QIŽ£jom J/rkKD NO. 77 .4^ 1 j ra im; m,’11 -»'A ŠPIRIT MGS ONLY Serving Chicago, Milwaukee; Waukegan,. Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, .New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLOVCNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, TUESDAY MORNING, APRIL 18, 1972 STEV. LXXIV — VOL. LXXIV Msianiško delafslvo steam čaka Kljub grožnjam s štrajkom ob znižanju poviška plač delavci v pristaniščih oh Tihem oceanu redno o-F'avljajo svoj posel. SAN FRANCISCO, Kalif. -Harry Bridges je javno zatrje-Vah da bo pristaniške delavce °b Tihem oceanu poslal znova na štrajk, če bo Plačni odbor sa-11:10 “za cent” zmanjšal povišek ijHe, ki ga je unija dosegla v no-Vi delovni pogodbi. Plačni od- ‘bor se ni dal oplašiti in je po- višek zmanjšal , za nekako 6% na 14.97;. Nekaj časa je vse čakalo, ali 10 Bridges svojo grožnjo izve-dsl ali ne. Postopno so se prista-nišča pomirila, ko je pristaniške delavstvo ostalo na svojem po-Sl11- Kako dolgo bo ostalo, je Xendar še precej negotovo. H unijskih krogov prihaja raz-aSa, da Harry Bridges čaka, ka-0 Se bodo končala pogajanja v Pristaniščih na Atlanski obali in al bo k tamkajšnjim poviškom rekel Plačni odbor. Vodniki uni-•j® pristaniškega delavstva na hantski obali so se odločili, da 110 bodo svojih zahtev gnali Preko 14.9'/r, kar je Plačni od-0r odobril za zahodno obalo V koliki for bo pri tem ostalo, ni ^Varnosti štrajka v vzhodnih J Zailvskih pristaniščih. Dokler rc;jka ne bo tam, ga vsaj za ej;krat ne bo tudi na zahodni1 j1 ab. Harry Bridges čaka na od- °e'itev na vz]10(ju> prec]no ko kaj bap611^ ° štra-iku na. zahodni o- Novi grobovi I Olga Staggers Preminula je 57 let stara Olga Staggers, pireje Pirc, Chardon, Ohio, rojena v Rockdale, UL, hči Anne Pirc iz Kalifornije in pok. Valentina Pirc iz Collin-wooda, sestra Ann Kammerling (Willowick), Frances Manica (Kalif.), Ruth Antonelli (Kal.) in pok. Walterja. Pogreb bo jutri iz Ritondaro pogrebnega zavoda v Chardonu. Anthony Simon V Lake County Memorial Hospital West je po daljši bolezni umrl 63 let stari Anthony Simon (Simončič), rojen v Clevelandu, zaposlen pri mestu Clevelandu v mestni elektrarni, rjer je bil preddelavec skozi 26 iet. Bil je brat Frances, pok. Franka in Johanne Aveni. Pogreb bo iz Zelotovega pogreb-nega zavoda na St. Clair Avenue jutri ob 8., v cerkev sv. Vida ob c, nato na Kalvarijo. Namesto vencev priporoča. družina darove za Slovenski starostni dom ./ pokojnikov spomin. Kar 30% je tako nezadovoljnih z razmerami v ZDA, da mislijo na izselitev. Britanski vojaki so odrli barikade iRA 7 se je-e na ZDA radi rŠitve bojkota Rodezije OKUŽEN! NARODI, N.Y.— jj. JOx Varnostnega sveta za 0 z’ranIe bojkota Rodezije je ho°ZOr^ Varnostni svet na po-2Da° krserHe 'bojkota od strani ahs ’ Je PHplul v New Orle-j^o, n°v ^OVor kromove rude iz gi liezhe za porabo v ZDA. Dru-300-r °bsega kot prvi blizu ,0v0n?res ZDA je v preteklem sklenil, da naj ZDA 2i.ieZ v° ^krc)niovo rudo iz Rode-SR j let so jo uvažale iz ZS-šev’i 1 Pa ie postopno naglo zvi-hehaf cene’ Pri tem pa, kot so er' trdili, uvažala sama °Vo rudo iz — Rodezije. bodo preprečile '”ego ladij prijateljskih držav ^hikHiNGT0N- D.C. - Pred-Ih°rriari'l'-1XOn nar°bii vojni g° da naj prepreči zase- strajji Prijateljskih držav od 10. ube, če treba, tudi s si- 2a tn c; • Zasegi ] ]e Nixon odločil P° biji ^ ani v decembru dveh la-V sicer registrirani bika hu,1’ Pa sta bili njuna last-1 anska begunca v ZDA. NEW YORK, N.Y. -- -Posebna študija razpoloženja in gledišč visokošolcev v ZDA je odkrila, da jih je do 307) tako nezado--/oljnih z razmerami v Združe-rih držayah. da mislijo na izselitev v tujino. Večina misli na Avstralijo, Kanado in na zahodno Evropo. Po mnenju teh visokošolcev je ameriška družba “bolna”, v kov. njej ni za nje bodočnosti. Ti, ki so se odločili ali mislijo na izselitev, so ločili svojo osebno u-5odo od usode svoje domovine. Namesto da bi ostali doma in se prizadevali za ozdravljenje družbe, za izboljšanje razmer in pogojev po svojih željah in mislih, se v svoji nemoči in pomanjkanju požrtvovalnosti odločajo za odhod v tujino. Le malo povprašanih je izjavilo, da upajo, da bo prišla dežela po sedanjih potih do blagostanja in notranjega miru. Večina je izgubila zaupanje v obstoječi red, v demokracijo in naša sodišča, sodi, da vodi deželo ‘veliki biznes” in da so vse ustanove potrebne temeljite reforme. Zanimivo je, da so visokošolci v večini proti nasilju, za svobodo in zakonitost, odobravajo dobiček podjetij, so za mirne spremembe v okviru zakonov, ki pa naj jih oskrbi nekdo drugi brez njih. Včeraj so britanski vojaki podrli barikade okoli katoliškega dela mesta Belfasta. BELFAST, S. Ir. — Ducat britanskih vojakov je z dvema buldožerjema pod varstvom kakih 150 vojakov včeraj podrl barikade, ki jih je zgradila okoli katoliškega dela Irska republikanska armada iz prevrnjenih voz. busov, epeke in kamenja. Barikade naj bi onemogočile prihod vojakom v del mesta, kjer je bil v spopadu v soboto ustreljen e-dm od vodnikov IRA Joseph McCann, na splošno priljubljen v katoliškem delu mesta. McCann je bil znan kot zagrizen irski hacionalist in sovražnik Angležev. Ustrelil naj bi bil tekom spopadov od avgusta 1969 skupno kakih 15 britanskih vojakov. Vojaki so zasedli ulico in se postavili v zaklonišča, od koder so imeli pregled, če bi zopet prišlo do streljanja iz zased kot prejšnji dan ob podobnem delu. Res je padlo nekaj strelov, toda tekom dveurnega podiranja in čiščenja barikad ni bil nihče ranjen. Ceste so bile prazne ... V nedeljo so bili v raznih delih Severne Irske ustreljeni trije britanski vojaki, med njimi en častnik, dva pa ranjena. To naj bi bilo maščevanje za smrt McCanna, kot je izjavila IRA. Skupno je doslej od avgusta 1969, ko so se sedanji izgredi in boji na Severnem Irskem začeli, bilo 307 mrtvih, od tega 62 voja- Cene jekla nespremenjene do konca leta 1972 Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Senat-, ni zunanjepolitični odbor je včeraj z 9:1 sklenil, da ustavi vsa sredstva za vojskovanje ZDA v Vietnamu, če bodo rdeči vrnili ameriška vojne ujetnike, z 31. decembrom ’72. HOUSTON, Tex. — V vesoljski ladji Apollo 16 so se pojavile včeraj težave v krmilnem sistemu, ki pa so jih odstranili, čeprav se doslej še ni posrečilo najti vzroka za njihov nastanek. BELFAST, S. Ir. — Včeraj sta bila ustreljena dva civilista, ki naj bi streljala na vojaštvo v Belfastu iz zasede. Za danes pričakujejo nove izgrede v zvezi s pogrebom McCanna, enega od vodnikov IRA, ki ga je v soboto britansko vojaštvo ustrelilo v spopadu. NUERENBEKG, Z. Nem. — Tu je pristalo danes manjše češko potniško letalo, ki ga je neki domačin ugrabil in ga usmeril k begu v Zahodno Nemčijo. DETROIT, Midi. — Ford Motor Co. je pozvala v popravilo dober del Torino in Mercury Montego avtomobilov, ker obstoji nevarnost, da izgube med vožnjo zadnja kolesa. COLUMBUS, O. — Zvezno prizivno sodišče je odločilo, da je izplačevanje državne podpore staršem otrok, ki hodijo v katoliške šole, protizakonito in prepovedano. Starši bi dobili na temelju državnega zakona za vsakega otroka $90 letno. Ta podpora je zdaj odpadla in katoliške šole bodo zaradi finančnih težav morale prihodnje leto omejiti svoje delo. h Bele hiše in iz vojaških virov prihajajo vesti, da je pred sednik' Nixon odredil ustavitev letalskih napadov na Severni Vietnam severno od 20. vzporednika, ki teče 60 milj južno od Fanoia, da vidi, kaj bo ukrenil Severni Vietnam. — Odmevi na letalske napade. WASHINGTON, D.C. — Po- da so tam uničile 220 rdečih pri ročila iz uradnih virov trdijo, da je predsednik Nixon včeraj u- : Iz Clevelanda in okolice “Počasen” promet na železnicah v Britaniji LONDON, Vel. Brit. — 2elez- PITTSBURGH, Pa. — Bethle- ničarji zahtevajo višje plače in hem Steel Corporation, druga so v podporo svojih zahtev zače-največja jeklarska družba v li z načrtnim “počasnim” pro-ZDA, je sporočila svojim stran- metom. Povsod je prišlo do za. kam, da do prihodnjega leta ne stoja in omejitve železniškega bo povišala cen jekleni pločevi-' prometa, prizadeta sta tako o-ni. Enako izjavo je dala dan kasneje tudi LT. S. Steel, naj večja jeklarna v deželi. sebni kot tovorni promet. Naj hujše je na področju Londona, . kjer se stotisoči vozijo I vsak dan v mesto na delo in na- „ . . —“J--.,0 ~----. jto zopet iz njega. “Počasen” pro- Novi vodnik Zanzibarja met podaljšuje njihovo potova. DAR-SALAAM, Tan. — U- nje v nedogled in nekateri pot-morjenega vodnika Zanzibarja niki so bili tako jezni, da so že-šejka Karume je nasledil kot lezničarje 'dejansko napadli z vodnik pokojnikov prvi sveto- j dežniki, pa tudi kar s pestmi, valeč Aboud Jumbe, o katerem ' Železnice so kot v večini dr-trdijo, da je umirjenejši in pr-jžav Evrope last države. venstveno posloven človek. | ______0_____ A. Jumbe je postal tudi pod-j Globoka, sladka voda predsednik Tanzanije, kot je bil j DULUTH, Minn. — Velika je-n j egov prednik. Na to mesto ga ’ zera obsegajo skupno okoli 95,-je imenoval predsednik Tanza- 000 kv. milj globoke vodne ponije Julius Nierere. vršine. stavil letalske napade na osred-aji del Severnega Vietnama severno od 20. vzporednika, ki Leče 60 milj južno od Hanoia, da da Severnemu Vietnamu priložnost za omejitev njegovega množičnega napada na Južni Viet--iam. Od odgovora Hanoia zavihi, ali bodo ZDA nadaljevale z letalskimi napadi na Severni Vietnam ali ne. Državni tajnik W. P. Rogers je včeraj pred zunanjepolitičnim odborom Senata povedal jasno in odločno, da bodo ZDA uporabile “vsa potrebna vojaška sredstva” za u-stavitev “množičnega napada” v Južni Vietnam. Uradni viri izključujejo samo uporabo atomskega orožja in ponovno rabo a-meriške pehote Večji del napadov na jugu Ameriške letalske sile so včeraj in posebno danes osredotočile svoje napade na rdeče v Južnem Vietnamu. Obsežen je bil zlasti napad na rdeča zbirališča pri Loc An, kjer naj bi bila B-52 letala pokončala okoli 500 rdečih. Nekaj manjši je bil napad na rdeče na področju postojanke Bastogne na severu, ki se prav tako uspešno upira že dva tedna rdečim napadalcem. Ameriška letala naj bi bila pri tem napadu pokončala okoli 350 rdečih oblegovalcev. Med tem ko so ameriška letala včeraj in danes omejila svoje napade na Severni Vietnam na področje Demilitarizirane cone in neposredno severno od nje, so bili njihovi napadi na rdeče v Južnem Vietnamu najobsežnejši in najštevilnejši od znane Tet ofenzive leta 1958. Boji omejeni Bojevanje v Južnem Vietnamu je bilo včeraj in danes omejeno. Vladne sile drže še vedno večino mesta Loc An in se uspešno branijo v postojanki Bastogne, ki varuje dohode do mesta Hue od zahoda. Na severu v pokrajini Quand Tri potiskajo vladne sile previdno na nekaterih področjih rdeče nazaj. Na Osrednjem višavju ni bilo večjih bojev, pač pa je prišlo do večjega boja na osrednji ravnini ob obali v pokrajini Binh Dinh. Vladne sile trdijo, Vodsfvo ZDA pri razvoju tehnologije je v nevarnosti ^aiviši 0naa sonono in toplo, hoff temPeratura okoli 70. ,r„_?