TSLZlr" Loto IX, št. 200 Ljubljana, nedelja 28. avgusta 1928 Cena 2 Din Ota «5-—; <* la Dto Beobmatt. Oglasi po tarthk Uredništvo i Kaaflova attca »ter. 5/L ftt. «07» in s&h, ponoči tndi «»34. ■•kaptsl m M vmtaj*. ---------ir----- ■tal ta. S4. — TeSefoo ta. 1096. Matakt Prci«f te. 4. — Tetckm ta. 149« ______Maribor, Aleksandrova q — Celja, Atekaanarova Dnevnik^za?gospodarstvo,^prosveto in politiko pri paftMra t »L|ob- it. iiMm - Piaha &*io 78.1*0^ Wien,*ir. 105*41.; .J ¥ Beogradu si odgovora niso upali objaviti, zato pa so ga s Irlum- fom objavili v Rimu Ljubljana, 25. avgusta. Fašistična vlada v Rimu je včeraj objavila odgovor dr. Korošca bi nje-sovih ministrov na obe protestni noti Italijanskega poslanika v Beogradu zaradi protiitalijanskih demonstracij v Splitu in Šibeniku. Beograjska vlada ni smaitrala jugoslovenske javnosti za toliko vredne, da bi ji sporočila, kaj in kako je protestiral velemožni gospod ita-Ejanski poslanik v Beogradu in kaj vse je zahteval. In ni je smatrala za toliko vredno, da bi objavila, kaj je gospodo fašistom odgovorila. Morali smo to izvedeti šele iz Rima. Rimska objava beograjskega odgovora pa seveda pojasnjuje, zakaj so dr. Korošec in njegovi tovariši tako skrbno molčali. Iz objave uradne «Agen-zie Štefani« namreč izhaja, da so pomenile zahteve italijanskega poslanika direktno poseganje v naše notranje zadeve in celo naravnost v suvereniteto države, ker je Italija oči vidno zahtevala, da se ne gtfede na rezultat preiskave kaznujejo gotovi, od italijanskih konzulov v Dalmaciji označeni višji upravni uradniki. Iz note some pa se vidi, da beograjska vlada proti temu poseganju v našo suvereniteto ne le ni protestirala, ampak vse drzne faši-stovske zahteve ponižno izpolnila. Kak italijanski prefekt bi najbrž ne moge'1 odgovoriti Mussoliniju bolj uslužno, kakor so mu odgovorili v Beogradu. Ponižni odgovor beograjske vlade mora zaboleti in v dno srca užaliti vsakega poštenega Jugoslovena, ki ni še popolnoma izgubil smisla za narodni ponos in za čast države. Take ponižnosti menda na vsem božjem svetu še nikoli nikjer ni pokazala nobena vlada. Isti Korošec, ki je pokazal toliko energije, ko }e šlo za brutalne nastope in krvoprelitia proti lastnim državljanom, je pokazal po1no odsotnost energije in odločnosti, ko gre za brambo ugleda tn časti naše države. Odkar so v Beogradu neomejeno zavladali jadni epigoni tistih radikalov, ki so nekoč z ljubosumno občutljivostjo čuvali prestiž male predvojne Srbije, in zlasti odkar pomaga tem ko-rupcijonistom naš dični Korošec, pa se čujejo iz Beograda, ki je vedno ponosno in svest si svojega dostojanstva odgovarjal na podobne note drugačne velesile kakor je Italija, pohlevni, samo-obtožujoči in ponižujoči odgovori. Človek se mora zgroziti nad takim padcem in razumljiva je radosit Mussolini j a, ki je naš sramotno ponižni odgovor objavil v vseh italijanskih časopisih. »Veliki duce« si je z našim odgovorom vplel v svoj nekoliko uveli lovorjev venec novo vejico in se pokazal svojemu narodu: »Beoorad, ki je tako omalovaževal velesilo Avstrijo, tisti Beograd, ki je danes štirikrat močnejši nego je bil prej, leži pred menoj na kolenih. Jugoslavijo, ki ste se vedno tresli pred njo, sem pokoril z eno samo noto!« Ponižni odgovor Koroščeve vlade, ki v strahu našteva, kake kazni je odmerila in jih bo še odmerjala našim upravnim uradnikom na željo in zahtevo Italije, je nevaren precedenčni primer, ki je za vroča dalmatinska tla vse drugačnega pomena, kakor bi bil za kako pokrajino v notranjosti države. Koroščeva vlada priznava Italiji pravico, da se vtika v naše upravne posle, Ln to pravico, ki se je bo Italija posluževala odslej vedno, ji je s svojim odgovorom odstopila vlada, ki ji je na čelu »največji Slovenec« dr. Anton Korošec. Vse to ponižanje nam je nakopala vtada s svojim odgovorom, v katerem ♦udi Izjavlja, da bo sporočila italijanskemu poslaniku tudi definitivni rezultat preiskave v Splitu in Šibeniku. 2e v naprej ustreza vlada vsem željam Italije, obeta pa. da ji bo kot nekaki nadzorni oblasti javila še podrobnejši rezu'tac preiskave! Mussolini krona svojega vazala v Tirani ra kralja. Pri tej priliki je Italiji dobrodošlo naše jokavo opravičevanje, kajti kralj Ahmed ali Skenderbeg ali kakor se bo že imenoval, bo videl, da si je dobro izbral, ko se je obrnil od nas in se zatekel pod protektorat Italije. V taki državi, kjer vlada pade na kolena pred noto tujega poslanika, pač ni dobro iskati varstva: treba se je ozreti za močnejšim pokroviteljstvom. Katastrofa angleškega petrolej-skega parnika Atene, 25. avgusta, (be.) V bližini otoka Samoe se je vnel angleški petrolejki par-ttik cPort Napier>. Rim, 25. avgusta. L Službena «Agen- zia Štefani* je sinoči objavila odgovor jugoslovenske vlade na proteste italijanskega poslanika zaradi dogodkov v Splitu in Šibeniku. Odgovor se glasi: •Sklicujoč se na verbalni noti kr. italijanskega poslaništva z dne 16. in 18. tega meseca glede obžalovanja vrednih dogodkov, ki so se odigrali nedavno v Splitu in Šibeniku, čast je ministrstvu zunanjih zadev naznaniti kr. poslaništvu sledeče: S posredovanjem notranjega ministra je dala kr. vlada dvakrat, to je 13. in 14. t. m. formalna navodila o potrebnih ukrepih za primer demonstracij za varnost in zaščito kr. italijanskih uradov, kakor tudi italijanskih podanikov in njih imetja; naročilo se je lokalnim oblastem, da poskrbe za vsako ceno, da ne bo ogrožena nedotakljivost bodisi konzularnih predstaviteljev, bodisi italijanskih podanikov in njih imetja. Po informacijah, ki jih je ministrstvo zunanjih del ravnokar dobilo glede teh dogodkov, so se navodila lokalnim oblastem izvršila tako, da so bili kr. italijanski konzulat, šola in bivališča italijanskih podanikov obkroženi in zaščiteni od agentov javne varnosti. Neposredno po koraku kr. poslaništva je minister notranjih zadev v soglasju s preiskavo zastopnika ministrstva zunanjih zadev naročil takojšnjo in strogo preiskavo. V soglasju s trdno voljo kr. vlade, onemogočiti za vsako ceno podobne incidente ter vzpostaviti in obdržati s kraljevino Italijo odnošaje najboljšega prijateljstva, se minister zunanjih zadev podviza — čeprav se ni moglo ugotoviti, da je stol, ki je bil vržen v toku neredov, zadel ln lahko ranil na roki g. konzula Castagnettija —, vpošteva-joč, da so se kljub vsern naporom lo- kalnih oblasti dogodili nekateri obža lovanja vredni incidenti, z odgovorom na vprašanja rečenih not: 1.) Naročilo se ie svetniku dr. Rodo-mlru, da v svoji lastnosti kot predstavnik lokalnih oblasti za Split In splitsko oblast podnese formalne opravičbe konzulom Jn vicekonzulom kraljevine Italije v Splitu in Šibeniku, kar Se bo zgodilo še danes. 2.) Odrejeno je, da bodo vsi krivci eksemplarično kaznovani, kar se )e tu di deloma že zgodilo. Ministru zunanjih zadev je čast opozoriti kr. Italijansko poslanstvo na število že aretiranih In kaznovanih krivcev, k| znaša 21. Vsi krivd incidentov v šibeniku bodo kaznovani na isti način. 3.) Kr. vlada Izjavlja svojlo priprav lienost za povrnitev povzročene škode tako parnikom, kakor oškodovanim italijanskim podanikom, bržko bo ugotovljena višina škode. 4.) Lokalni predstavlteljl, k! so odgovorni za red in javno varnost, bodo predan] kompetentnemu sodišču. V ta namen le poslan Inšpektor ministrstva notranjih zadev z. Svetek v Split, da vodi preiskavo proti zgoraj omenjenim funkcijonarjem. Vrhutega je notranje ministrstvo razrešilo dolžnosti svetnika dr.Iviča, ki je v trenutku demonstracij opravljal službo velikega župana za Split In za Šihenik ln je bil kot tak predstavjtelj lokalnih oblasti. V nadi. da bodo ukrenjene mere zadovoljile vprašanja, ki jih je stavilo kr. italijansko poslaništvo in v želji, vzdrževati vedno prijateljske odnošaje s kraljevino Italijo, bo minister zunanjih zadev coskrbel za nadaljnl odgovor v najkrajšem času, bržko bodo preiskave, ki so v teku. dovrš* no. in porablja priliko, da Izraža ponovno kr. poslaništvu zagotovilo svojega velespoštovanja. Nova fašistična akcija za dušitev slovanskih Tržaški fašisti so o tvorili akcijo za ustavitev »Edinosti« in vseh drugih slovenskih listov Trst, 25. avgusta 1. Vodja kraških fašističnih organizacij poročnik Grazioli je sklical včeraj na sestanek v Sežano več bivših županov, trgovcev in krčmarjev iz sežanskega okraja, da bi razpravljali o suši, o brezposelnosti, pomanjkanju vode in o drugih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo tamošnie kraje. Raizprave so se res vršile Iti so navzoči odobrili spomenico, ki je bila danes izročena tainiku tržaške fašistične zveze inž. Coboliju. Poročnik Grazioli pa je navzočim predložni še neko resolucijo, ki izraža udancst kraškega prebivalstva fašističnemu režimu ladel med vagone. Vagoni so ga popolnoma zmečkali in bil je na mestu mrtev. Drugi zavirač Kija Marovič je opazil, da se vagoni po vrsti prevračajo, in je skočil s svojega vagona. Pri tem pa se mu je zatiknila noga, tako da Je padel na tračnice pod kolesa, ki so mu obe nogi odrezala. Le malo Je upanja, da bi ostal pri življenju, ker je zaradi zgu-be krvi silno oslabel. Zaradi te nesreče so morali osebni vlaki obavljati pr>net !e s prestopanjem. Koroščeva policija kaznovala - kanonika Sarajevo, 25. avgusta n. Policijska direkcija je kaznovala urednika »Katoliškega tednika« kanonika Dragutina Kamberja na 14 dni zapora, češ da Je po zadušnid rtt Stj. Radičem pred zgradbo »Napredka« nagovoril množico, čeprav svojega govora nI bil prijavil policij!. Potres v Sloveniji ln na Hrvatskem Zagreb, 25. avgusta, n. Nocoj ob 10.10 je bilo v Zagrebu in zagrebški okolici čutiti precej močan potreeni sunek, H je precej razburil prebivalstvo. (Potres se je rahlo občutil tudi v Ljubljani, bolj močno pa v Celju in celjski okolici.) Shod KDK v Šibeniku Sibenik, 25. avgusta, n. Poslanec KDK Sava Kosanovič pride za par dni v Sibenik, kjer bo v nedeljo. 2. septembra govoril na velikem shodu KDK v mestnem gledališču. Za shod vlada že sedaj veliko zanimanje in pripravljajo Kosanoviču svečan sprejem. Danes bo vlada sklepala o ukrepih proti KDK Napeto pričakovanje današnje seje ministrskega sveta, Z izrednimi okrepi najbrž ne bo mc Beograd, 25. avgusta, p. Od 6. do poi 8. zvečer je bila seja ministrskega sveta. Po seji so ministri izjavljali novinarjem, da so sklepali le o resornih zadevah. Službeno je bil o seji izdan naslednji komunike: •Ministrski svet je siklenil, da zastopa pri polaganju temeljnega kamna Narodnemu domu v Crljancu kraljevsko vlado minister dr. Kujundžič, pri odkritju spomenika kralju Petru ob obletnici hercegovinske vstaje pa minister za kmetijstvo in vode dr. Vlada Andrič. Nato so se reševale resorne zadeve poedinih ministrstev. Jutri ob 9. dopoldne se bo seja ministrskega sveta nadaljevala.* Za jutrišnjo sejo vlada v vrstah vladne večine veliko zanimanje, ker se zatrjuje, da bo vlada jutri razpravljala predvsem o političnih zadevah, kar se pravi: o ukrepih, ki se naj pod vzamejo proti KDK. Vladni tisk je zadnje dni neprestano zatrjeval, da bo vlada sprejela odločne ukrepe in obtožila člane vodstva KDK zaradi veleizdaje. V tem zatrjevanju se je posebno odlikovala Marinkovičeva «Pravda», ki je neprestano zahtevala odločen nastop proti KDK. Kakor pa vse kaže, se je razpoloženje od včeraj na danes precej spremenilo. Režimski tisk danes ne zahteva več represalij proti KDK in mnogi vlad- ni politiki samd priznavajo, da tri sodišča, ki bi moglo obsoditi člane KDK zaradi veleizdaje, ker nikakor ni mogoče izkonstruirati kakega kaznivega dejanja, pa naj bi paragrafe še take zasuk avali. Nocoj je imel vaš dopisnik priliko razgovarjati se po seji ministrskega sveta z nekim aktivnim ministrom. Na vprašanje vašega dopisnika, ali bodo na jutrišnji seji ministrskega sveta res sprejeti kaki sklepi o ukrepih proti KDK, je minister izjavil, da to ni točno in da ne bo sprejet noben sklep izrecno proti KDK. Edino, kar se more storiti, je to, da sie bodo uporabljali zakoni proti vsem osebam, ki se bodo kaj pregrešile. Zaradi tega je minister pravde že poslal vsem državnim pravdnikom v državi okrožnico, v kateri jim naroča, naj postopajo pro H vsem posameznikom, v kolikor W jih smatrali za krive. Tako je bil na primer že aretiran glavni urednik osije-škega hrvatskega lista Josip Hartl, ki je tudi tajnik organizacije hrvatske federalistične stranke v Osijeku. Hartl je bil aretiran zaradi govora, ki ga je imel ob priliki komemoraciie za Stjepanom Radičem. O kakih posebnih ukrepih pa ne more biti govora. Beograd, 25. avgusta, r. Jutri se vrneta v Beograd ministra dr. Marinkovič in dr. Spalio, da se udeležita seje ministrskega sveta. novi ureditvi države Avtonomne pokraike naj samostojno rešujejo svoje zadeve. - Preureditev države je tudi v interesa Srbije same. - Razmerje med pre eanskimi in srbijanskimi Srbi Bled, 25. avgusta n. Davi ie Svetozar Pribičevič na verandi kavarne Toplice sprejel novinarje in jim dal ponovno daljše izjave na razna vprašanja. Novinarji so Pribičeviča najprej opozorili na komunike VVolfo-vega biroja, kjer se ugotavlja, da je bil beograjski delegaciji dovoljen pristop na konferenco Interparlamentarne unije zgolj v svojstvu predstavnikov klubov, ki so jih poslali v Berlin in da je na podlagi istega načela bilo tudi poslancu dr. Krnjeviču uo-voljeno sodelovanje v vseh razpravah ln sekcijah berlinske konference. Pribičevič je odvrnil: »Ako to odgovarja resnici, potem Je to tak korak, da bi beograjska dalegacija storila najbolje, ako takoj pospravi svoje kovčege.« »Kaj pravite na vest, da bo minister Orga Argjelinovič službenim potom ccbšel Hrvatsko in Dalmacijo?« »No temu se bo imenitno godilo!« Na opožorilo novinarjev, da je ministrski svet ponovno razpravljal o kazenskih sankcijah rroti vodstvu HSS, je Pribičevič Izjavil: »Jaz žvižgam na te grožnje. To Je edini odgovor, ki ga te grožnje zaslužijo.« Nato so novinarji prečitali Pribičeviču izjavo, ki jo je dal dr. Laza Markovič nemškim listom v Berlinu lin v kateri trdi, da Pribičevič ne more biti za avtonomistično preustrojstvo države, ker bi bili v tem slučaju prečanski Srbi majorizirani. O tem Je Pribičevič izjavil: »Izjava dr. Laze Markoviča nhna smisla. Danes srbijanske stranke majoriziraio vse nas ostale v državi, čeprav predstavlja Srbija samo 20% prebivalstva vse države. Te majorizacije dr. Laza Markovič seve ne vidi, ker smatra, da je to povsem naravno in prirodno stanje, kakor smatra tudi za povsem normalno in prirodno dejstvo, ako se vrše v Hercegovini nasilne volitve, ki mu prinesejo mandat. Dosedanja izkušnja Je dokazala, da je sedanje notranje ustroj-stvo naše države povzročilo skoro državno katastrofo in u propasti lo načelo narodnega »dinstva. Zato Je treba poiskati drug državni preustroj, ki bo narodno in državno edin-sevo bolje ščitil, kar pomeni, da je treba najti tako preureditev, ki bo poedinim krajem, pokrajinam in enotam — lahko jih imenujete, kakor hočete — prepuščal vse one posle, ki niso neobhodno potrebni državni zajednici. Kako bomo ta nov sistem imenovali, ni važno, pač pa je važno dejstvo, da je to edini način ki lahko reši našo državo kutastrofe, v katero jo goni politika četvorne koalicije. V praksi jo bomo tako preuredili, da bo lahko na pr. Vojvodina reševala vsa krajevna oziroma pokrajinska vprašan/a sama zase, postavljala na uradniška mesta sauo domače ljudi, a uredbe in zakoni, ki se bodo nanašali na njihovo življenje, bedo odgovarjali njihovim potrebam in bodo resničen ter veren proizvod njenega duha. Dr. Laza Markovič je v veiild zmoti, ako računa, da se bodo Srbi iz pokrajin bivše Avstro-Ogrske, katere imenujejo p/eča-^e, borili za sroijansko hegemonijo. Tega ne bodo storili iz dveh razlogov. 1.) zato, ker tudi oni žele postati faktor v državi, ki bo enak in ravnopraven s Srbijanci in 2.) zato, ker ljubijo Srbijo in dobro vedo, da pomeni hegemonija Sd>!?e koncem koncev propast Srbije z državo vred. V interesu Srbije je. da se najds takšna državna ureditev, ki bo varovala ravnotežje sil hi vplivov v državi tako, da ne bosta ves odij ln vsa odgovornost padala na Beograd in Srbijo in da Srbijanci ne bodo izgledali kot osvajalci, ki nasilnim potom odvzamejo Srbom preča-nom, Hrvatom in Slovencem svobodščine in Jih hočejo spraviti pod svo)o peto«. »Zakai ni prišel dr. Korošec na Bled?« »To me prav malo zanima. Včeraj sem 3-tal v listih, da Je dr. Korošec po seji ministrskega sveta odšel v dvor. Ker Nj. Veličanstva ni v Beogradu. Je odžel po vsei pieliki na referat k ministru dvora. Menim, da ta referat ne bo zadostoval in da bo mo-ral vsekakor na Bled.« Borba med radikali Beograd, 23. avgusta p. Za se}o glavneg* odbora radikalske stranke, ki je napovedana za ponedeljek ob 9. dopoldne, vl2da veliko zanimanje v vseh političnih krogih. Jutri prispe v Beograd podpredsednik glavnega odbora Aca Stanojevič. Člani glavnega odbora so danes v razgovorih z novlnaTft bolj kakor kdaj pre^ povdarjali, da bodo na ponedeljkovi seji zavzeli odločno stališče proti Vukičeviču in da ne bodo izkazovali nikomur več nobene milosti. Neki bivS minister je izjavfl, da je Velja Vukičevič do-igral s svojim radikalnim delom in da ga bodo hMjučffl lz radikalne stranke. Toda tudi Velja Vukičevič in njegovi prt-JateT.fi niso pasivni. Velja Vukičevič se energično pripravlja, da sprejme borbo z glavnim odborom. Njegov namen Je predvsem sklicati v početku septembra v Beograd sejo poslanskega kluba, v katerem račirna, da hna še vedno večino. Vukičevič pričakuje, da bo klub obsodil (Mo glavnega odbora ln sklical strankiu kongres. Zakaj Italija ni pridružila sofijski intervenciji Sofija, 28. avgusta, g. Listi objavljajo zanimive podrobnosti o dejstvu, da »e Italija ni udeležila zadnje demarše Francije in Anglije zaradi razpusta in razorožitve makedonskih tolp. Italijanski poslanik je ule-meljil ministrskemu predsedniku Ljapčevu stališče Italije nastopno: Italija ne smatra makedonske organizaH;e za nevarno in priporoča bolgarski vladi, na* ne izzove spora z Makedonci, ker bi 8 tem koristila jugoslo-venskim interesom. Vse i'krape proti makedonskim organizacijam smatra Italija za notranje zadeve Bolgarije, v katere se noč« vmešavati. Velik požar v Kamniku Gospod uredniki — Prosim Vas, da priobčite sledeči popra rele r ozirom na notico v a5em ceuj. listu — Z odličnim spo-Itovanjem: Josip Kršmanc. Številke obsojajo dr. Korošca in klerikalce Klerikalci bi radi utajili, da smo morali pod njihovo vlado plačati Slovenci mnogo milijonov več davkov kakor prej in da se godi pod njihovo vlado Slovencem še večja krivica Ko »o biK klerikalci v opoziciji, so neprestano kričali, da plačuje Slovenija mnogo preveč davkov. Zahtevali niso ničesar manj kakor finančno samostojnost Slovenije, da bi se odpravile davčne neenakosti. Bilo je zato mnogo ljudi tudi iz nekleiikalnega tabora, ki so mislili ob vstopu SLS v vlado, da bodo storili klerikalci vsaj nekaj za omi-ljemje davčnih bremen in da bodo izvršili vsaj skromen del svojih mnogoštevilnih obljub. Klerikalci so razočarali tako svode pristaše kakor nasprotnike. Davčni vijak pod kleroradikalno vlado, ne le ni odjenjal, temveč se je njegov pritisk še povečal. Lani smo pod kleroradikalno vlado plačali dejansko skoro 18 milijonov tekočih davkov več kakor prejšnje Jeto, ko klerikalcev še ni bilo v vladi. V vsej državi so se zmanjšali lansko leto neposredni davki za 135 milijonov dinarjev ali za 7.3 odst., v Sloveniji pa so se v istem času za 18 milijonov zvišali. V enakem razmerju z ostalimi pokrajinami bi morala Slovenija lani plačati samo 182 milijonov državnih neposrednih davkov, dejansko jih je plačala pa 214 milijonov, torej 32 milijonov dinarjev preveč. To so številke, ki dovolj jasno govore, koliko so vredne klerikalne volilne obljube. Ugotovitev teh številk je seveda zelo porazno vplivala na naše klerikalce, ki skušajo sedaj z zavijanjem zatajiti ta bridka dejstva. Govore, da so izposlovali razne olajšave, kar pa ne izpremeni prav nič na dejstvu, da smo plačali lani več davkov, kakor predlanskim, ko klerikalcev ni bilo v vladi Sicer pa tudi vemo, kako je prišlo do raznih olajšav. Nikdar bi ne prišlo v naši državi do tako napetih razmer, v kakršnih živimo, ako bi klero-radikalna vladna večina vsaj deloma upoštevala upravičene zahteve opozicije po olajšanju in izenačenju davčnih bremen. Klerikalci se sedaj posebno ponašajo, da bo s prihodnjim letom odpravljena dohodnina. Dejstvo pa je, da za to ne gre njim prav nobena hvala. Vladna večina je v finančnem odboru ln v Narodni skupščini šele po dolgem boju naših poslancev pristala na odpravo dohodnine. Klerikalci so skupno z radikali ponovno glasovali proti temu, da bi se dohodnina odpravila. Prav dobro se še spominjamo dolgotrajnih debat v finančnem odboru, kjer je posl. dr. Žerjav dokazoval s številkami v rokah krivico, ki se godi prečanskim krajem in zlasti Sloveniji z dohodnino, katere v Srbiji ni treba plačevati. Ako ne bi posl. dr. Žerjav nastopil tako vztrajno in s tako temeljitimi dokazi, bi plačevala Slovenija dohodnino tudi v naprej. Odklonila pa Je vladna večina zahtevo, naj se odpravi dohodnina že za 1. 1928., čeprav je upravičenost te svoje zahteve dokazovala opozicija z vsemi mogočimi tehtnimi dokazi. Pa tudi odprava dohodnine ne bo prinesla Sloveniji znatne olajšave, ker je vladna večina uvedla na drugi strani nove davke in tako popolnoma uničila učinek, ki bi ga lahko imela odprava dohodnine. O vsem tem se je že mnogo pisalo. Sicer pa je popolnoma odveč prerekati se o tem, kaj šele bo, ker nam I zadostuje že ugotovitev sama, da se je 1 davčni pritisk pod klerikalno vlado povečal. «Siovenec» je sedaj kair utihnil, da je finančno ministrstvo poslalo podrejenim davčnim oblastem brzojavno okrožnico, naj se nemudoma iztirjajo davčni zaostanki brez vsakih ozirov. Bil je ponovno pozvan, naj objavi to okrožnico, o kateri je trdil, da je povsem «nedolžna», doslej pa tega ni storil in bržkone tudi ne bo, ker bi le potrdil, da se Iztirjevanje davkov pod dr. Korošcem še poostruje. Sploh hodi «Sk>venec» oko® stvari kakor mačka okoli vrele kaše. To njegovo postopanje je sicer umevno, toda tako poceni ne bo upravičil dr. Koroščevega davčnega vijaka. Številk se izogiba, kako vrag križa. Te dni je sicer objavil nekaj številk o donosu in predpisu dohodnine in prometnega davka, njegovi podatki pa so deloma netočni, deloma pa naravnost izmišljeni. Tako trdi, da je Slovenija lani plačala le 33,094.376 Din davka na poslovni promet, v resnici pa ga je plačala 42,767 tisoč 468.38 Din., kakor je to razvidno iz statistike oficijehiega glasila organizacije davčnih uradnikov »Poreska služba®, na katero se »Slovenec« sam opira, kakor tudi iz julijske številke glasila zagrebške Trgovske zbornice «Privreda». Ni torej resnična trditev Koroščevega glasila, da so se vplačila tega davka v Sloveniji zmanjšala, pač pa so se za več kot 3 milijone dinarjev povečala. In vendar ne more nihče trditi, da so se razmere naše trgovine in obrti lani zboljšale! Kar se tiče ukinjenja vojne doklade, ki pomeni 50 odst. znižanje dohodnine Ln na katero opira »Slovenec* * svoje račune, pa moramo povdariti, da ima za to ukinjenje edino zaslugo posl. doktor Žerjav, ki se ie zanj zavzel proti vladni večini »Slovenec* je v škripcih sicer prikrito priznal, da je Slovenija plačala lani več davka kakor 1. 1926., pristavlja pa, da to ne pomeni večje obremenitve, ker so ti milijoni bili plačani za obveznosti iz prejšnjih let. Toda prav tedaj, če odštejemo vplačila na davčne zaostanke, se nam izkaže, da je Slovenija plačala lani na tekočih davkih skoro do 18 milijonov več kakor L 1926. To smo mi dokazali in tega »Slovenec« v svojem opravičevanju povečanega davčnega pritiska ni mogel ovreči. Najbolj smešen je seveda »Sloven-čev» izgovor, da mu druge številke niso znane, češ da so — uradna tajnost. Kako lahko bi bilo »Slovencu* dobiti točne številke! Samo zahtevati bi jih moral na primernem mestu. Ce bi jih drugod ne dobil, bi lahko naprosil zanje dr. Korošca, ki nosi odgovornost za delo celotne vlade, torej tudi davčne uprave, in k| je »Slovenčev* duševni oče. Resnice, da se je davčni pritisk pod klerikalnim režimom povečal, da je Slovenija v času sodelovanja klerikalcev v vladi plačala več davkov, kakor pa prej, klerikalci ne morejo ovreči. Mogoče ie sicer nestvarno zavijanje, toda številk ni mogče zavijati, številka je številka in ne žurnalistična klobasa, ki se da spraviti v »Slovenčev* papir. Kako so duhovniki spravili duhovnika v zapor Zavrnjena pomilostitvena prošnja Januša Golca. — Odsedeti bo moral deset dni, ker njegovi nestrpni tovariši niso hoteli odpustiti kazni političnemu nasprotniku Maribor, 25. avgusta Poročali smo že, da je bil uredinik »Slovenskega gosj>odarja«, duhovnik Januš Godec, nekak duševni vodja mariborske SLS ki najizrazitejši pristaš bojevitega krila mariborskih klerikalcev, pri okrožnem sodišču že meseca aprila 1. 