210. številka.
Ljubljana, sredo 16. septembra.
VII. leto, 1874.
SLOVENSKI NAROD.
T'haja vsak dan, izvzemsi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja p« pe»ti pr jeujan. za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 goid_ sa četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za c#»lo let« 13 irold., za ćetrt lifta 3 gold. 30 kr., za en mrsn; I go!d. 10 kr. 7a pošiljanje na dom rakuna 10 kraje, za meeec, 30 kr. 7.a detrt leta. — Za tuje dežele za ct.o ;fcto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za goapoci« učitelje na ljudskih oo'.ab. In za dijaka velja znižana eana in sicer: Za LJubljano za ćelrt leta 2 gold. 50 kr.. po pošti prej*»njau za ći-tn leta 3 gld. — Za oznanila »c plaćuje od ćutiri-atoptie petit-vrste 6 kr., će ee oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Ć« ae dvakrat in 4 kr. 6« se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole tiankirati. — Kokopiai s« nn vračajo. — u r *-«i j. ; u' v o je v Ljubljani na cekvaki cesti v Tavčarjevi hiši „LJotel Evropa". Opra vmitvo, na katero iaj »e 1/lagovoIijo pošiljati naročnine,  rek.auuacije, ozL»*jila, t. j. administrativno reći, je v „Narodni tiskarni" v Tavćarjevi hiii..
Slovensko dramatično društvo.
(Konec.)
Blagajnikovo poročilo se glasi: Slavni zbor! Uže v lanskem mojem poročilu mi je bilo žalibog opozoriti slavni občni zbor na nase slabo finančno stanje, katero je bilo tistikrat ..sicer slabo, vendar ne obupno"; a tekom ravnokar minole gledališke sezone 1873 4 so se finančne kalatilitete društva, prouzročeno v prvi vrsti po jako pičlem obisku slovenskih gledaliških predstav, tako pohuj-šale, da je bilo društvu le z največjimi težavami in z vedno pripomočjo posojil mogoče preteklo gledališko sezono častno dovršiti. Ko sem konci meseca aprila t. 1. hotel svoje račune sklenoti, našel sem, da je priljubljeni pregovor: „Lz malega raste veliko" tudi za nas žalibog preresničen, kajti mali vlanski pri-mankljaj 29 gold. 23 kraje, zrastel je bil do strahovite svote l.GOOgold. in še više, ako bi bilo društvo primorano bilo na vsak način vse svoje dolžnosti do najmanjše pičice točno izpolniti. V tako obupnem finančnem stanji se odboru nij zdelo dostojno pred občni zbor stopiti ter novoizvoljenemu odboru skrb prepustiti, da v blatu tičeč Talijin voz zopet na trdna tla postavi. Zato je sklenol odbor, da se odloži letni občni zbor dotle, kadar se bode zgodilo vse, kar moči, da si opomore društvena blagajnica. Po vsestranskem preudarku nij kazalo odboru drugo, nego obrnoti se do izobraženega našega občinstva v vseh slovenskih deželah z iskreno prošnjo, naj vsak po svojih močeh pripomore, da nam ne pogine s tolikimi žrtvami ustanovljeno narodno gledališče, in z veseljem slavnemu zboru, poročamo denes, da nijsmo zastonj pozivali našega omikanega sveta, kajti vsi domorodci brez razločka stanii in političnega mišljenja so polagali darove na Talijin
žrtvenik, in tako je bil v teku treh mesecev primankljaj pokrit, društvo pa svojega propada rešeno.
Sicer kaze tudi letošnji proračun primanjkljaj v znesku 3.328 gld. 76 kr., ali ta primanjkljaj se bo dal v prvi vrsti pokriti po podporni svoti veleslavnega deželnega zbora kranjskega (katera je dosle znašala 2.400 gold. in katere je nadejati se vsaj i za prihodnje leto), po boljšem obisku toliko truda prizadevaj oči h slovenskih gledaliških predstav, po točnem vplačevanji vnanjih družabnikov (katerim bi pri tej priliki priporočal marljivejše vplačevanje letnih doneskov;, po nabiranji novih stalnih udov in končno po največji varčnosti v novčnem gospodarstvu.
Pri tej priliki ne morem zamolčati slavnemu občnemu zboru, da, kar se nabora novih družabnikov tiče, je lansko leto odposlalo se nad 500 vabilnih pisem na najodličnejše rodoljube vse Slovenije, in od teli 500 „najodličnejših rodoljubov1 sta se vpisala — 2, reci dva za družabnika v dramatična društvo, in sicer eden kot podpornik, a drugi kot ustanovnik.
Ker po tej poti pač ne bodemo dospeli do svojega smotra, namreč do pomnoženja naših družabnikov, tedaj nam ne ostaja drugo, nego da skuhajo iskreni rodoljubi, po prepričevalni živi besedi pridobiti nam zanesljivih novih podpornih in ustanovnih družabnikov, kateri so vsacemu društvu najboljša zaslomba; dozdanji družabniki pak naj nam tudi v prihodnje blagovolijo zvesti ostati, kajti le se združenimi močmi zamoremo s Časom ustanoviti stalno narodno gledališče, katero je vsacemu izobraženemu narodu nepogojno potrebno in za katerega sijajni obstanek drugi narodi velikanske svote žrtvujejo.