^adhev na okoli 40, erjetnost dežja. Združene države so poleg Velike Britanije edina država sveta, ki ima aktivo v “tehnološki plačilni bilanci”. To se pravi, da proda v tujino več svoje tehnologije, kot je od zunaj uvozi. Toda Japonska se Ameriki in Britaniji že naglo bliža: njen uvoz in izvoz tehnologije se sedaj že skoro izravnavata. Sledijo pa tudi drugi — ZR Nemčija, Francija... Od začetka leta 1956 do konca 1970 je ostala ameriška aktiva v mednarodni trgovini s tako imenovano “visoko tehnologijo”, torej z najmodernejšimi, najbolj kompleksnimi izsledki in rešitvami, približno na isti ravni, nekaj nad deset milijard dolarjev letno. Pri “nizki tehnologiji”, torej pri izdelkih tradicionalnih industrijskih panog, se je obrnilo. Leta 1956 so imele ZDA še aktivo ene milijarde dolarjev; leta 1970 pa so imele že za 6 milijard pasive. Če bi sklepali samo po teh podatkih, ki bili lahko še razmeroma mirni, saj absolutna prednost pri visoki tehnologiji ostaja nespremenjena. Relativna prednost, tista v sorazmerju s partnerji; se krči. Od začetka 1956 do konca 1967 smo povprečno izgubljali na leto skoraj po 11 odstotkov svojega deleža na svetovnem trgu visoke tehnologije. Britanci so izgubljali po 7.2 odstotka svojega deleža na leto. Francozi so v istem času pridobivali po 1 odstotek, Kanadčani po 2.2 odstotka, Zahodni Nemci po 3 odstotke, Italijani po 3.3 in Japonci po 6.2 odstotka. Tekmeci torej Ameriko vsaj relativno stiskajo tudi pri visoki tehnologiji- Znano je, kako je francoski publicist Servan-Schreiber z zbranimi podatki iz srede šestedesetih let, izdanimi leta 1967 v knjigi ‘Ameriški izziv’, razvnel zahodno Evropo, ki ji je vrgel v obraz geslo o tehnološkem prepadu. Dandanes razpravlja o tehnološkem prepadu Amerika, le da v obratni smeri. Ameriški strokovnjaki trdijo, da ZDA dandanes uživajo nesporno tehnološko vodstvo samo še v panogah, kjer nastaja nekako 10 odstotkov njihovega bruto proizvoda. To kaže tudi površen pregled stanja v nekaj najznačilnejših industrijskih panogah. Najbolj nesporno je ameriško vodstvo pri elektronskih računalnikih. Ameriški proizvajalci obvladujejo štiri petine svetovnega trga. Trdijo, da imajo “tehnološkega naskoka toliko, da se z njim lahko popeljejo do leta 2000”. Toda tehnologija polprevodnikov, ki sodi v računalniški kompleks, se je naglo razširila po svetu, prav tako pa tehnologija uporabe računalnikov. D. (Konec jutri) napadu preteklo nedeljo, med tem ko so imele same 27 mrtvih in 23 ranjenih. V Mekongovi delti so rdeči izvedli več manjših napadov, ki pa pomenijo v glavnem le vznemirjanje. Dva rušilca zadeta Ameriško poročilo priznava, da sta bila zadeta pri vojaških nastopih ob obali Severnega Vietnama v nedeljo in včeraj dva ameriška rušilca. Dva mornarja sta bila pri tem mrtva, It pa ranjenih. Rušilca sta odplula z vojnega področja proti Filipinom, kjer ima vojna mornarica ZDA svoja oporišča in bodo poškodovana rušiled popravili. Eden od rušilcev naj bi bil zadet od strelov z brzega bojnega čolna Severnega Vietnama, drugi pa naj bi bil poškodovan od granat obalnih topov. Odmevi na letalski napad Pred zunanjepolitičnim odborom Senata je včeraj državni tajnik V/. P. Rogers odločne branil Nixonov nastop prot. Severnemu Vietnamu, ki je za čel L’ aprila “množični napad tn. Južni Vietnam”, izjavil je, boao ZDA uporabile “vsa potre bna sredstva” za ustavitev rdečega napada na Južni Vietnam. Rogers je dejal tudi, da ZDl ne bodo oonoviie razgovorov \ Parizu, dokler bo v teku sedanj, rdeči napad. Povedal jo, da ; pripravami za Nixonov o Disk \ sssR nadaljujejo. Zastopnik Hanoia Thuv \ Parizu je dejal, da je Hanoi pripravljen obnoviti tajne razgovore z ZDA, če te končajo letalske napade na Severni Vietnam in obnove zopet redne razgovore v Parizu. V takem slučaju st bo vrnil v Pariz Le Due Tho, s katerim se je lani razgovarjai H. Kissinger v imenu ŽDA. Predsednik vlade Velike Britanije E. Heath je dejal, da je bom bar air an j e Severnega Vietnama itot odgovor na njegov na pad na Južni Vietnam "razumljivo”. Švedska vlada je izjavila, da gleda na obnovo letalskih napadov na Severni Vietnam z "globoko skrbjo”. Indija je napade ostro obsodila in zavrnila. Moskva umirjena Sovjetska zveza je uradno protestirala proti letalskim napadom in se posebej pritožila, ker da so bile zadete v pristanišču Hajlonga štiri sovjetske ladje. Časopisje je letalske napade na Severni Vietnam ostro obsodilo, izognilo pa se je vsakemu oseb nemu napadu na predsednika Nixona. ZDA so sovjetski protest zavrnile in v svojem odgovoru včeraj opozorile, da so “dežele, ki so dale Severnemu Vietnamu ofenzivno orožje in mu s tem omogočile vpad v Južni Vietnam, za tega soodgovorne”. Nota trdi, da ameriška letala pristanišča v Hajfongu niso napadla in da je zato verjetno, da so bile sovjetske ladje zadete od šrapnelov protiletalske ob-j svoje prostore, kjer bodo kazali rambe. V kolikor bi bile res j filme in slike iz Slovenije in zadete od kakih drobcev ame- J filme o izletniških skupinah, ki riških bomb, se ZDA opraviču- so doslej Slovenijo obiskale. Na jejo in to obžaljujejo. razpolago bodo okrepčila. Slovenec dobil “Oskarja”— Frank Wolcansek, ki je pretekli teden debil “Oskarja” za risanko “The Crunch Bird”, je bil rojen v Clevelandu, kjer je družina živela na Bonna Avenue. S slikanjem je začel pri slovenskem slikarju Perušku v SND na St. Clair Avenue, pa nato nadaljeval v Clevelandu Museum of Art. Družina se je pred leti preselila v Detroit, kjer F; Wolcansek še zdaj živi in dela. Hoffman obtožen— Policijski prosekutor v Mentorju je pretekli petek obtožil pred mestnim sodnikom Thomasa Hoffmana Jr., starega 22 let, da je 14. marca letos umoril svoje starše na njihovem demu na 7780 Low Ridge Lane. Mentor. Trdil je, da je bil umor premišljen in izveden po načrtu. Predhodno zasliševanje se je nadaljevalo včeraj popoldne ob 1.30. Obtoženec je na zagovornikovo priporočilo molčal, zagovornik tudi ni klical nobenih prič k predhodnemu zaslišanju. Perk v Milanu— Mestni župan R. J. Perk je pretekli petek zvečer odletel v Milan na konferenco županov /elemest z vsega sveta. Ko bo zonferenca v sredo končana bo idletel v Prago in Varšavo ter morda še tudi v Budimpešto. V Rimu bo sprejet pri papežu Pavlu V. Potuje na stroške zvezne vlade kot predstavnik ZDA. Nov betel bodo gradili— V septembru bodo začeli graditi na E. 96 St. in Carnegie A.venue na 4 akre obsegajočem zemljišču nov hotel s 450 sobami v 18 nadstropjih. Stal bo 10 milijonov in bo predvidoma go-cov do januarja 1974. Rokoborba— Johnny Powers, priljubljeni kanadski poklicni rokoborec, prvak v težki kategoriji za Severno Ameriko, bo v četrtek zvečer s “tajnim” tovarišem nastopil proti paru Waldo von Erich in Luke Graham v Areni na 3717 Euclid Avenue. Začetek ob 7.30. Seja— Klub slovenskih upokojencev za senklersko okrožje ima v četrtek ob dveh popoldne redno sejo v SND na St. Clair Avenue v običajnih prostorih. Tajnik bo pobiral mesečni asesment pred sejo in prosi vse, ki so v zaostanku, da ga plačajo. Darilo Starostnemu domu— W. J. Kennick, 2675 Rockefeller Rd., Wickliffe, Ohio, bivši član uprave Starostnega doma na Neff Rd. v Clevelandu, je 28, marca 1972 obljubil prispevati temu domu $1,000. $500 je plačal takoj, ostanek pa bo plačal v dveh enakih obrokih aprila 1973 in aprila 1974. Starostni dom se mu za velikodušni dar iskreno zahvaljuje. Ovratne rute zgubljene— Na nedeljskem koncertu Mladih harmonikarjev preteklo nedeljo v avditoriju sv. Vida so bile zgubljene tri deške ovratne rute. Pošten najditelj je prošen, da pokliče telefonsko številko: 881-0584. V Slovenijo— Europa Travel, 911 E. 185 St., vabi jutri, v soboto zvečer v tmj&vLiŠUA DOMOVINA isifra-igTrrar^i mrnasssm 6117 St Clair Avenue — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: $18.