1. po tiskovnem zakonu obsojen zaradi klevete na 10 dni zapora, 5 000 Din denarne kazni, 5000 Din odškodnine in v plačilo stroškov, ker je v »Straži t žalil odvetnika dr. Avg. Reismana. Gospod Januš Goleč se Je sicer proti tej obsodbi pritožil, toda Stol sedmorice v Zagrebu je pritožbo zavrnil in potrdil prvo sodbo, ki je postala meseca junija pravomočna, tako da bi moraJ g. Goleč že tedaj nastopiti zaporno kazen in plačati tudi denarno ka-zen ter odškodnino. Ker pa je istočasno postala pravomočna tudi sodba v tožbi mariborskih duhovnikov proti urednniku Viktorju Erženu, kateremu je Stol sedmorice znižal zaporno kazen od 3 mesecev na 1 mesec in denarno kaze« na 2.000 Din, je ponudil odvetnik dr. IReisman zastopniku mariborskih duhovnikom poravnavo v tem smislu, da bi duhovniki odpustili uredniku Erženu zaporno ka-eeo, dr. Reisman pa duhovniku Janušu Go-lecu ter H oa ta način vložili skupen predlog na višje deželno sodišče za spremembo zapornih kazni v obeh primerih v primerno nizko denarno globo. Zastopnik mariborskih duhovnikov Je bil s tem predlogom takoj zadovoljen tn še posebno uvide! umestnost, ko mu je dr Reisman pred-očii, da Ima sicer g. Goleč manjšo zaporno kazen, toda za nJega bo nedvomno tudi ta manjša kazen kot duhovnika mnogo nručnejša, kakor pa za urednika Eržena, ki mu je sodiSče Itak priznalo ugodnosti tako zvanega častnega zapora za politične prestopke. Oba zastopnika sta bila mnenja, da bo to poravnavo tem lažje skleniti, ker je sedaj sodišče že v obeh zadevah konč-uoveljavno izreklo svoje mnenje ia so zlar s ti mariborski duhovniki itak dobili popolno zadoščenje. Ko pa je bilo če® nekaj časa treba vložiti zadevno vlogo, je zastopnik mariborskih duhovnikov naenkrat Izjavil, da baje njegovj ki i j en ti duhovniki nočejo sprejeti ponudene sprave ampak vztrajajo iia tem. da mora urednik Eržen kazen odsedeti Dr. Reisman se je temu preokretu čudil in je takoj pripomnil, da klerikalci očividno računajo s tem, da bo njihov urednik Januš Goleč pomiloščen, ker so na vladi. In res je dr. Reisman še teti dan našel pri okrožnem sodišču lastnoročno podpisano prošnjo Januša Goleča na ministrstvo pravde v Beogradu za pomilostitev. Značilno za moralo klerikalcev Je pri tem sledeče: Prošnja za amnestijo Je bila vložena direktno pri ministrstvu pravde v Beogradu dne 12 junija. Še isti dan je minister pravde Vujičič dobil vlogo v roke ln jo podpisal, toda ne kakor so želeli klerikalci, že s priporočilom za pomilostitev na Najvišje mesto, ampak le odredbo referenta, da naj se izjavi o pomilostitvi obtožitelj dr. Reisman ter mariborsko sodišče, ki naj tudi sklepa o predlagani odložitvi kazni do rešitve milostne prošnje. 2e isti dan je bila prošnja odposlana tudi v Maribor, kamor je prispela 14. VI. t. 1. — dokaz, da zna tudi Beograd ekspresno poslovati, če je trefca. Ravno ta milostna prošnja pa le %. Oole-cu zlomila vrat V lastnoročno podpisani prošnji na ministrstvo pravde, ki bi se morala predložiti Nj. Vel kralju s priporočilom, je namreč duhovnik Januš Goleč tudi trdil, da se je nahajala med spisi njegovega odgovora na tožbo dr Relsmana tudi njegova »lastnoroino spisana ln podpisana izjava«, da i> bil pisec inkriminira-nega članka Franjo 2ebot. Tekom preiskave pa se je baje Izkazalo, da je ta Golčeva izjava Izginila, oziroma se je nekam zalo- tila. Ta trditev pa }• bfla popolnoma Hh rniSljena in neresnična, posebno pa 4« to ni izkazalo tekom preiskave, ampak je baJ nasprotno ravno sodba Stola sedmorice, katera je dospela 8. junija v Maribor, izrecno ugotovila, da »o kaki založitvi spisov oe more biti govpra, ker Je preiskovalni sodnik natanko zabeležil spise, ki jih Je prejel od sluge Cirilove tiskarne, Matjaža Munde«. Nadalje je ravno ta sodba najvišjega sodišča ugotovila, »da je obtoženec Jamuš Goleč na poziv preiskovalnega sodnika, da t & dneh vfodU odgovor aa tožbo, sodniku enostavno poslai spise ta dostavnioo ter priložil rokopis takrlmhrira-nega članka, ne torej lastnoročno spisane in podpisane Izjave. Duhovnik Januš Goleč le torej hotel ▼ času klerikalnega režima na Najvišjem mestu doseči amnestijo svoje kazni z neresničnimi trditvami, dobesedno io izrecno ovržentonl s pismeno sodbo najvišjega ka-sacijskegia sodišča. Vse to je dr. Reisman navedel v svoji izjavi glede Golčeve milostne prošnje in tudi ponudbo poravnave ln tako si režim vendarle ni upal predložiti Golčeve amnestije na Najvišjem mestu, ampak Je ministrstvo pravde v Beogradu včeraj obvestilo dr. Reismana po višjem deželnem sodišču v; Ljubljani, »da milostna prošnja Januša Goleča ni imela uspeha«. Duhovnik Januš Goleč, ki je že plačal 5.000 Din zasebne odškodnine in 2.069 Din stroškov, bo torej moral plačati tudi 5.000 Din kazni ln še odsedeti lOdnevno kazen v jetnišmicl okrožnega sodišča. Vse to zaradi zagrizenosti svojih stanovskih tovarišev, ki niso hoteli dovoliti, da bi se njihovemu političnemu nasprotniku spremenila zaporna kazen v denarno. Končano žalovanie za St jepanom Radičem Zagreb. 25. avgusta n. Danes fe pred-sedništvo HSS izdalo nalog, naj se snamejo črne zastave s Seljaškega doma, ki so visele v počastitev hi spomin pokojnega Stj. Radiča. Z današnjim dnem Je s tem prenehalo žalovanje za pokojnim voditeljem HSS. Primeru Seljaškega doma so sledile tudi privatne hiše fn trgovine. Bolgarski in turški poslanik v Zagrebu Zagreb, 25. avgusta, n. Snoči sta prispela v Zagreb bolgarski in turški poslanik v Beogradu Konstantin Vakarevski in Džemal beg. Bolgarski poslanik je svoj čas študiral v Zagrebu in tu dovršil svoje študije. Oba poslanika sta prispela v Zagreb po privatnih poslih in se nastanila v hotelu Espla-nade. Alois Jirasek 771etnik Praga,'25. avgusta, h. Jutri slavi največ* ji živeči češki pisatelj Alojz Jirasek 771et» nico rojstva. Začetna smola novih prekooceanskih letalcev Pariz, 25. avgusta, g. Oba francoska le« talca Coudouret in Nesles sta skušala da« vi startati s svojim letalom za polet preko Oceana z letališča Le Bourget. Ker je bi* lo letalo preobteženo, ga nista mogla spra» viti v potrebno višino. Po dolgem priza* devanju se je letalo dvignilo 5 m visoko ter je v tej višini letelo kako 2 km daleč. Pri tem pa se je zapletlo v električno na* peljavo ter padlo na zemljo, pri čemer se je nekoliko poškodovalo. Oba letalca sta k sreči le neznatno poškodovana. Ka* kor zagotavljata, so poškodbe na letalu tako malenkostne, da bosta lahko v 14 dneh start ponovila. Drugi dan plavalnega prvenstva Lepi uspehi ljubljanskih plavačtc Beograd, 25. avgusta, n. Danes popoldne so se nadaljevala plavalna tekmovanja za državno prvenstvo, katerim je z velikim zanimanjem prisostvovalo nad tisoč gle» dalcev, ki so vsekakor prišli na svoj ra» čun, ker so se kakor lani (Senjanovič) od* krili lepi plavalni talenti V predtekmovanjih na 100 m hrbtno za juniorke sta se odlikovali Marčeta (1.23) in Matkovič (1.23.3), obe od sušaške Vik« torij e. V tekmovanju funiork na 50 m prosti stil, ki se je plavalo v treh skupinah, so zmagali Zupan (Viktorija) 38 sek., Leoert (Sombor) 38.2 in Godina (Jadran) 40. Pred tekmovanje seniorske štafete 4 krat 200 m: 1. skupina Viktorija 11.08 pred Ju« gom II., 2. skupina Jadran L 11.14 pred Jugom 1. Rušenje nekordov se je pričelo v prsnem plavanju funiork na 100 m, pri katerem je v I. skupini postavila Primorjašica Majda Treova z 1.40.6 nov rekord. Druga je bila Neva Bulat <"Bob) z 1.45. V IL skupini sta prišli Maričeva (Jug) in Lenertova (Som» bor) z 1.46 skupno na cilj. V IIL skupini je Ilirijanka Wohlfartova izboljšala rav« nokar postavljeni novi rekord Treove na 1.38.2. Druga je bila Radoničeva (Viktori« ja) 1.46. Izpod dosedanjega rekorda, ki je znašal 1.47, je plavalo šest plavačic. V predtekmovanju na 100 m hrbtno je Zlatka Mirkovič (Jadran) popravila svoj rekord na 1.21. Tej točki je zopet sledila senzacija. V prsnem plavanju sentjork na 200 m je Majda Treova (Primorje) izven kookuren« ce postavila nov rekord s 3:38.4. V L sku» pini je zmagala ZL Bulatova (Jadran) ■ 3.41. V IIL skupini pa je Ilirijanka Wohl. fartova zopet izboljšala rekord Treove na 3.33, kar je za juniorko naravnost feno* menalen rezultat. Skoki z deske: I. WohIfartova (Ilirija) 28.74 točk, 2. Bakarčič (Viktorija) 25.62, 3. Bulat (Bob) 25. Waterpolo: Bob : Somborski Sportklub 3 : 3 (2 : 1), Viktorija r Primorje 4 : 1 (3 : 0). Senzacija t tenisu Praga, 25. avgusta, g. Svetovni teniški mojster Karel Koželub je zmagal danes pred nabitimi tribunami enega izmed najboljših ameriških igralcev Cichardsa a 6:3, 8 : 6, 6 : L Jutri bo podpisan protivojni pakt Prve izjave ameriškega zunanjega ministra v Parizu. -Poseti pri Briandu. - Svečanosti in varnostne odredbe. Dr. Stresemann v Parizu. - Prvič po vojni izobešena v Parizu nemška zastava Pariz, 25. avgusta s. Državni tajnik Kellog je sprejel dopoldne novinarje, katerim je izjavil: Srečen sem, da se lahko spoznam s francoskimi in v Parizu naseljenimi inozemskimi novinarji. Svoji prvi izjavi o pogodbi nimam ničesar dodati. Kljub temu sem vas povabil, da vam izrazim veselje, ki sem ga čutil pri prihodu v Francijo in vas obvestim, kako velik vtis je napravila name prisrčna gostoljubnost, ki sem je bil deležen. Za Brianda čutim največje prijateljstvo in prepričan sem, da bom pogodbo privedel do ugodnega zaključka. Kellog je sporočil na vprašanje nekega novinarja, da bo imel v nedeljo popoldne razgovor s Poincarejem. Ob pol eni je odšel Kellog v spremstvu ameriškega poslanika Herrnicka na grob neznanega vojaka, kjer je položil venec iz vrtnic in lilij ter opravil kratko molitev. Pariz, 25. avgusta (ri.) Povodom prihoda ameriškega državnega tajnika Kelloga je odredila vlada, naj se okrasijo in razsvetlijo javna poslopja, raz katerih visijo zastave 15 držav, ki bodo podpisale protivojni pakt Sinoči so dospeli v Pariz zastopniki kanadske vlade, Japonske, Južne Afrike, Belgije, Češkoslovaške, Avstralije in Nove Ze-landske. Med drugimi prispe danes an- gleški zastopnik lord Cushendun. Takoj po podpisu protivojnega pakta bodo pozvale Zedinjene države 47 narodov, med temi Rusijo, naj se pridružijo podpisu pakta. Pariz, 25. avgusta (be.) V osebno varnost državnega tajnika Kelloga so bile ukrenjene obširne varnostne odredbe. Na kolodvoru je bilo vse polno preoblečenih tajnih policijskih agentov in veliko število policije. Železniško progo so preiskali policisti na kolesih. Pri svojem prihodu v Le Havre in v Pariz je izrazil Kellog svoje začudenje nad obširnostjo policijskih varnostnih odredb. Berlin, 25. avgusta (be.) Nocoj odpotuje zunanji minister dr. Stresemann V Pariz. Po podpisu protivojnega pakta se vrne v Baden-Baden, kjer se bo zdravil. Berlin, 25. avgusta (be.) Zunanji minister dr. Stresemann bo stanoval v Parizu v nemškem poslaništvu in ne bo prisostvoval javnim ceremonijam, ker mu njegovo zdravstveno stanje ne dovoljuje večjih naporov. Politični razgovori z Briandom so določeni za ne» deljo in ponedeljek. London, 25. avgusta (lo.) V vseh angleških cerkvah se bodo vršile jutri zahvalne molitve za protivojni pakt. Ahmed beg Zogu je včeraj res postal kralj Med streljanjem italijanskih topov in prepevanjem religijoznih pesmi. — Princ Wied čaka samo ugodnega trenutka Tirana, 25. avgusta p. Danes se Je sestala nova ustavotvorna skupščina. Seji je v pri-četku prisostvoval Ahmed beg Zogu v či- gar imenu je prečita! poslanico zunanji minister Elijas beg Vrtani. Za tem je predsednik republike oziroma novi kralj zapustil parlament, med klicanjem poslancev in občinstva na galeriji ter se je odpeljal v svojo palačo. Med tem časom Je ustavotvorna skupščina izglasovala zakonski predlog o proglasitvi Albanije za kraljevino. Takoj nato je skupščina odtočila, da se kraljevska krona ponudi Afomedu begu Zogu. Posebna delegacija parlamenta Je odšla k Afomedu begu Zogu, da mu ponudi kraljevsko krono in ga vpraša, ali jo sprejme. V istem času je bila na predsednikovi palači izobešena kraljevska zastava, topovski streli pa so naznanili, da je Ahmed beg Zogu jx>stal kralj. Zaprte so bile vse trgovine in hiše okrašene z zastavami Ljudstvo je prepevalo državno himno in reiigijozne pesmi. Skupščina Je naslovila na Afomeda bega Zogu adreso, ki se glasi: »Glas, ki te poziva, da sprejmeš krono, Je glas cek?ktrp» nega naroda, ki je zbran okoli tebe, kakor okoli svoje duše in svojega telesa. ATbanskt narod ti polaga na glavo krono slavnega Skenderberga.« Berlin, 25. avgusta. d. Berlinsko aastof^ stvo Je prosilo kneza Wieda za izjavo glede vesti, da ponovno zahteva albanski prestol. Knezov kabinet je poslal na to vprašanje naslednji odgovor! Knez Viljem je leta 1914. zapustil Albanijo, pri čemer je obdržal vsa svoja prava. Ta prava vzdržuje knez zase in za svoje potomce tudi še sedaj, kljub osebnim željam Ahmeda bega Zogu, da bi postal kralj. Večina albanskega naroda še tudi sedaj priznava kneza, vendar pa je glasovanje glede njegovega povratka zaradi popolnoma zatrte svobode za enkrat nemogoče. V interesu albanskega naroda se hoče knez sedaj umal> niti zunanjim in notranjim političnim težavam ter bo počakal ugodnega trenutka. Strahovita železniška nesreča Newyorku V petek se je zgodila na newyorški podzesm? železnici strašna katastrofa, ki je zahtevala po uradnem poročilu 15 mrtvih in 151 ranjenih« — Podrobnosti o vzrokih nesreče Newyork, 25. avgusta (be.) Na podzemski železnici ie skočil s tira osebni vlak. Do sedaj so potegnili izpod ruševin 21 mrtvih. Nad sto ranjencev je bilo pripeljanih v bolnice. Newyork, 25. avgusta (lo.) Pri nesreči podzemske železnice v »Times Square« je nastal kratek stik električne napeljave, tako da je bil ustavljen v zapadnem delu mesta ves podzemski železniški promet Vsa policija je bila takoj mobilizirana iin poklicane na pomoč vse rešilne postaje. Newyork. 25. avgusta (be.) Včerajšnja nesreča je ena najstrašnejših, kar jih beleži zgodovina podzemskih železnic v New-yorku. Vlak je bil natrpan z uslužbenci, ki so se vračali domov. Ceni se, da je bito na vlaku nad 1000 oseb. Ko je vlak zapustil postajo, ie bilo pet železniških vozov že na drugem tiru, ko je nenadoma »kretnica spremenila svoj položaj, tako da sta bila šesti in sedma voz, vržena ob predor, kjer sta se popolnoma razbila. Zadnja dva vozova vflaka sta bdla tudi težko poškodo- Reševalna akcija na severu Rim, 25. avgusta, o. Tukaj še niso izgubili vseh nad za rešitev pogrešanih članov No-bilove polarne ekspedicije. Ladja je baje že popravljen in bo odplul iz Sta-vangerja proti Spitzbergom. Spitiristična hijena London, 25. avgusta d. Včeraj zjutraj so ugotovili, da so neznanci odprli grobnico državnika lorda Haldaneja. Sum je padel na nekega mdadeniča. ki je pri zaslišanju priznal, da Je vdrl v grobnico, da bi se prepričal, ali je lord Haldane res mrtev. Storilec i« spiritist in ie zaradi svojih odnošajev z »enostranskim svetom« dvomil, da bi bdi kxrd Haldane umrl, ter se je hotel osebno prepričati o tem. Kakor je pokazala preiskava, ie aretirani mladenič že na dan pokopa skušal ustaviti mrtvaški sprevod z utemeljitvijo, da je lord Haldane še živ. Z druge strani zatrjujejo, da je mladenič izjavil, da se je hotel z lordom pogovarjati, ker je imel že davno dogovorjen sestanek z njun. Mož je bil aieti-ran. vana. Ljudje so se obupno borffl, da M se rešili in ozračje so pretresali grozni kriki umirajočih in smrtno ranjenih. Po dosedanjih poročilih je zahtevala nesreča IT mrtvih in 150 ranjenih. Newyork, 25. avgusta s. Kakor poročajo oficijelno, je bilo pri nesreči na podzemski železnici 15 oseb usmrčenih, 151 pa ranjenih. Zupan Watter. ki so mra sporočtffi, da j® ponesrečeni vlak podzemske Železnice čakal 5 minut na postaji Times Square, ker je kretnik poročal, da so na progi nerediio-sti, in je bil vlak kliub temu odpravljen, je zahteval, da mu predvedejo kretnika. Ko ga ni bilo mogoče najti, so pričeli sumiti, da je družba kretnika skrila, da bi pridobila m času in našla verjeten izgovor za nesrečo. Da bi omogočil razčistiti vzroke nesreče, je župan sporočil predsedniku podzemske železnice, da ga bo dal aretirati, če ne izroči kretnika. Kretnika so nato takoj našli, vendar o izidu zaslišanja niso mane podrobnosti Spor za prevoz žrtev „L 55" Moskva, 25. avgueta. g. Glede rusko - angleškega spora zaradi prevoza 43 krst onih mornarjev, ki so jih dvignili s potopljene angleške podmornice stopi proti ejpidemijL if- • -m i osčno kalorično rezervo napram ostalim hidroelektrarnam_ Kako zna oblastni odbor graditi mostove Vič, 25. avgusta. Ze ob pričetku gradinje novega mostu na Tržaški cesti ob Sokolskem domu na Viču kito opprorili v »Jutru«, da most po zamišljenem načrtu nikakor ne bo primeren. Bili smo mnenja da se bodo merodaini činitelji zganili in načrt revidirali. Sedaj, ko se gradnja bliža koncu, pa vidimo, da je naš nasvet naletel na gluha ušesa. Most. kakršen bo dograjen, bo naravnost škandalozen; ozek bo tako, kakor je bil prejšnji, ploskev za vozovni promet pa bo še znatno ožja. ker bo napravljen ob vsaki strani hodnik za pešce. Hodnika bosta široka menda po 1 m. Tak hodnik }e toliko kot nič V tem primeTU pa bo celo v očitno škodo. ker more pešcem služiti kvečjemu za »G3nsemarsch«, vozovnemu prometu pa vzame mnogo nujno potrebnega prostora. Če pa se naipravi preko mostu celo še cestna železnica, ne bo za vozove preostalo sploh nič več. Most bo offl od ceste točno za oba tro-foarja ob Tržaški cesti. Treba bo tedaj od mostove ograje pa do roba ceste napraviti kake plotove, sicer bo ponoči nevarnost, da bo telebnil pešec s trotoaria naravnost po bregu navzdol v Glitnščico. Ker ie to državni most na državni cesti, zadene krivda na gradnji tega monstruma v prvi vrsti naš slavni oblastni odbor, ki se kad rad široko- trsti o svojem delo za blagor očetnjave. Računati je, da bo ta most stal svojih 80 do 100 let. Zato bi bilo vendar pričakovati, da bo oblastni odbor ukrenil tako. da se zgradi most. ki bo tej dobi, obstoječemu prometu in predvidenim širšim potrebam popolnoma ustrezaj. Mesto tega Pa oblastni odbor preganja »Jutro« in uporablja menda vse naše milijone, ki jih plačujemo na oblastni davščini, za svoje upravne izdatke. V drugi vrsti pa zadene krivda tudi župana občine Vič. Ko Je ta uvidel. da oblastni odbor nima nikakega smisla za potrebno komunikacijo, bi moral na lastno roko ukreniti. da prepreči tak nedostatek. Načrt, ki mu je bil gotovo znan, bi bil moral najmanj predložiti občinskemu zastopu, ki bi moral eventualno najti lastnih sredstev, da omogoči razširjenje mosta. Sedaj pa imamo tik LJubljane, na eni najprometnejših državnih cest in obenem na državni glavni cesti proti Italiji tak mostič. kakršnega bi se sramovala najzakotneiša vas. Preostalo ne bo drugega, da zgradi občina poleg tega mostu še poseben mostič za pešce. Ce pa ostane vse pri starem, pa vsaj odstranite oba hodnika, da ne bosta delala še večje sramote in ovirala vozovnega prometa. Napredni pa tako! —c._____ Kmečki praznik na Bledu 8, septembra 1928. Spored prireditev: 1.) ob 9. dopoldne sv. maša; 2.) ob 1. popoldne zbirališče okrašenih vozov pred blejskim domom in sprevod do Zake; 3.) ogled sirarske razstave; 4.) ob 3. popoldne manifestacHsko zborovanje; 5.) konjske dirke; 6.) ljudska veselica. Zavedni kmetje, pripravljajte se že sedaj, agitirajte tudi pri znancih za udeležbo, tako da bo manifestacija čim jepša! Jutrovčki se vrnejo v Ljubljano v torek ob 20.30 Našim fantkom ta deklicam so dnevi bivanja pod žgočim jadranskim soJncem že šteti. V torek se povrnejo dom<>v. S Suša-ka odidejo z jutranjim vlakom, v Ljubljano pa dospo ob 20.30. Prosimo starše naših »Jutrovčkov«, da jih pričakujejo ob njihovem prihodu na ljubljanskem glavnem kolodvoru. Dolenjci, oni iz Novega mesta in Ribnice, izstopijo že med potjo in prosimo, da jih domači čakajo na najbližjih postajah. Kakor nam javljajo iz Martinščice so priredili zadnjo nedeljo v domači dvorani slavnostni koncert, ki ga Je posetila vsa številna kolonija, udeležila se ga je pa tudi vsa elita z bližnjega Sušaka, med drugim konzula na Reki g. dr. Ribaf ln g. dr. Nadič. Prisotni so bili tudi zastopniki vojaških oblasti iz Sušaka ter celotna administrativna šola iz Beograda, ki se mudi tačas na ekskurziji po Jadranu. Slovenska deca je izvajala 9 točk programa. Gdč Mana Mahkotova le recitirala Zupančičevo »V Kvaraeru«. Pevske točke je izvajala gdč. Sonja Ivamčičeva, pri klavirju Je sodelovala gdč. Ksenija Dobriče-va. Burno aklamiran je bil balet in pevska točka Iz »Grofice Marice«, ki so jo izvajale mlade licejke. Številna publika se je o nastopih naših najmlajših umetnikov zelo laskavo izrazila. Danes se vrše v Martin-ščici celodnevne športne ln telovadne pri-redive. »Jutrovčki« tekmujejo v malih čol-nrih sandolinih. Razen tega pa bodo izvajali več prostih vaj, katere Je ž njimi navežbal naš rojak g. prof. Tomažič iz Niša. Z našimi Jutrovčki se bodo v torek vrnile tudi ljubljanske licejke, ki so istotako letovale v Martinščicl. Tudi one se udeleže današnje tekme v veslanju. Nastopijo z belo šestorko, kjer jI »kapetanuje« njih profesorica ga Miiena Kobetova Upamo, da se bodo naši mladi rojaki in rojakinje na tekmah kaj častno odrezali! Drobtinice iz Primorja Sušak, 25. avgusta Vpisi v trgovsko akademijo na Sušaku se bodo vršili od 1. do 3. septembra, na kar opozarjamo mladeniče, ki se žele posvetiti pomorstvu. "Pred dnevi se je vršila na sušaški občini licitacija mizarskih del za novo mestno hišo. Zaradi premajhne udeležbe pa je bila licitacija (za znesek 544.670 Din) preložena. Značilno je, da se tudi ni mogla vršiti za ponedeljek napovedana licitacija za kanalizacijo spodnjega dela Sušaka (za zinesek 343.000 Din) iz razloga, ker sta prišla saimo 2 reflektanta. Naj se morda zanimajo za delo slovenski podjetniki, ki uživajo v Primorju lep sloves. Saj je prevzel napeljavo elektrike v Aleksandrovu na otoku Krku Ljubljančan, ki vrši delo v splošno zadovoljstvo. Zaradi dvakratnega požara v stfcaškl tovarni papirja, o kojih je »Jutro« že poročalo, se vrše še vedno preiskave, a vzroka do sedaj še ne morejo pojasniti, čudno je, da se Je pojavil ogenj obakrat v nedeljo, ko ni nikogar v dotičnem prostoru, kjer je vskladiščeno za 4 milijone dinarjev momopoJskega papirja. Redar Ivan Ma-taj, ki je prvi signaliziral požar, bo dobil od upravne papirnice lepo nagrado za vestnost v službi. V bližini otočiča Košuljana pri Aleksandrovem na otoku Krku se je dogodil pred dnevi tragikomičen pripetljaj. Najbrže navdušena zaradi sprejema nettunskih konvencij je odšla večja italijanska družba na izlet ob naši obali. Gospodje, ki Jim Je načeloval sam šef konzularne agencije s Krka, so morali biti pač prav razigrane volje, ker so prekasroo opazili, da jim Je motorka udarila na peščino. Ekspanzivnl gostje so morali ostati vso noč sredi morja v neprostovoljnem zaporu. Iz mučne situacije so jih rešili šele drugega dne 4 mornarji. Strahovita stanovanjska beda v Ljubljani Stanovanjski odsek mestnega magistrata v Ljubljani sporoča: V kratkem bo Izgo-tovljenih nekaj stanovanj v Nušakovi vojašnici, ki se bodo nakazala strankam takoj, Čim bodo sposobna za naselitev. Za ta stanovanja je vloženih skupaj 626 prošeoj. Pri dodeKtvi teh stanovanj, katerih bo vsega skupaj okrog 40, bo mogoče upoštevati le najnujnejše prosilce, katerih je 359 in sicer: 72 deložiranth strank, 76 strarik s skrajno nekigt)cnfčn!mi stanovanji, 10 strank, ki moralo «xremeidti stanovanje radi težkih bolezni, 10 strank, ki nimajo stanovanja in st prehranjujejo po gostilnah Itd., 30 straift, ki stasofefo T barskih, W 22 strank v kleteh, 24 strank, ki stanujejo r skladiščih, delavnicah in šupah, 15 strank, ki so zaposlene v Ljubljani — rodbine pa stanujejo na deželi, 37 rodbin, ki stanujejo v podnajemu, 54 strank, ki so sicer nujno potiebne stanovanja. Ker je torej nujnih prosilcev 359. stanovanj pa bo skupaj le okrog 40, bo mogoče med temi nujnimi upoštevati najnujnejše — vsi drugi pa bodo morali počakati do novembra, ko bodo dograjena nova «asllna stanovanja na Vodovodni cesti. Opozarjamo pa še enkrat, naj si vsak sam skuša preskrbeti stanovanja in naj se nikar ne zanaša na magistrat, <1 pri najboljši volji ne bo mogel vsem ustreči._ Šport Tekme za poškodbeni sklad LNP Danes igralo: Primorje, Ilirija, Slavija, Hermes, Jadran, Reka. V korist podsaveznega poškodbenega fonda se vrše vsako leto v Ljubljani in Mariboru pokalna tekmovanja, za katera je razpisal LNP dva prehodna pokala — Ljubljanski pokal si je osvojila lani za eno leto Ilirija, mariborski pokal pa SSK Ma« ribor. I. kolo letošnjega tekmovanja v Ljublja* ni se odigra danes. Na prostoru SK Ilirije nastopita ob 17. Ilirija in Slavija, na pro* štoru ASK Primorja ob 15.30 Hermes in Jadran ter ob 17.1 J Primorje in Reka. Če* trta tekma I. kola Slovan : Svoboda se od* igra 2. septembra. Zmagovalci bodo igrali v naslednjem kolu dalje 2. in 8. septem* bra, finale je predviden za 9. ali 16. sep* tembra. Sodelujoč! klubi bodo postavili ▼ tek« me za poškodbeni sklad svoje najboljša moči, da napravijo tekmovanje že v I. ko* lu čim zanimivejše. Da pa prinesejo tek« me potreben gmotni in moralni uspeh, je odvisno v veliki meri tudi od športnega občinstva. Z ozirom na humani namen pri« reditev bi bilo pač želeti, da se tudi občin* stvo odzove v čim ^rečjem številu ter ta* ko podpre akcijo LNPa za zavarovanje nogometašev proti nezgodam. Preplačila se hvaležno sprejemajo pri blagajnah na igriščih proti izdaji darilu odgovarjajoče« ga števila vstopnic.__ Finale za juniorski pokal SK Ilirije Tltrja : Železničar (Maribor) dane* ob 1530 na igrišču SK Ilirije Zmagovalca Ljubljane in Maribora ▼ le« tošnjem juniorskem pokalnem turnirju, SK Ilirija in SK Železničar, se srečata danes na prostoru Ilirije k zaključni tekmi, ki bo odločila, komu pripade za dobo enega leta razpisani prehodni pokal in s tem le« tošnje juniorsko nogometno prvenstvo Slo venije. V izločilnih tekmah sta dosegla današnja tekmeca naslednje rezultate: Iii« rija proti Marsu 5 : 0, proti Reki 2 : 1 in proti Slaviji 4 : 2; Železničar proti SSK Mariboru 3 : 2 in proti Rapidu 2 : 1. Dosedaj odigrane juniorske tekme so prinesle v vsakem pogledu lep in koristen šport. Opazovati se je moglo, da igrajo ju« niorska moštva v marsikaterem klubu bolj« ši nogomet kot L moštva. Več tekem je že dosedaj kvalitativno nadkrililo povpreč« ne prvorazredne tekme. Današnje srečanje juniorskih prvakov Ljubljane in Maribo* ra obeta posebno zanimivo in napeto tek* mo. Sodi s. s. Ahčan. Igra se ob vsakem vremenu. Po juniorskem finalu »e vrSi približno ob 17. pokalna tekma med I. moštvi Iliri* je in Slavije za poškodbeni fond LNPa. Vstopnina je za obe tekmi skupna. Ob 9.30 dopoldne se odigra na igrišču Ilirije še zadnji del letošnjih juniorskih tekem in sicer turnir za utešno darilo med četvorico klubov, ki so izpadli v L izločil* nem kolu. Vsaka tekma traja tukaj dva« krat 20 minut; ako ostane izid neodločen, odloči žreb. Le v finalu se v tem primeru podaljša igra za dvakrat 10 minut. Igra se v naslednjem redu: ob 9.30 Mars : Savica (sodnik Czernv), ob 10.15 Jadran : Svobo* da (sodnik Dečman), ob 11. finale (sodnik Lukežič). Utešni turnir odpade, ako nasto* pi deževno vreme. SK Sturm : ISSK Maribor. V Maribo* ru gostuje danes ob 16.30 prvorazredno graško moštvo SK Sturm proti ISSK Ma« riboru, dočim je včerajšnje srečanje s SD Rapidom izostalo. Prvo mednarodno sre> čanje v jesenski sezoni med odličnima na« sprotnikoma se pričakuje z velikim inte* resom, kajti forma «Maribora» se je znat* no dvignila, tako, da je pričakovati vsaj enakovredno igro, dočim so graški gostje doslej v Mariboru vedno pomenili supe» riorne nasprotnike. — Tekmo bo sodil g. dr. Planinšek. — Predtekmo bo odigrala druga mladina Maribora z drugo mladino Rapida, dočim gostuje prva mladina Ma« ribora proti SK Muri v Murski Soboti. Izlet v Julijsko Krajino, ki ga priredi Koles, klub Vrhnika, se vrši 30. in ne 23. septembra. Po prekoračenju meje se bomo cepili na več oddelkov. Kolesarji si bodo ogledali Postojnsko jamo, Vipavo, Jadran« sko morje in Gorico. Položili bodo venec na grobove slovenskih vo.iakov, ki so padli na Goriškem. Poklonili se bodo na poko* pališču v Doberdobu, kjer počivajo tudi slovenski kolesarji. Čas za prijave je po« daljšan do 27. avgusta zvečer. Dne 27. zve« čer se vrši sestanek vseh prijavljenih. Kolesarsko ln motociklistično društvo *Sava» priredi 2. septembra veliko kole« sarsko športno prireditev, in iker na šport nem prostoru SK Ilirije pri gor. kolodvo« ru. Popoldne ob 13.30 zbiraliSče na Sv. Ja* koba trgu in skupni pohod t godbo «Gra« dašca» na prireditveni prostor. Spored dirk: 1. Pozdravni krog vseh sodeloval« cev; 2 dirka seniorjer od 35 — 45 let (2 kroga, 3 darila); 3. dirka seniorjev od 45 let naprej (2 kroga, 3 darila); 4. damska dirka (2 kroga. 