ter
Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the Pta&kalL, A. Bartowa, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
VOLUME IV.—LETO IV.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskega delavstva.
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
CLEVELAND, O. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 16th '21
Single Copy 3c.
Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.
St. 62. (No.)
Posamezna številka 3c.
KOMISAR WALLIS 08-OOLŽEN ZANEMARJANJA DOLŽNOSTI. '
MRS. HELEN BASTEDO JE PREISKALA POSLOVANJE SEDAJNEGA NASELNIŠKEGA KOMISARJA WALLISA NA ELLIS ISLANDU IN PRAVI, DA SE POSLUJE NESISTEMATIČNO, KAR PRINAŠA NASELJENCEM SILNE NEPRILIKE.
NEW YORK, 15. marca. — Mrs. Helen Bastedo, ki ^vzema na Ellis Islandu mesto dobrodelne opraviteljice, ln ki opravlja to službo zastonj, je preiskala stanje, ki Obstoja na Ellis Islandu pod upravo naselniškega komika rederick A. Wallisa; govorila je osebno s številni-^ naseljenci, in njihovo pripovedovanje jo je dovedlo 0 tega, da je pričela odprt boj proti naselniškemu komisarju Wallisu.
Ona pravi, da se je leta 1920 izpustilo v deželo 900 °Seb, katere je zdravstveni oddelek proglasil fizično ne-®P°so'bne, da pa se je naseljence, ki so bili telesno in du-Sevno zdravi deportiralo nazaj v njih rojstno deželo; da Morajo naseljenci v številnih slučajih vsled zanikarnosti delniških uradnikov čestokrat čakati v žalosti in brez-^Pu po cele mesece, pfedno se jih izpusti naprej; da je ob eki priliki svota $4000, ki so jo izročili naseljenci te-zdravniške inšpekcije neznanokam izginila. Mrs.
OS ' %
astedo priporoča, da kongres odredi posebno preiska-
v razmere, ki vladajo danes na Ellis Islandu. i. "V rokah imam prepise stoterih zapriseženih izjav, 1 bodo dokazale velikansko zanemarjanje dolžnosti," Mrs. Bastedo.
v Mrs. Bastedo pravi, da se zaprisežene izjave, ki jih v .. i^jc- sorodniki naseljencev ^a- F-llis Island, da se doe 1 njih vstop, čestokrat "Izgube", in ljudje morajo jj0,, tega včasih čakati dolge mesece, predno se "izgu-
Pojasni. Za primero navaja sledeči slučaj: k0 y kjer so čakali oni, katerih se iz kakih vzro-z se ne izpusti naprej, sem našla neko slovaško žensko
detetom v naročju jokajočo in čisto obupano. Sq Sla sem k naselniškim uradnikom in jih prisilila, da Proučili njen položaj. V par minutah smo našli de-str * na'kaznico od njenega brata za pokritje železniških pj.	Pronašla sem, da je bila nakaznica odposlana
Isl « šestimi meseci in da je ves ta čas ležala na Ellis
Bratovo
zapriseženo izjavo (affidavit) sem
našia
j2rri nied 500 drugimi, ki so še čakali odrešitve. Vsaka tod ^ izjav pomeni enega nadaljnega državljana, ]je .naselniški uradniki pustijo, da se kopičijo, nase--1 Pa ostanejo včasih po več mesecev dobesedno za-' kot da so zakrivili kak zločin."
'	pripoveduje, da se je primeril slučaj,
rav n®ki naselniški stražnik izmaknil neki ženski, ko je 0 štela denar, bankovec za $20. Glasom pronajdb W bastedo se ne zgodi malokrat, da naseljenci tekom Vfhi Preiskav, ko odložijo svoj denar, istega ne dobijo
tavjj kdolžitve, katere je podala Mrs. Bastedo danes vi e*to 8 so Povzročile med naselniškimi uradniki prav-
$tv0 r" William Kerr, načelnik oddelka za javno zdrav-0 zadevi sploh neče razgovarjati, medtem ko <la <j0 zvrača krivdo na kongres in zvezno vlado, češ,
"K" ne S0(^e^ujeta z naselniškimi oblastmi, toavii \k Pravi Mrs- Bastedo, je v veliki meri resnično," ^	"Položaj je neznosen, toda brez denarja
^0ci »1 m°goče ničesar napraviti, in jaz sem čisto brez
^ ^astado je bila nastavljena na mesto dobrodel-^^aviteijice od bivšega pomožnega delavskega taj-' ^ih °Uls P°st-a, in vodi delovanje 15 raznih dobro-
} ^enj.lnsPektorja in enega uradnika državnega de-3J bi ? a j Prvi naj pregleduje potne listine, drugi pa aslišaval pritožbe. Naselniške oblasti naj bi so-eriškimi konzularnimi zastopniki v ino-teri način bi se število oseb, ki se morajo i l^rv v svojo rojstno deželo šele po inšpekciji na Č^	znatno znižalo ter s tem prihranilo ameri-
^ttzacijo.
reh '.Pravi, da je za izboljšanje položaja potreba Nir: Nastavi naj se na Ellis Islandu enega df-

„ !°vaieasllšaval pritožbe. Naselniške oblasti naj bi so->tvu Z ameriškimi konzularnimi zastopniki v ino-bjiti ^na kateri način bi se število oseb, ki se morajo SVs tO" V SV0:i0 r°jstno deželo šele po inšpekciji na j1.^ obian?.u' znatno znižalo ter s tem prihranilo ameri-dosti sitnosti, naseljencem pa še več denar-
°caranja.
Anglija pošlje posebno misijo v Ameriko.
Washington, 15. marca. — Angleška vlada je pričela z organizacijo posebne misije, 'katero se bo poslalo v Združene države v teku prihodnjega meseca.
Ta misija bo novi administraciji podala formalni izraz želje k uspehu, potem pa bo pričela z dogovori i. ozirom na rešitev številnih vprašanj, ki se imajo rešiti med Zedinjenimi državami in Anglijo.
-Med vprašanji, ki se jih be razpravljalo, bo zveza narodov, razoroženje, nemška odškodnina in angleški dolgovi v Zedinjenih državah.
Prvi vesti o tej misiji pravijo, da bodo v njej zastopane tri odlične osebnosti, en državnik, en zastopnik vojaštva in en zastopnik momaric-e. Mesto državnika bo najbrže zastopal ali bivši ministrski predsednik Asquit ali pa Winston Churchill.
Kot se poroča v vesteh, ki so doale semkaj, se formalne objave o sestavi misije ne bo podalo v javnost še en teden.
"Prijateljski sporazum."
London, 15. marca. — Tukaj splošno prevladuje prepričanje, da je med Zedinjenimi državami in Anglijo prišlo do prijateljskega sporazuma glede morske kontrole. Kot rezultat tega sporazuma, bo Anglija imela baje nadzorstvo nad Atlantiškimi oceanom, Amerika pa nad Pacifič-nim.
Temu domnevanju v prilog govori neko poročilo iz Washingto-nu, ki pravi, da se bo pacifični mornarici posvetilo več pozornosti kot pa atlantiški.
V Londonu pa se naznanja, da se je od svote za gradbo mornarice odbilo $70,000.000, in da se je s tem zavrglo misel na mornariško tekmo z Zedinjenimi državami.
Tu prevladuje splošno prepričanje, da bi se odnošaji med Zedinjenimi državami in Anglijo •zelo ojačili. ker petem se Angležem ne bo treba več vpraševati, zoper koga se Združene države pripravljajo. Nekateri iz e-denci so tudi mnenja, da bi prisotnost velike ameriške mornarice v Pacifijcu prepričala Japonce, da vojna z Zedinjenimi državami ne bi bila priporočljiva. ■-o-
PROTI-ŽIDOVSKI IZREDI NA DUNAJU.
Dunaj>, 14. marca. — Preteče-ni večer je prišlo tukaj do precej nasilnih proti-židovskih izgredov. Pobilo se je okna več ži-id'ovskih kavaren in napadlo nekaj posameznih j u dov. Do nemira je prišlo po shodu, ki ga je sklicala avstrijska proti-židov-ska zveza, katere konvencija je sedaj v 'teku v tem mestu.
-o-
JE SKOČIL V SMRT.
New York, 15. marca. ,— Danes je skočil z brooklyntekega mostu neki nepoznani moški, katerega truplo se je že našlo. --_—o-
VELIKO JAJCE.
Klara Hamon na iz-pričevanjih
Hazleton, Kas., 15. marca. — Kokoš, ki je last Mrs. C. H. West-fall, je znesla te dni jajce, ki meri po dolgem 8 in pol iinčev, po-~čez pa ? inčev. Tehta pa eno četrtino funta.
Ardmore, Okla., 15. marca. — Danes je bila v obrambi za svoje življenje na izpričevanj<u Klara Smith Hamon, ki je obtožena da je premišljeno ustrelila oljnega magnata in republikanskega po-litikarja Jake L. Hamona.
Ko .se je Klara Smith vsedla na izpričavalni stol, se je obnašala kot da je povsem zbrana in pri pravi j ena.	N
i
Svoje pripovedovanje je pričela takole:
"Mr. Hamona sem poznala več let. Plačal je zame šolnino trgovsko šolo v Fort Woithu in New Lexingtonu. Pozneje sem bila nje gova stenografka in privatna tajnica."
Na vprašanje, da-li je re$ stanovala v hotelu v sobi poleg sobe, v kateri je bil nastanjen Hamon, je odgovorila potrdiilno, in izjavila je tudi, da je ves čas vedela, da je oženj en.
Dogodke 2 1. novembra preteklega leta, ko je ustrelila Hamona, je Klara Smith opisala na sledeči'način:
"Ob 11. 3va zajutrkovala On je šel v svoj urad, jaz pa sem se vrnila v svojo sobo. Popoldne je prišel k meni v mojo sobo, kjer sva se dalje časa čisto prijateljsko pogovarjali a. Potem je šel on počivat, jaz pa sem se sama peljala ven v avtomobilu Ko sem se vrnila, sem našla Mrr Hamona sedečega-pred hotelom. Sla sem k njemu. On pa je zakričal nad mano: "Kje za vraga si pa bila?"
"Jaz sem mu odvrnila: "Prosim nikar ne dalej javnega škandala, poj diva v sobo."
