebne postave v to. Vsaka gospodična ima to prednost, da jo mora gospod prvi pozdraviti, in ne sme se zgoditi narobe, tako ukazuje gosposka postava. In prav je tako, lepo je tako.
strank, da so njih vodstva pripravljena stopiti v za to potrebne dogovore.
Po nujnih opravilih zunaj Dunaja zadržani poslanci: gg. dr. Bulat grof Coronini. dr. Klaić, vit. Šupuk in Vošnjak izjavili so posredno »»oje soglasje
To veleznamenito izjavo, katero so sesta vili v zmisln pogovora poslanci dr. Laginja, dr. FerjanČiČ Borčid, Peric in dr. Šuštoršič, podpisali so zgoraj imenovani slovenski in hrvaški po slanci, oziroma posredno izjavili, da se ž njo strinjajo. Hrvaški in slovenski tisti pozdravljajo združenje jugoslovanskih državnih poslancev z velikim veseljem; pripisujo mu praktično in moralno važnost, katero bode imel po svoji naravni moči. Zlasti „Edinost" imenuje ta rodoljubni sklep epolialnim dogodkom v našem narodnem življenju, in pravi, da je s tem sklepom zasijala zvezda nade v boljšo bodočnost.
Z rečeno izjavo govorili so državni poslanci našemu narodu iz vsega srca, ker narod hoče združenja; združenju je narodova volja in želja. Združeni poslanci priznajejo slovesno to s tem, ko izjavljajo, da je to združenje ne le mogoče, ampak tudi uprav potrebno z ozirom na korist naroda.
Velevažni korak hrvaških m slovenskih državnih posiancev pozdravlja danes oduševljeno vsak iskreni rodoljub slovenski; glas o združenju odmeva radostno v slehernem duma drage nam Slovenije in prešinja rojake z nado, da se to, kar se je zgodilo na Dunaju, mora zgoditi tudi v Sloveniji, namreč da se moramu tudi mi združiti, ker je to ne le mogoče, ampak tudi potrebno z ozirom na korist naroda Z domačo slogo podpirajmo in pospešujmo težavno delovanje svojih poslancev. Kakor se je uresničil ideja! o združenju slovenskih in hrvaških po slancev, tako se nam tudi mora uresničiti idejal o slogi in združenju vseh Slovencev. Kdor v to kaj pripomore, ta je pravi rodoljub To nesebično rodoljubje vladaj med nami in vladaj nam!
Izvorni dopisi.
Z Goriškega. — Pričakali smo torej srečno prvo Številko „Slovenskega Lista". Odkrito vam povemo, g. urednik, tako lepega programa nismo pričakovali Kakor vse kaže, vsi trezni in miroljubni rodoljubi na Goriškem pozdravljajo z velikim veseljem novo podjetje. Hvala Bogu, pravi marsikdo, še je mož tudi na Kranjskem, ki žele svojemu narodu boljših Časov in obsojajo toliko let trajajoči prepir za oslovo senco. Prepiri so tam, kjer je napuh. Iz napuha izvira g os pod s t v a želj n ost in ž njo združeno podtikanje slabih namenov Od znane strani se napoveduje boj osobnemu prepričanju, Češ da vsi moramo tako misliti in delati, kakor jeden hoče in zahteva.
IX.
Ves narod naš ima poprek jednake navade, kot d;i bi nas odgojila jedna m^ti slovenska. Kar je med nami razlike, to je le malo in neznatno. Ze prej pa amo rekli, da vlada med našim prostim ljudstvom neka jednakopravnost, ki človeku dobro d& Vsi naši ljudje imajo se za take, ki imajo jednake pravice in dolžnosti v življenju in občevanju. In kako mi to vemo? Prav lahko. Ni nam treba daleč hoditi, da bi to izvedeli. Naši bližnji jugoslovanski bratje, zlasti Srbi po Bosni in Hercegovini imajo še staro navado, da se tičejo, a ne da bi se vikali. Nam, ki nimamo te splošne navade, zdi se to nekoliko čudno in vender ni to tako čudno, tn zelo gotovo je, da so se nekdaj tudi vsi Slovenci tikali, ker to je utemeljeno v njih demokratičnem značaju.
Lepo navado Likanja nahajamo pri starih narodih Rimljani na pr. so se tikali. Tudi pri nas sc je la navada, uvela pri nekaterih stanovih in -droit vi h -Na pr. udje „Sokola" tičejo se med seboj in kažejo s tem, da so si pravi in jednaki bratje vsi povprek. Poslanci državnega zbora ogrskega tudi se tičejo med seboj in to navado spošlujo vsi in zato so lansko leto zelo zamerili poslancu grofu Stevanu Karolju, ki ni hotel tikati nekega poslanca, ki ni bil grof.