Res je, da ubogi Slovenci v svojih sti-
skah in revah, kakor nikjer, niti na Talijinem polji ne moremo čudežev delati, ali tem bolj je naša sveta dolžnost, /la si na vse kriplje prizadevamo ohraniti do boljših časov to malo trohico narodne ravnopravnosti v deželnem gledališči kranjskem, da naši zanamci ne bodo morali očitati nam nemarnosti.
Držimo se zvesto znane prislovice: ,,Pomagaj si sam in liog ti pomore", ter storimo vsi brez razločka vse, česar je treba, da bodemo vkljub svojim bornim razmeram, še v prihodnje ta zavod narodne prosvete častno vzdržati zamogli.
Dohodki in stroški „ Dramatičnega društva" od 1. maja 1873 do 26. avgusta 1874. leta 80: Skopni dohodki 0705 gl. 92 5 kr. v gotovini in 4304 gld. v dolžnih pismih. Skupni stroški 9205 gld. 18 5 kr. v gotovini iu 2500 v d..Ižuih pi«mib. Končni ostanek 5G0 gld. 74 kr. v gotovini in 1804 gld. v dolžnih pismih. — Proračun o dohodkih in stroških „Drarratičuega društva" za čas od 20. avgusta 1874 do konca apiila 1875. leta je: Skupni dohodki 5011 gld. 24 kr. v gotovi..i iu 1804 gld. v dolžnih pismih. Skupui htro&ki 8340 gld. v gotovini. Končni ostanek 1804 gld. v dolžnih pismih. Končni primanjkljaj 3228 gld. 70 kr. v gotovini. — Stan premoženja „DramatiČnega društva" dne 25. avgusta 1874. leta je: Aktiva 5820 gld. 14 kr. Pasiva 499 gld. 55 kr. Saldo premoženja 5320 gld. 59 kr. v gotovini.
Predsednik g. Grasselli pozdravlja zbrane ude in obrazloživši, zakaj nij bilo občnega zbora maja meseca, namreč da se je mej tem časom z nabiranjem pokril deficit, jemlje odbor dramatičnega društva v bran pred brezumnim očitanjem nečega lista, ka je odbor bil kriv, resp. nekateri udje, da je druš-tvo h lah se  prosperiralo. O u r rotestira proti
Ms tek,
Kantorčica.
Human b pogur.ikega zakotja.
(Oeško spisala Karlina S v 6 tla; poslovenil Franjo T o m fi i č.) (Dalje.)
Olik, hrepene in vzdihovaje, začne čvrsto iu zdravo barvo izgubljevati; in ko je prenehal nazadnje tudi jesti in je mati nosila sklede z mize kakor jih je tja postavljala, vendar le je prenehala posmehovati se. Zamislila se je, in enkrat dopoludne je nesla na pašo predpoldnico pastirjem sama, rekla je, da inoia vendar enkrat pogledati, kako tam v i i* -t rjo z živino počno. Pomagal jim je pasti kakor navadno Podgajski Jenik, in rekla mu je, ta hvaleč tam grajajoč le kakor mimogrede:
rKaj ima Enefa toliko opravka, da se ne more za trenotek na našem domu poka-
zati! It.ci vendar dedce ko, tla bi jo zopet enkrat k meni poslal. Saj vam deklica čisto vsahne, če bode zmirom le doma."
Uprav ta večer je prišla Otiku potrpežljivost do grla.
„Zdaj sem pri konci," rekel je in meril z velikimi koraki sobo; ,ali moram iti od tod proč in gledati, da pozabim na to čaru dej ni co, ali pa se moram z njo sniti. Ali pozabiti, to pojde te*ko : ne morem uže dru gaČe misl:ti, nego da uji je rea „naredila". Nikoli i.ij se m poznal, kaj je žalost in tuž-nost; mislil sem, da j b razumen človek še ne čuti. Pa podučilo me je. Da, da, tako se je zg< dilo in ne da se več popraviti: doktor Otokar Mrak* ta, zbožnovani ljubljenec vseh praških krasotink, prvo solnce mej praškimi mladeniči, toži po kmetski šivilji, po sestri umazanega z zaplatami zašitega čedilca črevljev, po hčeri kmetskega čapkarja. To je smešno, neumno, neslišauo, res never-
jetno, ali — res je. Do dobrega sem zaljubljen, pripravljen za-njo najzvitejče neumnosti zvrŠiti. Sam bog ve, kako sem k tej ljubezni prišel ; zraven sem tako bolen, kakor bi bil kašelj dobil : nijsern je klical, ne tožil po njej, na ničesar nijsern mislil, ;. i ko sem to kantorčico zagledal, mi je bilo, kakor bi se me jelo nekaj prijemati in nijsern se mogel več znebiti. Godi se tudi meni z njo, kakor njenemu pieduikn s tisto krasno gospodično. Pa kaj se zmirom izgovarjam ; kaj mislim zmirom zdaj na tega, zdaj na onega, kaj bi mi pač rekel in kako bi si mi Min,al, ko bi vedel, kaj se z menoj godi ? Da-li sem od koga odvisen ; nijsern sam svoj gospod? — Kdo mi sme kaj zapovedati ? Lehko delam kar hočem in storim kako neumnost, saj bode le moja in nobenega druzega škoda. Pa kdo bi zmirom misli), kaj bode in kaj pride? Uživajmo sedanjost; bedak, kdor zmirom  prihodnost preiskuje,
natolcevanja („Novic" Ur.), da bi bili posamezni odborniki svojo odborniŠko dolžnost zanemarjali. Sicer pa vsa ta natolcevanja izvirajo iz obžalovanja vredne prikazni, da se pri nas politično protivje prenala na osobo, in da se sovraštvo in mrzenje celo t zavode nosi, kjer ne bi smeli politični na zori odločevati, nego samo sposobnost. On kot predsednik si šteje v dolžnost, vsem doz-danjim odbornikom zahvaliti se za njihovo nesebično marljivost. (Odobravanje.) Dalje pozove predsednik, naj zbor izreče sožaljenje za letos umrlimi družabniki s tem da zbrani vstanejo, kar se zgodi.