3 darila, 1 diploma); 5. dir* ka juniorjev «Save» (5 krogov, 3 darila, 1 diploma); 6. invalidska dirka (3 krogi, 3 darila); 7. dirka Zveze kol. društev (10 krogov, 3 darila, 1 diploma); 8. dirka na* raščaja z enim kolesom (2 kroga, 3 nagra« de); 9. glavna dirka «Save» (15 krogov, I. darilo preh. kolo, II., IIL darilo); 10. med« klubska dirka (pravico startati imajo vsi verificirani vozači Kot. Saveza SHS (15 krogov, 3 darila, 2 diplomi). Prijavnina dirkačev za vse točke 10 Din. Invalidi pro« sti prijavnine. Začetek ob 15. uri. Darila za vse letošnje dirke se razdele ob zaključ ku sezone o priliki posebne prireditve. — Po zaključku sporeda se vrši žrebanje srečk za dragocena darila. Vstopnina: stojišče 5 Din, otroci 2 Din, sedeži 10 Din, sedeži na tribuni 15 Din. Blagajna na športnem prostoru se odpre ob 14. uri. Otvoritev kazenske sezone v Ljubi jas nI. ASK Primorje je povabil za 1. in 2. septembra simpatično, ambicijozno in vo* dilno družino LHPa SK Muro iz Murske Sobote v Ljubljano na prijateljsko tekmo« vanje. Ženski šport, ki se je začel poseb» no v zadnjem času razvijati m se razširja med vse plasti naroda, tvori važno funk* cijo v zdravstvenem življenju ženstva. Znano je, da so mnoge inozemske šole, upoštevajoč ugoden vpliv športa, ga uvedle kot obvezen predmet. Ljubljansko ob* činstvo pa naprošamo, da čim številnejše poseti tekmi, ki bosta v soboto, 1. septem* bra .t 1. ob 18. uri in 2. septembra ob 11. uri, in s tem pokaže svoje simpatije na* šim rojakom ob severovzhodni meji, hkra* ti pa tudi gmotno podpre akcijo domače* ga kluba. Predvidoma bosta družini na* stopili dne 3. septembra popoldne tudi na Bledu. Vstopnina je v razmerju s stroški minimalna in sicer za stojišča 5 Din in 3 Din, za sedeže pa 10 Din. Tekmi se bo* sta odigrali najbrže na igrišču Atene v Tivoliju. Razpis Narodnega lahkoatletskega mU tlnga SD Rapid (Maribor). SD Rapid (Ma* ribor) razpisuje povodom otvoritve svoje* ga novega igrišča, dne 8. septembra t. 1. narodni lahkoatletski miting, ki se prične ob 10. dopoldne. Razpisane so naslednje discipline: 1. predtek 100 m; 2. met diska; 3. skok v vis z zaletom; 4. tek 400 m; 5. met krogle; 6. tek 3000 m; 7. f;nale 100 m; 8. skok v daljavo; 9. štafeta 4 krat 100 m. Tekališče meri 450 m, je iz ugaskov z dve* ma nedvignjenima zavojema. Tekmovalo se bo brez handicapa po pravilih JLAS in znaša prijavnina za osebo 5 Din in za dis* ciplino 3 Din, za b njegovem povratku in mu iskreno želi skoraj-injegii popolnega okrevanja • Okrajna zbora KDK v Ptuju ln Središču. V nedeljo 2. septembra se bosta vršila dva veHka okrajna zbora KDK, in sicer ob 10. dopoldne v Ptuju v dvorani Narodnega doma, ob pol 3. uri popoldne v Središču ob Dravi v dvorani Sokolskega doma. Na obeh »borih bodo poročali gg. narodna poslanca dr. Albert Kramer in Ivan Pucelj ter ob-testni poslanec Lovro Petovar in zastopniki hrvatskega dela KDK. Vse somišljenike in prijatelje v ptujskem in ormoškem okraju opozarjamo na ta dva okrajna zbora ter jih porivamo k mnogobrojni udeležbi. * Upokojitve v državni službi. Kakor javljajo »Službene Novine«, so na podil agi člena 13. uredbe o prenosu poslov na oblastne samouprave upokojeni: dr. Fran SpilleT-Muys, komtsar za agrarne operacije v Ljubljani, šef-geometer Feliks Justin in geome-ter za agrarne operacije Ivo Petročnik. • Pristanišče kraljeviča Petra. Kralj Je ugodi1! prošnji občine Dobrota v Boki Ko-tOTski, da se pristanišče Sv. Matija prekrsti v pristanišče prestolonaslednika Petra. • Kongres narodnega delavstva. Priprave za kongres so v najboljšem teku. Izvrše- vaini odbor NSZ prejema vsak dan nove prijave iz vseh delov Slovenijo. Samo podružničnih delegatov je že prijavljenih nad 600 in že to dokazuje, da bo manifestacija narodnega delavstva res veličastna. Jeseniška podružnica je prijavila udeležbo do sto članov, ki pridejo s praporom in sokolsko godbo na kongres. Jeseniška sokoiska godba bo konoertirala tudi pri opoldanskem skupnem obedu v Tivoliju. Narodna strokovna trvera naproša še vse one, ki se mislijo udeležiti kongresa, naj se ji takoj prijavijo, da j,im odpošlje izkaznico ia polovično vožnjo. Generalna direkcija državnih železnic je že odobrila polovično vožnjo na vseh progah ln za vse vlake razen SOE. Prijave sprejema tajništvo Nar. strokovne zveze v Ljubljani. šelenburgova ul. 7-H. * Članom bivše NDO v Trst« ln Primor- Ju. Z velikim zanimanjem zasledujejo Trža-iani in vsi Primorci delo Narodno stroko/ne zveze v Ljubljani, ker vidimo, da ta organizacija s svojim delom nadaljuje to, kar smo mi pred 20 leti ustanovili v Trstu in kasneje v Pulju, Gorici, Volosko - Opatiji in drugod. Takoj za nami pa je prišla tudi Ljubljana. Še z večjim veseljem pa čitamo objave, ria se vrši dne 9. septembra kongres narodnega delavstva, ki bo obenem tudi proslava £0. letnice, od k.Tr smo si ustanovili NDO. Karodni železničarji smo tvorili avantgardo v NDO in kasneje ustanovili močno ZJ2. Roko v roki smo korakali z ostalim delavstvom, zato pa smo dosegli tudi velike uspehe. Kakor smo bili enotne volje in enakih misli takrat, ko smo naše organizacije ustanavljali, tako moramo biti enotni v delu tudi danes. Storili bomo to na ta način, da stopimo vsi narodni delavci iz Trsta in ostalega Primorja na plan in da podamo roko vsem tovarišem, ki nadaljujejo to, kar smo mi pred 20 leti ra počeli. Zato se udeležimo kongresa narodnega delavstva polnoštevilno, (la pokažemo še vedno ono ljubezen do našega naroda in do naših delavcev. V slogi je moč. Tržaški tovariš. • Sprejem v našo državljansko zvezo. V itaio državljansko zvezo so na teritoriju Slovenije sprejeti: naTednik-glasbenik Vaclav Bal oh, trgovec Ferdinand špilar, trgovski poslovodja Adolf Šimek, slikar Ivan Vencelj, tovarniški delavec Josip Žnidaršič !n trgovec Ernest Fašnik — vsi iz Maribo-ta ter redovnik Dragotin Jelušič iz Ptuja. * Smrtna kosa. V Trbovljah Je preminula po dolgi mučni bolezni v 57 letu starosti ga Ema Floreninijeva. Pogreb splošno priljubljene in spoštovane pokojnice bo 27. t. m. eb 16. — V Celju je umrl g. Ivan Bračič. prokurist pri celjski tvrdki Franc Zangger. Pokojnik je bil spoštovan, delaven mnž. Pogreb bo 26. t. m. ob 16. — Pokoj.ukorna blag spomin, žalujočim naše sožaije! * Iz »Uradnega lista«. »Uradni list« ljubljanske in mariborske oblasti objavlja v 81. ftevilki naredbo ministra za socijalno politiko, s katero se izpreminjajo plačilni razredi «a pokrajinsko zavarovanje nameščencev »a Slovenijo in Dalmacijo, ter naTedbo ministra za trgovino in Industrijo o legitimiranju trgovcev, industrijcev, obrtnikov fn njihovih potnikov, kadar zbirajo naročila, in o Izdajanju legiH.nactj za trgovinske potnike. * Nov odvetnik r Krškem. Odvetniška tbornica v Ljubljani razglaša, da je g. dr. Rudolf Dobovišek vpisan v imenik odvetnikov s sedežem v Krškem. * Korošci! Svoječasno napovedan* širši sestanek vseh Korošcev se bo vršil 7. okt. t 1. v Celiu. Vabila s podrobnim programom ta referati sledijo. Rojaki, rezervirajte si ta dan, da bomo enkrat polnoštevilno zbrani. — Odbor v Ljubljani in Mariboru. • Angleška jahta v Šibeniku. Predvčeraj-Injim je v šibeniško pristanišče priplula angleška jahta »Tuscaurora«, last angleškega bogataša M. R. Billgha. Na jahti je 9 potnikov in 30 os^b posadke. Potnik! so si ogle-daflf mesto in dlvni vodopad reke Krke. • Naši ljudje se vračalo Iz Amerike. S pa-robrodom »Prezident VVilson« je predvčerajšnjim prispelo v Split iz Severne Amerike 90 naših izseljencev, ki se vračajo \ Staro domovino. Nekoliko se jih je izkrcalo v Splitu, ostali pa so se peljali z ladjo do Trsta, odkoder se bodo vrnili v domači kraj. * Povratek ameriških Izletnikov. Snoči Je zopet odpotovalo iz LJubljane 22 ameriških izletnikov, ki se bodo v sredo dne 29 t. m. vkrcali v Le Havreu na glasoviti brzo-parnik Francoske linije »Ile de France«. S povratniki se je odpeljal tudi g. Fran Sak-ser, znani newyorški bankir in Izdajatelj »Glasa naroda«, največjega slovenskega dnevnika v Ameriki. Odlični ameriški rojak se je mudil s svojim sinom v Sloveniji na poletnem oddihu. Srečno Pot 'n na ponovno svidenje! * Povečanje kolodvora v Plasah. Prometno ministrstvo je odobrilo potrebni kredit. da se na tamkajšnji železniški postaji zgradi čakalnica I. in II. razreda glede na mnogoštevilne kopališke goste, ki prihajajo na to postajo, potujoč v naša primorska kopališča. Z delom se bo pričelo že letošnjo iesen. Pri tej priliki se bo tudi postaja primerno uredila. it bi. Il Logar France specijalist za zcbozdravnlšt»o m ustne bolezni Plaši, Sv. Peira cesta U (I. hUi.) zopet ordinira * Znanstvena ekspedicija na Jadranu. Zveza za pospeševanje turizma na našem Primorju je prejela obvestilo, da prispe 10. septembra na Sušak sedem profesorjev geo-grafičnega instituta univerze v Freiburgu. S Sušak a bodo nadaljevali potovanje vzdolž naše rivijere do južne Dalmacije. Prihod teh profesorjev ima znanstveno svrho: proučevali bodo naše morje in njegovo obalo. * Nova ureditev muzeia v Ptuju. Bogate zbirke muzeja v Ptuju so bile v zadnjem času pod vodstvom direktorja dr. Abramiča v krasnem vzkrižnem hodniku nekdanjega dominikanskega samostana (ki je sedaj lasi mestne občine) na novo urejene. Historični prostori z zanimivimi freskami in prenovljenimi stukaturami tvorijo v zvezi z muzejskimi zbirkami eno največjih atrakcij v Sloveniji. Na prostoru pred samostanom se bo uredil prihodnje leto lep park. Sedaj se vrše tam arheološka izkopavanja pod vodstvom ptujskega rojaka vseučiliškega prof dr. Baldvina Sarije. * Požar zaradi strele. V Krogu pri Murski Soboti je pretekli torek ob priliki hude nevihte udarila strela v gospodarsko poslopje posestnika Mencingerja. Vse poslopje "je bilo mahoma v plamenu. Galisno društvo je prihitelo na pomoč, vendar pa požara ni moglo omejiti. Ogenj se Je razširil tudi na Mencingerjevo hišo, ki je pogorela do tal. Potenja soln?arice ln peg Vas on varuje orign alm NIGGER-OL. Kožo Vam naredi gladko in enj.komer o zagorelo. Dcbi se v vseli ct-aiuan n droge-riia: —Drogerija Gregor;č, Lubijsna, Piesernova 5. * Nerednosti v fočanskem Dečjem domu. Oblastni odbor sarajevske oblasti je uvedel disciplinarno postopanje proti ravnatelju Dečjega doma v Foči Petru Rakiču in ekonomu Novici Pejnoviču zaradi težkih zlorab. Disciplinarno sodišče je oba suspendiralo od službe ter Pejnoviču ustavilo plačo tudi za dobo suspenzije. * Podzemska reka pri Šlbeniku. Vseučili-ški profesor dr. Filipovič iz Zagreba je ob priliki svojega bivanja v Šibeniku povsem slučajno prišel do zanimivega odkritja. Iz-prehajajoč se v družbi učitelja Drezge iz Knina po bližnjem hribu Šubičevcu, na katerem se nahaja lep park, je dr. Filipovič pri-šel na idejo, da mora biti tamkaj podzemska voda. Pri tej priliki ie njegov aparat znatno reagiral; bilo je takoj jasno, da se pod njim nahaja večja količina vode. ProfesoT je izrazil svoje prepričanje, da je tamkaj v globočini kakih petdeset metrov velika podzemska reka, za katero se doslej sploh ni vedelo. Reka je po njegovem mnenju široka vsaj 12 metrov; izteka pa se v morje pod omenjenim hribom. To odkritje je tudi z geološkega stališča zelo zanimivo in važno, ker je verjetno, da se nahajajo ob podzemski reki velika brezna, ki brez dvorna uplivajo na pojav lokalnih potresov Pozor! 99S7-a Pozoi! Po seziji v Šmarjeških Toplicah pri Novem mestu počne od 1. septembra do 30. septembra lOdnevna oskrba s poljubna kopeljo in vož-ijo cd Novega mes'a tja in nazaj stane 450 D'n. 2. 7se na sokolsko veselico v Gras^lje. • Namesto zoba Izdrl Jezik. V Našicah v Slavoniji se je prošli četrtek pripetil skoro neverjeten dogodek. Neki kmet iz okolice Je prišel k brivcu ter ga prosil, naj bi njegovemu petletnemu sinku izdTl zob, ki mu povzroča hude bolečine. Brivec se Je takoj lotil «operaci.ie». Na-mesto zoba pa Je brivec zagrabil s kleščami dečlkov Jezik Iti mu ga v pravem pomenu besede iztrgal. Hitro poklicani zdravnik ie nesrečnemu dečku nudil prvo pomoč Proti brivcu pa je uvedeno kazensko postopanje. * V«ak por oz n delavca. V slavonski Kn-kttjevcih se je predvčerajšnjim na tamikai-šslem kolodvoru smrtno ponesrečil železniški delavec Ivan Holik. Ko je odhajal vlak za Vinkovce, je odskočil preko tira: v istem trenutku pa je privozil vlak iz Beograda. Stroj Je zagrabil delavca, ki je strašno raz- 80 let raziskovanja Je bflo treba, da se odkrije pravi Schlchtov način pranja, ki obstoji v tem, da se ŽENSKA HVALA vzame za namakanje perila preko noči, zjutraj pa se za Izpiranje uporabi Schichtovo Terpentin milo Obiščite me in čudili se bodete izbornim radio-aparaom, izredno nizkim cenam in ugodnim plačilnim pogojem. Radio Franc JE$«0Ljr = Ljubljana, Mestni trg št 5 — Telefon št. 2407 = 9996 mesarjem obležal mrtev na kraju nesreče. Ponesrečenec zapušča ženo in petero nepreskrbljenih otrok. * Zagoneten samomor maturanta. V Z&. grebu se je predvčerajšnjim v stanovanju ;vcje matere-vdove ustrelil maturant Bogdan Višnič, ki Je živel v najlepši harmoniji s svojo priletno materjo. Bogdan Višnič, star 20 let, je bil kritičnega dne videti dobre volje. Nenadoma pa je šel v svojo sobico in kmalu nato se je slišal strel. Mati Je pohitela v njegovo sobo in našla svojega sina že nezavestnega. Pognal si je v desno sence kroglo, ki je izstopila pri levem ušesni. Prepeljali so ga v bolnico, kjer Je par minut pozneje izdihnil. Pisma ni zapustil in je vzrok samomora neznan. Domneva pa se, da ga je gnala v smrt nesrečna ljubezen. Zacherlin edino nspešno sredstvo zoper bolhe, stenice, ščurke, mole itd. — Zahtevajte ga le r znamko >ZacherIinC ~~- Dobiva se povsod. 9836 * Največji morski pes v Jadranu. V bližini dalmatinskega otdka Biševa so nedavno vjeli ribiči izredno lep eksemplar morskega psa, ki je dolg nad tri metre in težak 328 kg To je največji doslej v Jadranu vlovljeni morski pes. Muzejski preparator Mitre Ka-raman v Splitu bo to morsko pošast balza-miral in si bodo posetniki splitskega Marjana že letošnjo jesen lahko ogledali ta redki eksemplar morskega psa. ITO — zobna pasta najboljša J * Poenostavljeno knjigovodstvo. Pod tem naslovom je napisal in založil znani knjigovodstveni strokovnjak g. Drago Lunder v Ljubljani. 20 strani obsegajočo knjižico s praktičnimi in lahko umevnimi navodili, kako je treba čim enostavneje urediti trgovsko In obrtniško knjigovod stvo. Sistem g. Lundra se ie že zelo razširil in so ž njim zadovoljni vsi, ki so ga upeljali. Njegova nova metoda ie zlasti pripravna za naše trgovce in obrtnike, ki nimajo tako velikih obratov, da bi mogli imeti posebnega knjigovodjo. Po Lundrovi metodi si lahko uredi in vodi knjige vsak sam. kar je tem večjega pomena, ker le knjigovodstvo danes nuino Dotrebno tudi za najmanjše obrate. Knjigo »Poenostavljeno knjigovodstvo — Praktična dopika« dobi-te v vsaki knjigarni za ceno 16 Din._ NOGAVICE kupite v Tovarniški zalog) nogavic in pletenin Ljubljana. Miklošičeva cesta št 14 nasproti hotela fnion 176-? * Aritmetika za srednje š<>le. Izšla Je v založbi Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg, družbe z o. z. v Ljubljani, učna knjiga: Karel Kune »Aritmetika za I.. II. in III. razred srednjih šol.« Namenjena je za uporabo pri šolskem pouku v prvih treh razredih srednjih in sorodnih šol .namesto Matek-Peterlinove aritmetike, ki je razprodana. Ceina vezani knjigi ie 44 dinarjev Na knjigo se opozarjajo ravnateljstva šol in starši srednie šole obiskujočih diiakov. * 100-letnica roi«tva L. N. Tolstega. Ob PTiliki bližajoče se 100-letnice rojstnega dneva velikega ruskega pisatelja srrofa Leva Nikolajeviča Tolstega bo priredila Ruska Matica v Ljubljani v torek 28. t. m. v vseučiliški zbornici predavanje bivšega rednega profesorja in rektorja na univerzi v Kijevu. sedal honorarnega profesorja na univerzi v Beogradu dr Evgetrija Spektator skega o predmetu »Tragedija L. N. Tolstega«. Začetek ob 19. uri. Vabljeni so vsi prijatelji ruske kulture. * TL revija slovenskih narodnih noS pod pokroviteljstvom dvome dame ge. Franje dr. T a v č a r J e v e bo 2. septembra na ve-lesejmu. Obhod točno ob 3. uri popoldne. Vabimo na udeležbo vse narodne noše in Pravilno izdelane »Dečve«. * Prekmurski Izdelki ženskih domačih obrti bodo letos prvič razstavljeni na pokrajinski rsr^tavi ljubljanskega velesejma. Odlično domače platno, preproge in lične torbice iz koruznega ličja so prvi pozdravi iz Prekmurja beli Ljubljani. * »Cvetje v jeseni«. Pokrajinska razstava bo nudila mnogo lepih stvari. Gotovo ena najlepših pa bo vrtnarska razstava »Cvetje v jeseni«, ki bo obsegala cel paviljon «J<. Priredili io bodo ljubljanski vrtnarji, ki se za njo naiživahnejše pripravljajo. ""v— Rizlko dela. V petek dopoldne se fe ponesreči ključavničarski pomočnik Vinko Zibret z Visoekga, nastavljen pri elektrarni Vinko Maj-dič & nasledniki. Zaposlen Je bii pri pripravljanju visokih lesenih drogov, Id Jih rabi elektrarna za postavljanje električnega voda v Medvode. Zibret je dvignfl hlod in ga naslonil na levo koleno; zaradi pre-vefake teže se mu Je zlomila teost pod kolenom. Z avtomobilom so prepeljali Zibreta k zdravniku dr. Šavniku, ki m>u je nudil prvo pomoč. * Večerni trgovski tečaj v Mariboru. Na željo reflektantov, se bo vršil pri zadostni udeležbi na zasebnem učnem zavodu Ant. R.,d. Legat, Maribor tudi večerni trgovski fečaj. v katerem se bo prmčeva>o- knjigovodstvo, trgovsko računstvo, trgovinsko in menično pravo, trgovinska korespondenca, stenografija, strojepisje itd. Interesenti nai se čimprej javijo v trgovini tvrdke Ant. Rud. Legat & Co„ Maribor, Slovenska ulica št; T. telefon "T00. - • Pri motenju prebave, pri želodčnih bolečinah, gorečlcl, slabostih, glavobolu, migi janju pred očmi, slabih živcih, pomanjkanju spanja, oslabelosti, nevolji do dela Vam preskrbi prirodna grenčica »Franz-Josef« odprtje in olajša obtok krvi. Poizkusi na vseučiliških klinikah so dognali, da so al-koholisti, ki so trpeli na želodčnem kataru, s staro preizikušeno vodo »Franz-Josef« v kratkem dobili zopet slast do jedi. Dobi se v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. ^rcmog, dna, koks. KovaSk! premog in cglie - JURIJA" Vilharjeva cesta za 01. kol.), Kralja Petra trg 8, Mlklo-—— šlčeva cesta 4 — Telefon štev. 2820 - * Brezplačni večerni učni tečaj za šivanje in strojno vezenje bo priredila tvrdka šivalnih strojev v obrtni šoli v Ljubljani od 27. t. m. do 15. septembra t. 1., in sicer dnevno od 7. do 10. zvečer. 1514 * O sreči lahko govori vsaka gospodinja, ki se ji proži prilika, da pere perilo z Radionom. Perilo pustite čez noč v vodi, diugi dan ga pa o priliki kuhanja kosila kuhajte poldrugo uro in iziplaknite, da bo belo kot sneg. Mfltt in izvoli tel, št 3356 * Klub ljubiteljev brakov bo priredil 1. septembra v gostilni pri »Levu<. Gosposvetska cesta, družabni večer. Obenem se bo razglasil izid današnje smotre psov na Bledu. Prijatelji kinologije in lovci vljudno rabljeni! * Kupi srečke Županove Jame! Pomagal boš društvu do boljše naprave v jami. 1504 * Tkanina »ETERNUM«, glavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, mamifakh^a, Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 1 '* Vsakdo naj hiti in si ogleda najlepša »Uia« film Slika carske Rusije ob čas« F. DOSTOJEVSKEGA. Doba tiranstva plemiče v ia trpinčenje kmetov. V glavnih viogah »Litini« zvezdniki Hona Sila£*is in Dirvno! Ganljivo J Nedosegjjjvo! pol 8. in Predsta/ve o4> 3., poi 5., o četrt na 10 Naijniije cene. KINO IDEAL Iz Ljubljane Poroka v naših umetniških krogih. Dne 18. t. m. se je poročil akad slikar in kipar g... Tone Kralj z gdč. Mar o Jerajevo, l._w/ko profesorja na konservatoriju g. Karla Jeraja. Gdč. Jerajeva je letos z odliko absolvirala keramično Šolo na ljubljanski T. sr. š. Njeni izdelki so na umetnostni razstavi in na ljubljanskem velesejmu vzbudili mnogo občudovanja in splošno sodbo, da smo v gdč. Jerajevi dobili prvo kerami-čarko, ki jo odlikuje velik talent in tehnično zaianje. Kakor čujemo, bo ustanovil mladi umetniški par svoj lastni keramični atelje in je pričakovati, da se bo s tem visoko dvignila naša keramična produkcija. Potrebujemo tudi v tej umetnostni stroki moderne in narodne umetnike. Zato: mnogo sreče in uspeha! u— Radlo-LJubljana danes ne oddaja. Naslednja poskusna oddaja bo jutri od 19. do 20. ure. Na sporedu so izvajanja orkestra železničarske godbe »Sloga«, vijolinist Karel Rupej in tenorist Leopold Kovač. o— Važno za naše dame. Ga. Marija Sarčeva bo uvedla v novo urejenih prostorih svojega modnega ateljeja na Miklošičevi cesti tudi atelje za praktičen p>uk v dam-skem in otroškem krojaštvu za gospe ia gospodične na podlagi izvrševanja lastne garderobe po najnovejših sistemih. Ta uvedba v najbolj reneviranem modnem ateljeju bo našim mladim praktičnim damam nedvomno zelo dobro došla. u—• Društvo za zgradbo Sokolskega doma v Sp. Šiški vabi vse zabave in plesa željne, na veliko komarjevo ljudsko veselico, ki se bo vršila danes 26. t. m. na letnem telova-dišču. Vstopnina 2 Din. Otroci v spremstvu starišev vstopnine prosti. 1503 u— Hranilni in posojilni konzorcij Javnih nameščencev ln vpokojencev v Ljubljani se preseli s 1. septembrom 1928 iz Gregorčičeve (nrej Hiišerjeve) ulice št. 7 v nove lokale Aleksandrova cesta 5-L, levo. 1510 u— M. Mušič, trgovina glasbil, se je preselila iz Selenburgove ulice b v paviljon za dramskim sdedališčem. 1511 u— Razstava otrok ob priliki velike pokrajinske razstave v Ljubljani je odgodena na prihodnjo pomlad, ker je večina otrok še odsotnih. n_ Zatvorlter poti. Prehod skozi Lat- termaunov drevored, ki vodi od spodnjega dela bivšega otroškega igrišča mimo vele-seimskih paviljonov proti pivovarni Union, bo v času od 29. avgusta do vštetega 14. septembra zaprt. Občinstvo naj blagovoM to vzeti na znanje Zatvoritev prehoda je neobhodno potrebna, ker se sicer tamkaj stoječi paviljoni in sejmišče samo ne bi moglo neovirano pripraviti za otvoritev letošnje jesenske prireditve našega velesejma ki «e vrši od t do 10 septembra t. L u— Odkorani grobovi: Pri izkopavanju globokega zbiralnega kanala na Kette Mur-novi cesti, ki bo zbiral nesnago vsega severovzhodnega dela mesta, so naleteli delavci včeraj dopoldne v globini dobrih S .n na štiri lesene zaboje, oddaljene v zemlji dober meter drug od drugega. Krampom so so takoj javili delovodju. Ta je obvestil o krovi in na veiiko presenečenje so se pokazale delavcem človeške kosti. Delavd so naleteli na štiri sirovo izdelave rakve, kar so takoj javlii delovodju. Ta je obvestil o dogodku mestni gradbeni urad. Novica o najdbi človeških okostnjakov se je hitro ______ki to cačdl Jfcjtfte takoj »gibati, kako grobišče bi to bik). Širiti so se začele fantastične vesti, ki pa »o brez prave podla««. Verjetna bi bila le ena, bi sicer ta, da co najdeni okostnjaki trupla Justiflclrancev b dobe tranooske okupacije. Jusiiflkac.Je so se izvrševale v ooi dobi tudi na sedanjem friškovcu, dočim Je bila tam, kjer vodi danes Kette-Murnova cesta, veiika Jama, kjer so baje pokopavali obešsncs. Izkopale kosti so mestni delavci, ko so ,ih zložili v večjo novo krsto, prepeljali na pokopališče k Sv. Križu. m— Drobna policijska kronika. Od petka ■a soboto »o bili prijavljeni policiji ti-le dogodki: 1 tatvina ure, 1 telesna poškodba, 1 popadljiv pes, 1 prestopek trpinčenja živali, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 nezgoda vojaškega avtomobila, 1 prestopek obrtnega reda, 5 prestopkov avtomobilskih predpisov in 18 prestopkov cestnega policijskega reda. Aretacijo so bile izvršene 4, in »icer J« morala v zaipor potepinka Marjet-ka, dalje dva Franceta zaradi tatvine obleka, ter neki Jože zaradi tatvine medenine. h— Neverjetno trpinčeni« živalL Predvčerajšnjim okrog 9. zjutraj so imeli pasanti aa Dunajski cesti priliko opazovati, kako mafo sočutja Imajo nekateri do živali. Ob omenjenem času je gnal konjski gonjač Jakob V. po Dunajski cesti v smeri proti Je-fici 7 konj v dveh skupinah, to pa tako, da •o bili zadnji konji privezani na repe prednjih. Pri tem *o se živali seveda silno mučile, kar Je dalo mimoidočim povod k Javnemu zgražanju, ki se je takoj nato spremenilo v strašno ogorčenje. Pasanti so pozvali slednjič stražnika, ki Je šele napravil red tor si zapisa! ime lastnika konj, nekega konjskega mesarja iz Celja. ■— Onemogel pred kolodvorom. Včeraj okrog 5. zjutraj Je prišel pred glavni kolodvor neznan moški, ki se je nenadoma pričel strahovito zvijati. Na pomoč mu Je priskočilo par postreščkov ter nekaj ljudi, ki so čakali na vlake. Neznanec Je očividno dobil močan epileptičen napad ter je kmalu omedlel. Ljudje so ga zanesli v kolodvorsko čakalnico, nakar so obvestili rešilno postajo še vedno nezavestnega moškega, v katerem so identificirali brezposelnega potnika Josipa B. iz Primorja, je rešilni avto odpeljal r bolnico ■_ Solna kislina na cesti. Ko je peljal predvčerajšnjim okrog 18. hlapec Viktor Lahajnar po Dunajski cesti na vozu veliko steklenico solne kisiine, mu je tik poleg železniškega prelaza steklenica nenadoma počila hi po tleh se Je razlilo čez 50 kg omenjene kisline. V trenutku je nastalo na cesd silovito kipercje, dim in smrad, tako d i se Je videlo kakor bi nastail ogenj. V trenutku je zastal na cesti vsak promet ta nekdo je v mnenju, da preti večja nevarnost, etifo obvestil rešilno postajo. Na označeno mesto Je res prišel gasilec Kunej, vendar je kipenje med tem že ponehalo in gasilčeva pomoč ni prišla več v poštev. Škodo zaradi razlite solne kisline trpi Tovarna za točenje dragih kovin v Šiški, čije last :e bila kislina. Precej strahu je prestal hlapec Lahajnar, ki bi ga kislina, da ni pravočrisno odskočil, strahovito ožgala. n— Nepreviden vojaški šofer. Na Cehovski cesti v bližini mitnice se Je pripetila predvčerajšnjim okrog 13.30 hujša nezgoda. Ob imenovanem času je peljal gostilničar Rok Lasan čez Celovško cesto na dvo-zpre-žnem vozu več sodov. Istočasno pa je pri-vozil po cesti vojaški avto, ki ga je šofiral redov Gjorgje Samartič. Namesto da bi šofer čakal, da dobi več prostora na desni strani, je zavozil pred konje po levi strani ceste. V tem trenutku je šele uvidel, da ima premalo prostora, zaradi česar je naglo zavrl, a sunek je avto vrgel v obcestni Jarek. Pri tem je zadej v električni drog, ki se Je močno nagnil ln so se potrgale električne žice. Avto se Je znatno poškodoval in se je razbila spredaj zaščitna šipa. Drobec šipe je priletel v roko narednika Vojvodiča, ki Je sedel na avtu, ter mu jo močno ranil. Nastalo je hudo krvavenje in to morali Vojvodiču na stražnici roko obvezati. Škoda, ki )o Je napravil avto, j« znatna ter >o trpi elektrarna Česen na Brodu ter tovarna pohištva Matije Perica, ki zaradi potrganih žic in ustavitve električnega toka neka-j časa ni mogla obratovati. a— Zopet tatvina na stavbi. Največ tatvin se izvrši poslednji čas na raznih novih stavbah. Včeraj popoldne Je prijavil instalater Martin Gradi šar, da mu je tekom kratke odsotnosti ukradel neznan tat iz žepa telovnika, ki ga Je obesil za hip nekam na zid v novi palači Delavske zbornice, 250 Din vredno uro. Ovaditelj Je spričo pogostih tatvin, ki se dogajajo na omenjeni stavki, podal obenem mnenje, da le iskati tatu med tamkaj nastavljenimi delavci. o— Aretirana postrežnlca. 