Prišli smo tako daleč, da duhovnik ne sme več delati po svoji vesti in po svojem prepričanju, pač pa mora ukloniti tilnik onim, ki iščejo v javnem Življenju se be. Zato nam pa program jako ugaja, ki pravi: „v političnih rečeh ne upogibamo se nobenemu povelju ali samovolji pojedincev, nego zahtevamo popolno
svobodo za se in za druge.".....Nekako v
jednakih razmerah so se nahajali Nemci pred nekaterimi leti. Znano glasilo visokih gospodov na Dunaju je tudi zahtevalo neko slepo pokorščino v političnih rečeh ter se trudilo zaduäiti vsak prosti pojav — zdolaj. Proti temu so eo dvignili možje neustrašeni in Svobodoljubni, ki so pred leti osnovali neodvisen kerščansko-aocijalen dnevnik. Ako navadni delavec zahtev a, d ase spoštuje njegovo oso b no prepričanje, tembolj sme to zahtevati inteligenten in naobražen duhovnik. Žalostno je, da se na Slovenskem znajdejo taki življi. ki na to delajo, da bi se neodvisnim du. hovnikom omejilo državljansko pravo, svobodno in po svoji vesti izvrševati aktivno in pasivno volilno pravico. Že tako imamo malo neodvisnega svetnega ra/.umništva. ki bi smelo javnp nastopiti za uboge Slovence, zdaj naj se paše duhovniki uklepajo v verige slepe pokorščine v p o I i t i č n i h rečeh da bi tem laže nekateri brez značaj neži svoje koristi lovili za hrbtom visokih krogov. Dozdaj so veljali duhovniki za najbolj neodvisne narodne delavce, v zadnjem Času pa se je po javila čudna prikazen, da duhovnik ne sme več svobodno izvrševati državljanskih pravic, da ne sme kandidovati proti pustolovcem in brezzna čajnežem Dä, nasprotniki Slovencev imajo mogočne in uplivne osobe na svoji strani, ki za-branjujo, da ne pridemo do svojih pravic. V tem oziru smo Slovenci jedi ni nesrečniki, kajti kaj takega drugi narodi v Avstriji niso doživeli. Nič čudnega, ako ne moremo naprej v nobenem oziru V tem, da so smeli duhovniki izvrševati svobodno svojo državljanske pravice, tičala je moč slovenskega naroda. Ob svojem času je majhna peščica svetne inteligencije združena z neodvisnimi duhovniki največ pripomogla, da so Slovenci v nekaterih czirih nekoliko napredovali. Tedaj se ni gledalo ne na kanonikate in ne na druga odlikovanja, samo čisto rodoljubje jih je gnalo, da so v svojo veliko škodo naprej stopali na narodnem polju in krt'pko dvigali glas za naše pravice. Kako vaß drugače je zdaj! Oni, ki tlačijo in rfufiö narodno gibanje pod različnimi pre-t varam i, so zdaj na vrsti, da bodo v kratkem — tako ali tako — odlikovani. V zadnjem času.smo videl i, kako so prišli dotič-niki do odličnih služeb in odlikovanj samo zato, ker so znali dobro pobijati narodnost. Kdor hoče dandanes priti do kake častne službe, mora upi ti, da soSlovenci nestrpni,
Pri nas Slovencih jo danes poprek navada, da starejši ljudje tičejo mlajse1 mlajši pa starejše vičejo. Ljudje jednake starosti, moški in ženske, pa se tičejo. Ako se seznanita dva Slovenca, tedaj tisti, ki je videti mlajši, viče drugega, ki je videti starejši. To terja spoštovanje do starejših ljudi. No potem je navada, da se pomenita o rojstvu in ko se averita, da si v letih nista daleč narazen in da sta morda celo vrstnika, sprijaznita se hitro, skleneta bratovščino, to je pobratita se, češ, čema bi se vikala dva Človeka jednakih let Ravno tako, kakor pri tikanju in vikanju, ravno tako se ravna naše ljudstvo pri pozdravljanju. Niti hlapci, niti dekle, niti pastirji, še berači niso v tem oziru kaj drugega, Vsi se smatrajo za jedno družino, in zato je še pri nas stara navada, da hlapci, dekle in pastirji jedo pri jedni mizi. Vsi delajo, vsi se trudijo za hišo in zato imajo tudi vsi jednake pravice. Oče kot gospodar hiše in družine sedi vselej na čelu mize, poleg njega mati in dalje na obeh straneh otroci po starosti, hlapec in pastir. Jedi se dotika najprej oče in mati, potem vsi drugi zaporedoma ali pa kar vsi skupaj na j eden k rat Vse to pa se vrši v toliko lepem redu, da nobeden ne čuti, kdo je prvi, kdo zadnji pri mizi.
(Dalje prihodnjič.)