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.50 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesece Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO rigglfev 83 No. 77 Tuesday, April 18, 1972 Evropska gospodarska skupnost ii. Kot pri vseh carinskih težavah so v ospredju carine na kmetijske pridelke Amerike. Evropske države so imele same med seboj radi carine na kmetijske pridelke nevarne spore, med tem, ko je bil sporazum o izmenjavi industrijskih izdelkov zelo lahek. Po sklepu carinske pogodbe med ZDA in Skupnostjo so vriskali ameriški farmarji pridelovalci soje, ker je njih izvoz poskočil, kislo so se pa držali pridelovalci živinske krme, ker je bil izvoz zaprt. do- V ta težki položaj je izbruhnila preteklo jesen še larska kriza, ki je imela za posledico popolno zmedo v a-meriško-evropski trgovini. Dolar je bil končno razvrednoten, toda ne dovolj, da bi to moglo naglo poživiti ameriški izvoz. Kaj Amerika sploh še izvaža v dežele Evropske gospo-daske skupnosti? Doma skoro ne moremo več kupiti niti varnostne zaponke, ki ne bi bila izdelana v Zapadni Evropi, na Japonskem ali v Hong Kongu. Res, da Amerika skoro ves drobiž uvaža, izvaža pa velike izdelke kot potniška letala, računalnike in druge elektronske naprave, od kmetijskih pridelkov pa ogromne množine žita, živinske krme, tobaka, bombaža, sadja in soje. Uzakonitev nove cene za zlato: $38 za unčo daje upanje, da bo pospešila izvoz v dežele Skupnosti. Glavna ovira za svetovno trgovino med gospodarskimi velesilami v senci carinskih zidov je s tem vsaj deloma odstranjena. Vendar to še ni dovolj. Do pravega sodelovanja med ZDA in Skupnostjo je še daleč. Upamo, da smo prišli vsaj do točke,'ko članice Evropske skupnosti ne gledajo več v Ameriki svojega sovražnika in tekmeca, ampak svojega trgovskega tovariša. Sovjetska zveza je gledala od vsega začetka na Evropsko gospodarsko skupnost kot na ameriško orožje proti sebi, zato se ni s Skupnostjo nikoli pogajala. Šele zadnji govor Leonida Brežnjeva, vodnika sovjetske Komunistične partije kaže na preobrat v odnosih Sovjetije do EGS. V tem govoru je sovjetski vodja prvič priznal obstoj EGS in nakazal možnost pogajanj z njo. To je znak, da so se sovjetski voditelji zavedli moči razširjenega evropskega bloka, ki bo trgoval z zunanjim svetom tem manj, čim bolj bo razvito sodelovanje med članicami EGS. Brežnjev je rekel, da so odnosi Sovjetije do EGS odvisni od tega, kakšno stališče bo Skupnost zavzela napram socialističnemu delu Evrope, posebno pa napram “Comecon” (gospodarska skupnost komunističnih držav, organizirana kot protiutež EGS). Spremembo sovjetskega stališča spravljajo v zvezo s pogodbami med Sovjetijo in posameznimi zahodnoevropskimi državami, ki bodo potekle 1. 1975. Do takrat se morajo Sovjetska zveza in njeni sateliti odločiti, ali bpdo v bodoče trgovali s Skupnostjo ali pa bodo opustili vse trgovske zveze z Zahodno Evropo. Ker so vzhodnoevropske države precej povezane v trgovini v zahodnoevropskimi državami je zadnja možnost skoro izključena. Pripravljenost sovjetskih voditeljev na pogajanja je morda samo poskus, da bi obdržali na vajetih Čehe, Poljake, Romune in Madžare, ki so že ponovno zahtevali več gospodarske svobode, a jim Moskva le počasi popušča. Jugoslavija, ki ima v “Comecon” samo vlogo opazovalca, je doslej edina komunistična država, ki je podpisala trgovsko pogodbo z EGS 1. 1970. Romunija je prva redna članica “Comecona”, ki je prosila za sprejem v EGS. Ona je tudi prva članica komunističnega bloka, ki se je že pogaja'a z vodstvom EGS v Bruslju. Druge vzhodnoevropske države so gledale pri izbiri poslanikov za Bruselj na gospodarske skušnje kandidatov. Trenutno ima EGS težave z Italijo, Nekateri se celo boje, da bo morala radi svoje politične nestalnosti, socialnih nemirov in gospodarskih težav izstopiti iz Skupnosti. Njeni zastopniki v raznih organih Skupnosti so izgubili ves ugled. Franco Maria Malfatti, predsednik Evropske komisije, je predčasno odstopi!. Na njegovo mesto so Italijani poslali Carla Scarascia Mugnozza, ki so ga pa* zastopniki drugih držav zelo hladno sprejeli. Pravijo, da zato, ker njegovega imena ne morejo izgovarjati. Od Italije zahtevajo, naš ncolni razne ukrepe, ki so jih druge članice že izvršile. Italija je že tretjič prosila za odlog za vpeljavo novega davčnega sistema, ki je že povsod drugod v veljavi. Italijanski gospodarski pisatelj Federico Orlando pravi, da je Italija že dolgo črna ovca v Skupnosti. Anže BESEDA IZ NARODA mm ¥$e se spreminja NEW YORK, N.Y. — Stari Grki in Rimljani so to naslovno misel imeli v malo drugačni besedni izraznosti v svojem pregovoru. Grki so namreč dejali: Vse teče. . . Rimljani pa so bili določnejši, ko so v medsebojni odnos postavili življenje človeka in časa ter so reškli takole: Časi se spreminjajo in mi se spreminjamo z njimi. Z mojim srenjskim sestavkom 11. aprila je urednik AD oibjavil sliko naše letošnje srenjske Cvetne nedelje. V petek, 24. marca letošnjega leta, smo na naslovni strani videli eno iz prejšnjih let. Letošnja in tista iz prejšnjih let, na hitro pogle-dano, bi kazali, da je na Osmi pri cerkvici sv. Cirila v New Yorku zmeraj enako, nobene spremembe. Ta pogled na hitro je vsekakor varljiv. Slikama daje to varljivost in podobnost prostor, kjer se mladi po cvetnonedeljski glavni maši zmeraj zbero, stisnejo skupaj na stopnišču, ki vodi v našo cerkvico. Zmeraj na istem prostoru se morajo nekako podobno razporediti. Razporeditev narekuje, da se več — vsiljuje razpoložljiv prostor, ki se zmeraj enako širi in dviga; Tc bi govorilo ,za pravilnost u-gotavijajoče misli, da okolje samo ne bi vplivalo na spremembo, če ne bi na ta prostor s svojim učinkovanjem posegel še drug činitelj — čas. Ali niso bili stari Rimljani modri v svojem opazovanju življenja; ali niso (bili dosledni v spoznavanju, ko so spoznali dejavnost časa. Če vzamete v roko AD od 24. marca in od 11. aprila, boste lahko spoznali, da je vsebina letošnje slike Cvetne nedelje precej spremenjena, precej drugačna. In v primerjavi z ono eno leto še poprej, je razlika še večja. Na letošnji —> kot že na poprejšnji — ne najdeš več Marinke Ravnikarjeve, zdaj Zupančičeve. Vendar precej zrelejšo pa še najdeš njeno sestro Liziko, ki drži v naročju že svojega nečaka Andrej čka. Prav tako ne najdeš Tončke Babnikove, zdaj Stalzerjeve. V skupini pa že najdeš blaženi otroški obraz Krstiče, Tončkine hčerkice, ki drži svečano butarico v svojih rokah, ko je morda hkrati pomislila, da bo kaj kmalu ob njej tako tudi njen bratec Tomažek. Pa Klezi-novi so se na stopnišču povzpeli, da so dali prostor mlajšim. Tako odraščajo Pucevi in kmalu bomo na sliki ugledali že sina in hčerkico Ludvika in. Marije Burgar-jeve. Ravnikarjev Janezek že med fante sili; prav tako Jenko Peter. Marija Babnikova je že dekle in se je postavila kar v sredo med to lepo mladost, kot bi bila čebelica-matica. No ja. saj delovna je nekako tako, kadar gre za dobro naše narodne skupnosti. Slika Cvetne nedelje nam kaze polnost našega življenja, ki pa nikakor ni še bila podana v svoji skrajnosti. Kajti z voljo, zanimanjem, hotenjem in dejavnostjo bi to skrajnost lahko do-segli. In če bi bili potem še naprej vztrajni, bi bila ta polnost neka stalnost v življenju naše narodne slovenske srenje, razmetane po velikem New Yorku in njegovi, res široki okolici. Mnogokrat govorimo o hitrih spremembah vremena in človekovega zdravja, mišljenja ter ali eden od spečenih za Veliko nedeljo, ali pa sveže pečen na belo soboto, je v naši cerkvici stroške. Niso majhni, gredo v ti-' sočake. Narodna zavest in skrb za mladino, da bi ostala dobra, premaguje vse ovire. Okrog 60 tamburašev in tamiburašic je pod Donovo taktirko. Nekaj jih je še v osnovni šoli, ker šele začenjajo-. Večina od njih je v sprva kaj klaverno zgledalo. Šte- High School in nekaj jih že obi- vilo menda ne bi tako lepo naraslo, da ni bil po maši krst in da nas niso spet obiskali nekateri iz ibridgeportskega področja. To sta bila dva činitelj a, da skuje College. Program včerajšnje prireditve je bil bogat. Ne morem naštevati vseh podrobnosti. Tamburaši so spremljali vse petje in plese nas je bilo še kar čedno število, z igranjem tamburice. Predva-zbranih. J j ali so vse slovanske plese in Po maši je oče Richard Rogan pep pesmi, ki so najbolj priljub-krstil novorojenega Tomaža, si- ijene med kakim slovanskim na-na Tončke in Hajnija Stalzerja., r(Xiom Tudi Slovenci so bili za-Botra je bila stara mama ga’!stopani. Vsi fantje in dekleta so Stalzer, boter pa naš poznani. | ppj v narodnih nošah. Naša na-delovni Anton Babnik, ki je sta- jrocina noša je res krasna. Tudi ri oče Tomažka. Upajmo, da bo Lipovac si jo je nadel za to pri- Tomažek, ki se je rodil v tako spreminjajočih se “časih”, ostal ložnost in tako v dejanju priznal, da je Slovenec. Drugače veren, da ne bo neverjetni To- nastopa v hrvatski narodni no-maž za vse, kar mu bo mamica gj k;0£ njegovi igralci. Mislim, da pripovedovala in očka ukazoval. Armin Kurbus in Franci Us sta s svojimi prišla k naši deseti maši, ker so pozneje odšli v srbsko katedralo sv. Save, kjer so brati pravoslavci imeli svoj Uskrs. Seveda oni so imeli še nekaj drugega za urediti. Domeniti se, kdaj bo njih koncert v svečani dvorani Srbskega cerkvenega doma, ki je poleg cerkve na 25. cesti med Broadway-jem in Šesto avenijo. Najprej so mislili na drugo majsko, nedeljo, pa jim je naš župnik odsvetoval, češ da je to Materinska nedelja. Tako je Armin med vožnjo od srbske cerkve odločil, da bo 28. maja. Tam smo poiskala g. Georgea Perunicica, ki odloča o tem, in je rekel svoj: Okej! Na velikih reklamah je spremenil datum ip jih je nabil vsepovsod v Cerkvenem domu v vseh treh dvoranah. Vendar iz-gieda, da ta datum ne bo primeren zaradi Spominskega dne, ko ljudje gredo za ta weekend precej naokoli. Tako bo verjetno njihov koncert v nedeljo, 21. maja, ob 3. uri popoldne. To bo Armin Kurbus s Stihi uredil v nedeljo, ko bo pri nas aprilska nedeljska prosvetna ura. Maja se nam obeta prejšnja slovenska živahnost in dejavnost v New Yorku. In to je več kot prav za te tako spreminjajoče se čase, katerim mi tako brezbrižno podlegamo. Tone Osovnik Slovenci nimamo svojega narodnega plesa, ker še nisem