K poročila blagajnikovomu poprime besedo H. T ar k in Želi, da bi se odloČilo, ali vplača društvo naplaČo po 30 gold. na tri akcije bauke „Slovenije", katere je ob svojem Časa bil društvu podaril g. dr. Zamik, ali ne.
Jurčič predlaga, naj se ta stvar prepasti odbora, ki se ima denes voliti. Ta predlog se sprejme.
Dr. Karel B1 e i w e i ■ predlaga resolucijo, naj se odboru naloži, da le po tehtnem in vestnem preudarka in če se ma posreči dobrih močij dobiti, se naj igranje nadaljuje, sicer pa za eno leto rajši opasti.
Tema nasproti govori Jurčič in meni, da se od bodočega odbora vesten preudarek mora uže naprej brez resolucije v pošte v jemati, po dragi strani pak bi enaka resolucija morda odbora roke vezala. Da bi se igranje opustilo za eno leto to je nevarno v misel jemati, ker Slovenci vidimo marsikje drugje kako rado in lehkose kaj opasti, a kako teško je stvar potem zopet v presoji tir pripraviti.
Dr. Bleivveis pojasnjuje še svojo resolucijo in dodaje, da priprav za igranje nij še dovolj.
Temu ogovarjata predsednik in tajnik obrazloživši, da se je dozdaj priprav storilo kar je bilo mogoče, in da bode prihodnji odbor še pred začetkom igranja mogel vse izvršiti kar se tiče igralcev, repertoir pak je dobro preskrbljen.
Resolucija dr. K. Bleiweisa se ne sprejme.
Za preglednika računov sta bila voljena po nasveta g. M urnika gg. dr. Stare in Oblak.
Blagajniku g. Žagarju   občni zbor
plane dele in svoje resnice naprej z meseca bere. Slučaj navadno vse obrne iu dela z nami, kar hoče. Spoznal sem to zdaj sam na sebi; kdo bi rekel, da bo bodem tukaj v hribih zaljubil, in v koga? Kaj Živi torej slučaj on bode nad menoj odločil. Pod njegovo varstvo se postavim; morda mi bode dal, ginjen od moje udanosti, dobro misel. Za zdaj pa ne morem drugače, moram jo še enkrat videti, to nehvaležno kantorčico, z njo govoriti, z njo se potolažiti."
In Otik je jel premišljevati, kako bi se najložje in najgotovejše z njo sešel, to se ve da tako, da bi dedček ne vedel. Materi si nij upal povedati, Jenika je še zmirom črtil kot poročnika one sitne novice in sicer se ga je dečak tako kljubovalno ogibal, da je bilo teško z njim izpregovoriti. Anka je bila preveč abotna za tako nalogo, tujca za to najeti je bil preveč ošaben; — nij ostalo torej dražega, nego da sam pri sebi sveta in pomoči išče.   Končno mu je prišla kakor
izreka iskreno zahvalo za njegovo marljivo delovanje.
Pred volit vi jo odbora naznani dr. Žarni k v svojem in v imena dr. Vo in jaka, ki je v deželni zbor v Gradec odšel, da bi na noben način ne sprejela nove volitve v odbor. Tudi g. Grasselli izreče, da nove volitve ne prevzame. V odbor so bili potem voljeni: Murni k za predsednika, Žagar za blagajnika, za odbornike pak: Dr. Karel Bleivveis, prof. Erjavec, E. Ga 11 man, Josip Jurčič, Fr. Leveč, Janko Krsnik Josip No 11 i, prof. Pletršnik, dr. Stare in V. Valenta.
Deželni zbori
Deželni zbor goriški.
V Gorici, 13. sept. [Izv. dopis.]
(Konec.)
Četrta seja 10. septembra. — Gorja p poroča o načrta postave zastran naprave novih zemljiščaih knjig na Goriškem.
Splošne razprave se vdeležita samo dr. Lavrič in vladni specijalni zastopnik o tej zadevi, svetovalec tržaške nadsodnije dr. D e f a c i s.
Dr. Lavrič pravi, da se mora opravičiti, zakaj bo glasoval za vladni predlog, dasiravno se isti ne ujema popolnoma z razmerami in potrebami naše dežele: Vladni načrt določuje, da bodo okrožna sodnija v Gorici in okrajne Bodnije po deželi izvrševale vse, kar se tiče naprave zemljiščnih knjig, odsek pa je nasvetoval za to posebne komisije. Na dotično telegrafično vprašanje je minister pravosodja odgovoril, da ne privoli v tako premembo svojega načrta. Ker so naše sodnije uže tako z delom preobložene, se je bati, da bode snovanje novih knjig le počasi napredovalo. Toda zdaj imamo samo to alternativo, ali sprejeti postavo, kakoršno predlaga ministerstvo, ali pa podati se v nevarnost, da postava pade. Žalostno je in nikakor prav, da se poslanci na tak način ua zid pritiskajo. Toda, ker uže toliko let hrepenimo po prepotrebnih nam zemljiščnih knjigah in z ozirom na to, da je minister v svojem odgovoru zagotovil, da se bodo dotični stroški iz državnega zaloga plačali, ne ostane druzega nego udati se in sprejeti vladni predlog.
se mu je zdelo, srečna misel. Toliko je bil vendar uže zvedel iz kmetskoga življenja, da dekle, ali kjer dekel nemajo, odrastle hčere prve vstajejo, živino preskrbe, kure nakrmijo, pred zajutrkom drv nakoljejo, po vodo gredo itd. Namenil se je tedaj zgodaj hišico od daleč obhajati, upajoč, da bode Enefo pri takih opravkah od daleč zapazil, na njo zaklical in z njo se pogovoril.