On me je zopet pogralbil za roko in zakričal: "Ti —, kje si bila?"
"Sedaj sem vstala s stola, kajti balla sem se ga. Njegove oči
so imele izraz, kakršnega nisem
videla še rnkdar preje. Bil je bolj podivjan in pijan kot kdaj prej. Odhitela sem v svojo sobo in poklicala postežčka. Ko je ta dospel, je prišel ž njim tudi Hamon. , Jaz sem se ga pa bala# in sem se notela skriti pred njim vsaj za 24 ur. Medtem časom bi šfe lumiril. Hamon me je zapet začel obkladati is sramotnimi imeni, nakar me je pričel daviti, in poljuboivati. Končno me je vrgel po postelji, nato pa me je sunil na tla, nakar <me je začel suvati v hrbet. Potem me je potegnil kvišju in me sunil proti oknu. Pri tem me je držal za roko tako, da so bili prsti nazaj "obrnjeni. Nato je zakričali: "Le čakaj, jaz ti prerežam vrat." Toda ker ni mogel najti noža, me je še vedno držal in zakričal: "Ti si se vozila z nekim drugim." Tedaj je zagledal na moji omari nož ter je stegnivši roke .po njem zakričal: "Preje ti prerežem vrat."
"Vedela sem, da je sedaj prišel čas, da se'branim. Segla sem pod sedež ob oknu ter dobila moj mali revolver. On se je skrival za nekim stolom, in na ta način sem prišla do vrat. Tedaj je on skočil in ugasnil luč. Od odsvita s ceste sem videla, da je dvignil stol. Zamahnil je s stolom proti meni, tedaj pa'se je revolver »pro
žil." ,
Po tem pripovedovanju je ob-toženka prijela v roke isti revolver, ki 'je ustreflil Hamonia in j® pred poroto pokazala, kako se je cela stvar izvršila. Nato je nadaljevala:
"Ko sem videla, da je Hamon ranjen, sem mu rekla, da naj se
Železničarji zavrnili predlog za znižanje plač.
New ork 15. marca. — Žele-zničarski delavci po vzhodnih državah so sklenili, da zavržejo vse predloge za znižanje plač, in da bodo, ako treba, vodili boj proti znižanju pred Vladnim železniškim odborom v Ohicagi.
'Stališče navadnih železniških delavcev je bilo pojasnjeno danes, ko so njih zastopniki obvestili upravo N. Y. Central železniške družbe, da odločno odklanjajo predlag za znižanje, znašajoče 17 in pol do 21 procentov. Železničarji bo izjavili, da znižanja ne morejo sprejeti, ker še celo sedanje plače niso zadotne za dostojno vzdrževanje njihovih družin.
.'Kot se izvedelo danes, nameravajo tudi zastopniki izvežba-nih železniških delavcev odkloniti predlog za znižanje plač. Vsega skupaj bo nasprotovalo znižanju plač okrog 70.000 delavcev N. Y. Central družbe.
Ko so zastopniki navadnih železniških delavcev podali železniški upravi svojo določitev, je družba odvrnila, da se bo s 1. a-prilom znižalo plače brez ozira na nasprotstvo delavcev. Delavci pravijo, da bodo v tem slučaju apelir-iti na vladni železniški odbor v Chicagi.
Pennsylvania družba bo sklicala konferenco.
Philadelphia, 15. marca — Kot se naznanja danes, bo družba N. Y. Central sklicala 31. marca v Pittsburgu konferenco, na kateri se bo pogajala z zastopniki 210.000 delavcev glede 'znižanja plač. Naznanilo družbe pravi, da bo nameravano znižanje postalo efektivno z 20. aprilom.
Danes so zastopniki 8.000 navadnih železniških delavcev pri Philadelphia and Rearing železniški družbi formalno odklonili znižanje plače od 15 do 25 procentov.
La Fauette, Ind., 15. marca — Predsednik Monon železniške dnu žbe, H. A. Kurrie, je danes Objavil naznanilo, glasom katerega bo družba s 16. aprilom znižala plače vsem delavcem z izjemo strojevodij, kurjačev, zaviračev, sprevodnikov in dispatcherj ev ter operator jev.
-o-
ZDRAVILO ZA GOBAVOST,
LIGA NARODOV NAMEN MIHOVEGA POSE! V ZDRU2E- , NE DRŽAVE.
BIVŠI MINISTRSKI PREDSEDNIK FRANCIJE! BO NA SVOJEM OBISKU V ZDRUŽENIH DRŽAVAH POJASNIL STALIŠČE FRANCIJE. KOT SE IZJAVLJA, SO ZAVEZNIKI PRIPRAVLJENI MODIFICIRATI LIGINE DOLOČBE, TAKO DA BI BILA LIGA SPREMLJIVA TUDI ZA PREDSEDNIKA HARDINGA.
London, 15. marca — Vojaški zdravnik Sir Leonard Rogers, ki je na -dužbi v Indiji, je podal v javnost naznanilo, da se mu je po 27-ietnem '^prizadevanju posrečilo najti pot zdravljenja gobavosti. Rogers pravil, da medtem ko ne more reči, da je pro-našel gotov dn trajen način ea ozdravitev gobav osi, pa je siguren, da je to še največji uspeh na tem polj'u.
--o--
SENAT JE PRENHAL ZBOROVATI.
Washington, 15. marca. — Izredno zasedanje senata, ki se je pričelo 4. marca, je bilo odlgodeno danes nekoliko pred poldnem.
vleže na posteljo, jaz pa da pokličem zdravnika. On pa je dejal, da je sam vsega kriv, in da bo lahko šel v bolnišnico peš. Dejal, je, da bo razložil, da je bili ranjen po nesreči,"
WASHINGTON, 15. marca. — Akoravno uradna poročila še vedno zatrujejo, da bo obisk, bivšega francoskega ministrskega predsednika Rene Vivianija v Združenih državah le formalno prijateljskega značaja, pa je resnica ta, da ima polnomoč pogajati se s Hardingovo administracijo z ozirom na modifikacijo določb Lige narodov. Kot se izjavlja, je francoski poslanik v Washing-tonu, Jusserand, obvestil svojo vlado, da bi bile tozadevne sugestije od strani Hardinga radovoljno sprejete, in da se jih bo vzelo v resen pretres.
^ Na ta način bosta Harding in Houghes skušala držati obljubo, dano tekom v-olilne kampanje, namreč da bodo republikanci prišli z evropskimi državami do sporazuma za ohranitev miru. Dejstvo, da je Evropa prva izpregovorila, prihranjuje Zedinjenim državam to neprijetnost, da bi se one morale približati Evropi in ji razlagati napake in nedostatke sedanje Lige.
Malo je oseb, ki mislijo, da bo Vivianijev obisk imel takojšen učinek, pač pa se pričakuje, da se bo kot posledica istega sklicalo konferenco evropskih državnikov, ki bodo po prejemu direktnega ali indirektnega poročila Viviania z ozirom na v Zedinjenih državah m m vali načrt za bodoče postopanje.
Anglija dosedaj ni poslala še nobenega zastopnika k Hardingu z ozirom na zadevo Lige, toda znano je, da se tudi v Angliji z velikim zanimanjem pričakuje rezultata Vivianovega obiska.
Viviani se smatra v Evropi za enega izmed prvih zagovornikov Lige narodov. Bilo je po njegovem prizadevanju in po prizadevanju Arthurja Balfourja, da je ligino zborovanje v Genevi sklenilo, da se z možnimi iz-premembami počaka, da nastopi nova ameriška administracija. M. Viviani pravi, da ne more razumeti, kako je mogoče, da Mr. Harding smatra Ligo za nekako nad-državo, ko bi v takem slučaju tudi Francozi ne bili zanjo.
Mezdni boj klavniš-kih delavcev.
Washington, 15. marca. — Mezdni spor med 'klavniškimi maig-nati in delavci je bil danes predložen predsedniku Hardingu. fino uro predno se je pričela kabinetna seja, 'je M delavski tajnik z listinami, tikajoči .sedanjega položaja, v Belo hišo in se je posvetoval s Kard'inigorn..
Davis in Hardink sta se sporazumela, da bo pogajanja med delavci in delodajalci vodila vladna komisija, seistoječa iz Davi-sa, trgovskega tajnil<a Hooverja in pa poljedelskega tajnika Wa-llaice-a. Prva konferenca -med klavniškimi magnati in delavci po posredovanju vlade se bo vršila v pondeljek.
Kot pravi Davis, so delavci kot delodajalci zadovoljeni s to obliko pogajanj
Kot se poroča, odide jutri v Chicago predsednik Ameriške delavske federacije, Samuel Gom-pers, kjer St! bo posvetoval z zastopniki deveterih železničar-skih organizacij, ki so tudi prizadete od delodajalske kampanje za znižanje plač, in pa s klavni-čarskimi delavci.
Dennis Lane, tajnik klavniš-kih delavcev, pozdravlja ta korak kot znamenje, da bo organizirano delavstvo kot celota bra-
Sedem oseb zgorelo v železniškem vagonu.
• Pueblo, Colo., 15. mawa. — Ko se je zgodaj danes zjutraj pojavil ogenj v nekem Pullman vagonu Denver and Rio Grande železniške družbe, je pri telm našlo smrt pet oseb. Vlak se je nahajal na poti med Pueblo in Wal-senburgom.
Izvor ognja ni poznan. V va-gorju je ob izbruhu ognja spalo sedem oseb. Dva sta se rešila s tem, da sta skočila skozi okno, ostali pa so poginili v ognju. Vagon je doceia uničen.
--o---
BOJI NA IRSKEM.
Dublin, 15. marca. — Sinfaj-novei so danes napadli angleške par angleških vojakov, ki sta se peljala na motornem kol.su. Eden ie bil na mestu ubit, drugi pa je ustreljen v pljuča.
Ko je sinoči policija preiskovala neko hišo, je eksplodirala bomba, pri čemur je bilo 5 policistov ranjenih.
nilo klavničarske delavce v njihovem boju za obdržanje starih plač.
STRAN 2.
enakopravnost'
MAtlCH 16th 1921
44

IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Published by
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
BuaslneB Elaee.nf .lhe Corporation.________«418 ST. CLAIR AVE.
SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collinwood, N«wburgh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada ............................1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c__
Lastuie in izdala ea
AmeriSko-Jugoslovanska Tiskovna Družba.
