m. mm.
I tjubljni, t sFBdo 10. julijo 1918.
LOiENSKI
»Slovemkf NarccT vtQa po polti:
za Avstro-OgTsko: za Nemčijo:
celo Ido skupaj naprej. pol leta    „ H Četrt leta    u u
K 50-- 13—
tkl meeec ».
2    .  .   . 450
celo leto naprej  .... K 55i—
za Ameriko in vse drage dežele: celo 'eto naprej   .   ...   K 60 —
Vprašanjem gjede hi ertov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. PprarnlfftTO (spodaj dvorišče levo). Knaflova ulica It 5, telalon i*. 89.
Maja vsak dan nraCer Utvsamil nedelja In praznike.
Inserati se računajo po porabljenem prostoru In sicer   1 mm visok, ter 54 mm širok prostor: enkrat po 12 vin., dvakrat po 11 vin., trikrat po 10 v. "■osrano (enak prostor) 30 vln„ pa rte i« zahvale (enak prostor)  20 vin. Pri večjih inserdlah po dogovoru.
Ifoff nirottlki naj pošljejo naročnina redio   -gar pa nakazalo!«
Ha samo pismene naročfrc brci poslatre denarja se ne more m o nikakor ozirati, ,11 orodna tiskarna" toiolon it, 89.
.Slovenski Narod' velja v LJubljani
dostavljen na dom sit če se bodi ponj:
celo teto naprej pol krta .
. 14-
I
četrt leta na mesec
Posamezna Številka velja 39 vinarjev
Dopisi na} se franki rajo. Rokopis! se ne vračajo. Uredništvo:   KnaTlova nllca št. S (v I. nadstr. lero\ telefon 41. 34.
Dež. posk dr. Ivan Tavčar.
Kdor drugim jamo koplje in tako dalje!
Naš deželni odbor nima, odkar je Sijsteršič v toplicah, pravega vodstva. Zasazil je v neprijetno past, iz katere si pomagati ne ve. Ukrenil je nekaj, kar je premalo premislil, in sedaj so gg. Lampe, Pegan, Zaje in Barbo v misnici, v katero so prosto volj no zlezli, meneč, da imajo še vedno — kot nekdaj — silno ostre zobe in da bodo ž njimi pre-glodali najmočnejšo žico. No, sedaj ne morejo izven žice in tiče v jami, katero so hoteli skopati dragim. Je nekaj tragike v temi
Vprašujemo se: je-li bilo tega treba?
Mi obsojamo hudodelstvo veleizdaje, kakor obsojamo sploh vsako hudodelstvo. Ampak vsikdar zahtevamo, da je hudodelstvo dokazano. Ta dokaz se dožene s predpreiskavo in z razpravo, in vsaka kazenska obsodba je nemogoča, če ni bilo predpreiskave in razprave. Naš deželni odbor je drugače postopal. Privlekel je v deželo zadevo dalmatinskega emigranta dr. T ni mb i ća. ki ga do sedaj pri nas skoraj nikdo poznal ni. Če bi se podala Lampe in Zaje po kmečkih občinah okrog, bosta preklicano malo izvedela pri našem kmečkem ljudstvu, kaj je Trumbič in kaj namerava. AI i gotovo je, da dr. Trnmbič na Kranjskem ni nikogar okužil in daje naravnost smešno, če se kaj takega trdi! Zategadelj je bilo insceniranje najnovejše deželnood-borske akcije nepravočasno, nerodna nespametno Iahkomišljeno, in dotični gg. odborniki bi bili morali vnaprej vedeti, da se vse skupaj, posebno že radi tega, ker se je akcija pričela v objemu z grofom Barbo tom. ne bo posrečilo. Res se ni posrečilo. Dobra stvar, kateri — recimo — je hotel deželni odbor služiti, se je kompromitirala brez ozira na ko, da. jih bo mnogo v deželi domnevalo, da je deželni odbor, ki vendar občuti, kako raste njegova onemoglost in kako pada njegov politični vpliv vedno glo-bokeje, le zategadelj stopil na oder, da bi na zgoraj visoke gospode opozoril, da še ni popolnoma mrtev, na spodaj pa se pokazal v podobi odurnega ne-grodreiverja, ki vihti debel bič nad tistimi, ki mu po njegovem mnenju imajo izkazovati slepo pokorščino. Ce so torej bili nameni deželnega odbora dobri, je bila vsaj prilika, pri kateri so bili ti nameni sproženi, neprava in je bil predvsem način, kako je deželni odbor postopal, tak. da se je že vnaprej vse pokvarilo. Deželni odbor je pač sejal pšenico o Božiču, a čuditi se ne sme, če nima v juliju ničesar požeti.
To hočemo prav na kratko, prav mirno in prav objektivno dokazati!
Dr. Ante Trumbić je pričetkom vojne odšel v inozemstvo, in kaj tam počenja, o tem ne vemo nič gotovega, ker je vse, kar čitamo v naših nemško-naci-jolnal. listih, nezanesljivo in največkrat tendencijozno zavito. V svoji duševni onemoglosti avstrijsko nemštvo ne pozna druge taktike, rrego nakupičiti celo gero slovenskega »veleizdajstva«. Ti Nemci vidijo tndi v vsakem Slovencu veleizdajalca in veleizdajalec je že otro-če, katero nosi mati pod svojim srcem. Tega krika in vika so že tako polna naša ušesa, da se nam ne zdi vredno braniti se drugače, kakor da pljujemo nanj! Lahi so sicer metati neke letake na Ljubljano, na katerih se je v barbaričn! srbo-nrvašQ-ni razglašal jugoslovanski oklic, kojega Ante Trumbić gotovo ni pisal in ne podpisal, ker smemo vendarle domnevati, da piše in govori boljši Jezik. Ti letaki niso na Kranjskem napravili niti najmanjšega vtisa, že radi tega ne, ker jih ie pospravilapolicija. Značilno je, da deželna odbora v Dalmaciji m Istri o drju Trumbiću dosedaj niti besedice nista Črhnila, dasi bi bila k temu bolj^ poklicana, nego je poklican naš dežehri odbor. Ce niso spregovorili besedice niti v Dalmaciji, niti v Istri, niti na Goriškem, potem moramo vendarle dvomiti, je-li naš deželni odbor res imel kake posebno tehtne razloge, da se je siTH v ospredje? Sicer pa je dr. Trumbić že ob pričetku vojne odšel iz domovine, živi torej skoraj srhi leta v inozemstvu, tako da se bo marsikdo začudil, rabi 11 dežemi odbor cela štiri leta, prej kot se T njem vzbudi patrijotično razdraženo Čuvstvovanje? Veliko nas bo, ki smo mnenja, da je dosti večjah potreb, za ka-
tere se ima dežela brigati, a za katere se dosedaj še ni zmenila!
Ali način, kako se je cela stvar sprožila, bil je zopet tak, da ga nikdo ne more odobriti in odobravati!
Pripoveduje se. da je prišel grof Barbo v deželni dvorec z vestjo, da bi
vojnotiskovni stan rad videl, če bi deželni odbor izdal izjavo, s katero bi se obsodilo Ante Trumbićevo veleizdaj-stvo. Dobro; ali povdariti vendar smemo, čemu ni vojnotiskovni stan grofa Barbota raje poslal kam drugam in čemu je ta grof priromal ravno v Ljubljano? Dr. Lampetu bi se bilo moralo vmešavanje našega grofa, ki o patrijotizmu našega ljudstva tam zunaj brez dvojbe ravnotako govoriči, kakor je govoričil dr. Kger na dunajskem »Volkstagu«, prvi hip videti sumljivo in tendencijozno. Tukaj bi se bil moral zavesti, da postane, če posluša rakovniškega grofa, le orodje tistega' ostudnega, barbaričnega in za vsako resno delo nesposobnega velenemštva, ki polni svoj trebuh edino-le z našim »veleizdaistvom«. Pri tem bi si bil moral dr. Lampe predočevati, da se za takega hlapca velenemštva ne sme vdiniti. Predvsem pa bi bil moral opaziti, da bi se resolucija v obliki, kakor jo je predlagal Barbo, mogla skleniti le tedaj, če bi bila naša dežela po Trumbiću v resnici tako okužena in zapeljana, da se ro je smelo pred celim svetom postaviti na sramotilni oder. Ker pa tega o naši deželi dosedaj živ krst ni trdil, potem je deželni odbor z Bar-botovo resolucijo očrnil svojo lastno deželo. Občinski zastopi so radi tega opravičeno ogorčeni, ker je deželni odbor najmanj poklican, da združuje svoje kričanje s kričanjem zabitega velenemštva, ki hoče iz vsakega Slovenca napraviti »veleizdajalca«.
Vsega tega deželni odbor ni premislil. Šel je pa še dalje.
Ne samo nerodna, ampak tudi nespametna je bila njegova zahteva, naj sprejmejo resolucijo tudi kočevske občine in da bodi ta radi tega posebno prikrojena mišljenju naših Kočevcev. V seji je Lampe naglašal, da mora sklep deželnega odbora biti tak, da ga lahko sprejmejo vse občine in da lahko tudi grof Barbo zanj glasuje. Kakor je dr. Lrmpe drugače zvit kot kozji rog, tukaj je postal prava »človeška ribica«, ki živi pod zemljo v temnih votlinah in je, če se ne motimo, brez oči. — Vzemimo, da so Slovenci na Kranjskem v resnici kaj zagrešili, kar bi bilo sramotno, kar bi omadeževalo njihovo čast. Dosedaj se kaj takega ni pri godilo, pa vzemimo, da se je prigodilo! Šlo bi se za jako delikatno stvar, katero bi v vsakem slučaju morali Slovenci med seboj zravnati. Naj smo se še toli sramotno vedli, kje pri Bogu ima deželni odbor pravico, da vabi nemške Kočevce, da pridejo gledat, ko bo dr. Lampe slovenske brate pokladal na klop, dr. Pegan pa jim odšteval po petindvajset na znani del pregrešnega telesa? Kako je mogel deželni odbor klicati Kočevarje k ekseku-ciji. ko so ti Koče var j i do pike taki, kakor vsi drugi Velenemci? Sklep deželnega odbora ni nič drugega, kakor velikanska reklama za dr. Egra in kočevskega Loya, ki pojeta pesem o slovenski »veleizdaji«, da sta že kar hripava in da so je siti že tudi tisti mali nemški krogi, ki imajo še nekaj resnosti in dostojnosti v sebi!
Z odklonitvijo dr. Trillerjevega predloga, da naj se sprejme v resolucijo dostavek o majniški deklaraciji, dogodila se je nova napaka! Sklep je moral vzbuditi mnenje, da se hoče deželni odbor protiviti ti deklaraciji, za katero je sam dr. Susteršič dal svoj podpis. Da bi pa mi kdaj pripoznali, da tiči v deklaraciji kaj veleizdajniškega, tega dr. Lampe ne bo nikdar doživel! Deklaracija zahteva v okviru monarhije samo-osvojeno Jugoslavijo, in za to naj smo izdajalcu dočim Nemci, ki zahtevajo, da naj se sime iz Avstrije največja krono-vina, in sicer k državi, ki naj bi ne bila v okviru Avstrije, niso veleizdajalci! Na to vseneirrško logiko slovenski narod ne bo nikdar prisegal, m deželni odbor je čisto napačno računal, če je bil mnenja, da se bodo dale slovenske občine k temu zapeljati.
Nadalje deželni odbor ni čisto rrfč vpošteval, da ima človek čuvstvovanja, katera jemlje v $6 takorekoč že z materinim mlekom. So čuvstvovanja, ki se s palico ne dajo nikdar vtepsti m naj poka na človeško telo bastonada za ba-stonado! Ljubezen do očeta m matere, fjnbezen do bratov ro sester in do otrok, isiotako ljubezen do domovine, so taka čJrTStvovaniaJ A slabo bi bilo za drža-
vo, ki bi naj bila živela od komandira-nega patrijotizma! V nebo kričeča hiba deželnoodborskega sklepa je, da se vsled njega, posebno v tujini, mora te-cimiti vera, da so razmere na Kranjskem take. da nas morajo k patrijotizmu komandirati! V inozemstvu bodo morda sedaj sklepali, da smo v Avstriji, in posebno na Kranjskem, postali že tako nerazsodni, da smo patrijotični samo na komando deželnega odbora! Zatorej ponavljamo: Vse ob svojem času in ob pravem času! Kdor v gledališču, če ni ognja, vendarle kriči: ogenj! ogenj! lahko povzroči največjo nesrečo; obžalujemo, da je bil deželni odbor tak kričač!
11 koncu še nekaj, če^ar bi deželni odbor tudi ne bil smel puščati s pogleda.
Dr. Lampe in njegovi pajdaši so si naenkrat prilastili moč, ki je po obstoječih zakonih nimajo. Trdijo namreč, da so po božjih in svetnih zakonih občine in njihovi zastopniki dolžni deželnemu odboru izkazovati vdanost in pokorščino. To se pravi: kar zaukaže vrhovna deželna oblast, temu se morajo občine slepo pokoriti. Kje so juristi deželnega odbora staknili zakon, ki bi ustanavlja! tako diktaturo, nam ni znano. Prečitali smo sv. pismo starega in novega testamenta, prečitali evangelije in tudi cerkvene očake, — nikjer nismo zadeli na to, da bi bilo kaj zapisano o taki moči in oblasti kranjskega deželnega odbora! Bedasto je torej, sklicevati se na božje zakone. Svetne zakone pa imamo pred seboj, in čisto natanko vemo, kako je omejena oblast deželnega odbora in da je naravnost pravniška nesmisel, trditi, da se sme deželni odbor proti avtonomnim občinam postaviti na stališče: sic volo. sic jubeo! Deželni odbor lahko svetuje občinam to ali ono, občinski odbori pa imajo dnevne rede za svoje seje sami določati in o teh dnevnih redili svobodno sklepati. Če bi se jih hotelo v tej svobodi kršiti od strani deželnega odbora, bi ta zlorabljal svojo uradno oblast! Drugače bi občinska avtonomija na Kranjskem obstajala v tem. kar skuhajo glave gg. Lampeta, Pegana, Zajca in Barbota, Tako daleč pa ne bomo nikdar prišli. Ce se od nas zahteva, naj smatramo to mešano četvorico za nezmotljivo, ponižali bi sami sebe! Torej tudi te strani cele zadeve v deželnem dvorcu ne bi bili smeli prezreti, ker so morali vedeti v naprej, da bo težko dobiti občino — tu izvzamemo samo dob-Ijiško občino in pa šentviškega župana Belca — ki bi se hotela toliko ponižati, da bi pod leskovko dr. Pegana ponižno, jokavo m skesano v kot stopila.
Akcija deželnega odbora se Je ponesrečila na celi črti. ker se je morala ponesrečiti; za ta polom je pa odgovorna omenjena deželnozborska četvorica in nikdo drugi!
Politični položaj.
Dunaj, 9. julija.
Ministrski predsednik dr. Seidler je d;mes sporočil predsedniku zbornice drju Grossu, da želi vlada, naj bi parlament v julijskem zasedanju rešil ne le proračunski provizorij, temveč tudi kreditne predloge in one davčne zakone, ki so bili v odseku že sprejeti. S tem je položaj znova kompliciran m je zlasti socijalnim demokratom, katerih oportu-nistično vodstvo se ogreva za proračunski provizorij, nadaljna taktika zelo otežkočena. Klub nemških -soc. demokratov v ostalem ni prišel v današnji svoji seji do nobenega zaključka ter bo nadaljeval razpravo o političnem položaju prihodnji ponedeljek. Tndi nemški socijalisti bodo vložili interpelacijo o dogodkih ob Piavi.
NemŠkopoljska pogajanja ne obetajo Nemcem nič posebnega ter jih spravljajo v velike zadrege. Poljaki zahtevajo od Nemcev in vlade predvsem garancij, da se v Galiciji ne bo »razdeljevalo« po češkem vzorcu in da sploh vlada ne bo skušala niti administrativnim potom, niti s pomočjo § 14. razdeliti Galicije. Na drugi strani pa odklanjajo Poljaki tudi vsako nasilno politiko proti Cehom in Jugoslovanom. Nemci so vzeli te predpogoje za nadaljna pogajanja s kislim obrazom na znanje, češ, da se morajo še med seboj posvetovati. Pogajanja niso prekinjena, toda podlage za meritorne razprave še ni nobene.
V parlamentu se mnogo povdarja. da ima državni zbor tudi dolžnost se energično zavzeti za državne uslužbence. V tozadevnem odseku se nahaja nekaj predlogov, ki se tičejo zboljšanja
materijalnih razmer državnih nastav-ljencev. Socijalni demokrati so danes sprožili misel, da naj se da odseku kratek rok, do katerega mora sporočiti zbornici svoje predloge. S to mislijo simpatizirajo vsi demokratični krogi in Cehi ter Jugoslovani jo bodo kar naj-topleje podpirali.
Hrvatski sabor.
Zagreb, 8. julija.
Hrvatski sabor je imel te dni — izvzemši narodni blagdan — več sej, ki pa so prošle brez globljega interesa pri vseh udeležencih. Na razpravi stoji vladna predloga o šestmesečni fn-demniteti. K njej je govoril najprej iz-vestitelj dr. Simenović - Corič, nato v obširnem, s številkami irt paragrafi natrpanem govoru podban dr. Knško-vič; drugi dan sta govorila kontrago-vornika milinovec dr. Krnic in frankovce dr. Prebeg. Po narodnem prazniku pro dr. Bertič in dr. Popovič.
Na splošnem ostane o hrvatskem saboru stari vtis. Skup ljudi, ki govore, razgrajajo, se prepirajo, smejo itd„ m brez vidnega in opravičujočega razloga ali vsaj povoda. Pri gledanju te slike človek res ne ve, čemu je ta sabor sedaj na svetu. Časih je imel svojo upravičenost. Danes je nima, ker nimajo Uudje, ki sede v tem sabora, nič povedati. Zato so vsi govori tega zakonodajnega zbora tako plitvi, ter nivo tako nizek, postopek brez resnosti, ker se poslanci sami zavedajo, da so le ostanki iz prošle dobe, brez stvarne politične vrednosti, — in velika večina njih se tega zaveda. Dragi zopet mislijo, da nosijo na svojih ramah spas vsega hrvatstva in ne vedo, kako smešni so. In-demnitetna debata, sicer v vseh parlamentih izhodišče velike politične debate, je v hrvatskem saboru potekla v navadnem prepiru in medsebojnih napadih. Opozicija ni podala nobene stvarne ekonomske kritike, niti velikih pro-gramatičnih izjav, četudi je bik) dovolj mesta, časa in povoda za eno in drago. Toda -lrnnp je, kdor da več, ko sam ima . . .« Od koalicije pa je vendarle padla razveseljiva izjava obeh govornikov dr. Popoviča m dr. Bertića, da je jugoslovansko vprašanje le eno. To bo marsikdo hvaležno beležil.
Izmed opozicije se je odlikoval frankovec dr. Prebeg s trditvami, kakor n. pr. da smo Slovenci Hrvati, da mi spadamo skupaj, toda brez Srbov, da spadajo med Jugoslovane tudi Ukrajinci. Še druge otrobe je vezal in povedal n. pr., da ie Poljska že svobodna, kar je ves avditorij kvitiral s hrupnim smehom.
Dr. Živan Bertič je sicer branil v svojem govoru koalicijo, toda to še ni dovoli vzroka, zakaj so med njegovim govorom milinovci tako strašno pobesneli, da je izgledalo, da pride do roko-borbe. Bcrtić je končno samo trdil, da je Starčević bil človek majhne politične koncepcije in da ni znal povedati mnogo več, nego svoja samohrvatska gesla, s katerimi je mnogokrat zmede! najenostavneje pojme. To je končno res, m njegova zbrana dela pričajo sicer o žarkem rodoljubni, nikakor pa ne o globoki politični koncepciji, o širokih obzorjih. Milinovec Došan, član stranke, ki ie pred kratkimi tedni razvila prav lep jugoslovanski program, se je čisto nemotivirano in na največje veselje frankovcev začel med Berticevhu govorom dreti, da je Hrvat in ne Jugoslovan, psovati s »Slavosrbi«, zmerjati govornika z »šuštarijo« hi pretiti. Da ie ta nastop zelo kompromitiral njegovo stranka ie na dlani, tem bofj, ker s tem še pač ni dokazano, da le Starčević globiti mislec, nego meni Bertič . . .