Ko se je ta misel v Otiku rodila, nij je več izpustil, ter se nij malo na-sč jezil, da mu nij uže davno v glavo prišla. Zdaj si je stoprv želel minolih, prezevanih in pre-ječanih duij, ko mu je na misel prišlo, kako je lehko čudnega dedčeka prekaniti. Koliko novih sladkih vtiskov, koliko no slutenih veselic, bi bil lehko v tej dobi izkusil in kako bogat bi bil uže lehko blaženih spominov, ko bi bil poprej modrejši!
Otik, misleč da si bode izgubljeni čas dobro nagradil, druzega jutra vstane, ko se je komaj svetiti začelo;  zopet si je vrgel
Dalje opaznje Lavrič, da je uze v odseka sprožil predlog, naj bi se v postavo sprejela določba, da se imajo zemljiščne knjige napraviti in potem pisati v slovenskih okrajih slovensko io v italijanskih italijansko, toda ker je bil zavrnen, da spada ta določba v izvrševalo e poduke, protestuje uže zdaj zoper tn, da bi ne v slovenskih okrajih drugače knjige napravile in spisavale nego v slovenskem jeziku. — Končno poživlja vladnega zastopnika, naj tukaj v javni seji prebere ministrovo zagotovilo, da bode država plačala stroške za napravo novih zemljiščnih knjig.
Vladni zastopnik, dr. Defacis, zago-gotavlja, da je načrt postave primeren tukajšnjim razmeram in da nij res, da bi vlada v enako posilno stanje de val a deželni zbor; da se bo lehko še pozneje 8 posebnimi postavami kaj spremenilo, ako bi se to pri izvrševanji za potrebno spoznalo, in da se bo ministerstvo glede jezika v svojih instrukcijah oziralo na želje in posebne razmere naše dežele. Zadnjič prebere pasas ministrovega odgovora, da bo država plačala stroške, za kolikor jih postava ne nalaga občinam.
Na to se postava potrdi en bloe v dragem in tadi v zadnjem branji.
Dr. Abram bere poročilo finančnega odseka o proračunih za 1. 1875 sledečih zalogov: Glavnega zaloga za uboge, štipendijskega zaloga, deželno-občinskega zaloga, za ranjene in bolne vojake, zaloga verden-berŠkih stipendijev, gospinskega zaloga, za* loga za gozdorejo, — katere potrdi zbor brez razprave.
Enako se potrdita tudi računska sklepa Šolskega zaloga in zaloga verdenberških stipendijev za leta 1873 po predlogih finančnega odseka. (Poročevalec Candussi.)
Predlog dež. odbora, da naj se uvrsti cesta od FlumiČcla do Morozinskega otoka med skladovne in da se dovoli cervinjan-skema cestnemu odbora 2O0O gld. podpore za izdelanje ove ceste, izroči zbor peticij-skemn odseku.
Politični razgled.
Not rta nje etaže* W»
V Ljubljani 15. septemprav. Včeraj so se (teše t ni xtborš odprli. Članki, ki jih ustavoverni listi prinašajo o
preko ramena puško, da bi imel kakšen izgovor, ko bi ga po naključbi kdo sre&al z vprašanjem, kam tako zgodaj, in plazil se je skrbno po raznih ovinkih do gozda, pod katerim je nekoliko korakov preč stala hišica; okolo katere ograje se je vil potok deroč iz;>od Ješteda. Doktor se je skrbno skril v goščavi, in izvolil si tako mesto, od katerega se je lehko videlo pred hišico in oni del vrta, kjer je delal potok tolmun, is katerega so zajemali vodo za dom.
Ko je tako nepotrpežljivo v skritji Čakal, je-li mu bode Blučaj ugoden, ki ga je tako slavno klical, hitel je dedček v nasprotnem smeru proti Mrakotovini. Tudi on je izvolil zgodnjo uro vedoč, da bode našel skrbno gospodinjo uže na nogah in samo. Pripravil se je bil, da izpregovori denes z gospodarico važno a pametno besedico. Tudi on je bil baš kakor doktor s svojo potrpežljivostjo pri kraji.
Gospodarica je prepevala pospravljajo
tej priliki, poudarjajo kako nemajo deželni zbori zdaj nobene politične važnosti, kako se nij treba več bati viharnih sej in odre-kovanja pošiljanja poslancev v državni zbor, kateri je xdaj oproščen teh verig itd. — znane stare bog zna kolikokrat ponavljene fraze, katere smo bili vajeni nže pred uvc-denjem direktnih volitev slišati.
Mej češkimi listi je zopet hnda domača borba, kateri povod je ta, da so „Narodni Hstyu trdili, da je prihod in sprejem cesarjev, kakor tudi nevspeh čeških depntacij pokazal škodljivost pasivne politike in za češki narod nujnost, stopiti v akcijo.