6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CIA IE AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne urednlžtvo. »e unravnižtvo._
CLEVELAND, O. SREDA (WEDNESDAY) MARCH 16th '21
NIŽANJE PLAČ.
Združenimi državami še vedno obstoja, toda kaj to bri-'napredek industrije, ga denarne mogotce. Oni dobro vedo iz preteklih sku- prometa itd. šenj, da se jim ni bati vladne palice.
Tako se vračamo nazaj k normalnosti: to se pravi' na hrbtu delavstva. To je ona "rekonstrukcija", oni "novi red", ki ga nam obljubljajo naši profitarji glasni veleinteresov.
Toda ameriškemu delavstvu se ni treba bati nič hudega, kajti Samuel Gompers, predsednik Ameriške delavske federacije brani njih pravice, proglaša solidarnost ameriškega delavstva s sotrpini drugih dežela s tem, da se trga vezi z mednarodno strokovno federacijo in fantazira o ruskem boljševizmu, medtem ko ima oci zaprte za veliki boj, skozi katerega bo moralo ameriško delavstvo. Resno nekaj imenitnega je za ameriško delavstvo, da ima v tej krizi tako zmožnega voditelja. Nad takimi spokorenci imajo celo kapitalistični angeljci svoje dopadenje.
trgovine,
Ljudje, ki pravijo, da razumejo današnji gospodarski svetovni red, pravijo, da se mora ves ustroj trgovanja po abnormalnih razmerah, ki jih je' prinesla vojna postaviti zopet na čisto novo podlago/ da se je treba vrniti v normalne čase. Seveda, mi jim damo v tem čisto prav. Normalnost je oni štadij človeškega razvoja, v katerem se da doseči največ za splošni napredek človeštva, dasiravno ta resnica na prvi pogled ni vsakemu očita. Človeško telo se ob normalnem zadoščanju živ-ljenskih zahtev najbolje razvije, in počuti. Da, treba nam je da se vrnemo v normalne čase tudi z ozirom na duševna pojmovanja družbe. Čudno je pač to, oni ki najbolj kriče za povrnitev normalnosti v gospodarstvu nečejo nič slišati o normalnosti na drugih poljih človeškega dejanja in nehanja.
Povrnitev k normalnosti bi med drugim zahtevala preklic vseh vojnih zakonov proti svobodi govora in pisanja, zahtevala bi novo obravnavo za Thomas Mooney-jp, oprostitev Evgena Debsa in drugih političnih kaz-" njencev, kar pa vidimo da se še ni napravilo.
Toda pustimo splošnosti in oglejmo si nekaj posameznih slučajev. Gospodje, katerim se dovoljuje obrat New York Central železniške družbe, so podali v javnost naznanilo, glasom katerega se 50.000 navadnim železničarjem jemlje 27 procent od njihove plače. Istega dne so klavniški magnatje naznanili, da bodo 200,000 klavni-škim delavcem odtrgali plačo za 12J/i procentov. Istočasno je prišlo tudi naznanilo Pennsylvania družbe, da je v bližnji preteklosti odslovila 70,000 delavcev.
Eno leto je sedaj tega, ko so železniške družbe izjavile, da morajo vse pristojbine znatno zvišati, da morejo zadostiti povišanim plačam delavcev. Dovolili so večje zvišanje pristojbin kot pa je zahtevalo zvišanje plač. Fakt je, da bi bili železniški magnatje v oči^ed zvišanih pristojbin plačali še enkrat tolikšne plače, kar pa seveda niso storili. Poleg tega so dobivali in še dobivajo velikansko podporo od vlade. Železniške pristojbine, ki so tudi v jako veliki meri odgovorne za sedanjo trgovsko depresijo, so še vedno iste kot so bile, zahteva pa se znižanje delavskih plač.
Kar se tiče klavničarjev, so imeli s svojimi delavci pogodbo, katera je imela ostati veljavna še za dobo enega leta po sklepu miru z Nemčijo. Vojno stanje med
PRVA STVARNA DEBATA O USTAVI V USTAVOTVOR-NEM ODBORU.
Belgra.l, 7. feb. (ZNU) Danes je ustavni odbor nadaljeval razpravo o vlad'nem ustaVnem načrtu. Prvi je govoril v imenu ze-mljoradnikov posl. Mihajlo A-vramovič, ki je izjavil, da je nacnj napravil Pašičev ustavni načrt vtis, da obsega samo politični del družbe. Ustavni načrt je glede ureditve države in funkcij poedinih organov le do gotove mere skrbno izdelan.
Vendar pa vidimo posamezne socijalne boje poedinih razredov v družbi. Vidi se vsak dan, da politična svoboda in politične garancije niso bistvene v življenju družbe, niti niso bistvene v življenju drŽave. To dokazuje življenje naše države tekom zadnjih dveh in pol leta.
Obstoja iz gospodarskih in so-cijalnih funkcij, ki imajo okvirja v vladnem ustavnem načrtu, na drugi strani pa imamo ustanove, ki nimajo niti podlage v stari srbski ustavi, kakor so ministrstva za narodno zdravje, za obnovo, za prehrano itd., in ki nimajo niti podlage v Pašičevem ustavnem načrtu samem.
Naša država ni samo čuvari-ca države pred zunanjimi nepri-j'atelji, temveč je tudi naravnost poklicana, da regulira gospodarsko življenje med posamezniki <in da postane tako socijalna država. V naši državi imamo stan, i
litično življenje. Treba 'je zato ustavo, ki bo regulirala vse življenje v državi.
Država ni več samo ona juri-dična oseba, kakor so jo močni rimski državniški proglasili, onla je socijalni pojav in je treba, da se zahtevajo od nje socijalne dolžnosti in funkcije. —
Država se more samo dotlej trpeti, dokler vrši svojo socijalno dolžnost in odgovor j a svojemu socijalnemu namenu. Moderna ustava mora revidirati dosedanje principe o imetju in v njo •se mora vstaviti misel, da mora biti imetje sOcijalnoj Izrecno pa mora biti prepovedano, da bi bile antisocijalno. Z ozirom na to, bi se mogel ustavni načrt, kakor je Pašičev, razpravljati le v kolikor se tiče politične strani, treba pa je izpolniti tudi drugo stran, ki bi obsegala gospodarske in socijalne zadeve.
Dr. Milenko Vesnič je odgovarjal, da je Pašečev ustavni načrt dejansko samo popravljena in izpopolnjena izdaja načrta, predloženega od vlade, ki ji je sital dr. Vesnič na čelu. Stvarni razlogi so za to, da bodi ustava čim krajša, ker more ustava kot osnovni zakon; obsegali samo glavne poteze državne ureditve. Nad'aljne državno življenje v drugih strokah uprave socijalne-ga življenja itd., je treba urediti s posebnimi zakoni. Kratke -u-staVei so pokazale, da so najboljše, ker so ravno najkrajše.
Kakor vsak produkt človeške-
kmatijsld stan, ki se je dosedaj Iga uma in dela je ustava v po-
zanemarjal in o čegar življenju nam je treba voditi račun.
Zato se je sedaj kmet pod pritiskom razmer zavedel, da se mu je treba organizirano braniti in organizirano regulirati (to državo, ker se ne more zadovoljiti z
sameznih državah izraz potreb naroda v dotičnem trenotku. Glavno ob dežje talke ustave obstoji v tem, da se z njo daje državi ureditev, po kateri se utrdi. U-stava mora zajamčiti državi ma-terijalno sigurnost, versko na-
Vesnič je nadalje govoril proti težnji, da se v sedalnjem času in družbi govori o nekih posebnih razrednih interesih in potrebah in da se skuša specijalno raz redne interese posebej zavarovati.
Ravno toliko, kolikor nas intere-sirajo poljedelci, nas tudi vsi drugi stanovi, trgovci, obrtniki, tvorniški delavci itd. Za vse te sloje mora imeti naša družba e-nako pozornost in ljubezen.
A,ko se tukaj hoče preveč radikalno zastopati samo eno smer, potem nazadujemo ter 'bi lahko mogle nastati iz razredov kaste. Zato ni treba še specijalno skrbeti za kak družiabni razred. Dr. Vesnič je nato Odgovarjal tudi z ozirom na pojmovanje g. Avra-moviča glede zasebne lastnine.
Prava podlaga in pravi pogoj, da se pride do osebne svobode, je o sobna lastnina, Ki bo ostala, dokler bo obstajal svet. Brez o-sebne lastnine ni niti materijel-ne osebne svobode, brez osebne svobode ni politične svobode in brez politične svobode ni niti svobode družbe in svobode države.
Zato r.i 'praktičnega politika, ki bi ne bil za osebno lastnino. Nato je dr. Vesnič govoril o dvodomnem sistemu ter izjavil, da bi uvedba dvodomnega sistema mogla dvigniti ugled parlamentarizma, ki je poslednji dve leti pri nas znatno trpel. N(aša država mora sploh biti grajena konstruktivno, ker je treba našo državo osnovati na Vzajemnem zaupanju članov parlamenta napram vladi, odnosno vladarju in na podlagi vzajemnega zaupanja posameznih plemen našega skupnega naroda. Dr. Vesnič je na koncu svojega govora poudarjal, naj se 'Pašičev ustavni načrt ne vzame samo za podlago bodoči državni ustavi, temveč naj se t uda, v splošnem sprejme, kakor je.
Posl. Avramovič je odgovarjal na izvajanja dr. Vesniča, da se vsekakor vidi, da ustava ne more biti samo politična, temveč da se mora skrbeti tudi za gospodar sko in socijalno življenje ter da ziemljoiadniki nikakor ne zahtevajo razdelitev države na razrede, temveč da se vsem razredom omogoči prirodni razvoj.
Tudi glede osebne lastnine ue zavzema stališča proti njej, temveč je izrekel saimo eno, kar pravi n. pr. nemška ustava v pargr. "Eigentum verpflichtet".
Posl. dr, Bagumil Vošnjak je kot zastopnik slovenske samo-
darjal, kako je v Srbiji že razvito čustvovanje napram državi, ostalih jugoslovenskih krajih Pa je bolj socijalno in gospodarsko čustvovanje.