Končno je došlo še do majhnega razburjenja, ker so se frankovci vendarle preveč upali izzivati s svojimi je-zilri. Galerijsko občinstvo, temperament v mladmi. je frankovce zato opij uvalo m ko je dal predsednik galerijo izprazniti, je počakala mladina frankovce zunaj na Markovem trgu in jih malo Obunkala ter popravila kakšno pokrivalo. Sicer ni bilo hudega.
To je sedaj naše rx>rrtično živtte-nfe. V primeri s •rej Je revno, v primeri s slovenskim ali češkim je žalostno. Ce bi ne bilo žalostno, bi bilo smešno. Pred meseci so se stavile vefike nade v nacijonalno koncentracijo, in čisto pravilno so sodili oni, ki so trdili, da te koncentracije ne bo iz Zagreba, ampak od zunaj. Zato so nekateri od sklicateljev sestanka 12. maja odšli v Dal-
macijo in res ie od tam došla vesela vest. da so na splitskem sestanku Dalmatinci sklenili narodno koncentracijo in da se vse dosedanje stranke ukinejo. Kajti Še doslej niso imele življenja, ampak so imele le osebna ali lokalna ozadja. V banovini smo dobili radi hudih napadov poostreno strankarsko borbo
koalicije in siar&rvičancev ter morda še novo stranko, vsekakor pa novo grapo, Lorkovič - Šurrnin sta kupila »Male novine« od »Obzora« in imata sedaj zopet svoje glasilo ...
Izgleda, da treba v Banovini po rusko. Najprej vse zbiti, da se iz drobcev zopet sestavi novo? Šupilo je svo-ječasno bil edini, ki je razumel hrvatsko - ogrsko politiko evropski in hotel uvesti v njo noto neizprosnega, nepo-mirljrvesra odpora in borbe. Toda niso ga marali. Odšel je razočaran m zapustil brošuro »Politika u Hrvatskoj« kot obtožnico za seboj. Možu do njegove smrti ni bilo dano, izpremeniti svoje sodbe o tej rx>litjki. Kakršna je bila za časa TomaŠiča m Skerlecza, takšna je danes. —
Nekaj veselega. Narodni blagdan je prošel v najlepšem redu. UHce potne Hudi, hiše v zastavah, trgovine zatvor-jene. Povsod nabiralne žare in ljudje se jim ne izogibajo, ampak jih poiščejo. Vse polaga svoje darove m žare ie treba mnogokrat torazntri. Po prvi cenitvi je samo v Zagrebu prvi dan nabranih okrog 100.000 kron, od teh so nekateri santi darovan* večje zneske, n. pr. vele tržeč Arko 10.000 kron m nekateri drugi po 2000—3000 kron. Skupno fe doslej odboru dospelo okrog: 20CUOOO K, vendar še računi niso zaklručeni.
»Odbor SH5. žen za siročad« pričakuje odziva iz Slovenije, K}e je deca iz Primorja, iz Goriške? Trst se lepo giblje. Pred kratkim le bfl tu zopet transport s 100 otroci. Afi se na Goriškem nikdo ne zanima za organizacijo tega vprašanja?
Kako živimo.
H, — V Pragri 6. tem*.
Na Husov dan. Pred 50. let! — 4. jurila 1868 — je pod geslom, da proslavi našega največjega heroja v borbi za pravdo m svobodo mišljenja, potovalo v Kostnico (Konstanz) 250 čeških mož. Od takrat je bil vsako leto 6. julij narodni praznik vse do leta 1915., ravno ob SOOIetnici smrti največjega Ceha. Na Staromčstskem namesti v Pragi je že stal njegov spomenik, okoli njega pa je bUo tiho, močno; prihajali so ljudje m pobožno zrli na podobo mučenik ovo in se čudili, kako da narod, čigar sin je prvi v Evropi umrl za velik nauk »Mirujte se, pravdv každemu pfefte!« molči, trpi, — odhajali so z vzdihom rta ustnah. Danes so bila prvič prirejena po vsej Pragi in okolici in po vseh čeških deželah predavanja o Husu. Narod je zopet proslavil spomin svojega prvega učitelja demokratizma. Ko so v Pragi zvečer po predavanjih hoteli ljudje pogledat k rfrrsoverrm spomeniku, ie bil dohod zaprt od kordona policistov in žandarjev, v rezervi pa je stalo vojaštvo, Liudje so zopet odhajati, tiho, mirno, sporniniajoč se, da živimo še vedno tam, kjer pred dvemi leti, 200 leti, in da m" pričakovati nič drugega, nego bajonete in ostre patrone. Poiutrnfem, v nedeljo, se bo vršil na Prikopih burŠaški bumelj; ta gotovo ne bo za državo tako nevaren, kot proslava heroja celega naroda.
Vsi češki časniki se dostojno spominjajo danes Mistra Jana Husa, razjas-njujejo narodu, da se mi danes še borimo, „ za ideje pravice, humanosti. tolerance, čistote, nravnosti. Kakor Jan Hus. V ogromnem števila so Izdale razne korporacije letake v spomin Husov. Zlasti naše delavske organizacije, socijalnodemokratske in češke socijaCstične, so z veliko pažnjo in vsemi sredstvi porabile to priliko, da v današnjih časih postavijo Uadstvn pred oči naš sftajen^ zgled čistote nravi.
Jubtlejske proslave imajo ne ie v češTrih deželah za posledico vsestranske persekucije, tudi na Slovaškem. Madžari so vzeli to zadevo v roke in pričenjajo s preiskavo. Posebni poročevalec »Ven-kova« naznanja, da se ie 27. pr. m začeta preiskava proti drju Vavrincu Šro-barju m tovarišem radi zločina po §5 127 in 173 ogrskega kazenskega zakona, radi »velerzdajec m »razžatjenja N]. Veličanstva kralja«! Obdolženi so dr. Sro-bar. voditelj Slovakov. Hv iezdoslav ( ' Orszagh), največji današnji slovaški i nik, znan iz krasnega govora v Pan-
Stran 2.
»SLOVfcNSrvi NMtou*. dne 10. julija tam.
154. siev.
fateonu dne 16. maja, dalje dame, katere so se udeležile praških proslav. Razen radi praških proslav se obdolžajejo imenovani tudi radi ljudskega tabora V Lipt Sv. Mikulasu, katerega so priredili slovaški socijalni demokratie skupno s katoliškimi organizacijami, in kjer je bila sprejeta resolucija za češko-slo-vaško zedinjenje in državo. — Na zločine, radi katerih so slovaški Voditelji obdolženi, predpisuje madžarska postava »mirno« kazen: — dosmrtno ječo! — Kakor sem jaz doznal iz zanesljivega vira, ne gre tu samo za podjetje madžarskih patrijotov, temveč tudi naši nemški bratje in privilegirani kul-turtregerji so pri tem udeleženi: Madžari so dobili zanesljive informacije o obnašanju Slovakov, njih udeležbi, številu, stanovanju itd-, od prostovoljnih špicljev iz Prage čez praško policijo in namestništvo; dolgo je trajalo, da so to naši Nemci izsledili in naše namestništvo ni imelo časa za aprovizacijo Cehov, ker je imelo važnejše posle: z ogromnim aparatom izvedeti podatke za Madžare, da s tem rešujejo državo. ★
Ni slučajno, da ravno v tem trenot-ku, ko se na Hrvatskem počenja žalostna strankarska borba, katera odvrača pažnjo celega naroda od skupnega neprijatelja, meče pesek v oči narodu in dela razdor v ljudstvu, se tudi pri nas na Češkem in v Moravi pojavljajo razni notranji spori. Vsled dunajskih intrig in delovanja naših oportunistov izbruhne tu eden, tam drugi strankarski prepir. Pisal sem že o incidentu Klofič-Herben, kateri se je končal, ko smo opazili, da ne samo jako veseli gospodo v dunajskih salonih, temveč, da ie cela zadeva aranžirana od dunajskih časnikarskih »šmokov«. Konstatirali smo še druge poskuse, razdražiti našo javnost, da bi odvrnila pažnjo od Berolina. :>vžice itd., konstatirali smo, da se dunajska gospoda zelo interesira za naše starine, in sedaj, ko gre za bodočnost naroda, nam je z vso silo hotela vsiliti novo revizijo naših rokopisov. Odgovor je bil, da bomo opravili to Že mi sami in v določenem času, brez dunajske pomoči. Vse se je dunajskim režiserjem skazilo, spačilo, ntkikor ni bilo mogoče inscenirati nov Svihov proces ali slično prireditev v režiji Dunaja in Nemcev. Ker pa gospoda trebajo na vsak način škandal, da narod ne ostane enoten, da ne gre za idejo kot en mož, temveč razcepljen, v važne epohe, katere sedaj nastaiaio
je prišel Šmeral. stopil pred narod in hotel govoriti. Vedel je, da ne bo. ne sme, da nastane incident in bo prilike ža razdelitev naroda: za svobodo govora, torej Šmeralovo in proti Šmeralu. Naši časniki zadnjih dni so dajali tožno sliko početka te borbe: *Pravo Lidu«, katero je vedno v službi Šmerala. je na vso moč udrihalo po agrarcih in »buržo-ajih« in dunajski saloni so se že veselili. Zaman ne bo borbe, naj si »Pravo Lidu« psuje Še hujše; vemo. zakaj gre gospodi s takimi preprečki; ne bomo storili Dunaju veselja sedaj, vsakdo ve, da je to brez primere na celem svetu in v celi zgodovini.
Bolj in boli se čujejo klici po narodnem svetu: Klofač v C. Socijalistu, Soc. Listv, C. Straž, dr. Soukup. Ugovora ni od nikoder, samo tu pa tam se slišijo kake dvombe, ki bodo pa nai-brž brezpredmetne. Sicer narodni svet ni bil gotov do 6. julija, toda tako važne stvari se ne vrše na komando in v določenem terminu kakor borzni posli, ali vsak dan se pošteno dela in z vsakim dne smo bližie uresničenju.
Velik vtisk so napravile važne in plemenite besede drja Tavčarja V »Slo* venskem Narodu« v pozdrav zboroval-cem shoda JDS., kjer razlaga, zakaj ne sme stranka loviti članov med drugimi strankami. Z začudenjem so čitali te besede politiki vseh strank, ker tudi mi bolehamo na taki bolezni. C. Straž pravi, da bi bilo pri nas treba, da naši časniki opozore na ta nauk vsak teden, ker smo mi doslej vporabljali drugo medicino, s katero pa te bolezni ne ozdravimo.
Zagrebški »Obzor« je opozoril na mojo opazko, da je »Union* nemški list za Cehe, sedaj nepotreben, če rudi je edini časnik, ki informira Zagreb in Ogrsko o dogodkih v Pragi in na Češkem. Noben drugi češki časnik ne sme v Zagreb in na Hrvatsko. »Obzor« ima že tudi odgovor na to. zakaj je ta list ne le nepotreben. ampak naravnost škodljiv; če bi pisal kakor drugi češki Iisri, to je referiral o našem življenju objektivno, ne smel bi čez Litvo, ker pa piše tako, da sme čez Litvo, je za Jugoslovane nepotreben. »Neue »Zfiri-cher Ztg« pripoveduje Švicarjem, da »Hlasa Naroda« ne zdržuje avstrijska vlada, že zaradi češkega duha, ki je v riem. Pri tem je treba opozoriti, d^a izza praških slavnosti ne sme v Švico noben drugi češki list kakor »Hlas Naroda«. »Zuricher Ztg.« za to svari čitatelje, da naj sedaj, ko postaja češko vprašanje vsak dan bolj važno, ne črpajo iz tega lista. Nemci so zadosti dokumentirali, da se ne marajo Informirati o češkem vprašanju, zakaj bi se jim silili? In za drage, slovanske narode. Je informativni časnik v nemškem jeziku greh. Ako ne smejo češki listi čez Litvo, morajo hrvatski listi dobiti zanesljive informacije na drug način.
Ljubljanski občinski svet.
Piistopalie t joventi Malici".
Članarina 8 K, ustanovnina 200 K
Ljubljana, 3. folija.
Župan dr. Ivan Tavčar otvotl ob 6. popoldne sejo občinskega sveta, konstatira sklepčnost in navzočnost kvalificiran« veČine, menuje za ov ero vatel j a zapisnika občinskega svetnika Ložarja m M a 1-1 v'j'a, naznani da je svojo odsotnost opravičil obč. svetnik B o n a Č in da Je Is odbora za mestne Vožnje lzs»ropll občinski svetnik K r e g a r. Izvolitev njefovega naslednika se naznani v prihodnji seji.
Knezoškof ljubljanski dr. Anton Bona-ventura Jeglič Je poslal županu In občinskemu svetu svojo zahvalo za Izvolitev za častnega meščana.
Z letošnjim šolskim letom praznuje državna obrtna šola v Ljubljani svojo tridesetletnico. Ustanovljena s šolskim letom 18S\S'S9 kot strokovna šola za lesno industrijo je imela svoje prostore na Sv. Jakoba trgu. Leta 1900 se je preustrojila v umetno strokovno solo. Ves čas je vživala vso podporo mestne občine, ne samo materijalno, marveč tudi moralno. Razvoj obrtne šole do danes, ko imamo državno obrtno šolo in višjo obrtno šolo mehanične !n stavbne smeri. Je znan. 2upan si pridržuje za prihodnjo sejo staviti posebne predloge, da se da primerno priznanje marljivemu ravnatelju državne obrtne Šole Ivanu S u-b i c u in da se tridesetletnica primerno proslavi.
Predsednik podružnice Rdečega križa okr. glavar v. p Del Cott se zahvaljuje za dar 300 K.
(i a s i 1 s'k o in reševalno društvo sporoča mestni občini, da namerava vojna uprava po končani vojni oddati kor-poracijam sanitetne avtomobile po nizki ceni, plačljive v 5letnih obrokih proti obverd, da se vzdrže v stanju, da so porabni tudi še nadalje v vojne svrhe. Ljubljana bi reflektirala na 3 take avtomobile.
Župan odgovarja nato na razne interpelacije, tako glede ljudske kopeli, glede katere velja ministrska naredba, da sme biti odprta samo 42 ur na teden. 1 jud-ska kopel je odorta oo delavnikih od 10. do 1 In od 4. do 7., ob sobotah od 8. do 1 in od 3. do 7. In ob nedeljah od 9. do 12. V varstvo mestnih nasadov so se nastavili po vseh mestnih parkih pazniki. Ceste se sproti poDrnvliaio, kolikor je to mogoče pri današnjih tesnih razmerah. Zupan naznani, da je od odseka za proslavo Narodnega divadla v Pragi prejel umetniško plaketo.
Zapisnik zadnie seje se odobri.
Meščansko obljubo v roke župana stori g. K o š e n i n a.
Razni mestni proračuni,
Pcdžuoan dr. Kare! T r i 11 er poda nato poročilo o raznih mestnih proračunih, katerim suhe številke navajati bi bilo brezplodno. Omenimo samo, da konča proračun pri vodovodu s prebitkom £8 000 K, pri elektrarni 55.357 K in pri plinarni s 37.900 K. V prvotnem proračunu za plinarno so se morali izvršiti po nasvetu podžupana dr. Karla T r i 11 e r J a nekatere iz-premembe, ki so vplivale rudi na sestavn proračuna. Ti njegovi predlogi, ki so bili sprejeti, se glase:
Cena plinu zakuTio in razsvetljavo se izjenači ter določi od l. avgusta 191S oočenši na 50 vinarjev za ku* blčnl indtef. Cena za ko'ks se zviša tudi z veljavnostjo od 1. avgusta 1918 na 12 kron za 100 kilogramov.
Plinarja Ivana K e n d a se sprejme definitivno v mestno službe s 1. Julijem 1918. in sicer v statusu mestnih tehničnih uslužbencev III. kategorije. 5. plačilna stopnja, z letno nlačo 3200 K in pripadajočo dra-ginjsko doklt»do. (Napredovalni dan 1. december 1905.) Ostane mu tudi naturalno stanovanje ter prosta luč in kurjava, vendar pa se mu za stanovanje odračtma letno 240 K. Načeloma se sklene, da je tudi uslužbence: Ivana Zirkelbacha. Vido P o d-krajšek. Alojzija Čebula rja, Franca P1 e s te n j a k a in Franca Slugo, prevzeti v definitivno mestno službo ter se naroča magistra*«, da stavi upravnemu odboru 5e pred prihodnjo sejo občinskem sveta tozadevne detaillrane pfedlo^e. Do izvršitve t<*ga sklepa se povija tem uslužbencem dosedanja dra^inlska doklada z veljavnostjo od 1. Jullfa 191* za 508/«. Plače
0 lin a r n i š k i m delavcem se določijo z veliavnostio od 1. Julija 1918 sledeče: kurjaču dnevno 8 K, nadknnaču dnevno 8 kron 50 v, delavcem na dvoriSČu 7 K, pred-dclavcu Petru Nagodetu in snažilcu Hugo LukaSeku vsakemu na 8 K: poleg tega ostane v?em delavcem dosedanja dra^n'ska doklada In kruh, kakor so ga dobivali doslej.
O nadalinlh ororačunih. o katerih so poročali občinski svetniki M a 11 v. F r a n-chettl in podžupan dr. Karel T r 111 e r. omenimo, da Izkazuie potrrehnl zavod preračunani nrebltek 43.002 K, mestne vožnje   3000   K. zastavljalnica
1 ?«0 K. mestna klavnic a3920 K. Podan ie bil proračun mestnega ubnž-neua zaklada s potrebščino 207317 K in enakim pokritjem. Proračun zaklada meščanske Imovine se konča s nre-bitkom «98^ K. ustanovni Z i tt t i d I prebitkom 7986 K, mestu? Of t h ddm vojašnica s nrebitkom 72«1 K. a m o r t i-začni zaklad mestnega loterij-* k e s a posojila pa s prebitkom 136.336 K.
Proračun mestnega zaklada.
O proračunu mestnega zaklada le poročal podžupan dr. Knrel T r i 11 e r.
Pred nami leži četrti volni proračun mestne občine ljubljanske, kateremu bi dal za popotnico želio, da bi ne bil deležen iste usode, katere so bili deležni vsi dosedanji štirje vojni proračuni in oba mirovna proračuna tega občinskega sveta, ki vsi skupaj Še vedno služijo v okras mizi deželnega odbora kranjskega m niso našli druge milosti, kakor da so se označili kot »glas vpijočega v pušča vic.
Mestna občina ljubljanska Je podobna meščanu, ki mora že štiri leta Živeti ob svojih mirovnih dohodkih, ki so mu pač zadoščali v mirnem času za meseno klobaso in bel kruh. ki pa Je moril skrčiti svoje izdatke na najnujnejše, ko je rasla od dne do dne potreba. Ves ta čas je morala tudi mestna občina živeti ob svojih skromnih mirovnih dohodkih. Čeprav ji je vojna nalagala ogromna Izredna bremena. Zato finance mestne občine danes niso niti iz daleka v ravnotežju. Kakor je moral meščan, ki ni bil
vojni dobičkar, izprazniti Zadnje predat« in se zadolžiti do grla, tako je kopičila tudi mestna občina dolg na dolg. To na more iti tako naprej. Tako te mestni občini le množe pasivne obresti, vsled tega pa trfft tudi kredtt mestne občine, ki ga bo občina v doglednem času prav nujno rabila. Tako je narasel primanjkljaj na 1.265 088 K.
Ni govora, da bi mogli dane9 zaceliti globoke rane. ki jih je vsekala vojna našemu gospodarstvu, to bomo storili po vojni, ko nam bo mogla in morala priskočiti tudi država na pomoč. Hvaležni pa bomo državi, če nam že sedaj odpusti plačevanje prispevka za državno policijo. Z mirom pa se nam bliža tudi čas, ko bomo morali iskati socljilnih virov, ko bomo morali dobiti v roke iavno centralno klavnico in tovarno za led. naprave, ki jih danes ni mogoče izvesti, ker ni dobiti strojev in ne sil.