slišala o njem. Včerajšnji igralci so predvajali “polšter tanc”; že ime pove, da ni naš. Bilo je še nekaj drugih plesov, povzetih iz polke in valčka. Vsa prireditev je bila tako zanimiva, da smo dali igralcem priznanje s “standing ovation”, kadar nam je kar posebno ugajalo. Preden smo se razšli, je prinesla cvetličarka na oder tamburašem krasen šopek. Na odru se je prikazal tudi mestni župan Walsh (katoličan), ki je čestital Lipovacu na krasnem uspehu in se mu zahvalil za njegovo delovanje med našo mladino. Izročil je tudi pismeno priznanje g. Perešiču, predsedniku katoliškega St. John’s Ciuha. Da je delovanje Lipovaca velikega pomena za Cerkev, je pokazal nadškof I. Strecker, ki se je u-deležil prireditve v spremstvu msgr. Horvata in msgr. Gardner j a. šolskega nadzornika. Bog daj zdravja našemu Donu, da bo mogel še veliko dobrega storiti za mladino. Kansaške Mfinige KANSAS CITY, Kans. - Važno! Mudi se! Komu? Naročilu za mohorjevke! Naj ne bodo tele vrstice “glas vpijočega v puščavi”! Dvakrat, morda trikrat se odrečemo kaki zabavi, ki nima dobrodelnega namena, in imamo $5 za mohorjevke. In zraven imamo še zasluženje žrtve, ki nas čaka v nebesih. Imamo zavest, da smo storili dobro delo, S tem pomagamo tudi koroškim študentom, ki jih Mohorjeva družba študira, da bodo nekoč voditelji koroških Slovencev, zatiranih od Nemcev. Naši farani sv. Družine, prosim, ne pozabite, da sem vedno pripravljena sprejeti vaše naročilo. Iz New Mexico, iz Wisconsina, sem že dobila dve naročili. Naj ne bo naša država sončnice zadnja! Včeraj, 9. aprila, je bil za Slovane našega mesta prelep večer. Don Lipovac, cvet naše fare, nam je pripravil veliko užitka s svojimi tamburaši. Nastopili so že šestič v Wyandotte dvorani, ki je bila natlačeno polna. Me smo dospele tja eno uro pred za-mnogih drugih stvari. In takšnih četkom, pa smo komaj našle se- hitrih sprememb smo navajeni tudi v življenju naše njujorške deže. Takega navala ni niti takrat, kadar gostujejo v našem srenje. Na Tiho, Cvetno in Vsta- j mestu pittsburški tamburaši, ki jenjsko nedeljo je bila naša cer-; Jih pozna vsa Amerika. Lipova-kvica zmeraj lepo zasedena. Na! cevi igralci in plesalci že lahko Belo nedeljo, ki je na Sloven-1 tekmujejo z onimi iz Pittsburg. skem njega dni veljala še kot ha. Čaka jih lepa bodočnost, če mala Velika noč, ko so spet pir-j bodo vztrajali. Upamo, da bodo, he trkali in pomaranče sekali' ker imajo podporo staršev, fare Ko sem gledala to mladež na odru, sem se spomnila članka Fr. Andrewa Greedyja, ki sem ga ravno prej čitala v “Kansas Register”. Včasih ne vem, kam naj tega pisatelja postavim — na desno ali levo. Včeraj sem pa mu dala zaupnico, češ “three cheers for you, Father”. Napisal je namreč satiro, v kateri fi-! gurativno lopne z loparjem po glavi neko Mrs. Sidney Callahan. Ta ženska je neka voditeljica novih kozmopolitočnih katoličanov, ki ne verujejo, da je bilo kaj dobrega v preteklosti. Posebno je nasprotna “etnični stvari”, češ da je vse velika sleparija, da so vsi priseljenci manjvredni od drugih “pravih” Amerikancev. Pravi neki, da je vsa “etnična stvar” že v bankrotu; da “etnične grupe” niso ničesar doprinesle k. razvoju in kulturi Amerike itd. O, kake ji je solil Fr. Greely! Ce koga zanima članek, je njegov naslov: “Is the Ethnic Thing All Over?” v prej omenjenem listu. Torej naši priseljenci niso ničesar doprinesli h kulturi Amerike? Od kod torej nastop te naše mladine? Ponosni smo na njo! Ima ideale ta naš mladi rod. Kar srce se nam je smejalo, ko smo čitali v “Kansas City Star” odgovore, ki jih je dobil od tamburašev poročevalec, katerega je dnevnik poslal k zadnji, vaji pred nastopom. “Ali je med vami kaj takih, ki jemljejo mamila?” je vprašal študenta z Ward High šole?” “Med tamburaši ni niti enega; poznamo pa nekaj takih, a ne občujemo z njimi,” je bil odgovor. “Vidim, da med vami ni dolgolascev. Kdo vam je prepovedal?” poizveduje poročevalec. Odgovor: “Nobeden.” Ali hodite ob nedeljah v cerkev,” je vprašal neko dekle. “Seveda. A nismo prisiljene. Vse gremo rade.” To je vpliv doma :,n šole, katoliške vzgoje. To je Ko so španski frančiškani začeli s spreobračanjem Indijancev, so imeli težko delo, ker jim je bila večina sovražna. Večkrat je Bog s čudežem posegel vmes, da je pripravil njih srca za božjo setev. Sv. Cerkev se nerada poslužuje besede ‘čudež’. V kronikah kalifornijskih misijonov je vsak dogodek, ki ga je nemogoče razložiti na naraven način, zabeležen kot legenda. Fr. Junipero Serra, frančiškan, je ustanovitelj mnogih indijanskih misijonov v Kaliforniji. Kot Slomšek čaka tudi on, da bo postavljen na oltar. Veliko je pretrpel. Kalifornijo je prehodil peš. Nekoč ga je pičila klopotača in je potem do konca svojega življenja čutil bolečino v nogi, a je vedno odklonil konja za ježo. Bil je goreč misijonar. Oral je ledino. Kakor hitro je bil uspeh misijona zagotovljen, se je odpravil naprej in prepustil skrb sobratu. San Antonio de Padua je bil ustanovljen 1. 1771. Njegov graditelj je bil Father Miguel Pie-ras. Nekoč je srečal staro Indijanko, ki je prišla s hribov. “Želim biti krščena,” je dejala. “Vem vse o vas in vašem Bogu.” “Odkod nas poznaš?” jo je smehljaje vprašal. “Štirikrat je prišel iz neba mož. Oblečen je bil kot ti. Govoril je mojemu ljudstvu. Dejal je, da nekoč boš prišel ti k nam. In sedaj si tu.” Misijonar je mislil, da se starki meša. Ko so mu tudi drugi Indijanci o tem pripovedovali, se je čudil. Izprašal jih je o veri — vsi so ibili dobro poučeni, da jih je lahko takoj krstil. Tudi začetek misijona Santa Cruz je sličen zgoraj omen j e-mu. Tudi te Indijance je pripravil na prihod misijonarjev “frančiškan iz neba”. Ko so res dospeli, jih je narod sprejel prisrčnim veseljem. Med tem, ko so bili frančiškani v San Diegu v neprestani smrtni nevarnosti pred divjaki, ki so jih sovražili, so bili misijonarji v Carmel Bay zelo pri ljubljeni. A ni bilo tako v začetku. L. 1771 se je zgodilo nekaj kar je popolnoma spreobrnilo Indijance, da so začeli ljubiti misijonarje. Father Juan Crespi, prijatelj patra Junipera Serra' je zasadil v žemljo velik lesen križ blizu Carmel Bay. Nato je nadaljeval svoje potovanje v upanju, da bo morda našel kak ibolj prikladen kraj za svoj misijon. Večina Indijancev mu je bila sovražna in nasprotovali so mu na vse mogoče načine. Ko se je vrnil, so ga toplo pozdravili. Od kod ta sprememba? Indijanci so mu pripoedovali, da je bil križ, ki ga je zasadil v zemljo, vsak večer ožarjen z bleščečo svetlobo, ki je lila nanj iz neba. In dobri patri so zabeležili izredni dogodek v misijonsko kroniko kot legendo. Misijonar San Juan Capistrano je zelo znan zaradi lastovk. Vsako leto priletijo tja na praznik sv. Jožefa in zasedejo vsa poslopja. Nikoli niso prepozne. Čitala sem, da se tudi letos niso zmotile v datumu. Tiste dni pride veliko turistov v San Juan Capistrano, da se na lastne oči prepričajo o točnosti lastovk. len j e. Ob vživljanju v otroški svet postajamo bogatejši. Otroci nas oplemenitijo. Otroci vračajo svoj “dolg” odraslim, če razvijejo v sebi tudi tiste zmožnosti, ki se niso mogle do kraja razviti v nas samih. Starši moramo kljub poklicnim bremenom najti čas za svoje otroke in obenem čas, da se poučimo, kako ravnati z njimi. s. M. Lavoslava Sovjetska zveza bo obhajala SO-lelitito Sovjetska zveza je bila ustanovljena leta 1922, pet let po boljševiški revoluciji. Prvih 5 let je vladala splošna zmeda, ki je vodila najprej do ustanovitve “neodvisnih” sovjetskih republik, končno pa do združitve v Sovjetske zvezo. Ruska komunistična partija hoče porabiti to priliko za splošno praznovanje 50 letnice. V ta namen je pozvala urednike vseh večjih časopisov, naj objavljajo priprave za praznovanje in naj posebno poudarjajo politiko partije napram narodnim manjšinam, ki naj se predstavlja kot zgled sodelovanja med raznimi narodnostnimi skupinami. (Sovjetska Zveza je sestavljena iz mnogih narodov in zato v tem oziru pravtako ranljiva, kakor Jugoslavija). Sodeč po pozivu partije, se bodo proslave porabile predvsem za to, da se pokaže Sovj. zveza kot dežela, kjer so bila vsa nasprotja med raznimi narodnostmi odpravljena in vsi predsodki izkoreninjeni, tako, da vsi narodi lahko žive v miru skupaj. Vendar je partija začela kampanjo poučevanja državljanov o odnosih med etničnimi skupinami, kar dokazuje, da je nekaj predsodkov, nacionalizma in šovinizma še ostalo. Vse tovarne, farme, šole, uradi in gradbena podjetja so dobila navodila, naj sklicujejo sestanke v spomin obletnice. Mladinske organizacije so bile pozvane, naj prepoje mladino s komunističnim pogR' dom na rešitev nasprotij med raznimi skupinami. Politkomisarji v armadi naj osredotočijo svoje govore za nadaljnje jačanje prijateljstva in bratstva med vojaki raznih narodnostih skupin. Seveda bodo poskušali tudi podreti vse dosedanje rekorde v proizvodnji, znanosti in tehni' ki. Vsa ta navodila dajo miših1’ da se ruski voditelji boje 'te žav s katerimi se mora bori iti tovariš Tito, ali pa, da jih Ž® imajo. Dvajset novih tovarn Kot poroča Borba, je predsed nik CK ZK BiH Branko Mik11; lic med pogovori v občinsk) konferenci ZK Banjaluke zla^d podprl napore kolektivov banja, luških delovnih organizacij, n3^ v prihodnjih štirih letih v sose njih občinah zgrade 20 novih t0 varn. S tem bodo pripravili n0 va delovna mesta za 5000 zap0 slenih. ZA DOBRO VOLJO Naslednjo lepo “drobtinico” sem pobrala iz “Družine” — o vzgoji predšolskih otrok. “Če bi mogli izliti na papir zvonki smeh srečnega otroka, bi zažarele črke in iz listov bi odsevalo tisoč žarkov pomladnega sonca.” Ali smo kdaj resno premislili, kaj otroke razveseljuje, kaj jim prikliče smeh in kaj njihov smeh pomeni? Ne