Srbski kongres, ki je bil po volitvi patrijarhovi odgođen, sklican je s cesarskim pismom zopet na 4. dan oktobra.
y§ttff/itti so v Londona zopet nekaj kredita dobili, davka jim — pravijo sami — precej prihaja v kase in upanje imajo, da bode deficit manjši, nego je bilo preraČunjeno. Vsled tega oMcijozno veselje v Pešti, ki pa samo razodeva, kako Magjare peče njih denarna Rtiska.
V 1146 nI«- <lržtev«».
St-lurki knez Milan se je 7. sept. sešel z ruskim državnim kaocelarjem Gorča-kovom v Švajci.
Iz fVirteo se brzo javi j a da je umrl nekdaj (pred 1848) mogočni francoski državnik, reakicijonar in kazitelj ustanosti Guizot.
Volitev v okraji Maine - Loire je izpala ( v republikanskem smisla ker je dobil repn-blikan Maile 36.408 vladni kandidat 22 212, in bonapartist Berger 19.172 glasov.
Pri 4p(itiJ*ki vladi poverjena poslanika avstrijski in nemški sta se 12. t. m. predstavila maršalu Serranu. Nemški poslanik je djal, da nemški cesar upa, da bode Ser rano znal vzdržati načele socijalnega reda s konservativnimi pomočki. Maršal Ser-rano je odgovoril, da bode špaujska vlada upanje Evrope opravičila. Obema poslancema se je zahvalil za priznanje španjske vlade.
H'e»ti.ikft vlada bode v novi sesiji državnemu zboru predložila pravne postave, proračun in postavo za društva v vsej nemški državi.
Da se Turčija silno oroži, potrjujejo uže razen omenjenih ruskih, zdaj tudi srbske novine. V dveh letih je le pri eni fabriki naroČila 700 kanonov, enako je z drugim orožjem. Ker Turčije nikakor denar ne tišči, mora se bati katastrof, ki jej žngajo.
Dopisi.
Mm 14 u m li i K ta 11. sept. [Izv. do p. J Tudi nas Kamničane je zanimala volitev poslanca v deželni zbor, katerega je imelo voliti namesto odstopivšega dr. Supaoa Lju-
po hiši sveto jutranjo pesen. Kakor vsi pobožni ljudje stare korenine pela je takoj ko je iz postelje vstala do zajutrka pesni, katere so bile baš na času.
Radostna pa z začudenjem je dedčeka sprejela; nikamor nij hodil, razen v cerkev, de domisliti si nij mogla, kdaj je bil na zadnje na njenem domu.
pSolnce še nij izza gore in vi ste uže na nogah, dedček? " zakliče prisrčno podaja je mu roko; „kaj mi boste pa tako zgodaj zjutraj povedali?"
„Veliko dobrega ne," vzdihne dedček brisaje si pot s Čela. Ves je bil spehan od hoje in s srčnim ginjeujem. Truden se zgrudi na stol, katerega mu je hitro k mizi pristavila, pa nij pripustil, ko je hotela iti ven, da bi mu kaj za okrepčanje prinesla. Izgovarjal se je, da se mu mudi, da ne bode nič zavžil, da nij po diugo sem prišel, nego naj ga en trenotek posluša.
(Dalje prih.)
bljansko mesto. Veselilo nas je, da so se združili (sedaj vidimo da žalibog le na videz) ki rikalci z liberalnimi Slovenci da postavijo skupno narodnega kandidata, in ga potem tudi sigurno volijo narodnjaki obeh strank ker tu je šlo le za narodni program. A sedaj po volitvi vidimo, kaj je z malo izjemo klerikalcem narodnost, — fraza, krinka pod katero skrivno rujejo proti pravi narodnosti, da bi si si pridobili zopet gospodarstva in nas podvrgli  samo rimski politiki.
Ker je bil postavljen kandidat od obeh strank, nadejati se je torej bilo, da bode agitirala tudi klerikalna stranka zanj ; a tega nij samo ne storila marveč na skrivnem tudi protivila, češ, naj le delajo „mladici", in ko propadejo se jim bomo pa v pest smijali in sveta trobili da nič ne morejo. Mej tem ko je „81, Nar", pretečeni teden v vsakej številki govoril in priporočal narodnega kandidata, molčal je farovški list, molčale so „Novice" in samo kakor „zavo-Ijo lepšega" pičlo omenila sta oba lista skrito mej noticami da je postavljen od Slovencev dr. M. za kandidata ljubljanskega mesta. Mesto da bi storila oba lista svojo novinarsko in narodno dolžnost, in agitirala za narodnjaka, ter koristila narodnej stranki, škodovala sta se svojim molčanjem in svojo pasivnostjo, ter tako indirektno z mrzenjem do kandidata narodnega pripomogla k zmagi kandidata ljubljanske kazinsko - birokratiške stranke. Sramota! In ta dva lista se še imenujeta, da sta narodna 1
Slutili smo sicer bravši članke v „81. Narodu", da propade narodni kandidat, a da bi se bili pa klerikalci tako odtegovali volitvi, tega se nij nadejal noben človek. — Čedalje večja demoralizacija polastuje se volilcev in sicer povsod, in kdo je tega kriv ? Tista hvalisana posivnost, vsled katere se v Ljubljani uže toliko časa zdržu-jejo Slovenci volitev, mesto da spolnojejo svojo državljansko pravico.