23 letna po- »trežnica Ivana N. Je bila uslužbena kot taka po nekaj ur na dan tudi v Marčanovi hiši na Rimski cesti, kjer pa so Jo te dni razkrinkali kot nepošteno osebo. Ivanka je prerada zahajala v podstrešje, odkoder Je odnašala vsakovrstno blago ter si tekom časa prilastila tudi večjo množino perila v skupni vrednosti nad 1000 Din. Policija je napravila na njenem stanovanju preiskavo, kjer Je našla ukradene predmete. Ivanko je •tražnik od vedel v zapor. b— Po »veto sta hotela taipetrtk VBrtor fc čevljarček Jože. Spoznala sta se tako-le mimogrede ln se razgovorila, čez par dni pa se je Viktor že oglasil pri Jožetu im mu dejal, da gre v svet, če gre ž njim tudi cm Bite sta že na kolodvoru, da se odpeljeta nenadoma pa se je od nekod pojavil uniformiran mož ter pozval oba s seboj. Viktorja «o obdržali v zaporu in obrazložili Jožetu, da se Je družil s pokvarjencem, ki Je pred nekaj dnevi vlomil v stanovanje Alojzija Martlnčiča v Kladezni ulici ter ukradel za okrog 1500 Din različne obleke ter nekaj dragocenosti. Po svetu sedaj, seveda, ne bo mogel, pač pa bo v zaporu premišljal, da je pošteno delo več vredno kakor vsaka mikavna avantura. Radio razstava v Ljubljani V tretjič bo stopil Radio-klub v Ljubljani pred široko javnost s svojo radio-razstavo. ki bo od 1. do 10. IX. t 1. ob priliki jesenskega velesejma v Ljubljani. Iz dosedanjih prijav ie soditi, bo razstava nudila zanimive tehniške »ovosti. Starosta naših amaterjev g. Evald Jakopič bo razstavil po obliki najmanjši, dvocevna prejetimi aparat v Sloveniji poleg tega pa še razne moderne aparate, merilne inštrumente in valomer. Q. Rudi Omota bo razstavil detektor, ki bo montiran v dežniku, Radio-klub sam pa svojo amatersko oddajno postajo za kratke valove, ki so jo sestaviU agilnJ amaterji. Seveda pa ne bodo manjkali tudi naši stari priznani strokovnjaki amaterji, ki bodo razstavili razne orejerrsne aparate, detekorje, sestavne dele, zvočnike itd Za aparate, ka bodo tekmovali, so razpisane nagrade ln diplome, zato pozivamo amaterje, da prijavijo svoje radio-aparaite do 27. t m Ra-dio-klubu v Ljubljani. Ker se bo ocena aparatov vršila pred razstavo, morajo biti aparati najkasneje do 27. t a v klubovem lokalu na velesejmu. Aparatu Je treba priložiti izjavo, da ga je amater sam sestavil, in kratko stikalno shemo. Iz Maribora a— Gostje Iz Gradca v Maribora. Nocoj sta dospeli v Maribor dve delavski društvi is Gradca, in sicer »Baokerliedertafel« in ženski pevski zbor »Freibedt«. S pevci Je prispelo precej graškega delavstva z gra-škim županom g. Muchitschem na čelu. Župan Muchitsch je že star znanec Maribora, ker je tu preživel svojo mladost ter se je udejstvoval v delavskih organizacijah. Gradčani vračajo svoj obisk mariborskemu pevskemu zboru pekov, ki je lansko leto gostoval v Gradcu z velikim uspehom Graška pevska zbora bosta priredila ob sodelovanju pevskih zborov »Svobode« »Enakosti« in železndčarskega pevskega zbora »Krilato kolo« ob 8. zvečer v veliki dvorani »Uniana« koncert, ki mu želimo najboljši uspeh. . a— Uvedba avtobusnih mesečnih Izkaznic. Mestno avtobusno podjetje bo pričelo izdajati v ponedeljek mesečne izkaznice z veljavnostjo za območje celokupnega mestnega omrežja. Cena teh Izkaznic za neomejeno število voženj po vseh mestnih progah znaša na mesec 200 Din. Izkaznica je veljavna le za osebo, na katere Ime Je izdana, in mora biti zaradi tega opremljena s fotografijo lastnika Izdajajo se pa tudi tako zvane smerne izkaznice za večkratno vožnjo ma posameznih progah, vendar pa ne za manj kakor za 26 voženj v mesecu. Te Izkaznice so brez fotografije. Popusti pri takih vožnjah se stopnjujejo od 17 do 53 odstotkov. i— Proslava proboja solunske fronte. Udruženje rezervnih oficlra I ratnika, pododbor Maribor, bo priredil 15. septembra proslavo desetletnice proboja solunske fronte, in sicer dopoldne s službo božjo na Trgu svobode, zvečer pa zabavno prireditev v večjepi obsegu. Mariborska narodna društva naprošamo tem potom, naj po možnosti upoštevajo željo udruženja, da na ta dan ne prirejajo svojih prireditev, a— Šahovska tekma med Slovenijo in avstrijsko Štajersko. Javili smo že, da se bo vršila na praznik in v nedeljo 8. in 9. septembra v Mariboru velika šahovska tekma Slovenije proti avstrijski štajerski, in sicer na 10 deskah. Mnogoštevilne, ki se za to zanimajo, lahko že danes obvestimo, da je obljubil udeležbo tudi naš mojster dr. Milan Vidmar, Avstrija pa bodo postavili v tekmo najbrže svojega amaterskega šaimpijona prof. Beckerja z Dunaja. To bo prvi primer, da pride dr. Vidmar kot ša-hist oficijelno v naše mesto, kar bo še povečalo zanimanje za to šahovsko tekmo. a— Mariborski kinematografi se bodo po precej dolgi stavki zopet otvorlh 1. septembra. Grajski kino in kino Union bosta imela redne predstave kakor nekdaj. Kino Apolo bo pa predvajal filme le od časa do Časa. a— Velika Invalidska tombola. Krajevni odbor Udruženja vojnih Invalidov v Mariboru bo priredil v nedeljo 7. oktobra ob 14. uri v Mariboru na Trgu syobode veliko javno tombolo v korist in podporo najrevnejšim vojnim žrtvam. Cenjenemu občinstvu Maribora to okolice sporočamo že danes, da bo ta tombola Imela zelo lepe ta številne dobitke, med tem' pet glavnih. Prva tombola: kompletna opremljena spalnica Iz trdega lesa; druga: moško kolo; tretja: kuhinjska oprema; četrta: voz premoga; peta: gramofon s šestimi ploščami. Občinstvo se naproša, da to akcijo po možnosti podpre. Cena srečke je 3 Din. a— Nesreči. V Hutterjevl tovarni je 20-letna delavka Marija Meznerjeva neprevidno prijela za žarnioo, kar je povzročilo, da Jo Je električni tok vrgel na tla. Rešilni oddelek je nezavestni nudil pomoč in Jo je odpravil domov, — 231etnl dijak Josip Klanček pa se je pri kopanju poškodoval na glavi tako, da mu Je moral pomagati rešilni oddelek. Rana k sreči ni nevarna. Iz Celja r— Nova učna moč na Soli Glasbene Matice v Celju. Na šoli Glasbene Matice v Celju bo letos nastavljen še vljolinist g. Dušan Sancin, ki Je bil dosedaj nameščen na državnem konservatoriju v Trstu. — Vpisovanje gojencev v šolo Glasbene Matice v Celju bo v soboto 1. septembra od 8. do 12. ure v ravnateljski pisarni, Slom škov trg 10. Prejšnji gojenci naj prinesejo s seboj zadnje šolsko naznanilo, novinci pa krstni list. Vpis Je potreben tudi za stare gojence, ki nameravajo v letošnjem letu nadaljevati šolanje na tem zavodu. e— Umrli so v Celju: v javni bolnici 23. L m. 15 letna Ljudmila Grobe;flik,rva iz Pe-trovč ln 21 letna Berta Jerebova Iz Slov. Bistrice. N. v m. p. I e— Revna služkinja okradem. Alojziji Vipotnikovi. služkinji v restavraciji Narodni dom je odnesel neznat tat iz strešne sobe. v kateri so sipale tri služkinje, novo pleteno košaro, več oblek in perila v vrednosti 650 Din ter hranilno knjižico Cetjske poso- jttnk* z vtofo 100 Dki, Tat Je moral poznati domaČe razmere, ker se je poslužH za svoje dejanje dnevnega časa. čudno Je tudi to, da je pobral le predmete, ki so last Vlpot-nikov«, vse drugo pa je pustil v miru. Moral je vsekakor vedeti za hranilno knjižico, ki je pa ne bo mogel realizirati. Iz Kranja r— Karambol dveh avtomobilov. V pe» tek popoldne se je odpeljala družba kranj« skih lovcev v svoje lovske revirje z avto« mobilom, ki ga je vodil veletrgovec go« spod Franc Gorjanc. Na občinski poti za Rupo, preko katere je sedaj radi poprav* Ijanja kokrskega mosta deloma usmerjen vozni promet proti Jezerskem, je na ovin« ku srečal nasproti vozeči avto nekega Ba* načana. Banaški avto je zavozil ob strani v avto kranjske lovske družbe ter povzro* čil silen sunek. K sreči so ostale osebe brez večjih poškodb, znatno pa je po« škodovan avto g. Gorjanca. r— Rekorden poset turistov na Stolu k obeta letošnjo sezono. V mesecu juliju in avgustu je posetilo Prešernovo kočo na vr« hu Stola 1500 turistov, največ Avstrijcev. Poset Valvazorjeve koče (1183 m) znaša že 1650 ter bo že sedaj dosegel njeno lan« sko celoletno številko. Spodnjo kočo po* sečajo zlasti letoviščarji z Bleda. Iz Kostanjevice o— Nesreča treh Zagrebčanov. V nedeljo 19. t m. so ponesrečili trije Zagrebčani e, ki so se vozili z motornim kolesom in prikolico od Novega mesta sem. Kar so prišli zelo pozno in ker ma ovimku pri Gačevi hiši na vogalu pred mostom že dolgo ni aobene razsvetljave, so zadeli ob prekaržanjn oest na mostni z.id im križ ob njem ter se zapeljali! proti Krki, kjer so k sreči oa bregu obstali. En gospod Je bil zelo poškodovan, druga dva mamje, prikolica pa je bila zmečkana kakor Sokoladnl stanj«!. Ker Je na tem kraju res zelo oster ovinek in se zaradi vogelne hiše z nobene s tra m ne vidi druga stran ovinka, je nujno potrebno, da Avtoktob napravi znamenje na obeh straneh, sai }e tudi podnevi velika nevarnost karaimboLa, posebno ker vozači po navadi drve skozi mesto in oa ovinku nič mami, kakor po ravni cesti. Potrebno je tudi, da se is Javnih ozirov vsaij na tem mestu postavi luč. ko prihaja promet z dveh mostov. o— Poštni avtobus Je vsak dan tako prenapolnjen, da mora večkrait kdo ostati brez voznega listka in ne more naprej. A to ne samo v Kostanjevici, nego na vse) progi od Brežic da-<)e. Zato Je želeti, da dobi pošta, ako računa na redni osebni promet, večje in prakfcičneoše vozove. Kakor izvemo, se poštnemu erarju sektor Brežice—'Novo mesto najbolj rentira v vsej Sloveniji. o— Avto-družba »Tapred« fcz Zagreba Je imela v sredo prvo poskusno vožnjo iz Zagreba v Novo mesto. V komisiji so bila zastopana sreska poglavarstva Brežice, Krško, Novo mesto in Sa-mobor. Redna vožnja se Je pričela s soboto 25. t m. V Kostanjevici bo avtobus redno po 5 minut postajal pred gostilno Bučar, kjer se bodo dobile vse informacije glede vožnje in cen. o— Letoviščarji so se že pričeli razhajati, vendar so inozemci še ostoH. Kopel Je zaTadi zadnjega deževja za nekaj časa prekinjena, upamo pa, da bo drugi teden zopet otvorjena. Vožnje s čolni pa so na narasli Krki postale zanimivejše kakor doslej. Tudi ribji lov bo radi večje vode oživel Manjka edino glavnega lovca. nas ]e pred dobrim tednom zapustil. Gosp Kod bi bil le 5e lahko malo počakal. Pa ni maral. Na svidenje prihodnje leto I o— Dež tn letina. V noči od torka na »redo in v sredo čez dan smo dobili preced dežja, da Je vsem zadoščeno: poljedelcem, vinogradnikom m ribičem. Samo za naše hribovce Je prišel prepozno in bodo zopet kupovali koruzo, kakor zadnja leta. Mlinarjem pa je dež posebno po goda, ker so dobiM preoej dotoka v svoje struge io tako več sile za najmanj dva kamna. Vinograda so se dobro namočili in bo grozdje še imelo priliko, da se bo o pelo in potem lepo dozorelo. Portugalka Je že barvana io tudi žametna črnina pričenja temnefci. Tu in tam pa se dobi že kak špamjol za zobaraje. Sadja Je letos jako malo, posebno peSka te ga. O— Pri gradbl ceste na Oštrc je zopet nastala zapreka in se bo z gradbo težko še letos pričelo. Bomo tako! v septembru in 6e odlašamo še mesec dni, bo gradbena sezona pni kraju. Drugo leto pa utegnejo krediti zapasti. Zato še nI dovolj črnila v skrbi za to stvar, kakor Je svoječasno zapisal tok. dopisnik »Slovenca«. Dokler ne bodo zapeli fcraimpi in lopate, moramo priganjati ln tanraitii, toer vemo. kolike časa s« že vlečejo obftube, (točim se z delom o-dlaSa že Sefirt sto-JctJa. Oooisi LJUTOMER. Sokolsko društvo v Ljutomeru se iskreno zahvaljuje vsem, ki so s svojim delom, sodelovanjem ali posetom pripomogli k lepemu uspehu proslave pet-indvajsetletaice. Razen vsem sokolskim delavcem bodi še posebej prisrčna zahvala našii muropolski konjenici, ki je sodelovala pri obhodu pod vodstvom brata Drvenika. Zdravo! — Odbor. 1513 ŽIBERŠE PRI LOGATCU. Tu bo priredil današnjo nedeljo ob 3 popoldne v hiši g. A Rupnika. p. d. Ipavca Higijenski zavod iz Ljubljane zanimivo in poučno predavanje: »Kako ostanemo zdravi«. Predavanje bodo iepo pojasnjevale skioptične slike. Pristop Je svoboden vsakomur! RAJHENBURG. Strahovit nasprotnik »Jutra« Je naš gospod župnik Tratnik še od tistih dob, ko se »Slovenec« še ni tako neusmiljeno branil s svojo gonjo proti naprednim listom in ko oblastni odbor z zgodovinsko »obsodbo« »Jutru« še ni pobiral lavorik pred evropsko javnostjo. Zdaj. ko se je izkazalo za blagoslovljeno vse, kar klerikalci preklinjajo, zdai ko sta se »Jutro« in »•Domovina« začela v našem okolišu širiti med vse prebivalstvo, ie pa pri našem gospodu župniku seveda pravi ogenj v strehi. Ne opušča nobene prilike, pa naj že bo pri cerkvi aH v gostilni, da ne bi stresal svoje jeze nad tistim strašnim, bogokletnim »Jutrom«, ki se drzne primerno poveličevati g. Tratnikovega zaščitnika dr. Toneta Korošca. Ne dai Bog. da bi kdo v Tratnikov! navzočnosti čital »Jutro«. 2iv se bo cvr! v peklenskem žveplu in smoli! Toda — to Je tisto, da tudi vsa Tratnikova sveta jeza nič več ne pomaga. Niso kmečki in delavski ljudje tako »zarukani«, kakor si to domišljajo nekateri učeni gospodie. ki pobožnim ovčlcam tisto branlio, kar sami na skrivaj najraje prebirajo. Zatorej pametno besedo, gospod Tratnik: »Jutro« bo obstojalo in se širilo, ko vi že davno ne boste več oblastni poslanec. V ostalem pa nikomur nismo »fovšni« tiste nagrade, ki jo je preteklo nedeljo predlagalo »Jutro« . za uničenje naprednih listov: brezplačna vožnja r francoski Lurd, skozi 1000 dni ta ob smrtni uri popolni odpustek, pa zadosti fižola in kranjskih klobas za srečno raj-žo. Le tako dalje! DOBROVA PRI LJUBLJANI. V zadnji številki smo pod naslovom »Prepir na kotu« poročali o razmerah na Dobrovi. Med tem smo omenjali tudi g. šolskega upravitelja, da je hotel pregovoriti nekoga mladeniča za podpis izjave, ki naj bi io šolski upravitelj sam sestaviL K temu smo na-prošeni za naslednje pojasnilo: Dotični mladenič je prišel na dom k šolskemu upravitelju z željo, da bi g. nadučiteij posredoval in odstranil posledice za dogodke na koru V ta namen je mladenič lastnoročno spisal in podpisal izjavo, nanašajočo se na omenjeni slučaj v cerkvi. Drugi dan je pa ta fant prišel v šolo povedat, da sta bili pri njem na domu dve gospodični in zato bi rad imel dotično izjavo nazaj Ker jo je imel g. šolski upravitelj še v posesti, jo ie mladeniču brez oa daljnega tudi takoj vrnil Šolstvo I— Državni osrednji zavod za žensko domačo obrt v Ljubljani, Turjaški trg 4*1, bo vpisoval gojenke 1. septembra od 8. — IZ ure dopoldne. š— Čevljarski prikrojevalnt tečaj v Ljub tjani. Po želji načelstva Zadruge čevljar« jev v Ljubljani bo priredi urad za pospe* sevanje obrti v Ljubljani tečaj za čevljar« sko prikrojevanje pod vodstvom g. Josipa Steinmanna. Interesenti*mojstri in pomoč« niki naj najkasneje do 15. septembra pri* javijo svojo udeležbo v pisarni urada, Kre» kov trg št 10*L pismeno ali osebno, kjer prejmejo tudi vse zaželjene informacije. 6— Tečaj za obrtno knjigovodstvo v Ljubljani. Urad sa pospeševanje obrti v Ljubljani ponovno opozarja obrtnike na obrtno»knjigovodski tečaj, ki se bo pričel koncem tega meseca v prostorih tehniške srednje šole v Ljubljani in se bo vršil ob večernih urah. Tečaj bo vodil g. prof. Pe» ter Modic. Interesenti*obrtniki naj takoj prijavijo svojo udeležbo v pisarni urada, Krekov trg št 10*L 9— Vpisovanje na dr. Krekovi meščan* sko»gospodin}ski Soli v Zg. Šiikt pri Ljub* Ijani bo 13., 14. in 15. septembra. Redni pouk se bo pričel 17. septembra. V zavod pa se sprejemajo že sedaj na stanovanje in hraino tudi dijakinje. Mesečnina po do« govoru. š— Glasbena Matica v Ptuju. Vpisova* nje bo 1., 2. in 3. septembra od 9. do 12. in od 4. do 6. Razen gosli in glasovirja se bodo v tem šolskem letu poučevala vsa godala kakor tudi pihala. S septembrom se bodo »prejemali tudi člani za matični pevski zbor, ki se ustanovi a tem šolskim letom. š— Vpisovanje v enoletno gospodinjsko šolo na Jesenicah (Gorenjsko) bo v sobo« to 1. septembra t. 1. v upraviteljevi pi« sami osnovne šole. Redni pouk se bo pri« čel v torek 4. septembra t. 1. S— Na novo ustanovljeni meščanski io* It v Št. Vidu nad Ljubljano se bo vršilo vpisovanje v L razred že 30. avgusta od 8. do 11. v ravnateljevi pisarni. Šolska maša bo dne 3. septembra, po službi božji pa se bo vršila v šolski telovadnici sloves« na otvoritev nove šole z govorom šolske« ga ravnatelja o pomenu in cilju meščan« ske šole z govorom šolskega ravnatelja o pmenu in cilju meščanske šole. Vabljeni so tudi starši, učiteljstvo, občinski iD kra« jevni šolski zastopniki. V torek, dne 4. septembra, se prične redni šolski pouk. š— Vpisovanje na mešč. šoli v Brežicah bo v petek, dne 31. t. m. in v soboto dne 1. septembra od 8. do 12. V ponedeljek, 3. septembra bo otvoritvena služba božja, v torek pa se prične z rednim poukom. š— Državna trgovska akademija v Ljub* ijani. Ponavljaini in dopolnilni izpiti bodo dne 30. in 31. t. m. Vpisovanje v vse štiri letnike bo 1., 3. in 4. septembra od 9. do 12. in 3. do 5. Učenci(*ke), ki žele vstopiti v L letnik morajo predložiti izpričevalo o prejšnjem šolanju in krstni list; s kate« rim dokažejo, da dovrše letos 14. do 17. leta Absolventi (»in je) meščanskih šol m« rajo predložiti ie prošnjo za pripustitev k dopolnilnemu izpitu. Podrobne informucl* je daje ravnateljstvo med uradnimi urami| Dopolnilni izpiti mešč. šol. absolventov (*inj) prično dne 5. septembra ob 8. z ju« traj. Pričetek pouka bo dne 7. septembra ob 8. zjutraj. _ Zatiranim bratom na pomoč Ne, ni to puhla fraza jd tudi ne prazno, nesmo-treno tarnanje, temveč gre za to, da podamo našim v neznosnih, nadnoe kapljice življenjske sil« jim izžemajočiih razmerah živečim, le še žirvota-rečim bratom onstran meje resnično, dejansko, čim nai izdatnejšo po moč in jih ž njo poživimo za nadaljnji odpor proti preteči jim narodni smrti. Za to pa je treba zna/trnih, čim daije večjih sredstev, in v ta namen organizira naša prva, splošna narodnoobrambaa organizacija, naša »Jugoslovenska Matica«, s sodelovanjem cele vrsu drugih narodnih organizacij in društev za dneva 8. in 9 septembra prireditev v najširšem obsegu, ki naj di priliko našemu narodu, da ji nakloni kar najznatnejše prispevke v njen« narodno-obrambne namene. Da se ie določi!* Ljubljana n kraj t* splošne narodne prireditve, je pač nmijivo, bo Je vendar Ljubljana središče vsega našega slovenskega narodnega snovanja iu je vedno kazaia največ smisla za muke in tripljenje našega naroda onstran meje. A da sta se izbrala ravno dneva 8. in 9. septembra je bila v resnici zelo srečna ra smotrena poteza, ker sta ta dneva, ki brez dvorna privabita na jesenski velesejem velik« množic« našega naroda, kar najprikladnejša za prireditev, ki '-"ej splošno narodni značaj, in bodo tako ti-s- ^ega naroda, ki jih bo tedaj videla naša L i, mogli zadostiti dvema namenoma: go g^^ .arsko-poučnemu na velesejmu in narodno-obrambnemu na prireditvi »Jugoslovensk« Matice«. Spored, to Je t liavnfc obrisih že določen, h obširen iti raznovrsten, da bo gotovo zadovotrM vsakogar. Na praznik, 8. septembra, bo dopoldne »dinarski dan«. Naš« vseučiiiško dijaštvo bo s puščicami nabirate prispevke po vsem mestu. Za popoldanske prireditve bo preurejen« vsa »Zvezda« in sosednji Kongresni trg v ogrotnno zabavišče, kjer bodo ponazmeščeni razni paviljoni z Jestvinami, pijačo, slaščicami, kavo, Igračami, predmeti, ki se prodajajo v narodnoobracnb-ne namene, in drugimi takimi stvarmi Tudi kino Matica bo ta dan izključno v služba naše narodno-obraimbne stvari. Na Kongresnem trgu se bodo vršile razne dirke. Tekmovali bedo tudi otroci s svojimi dvokolesnimi drsalnimi vozička, da bodo tako tudi naši najmlajši prispevali po s vej« k skupnemu namenu. Pevski spored bodo izvajala razna pevska društva, med njimi pevski zbrr »Glasbene Matice«, »Ljubtjana«, »Ljubljanski Zvon« m še nekatera druga Igralo bo več godb tn plesalcem bo na razpolago posebno pleš išče. Zvečer bodo razsvetljevati vse zabavišče sijaju! umetelni ognji. Naslednjega dne, v nedeljo, ra bo nogometna tekma med našima prvakoma »Pri-morjem« in »Ilirijo« v iste narodnoobrambne namene. Ker se priglašajo vedno Še nova dr-ušt\ a za sodelovanje, se bo doslej ugotovljeni spored še znatno razšrriL Da bo pa uspeh pricedkve tem rečji, gmotno tem izdatnejši, je naše narodno ženstvo prevzelo nalogo, da bo v prihodnjih dneh potrkalo na vrata pri vse.h tistih, ki predstavljajo naše tmve£ni mirt. Na sliki vidimo čete ruskih amazonk, članic rdeče armade. Vse korakajo strumno v smislu vojaških predpisov in so oborožene s maskami proti plinom, ki postajajo Čedalje važnejše obrambno 6redstvo. Posnetek slike je bil napravljen v Moskvi. Kava, tobak in alkohol, trije sovražniki človeštva Poglavje iz knjige moderne higijene. — Devet zapovedi za Ka* dilce. — Kava je najmilejša, tobak najstrupenejši. Oznanjevalci moderne higijene na* povedujejo boj v glavnem trem so* vražnikom človeštva: kavi, tobaku in alkoholu. Ustanavljajo se organizacije in snujejo gibanja, ki proučujejo delo* vanje teh strupov na organizem in do* kazujejo s statističnimi tabelami, šte* vilkami in primeri, kakšne so posledi* ce uporabljanja teh dražil in mamil. Od vseh treh navedenih sovražni* kov, nam je najmilejša nasprotnica kava. Zaradi tega se ne vodi proti kavi skoro noben boj. Kava je tudi tako splošno razširjena, da ne bi borba niti dosti zalegla. Najupornejše se je drže ženske in higijeniki imajo prav, ko tr* dijo, da je iz njih najtežje izkoreniniti takšne navade. Drugi strup, ki pride na vrsto za ka* vo, je alkohol. Socijologi smatrajo alkohol za veli* ko zlo, ki degenerira človeka, ga vodi v kriminal, ga izroča v objem prosti* tuciji in ga oleužuje s spolnimi bolez* nimi. Vsaj za Evropo je dokazano, da so zločinstva najštevilnejša v tistih de* želah, kjer se popije največ vina in žganja. Tudi boj proti alkoholu je dokaj ilu* zoren, posebno tam, kjer ni prohibici* je. In razen Amerike ima prohibicijo v Evropi samo Finska. Na Norveškem so v veljavi neke omejitve glede ko* ličine pijače, povsod drugod vlada ab* solutna prostost. Mislimo pa, da je dr* žava edini činitelj, ki lahko zada smrt* ni udarec alkoholizmu. Tretji strup, ki ga prištevamo med najnuvadnejše sovražnike človeštva, je tobak. Navidez nedolžno, v bistvu pa silno kvarno zeliščel Pomislimo samo na bo* lezni, ki jih povzroča nikotin, ki na* staja z izgorevanjem tobaka! Dokaza* no je, da izvirajo kronične težave pre* bavljanja običajno od prekomernega pušenja. Kadilci so navadno tudi suhi. Zmerno kajenje ne škodi zdravju, posebno tam, kjer je kajenje že tako rekoč rodbinsko podedovano. Ampak kje si še videl kadilca, ki bi se držal zmernosti? Ameriški specijalist za urologijo dr. James Waring je teme« ljito proučeval škodljivost tobaka za človeški organizem in je sestavil devet pravil, ki bi jih moral upoštevati vsak kadilec. Zapovedi se glase: Ne puši, če nisi vsaj 21 let star! Daj se vsako leto preiskati zdravniku! Po« kadi dnevno največ 10 cigaret! Puši le suh tobak! Ne inhaliraj dima in ne pu« haj ga skozi nos! Ne kadi v zaprtem prostoru, ampak le na prostem! Za« takni cigareto vedno v ustnik! Kadi samo po jedi! Vzdrži se kajenja vsaj po en mesec v letu! Vsi kadilci naj bi upoštevali ta pra« vila, če hočejo biti vsaj kolikor toliko zdravi. Lord Haldane, ki je nedavno umrl na svojem posestvu ra Angleškem. Bil je vpliven mož, po^k in parlamentarec, v zasebnem življenju pa s« se je bavil s filozofijo. Pravo in dolarsko princezov-stvo Iz Stockholma poročajo, da se ie nečak švedskega kralja grof Folke*Ber« nadotte zaročil z bogato Američanko Mancilovo, edino hčerko nekega new« yorškega trgovca. Seznanil se je z njo v Nizzi. Mancilova šteje 22 let. Po« roka bo v jeseni. Trockij v prognanstvu Nedavno so se raznesle vesH, da ]e Lev Trockti, Lj etri nova desna roka, katerega Je sovjetska vlada radi opozlciJonalnosU pregnala v Sibirijo, pobegnil iz eksila In da se naha]a v Nemčiji blizu Berlina. Neki reporter ]e celo trdil, da ]e videl Trockega ln da ga Je spoznal, ko ]e stopal v avtomobil. Po drug) verziji ie Trockega odvrnila Iz Rusije sovjetska vlada sama, ker se je bala. da bi ii razburjal duhove v domovini. Preden se ie to zgodilo, ]e baje moral Trockij obljubiti, da ne bo rovaril proti sovjetom v inozemstvu. — Obe vesti bosta menda raci, kajti kakor kaže zgornja slika, ie Trockij lepo doma, t. ]. v prognanstvu, kamor ]e prej pošiljal svoje so. vražnike in kamor je moral sedai — na povelje svojih sovražnikov — odriniti sam. *JOTKO» H. 200 Ne3eTJa2S.VIIT.1923: Koifer hoill šaljapin, nastajajo škanflall Demonstracije t kopališču Ostende. - Šaljapin v spremstvu belgijske princese« — Bivši minister, ki je preslišal državno himno IVeffld ruski basist Fedor ŠatJapin potuje mnogo po svetu in poje zdaj tukaj, zdaj tam v operi ali na koncertu. Ustaliti se ne more nikjer, ker je v njem preveč umetniške krvi Lani je nastopal na Dunaja v Državni operi. Pel je Mefista v »Faustu« jn je izzval velik škandal. Med prestavo je namreč sviral orkester v zelo hitrem tempu. Pevcu to ni bilo pogodu. Stopil je pred rampo, kjer je začel dirigirati z roko, kar je seveda silno razburilo dirigenta Schalka, ki je stal pri kapelni-škem pultu. Ampak revež dirigent se je moral vdati, zakaj Šaljapin je svetovno ime in mož takega kova si sme dovoliti marsikatero ekstravaganco tudi, če ji je dirigent nasproten. Podoben incident se je pripetil nedavno v Londonu, kjer je Šaljapin pel isto ulogo kakor na Dunaju. Basist je šel v petju čisto svoja pota in je strašno osramotil sopevce na odru. Posledica tega je bila, da niso vedeli Mefi-stovl partnerji ne kod ne kam. Peli so slabo, igrali pa še slabše. Tudi orkester je postal nesiguren in je moral izpu-ščati cele partije. Po predstavi je nastalo grozno razburjenje, In angleški listi so pisali, da bi moral šaljapin zaradi tega dogodka za vselej Izginiti z londonskega odra. Iz Londona se je Šaljapin odpeljal v Pariz, kjer se mu je pripetilo nekaij podobnega. Tudi v Pa- | rizu je bilo ogorčenje publike velikansko — ampak pomagalo ni nič. Šaljapin je le imel aplavz na odprti sceni. Te dni se je v zvezi s Šaljapinom pripetil neki drugi škandal. Šaljapin je na letovišču v Ostendeu, kjer so ga prosili, naj bi pel na koncertu. Rad je privolil v to, a le pod pogojem, da prevzame protektorat nad prireditvijo belgijska kraljevska hiša. Zahtevi so ugodili. Na dan koncerta zvečer je prikorakal Šaljapin v koncertno dvorano v spremstvu belgijske princese Štefanije. Vse se je dvignilo s sedežev in iz orkestra je zadonela belgijska himna. Občinstvo jo je poslušalo stoje — razen enega, ki nI bil nihče drugi nego bivši belgitfski minister Huysmans. Medtem, ko je občinstvo potrpežljivo stalo ln poslušalo himno, je Htiysimans mirno sedel in čital dalie časopis, ki ga je bil razgrnil pred seboi Izbruhnile so demonstracije, katere je započela mladina. Huysmansu so očitali, da je demonstrativno obsedel, on pa se je opravičil, da je bil zatopljen v čltanje in da ni videl, kdo je prišel v dvorano, čuli so se celo glasni klici: »Ubijte ga!