Danes moramo gledati, da porazdelimo bremena po socijalnih načelih in pravilno na vse s! je rrebivalstva. osobito pa na imovite sloje. Najbolj pravilno bi bilo. da nam da država v roke vojne dobičkarje. u* oa si se pridržala sama. Zato si mora mestna ob.'ina poiskati virov drugod. Kinih temu bo mogoče pokriti samo polovico priman'k-ijaia. V ostalem ie proračun sestavljen z največjo štedljivosfjo ter dbaSgajO nai-\l Je izdatke draginjske doklade. Pri tem pa nismo smeli zanema.*itl svojih kulturnih pogreb. k?iterim se Ljubl;ana ne sme in ne more ogniti, pa naj bo proračun še tako težaven.
Proti proračunu se Je oslabil nemški občinski svetnik P a m m e r, ki Je izvajal, da so Nemci od svojega vstopa v občinski svet glasovali za proračune, ker so bili voljni delati za mestno občino in za sporazum obeh narodov.« Tu v tel zbornici so se odigravali včasih hudi b >ji In veliko za-ilugn so imeli Nemci, da je mogel občinski svet dostikrat sploh delovati. Ko pa se je zanesla politika v občinsko dvorano, Je bilo vsega konec in z ma]ni5ko deklaracijo je Prišla obenejm s približanjem obeh slovenskih strank do skupnega nastopa, ki ie moral nemški državi zvesti čut najgloblje zadeti. (Klici: Čut je. čujte! Izziva!) Ničesar bi ne Imel dostaviti svoji j?e enkrat podani izjavi, delovanje ljubljanskega župana v zadnjem času pa nam je vsililo pomisleke ali Je to združljivo z odgovornosti po ln lm mestom, katero zavzema kot od cesarja potrjeni župan tega m e s t a.( Klici: Denuncira!) Njegovi govori v Pragi, sklepi In resolucije, storjene na ustanovnem zboru JDS. pod njegovim predsedstvom, ki imajo namen naravnost gospodarsko iztrebiti Nemce in končno z njegovim polnim Imenom priobčeni uvodniki proti njegovim nemškim someščanom pa so morali ispodkopatl vsako zaupanje v poglavarja mesta in v večino te zbornice, tako da nemška stranka ne bo mogla dovoliti proračuna. Govornik se je obračal nato tudi proti zvišanju fiksne mestne doklade na vse državni užitnlnl podvržene predmete in na samostojno mestno naklado na rum. Šnlrit, žganje ln likerje. Tudi zvijanje zemljiškega davka in davka na splošno pridobnlno označuje kot direktno naperjeno proti obstoju Nemcev v našem mestu. Nadalje tudi protestira proti | subvenciji 50.000 K za slovensko gtedilišita v Llnbllanl ter še enkrat natlaSa, da Nemci kot »državi zvesti državljanu ne morejo glasovati za proračun.
Dasiravno so bila njegova lzvaianja polna prikritih napadov In denuncijacij, so se slovenske stranke vzdržale primerne kritike ter so se oglašale le z nekaterimi medklici. Zato pa je župan dr. Ivan Tavčar dal govorniku primerno lekcijo.
župan dr. Ivan T av Č a r je izvajal: Samo ob sebi umevno le, da sem pripustil, da je občinski svetnik Pa m mer govoril, kolikor je hotel, ker nrinuščam v kritiki, ki se tiče moje osebe, največjo svobodo. Ena stvar pa Je, na katero mu moram odgovoriti: Slabost av-skega Nemštva Je, da živi v fiksni ideji, da je ono Steber naše države in da so Nemci edini faktor, ki dela za državo in ki jo vzdržuje. Občinski svetnik P a m m e r ie mnenja, da liub-lianski župan pod nobenim nogoiem nc sine biti drugega mnenja kakor on. Jaz pa sem mnenja, da ie največja nevarnost za našo državo dejstvo, da se hoče spakedrano mnenje avstrijskega velenemštva nodržaviti. (Živahno pritrlevanieO Za mene ni dvoma, kdo Je državi zvest jn kdo ne, avstrijski vcle-nemci na so po moleli mnenju zadnji POkrlcenl soditi o tem. (Pritrjevanje.)
Ne b^m se smiščal v daljšo polemiko z občinskim svetnikom Pammericm. Poznati me mora kot človek, ki se snu-šča v politiko, kot najmanj tridesetletnega politika. Snomtnlati se mora. da sem nekdai v razburjeni debati v deželnem zboru, ko je bil Še pokojni baron VVinkler deželni predsednik, jaz pa v najradikalneših vrstah, zavrnil očitanja, naperjena proti moji stranki, z izjavo v imenu svole stranke, da Iščemo Slovenci svolo rešitev v Avstriji. Naj mi občinski svetnik Pammer dokaže, ali sem storil kdai kak korak, ki bi bil v nasprotstvn s tem m n e n j e ml (Odobravanje.)
Občinski svetnik Pammer je politik, kot tak se Je pajdaši! s ptufsklm Ornl-gom In Linhartom in je hodil izven mej te naše dežele. Ce pa stopi ljubljanski župan izven kranjskih mej. mu štele to v pregreho, dasiravno sem šel samo iz ene avstrijske kronovine v drugo avstrijsko kronovino. (Odobravanje.) Kar Je dopustno za enega, mora biti dopustno tudi za drugega. Se eno besedo o političnih romanjih našega tovariša Pammerja. Danes se vrli velik proces, kako v 2 d r ž a t i Avstrijo. Da smo v svojih naziranjih različnega mnenja, je Jasno. Očitati pa nasprotniku v pretiranem samoljubju to
njegovo drugačno mnenje kot sovražnost, je nizkotno. (Tako je! Živahno pritrjevanje.) Očital ml le moje potovanje v Prago. Rekel sem Že, da smatram ža svojo pravico potovati iz kronovine Pod iešlom našega vladarja v drugo njegovo kronovino. Te pravice si ne dam vzeti od nikogar, najmanj od nemškega Volkarata na Kranjskem. (Odobravanje.)
Očital mi je, da so se pod mojim predsedstvom na ustanovni skupščini JDS. in po mojem nasvetu storili sklepi in sprejemale resolucije. Povem mu, da so bili sklepi sprejeti v odsekih in kar so odseki sprejeli, se je preneslo na ustanovno skupščino. Pra-vite4 da so to čudni predlogi, ki so bili tam sprejeti, da smo sklenili, da mora JDS. paziti na to, da prideta trgovina in obrt v slovenske roke. Ali res mislite, da smo samo za to na svetu, da smo samo hlapci in dekle? (Živahno pritrjevanje.)" Naša pravica in naša dolžnost je, da gledamo na to. da si priborimo boljše mesto. Ali ste mar vi Nemci samo za to na Kranjskem in na naši zemlji, da edino vi jeste meso in pečenke, mi pa da delamo za vas in stradamo? (Viharno dolgotrajno odobravanje.)
Tudi za to smo se vsi zavzeli, d a se odpravijo na naši zemlji krivi čn i obširni fidejkomisi, odločno pa je bilo tudi sklenjeno, da se mora to zgoditi zakonitim potom in da je izključena vsaka nasilna razlastitev. Da se latifundiie ne bodo mogle zdržati, je jasno in mi smo zahtevali, da se ta porest zemlje odkupi, kakor so se svoj-čas odkupile gozdne služnosti. (Odobravanje.)
Čudim se, da se je ljubljansko Nem-štvo obrnilo v tej zadevi na nemški Volksrat, da nas gre ta denuncirat. To policijsko delo pač ni nikomur v čast. In vi ste jim narekovali, da naj povedo, da jih hočemo oropati posesti, da jim hočemo vzeti zemljo in posest s silo. Tako je vaše delo. (Pritrjevanje.)
Dvaintrideset let sem član deželnega zbora, šest let sem bil član državnega zbora in nepregledno vrsto let stojim na čelu svoji stranki, šest let sem na ljubljanskem županskem stolu, verjemite mi, ne sebi v zabavo. Ce hočete doseči, kar ste dosegli z namestnikom deželnega glavarja na Tirolskem, vedite, da se nikdar nisem oklepal nobenega stola in se tudi ljubljanskega županstva ne bom. Ce me hočete odstaviti, potem le denuncirajtel Blagor vam! (Klici: So že denuncirali!) Svojemu političnemu naziranju pa hočem ostati zvest! Takrat, ko sem tu polagal prisego kot ljubljanski župan, se z nobeno besedo nisem odrekel svoji politiki. Vi pa tudi veste, da jaz za svojo osebo nisem hotel delati nikdar nobeni politični stranki vedoma krivice. To zavest bom imel, če bom moral zapustiti to mesto. Ne prosim vas nobenega zaupanja. Ce mi večina izreče svoje nezaupanje, bom tisti hip prekoračil prag te dvorane in ne bom skozi ključavnico silil nazaj v to zbornico.
Na kratko naj Še omenim, zakai je prišlo med nami in vami do sporov tudi v tej zbornici. Zato. ker so nam dali nestrpni nemškOnacijpnalni občinski odbori na Spodnjem Štajerskem povod, da smo nastopili. Ali menite, da smejo nemški in nemskutarski spodnještajer-ski občinski odbori divjati Proti naši deklaraciji, LJubljana, ki ie poklicana, da koraka vsemu slovenskemu narodu na čelu. panaj molčim? (Pritrjevanje.)
Kar se tiče preskrbe sredstev za pokritje primanjkljaja, to ni moja osebna Stvar. Sami lahko premišljujete In sklepate glede pokritja in to tem lažje, ker le treba za proračun kvalificirane večine in privoljenja deželnega odbora, ki po moiem mneniti tndi temu proračunu ne bo boli naklonjen, kakor vsem prejšnjim
Županova izvajanja so bl'a sprejeta z opetovanim Živahnim odobravanjem in ploskanjem slovenskih narodnih svetnikov.
Nato ie prešel občinski svet v spe-clialno razpravo ter predelal točko za točko PO poročilu podžupana dr. Karla T r i 11 e r j a.
V podrobnosti razprave In Itevilk se ne bomo spuščali, omenjamo samo. da so se nekatere postavke lzpremenlle, tako se le zvišal dlspozlcijski fond od 3000 K na 6000 K. druge postavke so se prevzele v že sklenlenlh sneskili v proračunu, za kanale Hi jarke se Je sprejela naknadno nova postavka 20.000 K. blagotvorni stroški so se zvišali od 16.700 K na 30.000 K, za slovensko gledišče se le dovolilo 50.000 K, deželni zvezi za tujski promet in turistiko se bo Izplačal prispevek vsled česar se Je morala zvllati neka postavka za 10.000 K. Zveza namreč hoče ohraniti sedaj vojaSko elektrarno ln električno cestno železnico Iz Bohinjske Bistrice do Bohinjskega Jezera.
Pri postavki o slovenskem gledišču v znesku 50.000 K Je Izprego-vnrtl podžupan dr. Tri 11 en Ne bom na-glašal važnosti te točke, nad katero se naši nemški tovariši naibotl »podtikajo. Mestna občina mora skrbeti za to. Če mora prebivalstvo že telesno stradati, da ne trpi tudi popolne duSevne lakote. Kjer imajo Nemci v svojih mestih gledališča, Jim dajejo tudi 12 mestnih sredstev podpore. It! to vllje, kakor Jo bo dala Ljubljana slovenskemu gledllču. Ml nismo tako srečni, da bi nam en sam denarni zavod iz tujega  denarja  plačeval  g 1 e d i S č e.
Občinski svetnik TranchetM se Je zavzel, da naj se v proračun prihodnjega leta vstavi postavka za meščansko šolo za dečke.
Nato to bili s kvalificirano veČino sprejeti ti - le predlogi:
proračun mestnega za klada za proračunsko dobo od l. julija 1918 do 30. junija 1919 s potrebščino 2,535.267 K ln s pokritjem 1,270.179 kron, torej s primanjkljajem l,26o.0S3 K se sprejme.
Ta primanjkljaj Je pokriti sledeče: 1. Pobirati je na vse državne davke, iz-
vzemši osebno doho^trtflo, sledeče mestne doklade: a) na hlšnonajemni m hišnorazredni davek 35 odstotkov; b) na zemljiški davek ln na splošno pridobnlno IV. razreda davčnih obvezan-cev 50 odstot.: c) na vse ostale davščine 65 odstotkov. Ce se upošteva, da *-bo mogoče doseči potrebno sankcijo za to povišanje mestnih doklad Še pred 1. januarjem 1919, je upati, da se bodo zvišane doklade zamogle efektivno pobirati vsaj za drugo polovico proračunske dobe, t. j. za čas od 1. januarja 1919 do 30. junija 1919. Na ta način bi te mestne doklade dale za celo proračunsko dobo pokritja okrog 730.000 K.
Fiksno mestno doklado na vse državni UŽitnini podvržene predmete in pa samostojno mestno naklado na rum, špirit, žganje in likerje, ie povišati po priloženi tabeli, ki tvori sestavni del tega sklepa. Ker bo to povišanje predvidoma mogoče uveljaviti šele s 1. januarjem 1919. bo dalo to povišanje v proračunskem letu novega pokritja za 100.000 K.
Vpelje se mestni davek na vozne listke cestne električne železnice v Ljubljani, in sicer 4 vin. od vsakega voznega listka brez izjeme, za mesečne in letne vozne listke ter za proste vozne listke mesečno 2 K 50 vin., oziroma letno 30 K. Ta davščina bo dala na leto novega pokritia približno 60.000 K, oziroma ker odobritev iste tudi bržčas ne bo mogoče doseči pred 1. Januarjem 1919, za pol leta 30.000 K. Na ta način bi se dobilo celotnega pokritja 860.000 kron, tako da ostane končno nepokritega primanjkljaja 405.0S8 K.
Ta primanjklial najde začasno pokritje v sklepu občinskega sveta z dne 3. aprila 1917, glasom katerega naj se vse anuitete in obresti od dolgov pri Mestni hranilnici ljubljanski, ki zapadejo do 30. aprila 1919, nc plačajo, temveč kapitalizirajo. Dotični začasni prihranek izplačila za proračunsko dobo zmiša 359.413 K. dočlm bo končni primanjkljaj 45.675 K treba začasno pokriti iz blagajniških preostankov, event. iz proračunskih prihrankov.
Predstoječim sklepom ad II.—IV. je izposlovati zakonito predpisano javnopravno pritrdilo in najvišjo sankcijo. Dokler se to pritrdilo ne doseže, pobirati je dosedanjo 35 odstot. doklado na vse direktne državne davke, IzvzemŠi osebno dohodarino.
Poleg tega so bile sprejete še te - le resolucije:
Mestnemu magistratu se nare**, da stori vse potrebne korake v svt.o, da se doseže čim hitreje uveljavljenje mestne tlakarine v oni povišan1' izmeri, kakor jo je občinski svet že sklenil.
Mestnemu magistratu se naroča, da izdela ln čim preje predloži občinskemu svetu v odobritev načrt za primemo zvišanje vseh občinskih taks.
Ker ima mestna občina pri vseh upnikih skupaj dolga okrog 11,000.000 kron, ki ga je treba obrestovati po 4V* do 6 odstotkov, se poživlja mestid magistrat, da predloži čim hitreje občinskemu svetu načrt za unificiranje Ir konvertiranje teh dolgov, ker se bo s tem lahko dosegel izdaten prihranek na obrestih.
Mestnemu županu se dovoli glede posameznih proračunskih točk vire-ment, toda le v okviru vsakega posameznega naslova.
Vse prošnje za podelitev podpor v okviru pavšalnih kreditov posameznih naslovov Ima reševati magistratnl gremij.
Olede tartfov za užitnino, ki naj nt zvišajo, je omeniti, da tvorijo po svoji večini le malenkostno zvišanje, ki se v kon-zumu ne bo moglo občutno pokazati razen pri nekaterih predmetih, ki niso neobhodno potrebni za vsakdanje življenje, pač pa bo
tO zvišanje bolj zadelo neijnbljančane, ki konsitmiraj^ v Veliki množini. Tako bi se zvišala užltnlna za likere In Špirit od 14M4 K na 30 K, za žganje od 7*06 K na 15 kron, za vino od 2V17 K na 2f» K, za vinski mošt od 1-4*94 K na 19 K, za sadni mošt od 6 K na P K, za vole in bike od 2679 K na 33 K. za teloia od 4'81 K na 6 K, za ovce od V6H K na 2 K. za meso od ir?9 K na 13 K, za loj od 6*24 K na 7'50 K Itd.
Tudi računska zaključka Mestne hranilnice ljubljanske in Kreditnega dru štva Mestne lira« n i I n i c e sta bila odobrena.
Na predlog občinskega svetnika L I -kožarja se sklene dovoliti izvoščkora povišati cene vožnlam za petkratno vsoto dosedanjega mirovnega tarifa.
Na predlog občinskega svttnlka Kraigherja se naroči županu, da stor' pri vladi korake, da se odpravijo iz mesta oni tujci, ki brez potrebe prebivajo v mestu, kakor nekatere rodbine častnikov in nekateri TrZačani in Rečanl, ki bi se lahko vrnili v svoja prejšnia bivališča, a hodijo po deželi in Že sedaj kupujejo žito in druge poljske pridelke nam v kvar.
Lastni razum
mora vsakomur povedati, da se centralne države z orjaškimi koraki bližajo srečnemu končnemu uspehu. Zveneči govori entente so prazne besede, ki v lastnih deželah ne zbujajo več odmeva, prt nas pa nobenega strahu. Vkliub vstm ntprihkam te dolge vojne je Se dosti napora in tvornosti v nas, da prekoračimo poslednji kotCek poti do uspeha. Treba je samo zbrati sklenjeno voljo do zmage-Fomagaimo armadi, pomagajmo domovini t podpisovanjem S. vojnega poselila.
R>4. stev.
»SLOVENSKI NAKOD-, dne 10. julija 1918.
Stran 3
Italijanska ofenziva.
NASE URADNO POROČILO.
Di;::aj, 9. julija. (Kor. urad.) Na ita-lQansk< fronti nikakih posebnih dogodke .
V Albaniji traja pritisk sovražnih sfl. ki so prodrle preko Vojuše, stalno, Jugozapadno Berata je prišlo do bojev. V zvezi s temi boji so dosegli Francozi nekaj prostora ob gorenjem Devoliju. — Ser generalnega štaba.
Italijansko - francoska ofenziva v Albaniji. Iz vojaškega raz-motrivanja 9. jnlija. Na zapadnem delu balkanske fronte med morjem in makedonskimi jezeri se vrši italijansko - francoska ofenziva, katere cilj je najbrže doseženje črte Skumbi in ceste Elbasan - Struga. Italijani, ki operirajo na odseku z brega do gorenjega Semenija, ob Beratu, so poskusili že pred našim ofenzivnim sunkom preko Piave prekoračiti Vojušo. Istočasno so pričeli Francozi ob gorenjem Devoliju, vzhodno Berata. napadati, ali vendar se ie moglo vse gibanje ustaviti, ko so posegle vmes bolgarske pomožne čete. Sedaj so Italijani in Francozi zopet pričeli napadati. Italijanom, ki so dobili znatna ojačenja, se je po-STečilo. da so prekoračili spodnjo Vojušo in pridobili nek p i prostora proti Fieri. Dalje vhodno so prispeli do pokrajine jugo - zapadno Berata, kjer so se razvili včeraj ljuti boji z našimi in albanskimi bataljoni, ki so pod na^1'!! poveljstvom.
ITALIJANSKO URADNO POROČILO.
8. j u 1 i j a. V Lagarinski dolini in v Vallarsi gosteiši motilni ogenj sovražnih baterij. Severno hriba Valbella, asiaška visoka planota, so pognale naše patrulje ro Ijutem boju sovražne izvidne oddelke v beg. Na Grappi smo pridobili dne. 6. julija pri posameznih akcijah severno masiva nekaj ozemlja i:i smo pripeljali s seboj 51 vjetnikov,? strojnici in 1 plamenomet.Včeraj smo razširili svojo izpostavljeno pozLijo pri Col Canrilu. Italijanski in zavezniški letalci kakor tudi zračne ladje so razvijali včeraj in nastopno noč izdatno in učinkovito delovanje. Osem sovražnih letal je bilo sestreljenih v zračnih bojih.
Dogodi na zapadu.
NEMŠKO URADNO POROČILO.