V Srbiji je bila tudi nediferen-ciranost družbe brez velikih družabnih razlik, ki so v prekosav-skih krajin obstojale. To znači, da je treba v prekosavskih krajih gojiti čuvstvovanje napram državi, v Srbiji pa je treba gojiti socijalno čuvstvovanje. Ako obstoji razredni boj, potem je treba, da tvori država njegovo protiutež. Je nekaj, kar stoji nad vsem in to je država.
Toda danes diržava in samo političen, temveč tudi socijalni či-nitelj. Radi tega je potrebno, d!a bodi ustava izdelana tudi v gospodarskem pogledu, 'kar je bilo storjeno že v Nemčiji in v drugih državah.
Govornik je nato prešel na kr-fsko deklaracijo in poudarjal, da je samo dokument manifestacije neosvobojenega nai-oda in da je
Socijalni ralzvoj je ustvaril v človeški družbi medsebojne odnosa je ne ie oseb, ampak tudi celih sOcijalnih skupin, in odnosaji med skupinami niso nič manj važni kakor odnošiaji med osebami-Zato je zavzel gosp. Avramovič čisto pravilno stališče s svojo zahtevo, naj se ustava ozira tudi na medsebojne odnOšaje so-oijalnih skupin (razredov, stanov) in ne samo na osebe. Znaten napredek znači tudi zahteva zemljoradniškega voditelja po viziji principov o imetju. On se sicer ne ogreva za odpravo Prl" vatne lastnine, pač pa zastopa tisto misel, k'i je izražena v nov nemški ustavi z besedami: gentum verpflichtet — t. j. kd°r ima premoženje, ga mora upi"a" vljati v občo in ne samo v svojo korist.
Iz govora g. Evramoviča se v1' di, da razumevanje sociijalnih načel tudi v Srbiji napreduje. To je vpliv socialističnega duha, ^ danes v tej ali oni obliki preveva
ravno krfska deklaracija uničila j vso Evropo im ves svet
ustavo, ki bi regulirala samo po-,predovanje, gospodarski razvoj, stojne kmetijske stranke pou- razvoja.
vso zgodovino ter napravila konec zgodovinski Hrvatski, plemenski Sloveniji in Veliki Srbiji.
Glede političnega centralizma pravi dr. Vošnjak, da bi se moral imenovati pravzaprav unitari-zem.. Za unitarteem smo vsi, za centralizem ne. Novi centri ne smejo biti plemenski centri, temveč samo državni. Kar se tiče dvodomnega sistema, se ne odloči za nobeno alternativo. Dr. Vošnjak je končal z besedami, da so Slovenci došli iz Slovenije v prestolnico v prepričanju, da ne sme biti plemenskega separatizma. Mi hočemo, da se razvijejo tekalne energije Slovencev kot Jugoslovanov, " Mi hočemo naj-svobodnejšo samoupravo ter smo odkriti nasprotniki administrativnega centralizma. Hočemo jako Jugoslavijo, ker brez močne Jugoslavije ne more naša država živeti in se razvijati. — Seja se je končala od 18. Nadaljuje se jutri ob 9:30.
Na včerajšnji seji ustavotvor-nega odbora je prišlo do prve stvarne debate o osnovnih principih držav e. Stališče zeml j Gradnikov je zastopali g. Avramovič, stališče radlikallno-demokratske večine pa dr. Milenko Vesnič.
Vodja zemljoradnikov je povedal v svoji ostri kritiki predloženega načrta nekaj prav lepih misli o državi in o nalogah države. Država ni samo juristično-poli-tična tvorba, ampak je v prvi vrsti socij*Tna ustanova, ker je tudi nastala kot plod socljalnega
Cisto drugačen duh pa veje govora dr. Vesniča. On je sk°zl in skozi mož stare šole, kateri se moderne socijalne teorije ° državi niso mnogo dotaknile-ne more videti v ustavi nič dru zeg)a kakor samo zbirko poiHlC' nih pravic in dolžnosti. Kako ge razvija gospodiarsko življe«Je' kako se razvija vpliv medsebojnih odnošajev družabnih skup"1 na državo, to naj ne stoji v u stavi — to je stvar zasebni^ in stvar špecijelne zakonodaje- . drugimi besedami: Mož hoče, n3-1 ostane vse lepo pri starem! LJU dje naj izkoriščajo drug di'uze ga, kakor se jim ljubi, delaveC naj dela za gospodarja in gosp0 dar za svoj žep, kblikor more' ampak politične pravice bosta mela! To, kar je oznanjal snič v svojem goVoru jugoslov"11 skemu svetu to ni nič dru'Z^
kakor stari manchesterski
• - ne-
ralizem. Vesničeva deviza Je: nar in denar in zopet d ena1' kje ga dobiš in na kakšen na£
ga dobiš to je pa popolnoma eno in država so za to ne
vse-stne
brigati! Vesničev ideal je
ni individualizetm, ki se izraza
bi"®'
besedah: Vadi pare iz žepa, M ^ te! Zato, da jih spravim JaZ svoj žep.	trj
Država ima po naših misb" naloge: Garantirati mora P0'1 ^ no svobodo. Garantirati m®ra 6
cijalno svobodo. Garantirati
ra kulturno (versko, naro' stno itd.) svobydo.	n
Kulturna stran, socijalna s in politična stran države m°J (Nadaljevanje na str. 3.)
gj AN ATOLE FRANCE:	[i
KUHINJA PRI KRALJICI 1 GOSJI NOZICI.	■
Poslovenil OTON ZUPANClC W
m
"Jakop Vrtiraženj, sin moj," mi je dejal vzdihuje moj dobri učitelj, ''ta-le Žid mora biti sam Izak Laque-derm da preklinja Boga tako v vseh jezikih. Posvetil me je nasilni smrti v najkrajšem času z veliko obilico podob in imenoval me je prašiča v štirinajstih različnih idojimih, če sem prav štel. Imel bi ga za Antikrista, ko bi mu ne manjkalo več znamenj, po katerih lahko spoznamo tega božjega zopernika. Pa bodisi kakor že, u-mazan čifut je, in nikdar ni viselo kolo v znamenje sramote na obleki tako zagrizenega krivoverca. On ne zasluži samo kolesa,ki so ga včasih pripenjali Židom na haljo, nego tisto mu gre, na katero razpenjajo zločince."
In moj dobri učitelj, sedaj sam od sile razkačen, je pokazal izginolemu Mozajidu jest in ga je dolžil, da križa otroke in žre meso novorojenčkov.
Gospod d' Astarac se mu je približal ter se mu je dotaknil prsi z rubinom, ki ga je nosil na prstu.
"Koristno je," je rekel ta veliki kabalist, 'poznati svojstva kamenov. Rubin miri togoto in videli boste hitro, kako se povrne gospod abbe Coignard v svojo prirojeno milobo."	i
Moj dobri učitelj se je že smehljal, ne toliko vsled učinka dragega kamena, kolikor zbok filozofije, ki je povzdigovala tega občudovanja vrednega moža iznad človeških strasti. Zakaj to moram reči v trenotku, ko prihaja v moje pripovedovanje mračnost in žalost: gospod Jeronim Coignard mi je dajal vzglede modrosti v okolnostih, v kakoršnih se nanje najbolj redko namerimo.
Vprašala sva ga o vzroku tega prepira. Ali iz ne-določnosti njegovih zmedenih odgovorov sem posnel,
da ga ni volja zadostiti naši radovednosti. Takoj od konca sem sumil, da je zapletena Jahela v to zadevo, in sicer, ker smo slišali iz utice škripanje Mozajidovega glasu, ki se je mešalo s škripanjem klučavnic, in ves hrupni prepir med stricem in njegovo nečakinjo. Ko sem še enkrat poizkusil, izvleči iz mojega dobrega učitelja kako pojasnilo, mi je rekel:
''Srd zoper kristjane je vkoreninjen Zidom v srce, in ta Mozajid nam je tega zavržen vzgled. V njegovem grozotnem lajanju se mi je zdelo, da sem razločil nekaj prokletstev, ki jih je izbruhala v preteklem stoletju sinagoga na majhnega nizozemskega Žida, imenovanega Baruh ali Benedikt, bolj znanega po nazivku Spinoza, ustanovitelja filozofije, katero so odlični bogoslovci skoraj ob njenem rojstvu popolnoma odklonili. A ta-le stari Mardohej je pritaknil, Se mi zdi, vse polno še straš-nejših kletev, in priznam, da sem bil kolikortoliko ^meden. Nameraval sem uteči z naglim begom temu hudourniku psovk, ko se k svoji nesreči zapletem med trnje; tako me je prijelo od raznih strani za obleko in za kožo, da sem se bal za oboje, in da bi tičal še sedaj tam v šče-mečih bolečinah, ko me ne bi bil osvobodil Vitiraženj, moj učenec."
"Trnje ni nič," je rekel gospod d'Astarac; "ampak bojim se, gospod abbe, da ste stopili na mandragoro."
"To," je rekel abbe, "je meni deveta briga."
"Nimate prav," ga je zavrnil živahno gospod d' Astarac. "Samo nogo treba položiti na mandragoro, in že si zapleten v ljubezenski zločin in boš v njem bedno poginil."
"Ah, gospod," je rekel moj dobri učitelj, ''vse polno je nevarnosti, in vidim, da bi moral živeti tesno zaprt med zgovornim zidovjem Astaracijane, ki je kraljica vseh biblijotek. Ker sem jo za trenotek zapustil, sem dobil na glavo Ecehijelove živali, da ne omenim vsega drugega."
"Ali mi ne boste povedali ničesar o Zozimu Pano-politancu?" je vprašal gospod d'Astarac.
"Gre," je odgovoril moj dobri učitelj, "gre svojo pot, čeprav to uro malo polahko."
"Mislite na to, gospod abbe," je rekel kabalist, "da je s poznanjem teh starih tekstov zvezana posest največjih skrivnosti."
"Na to mislim, gospod, prav marljivo," ja rekel
abbe.
Po tem zagotovilu naju je pustil gospod d'Astarac pod Favnom, ki je sviral na ?vojo flavto ne meneč se za svojo glavo, zavaljeno v travo, in je planil pod drevje, ker so ga klicale Salamandre.
Moj dobri učitelj me je prijel pod pazduho z izrazom človeka, ki naposled lahko svobodno govori.