Tu imaste žalosten izgled kam vas pripelje brezčinostna politika vzdrževanja od volitev. Vladna stranka potiska veduo hujše in nij čuda da pridobi tu in tam kak glas, ki bi ga dobil narodni kandidat, in vi pa držite roke križem in gledate kako odpada glas za glasom — sad vaše pogubne pasivnosti !
Odi sv. Krlžta pri Ljutomeru 12. sept. [Izv. dop.] Mirno živimo na našem murskem polji, po močeh se pečaje s poljedelstvom, koje je edini vir, iz katerega si vlečemo vsakdanji kruh in potrebnega denarja, da plačujemo svoje visoke dače. Letino pri nas moram letos srednjo Imenovati, da bi le zrnje v ceni kaj poskočilo. Politično živimo pri nas na tihem; vsak — liberalec in klerikalec — pretuhtnje tiho svoje nazore, tu pa tam se sicer dva hudo popraskata, a če je treba v bran se postaviti narodnemu protivniku, hitro smo združeni na nogah in gorje mu, ki skuša našo narodnost napasti. Sploh predivjih ščuvačev in prenapetih partikularcev nemarno v naši sredini, narodna zavest pa je tako razširjena in ukoreninjena v naši krvi, da sc ti uže devetletni dečak, ki obiskuje vsakdanjo šolo, nemškemu sošolca heroično vzpostavi.
Obda je nas od vseh stranij 19. stoletje omike in napredka; skrbi se povsod za blagostanje ljudstva in za prijetnosti človeške družbe sploh ; komunikacija mej raznimi kraji
je nže tako urejena, da v malo urah listič, ki ga prijatelju napišeš, preleti široke doline in visoke gore, ter ga adresat kmalu dobi v roke. A te hvalevredne naredbe še nij pri nas; glavna poŠta nam je Ljutomer, od tod pa nam nosi mož peš le vsako sredo in soboto pisma, če pa ta mož zboli ali ima preveliko svojega opravila, lehko čakaš več ko po teden dni j na pismo in časnike, tako da časnike vsikdar še le po 8 do 10 dnij potem ko so izšli, čitamo. Pa kako lehko bi se tej nerednosti v okom prišlo ! Skozi naš kraj se vozi vsak dan pošta iz Ljutomera v Radgono, zakaj pa bi ta ne pripeljala vsak dan pisem iz Ljutomera in jih kje pri sv. Križu ne oddala? Saj imamo može, ki bi se lahko s tem delom pečali; nastal bi tako sv. Križ kot filijala ljutomerske pošte, kar bi tembolj želeti bilo, ker ova pošta skozi več ko pet ur hoda postaje nikjer nema; tako bomo mi KriževČani, pa tudi cela okolica hitro in redno pisma prejemali. Na noge tedaj veljavni možje, pogovorimo se in delajmo za to reč, ki bo gotovo vsacemu všeč pa tudi v veliko korist.
Domače stvari.
— (Deželni zbor kranjski) ima denes ob 10. zjutraj drugo sejo. Dnevni red: volitve raznih odsekov in predloge deželnega odbora.
— (V kranjski trgovinski in ohrtnijski zbornici) so bili sprejeti v seji zadnjo soboto: a) nasvet predsednika g. V. C. Supana, naj slavna trgovinska in obrtnijska zbornica sklene: na visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo odano prošnjo staviti, da se potrebni koraki store, da se od oger-ske vlade do začetka prihodnje sesije drž. zbora dobi dovoljenje za zidanje Železnic v kratki progi, kjer se Ijubljansko-karlovška železnica hrvatskega ozemlja dotika, b) Nasvet g. predsednika V. C. Šopana, naj se vis. c. kr. trgovinsko ministerstvo nojno prosi, da glede na resnično ubožanje in revščino na D o-lenjskem, nemudoma v prihodnji državno-zborski seji zakonsko osuovo o zidanji lnko-motivne železnice Ljubljana-Karlovec, v poslanski zbornici vis. državnega zbora predloži in potem po dobi jen ji postave precej zidanje te železnice na državne stroške v delo vzame, c) Nasvet g. V. C. Supana, naj trgovinska in obrtnijska zbornica z ozirom na dokaz, da kranjske železnice spadajo na periferijo evropske železniške mreže, spiše spomenico s zraven spadajnčim zemljevidom, d) Sprejet je bil dalje tudi enoglasno nasvet podpredsednika g. Horaka, naj zbornica tudi kranjskemu deželnemu zboru svoje storjene korake sporoči, in prosi za podporo v tej zadevi.
— (V S mar j i pri Cel j i) je bila — kakor nam navzoč gost poroča — 12. t. m. prav lepa šolska svečanost. Dopoludne so bila spraševanja po posameznih razredih, pri katerih se je videlo, da so bili učitelji mej letom prav marljivi. Popoludne so se vsa deca in mnogo šolskih prijateljev zbrali na travniku g. S k a z a, ki je poseben šolski prijatelj, in zagovornik napredovalnega učitelj -stva. Tu se je dalo mladini do&ti jesti in piti, g. dr. Orozelj imel je primeren slovenski govor in otroci so lepo popovali in telovadili. V prostorih g. Jagodica bila je potem še otroška igra in na večer pa ve-
selica s pleaom za odrasle. Ix tega kratkega poročila se uže vidi, kako so Smarčanje za Šolo vneti, kdor je bil pa sam navzoč se de bolje prepriča.