Berolin. 9. julija. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Armadna skupina prestolonaslednika R u p -rehta: Južno kanala La Bassee so bili večkrat ponovni delni napadi, na severnem bregu Som me pa močni sunki sovražnika zavrnjeni. Artiljerijski boj ie ostal na teh odsekih živahen in je* bil zvečer na obeh straneh Somme od časa do časa zopet močnejši. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika: Zapadno An t heirila (jugozapadno Novona) so se davi po Ijutem ognju razvili krajevni sovražnikovi napadi V gozdu pri Villers Cotte-retsu so se izjalovili delni napadi Francozov na našem bojnem ozemlju. Včeraj je bilo sestrelienih 18 sovražnih letaL Poročnik BilHk ie izvojeval svojo 23. in 24., poročnik Friedrich svojo 28. zmago v zraku. — v. Ludendorff.
NEMŠKO VEČERNO POROČILO. Berolin, 9. julija. (Kor. urad.) Jugozapadno od Noyona smo zavrnili froncoske delne napade. Uspešni kraj evni napadi zapadno od Chateau-T h i e r r y j a.
Prelom med Sibirijo in boijševiki.
Kodanj, 9. julija. Sibirska republika izjavlja, da smatra zvezo z moskovsko republiko za pretrgano in da ie sklenila zvezo z Zedinjenimi državami.
Stcckholm. 9. julija. Kakor poroča glasilo Gorkega, je poslala sibirska vlada odposlanstvo v Toki jo, da prične s prijateljskimi odnošaji z Japonsko.
Amsterdam. 9. julija. (Kor. arnd.) Iz Petrograda poročajo, da je smatrati glasom Doročila iz Pekinga intervencijo v Sibiriji za sklenjeno stvar. Kitajska vlada ima namen poslati 20.000 mož v Sibirijo. Del teh čet je že dospel v Vladi-vostok.
Amsterdam. 9. julija. (Kor. urad.) »Times« poročajo iz Tokija: Poročevalec japonskega lista »Juji« v Vladrvosto-ku poroča, da se je v bojih v Vladivo-stoku streljalo tudi s topovi. Postavljene so bile tudi strojne ouške in je prišlo do ljutih pouličnih bojev. Parnik »Himirsk« (?) ruskega prostovoljnega brodovja, ki je bil večkrat zadet, ie ušel iz pristanišča.
Rotterdam, 9. julija. O namenih Japonske v Sibiriji poroča »Morningpost« iz zanesljivega vira, da je Japonska dne 15. junija dobila uradno poročilo, da je errtentni vojni svet sklenil Japonski pustit ipopolnoma proste roke v Sibiriji.
Berlin, 8. julija. Stockholmska brzojavna agentura poroča iz Petrograda. Sem je iz Moskve dospela vest. da sta se obe sovjetu sovražni vladi v Omsku in Harbinn spojili. V novi vladi igrajo vlogo socijalisti Derberg. Pa-rrihinskij, dalje Ustrogov. admiral Kol-čak in general Kor vat. Sedež vlade ostane v Tomsku, kjer se mude mnogi člani ruske konstituante iz vseh delov Rusije. Kolčak ie bil imenovan za vojnega in mornariškega ministra, polkovnik Ivanov za armadnega načelnika. Vodstvo vojaške politike so poverili komiteju obstoječemu iz treh članov: Derberga, Koleaka in Korvata. Jedro armade tvorijo prostovoljci, čeho - slovaški zbor. kozaki in nekateri častniški detašementi. Stavka proti sovjetom, ki je izbrahnila med železničar^ v Ribin-sku, se razteza čez vso progo Moskva-Petrograd. Ukaz sovjetove vlade prepoveduje dostop v okolico Vologue. Drug ukaz prepoveduje vstop v Arn-angelsk pod pretvezo, da manjka žaviL Ententni diplomati dementiraio govorice o nameravani preselitvi ententnih poslanikov v Moskvo. Nahajajo se še vedno v VologdL Razmere med aliiran-oi in sovjetovo vlado da so neizpreme-njono
Ob murmanski obali.
Berolin, 9. julija. >Lokalanzeiger<
poroča baje na podlagi posebnih informacij: Razvoj dogodkov v Rusiji kaže, da obstoja med umorom grofa Mirbaeha v Moskvi in nastopom Angležev ob murmanski obali neposredna zveza Pripadniki entente v Rusiji delajo na prelom brest litovskega miru, da bi spravili Rusijo zopet na stran entente, Angleži pa so ob murmanski obali izkrcali že zopet tisoč mož. Ruska sovjetska vlada, ki hoče ostati nevtralna, ie odredila protikorake. Enako se pripravlja Finska, da ščiti .svoje interese ob murmanski obali. Švedska se boji, da bi utegnila biti njena nevtralnost ogrožena. Anglija je med tem zahtevala od sovjetske vlade, da dovoli Čeho-Slovakom prost prehod do murman-ke obali, kar pa ie sovjetska vlada odklonila. Sovjeti računajo s tem, da bo Anglija Stavila ultimatum.
Uugano. 9. julija. >Tribunac poroča, da se razvijajo novi dinlomaticni načrti entente glede političnega položaja v Rusiji. Zavezniki nameravajo staviti boljševikom v Moskvi ultimatum.
Stoekholm. 9. julija. Poroča se, da je dobil poveljnik angleških vojnih ladij pred Arhangelskom ukaz, prevzeti varstvo nove sovjetske republike. Times« poročajo, da križari pred Arhangelskom in ob murmanski obali 11 angleških vojnih ladij.
Stoekholm. 9. iuliia. Angleži, Francozi in Amerikanci, ki so se izkrcali ob murmanski obali nameravajo kora1 •• proti Petrogradu. Finska vlada se trudi kazati tei akciji nasproti svojo nevtralnost na ta način, da ie svojim č prepovedala prekoračiti vzhodno mejo. Prvi cilj Angležev je že dosežen. Proglasili so Karelijo asa neodvisno repu-' iko. Iz Amerike prihajajo velikansko množine živil v mnrmanske pokrajine, ki jih razdeljujejo med prebivalce. Z >-to se ni čuditi, da so kmetje in prebivalca v najsevernejših krajih odpadli I od sovjetov in se pridružili enteni.
Umor nemSkega poslanica v Moskvi.
Berolin, 9. julija. (Koresp. ur.) »Vor-wartss piše: Levica, ki je med rusko revolucijo izstopila iz stranke socijalnih revolucionarjev ter se je konstituirala kot sa-mosto'nn stranka, ie šla z boijševiki do brest - letovskega miru. Sedaj priznava, da je provzročila atentat, ki bi bil mogel imeti najdalekosežnejše posledice.
Moskva, S. julija. (Koresp. urad.} Moskovski napad je smatrati za končan. Morilcev grofa Mirbaeha dosedaj še nimajo.
Basel. 9. julija. »Morningpost« poroča iz Petrograda: Vlada je izgnala S6 ententnih državljanov iz Petrograda. Ugovor generalnih konzulatov je bil brezuspešen*
Berolin, 9. julija. Iz Petrograda brzo-javljajo: Tekom preiskave o umoru ljudskega komisarja za časopisje Volodarske-ga so zasledile oblasti razširjeno tajno organizacijo, ki je imela namen, umoriti ljudske komisarje drugega za drugim.
Chiasse, 8. julija. Kakor pravi pariško poročilo »Secola«, se je pariško časopisje tako hitro orijentiralo glede umora nemškega poslanika v Moskvi, kakor da bi bilo na to pripravljeno. Časopisje očita moskovski vladi, da je sklenila z Nemčijo vojaško pogodbo proti Cehom m Japoncem, imenuje umor grofa Mirbaeha izbruh ogorčenja ruskih patrijotov, ter sklepa iz tega na potrebo, da zavezniki hitreje nastopijo kakor Rusija in z njo zvezani Nemci. Nobenega trenutka ni več izgubiti. Tekom prihodnjih 14 dni je prav gotovo v Rusiji pričakovati zelo važnih dogodkov.
Berolin, 9. julija. Kakor se zatrjuje, namerava nemška vlada čim prej dobiti naslednika za umorjenega poslanika grofa Mirbaeha. Največ upanja na to mesto ima dosedanji poslanik v Kristijaniji admiral Hintze, ki pozna ruske razmere, ("edtem prihaja druga vest, da je poslanik Hintze določen za naslednika nemškega državnega tajnika dr. von Kiihlmanna.) Najbrže se je vršil o tem vprašanju, kakor sploh o vprašanjih nadaljnjih odnošajev Nemčije napram Rusiji, razgovor med nemškim državnim tajnikom na eni strani ter nemškim vrhovnim vojnim vodstvom na drugi strani.
Frankfurt o. M.. 9. julija. Glasom brzojavke moskovskega poročevalca »Frankfurter Zeitang« naj bi se bila pričela dne 2. juliia ob otvoritvi kongresa sovjetov v Krcmlju protirevoluciia. Načrt pa se je pravočasno spoznal. Več Angležev in Srbov je bilo baje aretiranih. Sedaj se vrši od Trockega ukazana mobilizacija Rdeče armade proti protirevolucij^narjem. Na konferenci tovarniških odsekov je govoril Trockij o pričakovanih dogodkih. Vieščan-ska stanovanja se bodo rekvirirala ter se bo tam nastanilo vojaštvo. Ce se kdo brani, se mu bo naložila kazen do 100.000 rubljcv. Meščanski elementi se bodo mobilizirali, ne bodo se pa uporabljali za vojaško službo. Proti Ceho - Slovakom je poslala vlada sovjetov večje oddelke pod vrhovnim povelj-ništvom Muravjeva, ki ga pa zopet nadzoruje neki član sovjetske vlade. Druge čete odidcio proti jugu proti generalu Krasnovu.
Stoekholm, °. julija. Več ljudskih komisarjev, med njimi Burdukov, je bilo aretiranih pod pretvezo, da so v zvezi s socijalnim! revolucionarji. Kremelj. kjer ie sedež vlade, branijo sovjetski vladi zvesti polki proti napadom ljudstva.
Dunai, 9. julija. Brezžična brzojavka poroča, da odide Masarvk na čeJu če ! -slovaškega oddelka v Rusijo.
Moskva, 7. julija. Vseruski zbor sovjetov je bil otvorjen dne 5. julija. Navzočih je bilo nad 800 poslancev, med njimi 456 bolj-ševikov in 300 socijalnih revolucionarjev levice. Trockij je otvoril sejo z govorom o potrebi velike in močne Rdeče armade ter je naglašal, da stoji Rusija v znamenju splošne brambne dolžnosti. V Petrogradn je bila uvedena vojna cenzura.
Moskva, 8. julija. (Koresp. urad.) Časopisje priobčuje oklic vlade, ki se pričenja tako - le: Včeraj je vserusko zborovanje sovjetov z veliko večino glasov odobrilo zunanjo in notranjo politiko sovjetov ljudskih komisarjev. Takozvani socijalni revo-lucijonarji levice, ki so zadnje tedne v svoji celoti prešli v tabor socijalnih revolucl-jonarjev desnice, so bifi sklenili, razbiti vserusko zborovanje. Poskusili so pognati republiko sovjetov nasproti volji pretežne večine delavcev in kmetov v vojno. Zasledujoč ta cilj, Je bil včeraj ob 3. popoldne nemški poslanik od člana stranke socijalnih revolucij onarjev levice umorjen. Obenem šo poskusili socijalni revolucionarji levice iz-1 vršiti   nameravano vstajo. — Oklic slika
nato gibanje, ki ie imelo za namen prevrat ter konča: Nobenega dvoma ni, da bo v prihodnjih urah vdušen odpor socijalnih revolucionarjev levice, agentov ruske buržoazije in angleško - francoskega imperijalizma. Katere nadaljne posledice bo imel ta hudobni korak socijalnih revolucij onarjev levice za mednarodni položaj republike sovjetov, v tem trenotku ni mogoče povedati. Ce pa bo naša dežela znova vržena v vojno, nosijo krivdo pri tem edinole socijalni revolucionarji levice, uporniki in izdajalci. Naj bi v tem kritčinem trenotku vsi delavci in kmetje polno upoštevali dejanski položaj ter se pridružili vseruskemu zboru sovjetov delavcev in kmetov.
Bukarešta, 9. julija. Na moskovskem kolodvoru so našli velike zaloge živil in blaga, med drusim sladkorja, ki bi zadostoval za. eno leto za preskrbo Moskve. Našli so tudi mnogo čaja, usnja in drugega materijala.
Razne m\m vesli,
Novi diplomaiičui oJnošaji med Avstrijo in Rfisjio.
Dunaj, 10. julija. (Koresp. ur.) »Neue Freie Presse* poroča: Iz dobro podučenih kiogov smo izvedeli: Da se pošljejo diplo-matični in konzularni zastopniki v Rusijo, se ni moglo toliko časa skleniti, dokler ni bila mirovna pogodba ratificirana. Po izvršenem ratificiranju je postalo aktualno vprašanje sprejema diplomaiičnih in kon-zular. odnošajev. S tem se bavi jo na uradnih mestih. Diplomatični zastopnik bo imenovan, ko se izpolnijo potrebe formalnosti.
Kerjenskii na begu Iz Rusije.
Berolin, 9. julija. Nasproti raznim vestem o Kerjenskem, odkar se je ponesrečila njegova akcija, poročajo netrogradski lj-sti: Kerjenskij se je rešil, oblečen kot mornar, v Lugo. Od tam je odšel v Tagarnov, kjer se je dal spoznati lokalnemu sovjeta, ki ^a je pa zelo hladno sprejel. Zato je odšel k donskim kozakom, ki so ga dolžili, da je kriv, da so boijSevild prišli do moči. Koncem novembra se ie vrnil v Petrograd. Ker so ga pa neprestano iskali, je zbežal na Finsko. Tam je živel do izbruha finske državljanske vojne večjiclel v Tammersforsu. Ker se je bal, da bi ga Rdeča garda vjela, je zbežal pozneje v Gornjo Karelijo in od tam v Arhanvjelsk, končno pa na Norveško. O Kornilovovi aferi je izdal Kerjenskij na Norveškem obsežno brošuro.
Novi sultan.
Carigrad, 8. julija. (Koresp. urad.) Novi sultan je izdal ta - le manifest na vojsko in brodovje: Vsled smrti velikega vladarja vernikov in našega vrhovnega vojnega gospoda, mojega brata sultana Mehmeda Rešad Kana V., ki ga objokujemo vsi, prevzemam vrhovno poveliništvo nad vami ter vam izrekam svojo cesarsko zado-voljnost. vam junaškim sinovom te lev;e močne dežele, ki ste sredi tisočerih težav že več let pridobivali zgodovini Turčije in Izlama slavo za mojo dinastijo. Zaupajoč v milost božjo, se spominjam z občudovanjem junakov, ki so prelili svojo kri na polju slave. Trpljenje krvave vojne, ki smo jo uspešno nadaljevali ramo ob rami z našimi junaškimi zavezniki, da rešimo vero in domovino, še ni končano. Ne dvomite pa. da bo Vsemogočni z našo pravično stvarjo kakor vedno dosedaj in nadaljujte boj proti sovražniku z isto hrabrostjo. Moja zastava, ki ste ji povsod slavno sledili, naj vam kaže vedno pot do zmage«. Božja pomoč in pomoč preroka naj ščiti moje junaške vojake. — Mehmed Vahid Eddin.
Nasvet za skrajšanje vojne.
Rotterdam, 9. julija. (Koresp. urad.) ?>Daily Nevvs« pišejo do »Niemve Rotter-damsehe Courantu«: Ako bi se še držali nauka o uničevalnem načrtu, bi morali pričakovati še brezmejnih bojev. Raditega pozdravljamo toliko boli. kar je rekel ministrski predsednik v nekem govoru, da bi nemški cesar mogel doseči mir, samo ako bi hotel sprejeti Wilsonovo formulo. Ni pa misliti na to, da bi se cesar vdal. Ako pa se posreči državnikom aliirancev. da razjasnijo nemškemu narodu, da bo obstoj Nemčije organizirane v rokah mednarodne zveze isiotako uresničen, kakor obstoj Anglije in Amerike, bi se mogla vojna skrajšati za mesece, ako nc za leta.
Mi JWa" i fipeti
(Češka gosta chef Narodnega Divadla Jaroslav Kvapil in urednik Nar. Listov J. K. Strakaty v Zagrebu.)
Dan sv. Cirila in Metoda ie bil na slovanskem Jugu narodni praznik. Slovenske - hrvatske - srbske žene so ga posvetile ubogim strada jočim otrokom. Zagreb le bil v Eastavah; dekleta v narodnih nošah so po ulicah nabirale prispevke ter nabrale visoke svote. Zvečer ie odbor jugo slovanskih žen v dvorani glnsbenega Konservatoriia priredil koncert, ki sta se ga poi?g nmogo-I rojnega domačega občinstva udeležila tudi češka gosta Kvapil in S t r a k a-t y. Na koncertu ie sodelovala tudi gospa Pipa Arkova, hči ljubljanskega župana. Zaerebški žuonik dr. Svoto/, r R i 11 i g ie imel govor o sv. Cirilu in Metodu, teh prvih apostolih slovanskega osamosvojenja, ter prikazoval današnio idejo samostalne in svo-f'odne jugoslovr- ke državo, ki ii moramo očuvati mladino. Ob koncu koncerta se je zaocla himna ^Ljeoa naša«. >Hei Slovani« in >Kde domov roui?< Pri odhodu ie na željo občinstva izpre-govoril na stopnišču chef Narodnega Divadla Jar. Kvapil ter naglašal. da nam je narodnih apostolov prav posebno treba dandanes, ko gre za veh usodo narodov. Urednik S t r a k a t v i« izpregovoril slovenski: rekel je, kako domače se slovanski gost počuti v Zagrebu, ker mu povsod doni nasproti ljuba materinščina vendar ga ie večkrat nemilo dirnilo. ko je slišal brez potrebe govoriti nemški (celo sluga v saboru ga je ogovoril nemški!); take razvade je treba odpraviti z drobnim delom ki ga s tolikim uspehom na sebi izvršujejo Cehi in Slovenci. >Vsi Slovani se hočemo bojevati proti skupnemu neprijatelju, a zato moramo imeti tildi isto narodno zavednost in kulturni nivo.« Občinstvo je govornikoma prirejalo burne ovacije. Veletržee g. A r k o je v svoji vili na čast čeških gostov priredil prijateljski večer, ki se ga je udeležila izbrana družba zagrebških politikov, literatov in umetnikov. Bili so m. dr. prisotni: Ivo Vojno-v i 6. operni pevec Zec, akad. slikar Babic, poslanec dr. Budisavlie-• vić, dr. Georgijević itd.
PolitKne verti.
= Možgani se jim kisajo. Nemški provincijalni listi objavljajo velik oklic pod naslovom »Ljudstvo bo glasovalo« in s podnaslovom »Vsakdo naj hiti, da odda svoj $das za grofa Czernina«. V oklicu se obširno izvaja, da bo država le takrat dobila kruha dovolj in se približala miru, kadar bo grof Czernin postal — ministrski predsednik. Pošteni Nemci se poživljajo, da naj izrežejo iz oklica sledečo izjavo: >C. kr. okrajnemu glavarstvu v . . . . Grof Czernin je vsled ruskega miru v posesti ljudskega zaupanja. Le on more ket ministrski predsednik Avstrijo iztrgati iz zmešnjav. Krstno in rodbinsko ime.« V oklicu je nadalje navodilo, kako naj se ta izjava izreže in nalepi na dopisnico, ali pa pošlje v pismu. Kot centrala za zbiranje teh izjav pa posluje tudi redakcija nekega zagonetnega časopisa, ki menda izhaja v Mariboru in se imenuje »Deutscher Montag«. V tem listu bi bil moral oklic tudi najprej iziti, mariborski cenzor pa ga je menda iz nemškega rodoljubja, čeravno je najbrž rekel, da iz državnih interesov, konfiscira!, in šo>-le pozneje so na Dunaju dvignili konfiskacijo, ker država še nima vpeljanega obligatnega varstva nem. možganov. V »Marburger Zeituiig- čitamo, da so se oklica na Dunaju tako prestrašili, da je bil grof Czernin (pazite: oklic je prvič izšel v ponedeljek!) bil že v torek poklican k cesarju, zunanjemu ministru in ministrskemu predsedniku! Ako naj dodamo še hujši trumf, ustre-žemo tej želji s poročilom, da avtorji tega oklica z vso resnobo trdijo, da gre za nemški plebiscit — za grofa Czerni-na! Duševno stanje nemških radikalcev je skrajno obupno in pričel se je proces, ki ga pri nas nekoliko odurno, pa vendar pravilno označujemo kot -kisa-nje možganov«.