"Jakob Vrtiraženj, sin moj," mi je rekel, "ne smem vam prikrivati, da se mi je to jutro nekaj čudnega primerilo v gornjem nadstropju v gradu, tisti čas, ko je vas zadrževal ta zakrknjeni zlatotvorec v prvem nadstropju. Zakaj prav dobro sem slišal, kako vas je naprosil, da mu pomagajte trenotek v njegovi kuhinji, ki je manj blagodišeča in krščanska od kuhinje mojstra Lenarta, vašega (^četa. Ah, kdaj bom zopet videl Kraljico Gosjo Nožico in knjigarno gospoda Blaizota pri podobi svete Katarine, kjer sem s tolikom veseljem prelistaval knjige, ki so prišle pravkar iz Amsterdama ali iz Haga!"
"Ah," sem vzkliknil s solzami v očeh, "kdaj jih bom videl jaz sam? Kdaj bom videl zopet svetega Ja-kopa, cijsto, kjer sem bil rojen, in svoje ljube starše, katere bodo novice o najinih nesrečah bridko razžalo-stile? Ampak izvolite se natančneje izraziti, dobri moj učitelj, kaj se vam je tako čudnega primerilo to jutro, kakor ste rekli, in o dogodkih današnjega dneva."
Gospod Jeronim Coignard je pristal na to, da mi da vsa pojasnila, ki jih želim. To je storil s temi-le besedami:
"Vedite torej, sin moj, da sem dospel brez zapreke do najvišjega nadstropja v gradu s tem gospodom An-quetilskim, ki ga imam prav rad, čeprav je neotesan in neomikan. V svojem duhu nima niti lepega znanja niti globokega zanimanja. A mladostna živahnost se ljubeznivo leskače v njem in žarovitost njegove krvi se raz-prhava v razveseljivih brizgih. Svet pozna, kakor pozna
ženske, ker plava na površju in je brez vsake filoZ0^ . Velika preproščina je, ako pravi, da je ateist.
- . 9»
brezbožnost je brez zlobe, in videli boste, da izg'ne. ma od sebe, kadar se mu unese plamteča čutnost nima v tej duši drugega nasprotnika nego konje, in ženske. V duhu pravega svobodnjaka, kakeg3^.^ spoda Bayla recimo, naleti resnica na vse strahov1 in hudobnejše nasprotnike. Toda zapazil sem,	vi
da vam slikam podobo ali značaj, dočim
pričakuješ
od mene preprostega poročila.	j
Takoj vas hočem zadovoljiti. Ko sem torej ^0 ^^ z gospodom Anquetilom do najvišjega nadstrOP^
ii» gO'
bo•
gradu, sem vedel tega mladega plemiča v vašo so prosil sem ga, v zmislu obljube, ki sva mu jo dal1 jaz pred Tritonovim vodnjakom, naj se posluZi be, kakor da je njegova. To je storil rade volje'
vi

HP * ' -	- p o'1''
se je, samo škornje je obdržal, in je legel v vaso v ^
ljo; zavese na nji je zagrnil, da ga ne bi n» ostra dnevna svetloba, in je kaj hitro zaspal.
dleg°v
jfl
c*
Jaz sam, sin moj, sem odšel v svojo sobo, -prav ves zbit in utrujen, nisem hotel k počitku, P si ne najdem v Boetijevi knjigi mesta, primeme® j emu stanju. Našel nisem nobenega, ki bi
se mu	u
la prilegalo. In ta veliki Boetij res da ni itnel P je razmišljati, kako neugodno je človeku pri srcU'jz nie' razbil davčnemu najemniku glavo s steklenico	^
gove lastne kleti. Vendar sem pobral tukaj, ta^0lik0' njegovem divnem traktatu ne;kaj maksim, ki so se toliko nanašale na pričujoče razmere.
Čil 3
v<
Nato sem si potegnil čepico čez oči,
Za

jtf1
dušo Bogu in sem še precej mirno zaspal. ^ časa, ki se mi zdel kratek, ne da bi ga bil	«aS, 1-'
zakaj., sin moj, naši čini so namedino
merilo z*
je v spanju za nas takorekoč ustavljen, —- ser°j.; n da me nekdo za roke vleče, in sem slišal
glas, K
zakričal v uho:	)t
"E, abbe, e, abbe, predramite se vendar-
(Dalje prihodnjič.)
(kri, nje živo meso. Ta slučajni oče ni prihajali v poštev, me zdaj in ne prej. Ona ni bila žena, in kadar je mislila nanj, jo je navdajala zgolj jeza, le srd prema-gainke. Rajša, kakor da bi mu ga dala, bi Pila ubila otroka in nato še sebe. In isaj mu je povedala: tega otroka, ki ji ga j d dal kakor dar sovraštva — ona bi ga hotela videti že velikega, zmožnega braniti jo, in ga je že gledala, kak bo v poznejših letih, ■s puško v roki, 'kaico jih strelja, one tam, vse po vrsti. Ah da, en Francoz več, en Francoz, ki bo streljal Pruse!
Toda ostajal ji je le en dan, morala se je odločiti. Pač jo je navdala kruta misel že prvo minuto, v zmedenosti njene uboge, bolne glave: obvestiti pro-stovoljnike in sporočiti Samb licu tisto, česar pričakuje. Toda ta misel je ostala bežeča in nejasna, in ena jo je zavrnila, če§, da je neizaslišana; niti preadar-jati ni marala o njej; nazadnje je bil ki človek vendarle oče nje-' nega otrolka; ni ga mogla dati u-moriti. Nato se ji je vrnila ta misel ter jo zapletala vedno bolj, od ure do ure bdl'j zapovedujoča; in 'zdajci se ji je vsilila z vso zmagovito močjo svoje preprostosti in popolne gotovosti. Ce je Goli-jat mrtev, se Jeanu, Prosperu in očetu Fouchardu ni bati ničesar, on,a sama pa Obdrži Charfota, do katerega ji nihče ne bo več kratil pravic. A bilo je še nekaj drugega, globokega, česar ona ni poznala, dasi fje prihajalo iz dna njene duše: nujna težnja, *tia napravi konec, ter izbriše oeč tovstvo z ugonobi j en jem očeta, in burna radost, s katero si je dtejala, da je potem njen pre-'grešcik . spravljen s svetaf ona pa mati in edina lastnica svojega otroka, ne da bi ga morala deliti 7. moškim. Še ves dan je tehtala to vprašanje in ni imela več moči, da bi ga odklonila; vzlic vsemu se je vrnila zmerom iznova k podrobnostim zasede, fvlutilai m ipreudarjala vsako najmanjše dejstvo. Zdaj je bila to že utrjena misel, misel, lei je pognala svoje, koremine in s katero si človek več ne ubija glave; in ko je naposled storila, ter ubogala ta pritisk neizogibnosti, j2 šla kakor v sanjah, pod tujo voljo, ki je nikdar poprej ni slutila v sebi.
V nedeljo je oče Fouchard v svoji vznemirjenosti sporočil prosto vol jnikom, da jim prinese njihovo vrečo kruha v Boi-svillske karnenolome, samoten kotiček, ki je ležal dva" kilometra od Remiily-a; in ker je bil Prosper zaposlen, je poslal Sil-vino s kolesnico. Ali ni odločila usoda sama? Ona je videla v tem ukaz višje sodbe; govorila je ter napovedala Sambucu sestanek za drugi več2r, z razložnim glasom, brez mrzlice,kakor da ne more ravnati drugače. In še drugi dan so se pojavila znamenja, ki so kazala, da ljudje in celo stvari ^ame zahtevajo ta umor. Najprej je bil oče Fouchard nenadoma pokiican v Ran court ter je pustil poveije naj večarjajo brez njega, ker se mu je zdelo naprej, do se težko vrne pred 8. uro. Nato je Henr'jeta, ki je morala le vsak torek čuti v lazaretu, zelo pozno dobila obvestilo, da bo zve čer nadomeščala obolelo strežaj-kopin ke: Jean ni šel iz svoje sobe, najdi t)i bil slišal še takšen šum, je preostal edini Prosper, ki se !e morala bati, da uteguv-motiti nakano On ni bil za to, da bi več ljudi kar tako zakh'o o-nega samega. Toda k" j j vidfcl prihajati brata z njegovima poboenikoma, se je pridruži'..-» studu, ki ga je čutil do vse te zločeste prostovoljmške drhad, šenjegovo sovraštvo do Pruso;. Zares, on ne bi rešil niti onega izmed teh umazanih falotov, pa če bi ga davili še tako grdo in nesnažno; rajši je legel v posteljo, ter zagrebel glavo v blazino, ;da ne bi slišal ničesar, kar bi ga prilmoraio ravnati, kakor je vojaku dolžnost.
Ura je • ila tričetrt na sedem, a Chariot ni hotel zaspati za nobeno ceno. Navadno mu je padla glava na mizo, kakor hitro je pojedel svojo juho.
"Tak spančkaj, srček moj," je ponavljala Silvina, ki ga je Orla odnesla v Henrijetino sobo, "saj vidiš, kako je prijetno na veliki postelji tvoje ljube tetke."
Toda otrok, ki ga je ravno ta sreča veselila, je brcal in se dušil od smeha.
"Ne, ne, — Ostani mamica — igraj se z menoj, mamica . . . " Ona je potrpela, krotko ga je božala in mu ponavljala:
"Spančkaj, srček moj . . Za-spančkaj, da te bom vesela."
(Dalje prih.)
VELIKA NOČ
se bliža in je torej čas, da pošljete vašim domačim, kako denarno Pomoč.
Naša postrežba je najboljša in najzanesljivejša, naše cene so najnižje, in denar poslan preko naš zavod se izplača najtočneje. Parobrodne listke prodajamo na vse črte po naši lastni ceni. Javne notarske posle opravljamo vestno in zanesljivo. Prejemamo hranilne vloee na kateue plačamo po 4% obresti. Za nasvete in nadaljne informacije pišite na
v družbi dam, ko je njegova obleka zamazana in vsa v neredu. Več ugleda bi mel v taki družbi, če bi svo-|o obleko prinesel k nam, da bi mu jo zlikali, sčistili ali prebarvali in napravili vsa potrebna popravila. Še ni prepozno. Zglasite se takoj pri dobro znani tvrdki
(Dalje)
"Dobro ?i zapomni, Silvina, kar ti povem . . . Vse vem, kar se tu godi. Vi sprejemate pro-stovoljnibe iiz Dieuletskih gozdov, tega Sambuca, ki je braJt vašega hlapca, razbojnika, ki ga preskrbi j ate s kruhom. In tudi to vam, da je ta hlapec afriški lovec, begun, ki je naš; in še tisto vem, da skrivate ranjenca, nekega vojaka, ki bo na mojo prvo besedo odpravljen v Nemčijo, v trdnjavo . . Kaj ne, zdaj vidiš, da sem dobro poučen. . ."