pustimo čakati naših otrok na ljubezen. Ne kaznujmo jih z odvzemom ljubezni. Otroci, ki so ljubljeni, bodo dajali in vračali ljubezen, čimbolj se poglab- mladina kulturne etnične grupe, I ^amo v bistvo naših otrok, tem ter je bil kolač spet na mizi, ih St. John’s kluba, ki plačuje ^ bil° Poročevalčevo priznanje.1 lePše se nam dozdeva naše živ- Bratca se pogovarjata: “Ali ti je mama kaj obljubil3’ če boš pospravil sobo?” “Nič, obljubila pa mi je nekal’ če je ne bom.” Pisatelja Marka Twaina je griznil pes. Poklical je zdrav tli' ka in ga vprašal: “Ali je neva1, no?” J “Lahko, da je. Utegnete dob1 steklino.” (,i “Dajte mi papir in svinčnik “No, no zato še ni treba del3 oporoke.” “Saj je ne mislim. Rad bi mo napravil seznam tistih lJu ki jih bom obgrizel, če res bim steklino.” . KANADSKA DOMOVINA iz slovenskega Toronta Slovenska pesem vabi ket na soboto pred Belo nedeljo. Pred* menoj visi slika pomlad- Dvorana je bila kar polna, ven-nih lepot. V ospredju se košati dar ne prenatrpana. Ljudje so Veliko drevo — vse v cvetju.: bil d°lbre volje, ker so jim mladi Središče slike zavzema na majh- -antje i*1 dekleta postregli z o-vzpetni cerkvica sv. Marka. kusno večerjo. Po večerji so jim v njeni soseščini sta dva kozol-Ca- Zemljo pokriva zelena preproga, posuta s pomladnim cvetjem. V ozadju se dvigajo Karavanke, nad njimi jasno nebo. ^Se pa ožarja spomladansko pa zaigrali mladi godci. Ce bi sodil samo po dobri volji navzočih, potem bi moral pribiti, da je bil banket popoln uspeh. Birma pri Marii] Pomagaj. — V soboto, 8. aprila, popoldne ob sonce. Pod sliko je napis: Vrba. 5. je bilo v slov. cerkvi Marije čudno, da je ta lepi kraj dal Slovencem naj večjega pesnika Franceta Prešerna. Podoba tega braia je kakor pesem, je nekaj lePega... S tem uvodom vab hm prijate-Je slovenske pesmi iz velikega oronta in iz njegove okolice na Pevski koncert, ki ga bo priredil z'bor VRBA v soboto, dne 29. a-Prila, ob 7.30 zvečer v Slovenskem domu na 864 Pape Ave. etos se je pevcem iz zbora rba pridružil tudi zbor Majol-a iz Hamiltona. Skupaj bodo PHi slovenske narodne in umet-116 Pesmi pod taktirko g. Igna-Clia Križmana. v Kdor bi želel, da se mu odpo-ClJe njegova slovenska bit, naj be zamudi te prilike, naj ne o-j^Usti koncerta slovenske pesmi. Jer lepo pojejo, tam je veselje ftia. Življenje brez veselja pa ^ bedno, je kot dan brez sonca. g esern dviga. In kako potrebni °> da nas od časa do časa ne-dvigne, nam da pobudo, da v nas zavest slovenskega iz-0ra znova prebudi in zaživi, lovenska pesem je kakor hra-a temu oživljanju. Ona daje cguma, ona združuje, ker gra- I mostove med ‘bregovi’. Vsak-° torej sebi dolguje vsaj to, da Ve °nceida udeleži. Lepa slo-^jmska pesem bo v njem prebu-veselja, dala novega zagona II Ponosa. ^Lep0 zapeta pesem pa ni sa-brnenje strun v grlu, ni sa-di° ^,reslJaj zračnih valov, je tu-ValZ ^U;^e pevcev, ki se po teh fkv Pre^aks v poslušalce. C1 dajejo nekaj samega sebe. ^0]0 Stranj ost zlijejo v bese-v uapeve in vse skupaj Z^0 Poslušalcem. Da pa to sa 0re^0’ J6 Potrebno veliko ča-Pev^-^0 Va^ clbdo ljubezni, jih S ^ koncert je sad žrtev, ki nra ^,evc^ tožijo, ko se zanj pri-He a ''a^°' keb žrtev pa ne plača va genar m jih ne odtehta slabi inVe^a'v Norojene so iz Ijubez-e ,12 čuta dolžnosti; pevci'se ^ aj°) da je treba kulturno Zginit'a^' noižemo narodno Zavi Pstv, Vsakdo u Obisk koncerta dolguje 3 . ’ torej tudi pevcem v stj v, an“ie> narodnostni skupno-bo V l2nak) da živimo: Dokler S6m donela slovenska pe- p’g ° čivel slovenski rod. Pre bo ži Ko koncertu bodo pevci hy Sp“;Ji svoje mesto “Harmo-iheloep-e1>U'' ujid zvokih in Šel-jj bo lahko vsakdo pri-Selja t^V°l 5ačun, da bo čaša Se ko ta ,Večer res polna. Kdo bi ubraniti vabilu na ta- m°gei lprijeten večer?! P. M. ^2 življenja Veli£a^ naselbine vkli. :prO^n0^ smo lepo prazno-Cerkvaha4n0VaiDe J0 bilo v obeh lodej! ir ^ Po domovih. Veliki Se je * 1 dika noč, spomin, ko dvoje z°odovina pretrgala na p0 a Pred in čas po Kri-delil0. ^Udi človeštvo se je raz-vi še Vea ln Proti. Ti sveti dne-iPhog0 j. no potisnejo na kolena Sk°Večh1jU 'Sprava z Bogom v - : Cl je najlepša Velika ^O'C VhK»»kobat so bile v teh slovenske cerkve! "o I, v ariski banket. — &ravilo ° Slovenski dom” je pri- kival; Sr)n Kogu! “I);p0^ad rustv0 prvi spomladanski ban- Pomagaj na Manning Ave. bir-movanje. Skupino 29 otrok je birmal torontski pomožni škof Francis V. Allen. Birma v župniji je župnijski praznik posebne vrste. “Naša moč” za Veliko noč. — Za konec meseca marca je izšla “Naša moč”, glasilo Hranilnice in Posojilnice slovenskih župnij. List ima prikupno zunanjost in na štirih straneh prinaša novice tega denarnega zavoda, ki letos doživlja 15-letnico svojega dela in življenja. Uvodni članek govori o napredku in svobodi, do katere vodi pot varčevanja. Druga stran objavlja novice o kulturni nagradi in o priznanju, ki ga je bila HPSŽ deležna zaradi podeljevanja nagrad. S tretje strani pa zvemo, da je ta denarni zavod imel v petih mesecih letošnje poslovne dobe čez pet milijonov dolarjev prometa in je izdal blizu pol milijona dolarjev posojil. Dobra misel za vsakdanje življenje. — “Bodi potrpežljiv in toleranten s svojim bližnjim. Končno mora tudi on tebe prenašati, kar včasih ni lahko.” Čestitke mlademu fantu! — G. Tine Batič .je doma nekje iz Vipavske doline. Srednjo šolo je dokončal že v domovini. Je prikupne zunanjosti in zelo dober pevec. Pri Mariji Pomagaj je pel na koru. Sedaj se je pa odločil in je stopil v misijonsko družbo lazaristov. Bog daj, da bi ga pot pripeljala do oltarja. Danes se namreč tako napihuje ve-l-ka številka odpadlih duhovnikov. Pa je vendar teh nesrečnežev komaj pol procenta. Dobro predavanje. — V nede-ijo, 9. aprila, je imel pri Mariji Pomagaj ne sestanku Katoliških mož predavanje duhovni vodja društva g. Janez Jeretina C.M. Govoril je o “Cerkvi v Argentini’. Lepo je analiziral razmere z zgodovinskega in socialnega ter političnega vidika im pokazal, kako so v teh in takih razmerah bori Cerkev za boljšega človeka, ki naj bi ustvaril boljšo družbo. Predavanje je bilo dobro in zelo' poučno. Udeležba lepa. Duhovne vaje za slovenska dekleta. — Slovenska dekleta od 16. do 23. leta bodo imela priliko udeležiti se duhovnih vaj v dneh od 9. do 11. junija v Domu duhovnih vaj Cenacle House, 318 Lawrence Ave,, E. Toronto. Vodil jih bo dr. Pavel Krajnik iz Clevelanda. Por. voza Hugh Aitken — korporacija je v veliki meri finasirala to poslovno pogodbo — je izjavil, da gre za doslej naj večjo dvostransko pogodbo o dobavi lokomotiv v zgodovini. V navzočnosti predsednikov in drugih visokih funkcionarjev kakih 20 velikih kanadskih firm in montrealske banke, ki sklepajo v Jugoslavijo pomembne poslovne dogovore, je na slovesnosti govoril kanadski minister za trgovino Pepin, ki je med drugim dejal: “Kanadski poslovni svet kaže, zlasti po lanskem obisku predsednika Tita v Kanadi, veliko zanimanje za investiranje v Jugoslaviji.” Poudaril je, da je Jugoslavija zdaj največji trgovinski partner Kanade v vzhodnem delu Evrope. Nixon in Trudeau končala zasioj v trgovinskih razgovorih ZDA in Kanade Obisk predsednika Nixcna v Kanadi je končal zastoj v medsebojnih trgovinskih pogajanjih, kar na splošno niso pričakovali. Jetniki kodo dobili redne minimalne plače NEW WESTMINSTER, B. C. — Okoli 20 jetnikov bo dobivalo redno minimalno plačo $1.75 na uro tekom prihodnjih šest 'mesecev, ko bodo gradili nove stavbe pri William Head ustanovi, srednje varni ječi kakih 20 milj od Victorie. Z zaslužkom bodo plačali hrano, stanovanje in o-bleko, prav tako bodo plačevali dohodninski davek in prispevek za pokojninski sklad in za brezposelnost. Jetniki bodo gradili središče za poklicno vežbanje, ki bo sestoj alo iz delavnic in učilnic. Graditi bodo začeli 5. maja. Kanadski General Motors bo dobavil Jugoslaviji 114 diesel lokomotiv Na podlagi sporazuma med kanadskim “General Motors” in j u g o s 1 o v anskimi železniško-transportnimi podjetji iz Zagreba, Beograda, Sarajeva in Skopja bodo do konca prihodnjega leta dobavili Jugoslaviji 114 modernih dieselskih lokomotiv iz tovarne “General Motors” v Londonu v Ontariu. Vrednost lokomotiv, katerih moč je od 1800 do 2000 KM, znaša skoraj 40 milijonov dolarjev. Od tega bo Jugoslavija plačala 40 odstotkov z blagovnimi dobavami. Predsednik kanadske vladne korporacije za pospeševanje iz- DOMA IN PO SVETU Unijski vodniki so pozvali stavkujoče civilne uslužbence v Quebecu, naj skrbe za vzdrževanje neobhodnih služb, pa je vendar nastopila na mnogih kra-ih huda stiska, ko se štrajkujoči za to navodilo niso menili. * V prvem tednu aprila so prodale trgovine na drobno v ZDA za 7.82 bilijonov dolarjev raznega blaga, za 10% manj kot teden preje (pred Veliko nočjo) in 3% manj kot v istem tednu pred enim letom. Vsakdanjih potrebščin je bilo prodanih za 5.27 bilijonov, trajnih pa za 2.54 bilijona. * V Lethbridgeu v Alberti bodo začeli ta mesec graditi The International Distillers (Canada) Ltd, novo tovarno, ki bo stala 9 milijonov dolarjev. V bližini Kono v državi Sierra Leone v zahodni Afriki so našli 969.8 karatov obsegajoči diamant, ki ga je predsednik republike poimenoval za Zvezdo Sierra Leone. Je to doslej na svetu najdeni tretji naj večji diamant! Dolg je dva. palca in pol in pol palca širok, po velikosti je sličen kurjemu jajcu in tehta en funt. Njegovo vrednost so o-cenili na $11.7 milijonov. * Naraščanje gospodarske dejavnosti v Kanadi se kaže v po- OTTAWA, Kan. — Od obiska predsednika ZDA pretekli teden ni nihče veliko pričakoval, ker je bilo splošno mnenje, da služi le pospeševanju rednih' stikov med obema sosedoma, ki so bili trenutno nekam skaljeni zaradi težav v medsebojni trgovini. Prevladalo