= Solnograška pogajanja. Gospodarski razgovori med zastopniki avstrijske, ogrske in nemške vlade so se pričeli včeraj ob 11. dopoldne v Solno-gradu ob navzočnosti po treh delegatov omenjenih vlad. V prvi seji so se vršile samo formalnosti.
= Nemci in Romunska. »KoInUche Ztg.« piše o stališču zaveznikov napram Romunski, da bi bila dolžnost Nemčije ščititi nemški narod pred obnovitvijo žrtev in da bi bila morala najprej odstaviti romunsko dinastijo ter prepustiti Romunom, da znova zasedejo prosti prestol. Med tem pa je ostala dinastija središče vseh protinemških sil. Za kraljico in njene pripadnike, med katere je šteti tudi kralja, pomeni mir v Kotroczer.ih dovoljenje čakati nekaznovano na zmago entente in po možnosti delati za to zmago. Mnogo takih možnosti je, pred katerimi je Nemčija bila ilepa.
— Boliševištvo na Poljskem. Poročali smo po »Novi Reformi« o vesteh, ki jih v Krakov prinašajo potniki od vzhoda, češ, da se opažajo tam slični pojavi, kakor jih je bilo opažati na Ruskem pred izbruhom boljševištva. Svoje takratne vesti sedaj po galiških listih lahko izpopolnimo. Lvovsko »Ukrajinsko Slovo« piše: Dasi poljski časopisi to prikrivajo, vendar širši svet doznava vedno sigurneje. da se boljševiška propaganda širi po poljskem kraljestvu. Širijo jo pred vsem domači skrajni socialisti in takozvani »bojovci«, dalje izseljenci, ki se vračajo iz Rusije, in vjet-niki, ki prihajajo iz vjetniStva. Centmm poljskega boljševištva je Varšava, kjer bivajo njega voditelji Leščinski, Kara-sinski itd. — »Nova Reforma« zavrača resničnost podatkov ukrajinskega lista. Da pa ta list ni povsem izmislil svojih trditev, se vidi iz oficioznih >\\ iadomo-šči Poljskih« (Piotrkov, št. 186). ki pišejo obširno o krizi zemlje. »Agrarni prevrat v Rusiji je tudi pri nas na dnevni red postavil vprašanje zemlje. Eni silijo to vprašanje v ospredje, ker se jih je pooriie! val revolucijskih idej in bi ne hoteli, da bi Poljska v svojem demo-kratizmu zaostala za Rusijo: drugim doni v ušesih jek davnih puntarskih gesel in ti hočejo, kakor leta 1863.. z obljubo razdelitve zemlje kmeta pridobiti za idejo neodvisnosti Poljske. Večina privržencev agrarstva pa vidi. da se je od vzhoda i m porti ral a na Poljsko propaganda poljedelske anarhije, hoče prehiteti take dogodke in z r ei o r m a m i naprej onemogočiti revolucijo, seveda tudi ti v svojo propagando mešajo demagaške tone. K tem zad-niim spada avtor spisa »O zemlji za kmete«, ki jo je kot rokopis natisnil Peter Leliva. Avtor je za prodajo agrarnih posestev in za parcelacijo drugih velikih posestev. Tu in tam pa pri tem daje razumeti — kakor da hoče kmetske čitatelje zase pridobiti — češ da ta načrt gospodom ne bo ugajal: ti so se od vekov navadili na gospodovanje. ter se jim zdi. da jin to pripada po rojstvu. — »Tako govorjenje kmetov, da se jim godi krivica in da so je krivi »gospodje«, ie nepotrebno prilivanje olja v ogenj...« pripominjajo »Wiadomošči« ter končujejo: »Čim najbolj ie treba svariti pred tako politično vzgojo ljudskih mas, ki bi sankcionirala predobesedno realiziranje gesla: Plemstvo odhaja s polja; zdaj je i»a nas. da stopimo tja!«
= Kuhlmann ie demisiioniral. Nemški državni tajnik za zunanje zadeve von Kuhlmann je torej res postal žrtev svojega izreka, da se sedanja vojna ne da odločiti z mečem. Nemška vojna stranka ga je podrla na tla in cesar Viljem ga je odslovil. Na Nemškem se drže le tisti državniki, ki brezpogojno ubogajo, kar pravi glavni stan. Za Ktihl-mannovega naslednika bo imenovan dosedanji nemški poslanik v Kristijaniji von Hintze.
= Kuhlmannova kriza. Kot naslednik nemškega državnega tajnika za zunanje zadeve dr. v. Kiihlmanna označu-
jejo nemškega poslanika v KrlstijanlH von Hintzeja. Zatrjuje se pa tndi, da je državni poslanec Stresemann, velik nasprotnik dr. v. Kiihlmanna, kandidat za
njegovo nasledništvo. Kot gospodarski kandidat se je imenoval Ballin. Splošno mnenje je, da se z rzT>remembo v ose>-bi državnega tajnika politika ne bo iz-
premenila.
= Nemški herrcnhauslerJL Nemška
gosposka zbornica je pričela včeraj z razpravo o proračunu. Vodja desnice grof Behr je naglašal, da Nemčija ne bo prišla nikdar do miru ,3otom državno-zborske revolucije, marveč le s pomočjo dobrega nemškega meča. Govoril je nato o notranji politiki. Podpredsednik državnega ministrstva Friedberg mu je odgovarjal, da zaupanje v zmago v Nemčiji ni omajano. Nemčija zmag-* sploh izgubiti ne more. Zmagala je m vzhodu in bo zmagala na zapadu. Vsi Nemci so prepričani, da bo nemški meč dosegel to zmago v najkrajšem času.
= Bol za svetovno gospodstvo. Zadnja številka (22. junija) lista »Mit-teilungen aus der konservativen Par-tei« prinaša iz peresa vratislavske^a profesorja dr. Tuerta članek pod naslovom: »Svetovno gospodstvo«. Članek se odkrito izjavlja, da more biti vojni cili Nemčije v tei borbi narodov samo nemško svetovno gospodstvo. Boi med Nemčijo in Angleško ima sploh samo ta namen. Cena je svetovno gospodstvo. Bila je velika napaka, da se nista že oba sklepa miru na vzhodu sklenila z upoštevanjem končnega ciUa nemškega svetovnega gospodstva. Članek pravi še: Boje se svetovnega gospodstva. Ta strah je tako razširjen, da še celo vse-nemška zveza, ki gotovo dobro misli z vsem. kar je nemško, ravno ta pojem tudi odklanja, navsezadnje pa to ni samo strah pred tem pojmom (Begriffs-scheue). Sila stvari je hujša od pojmov. Ako se v tem metežu narodov hočemo ohraniti, se ne moremo odtegniti posledicam, ki veljajo sicer za vse. Kjer so popri jeli vsi drugi, tam se ne moremo zadovoljiti samo z gledaniem od daleč, zakaj potem bo svet razdeljen pač brez nas. Ta plemenita odtujenost od sveta nas še uniči. Dozdevno nemško igranje skrivalnice te bilo kaj bedasto. Kdor hoče svet osrečiti, mu mora prej / tGospodovati. — Na take izjave se sklicujejo vojni hujskači na Angleškem in v Ameriki, ako hočejo človeštvo svariti pred »nemško nenasitnostjo* in vidijo v razdrobitvi -pruskega militarizma« edino sredstvo, da se izognejo nemš1 e-mu svetovnemu gospodstvu. Ali pa take izjave ne vplivajo na podaljšanje vojne?
= ffusova proslava v Rimu. Iz Lu-
gana 9. julija: V narodnem gledališču v Rimu se je vršila spominska proslav:-. Jana Husa. Na odru so sedeli bivši minister Salandra, več državnih podtajni-kov, senatorji, poslanci in diolomatje. S fronte došli oddelek češko-slovaške legije je opravljal častno stražo. Slavnostni govor ie imel bivši minister Rudini.
= VVilson civiliziranim narodom sveta. Basel, 9. julija. »Times« poročajo iz Novega Jorka: Wilson je poslal zaveznikom noto. ki jih poživlja, da naj se vsi civilizirani narodi sveta pridružijo splošni zvezi narodov.
Stavka v Idriji.
V Idriji ie izbruhnila kakor smo že poročali, v pondeljek splošna stavka delavstva tamošnjega c. kr. rudnika. Vzrok stavke ie predvsem neprestano naraščajoča beda in pomanjkanje. Delavstvo ne dobi dosti živil, mezde BO popolnoma nezadostne in rudnička uprava, mesto da bi šla delavstvu na roko. ga šikanira s prav pemškobiro-kratičnim režimom. Povrh je ves rudnik tudi še pod vojaškim poveljstvom. Delavstvo je že opetovano zahtevalo korenitega zboljšanja neznosnih razmer, toda vse ie bilo zaman. Upravitelj rudnika dvorni svetnik Billek, je nesposoben birokrat in zagrizen nemški nacijonalec, kateremu je blagor podrejena delavstva deveta briga. Idrijsko delavstvo je dolgo prenašalo te neznosne razmere. Glasovi nezadovoljstva so postajali vedno pogostejši toda uprava se ie očividno zanašala na to, da bo v slučaju potrebe vojaštvo prevzelo, pomirjenje delavcev in je na pri« tožbe odgovarjalo z vedno novimi sika nami. V zadnjem času je dvomi svetnik Billek ustavil vse delavake dopuste -i ie tako delavcem naravnost onemo-uolil, da bi si sami preskrbeli živeža, katerega jim njegova nestrpna in brezvestno zanemarjena rudniška aprovi-zacija ni mogla dati.
Tako se je idrijsko delavstvo ko-nečno zateklo k zadnjemu sredstvu. V nedeljo se ie vršil v pivovarni delfski shod, na katerem je bilo soglasno sklenjena splošna stavka. Dosedanji zaupniki delavstva so odio svoje mandate in delavci so si izbrali svoj delavski svet, kateremu pripadajo po trije člani napredne, klerikalno in socijalistične stranke, koc svojo vrhovno izvrševalno oblast. Istočasno so sklenili predložiti upravi rudnika sledeče zahteve:
A. Da se plačilni pravilnik od leta 1913 razveljavi in se preudari število kategorij in draginji primerne plače pri stabilnih delavcih v :\ razrede, in sicer: 1. razred od 1 do 5 let službe temeljne plače 7 kron. 2. razred od 5 do 10 let službe temeljne plaft kron. 3. razred od 10 let dalje službe temeljne plače 9 kron. Mladoletni de« lavci do 18. leta starosti 5 kron temeljne plače za 8urno dnino. Zraven tega še vse do sedaj obstoieče draginjske in vojne doklade. Delavci kakor kovači, ključavničarji, mizarji, sploh pro-fesionisti, kateri opravljajo lOurno delo od gosposke dnine, 25 odstotkov več,
B. Aprovizaciji delavcev, zaposlenih pri c kr. rudniku v Idriji, naj so določi sledeče: 1. dnevno 300 gramov moke za težke delavce, dnevno 200 gramov moke za svojce oziroma njih družinske člane. 2. maščobe po zakon določbah, za težke delavce 20 gramov, za njih svojce po 15 gramov na dan.
Stran 4.
SLOVENSKI NAROD-, dne 10. julija 1916.
154 Štev
Mesa naj bi dobivali težki delavci 10 dkg. njih svojci pa po 5 dkg na dan. 4. Delavci in njih svojci naj bi dobivali po pol kilograma krompirja za osebo na dan. 5. sočivje kakor fižol, grah, ješprenj. kaša itd. pa vsaj po ene vrste od tega pa po 10 dkg za osebo na dan.
C. Da naj se oženjenim delavcem letno da 10 in samcem 5 m drv ter potrebno razsvetljavo.
D. Nastavi naj se uradništvo zmožno slovenskega jezika.
E. Vsak delavec naj dobi letno 14dnevni dopust s celo plačo.
F. Odpravo militarizacije iz obratov.
Dodatno k prvi resoluciji se zahteva tudi: 1. Izplačevanje naj se vrši po zakonitih določbah, dodatek k službenem redu c. kx\ rud. rav. v Idriji dne 30. oktobra 1912 št. 6340, § 10., odstavek 12. do 14. 2. Aprovizacijski odbor, obstoječ iz delavcev, naj se takoj na stavi kot tak tor se pismeno potrdi od strani rudniškega ravnateljstva izjava glede tega. 3. Vpelje naj se pri c. kr. rudniški aprovizaciji kreditna knjižica, ki bo najbolj primerna za nadzoroval-ne organe in prejemnika, vpise naj se v to knjižico vsako dajatev, predmet, ceno in datum. 4. Preskrbi naj se za potrebno obleko in obutev delavcem in njih družinam.
S sklopom, da se delavstvo z dvornim svetnikom Billekom nič več ne pogaja, se je shod razšel. Še v nedeljo popoldne po se pričela prva pogajanja med delavskim svetom in zastopniki di-rtkeiie. Pri pogajanjih je interveniral komisar logaškega okrajnega glavarstva. Direkciia ie hotela delavce potolažiti s tem. da ie obljubila nakazati pO 4 kg moko. 1 kg fižola in 1 kg masi i.
V ponedeljek 8. t. m. je prenehalo vse delo. Delavski svet ie poročal zbranemu delavstvu o nedeliskih pogajanjih. Delavstvo jo ponudbe zavrnilo in sklenilo, da vstraja pri stavki. Cez dan se je na To vršilo več posvetovanj delavskega sveta, katerih sta se udeležila tudi vojaški poveljnik in državni poslanec G o s t i n č a r. Vojaški poveljnik ie -tavil delavskemu svetu ultimat um: v četrtek se mora pričeti delo. sicer bo nastopila vojaška sila. Pri tem je opozarjal na dejstvo, da je prispelo v Idrijo vojaštvo, ki bo po potrebi nastopilo. Ta ultimatum delavcev ni ustrašil. Oni vstrajaio pri svojih zahtevah Poslanec Goštinear je delavcem obljubil intervencijo Jugoslovanskega kluba ter se je takoj odpeljal na Dunaj, da posreduje pri ministrstvu za javna dela.
Delavstvo vzdržuje v Idriji vzoren red in je postavilo tudi v rudniku straže, ki pa.zijo. da se ne pripeti nobena škoda. Simpatlie narodnega prebivalstva v mestu in v okolici so povsem na strani nnših delavcev.
Vesti \i prinkih imi
Minister za javna dela na Goriškem. Minister za javna dela Homan se je mudil 9. t. m. v spremstvu tržaškega namestnika v Tržiču, v Gradišču ob Soči, na kar je dospel v Gorico, kjer si i" ogledal me^to in imel daljše razarovore z vodilnimi funkcijo n ari i pri obnovi dežele. Iz Gorice je šel po \ Soški dolini in na Banjlko planoto, od tam nazaj V Gorico in čez komensko planoto na Opčine, odkoder se je odpeljal na Dunai.
Slov.   stavbena   zadruga »Svoj
dom« v Gorici je imela 4. julija naznanjeni sestanek zadružnikov in članov načelstva ter nadzorstva. Nasvečuje se zadružnikom, naj vsak preskrbi sam. da se izvrše najnujnejša zidarska popravila pred zimo: vsaj streho naj da za silo popraviti. Za mizarska oziroma tesarska dela bo skrbela zadruga potom obrtne centrale. Vsak zadružnik naj vloži čim preio prošnio za podporo na okrajno glavarstvo (do 3000 K) ali namestnišrvo (do 10.000 K) na uradnem vzorcu za popravo stavbe. Za izgubljeno ali pokvarjeno pohištvo treba napraviti posebno prošnio na isti naslov (tiskovin zdaj ni. zadošča prošnja v navadni obliki s točnim označenjem izgubljenega pohištva v predvojni ozir. nakupni vrednosti.) Pričakovati je. dn začne poslovati zadružni urad >vSvojega domač septembra v Gorici. Za zdai dajeta ustna pojasnila dr. A. Breceli v Gorici ((Ulica Barzellini $) in Jos. Sotlar v Ljubljani (Rožna dolina).
Kdo ve kai? Iščem naslov gospe Komelove iz Gorice. Gospodska ulica, katere sin Ludvik se nahaja v ruskem vjetništvu od meseca iuniia 1916. Imenovani je bil enol. prost, desetnik in je služil pri 97. pp. Milutin V u g n .. enol. prost, četovodja. Sv. Lucija ob Soči.
Dnevne vesti.
— Voino odlikovanje. Ponovno je dobil najvišje pohvalno priznanje z meči rezervni poročnik Stanko Draš-1 e r 17. pp., nadzdravnik dr. Ivan P o-lajnar 47. polka in nadooročnik V Ijem O r a ž e m 97. polka
— Odlikovanja za civilne zasluge. Z vojnim križem za civilne zasluge 2. razreda so odlikovani: vpokojeni župnik v Kajhenburgu Josip Cerjak, notar v Oumožu dr. Fran Strelec, dekan v Kozjem Marko Tomažič, kapucinski provincijal v Celju pater Donat Zupančič. Z zaslužnim križem 3. razreda: nadučitelj v Šmarieti Jernej Crnko, kontrolor ljubljanske filijalke avstro-ogrske bakne Emerih Ferlinz, nadučitelj v Dobovi Simon Gajšek, nadučiteli v Pilštajnu Mihael Grmovšek, šolski ravnatelj na Dolu Anton Gnus, župnik vJSpitaliču Ivan Goričan. davčni upravitelj v Ormožu Anton Grejan. župan na Bizeljskem Josip Janežič, nadučiteli v Gornji Sv. Kungoti Gabrijel Javnik, okr. pomožni učitelj v Mariboru Jakob Jurko, nadučitelj v Št. Lenartu Jnko>' Kopic, šolski vodja v Dol. Pulsko vi Avgust Kopriva nadučitelj v Sv. Jakobu Fran Kotnik, nadučitelj v Selnici Kari Kotnik, nadučiteli v Črešnovcu Anton Kukovič, župnik v Dobovi Ant. Pernat, nadučitelj v St. Pavlu Srečko Pečar, učitelj v Karšovinu Friderik Pučelik, šolski voditelj pri Sv. Mihaelu pri Mozirju Ivan Pušenjak, nadučitelj v Sv. Nikolaju pri Ormožu Martin Šalamun, župnik v St. Andražu Leskovec Ignac Skamlec, nadučiteli v   St. Vidu
pri Grobelnem Josip Stritar, brivec v Laškem trgu Blaž Zupane, minorit v
Št Vidu pater Alfonz Svet, župnik v Hajdinu Ivan Toman, privatni uradnik v Slov. Gradcu Lovro Vavpot, nadučitelj v Lembergu Fran Zidar. Z vojaškim križem za civ. zasluge 4. razreda: občinski tajnik v Kozjem Vinko Vr-stovšek, župan v Dobrovi Anton Pučnik, župan v Velikem Kamnu Ivan Šer-bec. predsednik filijalke dež. kmetijske družbe v Velik Nedelji Fran Škrlec.
— Padel 1e 18. junija na italijanskem bojišču rezervni praporščak Ant. Ogorelec. sin nadueitelja Ogorelca, k i vodi tačas ekonomijo v c. kr. taborišču beguncev v Vagni pri Lipnici.
— Napredovanje na mestnem dekliškem liceju. Dr. Grošelj. Jug. dr. M o 1 č in dr. Pretnar vsi profesorji na mestnem dekliškem liceju so bili pomaknjeni v višji činovni razred.
— Za policijskega svetnika je imenovan c. kr. pol. nadkomisar dr. Mihael Skubl. namestnik ravnatelja ljubljanske državne policije.
— Naslov magistralnega svetnika se je priznal mag. tajniku Albinu Semenu.
— V pokoj en je bil mag. uradnik Jakob Bolte ter se mu je izrekla za 351etno vestno službovanje zahvala.
Obrtne zadeve. Gostilnlčarska koncesija se podeli Josipu Berbiču, ki prevzame koncesijo od ge. Vojevičeve. Frančiški Grčar se odkloni koncesija za prenočevanje tujcev. Avgustu Bu-čarju 6e podeli koncesija za prodajo moiitvenikov in nabožnih podob.