— (Vabilo) k besedi, katero naprave slovensko Štajerski nčitelji 21. sept. v Wies-thalerjcvi dvorani (Hotel znr Stadt Wien) v Mariboru. Program: 1. Pevčeva molitev. 2. Slovan. 3. Zakletev viharja. 4. Der AVandcrer. (Solo.) 5. Mili kraj. (3, Byvali Čechove. 7. Rožica, tt. Hrvatska domovina, i). Zelje (solo.) 10. Kje dom je moj V 11 Hrže živi. 12. Večerna — Mej posameznimi točkami svira godba. Vstopnina za osobo 40 kr. večji doneski se hvaležno sprejemajo. Začetek ob Va8. uri zvečer.
— (D op is.) Iz D ob r a ve 1 j na Krasu Ke nam piše: Uže već let nij bilo letine kot to leto: prvo žito je obilo dalo, sadja je bilo dosti, turjica je lepa da je ne pomnimo take, posebno me veseli, ko vidim grozdje uže zrelo in prav zdravo, da ga nij bilo se take ga, in tudi viuopivec se veseli te zlate kaplice
— (Obesil) seje Jakob Sojar 32 let star, posestnikov »in na  kozolci Franc Ma liča na Viču pri Ljubljani včeraj  ob 6. uri zjutraj. Uzrok zakaj, ho diizdaj ne ve.
Vseii bolnim moč in zdravje brc« leka in brez stroškov po izvrstni
Re^alesciere in Barry
Izvrstna zdravilna hrana Rcvalesciere du Barry
odstrani vse bolezni; namreč bolezni v želodci, v živcih, v prsih, na pljućah, jetrah, žlezah, na sliznici, v duSnjaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, neprebavljivoBt, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, navAl krvi, šumenje v ušesih, tnedlico in bljevanje krvi tudi ob času nosečosti, Bcalno silo, otoinost, sušenje, revmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.000 spričeval o ozdravljenji, ki so VBein iekom kljubovale.
Spričevalo št. 7JJ.621.
Na Dunaji, 1. februarja 1871. Neskončna hvaležnost cfo Vas mi dajo povod, Vam te vrstice pisati. Bil sem skozi Štiri meseco od strašne naduhe trpinčen; nikdo mi nij mogel olajšanja dati. dokler nijsein na svet prijatelja Vašo izvrstno Kevalesciere vzel, ki me je od tega zlega temeljito ozdravila. Feliks baron pl. C1 ar o v.
Sprifevalo št. 65.715.
1'aris, 11. aprila 1806. Moj gospod! Moja hči, ki je izredno trpela, nij mogla prebavljati niti spati; nespečnost, slabost in nervozna razburjenost jo je prevladovala. Ona se nahaja celo dobro po Čokoladi Kevalesciere, ki jo je popolnem ozdravila, ima dober tek, dobro prebavljivost, pomirjene živec, zdravo spanje in trdno meso ter jo zopet dobro voljo. H. do Montlouis.
Spričevalo št. 73.800.
Mohač, 20, decembra 1871. Tri meseco sem Vašo slavnoznano „Kovale Bciere" užival in po tem od večletno zlato žilo oz dravol, ter som to izvrstno sredstvo enemu svojih prijateljev v rabo pripoeil. Prosim torej, da blagovolite takoj poslati 9 funtno škatlico za mojega prijatelja pod mojim Vam žo znanim napisom po poštnem podvzetji.
Z vsem spoštovanjem
Jož. U lic in stavitolj.
Tečnoj ši kot wo»o, prihrani Rovaleaciero pn >dr»3cenih in pri otrocih ftOkrat hvojo cono za zdravila.
V plohastih pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr., t runt Z gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold.,
— HevaleBciere-Biscuiten v pušicah a 2 gold. 00 kr. in 1 gold. 50 kr. — Revalescioro-Chocolatee v prahu in v ploščicah za 12 t»s 1 gold. 50 kr., 24 taa 2 gold. 50 kr., 48 ta« 4 gold. 50 kr., v prahu za 120 ta. 10 gold., za 28S taa 20 gold., — za 576 Ub 36 gold
— Prodaje: Barry du Barry & Comp. na Du S)*|l< lVallllucUKUHlie  št. 8,  v   IJubljnnl E:l
M a Si r, v Grmdei bratje Oberanzmevr, v In* bralca Dieohtl & Frank, v Celovel P. H i r n-bacher, v l.on^l Ludvig MUllor, v Maribora P. Koletnik &  M.  Morič,  v   Meraaa   J. B.
» 11-k hi. u » en, kakor v vaeh mestih pri dobrih lesarjih in spocurijskih trgovcih; tudi razpošilja duaaj-•ka iuša na vso kraje po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
V prej Woschnagg-ovi štacuni
glavni trg 237
se bude vso tam še založono [manufakturno belo in perilno blago, da so tem prej prostor izprazni, za
50° o pod ceno
prodajalo in sicer posebno so smo priporočati
od gl.
— 90 kr. navzgor 1 — ■
Za gospode srajco bele
„ barvaste „ „ flanelasto „ avitico iz platua „ „ „ kotonine prsni všivi za srajco krogli iz papirja od Za dame srajco „ „ hlače „ „ korseto „ „ letovniki „ Platna „ Cbirton, sbirting, modrpolan „ Kotonina in Doinestbpio .. Plutie in žuorast barchont „ Brilantin in Gradi „ Blago za mizno prto iz brisalnice KjuTio od Hatistni robci „ Foulard n Blago ya obloko iz ovčjo volno „ Bernsko surovo blago za lilačo .. daljo mizno in kuvertite pokrivala, kavini robci, blago za predgrinjala, (lanelo, chachemir, tkavsko blago, svilnato charps iti  kravato po tacih cenah.