je prepričanje, da je premalo časa, da bi bilo mogoče rešiti zapleteni trgovinski spor ali vsaj poiskati načelno rešitev zanj. Nixon in Trudeau sta se v petek kljub temu posvetila vprašanju in prišla do sklepa, naj obe strani znova proučita svoji stališči in obnovita razgovore. Obe hočeta biti prožnejši in se truditi za rešitev, ki ustvarja razpoloženje med Ottawo in Waishingtomom, pa tudi med poslovnim svetom-na obeh straneh meje. Predsednik ZDA je v svojem govoru pred parlamentom poudaril, da podpira kanadsko prizadevanje po lastni identiteti in lastnem gospodarskem načrtovanju. Četudi je včasih slišati precej pripomb na račun ZDA in njihove gospodarske politike do Kanade, je vendar večina Kanade obisk predsednika ZDA po- zdravila, ker se, kot je zapisal Globe in Mah, zaveda važnosti dobrega sosedstva in prijateljstva z ZDA. Čeprav je med obema veliko razlik v gledanjih in celo sporov, je vendar veliko več skupnega,* skupnih koristi in skupnih smotrov. Veže nas skupna dediščina, imamo skupna izročila, sličen način življenje, živimo na istem kontinentu. Naše življenje je na vseh področjih in ravneh tako prepleteno, da se moramo prizadevati za ohranitev dobrega sosedstva, prijateljstva, ki pušča 4,000 milj dolgo mejo nezavarovano in ne-zastraženo. Demonstracije v zvezi z Nixo-novim obiskom v Ottawi so bile skromne in kljub vsej propagandi udeležba pri njih zelo pičla. Ko je šel Nixon govorit v parlament, je bilo policajev trikrat več kot demonstrantov. Z zadovoljstvom je bil sprejet v Kanadi podpis pogodbe o očiščenju Velikih jezer tekom prihodnjih petih let, ki bo stal ZDA 2.7 bilijonov, Kanado pa nekako sedmino tega. Dejstvo je namreč tudi, da so ZDA v glavnem odgovorne za onesnažitev teh jezer. Bobri odlični graditelji Bober je najredkejši in največji gledalec naše celine. V dolžino zraste namreč čez meter, tehta pa do 30 kilogramov. Razen tega ima ta posebnež več poklicev. Saj se ukvarja z inženirskimi, tesarskimi in zidarskimi deli, na glasu pa je tudi kot graditelj vodnih stavb, brodar in podiralec dreves. Zadnje delo opravlja tako, da s svojimi močnimi sekalci obgloda spodaj obsežna debla vrb in jesenov, ki prekopih, če ni v bližini primernega lesa’ za njegove potrebe. Pod vodo zdrži skoraj četrt ure. Bobri grade jezove. S svojimi močnimi zobmi obglodajo spodaj debla da padejo v vodo, ki jih odplavi tja, kjer hočejo zajeziti reko. Drevesa, ki ležijo povprek v vodi, spojijo med seboj z blatom, odpornimi rastlinskimi deli in kamni, in jez je gotov. Pri gradnji stanovanjske hiše jih nujno potrebuje za svo-N vodi delajo v skupinah. Ilo- Vesti iz Slovenije V Ljubljani 20 avtomobilov in 10 telefonov na 100 stanovanj “Privredni pregled” objavlja primerjavo gostote osebnih avtomobilov in telefonov v posameznih večjih mestih v Jugoslaviji. V članku “Več avtomobilov kakor telefonov” najprej ugotavlja, da prideta v Jugoslaviji povprečju skoraj dva avtomobila na 100 prebivalcev, medtem ko pride na 100 prebivalcev le en telefonski priključek. V nadaljnjih izvajanjih pa primerja za posamezna večja mesta število stanovanj in število registriranih osebnih avtomobilov v letu 1970. Po njegovih podatkih je glede gostote avtomobilov na prvem mestu Ljubljana, kjer pride skoraj točno 20 avtomobilov na 100 stanovanj. Na drugem mestu je Novi Sad, ki ima na sto stavovanj registriranih 14.8 avtomobila. Potem šele sledi Beograd s skoraj točno 14 avtomobili, za Beogradom pa sledijo Maribor s 13.7, Reka s 13.2, Zagreb s 11.6, Zrenjanin z 10.4, Titograd z 9.7, Pančevo z 8.7, Kragujevac in Niš z 8.6, Banjaluka z 8.1, Split z 8, Sarajevo s 7.9, .Osijek z 7.6, Tuzla s 7.4 itd. Pri telefonih je na prvem mestu Beograd z nekaj manj kot 13 telefonov, na sto stanovanj. Ljubljana in Reka jih imata nekaj manj kot 10, Novi Sad jih ima 9.8, Niš 8.7, Pančevo in Osijek 7.8, Titograd 7.7 in Tuzla 5.4 priključka na 100 stanovanj, ostala mesta pa manj kot pet. je gradnje. Z gibčnimi prsti sprednjih nog lahko prijemlje predmete, med dolgimi prsti zadnjih nog pa ima plavalno kožico, da mu služita kot izvrstni vesli. Široki in ploščati rep u- vico obdelujejo z repom in tako pripravljajo spojno gradivo za stavbo. Z združenimi močmi je vodna palača kmalu gotova. Bobrova graščina ima pod vodno gladino več vhodov, na porablja bober pri plavanju koti vrhu ipa je zasi]ni izhod. Znotraj krmilo, ko sedi, se nanj opira, pri gradnji pa ga uporablja kot zidarsko lopatico. Ponoči ima bober čez glavo dela s postavljanjem jezov na reki in z gradnjo svojih bivališč. Ker je močan in gibčen, se zna dobro braniti, vendar živi najrajši z vsem svetom v miru. Bober podira tudi oddaljena drevesa in jih spravlja na zaželeno mesto po vnaprej izkopanih večanem številu služb za inženirje, znanstvenike in uradniško oseb j e, ker je pil položaj še pred enim letom sorazmerno slab. je v sredini ploščad, na kateri bobri počivajo. Bobrovka je zelo dobra mati. Mladiča drži v naročju, ga neguje in ljubkuje. Oče bober pa si po napornem nočnem delu čisti in češe s kremplji gosti kožuh. Če se bliža nevarnost, daje oče-čuvaj znamenje z močnimi udarci ploščatega repa po vodni gladini za preplah. Bobrovka nato hitro plava v zavetje z mladičem, ki tiči na njenem repu. Bobri so res čudovite živali. Prednost Kopra Po podatkih zavoda za statistiko SR Slovenije, so lani v Sloveniji usposobili v družbenem sektorju 4602 novih stanovanj in tako dosegli za približno 10 odstotkov boljši rezultat kot predlanskim, saj so dobili leta 1970 v Sloveniji v družbenem sektorju le 4275 novih stanovanj. Zlasti je očiten lanski uspeh Kopra, ki je dobil v letu 1971 v družbebem sektorju kar .319 novih stanovanj. Koliko ta številka pravzaprav pomeni, nam pove dejstvo, da se je Koper s 319 stanovanji uvrstil v republiškem merilu na zelo dobro četrto mesto, takoj' za dvema ljubljanskima občinama (šiška in Bežigrad) ter za Mariborom. Vsekakor je prednost Kopra tudi očitna, če pomislimo, da je na primer Maribor dobil lani v družbenem sektorju komaj 538 novih stanovanj, po številu prebivalcev znatno manjši Koper pa 319. Preseneča tudi podatek, da se je glavno mesto slovenske o-bale z lanskim rezultatom uvrstilo celo pred Kranjem (148 novih stanovanj) in tudi Celjem (178 stanovanj)! Med primorskimi občinami se je lani dobro odrezala tudi Nova Gorica (142 stanovanj,) nič manj pa tudi Piran (142). Sledijo še občine Sežana (83), Postojna (41) in Tolmin (13 stanovanj). Seveda statistični podatki, kot rečeno, zajemajo le družbeni sektor gradnje stanovanj, ne pa tudi zasebnega. V povprečju so lani v SR Sloveniji debili skoraj prav toliko novih stanovanj v privatnem kot v družbenem. Vendar zasebna gradnja ni enako razvita v vseh občinah-. Zato so lahko končni rezultati, ki zajemajo tako družbeni kot zasebni sektor stanovanjske graditve, ponekod slabši, drugje pa boljši, kot jih kaže gornji pregled. Zdravljenje alkoholikov Oddelek psihiatrične klinike za zdravljenje alkoholikov je 24. februarja proslavil prvo obletnico obstoja. V tem oddelku zdravijo alkoholike na nov način; bolniku ob koncu zdravljenja Petino gozda uničenega Žveplov dioksid je v Sloveniji poškodoval in ponekod celo uničil precej zelenja in gozdov. Če je v zraku več kot 0.75 mg S02/m3, se začno v kratkem času kazati znaki poškodb na iglavcih, na stročnicah in pri žitu, predvsem na ječmenu. V Zasavju, Ljubljani in Celju ter v Mežiški dolini pa je pozimi tega strupenega plina v zraku celo nad 2 mg v kubičnem metru. Ta strupeni plin je poškodoval ali celo uničil 20% vsega gozda. V Zasavju je prizadel 5000 ha, od tega 1400 uničil, v Celju 4000 (800 uničenega), v Mežiški dolini 2550 (650), na Ravnah 2350 (270), v Kidričevem 700 (150), na Jesenicah 2100 (170), v Rušah 500, v Anhovem 5500, v Idriji 250, in v drugih predelih okrog 2000 hektarjev. CLEVELAND, O. Motki dobijo delo Strojniki Iščemo izkušene strojnike. Nadurno delo.; koristi. Kličite JOE LUSTRICK 531-6262 (80) Ženske dobijo delo Ženska dobi delo Iščemo kuhinjsko pomočnico, delni čas. SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. 361-5214 (78) Male Help Wanted POT WASHER For exclusive private club in Eastern suburb. Salary plus room and board. Must live in. Call Manager — 423-4414 (80) MALI OGLASI V najem Oddamo dvoje stanovanj, samo samskim osebam ali zakoncem, v St. Clairski slovenski okolici. Kličite po 5. uri 731-9431. (78) V najem Lepo moderno, prepleskano 4--sobno stanovanje zgoraj, v okolici Marije Vnebovzete, se odda odraslim ali z 1 otrokom. Oglasite se osebno na 720 E. 157 St. ________________________-(77) Družabnico išče Starejša Slovenka išče družabnico in pomočnico. Nudi lastno sobo, hrano in nekaj plače. Kličite 641-5985. (80) V najem Štirisobno stanovanje, zgoraj, se odda samo odraslim na 61 cesti. Za pojasnila kličite: 881-9947 (80) Lastnik prodaja dobro 2-družinsko hišo na 1263 E. 67 St., vsa podkletena, 2 plinska furneza, 4 garaže, velik vrt. Ugodna cena. Kličite do 8. ure zvečer 881-2195 in vprašajte za Tonija. (81) Lastnik prodaja v Euclid Zidana hiša, 2 spalnici spodaj, 1 zgoraj in sobica, cedar shramba, velike družinska soba, vgrajena formica kuhinja, preproge, zavese, del kleti zgotovljeno, 2 kopalnici, 21/a garaža. Lep lot in patio. Boljši kot nov. Lastnik gre ven iz mesta. Vse udobnosti. 838 E. 237 St. pri Babbit Rd. 731-7399 -(79) PROTEST NA NIZOZEMSKEM — Študentje na Nizozemskem so se popeli na postavljene stebre, da bi vzbudili večjo pozornost za svoj protest proti lakoti v Afriki. CONTINENTAL MARK III Dark blue, excellent condition, all extras positrac drive — computer braking, sterio, remote door locks, etc. free from dents; posredujejo delo, povežejo ga j luxury ride is yours. The price tudi z enim od 21 klubov zdrav-1 is reasonable. 