— Kdo bi mi mogel dati kaka pojasnila o mojemu sinu Miju Grobotku. ki je služil pri domačemu pešpolku 17. kot poddesetnik in je bil 13. maja 1915 vjet v Rusiji? Morda ve kaj o njem eden ali drugi iz Rusije se vrnivši vjet-
nik. Blagohotnega naznanila proti nagradi prosi Mijo Grobotek. trgovec, Boh. Bistrica.
— Kdo izmed vraČajočih se vjetnikov bi mi mogel povedati kaj zanesljivega o Stankotu Bizjak, iz Ljubljane, Tržaška cesta 5. Vpoklican je bil junija 1915. Nazadnje je služil 14. pešpolku. potem baje še pri 8. Vjet je bil
v gusta 1916. Njegov naslov v Rusiji: Stanko Bizjak. Gub. Kiew, Mostečko Belaj. Cerkov Svodnoj, Dolovoj 804. Gospital 19. Baracke 18. Palata. Tozadevna, kolikor mogoče točna pojasnila prosim na naslov: Rudolf Bunc, Spodnja Šiška št. 285 pri Ljubljani.
«— »Društvo ljubiteliev poljskega naroda« je imelo svoj občni zbor včeraj, dne 9. julija ob obilni udeležbi zastopnikov vseh treh slovenskih strank. Poudarjala se je važnost poljske kulture, naglašalo se ie. kako se vedno bo izobražuje v Poljakih slovanska zs-vest. s kakim zanimanjem mnogi poljski listi pišejo o Jugoslovanih in kako je za nas potrebno, da popravimo zmote rreteklosti ter Poljakom posvetimo vso pozornost. Ne more biti naše načelo: >Viele Feinde. viele Ehre< (tako govore Nemci); mi hočemo marveč svojo čast videti v velikem številu prijateljev. Za predsednika je bil izvoljen dr. Ivan Grafenauer: za podpredsednika dr. Fr. 11 e š i č; za tajnika dr. Jos. Debevec: za blaga jničarko grlčna Al. Štebi: za knjižničarja g. Branimir Kozinc; odborniki: dr. G r i v e c , dr. Jakob M o h o r i č . dr. Janko š 1 e b i n g e r in Albin P r e p e-
I u h. Pregledovalca računov sta gosp. Albin Zaje in Anton Cvet. Letna članarina je 5 K. Jeseni se otvori med drusrim tudi kurz za poljski jezik.
bi društvu, ki ima posebno v današnjih časih veliko važnost, pristopalo čim več članov!
— Odbor  -Splošnega slovenskega ženskega društva« ima svojo seio ju" v četrtek ob 6. zvečer v društvenih prostorih. Rimska cesta 9.
— Obolel je znani slovenski jezikoslovec pater Stanko Š k r a b e c. Zdravi se v deželni bolnišnici.
— Obrtna centrala za obnovitev Goriške, r. z. z o. z., je Že začela svoje delovanje ter Išče. kakor opozarjamo na današnji razpis, več tehničnega osobja.
— »Krompir pod zaporo!« Tako slišimo vsak dan in čitamo, kako hudo se pregreši kmet, če nam proda par zgodnjih krompirčkov. Vse mora dobiti žitni zavod, ki bo potem po očetovsko skrbel za nas. Tako se glasijo strogi ukazi in lepi nauki, ki so res že marsikaterega spravili nazaj na >pra-vo pot<. Toda žal da veljajo le za uboge civiliste, ki bodo žitnemu zavodu tako dolgo puščali krompir, da ga poberejo — vojaški avtomobili. Iz raznih krajev dežele nam namreč poročajo, da so se pri kmetih že pojavili vojaški nakupovalni, ki ponuiaio kmetu za kilogram krompirja po 1 K 00 vin. ter toliko tudi plačajo. Veselo vozijo vojaški avtomobili iz neposredne ljubljanske okolice krompir — pa ne v skladišča žitnega zavoda. Ali je krompir res pod zaporo?
— Neznosno. Dogaja se vedno več slučajev, da nekatere brezvestne ženske krošnjarijo po mestu z moko ter po nujajo pšenično po 18, koruzno pa po
II K kilogram! Ali je čudno, da vsled tega tudi meščani za svoje blago zahtevajo vedno višie cene. Kakor se čuje, se nekateri brezsrčni ljudje, ki imajo doma še moko. že vesele, da bi zmanjkalo kruha češ, potem bomo lahko prodajali moko še dražje, kakor jo sedaj. Kako naj žive v takih razmerah ljudje, ki niso oblagodarjeni s posest- ; trgovinami L dr., marveč so navezani edino-le na svoje plače ?
— Odprava pomanjkljivosti v sistemu splošnega preživljanja. Veliki posestniki so obrnili pozornost, da bi za pridobivanje žita, sosebno pa še mrve, slame in živine zanje po lastnih komisijonariih bile dane izredne ugodnosti. C. kr. urad za ljudsko prehrano se pa z ozirom na splošno prehrano temu nazoru ne more prilagoditi, ker se mora postopati v vseh krogih obi aktivno, ne da bi kdo vžival kako prednost.
— Neprijetnosti mimoidočih. Iz občinstva nam pišejo: Prišla je te dni gospa k piscu teh vrstic in pravi: Ze tri dni vas iščem; vprašala sem stražnika kje je Marmontova ulica Nekaj po-misljajoč, pravi: doli nekje na Poljanah. Sla sem. a ulice nisem našla zato vprašam drugega stražnika, ki pa bolj odločno pravi: Pojdite po Karlovški cesti na Dolenjsko cesto, ne bo daleč. Šla sem skozi, a ulice zopet ni bilo. Drugi dan mojega pota izvem na Dunajski cesti od neke žene, naj grem k
tobačni tovarni, tam bo gotovo in res sedaj sem tu. Ta slučaj pa ni edin. Bil je lansko leto stražnik v Trnovski stražnici, ki je odločno trdil, da je Marmontova ulica ven iz mesta tam nekje pod viškim županom, četudi je menda vedel, da gre po njej, kadar se gre kopat v Kolezijo. Taki možje javnosti 1 mogli malo bolje vedeti za mestne uli ce. — Za drugo neprijetnost bi prav rad pokazal ljubljanskemu cestnemu nadzorniku tam v Igriški ulici tik nemškega gledališča predolge drevesne veje, ob katere se nam dežniki zatikajo in celo trgajo. Skoro nič boljše ni v Glinški ulici in drevoredih na Coizovi cesti in Cerkveni ulici.
— Deželni muzej »Rndolfinum« bo vsled odredbe deželnega odbora vojvodine Kranjske od 14. t. m. dalje splošno pristopen (brezplačno) vsako nedeljo predpoldne od 10.—12. ure in vsak četrtek popoldne od 2.—4. ure.
— Kari Webrova ustanova za invalide se je podelila v sinočnji tajni seji občinskega sveta Franu Aliču in Jakobu Kranjcu. Ustanova znaša 140 kron.
— Umrla je danes lopoldne v Ljubljani v visoki starosti 86 let gospa Helena Mantuanijeva Pogreb bo v petek, 12. t. m. ob 6. zvečer iz hiralnice. P. v m.!
Iz Starega trga pri Ložu nam pišejo: Dne 7. t. m. se je vršila seja občinskega sveta v kateri je bija sklenjena sledeča resolucija: Občinski odbor vzame vsebino okrožnice dež. odbora Kranjskega z dne 21. junija 1918 štev. 7078 in poslano resolucijo z dne 19. junija t. 1. naznanje ter s tem odločno in neustrašeno izjavlja da neomajno vstraja na stališču deklaracije Jugoslovanskega kluba z dne 30. majnika 1917. Izrecno odklanja vsako drugo stališče, naj so mu predlaga od katerekoli etra-ni, s pristavkom, da oseba Trumbič, katero visoki dež. odbor navaja v okrožnicah, nam je splošno neznana in občinski odbor s tem mu pooolnoma neznanim človekom še nikoli ni imel pa tudi ne mara imeti nobenega stika Njegovemu Veličanstvu presvitlemu cesarju Karlu se pa izreka najpopolnejša in največja udanost z željo ostati vsig-dar pod žezlom Habsburške dinastije — Županstvo občine Stari trg, dne 9. juliia 1918. Župan: Panuda
Beguncev je bilo na Kranjskem meseca maja 20.603.
Vlak je povozil v Zalogu vojaka Pavla Kuzmeka, ki se ie vračal domov v Galicijo.
Skala se je vtrgala v Trbovljah m zadela 511etnega rudarja Ivana Udovca ki je težko poškodovan.
Licitaciji vojaških koni v Šoštanju, ki bi se imela vršiti 14. julija izostane kakor nam poroča koniska zdravilniea v Šoštanju.
Pameče pri Slov. Gradcu. V nedeljo 7. t m so priredili tukajšnji dile-tantje 5 dejansko ljudsko igro >Andrej Hofer«. s katero je bil združen srečo-lov in šaljiva pošta, čisti dobiček, katerega bo blizu 900 K, se porabi za nakup šolskega harmonija. — Podpisano šolsko vodstvo se tem potom javno zahvaljuje igralkam in igralcem za ni hov vtI nastop, g. Vrhnjaku za brezplačno prepustitev prostorov, lesa za oder in za preprijazno pogostitev vseh igralcev (nad 20) z večerjo in pijačo — nadalje vsem, ki so pripomogli do tako lepega uspeha bodisi z obiskom, z darili za srečolov ali na kak drug način. Hvala! — Martin Vrečko, šolski vodja
Za 1 kg riža ie zahteval 100 K natakar Rudolf Pagani, katerega so na odredbo graške policije zaprli.
Za tujce preveč, za naše premalo. Iz Bohinjske Bistrice nam pišejo: Naš radovljiški okrajni glavar le preveč vnet za tujski promet in ga še celo v sedanjih hudih časih z vnemo podpira, čeravno morda domači >podaniki< k temu ne delajo preveč prijaznih obrazov. Tako je dal dne 2. t. m. hotelirki nemškega hotela Sv. Janez pri Boh. je-jezeru ge. Stohr od 94 kg mesa ki ga je bilo na razpolago, nakazati 8 kg. med tem ko so ga vsi ostali Bohinjci, katerih je gotovo nad 3000. dobili le 86 kiogramov, — Čudne kupčije se vTŠijo po Boh. dolini s sladkorjem. Posestnik Trojer. ki ie nekak zaupnik tukaišnje aprovizacije, ga zamenjuje v velikih množinah za sir in podobne dobre_ stvari. Orožniki so mu nekaj sladkorja zaplenili.
Išče se roparski morilec Engelbert KoIImann. C. kr. deželna sodniia v Celovcu razglaša: Pri hlapcu gostilne »Krona« y Celovcu je prenočeval večkrat njegov prijatelj Fran Alchholzer. Ponoči na 3. julija pa je Kollmann ubil Alchholzerja v njegovi postelji in ga oropal gotovine približno ?000 kron. potem pa na najraffniranejši način izbrisal vsako sled svojega zločina. Ko pa je Kollmann opazil, da se sumi vseeno, da se Je izvrši! zločin v hiši, kjer je Alchholzer prenočeval, je Kollmann Iftfftflfl Kollmann Je rojen leta 1892. v Hojabiču. je velik, slok, Ima črne brke, brazgotino nn glavi in Jeclja. Kdor bi ga Me videl, na) to naznani takoj bližnji oblasti iavne varnosti aH orožniški postav*.
Izgubljeno. Neka gospa ie 18. junija 1918. na vlaku, ki ob 7 uri zjutraj iz LjuMjane proti Jesenicam vozi in ob 10. dopoldne na Jesenice pride, v tem vlaku pustila kovček z enim zavitkom. Pošten najditelj se prosi, naj na naslov Milka Koroschetz, Čepovan 75 proti dobri nagradi najdeno pošlje.
Izgubljeno. V sobotnem večernem gorenjskem vlaku v kupeju II. razreda, ko sem se iz Ljubljane peljala do Lesce, pozabila sem svojo usnjato ročno torbico z manjšo svoto denarja ključ ln zlato zapestnico. Pošten najditelj naj jo proti dobri nagradi odda v npravništvu >Slov. Naroda«.
Izgubljeno. V petek pred sv. Petrom in Pavlom je bila zgubljena srebrna damska ura - zapestnica e črnim obrobkom. med 6. in 7. uro zvečer ln sicer v Šelenburgovi in Prešernovi uli -ci do lekarne šušnik in od tam do Wol-fove ulice. Ker je bila dotična ura dragocen spomin, se prosi poštenega najditelja da jo proti dobri nagradi izroči pri policijskem ravnateljstvu.
Zgubila se ie 9. t. m. zvečer rdečkasta usnjata borbica v cestni železnici od Mestnega trga do Sv. Petra ali pa od tam po Martinovi cesti do predora. Vsebina: ključi, denarnica 40—50 K, listina od davkarije, druga pisma, be-Iežnica robec, rokavice itd. Pošten najditelj naj jo odda v našem upravništvu proti dobri nagradi.
Aprovizacija.
+ Meso na zelene izkaznice B št. 1 do 1400. Stranke z zelenimi izkaznicami b št. 1 do 1400 prejmejo meso po znižani ceni v četrtek dne 11. t. m. popoldne v cerkvi sv. Jožefa. Določen je tale red: od pol 2. do 2. št. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400. od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4. št. 801 do 1000, od 4. do pol 5. št. 1001 do 1200, od pol 5. do 5. št. 1201 do 1400.
-f- Meso pri mesarjih. Mesarji bodo oddajali meso jutri v četrtek dne 11. t. meseca. Stranke dobe to pot po 10 dkg na osebo, v soboto pa 15 dkg na osebo.
4- Prodaja praških klobas in prekj-jenega mesa po znižani ceni. Mestna aprovizacija bo prodajala klobase in prekajeno meso v vojni prodajalni v Gosposki ulici v petek dne 12. julija popoldne strankam z zeleno izkaznico B št. 1501 do 1700. Vsaka oseba dobi 1 f a kilogram praških klobas stane
4 K; kilogram prekajenega mesa 8 K.
ara IML
* Iz Pariza ie zbežalo doslej okoli 400.000 ljudi.
* Racijoniranje živil v Milanu za julij. Iz Lugana poročajo, da so živila za julij v Milanu določena na te množine: surovega masla 20*3 gramov, olja 130, slanine 300. sladkorja 320. riža 2500 in testenin 1000 gramov.
* Municija »e je vnela v delavnici puškarja Linsbauerja v Gumpendor-ferstrasge na Dunaju. Porušili so se y poslopju vsi stropi, ogenj je Dapri ogromno škodo. Ponesrečilo se je več oseb. ,
* Maša za židovskimi begunci. Ko so iz neke nemške vasi na Štajerskem odšli židovski begunci v Galicijo nazaj, je bil neki kmet tako zadovoljen, da je dal za eno mašo za srečen odhod Židov iz Galicije.
* Ukrajinska iaica iz Galicije. Krakovski >Naprzod< poroča: Zaboj ja-jec v Ukrajini stane 1000 K, jednak zaboj v Galiciji 460 do 500 K. Razni ukrajinski špekulantje izrabljajo to okolnost, kupujejo jajca v Galiciji in jih prodajajo potem kot ukrajinska jajca za drag denar.
* L#epe zaloge, na Ogrskem seveda V Segedinu je bil obsojen mlinar Lich-tenegger na globo 25.000 K in zapor pol leta ker je sleparil erar in ljudi. V njegovem mlinu 6e ie našlo na nepriglaše-nih zalogah: 70 centov pšenice, 50 centov drugega žita. 53 centov moke, 90 centov ječmena, 68 centov ovsa 12 centov koruze. 18 centov rži itcL
* Madžari, ti znajo. Dunajski župan je po6euT te dni budimpeštanskega župana in posamezne člane vlade, da
se je zahvalil za pomoč Madžarov Dunaju z živili. Ta pomoč pa ni bila ravno tako velikodušna da bi se bilo treba posebno zahvaliti za njo, kajti izvedelo se je, da je morala dunajska občina madžarska živila plačati iako drago in na to oddati Budimpešti 10.000 metrov blaga iz svojih zalog prav po ceni.
* Ceremonije pri turškem »bajatn« (zasedenju prestolu.') Ceremonija ba-jata, t. j. za-sedenja prestola po novem sultanu se ie vršila 4. t. m, ob 11. uri dop. pod milim nebom. Pred zapadnim vhodom k stari palači Topkapu ie pod baldahinom postavljen zlat prestol, obložen s smaragdi, na njem svilena blazina. Na desni prestola so stali princi po činu prestolonasledstva, cesarski zetje. senatorji, poslanci in višji duhovniki, na levici veliki vezir šeih nI islam, ministri in drugi dostojanstveniki. Nasproti prestolu so stali generali in višji oficirji, cesarske garde in častne kompanije so delale špalir. Novi sultan v spremstvu je prispel po par-niškem čolnu in se izkrcal na vrhu Sera i la. kjer ga je sprejel prestolonaslednik Abdul Medšid. Ko je dospel pred prestol, mu je zaklicalo posebno osobje sultanove palače >masa11ah«, čete pa so trikrat vzkliknile: >dolgo časa naj živi.c Sultan je tiho molil, la kar so mu prisegli prestolonaslednik in drugi princi zvestobo s tem, da so mu segli v roko. veliki vezir, ministri in drugi dostojanstveniki so se poklonili pred njim in poljubili šerpo prestola. Pri ceremoniji so bili navzoči tudi odposlanci muselmanskih kavkaskih republik. Vsa ceremonija je trajala dobre pol ure.
* Pogreb sultana Mehmeda V. Takoj po ceremoniji, s katoro je zasedel turški prestol sultan Mehmed VI., je sledil pogreb sultana Mehmeda V. Krsto so prenesli iz palače Topkapu pred vrata palače Akagalar Kspovšou. m ul Tslam in duhovniki so opravili tusvo-ie molitve za mrtvecem in vprašali po -ttarem običaju navzoče ljudstvo ^Ljudstvo, kakšen ie bil po tvoji sodbi umrli sultan?« Sledil soglasno odgovor: >Bil ie jako dober človek.« (Dobro earigraj--ko ljudstvo je še vsakemu sultanu dalo to spričevalo). Sultan, ki se ie udeležil pogreba, ie opravil tiho molitev. Niato se je sprevod pomikal dalje. NM-prej so korakali derviši in pevci. Krsta je bila pokrita z bogato svileno pre-progo% v katero so bili uvezeni zlati reki. Na krsti je ležal fes umrlega vladarja. Nosili so krsto pazi in drugi služabniki. Pri pogrebu so bili poleg sultana vsi princi, ministri, diplomatični zbor in vojaški pooblaščenci. Sledili so pogrebu do ukrcališča Sirkedži. Nato so prepeljali krsto v čolnu v Ejub. kjer so položili zemske ostanke sultanove v poseben mavzolej.
Gospodarstvo.
KREDITNA ZADRUGA. RUG. ZA DR, Z OMEJ. Z. V LJUBLJANI.
Pod predsedstvom zadružnega načelnika g. Jeana S c h r e v a se je vršil v nedeljo 7. julija Četrti občni zbor Kreditne zadruge. Po pozdravu predsednika in odobritvi zapisnika zadnjega občnega zbora ie podal vodja zadružne pisarne g. rac. svetnik Ivan Mikuž svoje poročilo, iz katerega povzemamo najvažnejše točke.
V prvi seji po občnem zboru je na-oelstvo izvolilo za predsednika gosp Jeana Schreva, za podpredsednika pa
g. dr. Šviglja. V zadružno ravnateljstvo sta bila izvoljena podpredsednik in g. Iv. Jelačin. Pri volitvi štirih članov načelstva so bili koncem občnega zbora soglasno zopet izvoljeni vsi iz-stopivši člani, v nadzorstvo pa Mak»o Domiceli, Zakotnik Ivan in K r a p e ž Franc.
Zadruga se ie preteklo leto preiij-lila v Beethovnovo ulico ter si nabavila inventar. Državna podpora za preteklo leto še do danes ni nakazana kljub prošnjam za rešitev zadeve in prošnji za podporo za letošnje leto. Prošnja zadruge za denarne podpore -strani hranilnic in drugih zavodov so ostale do sedai brezuspešne. Pač pa je deželni odbor kranjski nakazai zadrugi visoko subvencijo, kar vzame občni zbor hvaležno na znanje.