(258—1)
1 80 1 —
— 60
— 12
— 1 1 50 1 —
— 80
— 70
— 25
— 18
— 16
— 25
— 25
— 18 1 —
— 10 1 —
— 23
— 90
tniiii v JLju?*jjatui
od 10. do 11. Bcptombra: Tereza Požgaj,  delavčevo doto,
2 1. na oslovskem kašlji. Mati Elizabeta Kosina, nuna st. 38 1. na srčni napaki. Ignac Fišor, 10 I. na vnotiei grla. Ant. Pogibel, st. 3 ines. na ošpicah, Franc Medvod, 21 let, na jetiki.   Joacf Jaklič
3 1. na vnotiei grla. Uršula Smuk, 85 let stara. Noža Justin 81 let stara. Jan Tatarcšček, piskrovezar, 22 J. star, na jetiki. Anton Novak, 41 1. v bolnici Uršula Kudolf, 44 I. na jetiki. Jakob Skulier 64 1. na bruhanji krvi. Angola Fodkrajšek, 3 ieta stara, na oslovskem kaš ju.
Tujca.
14. septembra:
tivr»|>u: Lavtar od sv. Križa. M m i ki iz^Dunaja. — Cap iz lglave. — llasal iz Št. Jurja. — Prežar iz Laškega trga. — pl. Jcvroino M. iz St. Peters burga.
Pri Slonu:  Jaksc  iz Novo vasi
— Hren iz Begunj. — Blau iz Kaniže
— Tavčas iz Vač. — Spada iz Benetk
— Za I »ranic iz Kopra. — Ciglar, Jare dr. Pirkraayor iz Gornjega grada. — Krsmavovič iz Belgrada, — Nikolavšič iz Trsta. — gr. Lichtonberg iz Praprcč
— Zupan, župnik iz Boko. — Mattič H Merana.
Pri Jinilci: Plečec iz Trsta. — Obreza, dež. poslanec iz Cirknice. — Lovinger, potnik iz Gradcu. — Tauss iz Berdna.
Dobri
agenti m
za dobro situirano
zavarovalno banko
se iščejo. Oferti pod „lle*»l** v Trst poste rest. (261—1)
potttelja
nadvorazrednišoli v Trbovljah z letno plačo 420 gold. in po zmožnosti v muziki še 40 gold. je razpisana. Več pri šolskem vodstvu tam. (255—2)
DiLina^ska. frorga 15 septembra.
Enotni drž. dolg v bankovcih .   71 gld. 50 kr.
Enotni drž. dolg v srobru    .   .   74   „   55 „
1860 dri. posojiio.....110   n   — »
Akeijo narodno banke    .   .      485   „   — _
Kreditne akcijo    ....      248   „   75 „
London....... . 109   „   80 „
Napol.......... 8 „   80 „
Srebro.........103    „ 90
S tem naznanjamo, da smo bvoj denes potekli kontrakt z gospodom Vinc. Woschnagg-om v Ljubljani, kateri je bil dozdaj okolo 6 let naš zastopnik in prodajalec naših Orig. IOHjik IIo>vc»-jovib Aivuluili imiMiii
zdaj ponovili.
Naše originalne »ivalno mašino se pri  njem zmirom na zalogi v veliki izbiri dobivajo in so za fabrično cono prodajejo proti petletni garanciji, ter so poduk v šivanji ■ mašino zastonj dajo. Dunaj, 31. avgusta 1874.
Za
tlie Howe Machine G6mpany
in New-York
direktor Hch. Schott in. p,
Zaloga NiA'iiliiili ttaCMftln iu kar zraven gro kakor: niti, viTtonu, a-vllu, oBoi šivauho itd., — nabajo se kakor uže voč let v mestu SA9—4ft, kjer se Bprejomojo tudi naročila za labriko perilnega blaga vsako sort« kakor
Perilo za gospode, gospe in otroke,
kakor tudi za celo Opravo in so najboljšo izdelujejo. Popolni con itn i kurant o perilu in šivuluih miiNhiidi bo dobi na žoljo. — Namčila od zunaj so točno iu najboljše izvrše. (256—2)
Vincenc Woschnagg,
c. kr. priv. prva kranjska fabrika za perilo in zaloga šivalnih mašin v Ljubljani.
Ker so se v kratkem času
vedi dobitki
pri sreČkilILji loz pripetili v moji kupčiji, priporočam in ponudim p. t. občinstvu zopet
Brunšvejgske 20-tolar loze
po sledečem kupu:
Glavni dobitek je 40.000 tolarjev ali 60.000 gold. a. v.
En cel original-loz stoji gold. 140 a. v. Deli loza:
Vi ........gold. 75
V* ......•   • „40
Vio     •   •......, 16
ViO........ » 8
Glavni dobitek je: 40.000,  0000, 4000 tolarjev itd.
50 veliki dobitki morajo vlečeni  biti, zategadelj vsak z serijo srečkam loz in del loza more vdobiti.
Srečkanje "bode uže 30. septembra 1874.
Naročilu in pisma z novcem se koj rešijo.
Liste po srečkanji se razpošiljajo prosto in franko.
•#. JtWmO€M9
Bank & Wecnsel-Geschaft in Prag,
(260—1) Wenzelplatz Nr. 3 uebeu „Spiuka".
l^datelj in za nrcdnultvo od«-ovoreu: Ivan Semen.
L^HTuia m usk nM&rodue imkarueu.
4U