1 jenih alkoholikov, ki obstajajo! Call 751-9100 10 a.m. to 8:30 p.m. v Sloveniji. j —(79) MATIJA MALEŠIČ: POVEST SLOVENSKE KRAJINE “Tako.” Sodnik preskoči: “Ritoperja torej sovražite, ker Vas je poniževal na marofu .. “Prodati jo je hotel!” plane gnevno iz Ivana. “Ritoper jo je hotel prodati grajskemu upravitelju .. .” “Koga, koga je hotel prodati?” “llonko ... Heleno Šiftar je hotel prodati upravitelju.” Silen srd gori v Ivanovih očeh. Ko da je pozabil, da stoji pred sodnikom in je osumljen požiga, se obrne proti Ritoper ju, ko da mu hoče pljuniti v obraz. “Ni res!” vzkipi Ritoper. “Tisti starec je bil ves zateleban vanjo. Če bi izžela iz njega kako darilce, bi ji ne škodovalo!” “Fej!” Ivan pljune pred Ritoperja. “Sukič!” Sodnik z vso močjo udari s pestjo po mizi. “Vedite se dostojno, ali Vas bom kaznoval!” Ritoper se ohrabri. “Če je tak, naj pa ima! Sam si je kriv!” Stopi tik k sodnikovi mizi in pove s povzdignjenim glasom: “Ivan Sukič že tako spada v zapor, gospod sodnik! Tistega upravitelja je zahrbtno napadel in pobil. Razbil mu je črepinjo. Da mu niso takoj pomogli, bi najbrž umrl. Ali ni resnica, kar govorim, Časar?” “Resnica!” Sodnik pogleda Ivana, pogleda Časarja, pogleda Ritoperja in pomolči. Obrne se proti Ivanu: “Da Vas zakrknjeno sovraštvo privede tako daleč, ne bi mislil.” • Ritoper zaničevalno pogleda Ivana, se vrne na svoje mesto in pričakovaje zre v sodnika. Ivan molči. “Res ne bi mislil!” ponovi sodnik in gleda Ivanu v oči. “Pomislite le, da ste z eno vžigalico uničili imetje, ki ga je Ritoper dolga dtsetletja zbiral...” “Gospod sodnik!” V Ivanu vzkipi, stopi korak proti sodniku in ga plamteče gleda. “Vendar ne mislite, da sem jaz zažgal?!” “Ne mislim! Zdi se mi le, da Vam dokažemo.” “Nikdar! Upravitelja sem pobil — priznam! Ritoperja ne morem videti — priznam! Gro- zil sem mu dan pred Vsemi svetniki—priznam! Zažgal pa nisem nisem, nisem! In če me obsodite na smrt na vislicah, bodo moje zadnje besede: Nedolžen sem! Zažgal nisem"” “Trdite, da ste bili tedaj pijani, ko ste legli spat v stog slame. Zakaj ste se napili?” “Iz jeze.” “Kdo Vas je razjezil?” “Ženske.” “Helena Šiftar?” “Tudi!” “Kaj sta se pogovarjala z Gezo Horvatom?” . “Na ženske sva zabavljala!” “Sta govorila tudi o Ritope-rju?” “Tudi!” “In sta zabavljala tudi nanj?” “Sva!” “In o požigu? Sta govorila?” “Zakaj me mučite, gospod sodnik? Groza bi me bilo, da le v sanjah zažgem ...” Sodnik pomolči in gleda živo v Ivanove oči, Ivan ne povesi pogleda. Žalost in nejevolja sta v njegovih očeh. “Ali je bil Geza Horvat tudi tako pijan ko Vi?” “Zanj ne vem!” “Ali Vas res ni nihče videl spati v stogu slame? Nihče, nihče?” “Spal sem in nisem nikogar videl.” “Vsaj doma so bili ^morda v skrbeh in so Vas iskali?” “Morda...” Hipoma zagori v Ivanovih očeh neko spoznanje. “Malo se spominjam, natanko ne vem ... Če me ne vara spomin, sem si le malo slame izpulil iz stoga in legel nanjo. Ko sem se prebudil, sem se komaj izmotal iz slame, na debelo sem bil pokrit z njo. Morda so bili mati, ki so me pokrili, da bi se ne prehladil.” “Morda je bila pa Šiftar?” Nejevolja Spreleti po Ivanovem obrazu. “Mar ji je! In še za pijanega, kakor sem bil...” Sodnik se naglo obrne k Ritoper ju. “Da bi se plazil popoldne ali proti večeru okoli Vaše hiše, niste videli? Da bi govoril s Sotličko?” “Nisem!” “In Vi, Časar?” “Nisem!” “Ritoper, kaj pripomnite k Sukičevemu zagovoru?” “Ah, gospod sodnik! Taka hiša, taka hiša, kot je bila moja...” “Dokaze za krivdo Ivana Sukiča povejte!” (Dalje prihodnjič) čer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave., Euclid, Ohio. PEVSKI ZBOR KOROTAN Predsednik Ivan Hauptman, podpredsednica Zofi Malovrh, tajnici Roži Dolinar, 1146 E. 60 St., Cleveland, Ohio 44103, tel. 391-4042, blagajnik France Lovšin, nadzornika Ivan Jakomin in Rudi Lekšan, odborniki: Joe Habjan ,France Kovačič, Peter Dragar, Mira Kosem, Nenca Hočevar, Mary Ann Malovrh. Pevovodja: inž. Franček Gorenšek. Vaje so ob sobotah ob 6.30 zvečer, v zimskem času pa ob nedeljah ob 1.30 popoldne v S.N.D. na St. Clair Ave., soba št. 2. Naslov: Pevski zbor Korotan, 1033 E. 67 St., Cleveland, Ohio 44103. PEVSKI ZBOR JADRAN Predsednik Louis Smrdel, pod-preds. Jennie Primc, tajnik-blagaj-nik Frank Bittenc, 2004 Nelawood (Rd., E. Cleveland, O. tel. 541-2102, Helena I zapisnikarica Angie Potočnik, Arhi-varki: Mary Pečjak, Jennie Primc, Nadzorni odbor: Cecelia Wolf, Florence Slaby, Mary Dolšak, Glasbeni odbor: Tony Primc, Pete Tomšič, Wilma Tibjash, Veselični odbor: Sophie Bayok, Jeff Tolar, in Ann Dekleva, Poročevalci: Mr. Kaferle, Wilma Tibjash, Betty Rotar, Pevovodja, Reginald Resnik. Pevske vaje vsako sredo ob 8. uri v SDD na Waterloo Rd. brook Blvd., Euclid, O. 44117, tel.: 531-7419; zapisnikar Louis Jartz; nadzorni odbor: Rose Intihar, Anton Mrak, John Tucceri. Seje za 1. 1972 prvi ponedeljek vsak drugi mesec: feb. apr. jun. avg. okt. dec., v American Yugoslav Centru na Recher Ave., ob 8. uri zvečer. — KE 1-9309. GROMOVA POGREBNA ZAVODA KLUB LJUBLJANA Predsednik Anton Meklan, podpredsednik Louis Vxdovec, tajnica Steffie Koncilja, 15611 Saranac Rd. GL 1- 1876; blagajnik Martin Komočar zapisnikarica Frances Klun. Nadzorni odbor: Agn.es Lav-šin, Antonija Meklan, Kristina Kovach. Kuharica Mary Dolšek. Frank Rupert, stric; Angela Barkovic, teta. Pevovodja Frank Rupert. Muzikant John Grabnar. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 3. uri zv. v AJC na Recher Avenue. 1053 East 62 St. 17010 Lake Shore Blvd. 431-2088 531-6300 GRDIIOVA TRGOVINA S PORIŠTVOi! 15301 Waterloo Road 531-12.35 “SLOVENSKI FANTJE” Dirigent: Dr. Jerko Gržinčič, Pevovodja: Martin. Košnik, Predsednik: Franček Kolarič Podpredsednik: Joseph Penko, Jr. Tajnik: Daniel Postotnik, 6926 Hec-ker Ave., Telefon 431-7341. Blagajnik: Joseph Marinko Gospodar: Vinko Rožman Glasbeni odbor: Janez Rigler, Frank Ivančič, Matt Dolenc Pevske vaje se vršijo v cerkveni dvorani pri sv. Vidu. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE imenik raznih društev :: S t! V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE LJUBLJENE, NEPOZABNE SOPROGE, MAME, STARE MAME IN TAŠČE Caroline Koncilja ki je za vedno zatisnila svoje dobre oči 18. aprila 1971. Hvala, naša zlata mama, vso ljubezen si nam dala, vse moči in vse skrbi. Rajski mir, nebeška sreča naj bosta Tvoja v večnosti! Žalujoči: soprog JOHN sin CHARLES hčerke SCHOLASTICA, CAROLINE por. BRUSH DOROTHY por. LAURENCE zeta RICHARD in. MILTON pet vnukov in vnukinj ter ostalo sorodstvo. Cleveland, Ohio, 18. aprila 1972. The Maccabees CARNIOLA HIVE NO. 493 T. M. Commander Pauline Debevec Hon. Lt. Commander Pauline Stampfel, Recording Secretary Frances Tavčar, Record-Keeper and Sick-Benefit Sec. Josephine Stwan, 1016 E. 72 St., Cleveland, O. 44103, Phone: 361-0563. Auditors Frances Tavčar, Chairman, Mary Kolegar, Ursula Unetič. Representatives tor the Club of Association of the S.N.H.: Frances Tavčar, Josephine Stwan. Representative for the Conference of S.N.H.: Josephine Stwan. Regular meetings are held the first Wednesday of every month at 7 p.m. in room #1 of the Slovenian National Home, 6417 St. Clair Ave Dues will be collected by the Rec ord-Keeper on meeting nights ONL1 from 6:30 to 7 p.m. CARNIOLA TENT NO. 1288 THE MACCABEES Častni predsednik Thomas Mlinar, Predsednik Louis Dular, podpredsednik Carl J. Stwan, Taj. in blag. Frances M. Tavčar, 903 E. 73 St., 361-1918 od 7. zv., zapisnikar Anton Zupan. Nadzorniki: Anton Zupan, Carl J. Stwan, Louis Fink. Chapl. Frank Majer, Sgt.-at-Arms Jos. Drobnich, F.M. of G. Louis Može, S.M. of G. Joseph Može, Stražar Leo Kolegar, Reditelj Jacob Subel. — Društvene seje četrto nedeljo vsaki drugi mesec v letu 1971 — jan. mar. maj. jul. sept. nov ob 9:30 dop. v Slovenskem narodnem domu (staro poslopje) v sobi nasproti urada SND. Urad zgoraj in uradne ure od 2. db 4. pop. Oltarna društva OLTARNO DRUŠTVO FARE SV. VIDA Duhovni vodja Rev. Rudolph A. Praznik; predsednica Mary Marinko podpredsednica Mary Zorenc, tajnica in blagajničarka Mary Otoničar, 1110 E. 66 St., tel. HE 1-6933, zapisnikarica Mary Farčnik; redi-teljica Ivanka Pretnar. Nadzornici: Dorothy Strniša, Jennie Femec. — Seje so vsako prvo nedeljo v mesecu ob 1:30 popoldne v šoli sv. Vida. OLTARNO DRUŠTVO FARE MARIJE VNEBOVZETE Duhovni vodja Rev. Victor Tomc; preds. Pavla Adamic, podpreds. Frances Raischel; tajnica in blagajničarka Ivanka Kete, 15709 Saranac Road, 681-0813; zapisnikarica Mary Strancar. Nadzornice: Ivanka Tominec, Ana Nemec, Ana Tomšič. — Zastavonošinja Mary Kokal . — Skupno sv. obhajilo vsako prvo nedeljo v mesecu pri 8. maši, isti dan popoldne ob 1:30 uri molitvena ura; po blagoslovu pa seja v cerkveni dvorani. DR. SV. REŠNJEGA TELESA Duh. vodja Rev. Joseph Varga, predsednica Mrs. Frances Lindič, 3544 E. 80 St. 441-0941, podpredsednica Agnes Russ tajnica in blagajničarka Mrs. Frances Zim merman, 3546 E. 80 St. tel. 641-1155 zapisnikarica Mrs. Mary Grden, nadzornice: Mrs. Mary Grden, Mrs. Helen M ir tel in Mrs. Angela Stražar; banderono-šinja Mrs Angela Stražar. Skupno obhajilo je vsako prvo nedeljo v mesecu pri maši ob 8:00, popoldne ob 2:00 isti dan pa molitvena ura. Seje so vsak tretji mesec in po po-trebi. Društva Najsv. Imena DRUŠTVO NAJSVETEJŠEGA IMENA FARE SV. VIDA Duhovni vodja Reverend Anthony Seršen predsednik Albin Orehek, podpredsednik Anton Oblak, slov. podpredsednik John Skrabec, zapisnikar John Hočevar ml. slov. zapisnikar Janez Vidmar, tajnik Joseph Hočevar 1172 Addison Rd., blagajnik Stanley Hribar. — Skupno sv. obhajilo vsako drugo nedeljo v mesecu pri 8.00 sv. maši. — Seja se vrši po sv. maši v .cerkveni dvorani. PEVSKI ZBOR TRIGLAV Predsednik Jack Jesenko, 1. podpreds. Frank Culkar, 2. podpredsednik John Culkar, tajnica in blagajničarka Margaret Loucka, 3540 W. 63 St., WO 1-5222; zapisnikarica in poročevalka Anna Jesenko, nadzornika Ella Samanich in Joe Pultz, zastopnik za Slovenski Dom na Denison Ave. Jacob Jesenko. Posebni odbor: Sabina Bericic, Ella Samanich, Marie Pivik, Margie Peresutte, Frank Culkar, Joe Pultz. Pevske vaje so vsak četrtek zvečer od 7:30 do 9:30 v Slovenskem domu, 6818 Denison Ave. Pevovodja Frank Vauter Koncertni pianist Charles Loucka. — Mesečne seje so vsak 2. četrtek po pevski vaji. DIREKTORIJ SLOVENSKEGA DRUŠTVENEGA DOMA NA RECHER AVE. EUCLID, OHIO Častni predsednik Joseph Trebeč, predsednik John Evatz, podpreds John Troha, tajnik Stanley Pockar -Tel. 732-8662, blagajnik William Frank, zepisnikarica Mary Kobal. Nadzorni odbor: Louis Sajovic, Preds. John Hrovat, Richard Sterle | Gospod, odbor: Ed Leskovec, Preds, Ray .Bradač, Joe Petrič, Jr. Direktorji:: John Adams, Stephen Kasu-nic, Al Pestotnik, Jos. Kušar. Upravnik (Poslovodja): Charles Starman — Tel: 531-9309. Hišnik: Joseph Petrič, Sr. Seja je vsako tretjo sredo v mesecu ob 8 uri zvečer v SDD na Recher Ave. DRUŠTVO NAJSV. IMENA PEI MARIJI VNEBOVZETI Duhovni vodja župnik Rev. Viktor Tomc; predsednik John Buchanan; prvi podpredsednik Frank Hudak; drugi - slovenski 1 podpredsednik Rudi Knez; tajnik Steve Bolčevič, 650 E. 160 St., Tel. 681-2792; zapisnikar Louis Koenig; blagajnik: Mike Turpack, 2351 Green Road, C., O. 44121; načelnik za bol. oskrbo Frank Sluga, 1192 E. 176 St. C., O. 44119. Tel. 531-8622; njegova pomočnika Art Eberman in John Petrič; dopisnik Frank Žnidar; slovenski dopisnik Zdravko Novak; maršali: Jože Sajevec, Rocco La Penta, Allan Spilar; vodja mladine Allan Spilar; duhovne vaje Art Eberman; načelnik programov: Henry Skarbec. Skupna sv. maša s svetim obhajilom vsako 2. nedeljo v mesecu ob osrrfih zjutraj, po maši sestanek v šolski dvorani. Pevska društva GLASBENA MATICA Predsednik Mrs. June Price, prva podpreds. Olga Klancher, druga podpreds. Mrs. Marie Shaver, tajnica Miss Linda Shaver, 1288 E. 167 Street, 481-7763, blagajničarka Miss J o A n n Stwan; nadzorniki: Mrs. Josephine Bradach, Marie Skorich, Mrs. Mollie Frank, namestnik Robert Klancher. Garderoba: Mary Batis, Marie Shaver. Glasbeni arhiv: Mollie Frank, Mrs. Marie Babbitt, Mojstri odra: Frank Ivančič, William Mehaffey, Joe Novak. Poročevalci: Miss Josephine Mišic, Mollie Frank, R. Klancher. — Pevske vaje se vrše vsak četrtek ob 8. uri zvečer. V SND. soba št. 2. PEVSKI ZBOR SLOVAN Častni predsednik Joseph Dur java, predsednik Joseph Penko Jr. podpredsednik Frank Ivančič, tajnik in blagajnik Joseph F. Petrič Jr., 21071 North Vine Ave., Euclid, O. 44119, tel: 481-4357, zapisnikar Rudolph Ivančič, knjižničar John Poznik. Nadzorni odbor: Al Hribar, J. Hrovat, R. Kozan. Pevovodja Frank Vauter. Vaje so vsak torek ob 8. uri zve- Dramatska društva PRAMATSKO DRUŠTVO LILIJA Predsednik August Dragar, podpredsednik Jakob Mejač, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., Euclid, O. 44119 tel. 53i-6196; blagajničarka Urška Štepec, zapisnikar Anton Medved; programski odbor Ivan Jakomin, Ivan Hauptman, Jakob Mejač, Zdenka Zakrajšek, Stane Gerdin, Srečko Gaser, Marinka Hočevar; oderski mojster France Jenko, arhivar Srečko Gaser, bara Lojze Mohar, France Ka-stigar, Polde Zupančič, kuhinja Rezka Zupančič, reditelja France Stanonik in Peter Trpin, knjižnji-čar France Jenko, športni referent Peter Dragar; nadzorni odbor Milan Zajec, Lojze Mohar in France Zalar. Seje vsak prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem domu na Holmes Ave. SLOVENSKI DOM 15810 Holmes Ave. Častni predsednik John Habat; predsednik Edward Kocin; podpredsednik John Habat; tajnik j Anthony Stanonik, 664 E. 160 St., tel.: 681-6898; blagajnik Joe Ferra; zapisnikar Frank Hren; nadzorniki Ciril Štepec, Joe Somrak, Mary] Okicki; gospodarski odbor Stanley j Spilar, Tony Godec, Adolph Kocin; | odborniki: Anton , Nemec, Anton Medved, Dan Pavšek, August Dragar. Upravnik John Kolovich 681-9675. Seje vsak četrti torek v mesecu. F Mag spomin ENAJSTE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBLJENEGA SOPROGA, OČETA IN STAREGA OČETA Frank Stupar ki je umrl 18. aprila 1961. Leto za letom se v večnost izliva V tihem grobu zdaj počivaš, težke ločitve spomin se budi. večno smrtno spanje spiš, Ljubezen do Tebe pa živa, nobena prošnja rc solze v srcih naših spomine budi. te iz tega spanja ne zbude. Mirno spavaj v tihi jami, hrup sveta Te več ne drami, tolažba naša vendar je, vseh nas bo potovanje tje. žalujoči: SOPROGA, OTROCI VNUKI IN VNUKINJE DRAMATSKO DRUŠTVO “NAŠA ZVEZDA” Predsednica Christine Kovatch, podpredsednik Louis Modic, tajnica in blagajničarka Josie Mihalich, 768 E. 222 St., Euclid, Ohio, 44123, tel. 731-6332, zapisnikarica Frances Modic, nadzorni odbor: Ed Leskovec, John Mihalich, Milan Ulyan. Seje se vrše vsak drugi mesec na drugi četrtek v mesecu ob 7. uri zvečer v Slovenskem društvenem domu, 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio. Slovenski domovi federacija slovenskih NARODNIH DOMOV SLOVENSKI DELAVSKI DOM 15335 Waterloo Road Predsednik Harry Blatnik, pod-predsed. Robert Devlin, tajnik Charles Zgonc, blagajničarka Mary Dolšak, zapisnikarica Cecilia Wolf. Nadzorni odbor: Jennie Marolt, Stanley Grk, Joe Brodnik, Joe Muzic. Gospodarji: Charles Star- man, Frank Grk, Louis Petrič, Frank Videmsek, ostali direktorji John Prince, Fred Marinko. Telefon: 481-5378. SLOVENSKI NARODNI DOM, MAPLE HEIGHTS, OHIO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikar Anton Perušek, nadzorniki Frank Urbančič, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor I John Semich, Millie Lipnos, in Anton Kaplan, veselični odbor Al Glavic, Antonia Stokar, Millie Lipnos in Frank Urbančič, odborniki Andrew Režin st., Anton Gorenc, Andrew Rezin ml., Charles Hočevar in Louis Kastelic. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 uri zvečer. Cleveland, Ohio 18. aprila 1972. ■■■' - ' : : .. , ' ČE SE SELITE izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potiebno, (l da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Moj stari naslov: Moj novi naslov; MOJE IME: PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO GOSPODINJSKI KLUB NA JU-TROVEM (Prince Ave.) Predsednica Jennie Bartol, port predsednica Angela Magovec. taj. Stella Mahnič, blag. in zanis. MarN Taucher, nadzornice: Anna Kre^e vic, Angela Magovec in Josephine Gerlica. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 2. uri pop. v SDD na Prince Avenue. GOSPODINJSKI ODSEK SDD NA RECHER AVENUE Predsed. Mary Kobal, podpredsed. Josephine Henikman, zapisnikarica Marica Lokar, tajnica in blagajničarka Mary Ster, nadzornice Christine Kovach, Anna Kutcher in Danica Hrvatin. Ribe in drugo ob petkih. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Clatr Predsednik Joseph Nemanich; podpredsednik: Frank Grdina; taj-, nik; Janez Ovsenik, 7505 Cornelia Predsednik Stanley Pockar, pod- j Ave. blagajnik; Janez Breznikar; predsednik Edward Kenik, tajnica I upravnik: Jakob Žakelj; Baragova Anna Mae Mannion, blagajnik Emil I prosveta: Frank Cerar; knjižničar: Martinsek, zapisnikarica Josephine Lojze Bajc; pravni zastopnik: Ed-Zakrajsek, dopis- tajnik Michael j mund Turk; odborniki: Stanko Vid-Dancull, nadzorniki Harry Blatnik, | mar, Franc Sleme, Jože Starič, Jože Tominec, Tony Škrl, Franc Kamin. — Dom ima prostore za razne prireditve. Telefon: 361-5926 a 1 i 432-0142. Mary Dolšak in Louis Sajovic. Seje so vsak drugi mesec. SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. Predsednik Eddie Kenik, podpred sednik Dan Chesnik, tajnik Frank Bavec, tel. 361-5115, blagajničarka Josephine Stwan, zapisnikarica Julia Pirc, preds. nadz. odbora Frances Tavčar, preds. gosp. odbora Anthony Tomse, preds. odbora za pospeš. domovih aktivnosti Stanley Mezic, oskrbnika doma Frank in Anna Srumf. Seje direktorija so vsak arugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri zvečer. KLUB DRUŠTEV AJC NA RECHER AVE. Predsednik Harry Cecelic, podpredsednik Albert Pestotnik; tajnica in blag. JoAnn Milavec, 23891 Glen- SLOVENSKA PRISTAVA Predsednik: Mate Resman; Podpredsednika: Franček Rupnik Rudi Lekšan; Tajnik: Vili Zadnikar, 6920 Bayliss Ave., tel.: 361-2276, Cleveland, O. 44103. Blagajničarka: ga. Berta Lobe; Odborniki: Ivan Hočevar, Maks Jeric, Valentin Kavčič, Andrej Kozjek, Jože Kristanc, Jože Leben, Edward Podržaj, Rudi Lekšan, Lojze Lončar, gdč. Marija Lunder, Branko Pogačnik, Franček Rupnik, ga. Vida Rupnik, Ivan Rus, gdč. Mojca Slak, Tone Škerlj, Anton Švigelj. Nadzorni odbor: Jože Nemanich, Milan Pavlovčič, Branko Pfeifer. Razsodišče: Ivan Berlec, Lojze Burjes, Frank Kovačič; Duhovni vodja: Rev. Jože Palež. K S K AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDK0TA (K.S.K.J.) NAJ STAREJŠA SLOVENSKA KATOLIŠKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI sprejema moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke ps takoj po rojstvu. • Izdaja najmodernejše vrste zavarovalnin za odrasle in za mladR10 • posmrtnine za neomejeno vsoto « za onemoglost, poškodbe in operacije do vsote $600.00 • za odrasle člane bolniško podporo • članom posodi denar za nakup doma. Za seznam in pojasnila o tajniku ali tajnici v vaši okolico izpoin*** izrezek in pošljite na glavni urad K.S.K.J. AMERICAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION (K.S-K.J.) 351-353 No. Chicago St. Joliet, Ulinois 60431 Radi bi več pojasnila o K.S.K.J. ter ime in naslov tajnika(ice) v naši okolici. TMF, •.••••••••••••••••••••••••M«s