Ona ga je poslušala v nemi grozi, a Chariot je za njenim vra •tom ponavljal z jecljajočim glaskom :
"Oh, mama, mama, spravi me proč, bojim se!"
"Torej", je povzel Golijat, "to se raizume, da nisem hudoben človek in da mi ni do prepirov, ti veš, da ne; toda Kolnem se ti, dfi jih dam vse prijeti, očeta Foucharda in ostale, ako me prihodnji ponedeljek ne sprejmeš v evojo sobico ... In malega vzamem,, ter ga pošljem domov k svoji materi, ki ga bo z veseljem sprejela; kajti v tistem hipu, ko hočeš ti razdreti, kar je med nama, je moj . . . (Kaj ne, saj razumeš, da mi bo treba le priti in vzeti ga, ker ne bo nikogar več pri hiši. Jaiz sem gospodar in delam, kar se mi zdi . . . Torej, kakšna je tvoja volja?"
Toda ona mu ni odgovorila; —. Ikrepkeje je stisnila otroka, kakor da bi se bala, da ji ga iztrga že zdaj,; in v njenih velikih očeh je vstalo preplašeno sovraštv^
"Dobro," dam ti tri dni odloga, dia si premisliš . . . Pustila boš svoje okno odprto, tisto, ki glada na •sadovnjak . . . Ako v ponedeljek zvečer ob sedmih ne najdem okna odprtega, dam drugo jutro prijeti vse skupaj in pridem po malega ... Do svidenja, Silvina!"
Mirno je odšel; ona pa je ostala na mestu kakor obikopana in glava ji je šumela, polna brezo-braznih in strašnih misli, ki < o ji jemale vse moči. In ves dan je divjalo po njej kakor vihar. Najprej jo je navdala instiktivna misel, da bi odnesla otrotka v naročju in šla naravnost V božji svet, kamorkoli že; toda kaj to njo, ko napoči noč, kako bo pre -živela njega in sebe, ne glede ra P'ruse, ki hodijo po cestah in jo nemara primejo in pri vedo nazaj? Nato se je spomnila, da bi povedala Jeanu ter opozorila Prospera in očeta Foucharda samega; in tudi Ita načrt je opustila; mar je dovolj gotova. n j i-hovega prijateljstvo, mar ve zanesljivo, da je ne bodio žrtvovati za blago vseh ostaJlih ? Ne, ne nikomur ne pove ničesar, sama se otme nevarnosti, ki jo je sama povzročila is svojo trmoglavo odklonitvijo. Toda kaj naj si izmisli, moj Bog, kako naj prepreči nesrečo? Kajti njena pošteno:/; se je upirala, vse žive dni si ne 'hi odpustila, če bi ise po njeni krivdi zgodilo kaj žalega toliko ljudem, posebno pa Jeanu, ki je bil tako prijazen, s Charlotom.
Ure so tekle, neslednji dan je minil, ne da bi našla sredstvo.. Opravljala je isvoje delo kakor po navadi, pometala kuhinjo, krmila krave in skrbda za jed. In v popolnem molčanja, v strahotnem molčanju, ki ga ni prekinila, je rastlo njeno sovražstvo do Go-lijata in jo strupi!o vedno, bolj, od ure do ure. On je bil njen greh in njena poguba. Brez njega bi bila čakala Honoreja, Honore bi bil živ in ona srečna. In s kakšnim tonam ji je povedal, da je on gospodar! Sicer pa je bilo res tako, saj ni bilo nobenih orožnikov več, da bi se obrnila do njih; moč edina je imela prav. O, da bi bila ona močnejša in bi ga prijela, kadar pride, njega ki govori, cla bo dal prijeti 'druge! Za njo je živel isamo otrok, njena
AMERICAN UNION BANK
IVAN NEMETH, predsednik GLAVNI URAD:	PODRUŽNICA:
10 E. 22nd St.	NEW YORK CITY	1597 Second Ave,
Vogal 83rd St.
SOLA ZA PRODAJANJE IN SAMORAZVOJ.
Moški, ki se poslužijo tega tečaja bodo postali zmožnjši in njih zaslužki se bodo pomnožili. Izvežbani prodajalci se vedno potrebujejo in zahtevajo lahko za svoje delo visoke plače. Največ uspešnih prodajalcev, je imelo nekdaj službo navadnih pisa-čev, mašinistov, kmetov in težakov. Toda poprijeli so se dane jim prilike in si zboljšali svoje stanje.
NAŠA BREZPLAČNA ŠOLA ZA PRODAJANJE.
Vas bo povzdignila na isti način. Vstop je prost vsakemu poštenemu Amerikancu in tujezemcu, ki imajo dobro voljo izučiti se in uspeti.
Šola se prične v četrtek zvečer 17. marca ob 7:30
Govoril bo Mr. J. H. McCall, katerega govor se bo tikal našega namena, naših uspehov in ciljev.
PAZITE NA NAŠE OGLASE GLEDE DRUGIH ZADEV IN GOVORNIKOV.
Mi špecijaliziramo na prodajanju in kupovanju imetja, toda v tem tečaju se vas bo naučilo biti zmožni veliko več v vseh stvareh. Naša družba je ena največjih, najzanesljivejših in najuspešnejših v mestu. Njeni trgovski nameni so globoki, iskreni ter konstruktivni . Učenje kot njeno trgovanje se lahko karakterizi-ra s trdno zanesljivostjo.
Priglasite se sedaj: Razredi se bodo obdržavali vsak četrtek zvečer za časa tega tečaja. Celo vprašanje prodajanja bodo raz-motrivali izvežbanci.
Pridite, da vam razložimo podrobnosti. Zglasite se od pol devete ure zjutraj pa do 8. ure zvečer.
THE McNUTT - McCALL CO,
ČLAN CLEVELAND REAL ESTATE BOARD
6003 ST. CLAIR AVE.
Princeton 2402 W.
PRVA STVARNA DEBATA
6220 St. Clair Ave.
Princeton 1944 W
(Nadaljevanje iz 2. strani
MARN in SMUK, lastnika. Na željo pridemo po delo tudi na dom.
biti izražene tudi v naši bodoči
s
ustavi, pečevanje pešati. Izgovor, da bi Ml trg prenapolnjen, ni istinit, nasprotno se opaža, da se v velikih množinah iz tujine uvaža pločevina v Jugoslavijo. Kako je tedaj mogoče, da je u-vožena pločevina cene.jia, ko nam je vendar znan naš carinski aparat v Jugoslaviji. In vendar cinkarna ni zmožna za konkurenco; tedaj so napake gotovo kje drugje? Istina pa je, da potrebuje tovarna veščlakov, za podrobno razpečavanje, ki so trgovsko izobraženi, ki znajo organizirati trg, ni pa uradnik za tak posel, ki je kaj hiitro postregel kakega hrvatskega Žida, dočim se ni pravočasno oziral wa realnega trgovca, ki se je naveličal načelne ši-kane takega uradnika ter poiskal zato druge vire.
Vem, da pravih in glavnih vzrokov, zakaj je prišla cinkarna tako daleč, da je pognala delavstvo na cesto in se je s tem odvzelo borni kruh delavstvu, ne smem zaenkrat navesti. Vendar pa, gospod cenzor, naj mi dovoli samo vprašanje: Ce je država zahtevala od trbovelske družbe priznanje delavske kontrole, če so to gospodje okrog "Jutra" >in "Slov. Naroda" zagovarjali, naj imajo 1 oliko korajže, ter uvedo isto v cinkarni, ki je državno pod jet je in delavci Vam bodo dokazali, kako temeljito ste ga polomili pri nakupovanju rude. To je danes tudi glavni vzrok, da je celjsko delavstvo sedaj brez kruha. Gospodje, ki so !to zakrivili slišijo vse kam drugam, ne pa na tista mesta1 na katerih se-;
Direktna vožnja v
NEW YORK-HAMBURG Minnekahda (nov) 31. marca. Manchuria 14. aprila Mongolia, 28. aprila. /
Samo 3. razred.
Philadephia - Danzing - Lita
GOTHLAND, 25. marca Via Hamburg
New York - Danzing - Lifeau
SAMLAND, 26. marca Via Hamburg.
Samo za potnike 3. razreda.
Najbolj priporočljiva pot za potovanje v Čeho-Slovaško. Velik promenadni prostor. Velika, svetla in dobra zračna jedilnica na pro-menadnem deku. Udobne, zaprte kabine za 2, 4, 6 potnikov. Za nadaljna pojasnila se obrnite na
9 BROADWAY
ali do lokalnega zastopnika
NEW YORK
DRAFTI IN KABELSKE POŠILJATVE
za Jugoslavijo in druge države, se prodajajo po nizkih tržnih cenah. Naprodaj je Jugoslovanski in razen tuje-zemski denar. Nalagamo vknjižbe na tujezemske banke.
Oglasite se v kateremkoli podružnemu uradu ali agenciji American Railway Express Company, ali v našem lokalnem uradu:
2048 vzhodna deveta cesta, Cleveland, O. Ali pišite v vašem lastnem jeziku na FOREIGN MONEY ORDER DEPARTMENT
popolnoma z vsem spomladanskim blagom, da postrežemo rojakom v njih zadovoljstvo. Zaloga je polna spodnjega perila za stare in mlade, moške in ženske ter tudi ličnih otročjih obleke.
Poleg modnega blaga pa se dobijo pri nas tudi sladščice, cigare iriV-.igarete najboljšega izdelka ter druge razne drobnarije, katere potrebujete vsak dan.
Zato se vam priporočam in zagotavljam prijazno postrežbo.
AMERICAN EXPRESS COMPANY,
65 BROADWAY, NEW YORK, N. Y.
Delavstvo celjske cinkarne pa naj kategorično zahteva komisi-joalno preiskavo, pri kateri naj bo tudi samo zastopanb po svojih delegatih!
