KOMENTIRAMO
Brez krivde krivi
Zakaj se povečanje pogod-benih obveznosti pogosto opra-vičuje z visokimi obrestnimi merami, zamolčane pa so ve-iike zaloge in druge lastne na-pake
— Vse večja pofcreba po ob-veščanju   ustanoviteljev
Povod za ta članek je ena izmed tafco imenovanih »blic anket«, ki je bila izpeljana med delavci iz neposredne pro-izvodnje in prometa, da bi iz-vedeli, koliko pozsnajo svojo poslavno banko. Spoznanje ni posebno otorabrilno: nasprot-no, delavci zelo malo vedo o banki in še to v večini prime-tov pavršno, tako da imajo v celotd napačno predstavo.
Pri iskanju vzrolcov za takš-no stanje nl bilo težko prttd do resnice. V določenem številu delovnih organizacij so delavci obveščeni o banki tafcrat, ka-dar je treba nanjo preliti kriv-do za lastne napake in neuspe-he. Mar niso biU v času ne-likvidnosti priče, da se je za zamude pri izplačevanju oseb-nih dohodkov zaradi blokira-nega žiro računa pred delavcd pogosto našel: »Banka ne da denarja in zato ne moremo iz-plačati osebnih dohodkov.« Ta-ko so bile zamolčane neisterja-ne terjatve in drugi razlogi, ki so privedli do tega, da na ži-ro ra&unu ni bilo sredstev ozi-
roma, da je bil blokiran, kar pa v večiini primerov ni posledlca delovanja zunanjih temveč no-tranjih dejavnikov.
V pretekLem letu je bilo v poročilu o šestmese&iem inde-vetmesečnem poslovanju neka-teorih organizacij združenega de-la, kl so poslovale z izgubami, opaziti tendenco, da so večji del odgovornosta prevalili na banko. Zlasti je bilo potencira-no povečanje pogodbenifa ob-veznosti, pri čemer je bilo da-
9 OUGOBANKA
no težišče na obresti in druge obveznosti do bank. Celo v ne-katerih tovarniških časopisih so z veldkdmi naslovi poudarja-li povečanje obresti, ne da bi sploh omenili vziroke, ki so pri-vedli do tega. Kajtd če bd se reklo, da je to posledica pove-6anja zalog, zananjSevanje rea-lizacije in podobnih slabosti, potem bd krivca logično iskali v podjetju, na ta način pa so le zagotovili mir v biši.
Navajanje takSnih primerov pa nikakor ne pomeni, da v zvezi z višdno obrestnih mer in različnimi drugimi nadome sfcili za bandne storitve ne ob-stajajo precejšnje slabosti in določeni problemi. Toda to ni-so samao  slabosti  in problemi
bank, temveC tudd njihovih ustanoviteJdev oeiroma tistih, ki so jih poobHastiii, da v nji-hovem imenu uporabljajo ban-ke. Zato teh problemov ni mo-goče reševati z zmanjševanjem lastnih in predimenzioniTanjem tujih slabostd. Dinar je enako težak, pa naj bo porabljen za obresti, reprezentanoo, službe-no potovanje v tujino aH kako drugače, zato je treba vse to enako obravnavati.
Objektivno obveščanje delov1-nih ljudi ni le pobreba, temved tudi obvemost, ki izvira iz za-kona o zdiniženern delu, kar za-hteva določeno odgovornost. V konkretnan primeru se odgo vomostnanaša navsakega čla-na občne^a zbora, izvršnega in kreditnega odbora in drugLh samoupravnih arganov, vklju-čujoč tudd objeiktivrte sile v sa-mi  delovni  skupnosti.
Vse navedeno opozarja na nujnost vsestranske aktivnosti pri obveščanju ustanoviteljev pri poslovanju banke m izvrše-vanju njeriih družbenoekonom-sbili-fuinikcij, kea- je to pogoj za intenzivnepše razvijanje samo upravljanja. Ce se za to zavze-majo vsi zaimiteresirani, tega ni težko doseči, zlasti ne sedaj, ko se prapravlja transforrnacija bantoe v skladu z določili usta-ve, zakona o združenem delu in zakoma o temeljih kreddtne-ga in bančnega sistema.      M.