« Prenapeti nacfionalistl so pljuvali vanj. Vmes je morala poseči policija in šele, ko se je vihar ogorčenja polegel, se je začel koncert, na katerem je do konca vladalo napeto razpoloženje. Nevarna" leta za moške Z zmernim življenjem in s krepko voljo si ohraniš večno mladost Da pridejo ženske med 42. In 52. letom v neko stanje, ki ga ljudsko reklo označuje kot »nevarna leta«, znanost pa kot »klimakterij«, je siplošno znano. Prenehanje spolnih funkcij in vseh nji-hovili pojavov je karakteristikum te dobe, pri večini žensk se kažejo tudi razne živčne, moralne in telesne anor-nialnosti, ki so včasih prav neprijetne za žensko saimo in njeno okolico. Naj navedemo za primer statistiko nemškega profesorja Hodkeja, ki je dognal, da dado ženske v klimakterič-nih le+ih kriminalnim oblastim trikrat več posla nego mlade ženske. Posebno pogosto jih morajo tedaj obsoditi radi žalitev in kaljenja družinskega miru. Torej zares nevarna leta! Manj znano pa je, da obstoji fudi v življenju moža neka doba, ki bi jo lr.hko primerjali s LUmakterijem žensk. Celo znanost si ni tu čisto edina. 2e omenjeni profesor Hooke zasitopa n. pr. stališče, da o kakšnih nevarnih letih za moškega ni govora, ker so njih pojavi premalo splošni in še manj značilni. Za dokaz navaja spet kriminalne statistike, ki so mu povedale, da imajo starajoči se moški veliko manj opravka z oblastmi nego oni med 20. in 28. letom, ki si jemljejo na primer kaljenje družinskega miru naravnost za princip. Nemški učenjak je spregledal, da dokazujejo te statistike baš nasprotno, nego kar je on hotel; dokazujejo namreč to, da tvori pri moškem prehod iz zrele dobe v starosit vendarle neko izjemno stanje, čeprav ne »nevarno« v istem zmislu kakor pri ženskah. Če ne bi bilo teh nenevarnih »nevarnih« moških let, tedaj bi se morali tudi takšni moški vesti kakor moški1 med 20. in 30. letom. Res pa je, ln ifo priznavajo tudi pristaši »moškega klimakterija«, da so meje med zrelositjo in starostjo pri moškem manj ostro začrtane nego pri ženski. Dočim traja prehodna doba pri zadnjih povprečno pol leta, je ta doba pri prvih povprečno podvojena in početvorjena. Vse se godi bolj počasi in je zato manj vidno. Najbolj vidna je še izguba spolnih sposobnosti, toda natančnemu opazovalcu ne bi ušlo, da tožijo moški v tem času prav kakor ženske čestoikrat o močnem utripanju srca, nespečnosti, izgubi spomina, živčnih motnjah jn podobnih nerednostih. Premišljujejo mnogo o svoji »bolezni«, se boje, da ne bi ostali večno bolni, so slabe volje, se ne zanimajo za zunanje stvari, si očitajo vse mogoče in nemogoče — se vedejo kratkomalo kakor hipohondri. To vse spada v okvir kli- makteričnih pojavov, samo da so pri moškem bolj pasivnega značaja, pri ženski pa aktivnega. In zelo zanimivo je dejsitvo, da so jim drugače zdravi in močni moški, takšni, ki je življenje od njih mnogo zahtevalo in ki so tudi oni zahtevali mnogo od življenja, bolj podvrženi nego tisti, ki so bili prej slabotni in bolehni. Vendar pa je tu znanost šele v začetku razisikavanj in ne more še povedati, zakaj je tako. Marsikoga bo zanimalo zvedeti, kako naj se možje ravnajo v tem času, tisti možje/ ki bi jih zadela leta spremembe prehudo ali ki bi jih radi »preložili na poznejši čas.« Toda zdravniki ne poznajo danes še nobenega sigurnega in splošno uporabljivega sredstva. Morda bo pomlaievalna umetnost kdaj tako dostopna vsem slojem, da si ne bo treba delati skrbi radi starosti — dotlej velja eno samo sredstvo: Zmerno življenje in krepka volja, da bi ostal mlad. Angleško-irancoska demarša v Sofiji Anglež ta Francoz Intervenirat«, ItaHJa pa »tojl zada] . . . Ne muč te naše dece z ribjim oljem, da te ji mesto tega okusni prašek ..JEMALT", ki se tudi poleti jemlje s slastjo. Lindberghov park v Ameriki y Ameriki se je osnoval odbor t znanim bogatašem Johnom Ročk* fellerjem na čelu, ki hoče urediti Lind* berghov park, ki naj bi ostal večen pomnik slave mladega in pogumnega Američana, ki je preletel Ocean. Park se bo uredil na mestu, s katerega je Lindbergh startal, t. j. na Roosevelt* Fieldu. Park bo zasajen z drevesi in razdeljen na gredice s travo. V sredi bo stal Lindberghov spomenik iz bro* na, vrh katerega bo natančen posne* tek letala «Spirit ob St. Louis«, ki je neslo Lindbergha čez valove smrti. V istem parku se postavita tudi dva kamna v spomin Chamberlinu in Byr» du, ki sta preletela Ocean kmalu za Lindberghom. Da bi se iznehil plačevanja alimentov... Pred časom se je zaročil sin nem* škega posestnika Kullmanna z nekim dekletom v Berlinu. Ljubezen med njima je bila tako sladka, da ni ostala brez posledic. Zaročenka je postala mati in je porodila dete. Ko se je to zgodilo, pa se Je začel otrokov oče skrivati pred nezakonsko materjo. Upiral se je zlasti, da bi pri* •peval k vzdrževanju otrok« in ker mu mlada mati ni dala miru zaradi poroke, je izmislil originalno, toda malo učinkovito rešitev. Ponaredil je mrtvaški list in ga je velel poslati mladi materi, da bi se je s tem za vedno odkrižal. Nezakonska mati je komaj verjela svojim očem. Mrtvaški list je naznanjal, da je otrokov oče utonil pri neki partiji z jadrenico po Vzhodnem morju. Podpisi in pečati so bili tako dobro ponarejeni, da ni bilo mogoče dvomiti nad verodostoj« n ostjo listine. Bilo je mnogo solza — dokler se ni mlada mati prepričala, da je vse sku* pa j prevara. Nekega dne, ko je nesla malega črvička na solnce, je namreč prikorakal po poti oče, živ, zdrav in čvrst. Nezakonska mati se ga ni ustra« šila, marveč je poklicala policaja, ki je fanta legitimirala. Izkazalo se je, da je bila zadeva z mrtvaškim listom uprizorjena. Fant je prišel pred sod» nika in te dni je bil obsojen na tri mesece ječe pod pogojem, da bo pla» čeval vse zaostale alimente, vrh tega pa še vzel nezakonsko mater za ženo. V Mrakovf restavraciji aa Rimski cesti »vira vsako soboto In nedeljo »Orlent orkester« oa kra«nem senčnatem vrta. Izborna abonma hrana dnevno K Din. Priporočam se za mnogobroint obisk. 8849 Pravi vzroki nesreč na naših železnicah Docela napačen način gospodarstva. - Nesmiseln in bi-rokratičen centralizem. - Premalostevilno in preslabo plačano osobje Listi poročajo zadnje dni o celi seriji večjih železniških nesreč na območju beograjske in siubotiške železniške direkcije. Obenem so se zadnje čase pričele znova širiti vesti, da je stanje lokomotiv in vagonov tako slabo, da navdajajo gospodarske kroge resne skrbi, kako bo z letošnjo izvozno sezono. Baje si je morala zagrebška direkcija izposoditi lokomotive iz Ljubljane, ker v Beogradu nimajo nikake rezerve. Naj bo že kakor hoče, značilno je, da se taki pesimistični glasovi sploh pojavijo. Ze omenjene nesreče, ki so zahtevale tudi znatne človeške žrtve, niso nastale slučajno, temveč jih moramo smatrati kot posledice nesrečnega sistema« ki vlada v upravi naših državnih železnic. Nočemo rekriminirati dalje, saj so dosedanji dogodki sami na sebi zelo resen opomin vodilnim železniškim krogom, da se dosedanja praksa ne more smatrati kot prava. To nam dokazujejo baš zadnje tri nezgode, ki so medsebojno popolnoma različne, saj gre pri prvi za iztirjenje, pri drugi za eksplozijo lokomotivske kotelne dimne cevi, pri tretji pa za trčenje brzega vlaka v drugi na vlak na neki postaji pri Vin-kovcih. Kakor je torej nezgodni način povsem različen, ostaja vendar kot nekak zaključek, da je prvi posledica slabe proge ali preostrih koles, pri drugem lahko govorimo, da je bila dimna cev že predolgo v kotlu in bi torej morala biti že izmenjana, v tretjem slučaju pa gre za dejstvo, da se dosedaj na naši glavni progi ni poskrbelo za modernejše zaporne naprave, da le torej od preprostih uslužbencev samih odvisno, ako hoče spustiti vlak skozi postajo neovirano. ali na ga zaoelie na stranski tir. Naglasili smo, da morajo biti pri naših železnicah nezdrave razmere. To pa sklepamo tiidi iz dejstva, da se je lansko leto doleo časa govorilo in mnogo oisalo o potrebni reorganizaciji in o ta-kozvani komercijalizaci.fi jugosloven-skih železnic. Merodajni krogi so sami izprevidell, da z dosedanjo tipravno prakso ne gre naprej. In vendar je poteklo že zopet mnogo Save v Dunav, toda o komercijallzaciji državnih železnic ni ne duha ne sluha, temveč je ostalo vse pri starem. Železnice so še vedno upravljane popolnoma centralistično iz ministrstva za promet in njemu podrejene generalne direkcije v Beogradu, ki si je tudi po no- vi uredbi o ustrojstvu državnih železnic pridržala vso kompetenco v rokah. Ona nastavlja vse uradništvo, vodi tudi naj-podrobnejše agende, oblastne direkcije pa so prav za prav le nekake ekspoziture generalne direkcije, mesto da bi se jim v stvareh, ki se dado popolnoma strokovno in smotreno rešiti, pustilo polno moč, gen. direkcija pa bi si pridržala pravico kontrole. Mnogo je takih zadev, ki bi se dale kljub skupnemu proračunu prav lepo in uspešno reševati in upravljati po posameznih oblastnih ravnateljstvih, katerim so razmere na lastnem območju bolje znane, kakor pa centrali v Beogradu. Tudi sedanja birokratična centralizacija je mnogo kriva, da se ne more ob pravem trenutku ničesar ukreniti, ker mora vsako najmanjšo stvar potrditi in odobriti generalna direkcija. Značilno je n. pr., da so podrejene posamezne delavnice, kjer se popravljajo lokomotive ln vagoni, direktno generalni direkciji v Beogradu in niti v najmanjši meri oblastni direkciji, v katere območ-iu se nahajajo. In vendar je več kot jasno. da bo vsaka direkcija natfbolje vedela, kje je treba zagrabiti, da se vedno ohrani kapaciteta prevoznih sredstev na pravi višini. Tako pa lahko ostane direkcija pred izvozno sezijo brez lokomotiv in vozov, ako je pripadajoča delavnica po zaslugi centralistično urejene delavniške službe zaposlena z deli za kako oddaljenejšo direkcijo. Saj generalna direkcija pri najboljši volji in pri še tolikem številu uradniška ni v stanju, da bi ooznala položaj po progah v onih finih detajlih, da bi lahko inicijativno vodila celokupno službo. To se da mogoče voditi pri omrežju, ki obsega eden do tri tisoč kilometrov dolžine, nikakor pa ne pri ju-goslovenskem omrežju, ki ima skoraj 10.000 km in ki ie nastalo \r tako različno upravlianih delov. Velika coklja za upravo železnic je dalje z^glasni zakon o državnem računovodstvu, ki ga nekateri zagrizeni birokratje interpretirajo še bolj rigorozno, kakor je že sam na sebi. Nočemo iznašati kaj novega zoper ta zakon, saj je bilo že dosedaj toliko pritožb, da so se uverili celo merodajni faktorji, ki so povečini iz srbijanskih krogov, da tako ne more več dalje. Ob priliki komercijalizacij-ske debate se je od vseh strani povdar-jalo, da bodo železnice izločene iz splošnega državnega gospodarstva in seveda tudi iz območja zakona o državnem računovodstvu, kar Je bilo popolnoma upravičeno. Železnice uaj bi si ustvarile svoje posebne predpise za nabavo materijala in vozil, za plačevanje osob-ja, obnavljanje prog itb času. ko vlada oboževanje mu-skulature in polti! — G. T. D. v R. Jesih iz lesa uporabljamo za izpiranje tako kot surovino kot očiščenega. Učinkujoče sestavine v njem so .{se, najtrajnefše, zato najcenejše! lal, zagrmeli so vzkliki: — Za združitev proletarljatal — Za mednarodni sporazum! •— Za svetovni mir! — Za svobodo mišljenja! Med puntarji zoper ljubega, starega kmečkega Boga je bodro korakal usnjar Gregec: majhen, grba v in krmež-Ijav. Z rdečim nageljnom v gumbnici je umerjal korake za starim, izkušenim bojevnikom... In Čutil je čudno slast, ki ie ni poznal: zdelo se mu je, da je zdaj velik, močan, vzvišen nad svojo domačo vasjo, nad rajnko materjo, nad vsemi, ki še niso v teh vrstah, — med rebeli, ki so zvrgii Boga. Gregec ga je prvič zapustil. Brez bojev, brez slovesa. Zato, da bi bil velik, močan, svoboden. Če bo šlo, — razuzdan. Taka mu je bila skrita misel. In žgalo ga le v notranjosti. Le z rdečo zastavo naprej... ^v neskončnost... Zvečer se le Peter Gregec vlegel kakor po navadi, le malo razigran je bil: od vina, od žensk, od tlečih misli. Toliko razigran, da ni več mislil, koga je bil danes zapustil in kdo ga čaka v samotni podstrešni luknji, nekje za njegovo borno škripaiočo posteljo. Bog. dober starec, natančno takšen, kot ie naslikan v vaški cerkvi njegove domače fare. ie že sedel pred njim. Za hrbtom so se videli beli gorski vršaci ta ob straneh so žareli oblaki Docela nejasno je bilo Petru Gregcu. kai se je zgodilo ž njim. Ali je umrl? Kako je prišel v ta čudni kraj? Kdo je ta Bogu podobni starec? Ali ie ali ga ni? Mar ga ni prav danes zvrgel? Mar niso vsi trdili, da je to res, tisto materino pa ni res?! Kolobarji so se mu delali pred očmi. zrak je trepetal kakor sj>omladi nad njivami; s težavo je zrl v starčevo obličje. — Peter Gregec, — je dejal starec, — ali sem ali nisem? Gregec se je spomnil rdeče zastave in starega upornika, ki je bil danes korakal ž njim. Nekaj mu je velelo: Reci. da ga ni! Gregec se Je ozrl in ni videl nikogar za seboj. Starec ga je zrl s promica-vim, dobrodušnim pogledom. — Mene se spomni! — mu Je zaše-petal drug glas. Pogledal je po strani in ie opazil skozi rahlo meglo suh, bled ženski obraz z ostrim nosom in resnobno zaprtimi ustnicami. — Mati! — je zaječal v temo. Tedal ga je stairec premeril še bolj dobrotlfivo. — Peter Gregec, — ga Je spet nagovoril, — vem. zakai si se pobunil zoper mene in me zvrgel z neba. Toda vedi: dekleta vzlic temu ne bodo marala za te. Nisi ti za dekleta. Tebe nisem za to ustvaril. V Petru Gregcu ie vzklnelo. Ves se je stresel, vse misli so se mu napele: butnil je z glavo ob nekaj, kar mu je doslej zapiralo pogled, razklal se je v notranjosti in je zakričal: — Zakai si me pa ustvaril? Za trpljenje? Sebi v igračo in slast? Stresli so se oblaki, gorski vrhovi so se zamajali. Vse je na mah Izginilo in Peter Gregec se je s krikom vzdramil iz spanja. Pogledal je v temo in se zgrozil. V ušesih mu je še brnel neki daljen sanjski glas. ki ga ni mogel doumeti. — Pojdi, mali rebel božji!... Čigav je bil ta glas? Petra Gregca ie postalo strah sebe in življenja. Počasi se je prekrižal in se mu je zdelo, da mu je odleglo. Sklenil je, da ne bo nič več mislil, zakaj strašne so včasi misli in brezna se odpirajo pod njimi. Za mižal ie. in trudoma zaspal... ■□□□□□□□l ODODgDoa-ti g imgjuuuuu Za stavbe po znižanih cenah vsakovrsten suh. tesan ln žagan le*. — Vsaka množina v zalogi. Zaganie odpadki od lesa. drva. Dostava tud' na stavbo FRAN ŠUŠTAR, lesna industriia in trgovina, oarna žaga LJUBLJANA. Doleniska cesta 12. 8699 a»tI t11 ii » m b ■ ii u u n n ii a b innnnnrrTr, Ljuba Prenner: Slovo Nekdanji tovariši so me povabili na svojo abiturijentsko slavnost. Ker ne plešem, šla sem na galerijo, odkoder je bilo lahko opazovati vse in vsakogar, in sem se udobno pušeča vtopila v spomine. Kako štorasti in neokretni so bili še pred nekaj leti ti fantički, ki danes tu doli plešejo kadriljo, spretno in ponosno kot mladi bogovi (niti eden še ni stopil partnerici na lakaste čevljčke)! Jasno jih vidim, kako mahajo v prekratkih hlačah in pretesnih jopičih s predolgimi rokami in ogorčeni zabavljajo na te »proklete frklje«, ki imajo »povsod protekcijo« jn svečano zatrjujejo, da ne dobi pri matematični nalogi niti ena »švindlcetla«. In danes se sučejo v čedmih smokin-gth — dva celo v cutaway-ju — okoli ravno tistih »frkelj«, jim prinašajo cvetja in sladkarij, jim delajo poklone, jih ljubeznivo ogledujejo in mislim, ako bi katera hotela »švindlcetlov«, dobila bi jih na stotine. Kako lepo je gledati te sveže, mlade-niške obraze, Jz katerih žari ogenj navdušenja za vso lepoto, kfi je v njih in okoli njih. Tempora mutantur et nos . . . A vendar — tiha žalost se mi je prikradla v srce obenem z mislijo, da je gimnazioe konec. O, saj še pridejo vesela leta, rfati časi akademšške svobode ali pa skoro neomejene prostosti izbranega sd poklica — in hvala Bogu, da so jezovi, postavljeni gimnazijski razposajenosti, za nami. Še boli bo vzkipela radost in objestnost v veselih urah, ko se zavedamo, da smo mladi in jaki, da nam sije solnce svobode, da je ves svet naš in mi njegovi in da smo borci za svetle dlje. Ko sem gledala vaša skrbno počesana temena, mili moji tovariši, hi videla žarenje vaših lic, ljubke slovenske študentke, mi je topla simpatija do vas vseh zaHla dušo in vzkipelo mi je iz sirca kakor topel val: »O leta gimnazijska, tolikokrat prekleta in ozmerjana, kdo M se pač brez ganjenosti ločil od vas. Polna poezije in trpke bridkosti obenem, ste — leta našega cveta. Doba razkuštranih las in revolucionarnih idej. svetožalja m zlatih gradov, doba instrukcij ln »Savskih« cigaret, doba prvih »kirokovc, prvih verzov in prve — ljubezni. Cvetje odipada — doba zorenja nastopa. Leta giirmazfijska pa, dasi pozabljena in daleč za nami, bodo tiho vstajala iz skrinje spominov, ko se snidemo nekdanji tovariši zunai v življenju, in lahno trkala na srce vprašujoč: Ali še veš, tedaj . . « Iz Spilje. Ko sem zadnjič vozil tu, je fcilo vse slovensko, danes je zopet Spielfeld in živ krst neče razumeti na* še besede. Mura zavija molče v Prle* kijo in ji ni mar niti za tisto ogromno kamenito strašilo, ki vihti doli pod po* stajo ogromen meč proti Avstriji. Če« mu in zakaj ga vihti, vrag znaj, in je naposled tudi čisto vseeno. Mura teče kakor nekoč, samo časi se izpreminja« jo . . . V kupč stopi ženska z železničarskhn odznakom na rokavu, 8 smetišnico in omelom v rokah. Vljudno vpraša, ali sme pomesti? To se lahko vzame tako ali tako: prod^is ali šikana v zelo iz* kakor prežagane. Zemlja valovi dalje in dalje, do same Prage. Na ogromnem Wilsonovem kolo* dvoru mrgoli kakor ob preseljevanju narodov. Zares, cel Babilon. Vsi jeziki sveta se mešajo pod tem zakajenim steklenim obokom. Dnevi kongresov, narodnih in mednarodnih. Legijonarji, gasilci, gluhonemci in bogznaj kdo še. V veliki dvorani Obecnega doma, kjer je spomladi »Glasbena Matica« razsi* Eala našo pesem, so se zbrali zdaj glu* onemci iz vseh krajev sveta. Od vseh narodov so prišli in vendar so govo* rili v enem samem jeziku, ki so ga vsi razumeli. Bilo je toliko besed, pa ven* Tatranska Lomnica v snegu brani obliki. Jas sem tej ženski že v samem pogledu bral besede, ki jih je zadržala na koncu jezika: ali one po* mesti — to nesnago iz Jugoslavije? No da, res je bilo precej nastlano z italijanskimi časopisi, oči vidno pri nas na Rakeku, ali vsaj v Ljubljani nihče ne misli na take »lapalije«. Naposled pa smo tudi »izvozna« država . . . Rottenmann*Selztal. Koliko naših ljudi ima na te kraje nepozabne spo* mine! Več prijetnih nego zlih. Grad Strechau gleda s svoje strme špilje z razsvetljenimi okni v dolino. Po dolini sami mrgoli nebroj luči. Takrat je bilo vse v temi, pa vendar . . . Tucat let bo že tega. »Najlepša je mladost . . * dar nobenega glasu. V skoro natlačeno polni dvorani je vladala tišina kakor med povzdigovanjem. Zares interesan* ten kongres. In kaj mi je še posebe ostalo v spo* minu na to zlato, stostolpo Prago? Sumeče Vaclavsko namestje, ali veli* častni Hradčani, spomenik Husa . ali Palackega, narodno divadlo, kjer sem si s težavo priboril vstopnico k »Pro* dani nevesti«, ali staroslavna restavra* cija pri »Fleku«, kamor mora na pivo vsakdo, ki hoče reči, da je sploh bil v Pragi? — Povsod, povsod je bilo tako lepo in domače, kakor more biti samo v tem milem Libušinem mestu. In ko smo se nekega večera primotali z do* Tatra, — Štrbske Plešo Dolg predor. Jadramo pod Turami. Votlo klopoče kolesje. Šele po dolgem času se razgubi smrad dima in saj. Dr* vimo preko ravnine, čez Dunav, Linz. Proti polnoči se bližamo češki meji Človek komaj zapre kovčeg in vtakne potni list nazaj v žep, je že zopet re* vizija. Kdaj bo konec teh nadlog? Včasih si se vozil čez mejo, pa te še pes ni povohal. Iz teme se lušči blagoslovljena če* ška zemlja. Lahno vzvalovana tla, ka* mor seže pogled. Vsako drevo v šumi, vsaka bilka na polju priča o vzornem gospodarstvu. Vse kakor iz škatlice! V starem husitskem Taboru se ogleduje solnce v ogromnem ribniku, ki sega od kolodvora do mesta. Pokrajina žari ▼ jasnem poletnem dnevu. Nizke, čedne hiše selišč izgledajo brez nastreškov brodušnim senatorjem Novakom po ne vem kakšnem zveriženem stopnišču k »Zlati studnički« pod Hradčani, je bil to edinstven pogled na morje luči to* in onkraj motne Vltave, nad kate* ro se je v tihem dostojanstvu vozil ščip. No, vse to je videl in občudoval že marsikdo naših ljudi, malokdo pa je bil še morda v Gornjem Krču, tam precej daleč na praški periferiji, kjer dovršujejo zdaj impozantno socijalno ustanovo praške mestne občine. Je to kompleks velikih paviljonov z naj* udobnejšim komfortom, kjer bodo na* šli zavetišče mestni ubožci. Mnogi bo* do tu preskrbljeni do smrti. Vse od ogromne kuhinje z najmodernejšimi tehničnimi pripomočki do idealnih ko* palnic in snežnobelih stranišč je tako Pogled na Bratislavo I vabljivo, da bi si človek po pravici želel postati praški mestni revež. Sto* tine rok hitč s poslednjimi deli, da bo ta kolosalna ustanova, proračunana na 80 milijonov Kč, izročena ob deseti obletnici osvobojenja svojemu pleme* nitemu namenu. Kako in s čim pa se bomo postavili pri nas? Na Husov praznik sem se odpeljal preko Pardubic v Brno na razstavo so* dobne čehoslovaške kulture. O tej raz* stavi, ki je živa bilanca zrelega narod* nega dela in upravičen ponos sleher* nega čs.