Važna za zadruge jo naredba jn-stičnega ministrstva z dne 21. marca 1918. drž. zak. 105. DoaM je imel v slučaju konkurza kake zadruge z neomejeno zavezo vsak upnik, ki ni prišel do popolnega kritia, pravico po končanem konkurzu zgrabiti kateregakoli člana zadruge vr terjati od njega z eksekucijo oni primaniklUi. ki ga v konkurzu ni dobil, poleg tega Ifl imel tudi likvidacijski odbor dolžnost izterjati ta primanikliaj z eksekucijo. To nečloveško postopanje je nova naredba odstranila ter sedaj nima noben upnik >G lavne posojilnicec več pravice v pokritje iznadka svoje terjatve, kolikor je ne bo dobil plačane iz konkurzno mase, neposredno prijeti kakega člana. Ona peščica upnikov, ki se do sedaj s Kreditno zadrugo ni poravnala ker je raeunala s tem. da .<i lx> po končanem konkurzu izbrala tega ali onega člana ter ga proganjala z eksekucijami, so ie torej uraeiinala.
Sedaj mora izdelati upravitelj kon-kurzno maso razdelilni načrt za po-ritje primanjkljaja ter ga predložiti v odobrenje konkurznemu sodišču. Proti temu načrta smejo podati upniki in člani zadruge svoje ugovore ter se razpravlja o njih v posebnem naroku. Ko je razdelilni načrt odobren, mora upravitelj korikiuv.ne mase pozvati zadružnike, da vplačajo svoj prispevek, oziroma se sme prispevek izterjati z eksekucijo. Taki razdelilni načrti se delajo tako dolgo, da je končno pokrit ves primanjkljaj. V slučaju Kreditne zadruge se bo vleklo to postopanje še Oelo vrsto let.
Koncem leta 1916. ie imela zadruga 11S <.<ebno obvezanih zadružnikov, s 1. juliiem jih je še 92 zadružnikov.
Uspeh poravnalne akcije za leto 1917. je ta-le: Neporavnan je bil Se znesek 498.746 K 73 v. Tekom leta je zadruga poravnala 344.834 K 44 v. Takom leta 1918. pa se je poravnalo še 7342 K 40 v. tako da 1e današnje faktično stanje neporavnanih vlog le 146.569 K 79 v. Od cele Hkvidirane glavnice r znesku 3,324.593 K 59 v je zadruga do danos poravnala 3,178.028 kron 80 vin.
Kreditna zadruga je imela, dne 30.
junija 1918 te-le dolarove: Zaostanek na izplačilu 30?«ne kvote poravnanim upnikom 167.845 K 73 v in menični dolg pri Kranjski dež. banki 211.500 K. Ves primanjkljaj v pokritje v«eh obvez pa znaša okroglo 200.000 K, ki pa je pokrit s še obstoječim inmstvom Radružni-kov v znesku 297.100 K.
Na predlog g. dr. Svielja naroči občni zbor načelništvu. da od zamud u i članov takoj izterja prispevke k pokritju še obstoječega primanjkljaja.
Na predlog g. dr. Sušnika se računski sklep za 1917 odobri, r»^>^f načelnik zaključi občni zbor.
*
— Bosansko premoženje prodaja bosanska vlada budimpeštanskim kapitalistom. Kako proroča »Hrvatski ekonomista«, se je ustanovila v Budimpešti delniška družba z glavnico 300 milijonov kron v svrho, da prevzame vse deželne rudnike, posebno prernogovni-ke in rudnike z železno rudo, v Bosni in Hercegovini za sto let Bosanska vlada se pogaja s to delniško družbo m pričakovati je. da bo pogodba v kratkem sklenjena. Na ta način bi prešle vse rude za celih sto let v madžarske roke. Bosna in Hercegovina bi bili na ta način izročeni na milost in nemilost madžarskim gospodom. Tako si predstavljajo Madžari samoodločbo in gospodarsko osamosvojitev narodov. Ista usoda čaka tudi nas Slovence, ako se nam nc posreči priboriti si politične m gospodarske samostojnosti. Tudi Nemci m posebno dunajsko-židovski kapital znajo izrabiti svojo politično premoč v gospodarsko podjarmljenje tujih narodov.
— Za nemško navtično šolo v Trsto
je vlada najela poslopje ter pospešuje priprave tako, da bo pričel že prihodnjo jesen prvi tečaj. Sprejemni izpiti se bodo vršili v najkrajšem času. — Tako se gradi nemški most do Adrije.
— Na dunajski borzi je bil začetkom tega tedna promet še precej miren. Kur-zi se niso bistveno izpremenili, samo Skodovke so nekoliko popustile; delnice 2ivnostenske banke, ki so v zadnjem času poskočile za 31 K, so padle včeraj za 14 K. Včerajšnji kurzi so bili sledeči: Arglobanka 590, Kreditni zavod 876, Unionbanka 696, Avstrijski Lloyd 1960, Alpinke 1023, Škodovke 1058. — Vrednost inozemskega denarja je zopet poskočila. Dunajska deviza centrale poroča uradno, z dne 8. julija, da stane 100 švicarskih frankov K 22850, 100 nizozemskih goldinarjev 457 kron ter 100 romunskih levov 113 kron.
— Žito In seno v mariborskem okraju. Mariborska »Stražac poroča: V sredo, dne 3. julija, Je imel razširjeni gospodarski svet mariborskega okraja posvetovanje glede le-to§nje rekvizicile žita in sena O dobavi sena Je poročal vodja prehranjeval nega urada dr. LajnŠlč. Od mariborskega okraja se zahteva letos 500 vagonov sena, t. I. skoro polovico več kot lani. Teh 500 vagonov bi naj gospodarski svet razdelil na posamezne občine, kar pa s e je prepustilo okrajnim odsekom, ki zborujejo prve dni prihodnjega tedna. Sprejel se je nasvet, da naj da okraj Slov. Bistrica 250 vagonov sena. St. Lenart 50, Maribor levi breg 12;) in Maribor desni breg 80 vagonov. Glavni ko-misijonar za nakupovanje sena v mariborskem okraju je letos g. Konjedic iz Oorlcc Razprave so se navzoči pridno udeleževali in posebno povdariali. da je letošnja ictioa
154. štev.
»SLOVENSKI NAROD14 dne tO. julija 1918.
Stran 5.
sena skrajno slaba, posebno, ker to sedanje dolgotrajno  deževje  v  nlžavah poplavilo
mnogo sena, v mnogih krajih na ie voda odnesla kar cele plasti sena.  AKo bo torej
erar kljub temu vztrajal pri oddaji 500 vagonov sena, bo krnet brez sena in brez živine. — 2itni nadzornik Seidler je poročal, da so se samo 4 občine mariborskega okraja in sicer Cogetinci in Verjane ter šmarje-ta na Drav. polju in J esence v mariborskem sodnem okraju izrazile za prostovoljno oddajo žita. Okrajno glavarstvo upa, da bo spravilo 120 vagonov žita skupaj ln da bo tako okraj rešen rekvizicije. Tudi o tej točki se Je razvila živahna debata, katere so se poleg drugih udeležili slovenski člani odbora: Pišek, Oalunder, Glaser, Zafošnik in Zebot. Posebno se je povdarjalo, naj glavarstvo poskrbi, da bo po prostovoljni oddaji žita kmet s preostanki prosto razpolagal in si bo lahko izbral mlin, katerega bo on hotel. Zahtevalo se je tudi, da se naj domačih mlinov (žrmclj) pod nobenim pogojem ne zapleni ali zatvori. Vsi kmetski mlini se naj odprejo. Navzoči vladni zastopniki so izjavili, da se mlinskih kart ne more odpraviti, pač pa bo glavarstvo skušalo doseči, da se domači mlini (žnnlje) ne zatvori-jo. — Poslanec Pišek je zahteval nekaj pojasnil glede rekvizicije krompjrja, O. dr. Lajnšič je pojasnil, da zahteva vlada z vso odločnostjo oddajo ranega krompirja. Rani krompir pa je, kakor so vsi govorniki po-vdarjali, obrodil zelo slabo. Izvedeli smo, da imajo v Oracdu na papirju okoli 400 hektarjev zemlje v mariborskem okraju posajene s samim krompirjem, dasiravrlo ga faktično ni niti 100 hekarjev. Poročevalec je povdarjal, da se bo letos na podlagi popisovanja zemljišč predpisalo posestnikom gotove količine krompirja. Kar se sedaj pod roko proda vojaštvu in drugim ljudem, se T:e bo vpoStevalo. Oraškl profesor Thal-maver je izračunal, da znaša letošnji pridelek na hektarju ranega krompirja 5000 kg. Navzoči kmetje ln strokovnjaki so z vso odločnostjo povdarjali. da znaša pridelek na 1 ha kvečjemu 3000 kg. Iz tega Je razvidno, da gospodje, ki so zbrani tam v Gradcu krog Clarvjeve zelene mize, kar po svoje s svinčnikom in črnilom pridelujejo krompir in se ozirajo na dejanske razmere. Gospodarski svet je radi tega odločno ngovarlal proti načinu   letošnjega popiso-
vanja zemlnšč, ki Je popolnoma napačen in protestira posebno proti previsokemu zaračunanju letošnje letine.
— Uvozne prepovedi t Bolgarijo. Za
predmete, katerih uvoz v Bolgarijo Je prepovedan, je mogoče doseči uvozna dovolila, ako je bilo blago pred 30. malem t L ekspedirano na zbirališče na Dunaj (Sam-melstelle Wien). Za zadevne korake Je treba prehodnih voznih listov.
— Poštni promet z Ukrajino. V Ukrajino se morejo pošiljati pisma in dopisuice. Pošiljke se morajo irankirati in sicer popolnoma po postavkah svetovnega poštnega društva. Pisma se moralo predajati odprta. Enake vrste pošiljke se lahko pošiljajo iz Ukrajine v Avstrijo. Razentega se morejo pošiljati lz Avstrije na avstrijske ln ogrske državljane (bosansko - herce-govinske deželane) v Kijevu, Odesi in Zmerinki hi ravnotako od teh oseb v Avstrijo s posredovanjem c. in kr. volne poste navadna, odprta pisma 1« dopisnice po tuzem. ceniku Z ozirom na naše ne še popolnoma urejene razmere pri ukrajinski deželni pošti pa se ne more računati za sedaj na brzo prevažanje in dostavljanje pošiljk v Ukrajini.
Darila.
Za bolno Polono Kalano vo« dijaško mamico rajnkih pesnikov Ketteja in Murna so zbrali 77 kron sledeči gg: P. Krisch, Ivanka Ankele, Marija I., KržiČ, Hojan, Ci-uha, A. Hauptmann, Puch, F. Palovec J. Juh, J. Zalaznik, R. Zalaznlk. dr. Krmavner, V. Bajt, R. Murnik, dr. Berce, Hafner, Hevc. St. Svetina, Tomažič, Ljubic, J. Kess-ler. Vi. Breskvar, A. Bučar, H. Jesenko, Al. Jesenko in drugi.
Za Vojaški dom v Ljubljani (zahvalni
dar za rešitev cesarja) so poslali svoje velikodušne darove: Župnija Kamnik 491 K (zbirke župlianov kamniških v župnl cerkvi 75 K 90 vin.), sosniza Ivanka Grašck, nabrala v Kamniku 150 K. gosplca Anica Orel, nabrnla V Ka-mlku 155 K. posojilnica ln hranilnica v Kamniku 100 K, Kamnik b^dl vzor našim Žtinnilarn! Župnl urad v £t. Lambertu je poslal 86 K 23 v. Naša županstva v blagi tekmi izpričujejo svojo odanost
cesarju s tem, da s kolikor mogoče velikimi svotami za »Vojaški dom« hočejo ustreči njegovi želJL Prispevala so nadalje županstva: Predasel 702 K, Zirt 600 K, Idrija 340 kron, (gerenstvo 300 K, katehet Oswald 40 kron), Toplice pri* Rudoltovem 290 K, št. Rupert 200 K, Postojna 186 K. Orehovica pri Št Jerneju 166 K, Planina pri Rakeku 136 kron 20 v, Podnruska 122 K, Šturje 100 K, St. Vid nad Cirknico 100 K, Mošnje 100 K, Krtina 90 K, Žminec 60 K, Gorenja Trava 56 K 52 vin., Št Jurij pri Dobu 51 K 95 vin., županstvo Št. Jurij pri Radečah 50 K, Cer-mošnjice 50 K, št. Jurij pri Grosupljem 50 kron. Vič 50 K. Trebeljeno 37 K 88 v, Dol 30 K, Trojane 20 K, Tržišče 12. Prepričani smo, da bodo tem zgledom sledila vsa naša županstva kakor hitro mogoče, kajti zbirke bo treba kmalu zaključiti. Pokažimo, da niso prazne besede' pesnikove: *Hra$t se omaje in hrib, zvestoba Slovenca ne gane! Dekliška Marijina družba Dragatuš je prispevala 100 K, Živele vse mladenke! Vse Slovenke naj bi svoj dar položile branilcem domovine! Od posameznikov smo prejeli: Dež. glavar dr. sttsferšič 100 K, Nikolaj vitez Gutinansthal 50 K, namesto venca na krsto dr. Pavletiča, Otmar Bainberg v Ljubljani 100 K, Ivan Jax, Ljubljana, 100 K, Alfonz baron VVurzbach 100 K, častniki in nadzorniki c. kr. domobranskega dopolnilnega poveljstva 171 K 42 v, dr. Alf. Levič-nik, c. kr. gim. prof. v Ljubljani 50 K, poslanec župnik J. Piber 25 K, Janez' MeršolJ, župnik, Reteče 20 K, Ant. Kržič, kanonik, c. kr. prof. v pok. 20 K. Edv. Regnard 20 kron, Robert Smielowski 15 K. Zbirka Iv. Mladnll a pri Dev. Marni v Polju 70 K, (darovali Ig. Mrcina 20 K, Iv. Plankar 20 K, Fr. Jnneič 20 K, Iv. Hladnik 10 K. Naj bi vesele družbe se večkrat spomnile naših junakov! Tudi šolska mladina se oglaša. Šolska mladina iz Št. Lamberta je poslala 13 kron 77 vin., učenci I. mestne slovenske deške ljudske šole 70 K. Šolska vodstvi pomagajte, da bo cesarska dvojica med darovale! videla vso našo mladino, kar ji bo gotovo v posebno veselje! Odbor za »Vojaški dom« v Ljubljani se obrač \ vnovič do vse Rale javnosti, da prispeva v ta namen kar največ mogoče, da tako postavimo dostojen pomnik velike dobeJ Darove Je pošiljati na naslov: Odbor za Vojaški dom v Ljub-Hanl
Za slovensko šolo v Mariboru so darovali: podružnica družbe sv. Cirila In Metoda na Vranskem 2486 K, kateri znesek je nabrala na shodu na Vranskem in ga izročila načelniku jugoslov. kluba g. dr. Korošcu, Albert Brumen, Narodni dom v Ptuju, nabrano na gostiji g. Fr. RamŠak in g. M. Klemenčič pri Sv. Urbanu v Slov. Goricah 72 K, Dekliška Zveza v Ljutomeru 50 K, Anton Peršuh, c. kr. voj. kurat na bojišča 20 K. Fr. Pustoslemžek v Lučah 2 K, Franc Janžekovič, posestnik v Zagajlču pri Moš-kajneih 20 K, J. Marzidovšek, Sv. Duh -Loče 50 K, Leopold Napotnik v Svičini 100 kron, Josip Ozmec dekan v Ljutomeru 300 kron, Josip Vršič, posestnik v Stročjeve*i 100 K, Štefan Sušeč, posestnik v Motinji vasi 6 K 20 v, Ivan Rotner, dekan v skalah 100 K, Andrej šauli, duhovnik v LJubljani 300 K, Ivan Lenart, nadžupnik pri Sv. Martinu pri Slov gradcu 100 K, Ivanka Poli-mante v Mariboru 3 K, Marica Judnič, učiteljica v Zabukovju 5 K. Franc Škvar, župnik v Kubedti 50 K, Adolf Kuntara, poročnik na Dunaju 30 K, Miloš Germovšek, naduči-telj na Pilštajnu, nabral v Julikini gorci pri Pilštajnu povodom sestanka kozjanskih in pilštajnskih narodnjakov 150 K ter pri raznih drugih prilikah 50 K; Jakob Sem, trgovec v Ljubnem, 25 K: dr. Lojze Lešnik v Rogatcu 20 K: zbirka Franca Rozmana, pristava južne želez, v Poljčanah med tarno-šni!mi domačimi Slovenci in slovenskimi begunci skupaj 241 K; Gregor Govedi v Spodnji Hudinjl pri Celju, 10 K; Franc Šo-vora v Središču pod geslom »Mi ne obupamo nikoli, zmagala bo naša moč«, 54 K; Janez Jarc v Rogozi, 10 K; Sin. Jemec, Kranj, nabrali dijaki IV.—VIII. gimnazijskega razreda v Kranju, 302 K; Josip Pretnar, Gorje pri Bledu, nabral na primiciji g. Jožefa Pretnarja v Gorjah, 123 K; Anton Kocbek, župnik pri Sv. Petru pri Radgoni, nabrano v družbi pri Karlu Fekonii v Ivanjševcih, 70 K, in sam daroval 20 K: Franc Krpačk Badporocnik v Srnartr.em ori Velenju, 50 K; Karel K'.imcr, župnik v Prihovi, 300 kron; vGradčanka- 20 K: gdč. Pečovnlk v Framu, 10 K; Gselman 1 K: Vinko Kramer, župnik v Spod. Kungoti, 10 K; nabrano na gostiji Ludovika Filipič in g. Miclke Strah v Lo-garovcih pri Sv. Križn na Murskem poju, 57 K: četovodja Franc špes, nabral med vojaki 47. pešpolka v Mariboru, 70 K; Marica
Oset v Št Jnrju ob inž. Železnici nabrala med zborovalci v odgovor na prepovedati shod v St. Jurju dne 30. Junija, 425 K 68 ^
mariborski dijaki, prebitek Šaljive pošte dne 23. Junija v Narodnem dotnu, 124 K 82 viru neimenovan nadporočnik, nabral med slovenskimi častnik! v Vidmu In okolici, 300 K; poročnik Josip VokaČ, II. zbirka med slov. častniki 22. polka, pod geslom »Slovenski deci slovensko šolo«, 120 K. — Prispevku je pošiljati na naslov moške podružnice družbe sv. Cirila ln Metoda ▼ Maribor« (blagajnik Franc Pišek, Narodni dom). —. šolski odsek
Umrli so v Ljubljani:
Dne 3. julija: Amalija Anžlč, tobačna1
delavka, 36 let Hradeckega vas 24.
Dne 4. julija: Ludvik Kaplja, orožnik, hlralec, 53 let. Radeckega cesta 9.
Dne 5. ullja: Milena Mahar. hči odvetniškega koncipijenta, 5 mesecev, Celovška cesta 66. — Andrej Oerbič, posestnik, 76 let Radeckega cesta 9.
Dne 6 julija: Ivan Kokalj, carinski nadrevident v p., 63 let Škofja ulica 10.
Dne 7. Julija: Josip Koslč, delavčev, sin, 4 mesece. Poljanska cesta 41.
Dne 8. Julija: Marija Pohlln, dnlnarioa. 63 let Radeckega cesta 9.
V  deželni bolnišnici:
Dne 1. Jolija: Elizabeta PrinčJt soproga saseb. uradnika, 64 let.
Dne 3. Julija: Marija Sirca, perica, 60 let. — Josip Baumann, prisiljenec 52 let. — Fran Mlinar, premogar, 43 let — Fran Vernik, koči j al, 42 let — Marija Jesih, mizarjeva vdova, 69 let
Dne 4. Julija: Terezija Čeh, kuharica* 36 let
Dne 5. Julija: Pavel Kemperle, Oskar-
niski strojnik, 17 let — Franfa Btefak, žena želez, delavca, 37 let.