Za danes toliko!	Ig. M.
16717 Waterloo Rd
HARRY F. GLICK
444 Society for Savings Bldff SLOVENSKI ODVETNIK
Kadi\r potrebujete tolmača ali zagovornika na katerega se lahko zanesete in ki je zmožen svojega poklica, se obrnite na mene. Pokličite lahko po telefonu: CENTRAL 812	—	MAIN 1865
Vsem Slovencem želimo naznaniti da smo tvorili najnovejše urejeno
SANITARNO MLEKARNO
Na razpolago so vam najboljši masleni produkti.
VSAK DAN PINIE M O MASLO
NAJBOLJŠE MLEKO 12c KVART. PINJENO MLEKO 10c KVART.
"Zakaj bi plačevali več" Cottage cheese (mohant) s smetano, 20c funt.
OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI
Slovencem in Hrvatom!
Vsem želim sporočiti, da sem prevzel ter izvrstno uredil |
Tam kjer žteje kvaliteta'
se dobijo dobre smotke in svalčice in nadvse krepilne ^ehke pijače. Na stanovanje sprejemafh tudi poštene ante s hrano ali brez. Jamčim vam dobro postrežbo ter e vam priporočam.
805 EAST 152ND STREET.
(Nasproti Virginija gledališča)
ODPRTO VSAK DAN OD 6:30 ZJUTRAJ DO 7:30 ZVEČER,
OB SREDAH ODPRTO CEL DAN OB SOBOTAH DO 10. URE ZVEČER. OB NEDELJAH ZJUTRAJ OD 8 DO 12.
IMAMO TRGOVINE PO CELEM MESTU
JOHN PRESSEREN
4226 ST. CLAIR AVE.

MARCH 16th 1021	"enakopravnost" '	STRAN 3.
000111010102000201000002000001020200010200000100020101000101000101020001020001020200020200010200010102010002020102000100010202000100
010001000201020002000102000201020200020002010200000102010002020102010002000102015300010202010102010102020100021101000200051102000201
stran 4 J
"ENAKOPRAVNOST"
MARCH 16th. 1921
Clevelandske novice,
—	Pred par meseci je prišel v Cleveland £z Ribnice Louis Mer-har, brat poznanega rojaka Jos. Merharja, Iti živi na 6128 St. Clair Ave. Par tednov po dohodu semkaj je hudo zbolel in sedaj je mestiui zdravstveni komisar Rockwood izjavil, da je kal bolezni prinesel že s seboj, in da se bo moral vrniti nazaj v domovino.
—	Zvezne avtoritete v Cleve-landu so včeraj prijele tri moške, ki jih imajo na sumu, da so pošiljali grozilna pisma. Kot se poroča, je dobil grozilno pismo poznani slovenski gostilničar John
ni niti vedel, dokler jo nista že odkurila v avtomobilu.
—	Sinoči je bil jako velik naval v uradu davčnega kolektorja, kajti bil je zadnji dan za plača-nje dohodninskega davka. Medtem ko se število oseb, ki so se prijavile, večje kot preteklo leto, pa se sodi da vplačana svo-ta v Clevelandu kot drugod manjša, za kar je v prvi vrsti odgovorna splošna industrijalna in trgovska kriza, ki je bila jako občutna že tudi proti koncu preteklega leta.
—	Vsakemu je znano, da je
bilo kopališče, katero se nahaja v sredini naše naselbine namenjeno za pospešitev javnega življenja naselbine in kot je razvidno
ga. Sprejemalo se bo deklice od I 7. leta naprej. Kar se tiče drugega delovanja v kopališču, se nam sporoča: Pouk v šivanju se vrši vsak pondeljek, sredo in petek ob 4. popoldne ob sobotah pa ob 10. uri dopoldne, in ob 2. uri popoldne. Vaje za igro "Cinderella" pa se bodo obdrža-vale vsak torek in četrtek ob 4. popoldne, po šoli.
— Pogajanja med krojaškimi unijami in tovarnarji glede bodočih plač se bodo pričela 27. mar-
DOPIS.
kateremu se je zagrozilo da prinese na določen l:raj $5000 ali pa ga čaka smrt, drugo tako pismo, v katerem pa se i'e zahtevalo kar celih $15.000, j« dobil poznani clevelandski Srb, John Popovič, ki ima gostilno na 2537 St. Clair Ave.
—	Clevelandski banditi so postali pa še res »krajino nasilni. Celo zaljubljencev nei puste več pri miru. Ko je preduinočnjim William Letwin spremljal svoj ideal, Miss Mary Bukowireski, proti njenemu domu, se mu v bližini St. Clair Ave. in vzhodne 165. ceste zapodil v hrbet neki moški ter ga olajšal za $18 še predno je vpitje njegovega dekleta prineslo pomoč.
—	Dva mlada baradita sta sinoči obiskala restavrant W. Sa-ravana na 3533 St. Clair Ave., ter oropala lastnika za $205 ter mu vzela s prsta dijamanten prstan. Svoje "delo" sia izvršila tako mirno, da kuhar v kuhinji
Flajšman, 6400 St. Clair Ave.,' že sedaj, bo v resnici uspelo v
svojem namenu. Komaj je minulo par tednov, odkar je bilo poslopje otvorjeno in že se je prijavilo k raznim novoustanovljenim klubom na stotine fantov in deklet, moških in žensk, in pa šolske mladine . Za plavanje in telovadbo se je vpisalo 379 dečkov, za otročjo predstavo "Cinderella" pa 202. Samo za telovadbo se je vpisalo 64 moških; 323 deklic se uči šivanja, in se poleg tega tudi urijo v telovadbi. Za igro se je priglasilo 333 deklic, za ples 193, za petje 32, in samo za šivanje brez telovadbe 298. Tudi 72 žensk se je prijavilo za plavanje in telovadbo. Skupno število dosedaj prijavljenih znaša 1,896 fantov, deklet, moških in žensk. Sedaj pa pride nekaj za naša mlada dekleta. Nocoj se bo namreč organiziral klub, v katerega bodo prav gotovo stopila vsa naša mlada dekleta. Klub bo prirejal razne zabave in dekleta se bodo poleg za-bavanja naučile mnogo koristne-
Čudovite vrednosti za spomlad
, Suknje vredne od $30 do $45
—	Na mestu je bil ubit včeraj opoldne Frank Poduška, ko je šel preko vzhodne devete ceste in Oregon Ave., ko ga je zadel neki tovorni avtomobil. Poduska je 45 let star in je stanoval na 2940 Solon Ave. Policija drži voznika, da se dožene, kako je prišlo do nesreče.
—	Igra "Mecca" zoper katero je vsa clevelandska duhovščina dvignila tako velik protesten vrišč, se bo kazala drugi teden v Hippodrome gledališču ne da bi se jo kaj spremenilo. Tako je naznanil župan Fitzgerald potem, ko je poslal svojega tajnika v Chicago, kjer se igra vprizarja ta teden, da dožene in sporoča, ali je igra v resnici tako nemoralna kot govorijo verski fanatiki.
—	Lastnik sladščičarne na 12901 Griffing Ave. Charles E-merick je imel v svojih prostorov nekaj alkohola in pred dvema tednoma mu ga je policija zaplenila in mu naložila $100 kazni. Čez en dober teden se policija zopet oglasi in najde zopet nekaj steklenic viške. Grešnik bo moral sedaj zapreti vrata svoje sladščičarne za vedno, in plačati $2,000 v suho blagajno.
—	Neka brivnica na 4907 Woodland Ave. je znižala cene britju na 20c in striženju las na 40c. Unijski brivci so bili temu seveda nasprotni in so nastavili pred omenjeno brivnico pikete ali stražo. Lastnik brivnice se je obrnil na sodnijo, katera je odločila, da se morajo piketi odstraniti.	11 ''■"
Collin wood, O. — Kakor se sliši iz raznih naselbin sirom Amerike, se rojaki precej zavzemajo za narodne domove, za domove, ki bodo v korist Slovenskemu narodu v Ameriki.
Da tudi tu v Co.linwoodu ne spi'mo kar se tiče napredka, so dokaz tri zemljišča, katere la-stujemo. na katera bomo postavili stavbo Slovenski Delavski Dom.
Zemljišča so na najlepšem prostoru na 155 cesti ter na vogalu plačani so že tudi poleg tega pa i
tera bo odgovarjala celi naselbi- jemati naročila za gradnjo poslo-ni. Treba bo gledati da se prite-, pij gne vse sloje k sodelovanju ker
pravi že star pregovor: V slogi je moč!"
Kakor razvid it e smo Sicer napredovali toda nikakor ne dovolj za tako naselbine kot je Collin-wood. Če hočemo da bo Dom kmalu stal Do treba najti druge poti in spodbuditi do dela tudi one, ki niso dosedaj še prav nič ali pa malo prispevali. Treba bo, da tudi oni nekoliko globlje posežejo v žep. S tem mislim naše trgovce. T;uli nje se opominja naj nekoliko pomagajo do uresničenja našega cilja.
Nam vsem se je treba trdno
Nanovo organizirana družba, ki bo prodajala delnice le unijam in članom, bo v kratkem vložila vprošnjo za inkorporacijo, in takoj nato se bo pričelo z delom.
Pozneje .se namerava še dve družbi, ki bosta podrejeni prvi. Ena bi> vodila stavbeno delo ter bo pod vodstvom stavbinskih izvedencev, ki bodo n'akupovalli materijal in vodili stavbene operacije. Druga pa bo stavbinska
je v blagajni še nekaj stotakov denarja. Da smo toliko napredovali v tako malem času se imamo v prvi vrsti zahvaliti cenjenemu občinstvu iz Collinwooda in okolice ker se nam pri raznih prireditvah pomagali in nam šli vedno na roko po svoji moči. Pri tem ne smemo omeniti tudi naših vrlih žensk ''Waterloo Kluba", katere prirejajo večkrat veselice in razne druge zabave v korist SI. Defl. Doma.