- državljana, se je pri nas že precej obširno pisalo. Ogledalo si jo je že tudi precej naših ljudi, ki jim gotovo ni bilo žal ne pota ne stroškov. Da bi. si jo ogledali še tisti, ki tako nesrečno kujeio usodo naše države, morda bi se jim vendar kaj odprli možgani, pa bi jih bilo vsaj enkrat in vsaj malo sram . . . Preko Bratislave je šla moja pot v Tatre. Kmalu onkraj Trnave pod Ma* limi Karpati smo se približali Vahu, največji slovaški reki, ki spremlja potem železnico do samega podnožja Visokih Tater. Številne razvaline sil* nih gradov (Trenčin, Strečno i. dr.) pričajo, da je bila ta dolina že od nekdaj važna prometna žila. Sedaj teče tu dvotirna proga, ki se pri Zihni združi s tešinsko železnico in vodi dalje mimo velikih industrijskih centrov (Vrutky, Roižomberok, Poprad) ter mnogih zdravilišč (Pieštany, Trenčin-ske toplice, Luboehna, Smokovec) v Košice in v Podkarpatsko Rusijo. Cim više prihajamo, tem več Židov polni vagone. Popoldne sem izstopil v Strbi, odkoder sem se z gorsko železnico povzpel na Štrbsko plešo (1351 m), izhodišče na mnogotere zahodnotatranske vršace. Ker nameravam opisati Tatre v posebnem članku, zato omenjam tu le nekaj splošnih utisov. Visoke Tatre^ so impozantno gorstvo na češkoslovaško-poljski meji, z ostrimi grebeni in vrhovi (najvišji je Gerlachovski štit 2663 m) ter mnogoštevilnimi jezerci v posameznih dolinah, ki dajejo tej divji skalnati pokrajini še poseben čar. Skalovje je temno, kakor ožgano, prepreženo s finim tnahovjem in zelo razkosano. Pota so večinoma vzorno markirana, vendar je treba ponekod vodnika. Visokih planinskih zavetišč je le malo, prehrana v njih pa v naši valuti silno draga. Skromno kosilo v taki koči stane preko 100 Din. Še večja draginja pa. vlada v podtatranskih letoviščih (Štrbske plešo, Smokovec, Lomnica), ki so zvezana med sabo z električno gozdno železnico in nudijo bogatemu svetu ves konfort. Z našo planinsko legitimacijo sem imel samo to ugodnost, da sem smel prenočevati v tu,ri-stovskih kočah, toda brez popusta, čeprav so mi v Ljubljani zagotavljali, da bom deležen istih ugodnosti kakor čsl. turisti. Seveda sem moral tako gledati, da sem jo kmalu odkuril v dolino in na vlak. Dunaj. Že na vožnji od Bratislave proti nekdanjemu cesarskemu mestu sem videl, da grem v velik »ramavš«. Vse avstrijske postaje v zastavah, cele procesije s pisanimi kokardami in trakovi na prsih so vstopale. Ta »ko-kardomanija« je ostala Avstrijcem še iz suhih vojnih let. Zdaj so se vozili na veliko pevsko slavje in če niso prepevali, so se zalagali z vsakovrstnimi okrepčili, kakor da so bili že teden dni tešči. Vse na čast Schubertu, ki skoro ni imel, kamor bi glavo položil ... In šele na Dunaju! Schubertova čokolada, Schubertovi robci, Sehubertovi kozarci in morda še zobotrebci ... V banki sem dobil celo Schubertove šilinge! Ves ta napihnjeni pomp, iz katerega so kovali zdaj »hvaležni« potomci božanskega pevca svoj lakomni kapital, mi je bil tako odvraten, da mi ie za Dunaj hekuba, ako ga še kdaj vidim, ali nikoli več. Ko je zjutraj vlak drdral protj Mariboru. je bilo v vagonu dosti avstrijskih smeti, ki so se mirno vozile proti beli Ljubljani in se iih je morda kdo usmilil šele onkrai Rakeka. Zakaj pri nas imamo važnejšega posla, nego da bi se brigali za smeti . . . Vilko Mazi. Kopel italijanstva Rimski fašisti so začeli zadnje čase propagirati misel, ki naj bi pribavila italijanski državi nove državljane, ka* terih ima Kalija očividno premalo, čeprav jih ne more nasititi z lastnim kruhom. Fašistična centrala je skle* nila odtegniti potomce italijanskih mater vplivom tujine. Tu gre za ti* ste fašiste, ki žive v inozemstvu. Sklenila je, da bodo otroci v inozem* stvu živečih fašistov vsako leto lah* ko prišli «domov», kjer se bodo ka* pali v italijanski vodi in si bodo utr* jevali italijansko čustvovanje. Na ta način bodo potomci italijanskih mater ostali to, kar so, namreč Italijani in postali prepričani fašisti. Že letos je fašistično vodstvo spravilo v Italijo na počitnice 7200 takih otrok, od ka* terih je prišlo 4200 iz Francije. Propaganda pa gre v tem oziru še dalje. Fašisti izdelujejo načrt, po ka* terem naj bi prišle vse italijanske že* ne, ki žive v inozemstvu in se naha* jajo v drugem stanju, pred porodom v Italijo ter bi rodile deco na italijan* skih tleh. Ta predlog je naperjen po* sebno proti Franciji, ki je sprejela določilo, da je naturaliziran vsak otrok inozemca, ki se rodi na fran* coskih tleh. V Italijo bodo prihajale rodit predvsem delavske žene, kajti od njih si obetajo fašisti najtesnejše* ga privrženstva in tudi najbogatejše žetve. Kulturni pregled „Srpski Književni Glasnik" Osma številka »S. K. Glasnika« z dne 16. avgusta je priobčila na uvodnem mestu nedo-vršeno in doslej še neobjavljeno povest Bo-risava Stankovica. »Pečal«. Dasi spis še ni bil pripravljen za tisk in ni dovršen, vendar očituje vse odlike Stankovičevega peresa. Intimno psihologijo mladega dekleta je podal pisec s sugestivno močnimi potezami. Tudi črtica sovjetsko - ruskega pripovednika A. M. Sobola »Poslednje putovanje barona Tjubel - Fjutcenau« je čitatelju po svoji izvirnosti in umetniškem orisu značajev prijetno presenečenje. Prevod pesnika Gustava Krkleca je prvovrstea. Pesniški prispevki so iz vrst najmlajših.: Frano Alfirevič, Nikola Šop, Husnija čengič. Izmed esejev in razprav gre prvo mesto zanimivi študiji Miloša Savkoviča >Udeo prirodnih nauka v srpskohrvatskom realizmu«. Pisec premotriva, kako so spisi mate-rijalistov XIX. stoletja, predvsem Darwina in Haeckla vplivali na srbsko in hrvaško pripovedništvo. Zanimivo je, da je vladalo v Beogradu znatno večje in širše zanimanje za prirodoznanstveni svetovni nazor, ki tolikanj karakterizir3 XIX. stoletje, nego v Zagrebu. V Beogradu so ga jeli že zgodaj vulgarizirati, medtem ko se je v Zagrebu gojil bolj v krogu čiste znanosti. Pisec v tem članku še ne razmotriva natančneje romanov in povesti, ki so nastale pod vplivom te miselne struje; sodimo, da je to le uvod v izčrpnejšo studijo. Prav tako je za literarno izobraženega človeka zanimiv esej Slobodana Popoviča »O psihologiji književnog ocenjivanja.« Nadalje kritizira Pera J. Popovič naše bankovce — zanimivo je, da tak članek izide v literarnem listu. O značaju, vzrastu in nazadovanju znane ameriške organizacije Ku-klux-klan poroča Ilija M. Petrovič. V književnem pregledu daje >Glasnikov< urednik Milan V. Bogdanovič daljšo oceao o dveh nadrealističnih srbskih spisih (Marko Risti in Aleksander Vučo). V umetniškem. muzikalnem, vojaškem in političnem pregledu se registrirajo razni novi pojavi, številko pa zaključujejo beležke. Ljubljanska drama in opera v sezoni 1928. Iz gledališke pisarne smo prejeli reperto-arni načrt za novo operno in diamsko sezono. Dopis navaja: Dramska sezona se otvori s Shakespea-reovo tragedijo »Romeo in Julija«. Sledila '»o Cankarjeva farsa »Pohujšanje v dolini ientforjanski« v novi opremi, režiji in in-scenaciji. Tekom sezone bo drama slavila jubilej Tolstega, Ibsna in Gorkega. Vprizo-re se njih dela: Živi mrtvec. Strahovi in Na dnu. Iz češkega repertoarja se bo igrala Čapkova »Stvar Makropulos«. iz bolgarskega pa »Mojstri«, drama pisatelja Stojanova. Skupen večer bosta imela Tolstoj in Ta-gore. Program: On ie vsega kriv; Pošta. Ostali repertoar se bo črpal iz naslednjih del: Shakespeare: Ukročena trmoglavka; Goethe: Faust; Biichner: Dantonova smrt; Rollard■ Igra ljubezni in smrti: Galswor-thy: Beg: Klabund: Krog s kredo; Shaw: Sveta Ivana; Balzac: Mercadet; Zola: Ubi-jač. Mnogo bo tudi ve-selih iger in zabavnih komedij. Za mladino se pripravlja več predstav. Opera prinese izvirno delo Marja Kogoja »Črne Maske«, Rista Savina »Lepo Vido«, Slavka Osterca »iz komične opere«. Izvajala se bo tudi oratorijska opera Stravin-skega »Oedipus«, Smetanov »Dalibor«, VVeinnbergerjev »Švanda Dudaik«, Krene-kov »Jonnv svira«. Mozartov »Beg iz Se-raila«. Obeta se končnno VVagnerjeva »VValkiira. Ponavljale se bodo opere: Pro-kofjeva: »Zaliublienv tri oranže«, Mozartova »Čarovna piščal« in »Cosi fantutte«, Straussova »Šaloma« in Flotova »Marta«. Opereta se bo držala smernic večjih odrov. 0 krizi knjige Ponovno smo že imeli priliko na tem mestu naglasiti vso važnost problema naše knjige. Ko pa je biia pred nedavnim objavlj-ma poluslužbena statistika naše knjige v letu 1927., da je izšlo preko 200 knjig (brez časopisov), z izdanji v Italiji preko 250 knjig, ie morda to koga potolažilo v napačnem mnenju. Površen pregled podrobne statistike javlja, da je število leposlovnih izdanj padlo v primeri s tem, koliko več književnih družb imamo danes in da so baš te družbe one. ki nosijo nesorazmerno veliko pezo vseh knjižnih izdan j. Drugo, kar potare, je da se je povišalo število knjig, izdanih v samozaložbi in da so te knjige samo leposlovne. To v splošnem o statistiki. Nekoliko težko bi bilo. toda za problem izredno potrebno. da bi nam nudila statistika število onih rokopisov, ki so jih naše založbe z czirom na krizo bile primorane zavrniti, oziroma onih del, ki bi jih avtorji želeli prodati, a z ozirom na razmere tega ni storiti niso poskusili. Tako bi nam bilo mogoče ugotoviti točno in utemeljeno, kakšen razmah je z ozirvm na tožbe avtorjev zavzelo razsulo našega knjižnega trga. In to posebno z ozirom na primerjalno statistiko predvojnih in prvih povojnih let, da se dokaže padec v Bleiweisovo dobo, kar zatrjujejo redki, a hudomušni slovenski bibliofili. Srbskohrvatska publicistika stalno razpravlja o teh in podobnih problemih, kar firo že velikokrat imeli priliko registrirati. Naravno, da so razmere nekoliko drugačne, predvsem kar se tiče problema nepismenosti širokih plasti. Predlogov dežuje z tseh ?lrani, da se kar zdi. da ne bodo nikoli realizirani. Najzanimiveji je morda pni o nekakem »centralnem založništvu« (centralno nakladno poduzeče), ki naj bi skoro v formi trusta privabljalo kredit, pomnožilo izdanja pod strogo cenzuro strokovnih intelektualcev in z disciplinirano propagando zagotovilo uspeh. Razveseljivo je, da se baš knjiga rji in založniki javljajo z zavestjo potrebne re-medure. Aktiven je vtem oziru »Klub knji-žara u Zagrebu« (celo 5 slovenskih knjigarn oziroma založništev je med njegovimi člani), ki izdaja list »Kniižarstvo«. Tega lista jo od oktobra 1925. do junija 1928. izšlo sicer samo 19 številk, vodi v predalih nekakšno »bibliografijo« celo slovenskih knjig in je imel z vzdihljajem konstatirati, da razpošljejo slovenske pošte letno preko 13,000.000 peri-jodičnih listov, t. j. iziisov na osebo brez dnevnikov, kar naj zadostuje mesto ironične opazke. Eden brv. knjigarjev se je ogla- 1 sil v zadnji številki letošnjega »Vijenca«-kjer ugotavlja, da je knjiga med masami izgubila vrednost duševne potrebe, v kolikor so razmere zastrupili mladi povojni avtorji s svojimi produkti iz samozaložbe in prodajanjem od osebe po načinu krošnjarjev, kar jim dozdevno uničuje riziko, a obenem oškoduje edino pravo razprodajo v legalnih knjigarnah. Isto je s prodajo knjig po trafikah in raznih kramarijah, dasi bi se zdelo, da to pospešuje prodajo knjige. Skratka: knjiga je danes »massenartikel«, blago kot vsako drugo blago, celo nevezana na stalno ceno. Drugo: «šund»-literatura se je bohotno razvila in zastruplja še zadnje najsubtilnejše odnose zdravega razuma, i dve dejstvi sta važni, ker se tudi pri nas širi prodaja knjig «samozaložbe» izven upravičenega lokala knjigarne in je neka famozna zagrebška za-ložna. tvrdka pričela širiti tudi v naših krajih «šund» - literaturo v obliki romanov, kakršnih — seveda — še niste brali.> I)a, zagrebška tvrdka in v slovenskem jeziku! Škodljiv je molk slovenskih založništev in knjigaren k vsem tem problemom. Ali se more zadovoljiti slovenski kulturni pijonir, da reši problem za sebe z razširjenjem prodaje artiklov trgovine s papirjem in pisarniškimi potrebščinami? Potrebna je tudi statistika prodaje slovenskih knjig, da vemo ceniti pogum in hvalevredno požrtvovalnost onih, ki kljub vsemu še izdajajo. Ali pa eo naša založništva popolnoma nedolžna in bi nam potreben odgovor za to dala statistika prodanih nemških knjig? Da, tudi to je važen problem svoje vrste: problem snovi ▼ sodobnem slovenskem lepoklovju. Ta problem bo treba analizirati! jt. Trilogija G. d.'Annnunzija. Iz Gardona poročajo. da piše D'Annunzio novo trilogijo, ki bo obsegala romane: Violanta, Kdo ste? in Končana. Izvleček iz večernih programov tfEKLlN (484 m 1 tw), fRANKJ*URl u> i kw) langenberg (46S m « *w), SIUITOART (379 oi (IW|, PRAGA (349 m 5 kw), LONDON (DAVEN! KY 1604 a< ib lcw). ZAGREB (310 m 0.7 lw). brno (441id JSvv). rim (450 n 12 DUNAJ 1517 m 7 kw), DaVEnIRV (492 m. 12 kw) varšava (IIti CD 10 kw), stockholm imo-tala 1320 ro 30 Nedelja, 26. avgusta. BERLIN 20.30: Orkestralen koncert. (Uverture in intermezzi iz modernih ope* ret.) — FRANKFURT 20.30: Pevski kon* cert. (Sopran in tenor.) Prenos iz Berlina. — LANGENBERG 20.05. «Orlov». Kon« cert lahke glasbe. — STUTTGART 19: Prenos programa iz Solnograda. (Glej Du* naj!) — ZAGREB 11.30 Dopoldanski kon* cert. * 19; Prenos progarama iz Solnogra* da. — BRNO 18: Koncert arij in pesmi, s 19: Prenos programa iz Solnograda. Na« to prenos koncerta iz Bratislave. — BU* DIMPEŠTA 10: Cerkvena glasba. * 12.30: Komorna glasba. * 16.15: Koncert otroš* kih pesmi. » 17.15: Popoldanski koncert vojaškega orkestra. » 19.30: Dramski ve* čer. Nato ciganska godba. — LONDON 20.20: Koncert na orglah. » 21.05: Kon* cert vojaškega orkestra. » 22: Koncert. « 1: Wagner: Iz opere «Lohengrin». » 2: Dvorak: Uspavanka. * 3. Tn pesmi. — PRAGA 18: Mendelssohnove pevske skladbe. * 19: Prenos programa iz SolnO* grada. Koncert iz Bratislave. — RIM 21: Simfonični koncert. — DUNAJ 11: Kon* cert dunajskega simfoničnega orkestra. * 16.15: Popoldanski koncert orkestra. » 19: Prenos iz Solnograda: Mozartova «Čarob« na piščal«. Koncert lahke godbe. — VAR* ŠAVA 21: Koncert poljske narodne glas« be. — STOCKHOLM 19.45: Koncert italijanske glasbe. (Sopran in orkester.) Lahka večerna godba. Za domžalsko postajo nudi najcenejše in najboljše DETEKTORJE, KRISTALE, SLU* ŠALA ter vse radio*potrebščine RAD1GVAL LJUBLJANA Kongresni trg 3. Ponedeljek, 27. avgusta. (BERLIN 21: Zabaven večer. (Orkester in recitacije.) — FRANKFURT 19.30: Prenos iz frankfurtske opere: Puccinijeva «Tosca». — LANGENBERG 18: Večerni koncert pevskega zbora in godbe na pi« hala. * 20.15: Orkester, kvartet in recitaci« je. — STUTTGART 20: Rokodelske pes« mi. (Orkester in solisti.) — ZAGREB 16: Odlomki iz novejših dunajskih operet. * 20.35: Koncertni večer. (Dve violini in kla« vir.) — BRNO 1910: Kabaretni večer. « 21: Prenos koncerta iz Prage. Prenos z brnske razstave. — BUDIMPEŠTA i2: Koncert komorne glasbe. * 17.45: Madžar« ske narodne pesmi s cigansko godbo. • 20.15: Koncert orkestra in solistov. — LONDON 19.15: Beethovnove sonate za čelo. « 19.30: Mešan večer. (Recitacije, in« strunientalna glasba.) * 2150: Večerni kon* cert orkestra. _ PRAGA 17: Popoldanski koncert. * 19.10: Prenos programa iz Brna. » 21: Večerni koncert — DUNAJ II: Dopoldanski koncert kvarteta. * 16.15: Po« poldanski koncert orkestra. i» 20: Koncert Handlovih komornih skladb. * 20 45: Kcra* cert zbora mandolin. — VARŠAVA 18: Prenos koncerta iz Poznanja. « 20.15: Ve* čemi koncert orkestra in solistov. — STOCKHOLM 19.45: Koncert na dveh klavirjih. « 20.15: Koncert komorn® glasbe. TeiefunKen radio nalbolE KDOR OGLAŠUJE, TA NAPREDUJE! Gospodarstvo Katastrofalne posledice pomanjkanja vagonov na slovenskem lesnem trga Glede as brezprlmerno pomanjkanje vagonov, ki postaja vsak dan hujše, je na slovenskem lesnem trgu prenehalo vsako redno trgovsko poslovanje. Jadikovanj,e in inter-veoiranje na direkciji železnic prav niž ne pomaga. Kupčljsko poslovanje ie postalo povsem iliraorno, kajti sklepanje kupčij, zlasti • pogodbeno obveznem času dobave, je danes podobno hazardni igri. Sredi najugodnejše izvozne konjunkture za les se inozemski kupci obračajo drugam za blago, ki so ga ie pri nas kupili, pa zopet stornirali, ker kupljenega blaga ne morejo dobiti. Producenti čakajo že 8 do 4 tedne zaman na vagone, ki so jih naročili. Naročila za ipecljalne vozove (za blago v dolgih dimenzijah) se sploh odklanjajo, ker imamo v Sloveniji le 6 takih vagonov (1) V krogu lesnih trgovcev j,e razburjenje od dne do dne večje. Temu s« ni treba čuditi, kajti pomanjkanje vagonov pomeni v tem času katastrofo, in to ne samo zato, ker je onemogočeno sklepanje ugodnih kupčij in ker se sklenjene kupčije dnevno stornirajo, temveč tudi ki rad i tega, ker so trgovci v veliki nevarnosti, da zapadejo v visoke konvecijonalne globe, ker ne morejo dobavljati blaga v pogodbeno določenem času. Prav zadnje dni so inozemski kupci stornirali velike kupčije, ker zaradi pomanjkanja vagonov ne morejo dobiti tega blaga. Položaj na našem lesnem trgn je baš sedaj nadvse ugoden, in bi se dalo sklepati prav dobre kupčije. V Ljubljano prihajajo inozemski trgovci, ki bi bili voljni skleniti velike dolgoročne kupčije (tako n. pr. aa pragove), od katerih bi imela koristi vsa Slovenija. Po krivdi in nezmožnosti Beograda pa je sklepanje takih kupčij trenutno nemogoče, kar povzroča milijonske 8kode. Pomanjkanje vagonov pa ni toliko posledica velikega prometa, temveč v veliki meri posledica zastoja v prometu zaradi pomanjkanja lokomotiv v okolišu zagrebške direkcije. Lokomotive se zadržujejo v Beogradu, kajti beograjska železniška direkcija ima, kakor je bilo na nedavni konferenci Šefov prometnih oddelkov in vozovnega vodstva ugotovljeno, 02 lokomotiv preko svojega rednega Števila. Tako je Izraba vagonov »redi Izvozne sezije, ko bi se moral promet vršiti čim točneje, postala še slabša. Poleg tega pa se v vzhodnem delu naše države enostavno zadržujejo vagoni, ki prihajajo iz ca pada. Tako hira naie lesno gospodarstvo, v času, ko bi se lahko najugodneje razvijalo. Vsak glabi isgledl sa letošnjo letine koruse. Glede naše letošnje letine koruze so trenutno cenitve zelo različne. Žitni trgovci so povsem navezani na privatne cenitve, ker so uradna poročila kmetijskega ministra glede na primitivni sistem ugotavljanja trenutnega stanja nezanesljiva. V splošnem se pri-akuje, da bo letošnja letina koruze slabša, kakor lani. Za domačo potrebo bo sicer zadostovala, možnost izvoza pa je zelo dvomljiva. Situacija glede možnosti izvoza pa je tudi zaradi tega nejasna, ker se še ne more preceniti, koliko bosta visoka eena koruze in nizka oena pšenice vplivala na konsum. Špekulacija zahteva že danes za dobavo koruze v aprilu 275 Din za 100 kg, iz česar se da sklepati, da bo tudi nova koruza dražja kakor pšenica. Zaradi obilne letine in nizke cene pšenice obstoja možnost, da se bo pšenica v Vojvodini uporabljala za krmo namesto koruze. Na drugi strani pa se v pasivnih krajih, kjer se konsumira koruzni kruh, še vedno ne opaža preokret h kon-sumu pšeničnefra kruha, ki je sedaj cenejši. = Državna Obrtna banka bo v kratkem •tvorila ekspozituro v Novem Sadu. Iz Beograda poročajo, da bo Obrtna banka kralj. SHS v kratkem otvorila svojo ekspozituro v Novem Sadu. Obrtniki iz okoliša novosad-ske Trgovske in obrtne zbornice so dosedaj dobili že okrog 6 milijonov Din kreditov pri Obrtni banki. Kakor znano, je bilo na zadnji seji upravnega odbora sklenjeno, da bo posle predvidene podružnice v Ljubljani, zaenkrat vršila podružnica Državne h i po teka rne banke v Ljubljani, vendar ni čuti, da bi bili doslej v tem pogledu storjeni konkretni koraki. = Posledice krvavih dogodkov t skupščini v trgovini s inozemstvom Neka ljubljanska tvrdka nam je predložila dople svojega dunajskega dobavitelja, iz katerega posnemamo naslednji značilni odstavek: in <0gg> 370 — 880; «2» 860—860; «5» 830 — 340; <6> 296 — 306. Dunajska boru. sa kmetijske proizvode (24 t m.) Tendenca na duna^Bki bond se ni bistveno spremenila. Kupci zo dalje rezervirani, prav tako je tudi ponudba dalje znatna. Ponudniki so skušali dvigniti cene pšenici in rži, na kar pa konsum ni pristaL Za turščico je zanimanje nekoliko živahneje. Uradno notirajo: pšenica: domača 88 do 38.75, madžarska potijska 41 — 42, jugoslovenska 89.25 — 89.75; rž: marchfeldska 88.50 — 88.75, madžarska 87.25 — 87.75; turščica: podonavska 87.25 — 87.75, argentinska 36.5 — 87. Češko sukno, kamgarne kupite najceneje pri tvrdki ni hi. m samo Glavni trs št. 9 Ostanki za polovično ceno. Revmatizem. Izfava zahvalnostl. Gosp. Dru. L Rahlejevu, Beograd, Sarajevska 70. Ker tu mnogo judl trpi na revmatizmu, priporočila sem Vas mnogim in jim dala Vaš naslov Isto ako sem tudi /anje naročila Vaša zdravil?! Neki kmet iz MlaKe je potrošil polno novcev in men I, da mu ni rešitve. Priporočila sem mu Vaš Radio-Bais?mika in — hvala Bogu in Vam — ozdravel Je. Istotako tudi kovač Ha-vidič ni mogel hod ti, a pred nekoliko dnev sem ga videla da lepo hodi. Kdorkoli se mi potoži, da trpi na. revmatizmu, takoj mu napišem Vaš naslov. Zakaj? Ker imam sočutje s siromaki, ki trpe bolečine, a tu imamo tako dobro in korist' o zdravilo. Spoštovanjem Vam hvaležna Velika Gorica, 14. L 1924 Marta Bi: tur a. Zdravilo Radio-Balsamika izdeluje, prodaja in razpošilja proti naplačilu Laboratorij Ra dio-Balsamika dr. L Bahle-jeva, Beograd, Sarajevska 70. Zdravilo se dobi tudi r vseh boljših lekarnah in drogerijah. 168 CD B CD ■ O ■ O ■ O ■ CD ■ O B O B CD ■ O Restavracija ,Pod Skalco1 *** Mestni trg nudi pristna vina *z dolenjskih, štajerskih in dalmatinskih vinogradov. Sprejemajo se abonenti na dobro domačo hrano Dii 16*— dnevno. OBOBOBOBC3BOBOBOBC3BO KLAVIRJI i Tovarna in zaloga klavirjev, prvovrstnih inltru-mentov različnih tvrdk, kakor tudi lastnih izdelkov. Poseben oddelek za popravila. Uglaševanje in popravila za konservatorij, Glasbeno matico in druge inštitute izgotavlja moja tvrdka. Točna postrežba in zmerne cene. Tudi na obroke — Izdelovalec klavirjev R. WARBINEK, Gregorčičeva ulica 5 km Kad« najbolj rreto »re-tloe t loncih, te tudi najbolj potrebna hrana. Najbolj priporočljiv« )t, da hranite Vai, rretic, , K.ANIPOS rastlinsko toljo po prUdju6enlh navodilih Omot 12.60 ta 42 Din Naprodaj v lekarnah ta drogerijah ter trgovinah temen. P0 povsetja razpošilja Z. 8UMAHER. kem. in far. laboratorij, Orvenka, SHS. Brez kakršnekoli kffube na Cojenjn perjadt t* 40 let uporabljajo prlpomaai »Koko« praiek aa širine. 0« fa le malo pridenete redni hrani, ie boete imeli tupeh. Koretina m odebeli ia tudi bolje bom. J« tudi najeigurnejle ■dravUo proti raznim boleznim. Dni-rersalni učlnak Je pravi blagoslov aa dvoriMa. — Omot 10-40 ali 115 Din. Rast brade pri damah in vse nadležne dlačice na titnfc ka pod oazduho to n obrazu odstranite • s m < oa nalprlpro-stelši način z mojim oreizkuše-iim odstranjevalcem dlak — — Kompletni same Din 60 franka ako ooSUete denar na orel Koem laboratorij *1 VV, eCKHARDT Aogsborg. DeotschfamL tN««»fiennr?<»rstr U KNJIGOVODJO (knjigo vodkin o) bthmdsta. samostalno in pridno silo, zmožno nemškega jezika sprejme zagrebško podjetje. Ponnlbe s prepisi spričeval in referencami na oglasni oddelek .Jutra* pod ,719". 9933 Ui raine Mm 5 50 aH 7 kg, prenosljivi kolosek 760 mm, skretnice, okretaljke in vagonete. Ponudbe pod .štev. 9998" na oglasni oddelek .Jutra*. 9993 POTNIKA, • sedežem v Sloveniji, ki H zastopa kako firmo za moško modo, sprejmemo za vso Slovenijo. da bi vzel s seboj še manjio kolekcijo te branže. Prispevamo k dnevnim dijetam. Le prvoviatn« dobro vpeljane osebe i navedbo referenc naj se obrnejo na Jngomosse, Zagreb. Hijmt M, pri ES SOS Zobotehnika, samo prvovrstno moč v delih lz zlata in kavčnga išče za takoj ljubljanski zobozdravnik. mm Naslov v ogl. odd. Jutra. Sodnik: BOGOMIR KOBAL MILA KOČEVAR-jeva poročena LJubljana 26, avgusta 1628 »987., Za Kroiačel Nova velika Za krojače Kniiga kroiaštva za samouke o prikrojevanju moških oblačil A. SONC, Ljubljana, Gosposka ulica 7 Zahtevajte opis knjisre 2bt Važno V Stari Pazovi (Sremska oblast) centru žitne trgovine, v glavni ulid. (za 50 vagonov hrane), košem za koruzo in kompletno urejeno, popolnoma novo, najmodernejšo sušilnico za umetno sušenje koruze (kapaciteta 3-4 vagone) z električnim pogonom. Žitna trgovina obstoji na tem mestu £3 let, a isto tako je uveden lesni promet. Vpraša se pri Štedionid, Stara Pazova. 9877a Naznanjam, oa sem otvorll » knjlgan«, papirjem, pisoroUMml la nOVO trgovino lolsklmi potrobtanaml v novi hiil Pokojninskega zavoda, Praiakova ul. 15v in se slavnemu občinstva najtopleje priporočam. Z odličnim spoštovanjem Herman Hrovat KUPUJEM stalno vsako množino kostanjevega tanlnskega lesa, smrekove skorle, cele in zdrobllene, smi*m bmeijev« drog«, rabljene dobro ohranjene sode od strojnega in jedilnega olja po najviijUi cenah proti akreditivnema plačilu. t« FRANC OSET. Sv. Peter v Savinjski dolini. Lovske puške flobert puške, brownlnge, pištole za strašenje psov. Samokrese, topiče, zaloga lovskih in ribiških potrebščin ter umetalni ogenj. F. K. KAISER, pušk ar, Ljubljana, Seienburgova ulica St. 6 Direkcija državnih željeznica Sarajevo. Dlrek. br. 26.064/28. i ' KONKURS. Oradevinsko Odelenje Direkcije Državni Željeznica n Sarajevu raspisuje ovad natječaj za popunjenje upražnjenih mjesta i to: A) Gradevinskog inUnjora-referonta sa nova I do« punske radove, B) Gradevinskog hrZInJera-referemta za donj stroj, Inžinjera-geometra kao referenta za premor; Opd oslovi za namješteoje jesni IJ Da je na-tfecatelj drfavlianin Kraljevine S. H. S, 2.) Da je regulisao vojim obavezu. 3.) Da je sposoban za Saobračajnu itoSba. To dokar sati uverenjem željezničkoh ljekara. i Posebni oslovi fectu za poptrnjenje mjesta pod A) Da imade najmanj« dvogodSnfe praksa u rat' za rkahaTute *H- lanesfflrelšL 1*« Tomalci »teta Weck' pri tvrdk: »FRUCTUS- Ljubljana, Krekov trz 10-1 Celje: .1. JAno™* **--Hbor: K. LOTZ oioboboioioioioioio Novo lioio lica! 4obit« t cTemu-oa*, mj-▼eSjlm tramom moderne ko&metike. To medloin. bi ološko »reditro od dr. Dor-raine k Cle., ParU, odrtrt njui« t 10—14 dneb me nečistoče lioa, kakor bore nabore, mrije. grobe, hr» paro it, rdeiilo, bobuljiee. namrežkaao koio, lila je ir maščobo So4a Uea poetaoe C| elastKna, barinnaato aein, kak ca m al ep« det« a Izgled lica je pomlajen ca mnogo let Kebrojnr prtsnanioe »o v*kemn na rpogled Garnitur« 02 Din CoutlfoHa komnet. uvod, Zagreb, Iliea broj 37. — tahtovajt« ihutrirane prospekte taatonjl Q oioioioioioiohoioio ubile stenice, Dolhe, muhe, ščurke, mravlje, molje ter v opče vso golazen v hili, kot v poljedelstvu, vrtnarstvu, vinogradništvu, pri živini itd. Pojasnila daje brezplačno: Piretrin d. d. Zagreb. S-tEste 35 B Francoska Mineralna Voda VITTEL-Orande Source protln, kamen t mehurju Ea* de Regime des ARTHRITIOUES Dobiva se t Beograd: Dr. Apoteka M. Vlktororlč. Unbijana-Marlbor: »Salus« D. D. Zagreb: J. Bartullč, Prllaz 8. Split: N. Ratkovič, drogerista. Sarajevo: L Vranlč, apotekar. Skopi je: V. Sokov, drogerista. V. Bečkerek: E. Nikolič, apotekar. Sabotica: Ilešova Apoteka. ■ Novfsad: Dušan Ilin, apotekar. šabac: I. Rankovič. apotekar. Bm ««daj naio«n«]fc» tvrdka v dricnil skiidiK* J2< M EiN EL & HEROLD iuvariia ^iifavn/nov m barmonik H.Locger MARIBOR M.10M /MIim od Jin *r. d. H*«a« Oaiakonflu MU« farabtirf«« od Dta d, Oramotcni od Dic 84&— Zahtevajte nai veliki Katalog. ka*e-pena vam aoiltemo brezaiseno. i^PEcrmrn*' d. d. HL Kopista, Dubsky (n Kretld, tvorafca ogledal la brušenega stekla, Lfctljan* VII, Medvedova nL 38, teL 943 Zstrab, Beograd, Osjek, Sredlšnjfca: Zagreb Zrcalno steklo, por talno steklo, malin-sko stddo 5—6 mm, ogledala, brušena T«Mj veJkostfo in oblikah, kakor tudi brsimas prozorne lipe, Izbočene plošče, vatsklersoje v med. Fina, navadna ogledala. 