Dne 6. Julija: Ivan Coflč, dninar, begunec 52 let
Izdajate!« in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Postrežnica
za nekaj ur popoldne se Išoe. Razumeti mora nemško   Naslov v upravn. »Slovenskega Naroda«. 33ir
-> Bškega učenca
srreime takoj Martin Bevoar, Zagreb Vlaska ulica br 106. r-ojasniia d^je šolski ravnatelj J os. Caristof, LJubljana, Domobranska cesta 7. 3433
Kdor It a ob nenadni Izselitvi
stanovanje
2 so * s prioadkl, naj ponudi pod „R03T03AR" na upravni^tvo »Slovenskega Naroda«.
Molja.
Čistokrvnega (tudi psicu) oc 2-4 let starega, majhne postave. — Ponudbe la uprav. »Slov. Naroda« pod Št. 3425
Brivskega
pa upra
i vajenca:
sprejme takoj Dcrgazis, Frančiškanska ulica Ljubljana. — Tam se tudi kupujejo starine. 3398
z dvema rosteiiama. Naslov pod šifro: „Onetija 9? 3428".
Konj z opremo,
31 petsl viso>f, in 2 pol leta star, nr-skl poni, doqer vzoač in tezkv, se pređa. — Cesta na Lkoo. Stav. 22 Tnorvo. Llupljena. 3526
Iščem z angrastom na Sledu
s 3 sobami in pritiklinami, oziroma kupim hišico ali vilo z enim ali dvema stanovanjema proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe do 28 julija cod: „Bom 8 3421" na upr. »Slov. Nar.«
tron^ in malinov s©k
1. kakovosti umetno s saharinom močno posla?en, koncentriran, izdaten in stanoviten, fin vonj in okus, razpošilja po povzetju od 5 kg naprej vsako
množino a .\£ 10,-- za k^ 3343
Adoiff TossK, Praps,
Kr. Vinohra<5y 6t. 1274/17.
Tr- §m sisi SfSis'&feEIs
manufakturne stroke želi mesta kie v Ljubljani. Pismene ponudbe pod ,,Tr-
norskl solradnik 3432" na upravn. »Slovenskega Naroda«.
1
ie novo damsko temnomodro krilo fcheviot) in nekai dam^k'h bluz — Marije Ter oz. o. it. 13, II. nad. 107
H IIP III!y
zaradi preselitve.   Natančen naslov je poslati urravnHtvu   »S!ovcn Naroda« pod   premor? 3428".
P Išče se nridns, poštenn
za vsa notranja in zunanja kmečka dela; hrana dobra In dovolj, olača po dogovoru. — Naslov pove upravniStvo »Slovenskega Naroda« 34^1
' w~ i&emo ~?m
sprejme takoj v službo strojilna tovarna Ssmsa & Ga v LJubljani, r"c!ei nova ulica 4. Zglaševanjc od 4—5 popoldne 220)
Prodam 3 vag&sis
(čresla). Ponudbe pod .,!ubfe Boh« BistricP| Gorenjsko, peste reslstite.
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja v bolezni in smrti naše nad vse ljubljene hčerke
¥. trni
s *rgo?sko praV.so, prima moč, za takoišen vstop proti dirhtemu plačilu. - Deželno mesto ss ya~včevanie r*Ine ▼ L1ubi;-ini. 3423
ln vratarja
tHT  (tassl Invalida).
i
mm^m€® ter
Ponudbe z navedbo množine in cene na tvrdko Josipa ^fal, LjuteSJana.
i raznasa
rvircjrae p.nrnvu
,SIov?n5ket|a Narotla1
Zglaslt! se je v K^rrdtil TIskarni v L nbllcnl.
r:     ' .-
izrekamo našo naiprisrčnejšo zahvalo. Posebno se pa še zahvaljujemo prečastiti duhovščini, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili drago pokojnico na njeni zadnji poti.
Sv. Lacifa ob Soči, dne 4. julija 1918.
Žalujoči starši:
Ivan in Jožefa Kobal.
- V
v Ljubljani ali bližnji okolici
s primernim vrtom. Ponudbe pod „347 ? 3424"  na upravništvo ^Slovenskega Naroda".
Naznanilo.
Vsem cenjenim odjemalcem kisa vljudno naznanjam, da vsled popravil, ki jih moram izvršiti v svoji izdelovalnici, do preklica ne sprejemam nikakih naročil. 3430 Z odi. spoštovanjem
Jernej Jelen ic,
tovarnar kisa v LJubljani.
Dekle ali žena
poštenega značaja se išče za gospodinjo k družini  z večjim otrokom. —
Kje, pove uprav. »Slov. Naroda«. 3402
g*SST* Iščem priprave?!
Kdo, pove uprav. »Slov. Nar.« — 3405
osfilno.
se sprejme Lud. Dolenc, f jn^ljons. Sv. Petra cesta 8. 3355
PomočniSi
in vajenec ali ntenka se takoj sprejme s celo oskrbo. Lcborec, Bimska cesta štev. 21. 3397
i; m
s hiSo za stanovanje in vrtom se proda nekje na Kranjskem. Samo direktni interesenti brez posredovalcev naj pišejo pod V,A. Z. 3541" na upr. »S, N <
Ha prodni sie in mi
dolgi vsaka 75 metrov in debeli 3 cm. s Štirimi Škripci (parankami). Škripci so z dvojnimi kolesci, cena po dogovoru. Jose! Roako. Cirknica pri Rakeka. 3371
Plahte« prazne vrečo ^ip" la vinske sode
!:arrl v vsaki množini po vsakokratnih najvišjih dnevnih cenah. Ponudbe se prosijo na: S. H. ffenmann, Lfnb-ilans, Poljanska cesta 49« — 3279
Vzame se v najem ali hupi
majhna hišica
v Ljubljani. Ponudbe pod „ROSTO-EARt4 na uprav. „Sloven. Nar." 2334
BZZT Iščemo perfektna
stenograttn|o m iisrstrojepisko
proti dobremu plačilu In takojšnjemu vstopu. Deželno mesto sa vnorče-vanle živine v Liubljani. — 3422
Decimalno TEHTNICO
staro in vendar dobro ohranjeno kupi
A.  Bflće;,  v St. Vidu,  ?od Juni, Koroško. 3338
Prodam
acetiienski APARAT
s pritiklinami. Cena po dogovoru Kdo, pove uprava »Slov. Naroda«. — 3340
Prodajalka SŽUTCSff
na je v Specerljl, galanteriji, manufakturi In trafiki, Će mogoče kam na Štajersko. Ponudbe na uprav. »Slov. Nar.* pod ,,ielexnlna 3390".
TrgavsKI poilnik
isće slnibe, najrajši v kaki ve£j) trgovini. Naslov pove apr. »SI. R.a 3364
!i se kHhui soba.
Če mogoče blizu sodni)e. Ponudbe po4 ,,meblovana soba 3396" na uprav.
.Slovenskega Naroda«.
fegubilaie ie
od glavne poŠte do Tivolija palica od deinika. Pošteni najditelj se prosi, naj jo odda proti nagradi v Dalmatinovi ulici 31. 3395
Tesarje in mizarje
proti dobremu plačilu (za brano in stanovanje skrblieno) sprelme AlfTOlff ST1IH1R, Ljubljana, Jeranova niica ai 11. 175
Proda se veCJa množina
Naslov pove upr. »Slov. Nar.- — 3414
Čevljarski pomočnik
se takoj sprejme na trajno novo delo; plača 7—10 K pri patu. — Za brano preskrbljeno. Josip Prešeren, Celovška cesta 82, fiiska-IHubllana. 3314
Ml GOBE (H
kakor tudi druge zaplembi ne podvržene deželne in gozdne pridelke (maline, jagode, med itd.) kupuje po najvišjih cenah. M. RAIfT, Kranj. 2693
CENTRAL
v deželnem gledalištu.
Torek 9M sreda 10. ln četrtek 11. Julija 1918 s Začetek vsakokrat ob pol 5., T. in 0. s večer:
Velike dve uri trajajoče predstave!
£3T Filmska opereta v 4 delaallhl TčX
Girardijev film!
G i rar di je v film!
C MILIJONAR
Girardi v 15. svojih najboljših vlogah.
Prvakinja poljskih Igralk 3427 39" POLA UMRI "98 v pretresljivi drami
Sreča me ni đoiso varala
Hl as mladine. "Ijbjbj
Pri teh predstavah 2J vinarjev zvišana vstopnina Gledališki orkester igra ob 7. in 9. zvečer.
W0 Ml
33
Stran 6«
„SLOVENSKI NAROD" dne 10. julija 1918.
154. Stev.
t**mm*^?kZm*+*   2en slufbe pri
sospooicna, saa, K:
zeli kot zanesljiva opora gospodinji. Cenjene ponudbe pod„Marljivost 30 1
na upravništvo »Sloven. Naroda«. 3333
Iz proste roke so proda ob glavni cesti pri Metliki ■ obstoječe iz hiše z
nflfflrTUn dvema stanovanje-llllirilll ma- kl^ti, goveji in BUlifallllUf svinjski hlev, 6 njiv, vinograd in gozd. Poizve se v Spod. Sliki 248. 3329
Proda se tilss
▼ IfSblSanl na prometni cesti z gospodarskim poslopjem, veri ki m dvori-5cem in vrtom, gostimo ia trgovskimi prostori. Direktni reflektanti naj stavilo ponudbo na upr. »Slov. Naroda« pod „Trg- »Ada 3061».
SVOdvetniška nišama
Dr.A.SmoIavL]u&l]ani
3379
IU.(..JV...H ... ...vj.,......,
veščo stenografije. — Ponudbe z navedbo plače je postaviti na: Dr. A. Smola, Ger. Akc beim Gertcht des A.  K.   Expositur,   Feldpost 483.
spretnega fotografi; 3-ga pomočnika sposob -nega neg. retuše; tudi sposoben invalid se sprejme.— Spričevalo o dosedanjem službovanju in zahtevo plače se želi na naslov: Sonc Franc, fotografski atelije, Ljub-lfana, Wotrova ni. 6. — Isto ta m se sprejme deček s primerno šolsko naobrazbo, priden m pošten za učenca. Oglasitev starši oziroma varuhom se zahteva. — Nastop lehko takoj. 3351
vsake vrste kakor tudi v vsaki množini, posebno krtače za tla iz korenine in riževe slame ali iz perja, se izdelujejo pri firmi A. S£iSej, izdelo-vateli krtač in čopičev, v St. Vidu, pod Juni, Koroško. — Več se izve pri firmi. 3337
j" SOB
! fte i if oni
spadajoče predmete en gros globoko pod dnevnimi cenami
Rudolf Bodenrnuller,
Ljubljana, Stari trg št 8.
Priporočamo krasne
plašče, jopice, krila, kostume, nočnehalje, perilo, modne pred mete, športne klobuke in steznike. Zelo solidna Ivrdka;
1 ll^uiuvaiuv ji
MIZE
M. Krištofič - Bučar
Linblfana, Stari trg 9. Lastna hiša.
2652 Fine
otroške oblekce
h in krstne oprave. :c
JUNIJA"
Mirodilnica in zaloga fotografskih aparatov ter potrebščin.
iliana, Mm al. 5.
Barvila za obleke „TEKLA". Pralni praški. Čistila za slamnike „STRO-BIN". Nadomestilo tobaka. Nadomestilo toaletnega mila. „ROŽNI PRAŠEK** najboljše sredstvo za negovanje polti. Preizkašeno dobra sredstva proti moljem. — Parfirni in dišave. Ssedstva za konzerviranje jajc. — — Koncesijonirana zaloga strnpov.
Tiskarskega strojnika
sap* sprejme tako) "VB
Narodna Tiskarna
Kupim vsako množino ::
BOROVNIC
kakor tudi pozneje bezgove Jagode za žganje kuhati. — Logar Franc, Nrastrnk. ~vn 3361
Vsa Jugoslavija
kupuje rotite mtino za
Žito po najnižjih cenah samo pri edini češki zalogi ročnih mlinov
Jlftl FINKE,
Praga II. na Bfferan! 9.
Prostovoljna prodala posestva.
Proda se prostovoljno na lepem in zdravem mestu, 4 klm- od Ln|-slnske caste ležeče posestvo v velikosti 240 oralov. Od tega je 19 oralov njiv, 5 oralov vrta ln sadovnjaka, 4 orale travnika, 7 oralov vinogreda, 160 oralov loze,  drugo pašniki z novo
prizemno hi§o in gospodar-kimi poslopji. — Cena 350.000 kron. Bližja pojasnila daje Mijo Ribič obč tajnik v Netretlču pri Karlovcu,
HrvaŠko. 1656
Brez posebnih obvestil.
Ing. Franto Loskot Anica Loskot roj- Homanova
poročena. Trbovlje-Škofja Loka 10. julija 1918. I
Pravkar izSio:
Dr. ASoiz Zalotear:
O ljudskem zdravju.
Cena 3-60 K, s poštnino vred 4 K-
Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica 6.
»Zalokarjeva brušura je namenjena vsakomur, ki mu je na srcu sreča in bodočnost Jugoslavije«. (»Slov. Narod".)
»Pisana je tako, da jo bereš, bereš in zopet bereš in razmišljaš«.
(»Jugoslovan".)
BARVA ZA OBLEKE
£31 Cl/! pobarvana izgleda in nadomesti HrtlM UliLLllM če se pobarva le z najboljšo barvo. IHJIU, Vsak si lahko brez truda in stroškov prenovi obleko bodisi iz kakišnega že blaga. NaimanjSa pošiljatev 10 zavit, z navodilom s poŠto K 10*20; trgovci 100 zavit. E 40.—. 1000 zavit. S 35. -za 100 zavitkov. — A- Postrzio, Gradec, štajersko, Stevrerg. €0 II. Comnls. „IKehlata".
Išenturo Cuijnnouič, Zosreb,
Petrinjska ulica 73 in njen zastopnik
UEST Dr. Nikola Cviianovše,~^sl
ista adresa, se priporočata za vse vrste trgovskih in advokatskih poslov- Trgovske in pravne zveze s Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo, Bosno in Srbijo. 3384
J
Raipis ustanov.
Deželni odbor Kranjski je s pridržkom naknadne odobritve deželnega zbora vojvodine Kranjske ustanovil za na Kranjsko pristojne obiskovalce c. kr. navtične šole v Kotoru ali kr mornariške akademije v Bakru pet ustanov po 1C00 K, ki se s tem razpisujejo.
Prošnje za eno teh ustanov, opremljene s krstnim in domovinskim listom, izkazom o premožen u, izkazom o cepljenju koz, dokazilom, da se prosilec nahaja na enem izmed obeh gori navedenih učnih zavodov, oziroma da mu je sprejem na tista zagotovljen, dalje s šolskimi izpričevali je vložiti najkasneje do _
^ž£T~ i. avgusta 1918.
pii podpisanem deželnem odboru.
Priporoča m fvrdka
S. PETEUNC, UUBUANA
3334
Kranjski deželni odbor
v Ljubljani, dne 5. julija 1918.
ir-mfe«B»fcaHUBt
Kn^sjte So domač izdela!*! to i®
Emona
Doniva se vseh prodafalnahl
"T|EBET:_______________ _......___________
j tovar, zaloga Šivalnih stro]ev za obrt in domačo robo, ter njih delov, Igel ln olja.
Istotam prodaja galanterj.skega blaga, ter potrebščin za šivilje, krojače in čevljarje. Postrežba točna in solidna — cene zmerne.
blizu franflškenskega mostu lavo, ob vodi sv. Petra nasip 7.
AMETUJTE DENARJA!
Me kvarite oblek z raznimi vojnimi barwami 1
Nadim Vam edino zajamčeno dobro, trpežno in blagu neškodljivo barvo za obleke „Internacional"
iz najstarejše in največje tovarne za barve.
Na stotine priznalnih pisem vsakemu na razpolago.
Razpošiljam samo I. vrste v sledečih barvah : črna, modra, temnozelena, rdeča, temnordeča, vijoličasta, siva, rjava in rumena. Da se napravi temnomodra, se zmeša polovico črne, polovico modre.
Na zahtevo slovensko navodilo. *m
100 zavojev................K 50.-
500 zavo£ev ....... po K 45.— za too zav.
f000 zavojev ....... po K 40.— za too sov.
Poštnine prosto pošilja 3376
Rudolf Cotič, Vrhnika.
Za vsakega trgovca velik zaslužek I
je najboljši pripomoček ATA"-moka; je pri-
dodati k vsem pekariiam, močnatim jedilom, kruhu, juham i. t. d., ker zaradi tega pecivo naraste, pridobi hranljivost, izdatnost, nasitljivost, lepo izgledanje, je sredstvo proti različnim boleznim. Vsebuje 10% sladkornih, 10% maščobnih snovi. Dobi se najmanj karton s 25 zavitki za K 75.—; pri 5 kartonih še 10% popusta. Mala prodaja je K 3*50. — Za event. vprašanja
se prosi znamka. 2137
A. POSTSZIN, Štajersko,
STETBEBG. 30 II., CO**S : SSIGK „MEiiJ<ATA".
posluje zopet
v Gorici, ul. Cotm št. 13.
Za takoliafl nastop sa llčo
: DELAVEC:
za lažja dela, vojaSčine prost Zadostuje tudf krepak mladenič. Služba stalna, pogoji ugodni. — Poizve se v upravniStvu »Sloven. Naroda«. — 326?
Prazne vreče
vsake vrste in suhe sobe kupuje vedno in v vsaki množini ter plačuje* po najvišjih dnevnih cenah trgovsk; firma J. Kullan, Kranj, Gor. Istotam se sprejme trgovski učenec.
ItartonaZni
.prtkroje valeč;
če mogoče vajen izdelovanja lekarniških škatljic, se išče sa stalno. — Ponudbe s prepisi izpričeval in zahtevo plače na „Tekla" Ungariscbc Bartonnagenlabri* A. O. Srakol cia, Ogrsko. 8346
večja množina, se proda. Sapi jo se prazni sodi od mosta ln vina. —
G. STELZER, 2942
fiVVTETZELSDORF pri GRADCU.
MT Lepo
meblounno sobo
i električno razsvetljavo event. z uporabo kuhinje samo za večerje v sredi mesta sa takoj ali s 15. Julijem 1.1. leće mlad zakonski oar. Event. ore-skrbim živila. Ponudbe pod: „Mirna stalna stranka 3393" sprejema upr. »Stovenskega Naroda«.
Zenitna ponudba.
Mlad naobražen Ljubljančan, 24 let star, veselega ter živega značaja se želi v svrho poroke seznaniti z nao-braženo, dobrosrčno gospodično, staro 18—20 let, veselega značaja, z nekaj premoženjem, katera ima veselje do trgovini podobne strežbe. — Edino le resne ponudbe naj se pošljejo s sliko, popolnim naslovom in osebnim odi-som. Na dopise brez fotografije se ne ozira. Stroga tajnost zajamčena. Naslov pove upravn. »Sloven. Naroda«. 3372
Ho Christotouem
učnem zavodu. S
Union), se vrsi vpisovanje ves julij 1918 vsak delavnik od 2.-6. ure popoldne, na ravnateljevem stanovanju,
Domobranska cesta 7, pa od 9. —12. ure dopoldne. — Dnevni in večernL tečaji. — Pojasnila daje ravnate 1 jstven
1
za nove zamaska za steklenice kg K 85 —
za stare zamaske za steklenice nezlomljene .... kg K 45.—
za šampanjske naravne zamaske dolge, nezlomljene (ne umetne) komad .... K 1.—
in jih prevzamem po povzetju brez prejšnjega vprašanja.
Za vreče plafon komad đaK12.-
Na vprašanja odgovarjam takoi eventualno brzojavno. 3374
Leopold Markus,
Gradec, Joserigasse 1.
Kupujem zmedene
ženske lase.
Štefan Strmoli,
tjubljana, ?o3 Jrančo št. 3.
POZORI Zaradi vpoklican ja v vojaško službovanje ie lokal odprt samo za prodajo blaga ln sicer vsaki dan samo od 9. do pol 1. in v nedeljo od 6. do 11. ure dop.
I I
Subskripcija
osmega avstr. vojnega
|y traja dO 17. julija 1918. Prijave sprejema po originalnih pogoj
Ljubljanska kreditna banka v Li
ih s
ia ajene podruinioe v Splitu, Oolovou. Tretu, Sarajevu, Goriei in Celju.
sani
i
i
F
Ji
6646
FF
9
61