Lepa ideja je ideja delavskega doma in čim več nas bo spojenih skupaj v skupnem delu čim preje bomo prišli do začel j enega cilja
Kalkor sem že zgoraj omenil eksistira v Collinwoodu klub pod imenom "Waterloo Klub", katerega namen je delovati v prid SI. Del. Doma. Klub je pod nadzorstvom direktorjev. Ta klub pri redi letos dne 29—30 in 31 maja drugi veliki semenj (bazar) in so torej cenjena društva proše-na, da to vpoštevajo in v enakem slučaju se bomo tudi mi o-ziraJli nanje. V Waterloo klub se izvoljeni zastopniki društev iz katerih obstoji tudi odbor, sprejemajo se pa tudi člani in članice ki niso izvoljeni od društev, samo da imajo veselje in dobro voljo pomagati pri raznih prireditvah ker čim več nas bo čin preje bomo prišli do stavbe ka-
oprijeti dela ter napeti vse sile, da častno rešimo nalogo, ki si jo je nadela Collinwoodska našel-)ina.
Ali naj res povsod zaostajamo?
Mar nimamo dovolj sile v sebi, da poprimemo onega dela, ki bo koristilo celi naši naselbini, ter postavimo DOM, ki bo odgovarjal nam vsem?
Pozdrav vsem čitateljem in či-tateljicam Enakopravnosi!
L. Boštjančič, poročevalec.
-o-
STAVBINSKI DELAVCI V ST. PAIJLU BODO SAMI GRADILI HIČE.
in posojilna družba.
Glavni namen delavskega načrta je nuditi ljudstvu poslopja, za katera ne bo treba več plačati kot stanejo. Delavci so prepričani, da bodo z odpravo profitov, ki jih sedaj delajo stavbeni podjetniki, v stanu dobili sedanje plače ter graditi hiše 10 do -25 procentov ceneje kot pa k on traktorji. Eno izmed prvih velikih del bo zgradba tukajšnjega Delavskega Doma, ki bo veljal $100.-000.
MALI OGLASI
St. Paul, Minn., 15. marca. — St. paulska delavsko-stavbinska zbornica je sklenila, da bo sama pričela z gradnjo kot pa da bi se preprirala z staivtoinskimi podjetniki glede mezdnih in delavnih pogojev.
člani stavbinske unije v St. Paulu so imeli z delodajalci mezdni kontrakt, ki je bil sklenjen do 1. maja. Meseca februarja pa to stavbinski delavci obvestili u-uijo, da bodo s 21. februarjem u-vedli 20-procentno znižanje plač.
Najprej so delavci mislili za-štrajkati, potem i a so se oprijeli druzega načrta, sklenili so namreč, da L odo sami začeli spre-
ČEDNO SOBO se odda za enega fanta . Oglasite se na 5342 Homer Ave. Prvo nadstropje.
(64
SLOVENKA
išče službo pri kaki družini ali v restavraciji. Pošljite ponudbe
na 1227 E. 176. St.	(64
SLOVENSKO DEKLE
želi dobiti službo za hišna dela. Uljudne ponudbe naj se oddajo na 1269 Norwood Rd.	(64
SLUŽBO IŠČE
izučen mesar. Več se poizve v upravništvu tega lista.	(64
Ohlapne suknje, izletne suknje in suknje navadne dolžine v najnovejših spomladanskih blago-vih: bolivia, silvertone, tinseltone, polo cloth, tri-cotine, moški sukenj.
Nadvse čudovite nove spomladanske barve kar ste jih še kedaj videli! In sedaj ko so velikonočni prazniki in spomladanski dnevi tukaj se bo vsaka previdna ženska poslužila te prilike in si nakupila potrebno obleko. V resnici dvomimo, da bi se vam slične vrednosti še kedaj nudile, letos.
Vsaka suknja ima krasno svileno pododejo, okrašene so z gumbi, žepi in ovratniki. Velikosti za ženske in gospodične.
BAILEY'S — TRETJE NADSTROPJE.
......................................................iciiiiiiiiiiihc]............................................................................... L==
PRAZNIKI SE BLIŽAJO!
Tiskovna Družba
Barvila, laki in olja!
Spomlad je zopet tukaj, in marsikateri rojak bo zopet barval svojo hišo od zunaj ali pa znotraj. Cene barvam so zelo nizke in že več let ni bila barva tako poceni, kot je leto3. Pišite po cene in sprevideli boste, kako si lahko denar prihranite. Ker mi je nemogoče vse rojake osebno o-biskati v Clevelandu in okolici, naj mi vsak, ki misli barvati, piše in ga bom prišel obiskat. Barva se bo točno pošiljala, tako, da ne bo treba nikomur dolgo čakati.
Frank Glavich,
ZASTOPNIK
PURITAN PAINT & OIL CO.
1531 East 70th Str.
Cleveland, O.
Pristavek: Ta družba izdeluje tudi blago, s , katerim si vašo streho ako teče, popravite za majhen denar.
SLOVENSKO LOVSKO PODPORNO DRUŠTVO
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najboljše kvalitete: Prodaja se v kartonskih zavojih po en funt, P° vseh najboljših grocerijah.
rati KAMDEN C0.
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
NAZNANILO!
Cenjenemu občinstvu Slovencem in bratom Hrvatom naznanjam, da sem se preselil iz farm zopet nazaj v mesto in torej z°" pet lahko dobite pri meni preka-jeno meso, šunke, klobase, želodce, itd. katerih imam veliko za" logo. Ker so bili odjemalci vedno zadovoljni z mojim blagom, boste tudi naprej lahko zadovolj' ni. Posebno sedaj za Velikonočne praznike se vam priporočam obilen obisk.
ANTON MAJER,
6219 GLASS AVE.
5
B
s S
In vsak si želi imeti tedaj nekaj novega. Torej obiščite našo trgovino in si izberite kar želite, najsibo obleko, za ženske ali dekleta.
Ravnokar smo prejeli svežo zalogo vsega blaga za spomlad kakor tudi perilo za celo družino, od malega deteta pa do stare mamice in deda. Pri nas dobite vse, kar spada v modno trgovino, dodatno pa vam postrežemo lahko tudi s čevlji katerih imamo veliko zalogo.
Se vam uljudno priporočam.
JOHN DE8ELJAK
1	580 East 152nd Street.
iHitaiiiiiiiiimniiiuiiiiuiHiiiimmHtiiiMiimiiiHiiiHi^	..........................
DR. L. E. SIEGELSTEIN
Zdravljenje krvnih in kroničnih bolezni je naša specijaliteta. 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. vogal E. 9th St.
Uradne ure v pisarni: od 9. zjutraj do 4. popol. od 7. ure do 8. zvečer. Ob nedeljah od 10. do 12. opoldne.
American-Jugoslav Ptg. & Pub.
Company.
6418 ST. CLAIR AVE.
CLEVELAND, OHIO.
Tiskarna Tiskovine
Dnevnik Tudi Vi
Je edino slovensko unijsko podjetje, katerega lastuje zavedno delavstvo.
Napravljene v naši tiskarni, so lične in cene jako primerne.
Družba izdaja dnevnik Enakopravnost. List prinaša najnovejše novice in druge koristne razprave v prid delavstva. Ce še niste naročnik lista, naročite se nanj.
Lahko postanete delničar podjetja. Za podrobnosti se obrnite na direktorij ali pa v uradu družbe.
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO.
TEL. PRINCETON 551
6418 ST. CLAIR AVENUE.
plilllllplplliiipigplliiliiliillilllilliippilpl
je sklenilo na svoji redni mesečni seji dovoliti prosto vstopnino vsem značajnim rojakom. Posebno priporočljivo je rojakom pro-stopiti v to društvo, ker daje članom velike ugodnosti: v slučaju smrti plača društvo $100 usmrt-nine, v slučaju bolezni $7.00 tedenske podpore brez vsake do-klade. Rojaki, ki še niste v nobenem društvu, poslužite se te izredne prilike, kajti prosta vstopnina velja le za mesece februar, marc, in april in tudi rojaki, ki želijo stopiti še v eno društvo imajo sedaj zelo ugodno priložnost. Razna pojasnila dobite lahko pri društvenih članih ali pa se obrnite na sledeče člane za natančenjše informacije: Frank Novak, 1179 E. 60 Str., John Grdina 1207 E. 60 Str., Henrik Kranc, 8220 Kor-man Ave. ali pa na društvenega zdravnika F. J. Kerna, 6202 St. Clair Ave. Društvene seje se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob uri popoldne v Grdinovi dvorani. Rojaki pristopite v društvo, ki je na popolnoma svobodni podlagi, kjer je dovoljeno vsakemu njegovo lastno prepričanje.
ODBOR.
IŠČE SE stanovanje s tremi s0' bami. Zeli se dobiti med 40. in 65. cestami med Superior in St-Clair Ave. Kdor ima kaj Prl' mernega naj javi upravi
Enakopravnosti.	<55
NAZNANILO!
Naznanjam vsem rojakom da papiram sobe ter barvam hiše zunaj in znotraj. Delo lično in jamčeno.
Unijski delavci. —Cene zmerne. Se priporočam za naročila. Zglasite se na 1 098 E. 66th Str. ali v uradu na 611 7 St. Clair Ave. pri Kunstelju.
Anton Ostanek
R. M. S. P.
EVROPO
Vsake 14 dni z "0" parniki NEW york—hamburg
Spotoma se oglase v Cherbourg in Southampton
ORBITA ......21. MAJA
OROPESA ....4. JUNIJA ORDUNA ....18. JUNIJA 1. 2 in 3 razred Za podnike 3 razreda je nadvse dobro preskrbljeno.
THE ROYAL MAIL STEAM PACKET CO-
26 Broadway	New York
Ali vsak zastopnik paro-
brodnih linij.	_
Vas bolijo zobe?
Slabi zobje povzročijo
glavobol, želodčne nerede, bolečine
. T o'
krog oči in tudi revmatizem-rej ako hočete biti pri dobrel11 zdravju, jih ne zanemarite.
prav
lahko se jih popravi brez vsa^ bolečin. Popravite jih sedaj >n prihranite čas in denar.
Točna in dobra postrežba-^ Vsakemu spopolnim delo v Pa tednih. Gpvori se
slovensko-
Dr. E. S. SNYDER
zobozdravnik
vogal E. 64. St. in St. Clair
Uradne ure od 9 do 1 2; od ' 5 ; zvečer od 6 do
DR. J. V. ŽUPNIK
zobozdravnik 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne
ceste. ^ _ ^gjo
Opravlja zobozdravniški
v tej okolici že 7 let.