82 Vsakokratne trgovske knjige, fitrace, mape, notese, herbarije, odje* maine knjižice, bloke, Šolske zrezke Hd. nudim po »trajno ugodnih cenahl Anton Janežič, LJUBLJANA, Florjanska 14. Knjigoveznica in čitalnica trgovskih knjig. NA DEBELO! NA DROBNO! 73 m «wjMi svet hi materijala — (lino trpi rekord v prodaji nad nori «vtooMbMdml manjka«* — ker «o vteok« kvaKtata, najpr»«i*»«Je IsMaai te prrciuitu* — imajo prekrasno Unijo neaadkriljlve elegance — ln pofeoiijo eacno S—9 kg beadaa. Avto otobi laka publika mota DetrotU, wc«U6a amerttke artomobitak* industrij«, ki priznano najbolje pozna avtomobil«, čigar sodba je merodajna, m j« to leto docela opredelila za nove Hndeon-K«s*x avtomobile. To dokazuje službena Usta, Izdana po gen. sekieUrijatn drirr« Vfty-Miehiean o prodaji novib voz v mesecih januar-april v Detroltu. Na tej Uiti stoje Hudson-Easei avtomobili od v»eb na S. »eatm a od razrednih 6 cillnderskib avtomobilov na 1. meetn. Val navdušenja za nove Hndaon-Esses avtomobil« j« priM te DriraMa siroa Amerik« in zavzel ves svet, Hudson-Essei avtomobili uprav preplavljaj« Ameriko ln oeUll svet te M ne številk« nadkrilile vsako pričakovanj« in gredo v neskončno«! — dot* gajo do 190.000 voz mesečno, di Din) svete, ki prVducirii" daleko največje število visoko razrednih luksuznih avtomobilov za najcenejši denar. Torpedo de Laze 2-Seater—Roadster Dta 78.000-— Din 82.000«— SiaJlMM rarMmet}« nori* artomoMor W«f«*-Mietaig»n t Datroita v meeocih jaauar-aprii frt dri. i 1828. 19» Janoar februar ■M CbcvroM 812 1068 1SM Hadaoo-B— b'» 1CM Oakla«d4>MaM J45 S69 &») BttKk •m •M m Ctamtaf Wiify» KsigM-WMpp«t 160 148 129 2& t«l «es i\9 m Ford IM j 82 1166 Dodfe 9U 160 1-7 HupmoMe Cadiiae-La Sdk SS 144 2SS M 86 134 Packard 47 «5 118 Olamobil« 44 m 206 Kaab 41 a 106 trt. sefaetoifata države •prfl i m 708 Ml t« Hi S10 7« r IM m l»i Sedan Saloa Sedan Coacb Din 88.000'— Din 79*000*— O. ŽUŽEK, LJUBLJANA, Tavčarjeva 11 IIESTLE-JEMU MS *> DELU DECO KREPKO IS« MOČNO ilisti in iMksi! 2 elegantna nova avtomobila STUDEBAKER 6 dlinderska tat 1 eleganten nov 6 sedežen ADLER avto oddam po zelo ugodni ceni ter pod Jako ugodnimi dolgotrajnimi plačilnimi pogoji. O. Žužek, Uubllana. Tavčarfeva 11 Nalivala« 9981 Podpisana Ivan in Alojzija Šenar se gospodu dr. Ci2elj-u v Trbovljah najglobokejše zahvaljujeva za uspelo zdravljenje, ker nama je z nevarno operacijo ohranil pri življenju najinega edinega sina Milana Bog pla^ai! Ivan In Alojzija Senar. FRANCOSKA LINIJA Cie. Gle. Transatlantiqu« tr Za sevamo Ameriko In Kanado največji la najlen« brzo-parniki Ravre—New-York samo 5 Mi dni čez mori« V Južno Ameriko Artentini-|o Chiie Urugvaj vsak te-teo lz Havre. Bordeaaz ia Marsilile CIE. CHAROEURS-REEUNIS SUD ATLANTiOUE TRANS-PORTS MARITIMES. Izvrstna hrana. 1 zborna postrežba. vino brezplačno. Vsa pojasnila daje brezplačno zastopnik B Ivan Kraker,; L|ubljana Kolodvorska ulica 35. Čudovito nizke cene Izbira velika. — DVOKOLESA nora od Din 1000— naprej. ŠIVALNI STROJI od Din 1400.— naprej. OTROŠKI VOZIČKI od Din 240___ MOTORJI prav po ceni — Pred nakupom si oglejte zaloga — Prodaja oa obroka. — Ceniki franko — pri -TRIBUNA* t. B. L, Ljubljana. Karto*. •k« c-vta It 4 IM gisn^iiirai oi ministrstva sa trgovino la Beograda), IOVO i IOVOI UM predajat!: Enostavno, droetavno ta ameriško knjigovodstvo; trgovsko računstvo; trgovska korespondenca iti kontoma dela; trgo-vinstvo in meniltvo; blagoznanstvo; trgovski zemilepis; Jepo-pisje; slovenska stenografija: nemška stenografija; strojepisje; slovenščina; srbohrvaščina, nemščina; Italijanščina (ne-obvezen predmet). Začete!^ dne 3. septembra 1928 Prospekti In vpisovanja pri tvrdki Ant. Rud Legat t Co_ Maribor. Slovenska ulica 7, telefon 100. K natančnemu uvaževanju Opozarja se posebno na to, da ie trgovski tečaj Ant. Rod. Legat prvi in edini ▼ Sloveniji, kateri Je državno konce-sijooiran. Imenovani tečaj se torej ne sme zamenjati z drugimi oglasi pod »posamezni pouk< kateri vzbujajo mnenje, kot da so oblastveno dovolleni. Spričevala enoletnega trgovskega tečaja Ant Rud. Legat bodo od zastopnika ministrstva oodnisana ln Imalo tora' državno vrednost 40 sa strope naročajte le v tvornici, katera edina izdeluje io blago iz najboljšega materijala in prodaja najceneje. Zaloga kruliti ii iisM parket, tttt Jos. R. Puh, Uubllana Gradaška ulica 22. Telefon 2513 Stavbno vodstvo v Ljubljani sprejme več polirlev za stalno delo. Ponudbe pod .Vesten in trezen* na oii. odd „Jutra" 9954 za direkten izvoz v Nemčijo in Ho-landsko kupuje in plačuje po najvišjih cenah tvrdka Marat - Ko. družba z o. z. Maribor, Mlinska ulica 9 Takojšnje plačilo v gotovini. O I I g H » IX3TTTTlTTOXlQrTTlTTTTTT> Mini Ii Klini toitii j&flifB liClIluk&iii-e tu u|iunujf 9964 r. Z. I O. Z. i IdBai, Mmtm ctsla 51. !c?i. Ustanovljen leta 1874. Uradne are dnevno od 8.-5. popoldne [= razen sobote in praznikov. ^ Sprejeaia hranilne vloge in jili obrestuje po 5—7 /»%• Daj« kredite (tudi ranžijske) po 9*/, proti poroštvu in zaznambi. za Maribor, Ljubljano, Celje ln druge kraje Slovenije se sprejmeio za prodajo specijalnih slik in slikarskih predmetov proti takoi izplačljivi orovteijl. Ponudbe na podružnico .Jutra" Maribor 9979 pod „M?1a kavcija za vzorec". Dosle| ra)stare la, največja in naisolid-n^jša tvrdka v Jugoslaviji Alfonz bivii učitelj Glasbene Matice Ljubljana, Mestni trg štev. S poleg magistrata. Svarim pred nakupom glasbil navidezne ba-zarske kakovosti. Kupujte le pri prvorazredni zanesljivi domač tvrdki. aS77-a 9966« V globoki žafostl naznanjam preiužno vest, da }e moj zvesti, nenadomestljivi sodelavec, gospod ans Bračič prokurist tvrdke Franc Zangger po 401etnem, neumornem delovanju, nenadoma zadet od srčne kapi preminul dne 24. avgusta t L Pogreb nepozabnega pokojnika se vr5i dne 26 t. m. ob 4. uri popoldne, iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Ohranil bom pokojniku trajen, iskren in hvaležen spenrn, Celje, 25. avgusta 1928. Robert Dušan Zangger, lastnik tvrdke Franc Zangger. Storile} Weynuau 103 Rdeča kokarda Roman, »Gospod!« }e krilen!! ter v drugo zaklel »To Je preveč!« Molče sem mu zrl v oči. Položaj je bil tak, da nisem vedel, kod ne kam. »Kako je to, da vas najdem tu?« Je nadaljeval. Srditi zvok njegovega glasu je opozoril tudi tiste, ki se dotlej niso zanimali zame. Ves bled je bil od togo te. In kako ne bi bil? Ostavil me je bil jetnika, pa me je našel gosta za svojo mizo! »Tega niti sam ne vem,« sem odvrnil »Toda . . •« »Jaz pa vem,« se je oglasil nekdo izza markizevega hrfota. »Oo spod de Saux je tu na moje povabilo.« Bil je Froment, ki je pravkar prišel. Saint-Alais *• Je obrnil kakor da so mn porinili bodalo med pleča. »Ce je tako, tedajsem jaz tisti, ki tu ni mesta zameU Je vklik- xdl. »Kakor vam drago,« Je mirno rekel Proment »Vse to mi nI prav nič drago,« je glasno ocfcvraH maririz in ga »aničljivo pogledal. »Prav nič drago mi ni!« Ko sem poslušal ta glas in stal v sijaju hičl, čuteč, kako se vsi pogledi upirajo vame, me je obšlo spet tisto čustvo kakor takrat v saintalaiškem saloimi, v minuti jalove prisege. Toda Fromentov glas me je kmalu vz d ram 11 iz zamišljenostl »Izvrstno,« je dejal resnobno. »A vendar se ml zdi, da pozabljate . . .« »Vi pozabljate, ne Jaz!« Je vročekrvno krflcnil markiz. »Ali ne razumete ali pa ne veste, da ta plemič . . .« »Ničesar ne pozabljam!« Je odvrnil Froment in obraz se mu Je zmračil. »Ničesar — mimo tega, da naši gostje čakajo. Najmanj pa pozabljam usluge, ki ste mi jih vi gospod, doslej storili. Toda, gospod markiz,« je nadaljeval z dostojanstvenim glasom, »nocoj poveljujem jaz in na meni je, da odrejam, kar se mi vidi potrebno. Prosim vas tedaj, da se pokorite moji volji Vem in vsi ti plemiči vedo, da ste mi bili v vsaki stiski na pomoč; nadejam se pa tudi, da mi ne boste delalinepotrebnih ovir. Dajva, dajva, gospod; ta plemič se gotovo ne bo branil sedeti za našo mizo in vsi, kar nas je, hočemo biti gostje vaše gospe matere. Storite mi to veselje.« Sait-Alaisev obraz je bil mrk kakor noč, toda Froment je bil mož in pol in v njegovem glasu je zvenela neupogljiva volja. Z ošabno malomarnostjo se je gospod markiz vdal — nemara da prvikrat v svojem življenju — in jaz sem ga spremil do zgornjega konca mize. Ko sem ostal sam, sem sedel na prvo prazno mesto, ne meneč se za ogorčene poglede svoje okolice. Reči moram, da sem biil tudi jaz ogorčen, a ne morda nad markizem niti ne vobče nad kom izimed prisotnih, ampak nad to čudno gostijo sdmo — nad to gostijo in lučmi ln smehom in sijajem sveč ob uri, ko so ležala po nimeških ulicah okrvavljena trupla in je še zrak nad mestom trepetal v pričakovanju bližajočih se strahot TRIINDVAJSETO POGLAVJE. Kriza« Kmalu po štirih zjutraj, ko se je megla razgubila ln so se nasmejana polja, mesto in višine okoli njega spet pokazale v svetlobi mladega dne ter se je ob Rhoni oglasilo prvo klenkanje zvonov, se je Froment skoro z veselim obrazom obrnil k svojim pristašem. »Dajmo, gospoda, zganimo se!« je rekel s prostodušnim glasom in dvignjeno glavo. »Ljudje naj ne mislijo, da se skrivamo ln se ne upamo na dan, ali pa da smo potisnili druge naprej, sami pa ostajamo v varnem ozadju kakor strahopetna gobezdala iz narodne skupščine, ki so hoteli dobiti kralja v svoje pesti in so postavili ženske v prvo vrsto, da bi jih branile nevarnosti! Pokonou, gospoda! Oni so ga vlekli iz Versaillesa v Pariz. Mi ga bomo spremljali na povratku! In danes storimo v ta namen prvi korak!« Navdušenje je Izmed vseh čuvstev najbolj nalezljivo. Odobravajoče mrmranje je pozdravilo te besede in vse oči, ki so tik poprej še kalno gledale, so se Iznova zasvetile. »Doli izdajalci!« je kriknil nekdo. »Doli trobojnica!« je zavpil drugi. Froment je mahnil z roko, naj mirujejo. »Ne, gospoda,« je rekel živahno. »Narobe, tudi ml Somo ftneS svojo trobojnico: ,2ivel kralj! Živela vera! Živel zakon!'« Misel je bila uspešna. »Živelo vse troje!« je v zbora zaklicalo sto glasov. Klic se je razširil na bližnje strehe in okna, razlil se po sosednjih ulicah in le nerad zamrl v daljavi. Z veliko, viteško gesto je vzel Froment klobuk z glav* »Hvala, gospoda,« je izpregovoril. »V ime kralja, v kne njegovega veličanstva se vam zahvaljujem. V mesto Nimes ln v vas, gospoda, so danes uprte oči vse Francije. Za svobodo! Za svobodo življenja: ali naj damo podlim pisunom, da jo zadavijo? Za svobodo molitve: zoper tiste, ki ograbljajo Boga in oskrunjajo njegova svetišča! Za svobodo gibanja: da vsaj francoski kralj ne bo več jetniki Ali naj vam rečem še kaj?« »Ne, ne! Ni treba!« so zahrumeli gostje, mahaje z meči ln klobuki »Tedaj ne dodam ničesar več,« je nadaljeval. »Dovolj bodi besed! Toda pokazati hočem, da vsaj tukaj v Nimesu spoštujemo Boga in kralja ter puščamo njunim zvestim svobodo! Za menoj, gospoda! Pojdimo v mesto, da pregledamo kraljevske straže ia vidimo, ali se kdo upa zavpiti: ,Doli kralj!'« / Continental 1928 utelesuje v zgraditvi staničja, v strukturi tekovne ploskve in podelavi materijala rezultat naših zadnj h na cesti, dirkališču ln v laboratoriju nabranih izkušenj. Jamstvo za popolno zadovoljnost Vam nudi Viktor BohSnec, Ljublfana, Dunajska c. 11 »VIERASS« X VOOS D. SOHN, SOLINGEN rezila za britje, izdelek opou,o.ia nova tipa 850 ccm O. H. v i dvo mm izpuhom SUPPERSPORT. Generalno zastops:vo: TEHNIŠKA KOMERCIALNA DRUŽBA Z O. Z. 993i Ljub jata, Tavčar eva ulica št 6, tel. 21.8. PoizastopniKi: I7AN LEON, Zagreb N DOLEZAL B^og^ad ANTON PINTAR Novi Sad. Nik )'i.'eva 9. Ca a M lana 10/IV. Futuški put 4. F. DEUfSCH, Spit. Mestni internat za srednješolce Dijaški dom v Ptuju sprejema v popolno oskrbo in vzgojo dijake, ki obiskuje:o rea'no g:mnazi o ali meščansko šolo. V zavodu s<> go erci pod strogim nadzorstvom pofesonev in pretektov in se v prostem času lahko lzobrazujeio v jež kih in v glasb. Go encem e na razpolago veliko igrišče, gledališki oder, kn;ižnica, bi-I ard, radio in zavodov orkester. Celoletna hranama je 7000 Din in se plaču e v mesečnih obrok h. Po -klepu kuraiorija se mani premožnem in priln m gojencem zniža na letnit 6000 Din v izrednih sučajih, posebno gojencem viših razredov, 'ud; še nižje. Prospekte pošil.a in daje tudi vsa pojasn la Vodstvo dijaškega doma v Ptuju. Začetek šolskega leta je 1. septembra. 9862a Po naročilu kuratorija: Prof. H. Vodnik, vodja zavoda Priroda Vas poživile, da prevedete svoj dopust v gozdu ali na polju, na gorah ali ob . • . • !...• • trgovskima. aLi nklamjuga značaja, taaka btstda Duli^. f/ajnanjsv isustk PuuKr-.Pnsiofbina zaJt/roPi^S^Un pruJt 1' tu. j* vpodati obtrum, z naroČilom,, dcwm. oglati Mtpriata Sprt Uma malih, oglasov za, prt- torUfoJUoilko- JUTRA M, zakljH& dasi, prtd, izidom, lista, ob tj. tiri-. PoTJVtf* sprtf€&> oplasi, bodojxir-občcsiu v naslednji. sUotlki, lusta*. T 2492 Ključavničarskega vajenca sprejo« Roi teta*, Ite-panja vas. «»54 Dre preStraHd gornjih dslov, dobro kn-Jeni, aprejma takoj Ivan Prešern, tovarna tovtj«v ▼ Kranj«. 86613 Snažna ženska •krog Sčletaa, t 18.000 Din dobi staln? sluibo ▼ ofcrep. Sovalniei. Ponudbe aa cgl odd. »Jutra« Maribor pod »PoStenoet«. 86499 Vajenca adravega in moinen, i primerno iol izobrazbo sprejmemo takoj Starost od 14 do IS let Dobra oskrba t .hiti. Prednost imajo dečki a dežel« Ponudbe aa na-(1 ov: Qtčar & drag, trgo-rina a mešanim blagom — Trbovlje, ----- Kovaškega učenca krepkega, prejme Matija Terleo, Izdelovalec voz. Sv Jeraeja testa. T. Ljubljana. 96411 Krojaš. al! krznar. pomočnike(ce) tujaoKiu akoj večie pod selo v«e tafor- kt »o speeljalno tecčenl t Izdelovanja rasnih čepic (športnih kakor dijaiklh Itd.) sprejmem takoj več," itevilo v del« ugodnimi pogoji maciie dobijo lati pismeno ali osebno pri tvrdki sami. Prašati j« pri trni k; M Jeriha, Gorenja vas, p. Ribnica, Dolenjsko 16335 10 čevljarjev dobro livež banih, »prejme takoj t trajno delo Ivan Prešern, tovarna čevljev v Kranja. £«833 Prodajalko ki Ima obrtni list sa trgovino s mešanim blagem, pošteno, pridno ki s dobrimi spričevali sprejmem takoj. Ponudbe pod značko »Ugodno* na oglasni oddelek »Jutra*. 26716 Krznar. pomočnike In šiviljo dobro Izurjene »prejme P. Semko, krmar v LJubljani, Frančiškanska ulica St 10. — Istotako sprejme tudi vajenko aa trgo-vino. 16669 Vajenca 15 lat starega, s oskrbo ▼ hih aprejmem z* pekovsko obrt. Naslov t oglasnem Oddelka »Jutra«. 86649 2 vajenca aa lelezn stroko aprejme takoj ieletnina F. Golob. Wolfova ulica. 26629 Posredovalnica Ogrinc — Ljubljana, St Petra oesta, se je preselila oa Miklošičevo cesto 28 ter oddaja ln preskrbuje službe kuharicam služki njam tn natakaricam Za Odgovor S Din znamko 26565 2 čevljarska pomočnika In vajenca Sprejme takoj Franc Gra feč, čevljar. Klane 8? — poŠta Kranj. 26962 Krepkega nčenca poStenih starlev, sprejmem takoj t trgovino mešanega blaga. Lastnoročno pisane pročnje s navedbo šolske izobrazbe poslati na naslov Stanko Lenarčič, Nova vas pri Rakeku. 26901 Kovaškega pomočnika velčega t podkovanja konj in vos takoj sprejme Josip Medved, kova8. Zapuže — poŠta Lesce pri Bledu. 26956 Pletiljo fn vajenko aprejme strojna pletarna v Mariboru, Vojašniška ul 2. 26965 Mizar, pomočnika sprejme Franc Mikui Notranje Gorice, poŠta Brezovica. 26865 čevljar, pomočnika sprejmem takoj. — Ietotara sprejmem tudi vajenca Hrana ta stanovanje y hiši. Ivan Brodnik, čevljar, po-Ita Videm 43. Dobrepolje, Dolenjsko. 26817 Navljalko (•pnlarico) — kakor tudi učenko sprejme Izdelovalnlca pletenin na Tržaški cesti — Prednost ima železničarje-ra hči, stanujoča v bližini. Kaslov r oglasnem oddelku «Jutra». 26S07 Vajenca • predpisano iolsko isobras-be sprejme mannfakturna trgovina Jo«. Snoj. LJubljana, PreSernova ulica 26900 Sodarja dobro izvežbanega sprejme takoj Tišler Rudolf, »odar T Litiji. ----- Učenko s prednlsano iois-ko bo treh gimnazij, gt&nujočo pri starših v Ljubljani — sprejmem v modno trgovino. — Kaakrv pore oglasni oddelek »Jutra*. 26904 Službo prodajalke v mlekarni dobj gospodična ki bi vložila *-«)00 Dia v podjetje. Ponudbe pod Šifro »Mlekarstvo* aa oglasni oddelek »Jutra«. Zanesljivo moč nemščine smotno, prvovrstne v deiiicateai, sprejmem ▼ delfkateeno-špecarijsiko tr-(rovino. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro •Natančni podatki službovanja*. £6930 Natakarico s nekaj kavcije, v starosti •22—25 let sprejmem najkasneje do 15. septembra na deželo. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Gorenjsko 10O». 26S16 Mlado deklico za pomoč v delikatesni trgovini «prejm«m takoj kot učenko. Naslov v oglasu ean oddelku »Jutra.. 26847 Velepodjet)« ▼ Zagreba i S če u svojo elektrotehnično delavnico t e S č e g a naviialca diname strojev, z večletno prakso tn teoretič. znanjem (event. mojstra delavnice navijanje), kakor tudi tovarniškega elektromehanlka Ponudbe i prepisi spričeval je poslati na «Publicitas», Zagreb, Gunduličeva 11 — pod »Za 17202» — z navedbo zahtevane plače in roka nastopa službe. 26833 Perfektno kufiarteo snaine, vetto va«h M Snih del, litem sa druiino v meetu blizu Ljubljane. Na slov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26691 Trg. sotrudnlco aprejme modna trgovina I. Kette, Ljubljana, Aleksandrova cesta 3. 26746 Gospodično francosko sU aeadke flftem sa takcjien nsetop, s dobrimi spričevali, sa dva dečka 6 in 3 let. Rothbart. Subotica, Mucsitelep 4. 26710 Vajenca s potrebno šoleko Izobrazbo sprejmem v Ipecerij&ko trgovino Naslov v oglas, oddelku «Jufcra». 26861 Vajenca sprejme puSkarna K&istor, Ljubljana. SeAenburgova ul št. 6. 28881 Učenca s primerno loleko iaotoras-bo, poitenih Maršev sprejme takoj veletrgovina z ie-lesnino reter Majdič — »Merkur*, Kranj. 20815 Vajenca ali vajlenko za manufakturno trgovino, z oskibo pri starSih, išfem Ponudbe na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Pošten 333». 26843 Elektromonterja za Mine Instalacije, iščem za takoj. — Ponudbe pod »Dober delavec* na oglasni oddelek »Jutra*. 26841 Reklamanta zmotnega in verziranega ▼ občevanju z lelecn. upravo, »prejme večje podjetje v Ljubljani. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod Šifro »Reklamant*. 26802 Učenca takoj sprejmem ▼ modno in manufakturno trgovino na Karlovski cesti št. 80. Kovač samski, apo-soben samostojno delati, v podkovstvu in kovanju dobro izvežban, dobi takoj trajno službo. Ponudbe na naslov: Joeip Zupan, Mojstrana. Pletiljo za e«einključn.l stroj Mem pod ugodnimi pogoji za takoj. Ponudbe pod »8* na oglasni oddelek »Jutra*. 26807 Kavarn, natakarja takoj sprejme Velika kavarna v Mariboru. 26783 Prodajalko zanesljivo, 24—28 let staro, s 20.000 Din kavcije sprejmem v trgovino mešanega blaga. Ponudbe na ogla?nj oddelek »Jutra* pod »Dobr0 vpeljana*. 26764 2 prešlvalk! gornjih delov sprejme takoj tovarna čevljev Ivan PreSern, Kranj. 26947 Potnik ki potuje s avtomobilom po HrvaŠkem in Daimaciij. išče sopotnika, ki zna tudi šofirati. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod »Takoj 88». 26688 General, zastopnika kapitala zmožnega, za razpečevanj« najmanjših pihalnih strojev (cena 1000 Din) sprejmem. Predstaviti ee je v nedeljo ali ponedeljek od 11. do 2. ure v hotelu Slon — aoba 81. 26952 Potnike aaseeljlve in poštene zastopnike ter agente sprejme proti dobri proviziji tvoT-nica pijač. — Ponudbe pod »Zanesljiv 29» na oglasni oddelek »Jutra*. 26878 Potnika inteligentnega, agilnega ln prvovrstnega, s dobrimi referencami, za prodajo tehničnega predmeta v Sloveniji, išče zagrebška tvrdka proti visoki proviziji. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »Agilen in inteligenten potnik*. 26724 Zastopniki (ce) S prodajo preizkušenih sredstev z» pokončavanje vsa-tovrstnih mrčes, na pri vat-ue stranke, samorete tre-aotno (v viSku aezije) tudi v resnici do 200 Din in več inevno zaslutiti Samo reen: reflektanti, ki imajo voljo za vztrajno delo in razpo lagajo s malo kavcijo, ua; se javijo ns naslov: V Kovač. Sv. Prftra nasip 17 147 Anglelčtno, francoščino tn ruščino poučujem po uepešnl metodi in ugodni eeni. Stari trg št. 8/H, deeno. 18937 Gosfl poučuje btvii učitelj koneematortja po nizkih cenah v Studen-tovski ulici »ter. 911. 104 Kdo ▼ Kranja bi kotel poučevaM mladega obrt. pOTnočnika ▼ nemščini aH francoščini po par ur tedensko, proti primernemu honorarju (10—15 Din na uto). Pismene ponudbe na naslov Josip Savli pomočnik pri gosp Juriju Wendling, Kranj Ste v. 60 86772 Klavir poučujem po uspešnih metodah v hiši Ekart, I nadstr. — sa Bežigradom in tudi ns domu. 26749 Jesenski tečaj krojnega risanja in prikro- jevanja damskih oblek — pričnem 1. septembra t. 1. Vpisovanje ustmeno ali pismeno. Izdelovanje damskih oblek kostumov, plaščev itd. po zmerni ceni. Raznovrstni kroji po meri. — Roza Medved, stTok. izprašana učiteljica, Ljubljana. Mestni trg 24. 26447 Prodajalk« laarjeoa ▼ trgovini mi blaga, s tsobrazbo meščanske kol«, želi mesta. Naslov pove oglseni oddelek »Jutra*. 26960 Vrtnar mlajla met, aa afdofaa vrtnarstvo ta sadjarstvo, lz-učea pri večjem trgovskem vrtnarju, iišče sluibo pr-: kakem podjetja te stroke. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 26968 Vzgojiteljica nemških otrok, iiče pol aH celodnevno si rž bo Pismene ponudbe na upravo »Jutra* v Mariboru pod značko »V Mariboru*. 26966 Pletilja ki sa )e učila krajšo dobo, želi mesta. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Začetek*. 26950 100 Din nagrade je mogoče vsakemu dnevno dosc-či. — Pišite e prilogo znamke sa 1 Din na naslov Otrin Josip, Rovte-Logatec 26770 Dobro eksistenco Vam nudimo, oziroma samo-prodajo našega predmeta, ki se rabi v vsakem gospodinjstvu. Pišite na zastopstvo Kahman et Mliller. Maribor, poštni predal 2. 26148 Zastopnike (ce) iščemo sa prodajo državnih papirje* na obroke, v sveži s zavarovanjem Damo poleg provizije tudi fiksno plačo Trgovačko poduzeče »Triglav*, Beograd. Bal. kanska ulica 8/1. 25829 Za vse kraje iščemo dame in gospode za lahko udejstvovanje. — Ni prodaja, opravlja se lahko poleg stalnih poslov. Ponudbe na upiavo »Jutra* v Mariboru pod »Vsakdo*. Beda Je odstranjena! Ob ajalem delu visok zaslužek. Sprejmemo pridne zastopnike (ce) za razpeča vanje raznih predmetov na majhne obroke, za vso Jugoslavijo Garancija ni potrebna. Pismene ali osebne ponudbe na naslov: Zum-bulovič, Ljubljana, Aleksandrova cesta štev. 12. 26912 Boljša gospa želi zaposlitve na velesejmu Cenjene ponudbe pod šifro »Velesejem* na oglasni oddelek »Jutra*. 26920 Učenko za krojno pletenje, sprejmem s vso oskrbo v hiši. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26943 Mlajšo moč za trgovino iščem za takoj Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Poštena moč» £6944 Učenko la boIJSe hiše in s primerno Izobrazbo išče za takoj sa svojo prodajalno obuval industrijsko podjetje. Ponudbe na informacijsko pisarno Lukež, Gospoevetska cesta 12. 26933 Krojaškega vajenca iz mesta ali bližnje okolice takoj sprejme Malis Franjo, dipl. krojač, Ljubljana — Tržaška cesta 29. „ 26906 Slugo odnoeno tekača sprejme modna trgovina J. Kette, Ljubljana, Aleksandrova e. St. 3. 86747 Dnevno 125 Dhi plačam osebam bres razlike spola ali stanu, sa raz-prodajanje najnovejšega predmeta sedanjega časa. ki je potreben vsaki osebi. Za pojasnilo je priložiti 2 Din na podružnico »Jutra* v Mariboru pod »Trajni zaslužek*. 26790 Akademik nudi lnstrukcije it vseh predmetov h um gimnazije Dober matematik. Ponudbe na oglaani oddelek »Jutra* pod »Tehnik*. 26455 Francoščino uspešno poučuje akademik francoeke fakultete, po 15 Din od ure. — Pismene ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Parfait*. 26652 Klavirski pouk prvovrsten daje pianistka Jadviga Poženel, diplomirana asistentka Blanche Selve. Informacije na Mestnem trgu 17/U. 26899 Mesto praktlkanta v Špecerijski ali delikatesni trgovini i I č e mlad. trgovsko Izučen fant. vojaščine prost, zmožen kavcije. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro Zanesljiv 752*. 26752 čevljarski pomočnik miren in marljiv, 24 let star, želi službo premeniti in išče stalnega mesta. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26557 Odvetniška uradnica solicitatorka z desetletno prakso, s znanjem slovenske in nemške stenografije želi spremeniti službo. — Cenjene ponudbe pod Sfro »Mesto 33» na oglasni oddelek »Jutra*. 26517 Samostojna vdova srednjih let, išče mesto gospodinje pri boljšem gospo du Ponudbe na ogl odde lek »Jutra« pod značko — »Fina kuča«. 26280 šofer izučen ključavničar, emo-žen popravil pri avtu. želi po mogočnosti stalnega na-meščenja Ponudbe na og! oddelek »Jutra« pod šifro »Izučen šofer». 26356 Strokovnjak lesne stroke s Kletno prakso v rezanju hrastovine, bukovine in je-lovine, vešč vseh dimenzij, želj nameščenja kot upravitelj ali žagovodja. Zmožen je samostojno voditi žago in gozdno gospodarstvo Je popolnoma zanesljiv in energičen Cenjene ponudbe na oglas oddelek »Jutra» pod »26.757-1». 26757 Trg. pomočnik mlad, želi premeniti mesto Sedaj j« v večji mešani trgovini na deželi Nastopi lahko s 1. oktobrom Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »100* 26958 Gospodična z večletno pisarn, prakso, verzirana v vseh pisarniških delih, vajena tudi biti pomoč gospodinje — išče namestitve. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zanesljiva 404*. 26736 Kontorlstinja z večletno prakso, samostojna korespondentka — zmožna vseh pisarn, del, zaupna, išče primerne službe. Dopise na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Zaupna*. 26735 Mesarski pomočnik želi službe s 1. septembrom Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod znaSko »Zanesljiv 412*. 26706 Zidarski polh- s večletno prakso, abeol-vant gradbene rok. Sole, išče službo. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Dobra moč 56*. 26756 Praktlkant dober računar, vešč slov. in nemščine, prosi zaposle-nja ▼ kakršnemkoli podjetju — tudi izven Ljubljane. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro cPraktikant 18*.' 26860 Stenografinja In strojepiska perfektaa, a osemletno notarsko prakso, želi službo Cenjene ponudbe pod šifro »Marljiva* na oglasni oddelek «JutTa*. 26867 VJ+oclam Vrvarske Izdelke najbolj!« kvalitete kupite najceneje ▼ največji vrvar-nl t Jugoslaviji: Tovarna motvoza ta vrvarna. d. d., Grosuplje pri Ljubljani. — Komisijska saloga: Frane Palme, Ljubljana, Goej preteka eeeta 7 — Cel Cankarjeva 7 ta Maribor: Koroška 8. 861 čehano perja raapoiiljaa pe povzetju (najmanj i k*) po Dlt 38 kg Izkoristit« priliko dokler traja saloga. — L Brozovlč, Zagreb, Iliea 82 Kemična čistilnica perja. lffi Drv« nukove (B braatove odpadke od parketov dostavlja po n i s k t sen) oa dom parna laga T. Scagnetti t Ljub-gani — sa gorenjskim ko »dvorom. 86 Skope (slame) očiščene, po ugodni eeni prodam ea 40 vagonov. — Cenjen« ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »Ugoden nakup*. 26612 Hmeljske vreče kupite pri tvrdki Mirko Mlakar, Ljubljana, Slomškova ulica 11. 26864 Starejši samec mizar sa hišno poljedelsko orodje, išče dela prj posestnikih. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Mizar*. 26903 Gospodična trgovsko naobraiena, želi mesta v pisarni. Gre tudi kot vzgojiteljica. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vzgojiteljica* 26905 Mizarski pomočnik z lastnim orodjem, išče zaposlitve kot hišni mizar. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26935 Perica išče zaposlitve. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26889 Prodajalka mei. in manufaikturne stroke, samostojna moč, želi nameščenja Ponudbe pod »Sotrudnioa* na oglasni oddelek »Jutra*. 26824 141etna učenka gre v službo k šivilji v mestu ali na deželi — Po nudbe na oglasnj oddelek »Jutra* pod šifro »Učenka* 26827 Uradnica s Šestletno prakso, zmožna poleg nemške, slov in hrvaške korespondence tudi vseh drugib pisarn, del, želi službe Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod cSamo. 26745 Znamke slovenske specijalitete (por-to tirkizne) kakor tudi napačni tisk 10 p + 10 Din poceni prodam. Dopise pod «Nujno 53* na oglasni oddelek »Jutra*. £6753 Mesarska tehtnica naprodaj v Šiški, Cernetov« ulica 19. 26879 Najceneje kupite razno manufakturno blago pri tvrdki Ivan Kroielj na Kette Murnov; cesti št. 15 in t podružnici na Zaloški cesti št. 17. 26844 Trocevko kal. 12 X 12 X 6.6, petelin-ko, dobro ohranjeno, strel prvovrsten, prodam. — Po-nndbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Trocevka*. 26810 Fotoaparat Doppeltanastigmat, 9 X 12, 3 kaset« in novo leseno stojalo ugodno prodam — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26811 Opalograpli In Trleder Zeise ta Nlrls, zelo ugodno naprodaj v komisijski trgovini na Sv. Petra c. 24 26711 Moško koto dobro ohranjeno, prodal ■a 900 Din. Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 16781 Vsakovrstno zUho p« aajvtljtt aaaa me — juveflr Ljabijaaa. Wott*va atlaa s Cen Srebrne krone (latnikt ta različno ataio le f. Ondea. Prefterno L 800 kupuje T ra uhea Narodno nošo lopo, proda Marija K urnik, Ljubljana, Praiakova 3fU. 86697 2 pisalni mizi (Zentralschloes) popolnoma novi, prodam po Izredni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26775 2 postelji poJltirani, i« rabljeni, prodam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 26767 2 spalnici ta hrastovega lesa, politi-rani, kompletni, postavljanj v Ljubljano ali na kolodvor, prodam po 6000 Din Na ogled pri Josipa Stolfa, mizarstvo, Krašnja, pošta Lukovi ca pri Domžalah. 86766 Spalno zofo šivalni stroj, mizo, stole in mizico prodam na 2ab-jeku St. 10. 86760 Ogledalo večje, salonsko kupim. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26670 Zlčnati posteljni vložki najcenej« pri tvrdki Fi Stupica, Ljubljana, Gospoevetska L 26117 i Avto Stirisedežen, znamke 8alm-son, v dobrem stanju, prodam Na ogled pri tvrdki »Drava*, Maribor — Melje. 26787 Avtomobili 0AKLAND ŠPORT petse-dežen, vožen ca 18 000 km, 60.000 Din; CHEVROLET T0URING -petsedežen. dobro ohranjen, 20 000 Din; FIAT 501. Stirisedežen. vo-žen 20 000 km. novo laki ran, nova streha ete. — 38 000 Din; FORD poltovornl, 8000 Din PEUQEOT. potniški, dvosed ežni. takse prost. Din 25 000. Informacije daje V. & M. Barešič & Co., Dunajska cesta 12. — Telefon 2292 26552 Karoserijo dobro ohranjeno, 18—SO sedežno, najraje original »Saurer* kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26762 «IndIan-Scout» s prikolico, dobro ohranjen, prodam proti takojšnjemu plačilu za 15.000 Din. Interesenti naj pustijo svoj naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra* pod značko »Indian- Scout*. 26748 »Ford« avto petsedežen, v najboljšem stanju prodam, oziroma zamenjam Za motorno kolo ali kako drugo blago. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26956 Spalno sobo t» eno osebo, skoro novo, prodam. — Ponudbe pod »Kompletna* na oglasni oddelek »Jutra*. 26932 Otroško posteljico kompletno, ▼ dobrem stanju, prodam. Naslov pove oglasni oddelek «Jutra». 85910 3 spalnice dve čreSnjevi ta Jeeenovo proda ter vabi na ogled Ivan Polenšek, splošno mizarstvo, Vižmarje štev. 1. O*rotta postelja z milna aaotavkoaa ta ličnim viotkoas naprodaj v Dalmatinovi aHa( It. 5/m desno. 16886 Vrtni koncert Ba GOneak t foetB* 86801 77/ MoSke hlače čeckoleniee (bričes), nov«, nerabljene, ta fineca volnenega Vlaga, aa visoko postavo, poceni proda L R.. LJubljana, Gradišče It. 7/1, levo. 86663 Pletenin veQ)e aalogo lemperjerv, telovnikov, oblek itd. Vam nudi po ugodni ceni M. Anšur, Selo 46 pri LJubljani. 26621 Kožuhovtaast plašč črn (Seal) prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 26620 Vridtfki LJutomerška vina najboljša, kakor tudi aH-vovko proda po telo nizki ceni upravitelj Anton Slik, Gornja Radgona. 172 Sveže brusnice razpošilja tvrdka A F. IršiS, Misllnj«. 16619 Suhe gobe (jurčke) ponudite t navedbo množine in ©ene na naslov: Alfred Welse, hotel Slon, Ljubljana. 26639 Stare kovine kakor baker. medenino, ostružke medL svinee, ein-klim, akumulator plošče svinčene črke. {eleto. lit) oo. luplje, avto gume, rab-Ijens tračnice. vagonete. traverte. (tare aeuporab-ijive »troje kupuje ta oia-ča najbolje «Oalin>. k. d.. /.agreb. Mandaličina 1-b 158 Rabljeni avtomobil ln motoclkll Največja izbira. Osebni avtomobili 2, 3, 4 in 6-sedežni ter tovorni v s e b jakosti, znanih znamk, nadalje več motociklov Hsriey Davidson, Ariel, BSA. Rudge Whit-worth. vseh modelov, i in brez prikolic, Humber. Puch in Premier, po zelo ugodni ceni Po zelo ugodni ceni ns razpolago tudi B 8 A motocikel, 1000 ccm, t dvo-sedožno prikolico Na ogled tri O Žužek, Ljubljana, Tavčarjev« 11. Prevzame tudi v komisijsko prodajo rabljene avtomobile in mo-tocikle — samo v brezhib-nem stanja. 9993 Motorno kolo skoraj novo, 8% HP, v zelo dobTem stanju poceni naprodaj. — Pojasnila daje Zalar, Stari trg 8. 26826 A. J. S. motor 8 mesece rabljen, radi nakupa močnejšega, proda Avgust Pečnik, Stožice 47, pošta Jeiica pri Ljubljani. •"<5858 Špecerijska oprava modema, skoraj nova, telo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26897 Stole hi mize (tudi vrtne) dobro ohranjene kupim Naslov ▼ oglas, oddelku »Jutra*. Prodajalno mizo s steklenim nastavkom, radi selitve poceni prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. Stojalo za note lepo, pleteno ta okrogel stol aa klavir prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26852 Stojalo za gnjat t marmornato ploščo, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov pove oglas, oddelek »Jutra.. 26851 Kredenca krasna, hrastova, naprodaj v Kolodvorski ul. It. 6. Železno posteljo belo omaro ta kopalno banjo prodam. Naslov v ogl. oddelku «Jutm». 26848 Veliko cinasto banjo kupim. Ponudbe pod šifro »Banja 100* na oglasni oddelek »Jutra*. 26614 Železno posteljo zložljivo, otroški stolček za učenje hoje ter otroški stolček za sedeti pcceni prodam. Naslov v oglas, oddelku «Jutra». 26793 Vinsko sesalko dobro delujočo ter dobro ohranjeno amerikansko pisalno mizo kupim. Ponudoe z navedbo cen na ogl. odd. »Jutra* pod »Seealka* 86864 Stiskalnico za seno kupim proti takojšnjemu plačilu. Istotako kupim samoreznlco Ivan Marta. Mirna. 86684 Hladilno napravo kompletno, tudi ca ltdelavo ledu, kupim. Tvrdke, ki se bavijo s tem, naj poSljejo ponudbe na naslov: Josip Kozlevčar, Šoštanj. 26964 Lutzovo peč št 2 dobro ohranjeno, kupi M. Gerčer, Trbovlje štev. 1. 26805 Hrastov« hlode frize ln deske 27 mm k a p a i a ▼ vsaki smešim Ivan laka, Ljabijaaa, Me telkova aUaa 4. 174 Gostilno, trgovino ter posestvo 14 aralav, aa glavni prometni sesti, avto postaja, v 81ovealjl, takoj t inventarjem prodam. Naslov v podružnici »Jutra«. Celje. 26518 Enodružinsko hišo s »adnim ia aelenjalnim vrtom, f bližini ieleznUke postaje kupim ▼ eeni do 40 000 Din Naslov v ogl oddelka »Jutra*. 86425 Hišo z gostilno in mesarijo na prostatama kraju kupim ali vzamem v najem Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Iifro »Takojšnje plačilo*. 26627 Pozor! Amarlkaoel. kapitalisti ta lasni trgovei! Na Gorenjskem, tik prometne eeste in nanovo trasi-rane železnice se prostovoljno prod« po zelo ugodni oeni 160 oralov arondi-ranega gozda s travniki — vodno močjo ln kamnolom. Vprašanja ta ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Ugoda prilika 1928* — do 30. avgusta. 86611 Hiša t DoL Logatcu na prometnem prostora — blizu kolodvora, pripravna ta manjio trgovino, telo ugodno naprodaj Pismene ponudb« ln vpralaaja na g. Hrabroelav Kogovšek. uradnik v Dol. Logatcu 26576 Posestvo okoH 60 oralov, hiša. hlev, v Gor Pokštanju pri Kočevju proda za 26.000 Din Karol Bretnik. Celje — Dolgo polje 1. 25882 Vilo 3», podklo na periferij} Ljabijaaa. 4 »ob«, kuhinja ta prltiklk«, prodam po tmerni eeni. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 86801 Parcefe smeri 1400 m*, Usrl a. psrifarif prodam. Naslov T oglamen oddelka »Ju Hiša zidana t gospodarskim poslopje^ vrtom, »adonoanlkoa, vino. gradom ta S njivami takoj naprodaj. Pojasnila daj« Alojzija Tekauc, Selnica ob Muri št. 88, poŠta »t. Ul. 86791 Hišo z lokalom pripravno ta vsako obrt, prodam po nizki eeni v ta. gu. Naslov pov» oglasni oddelek »Jutra*. Več stavbtrfh parcel od 400—600 m* velikih, t predmestja Ljubi jas* Mi* ugodno prodam — Peičea »vet ta l«(ia lega. Kasto* klelka v oglasnem odde Joti«. Trgovska Mš« vieokopritHtaa, ■ goapodaah »Vin poslopjem, vrtom ta nekaj zemlje, na detel! aa-prodaj. Naslov ta eena ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 5 oralor vinograda t 1 oralom njiv« m Uotm stanovanjem, r okolM ta greba oddam po latolnjl trgatvi pod vodnimi po. goji v najem. Vprašati po4 »St. 1928* na Jugomossa, Zagreb, Zrinjevao 80. 3 lepe pisar, sobe v L nadstropja »Ida sk» paj aH posamič t novem. brom Pokojninski zavod r Ljubljani, Gledališka nlioa št. 8. 171 Priložnostni kop Lepo vtaogradnUko posestvo, pol ur« od Maribora — obstoječe la 6 oralov vinograda, 8 oralov sadonosni-ka, vile s 7 prostori, prav poceni naprodaj radi smrtnega slučaja. Pojasnila dajs dr. Blanke, Maribor, Aleksandrova e-eeta 14. 26967 Hišo s 8 ftobami, kletjo ta ae- lenjadnim vrtom ter vodnjakom, 6 minut od oerkve in šole, 15 minut od poštarje, prostovoljno prodam. Pripravno za vpokojenca ali obrtnika. — Anton Ažman, Kovor 68, pošta Križe pri Tržiču. 26854 Do 50.000 Din na razpolago aa drulab-ništro dobro vpeljanega podjetja v Ljubljani. Osebno sodelovanje pogoj. Po-predal 91. nudb« na poštni 26679 Redka prilika! Gostilna na najboljšem ta prometnem kraju Zagreba, s mesečnim prometom do 70.000 dia ter stanovanjem 4 sob in predsobe, najemnina nizka, se proda radi hitrega odhoda. Potreben kapital 60.000 Din. Cenjene ponudbe na agencijo Obad, Ilica 28, Zagreb. 86116 Družabnika s 40—60.000 Din Iščem m najbolj uspevajoče podjetje na lepem kraju. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »40-50.000*. 86016 Dekliško spalnico lepo, belo, prodam na Poljanski cesti 20/n — desno. 26940 Pohištvo dobro ohranjeno, viled preselitve prodam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra. 86740 Oprava za 1 sobo in Štedilnik naprodaj Ulica na grad 4 26751 Štedilnik železen (Triumph) prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 86617 8000 Din I e 11 m aa založbo dobre knjige, m katero je le veliko zanimanje. Vrnem tekom 2 mesecev 10.000 Din. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Dobra knjiga*. 26953 Kompanjona aH fbiancfrja ISČem na tavot naročenih velikih množin lesa. Dam bančno jamstvo za kapital in dober zaslužek. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Garantirana lepa bodočnost*. 86928 Družabnika s kapitalom do 100.000 Din iščem za tovarno. Ponudbe na poštni predal 283, Ljubljana. 26886 Družabnika (-co) iščem aa zelo rentabilno ln dobro vpeljano trgovino. Potreben kapital 80—100.000 Din. Ponudbe pod »Rentabilno* n« oglasni oddelek »Jutras. 16832 Realitetna pisarna Ljubljana, Kolodvorska 26 prodat kavarno, trg. hile, lasno industrijo, tovarn«, delavnico s stroji, hiie, vile, večje gostilne, posestva in vile na Bledu Odda pa roetilne in delavnice v najem. Enodružinsko hišo na najlepšem kraju ob gl. cesti, 15 minut od glavne poŠte v Ljubljani prodam radi selitve. Takoj prosto stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 88803 Jomt" Realitetna pisarna LJubljana Mlkloilčeva eeeta Mor. 4 prodaš HISO, vif-ofcopritllčno. to*, lokal, skladišče, itHsob-no stanovanje, pritiklin«, prostoren vrt, Šiška — 165.000 Din; VILO, enanadetrofoa, kom. fortno urejeno, tik tram- «riM urejeno, na tr raia, 820.000 Din; LO, novozidano, ssmm rtropno, 1000 m« vrta vil". i, stropno, 1000 m« 240.000 Din; HISO, trisobno stanovanja, elektrika, vodovod, vrt, blizu postaje Podtaai* — 25.000 Din; HISO, visokoprifiMao, 800 m« vrta, 78.000 Dfaj HISO. snonadstropne, KJ-risotmo stanovanje, dvorišče, središče Ljubljane, 220.000 Din; VILO, dvodružtnska, aovo-zidano, lep vrt, mestni del Rožne doline. Din 250.000; TRGOVINO metan, blaga, enonadstropna hila, itiri-sobno stanovanje, elektr. ta vodovod, pri Bledu — 90.000 Din; HISO, pritlično, toistano-vanjsko, vrt, Slika, Din 90 000* HISO, vili slUtao, petsobno stanovanj«, veranda in ograjen vit, Trnovo — 190.000 Din; STAVBNE PARCELE ob Dunajski ceeti po 85, 80 ln 85 Din, blizu glavnega kolodvora po 90 Din, v Rožni dolini po 28, 35 in 40 Din, Podroinik po 85 ln 40 Din, Trnovo po 18 in 80 Din m1. Poleg tega veliko število vil, hiš, trgovskih, obrtnih posestev, razna stav-bišča v vseh delih mesta ln predmestjih, kmet-ska in gosposka posestva na dežeU, tovarne, industrije itd. v največji izberi, po ugodnih cenah s674s Gostilno v Mariboru ali okollei prevzame takoj v najem aH sa račua plačila zmožna dvojica. Ponudbe na fMružnico Jutra v Mariboru pod »Plačam naprej*. 26776 Redka prilika Trgovina ipecerije ta deli-kates, na najprometnejM cesti mesta Zagreba, s lepim stanovanjem, radi obi-teljskih razmer naprodaj. Eksistenca sigurna. Naslov pove oglasni oddelek Jutra 2670T Večje skladišče šupe, hlev. pisarna, telo- fon, ta glavnim kolodvorom, tik Dunajske oesto oddam v najem Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 26671 Kino zelo poeen) ta pod aguitali mi pogoji naprodaj, event. se aa tudi v najem. Potreben majhen kapital. —* Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod iifro »10.000*. 86681 Manjšo trgovino meianega blaga, na Nil prometnem kraja, radi bolezni takoj oddam. Pogoj je prevzem manjše zaloga. — Pojasnila daje Lovrens K rajni k. Ptuj-Breg. 86601 Pekarflo dobro Idočo, kupim is la teli sit v kakem trg«, -m Vzamem jo tudi v naj Jožef Vrtnik, Križovl' ska Dubrava. Skladišče ta terova sija ta Nfste izdelke Iščemo na Mestnem trgu, oziroma kje v blištai. Ponudbe na: Chemotechna-Ljubljana, Mestni trg M. 1« 86871 Lokal :oll drugo obr^ oddam takoj. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 86701 Trg. mešan, blaga v sredini prometnega mosta ns Sp. Štajerskem oddam za 5 let v najem — Samski in kapitala zmožni reflektanti imajo prednost. Dopise na oglas, oddelek »Jutra* pod značko «Tr-100*. govina 86715 Trg. mešan, blaga dobro vpeljano ▼ industr. kraju, v Milini kamnoloma oddam t novim jetom t najem. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod Iifro RentabeU. 8670S Gostilno oddam takoj t vsem inventarjem in pohištvom. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* poa »Gostilna 33*. 26893 Tvornlco keksov t modernimi stroji radi bolezni odda ▼ najem J. Pall v Maribor«, 86788 tliHManja Stanovanje I sob, kabineta, kuhinj« tn pritiklin dota tisti, ki plača Locao 8000 Dla. — ti«ktrika ia rodoTod. Na-alov por« oglasni oddelek «Jatn». 26744 Stanovanje J—■ »ob m pritiklin, v »redim mati* \ite sa takoj ■U oktober sttrejii zakon- »ki par Plača po dogovora Genjao« ponudbe na oglaeni oddelek »Jutra* pod Šifro »Dober plačnik». 26971 Inteligentni gdč. T*Vmot ali ločenki dam lirezpbb&no stanovanje, kn-rirvo in razsvetljavo. Pred-»ost imajo Uvilje. Dopdee m oglasni oddelek »Jutra* pod mačko »Stan in bo-dočnoet*. 86046 Stanovanje II lepU> *ob in kuhinje oddam s 1. septembrom stran-Iti bre« otrok. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. £68« Stanovanje S aob ln pritiklin 1 i 8 • t a flve »tare j SI osebi. Ponudbe pod »Sredina* na oglasni oddelek »Jutra«. 20931 Več stanovanj večjih. odda posredovalnic«, miioiiieva 14. £6029 Stanovanje M Mb ta kuhinj« USe sa takoj ali pozneje sakone&i par bre« otrok. Ponudbe b« ogiaenl oddelek »Jutra* pod lifro »Tiha stranka*. 26882 Stanovanje aob, t kuhinjo, vseani pritiklinami in ele&tričao tassvetljavo, i i S e za takoj ali pozneje zakonski Eir bre« otrok. Naslov: r Ph. Oblak, lekarna Trnkoe*y. 26694 t Stanovanje | aob. kabineta, kuhfaij«, kopalni o« tn pritiklin dobi ca dobo treh let družina, ki plati naprej 80.000 Din. Vselitev L decembra. Po treh letih »e plača stanovanj« po dogovoru. Naslov ▼ oglasnem oddeiku Jntra. 26742 Dva dijaka srednjik M sprejme s popolno oskrbo na stanovanja boljša rodbina. Na aahtevo nemška konverzacija. Dalmatinova ulico 10, pritličje 26945 Profesor dijjjta t oekrb* t olodvoreki alioi »ter 18, pritličje. «784 Dijakinjo t Mariboru viamean r popolno oakrbo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. 28581 Dijak srodn)« tehnične ioio K« stanovanje s zajtrkom — če mogooe * tovarišem istega zavoda. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Strojna*. 26423 1 ali 2 dijaka (InjI) sprejme učiteljska družina v bliiini obrtne lole na stanovanje in dobro hrano Ogleda »e dnevno od 12. do 2. ure pop. Senčnat vrt in dvoriSče. Naelov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26343 8 dijake (-Inje) aH uradnice sprejme boljša rodbina. Elektrika, klavir, izvrstna hrana ln zdravo stanovanje. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26859 Součenko ia jrvi letnik trg. akademije ali »ličnega aavoda (učiteljišča, trgovsko šode) sprejme višji uradnik v popolno oskrbo k evoji hčerki Vprašati na Ahacljevi cesti 10/41. 26863 Dva dijaka v Kranju e prejme v popolno oefcrbo boljša drnlina. Klavir na razpolago Kranj, Kokrlko predmestje 86 (vila). 26869 Dijakinjo t veo oeifafco. — ar v oglasnem oddelku »Jutra*. 26811 sprejmem Naslov t Manj So dijakinjo ii boljše hiše, »prejme boljša druliaa. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Strogo nadzorstvo 10*. 26913 Abonente M dobro domačo h r a a o sprejmem na Medvedovi c it. 27. 26643 Abonente sprejmem na dobro domačo hrano Naslov ▼ oglae. oddelku »Jutra*. 26857 Dve gospodični sprejmem v vso oskrbo v bližini Tabora. Naslov pove oglafni oddeiek »Jutra*. 26840 Gospodična Bfe s 15. septembrom vso oskrbo v sredini mesta. — Ponudbe na oelas. oddelek »Jutra* pod »Mirna 100*. £8948 Dva dijaka boljših rodbin, »prejme Učiteljska druJina na hrano ln stanovanje Strogo nadzorstvo — Ponudbe ns oglasni oddelek »Jutra* pod »Učitelj«. 26480 Dijaka aO dijakinjo sprejmem na stanovanj« s vso oskrbo. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 26457 2 mlajša dijaka •prejme starejši zakonski par bres otrok. Naslov v Oglasnem oddelka »Jutra« 26471 Srednješolca ■ veo oskrbo in stanovanjem sprejmem v boljšo hišo na Kongresnem trgu. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26758 - 2 dijakinji sprejmem ▼ dobro oekrbo. tračno stanovanje. Naslov t oglasnem oddelka Jntra. 26741 Profesor ■prejme 8 dijaka ▼ popolno oskrbo. Naslov r oglas, oddelku »Jutra*. 25925 l Dva dijaka sprejmem n» stanovanje tn hrano v bližini realke in tebn. sr šole Elektr razsvetljava. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26666 Dijaka gprejrn« na hrano ia stanovanj« L. K obal, Dunajska cesta 17/m. 26914 Sobo prano ali opremljen«, as 2 dijaka in 1 gospoda, s vso oskrbo Iščem. — Po nudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Pralna »oba*. 26917 Dva gospoda najraje dijaka sprejmem na hrano ln stanovanje v sredini mesta. Električna razsvetljava, nemška konver-zacija. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26918 Dijaka sprejmem v vso oskrbo v centru wt». Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26856 Dijaka al] dijakinje sprejmem na zračno stanovanje. Naslov v oglasnem oddelku «Juu*». »6901 Dijaških stanovanj ima več oddati g. Likar, Poljanska cesta 37. 26856 Dva dijaka sprejmem na stanovanj« — event. tudi na brano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26828 Dva dijaka sprejmem na stanovanje ta hrano v bližini realke in obrtne šol«. Naslov v ogl. oddelku »Jutra*. 26885 Dijakinje v Mariboru sprejme no stanovanje in hrano Gorup, Maribor — Aleksandrova cesta 44/n. 26819 2 mlajša dijaka sprejmem na hrano in stanovanje r sredini mesta. — Na?lov t oglasnem oddelku »Jutra*. 26873 Dijaka h nižjih razredov srednjih šoL Iz boljše hiše. vzamem na dobro hrano rn zdravo stanovanje. Pojasnila daje Iv. R., Ljubljana, Gradišče št. 7/1 — levo. 26664 Dijaka •prejme t popolno ookrbo profes. rodbina Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 26648 Profesor ▼ume 1—2 dijaka ▼ solidno oskrbo in zanesljivo nadzorstvo Naslov v ogl. oddelka »Jutra*. 26644 Za dijakinjo Sčem stanovanje pri boljši družini. Ponudbe na naslov: Božič, Celje, Kova. fka S/I. 26771 2 dijaka (-inji) nlžjeSolca sprejmem na stanovanj« in hrano. Klavir in tastrukcija na razpolago. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. 26877 Profes. v Mariboru vzame dijaka i« dobre hiše v skrbno varstvo. Vila, zdrava lega, vrt, dobra hrana, klavir, konverzacija v modernih tn pomoč v klasičnih jezikih. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 26779 Sobo v I. nadstr., v bliMrf I. drž. gimnazije iščem. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod »Učiteljica* 26818 Dijakinjo boljle rodbine sprejmem. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26849 4 manjše dijake •preja* boljta družina izvrstno hrano in stanovanj«. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 26883 Dijake •preja* boljša rodbino T vso oskrbo. Naslov ▼ ogl. oddelku »Jutra*. »880 Dijake (-inje) em v centru mesta, lavk. Naslov ▼ oglasnem oddelka »Jutra*. 26795 V Mariboru sprejmem S dijaka na krono ln stanovanje v 8odni ulici Štev. 26/m, vrata 7. 26786 Dva dijaka ali dijakinji na stanovanj« — event. s vso oskrbo. Klavir na raspolago. Ahlfeld, Karlovska cesta 15/1, desno 26829 Sobico s vso odkrbo, 1 š 8 e a sa dijaka srednje tehn. šole. Ponudb« na ogla«, oddelek »Jutra* pod »Miren 800*. 86777 2 sobi v L nadstropju oddam takoj. — Parket, elektrika, balkon ia separatni vh Prednost imajo samci ali zakonski pari brez otrok. Ce je družina večja, se event. odda še tretja soba, ločena od prvih. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* 28774 Kot sostanovalca sprejme gospoda Gr. Ko-tar, Rimska cesta 24/n. 26648 Dve sobi pisarno, I elegantni stanovanji s 6 sobami, ▼ novi hiši na Miklošičevi eesti, nasproti hotela Union oddam. Vprašat) na Kralja Petra trgu 8, visoko pri tličje, levo. 26674 Opremljeno sobo s separiranim vbodom, na Dunajski cesti ali v bližini glavne pošte Iščem. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod značko »Trgovec 26». 26698 Opremljeno sobo s popolnoma separiranim vhodom Is stopnišča, sredini mesta išče boljši gospod s 16. septembrom ali 15. oktobrom Pismene ponudbe s natančno navedbo na oglasni oddelek »Jutra* pod »Krapina*. 26672 Opremljeno sobo solnčno, s dvema posteljama tn z električno lučjo takoj oddam dvema osebama. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra* pod šifro »Snažna 761*. 26761 Kot sostanovalca z sajtrkom sprejmem gospoda ali dijaka na Poljanski cesti 64/1, vrata št. 18 26972 Prazno sobo takoj oddam zakonskemu paru ali gospodični. Naslov v oglasnem oddelka Jutra. 26858 Sobo oddam 9 gospodoma. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Gospoda kot sostanovalca, aslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26870 Prazno sobo lepo tn zračno, z električno razsvetljavo, v I. nadstr., v Sp. Šiški, Medvedova e. štev. 24 (blizu kolodvora) oddam solidni dami. 26908 Dva dijaka sprejmem v popolno oskrbo na Sv Jakoba trgu Električna razsvetljava. Naslov pove oglas, oddelek Jutra 26845 Dva dijaka z dežele sprejmem na hrano in stanovanje blizu obrtne šele. — Istotam oddam tadi prazno sobo Naslov pov« oglas, oddelek »Jutra*. """"" Sobo snafno, separirano, v centru mesta oddam gospodični. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. 26894 Prazno sobo veliko, s jutTanjo solnčno lego, s separatnim vhodom, električno razsvetljavo ln parketa, oddam v I. nadstr. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 26915 Opremljeno sobo (novo) v novi vili blizu Bleiweieov« ceste oddam takoj t ali brez oskrbe. — Soba je velika, s dvemi okni, parketirana in oprem ljena z umivalnikom za mrzlo ta toplo vodo. Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod značko »Elegantna soba 7*. 26866 4 gospode kot sostanovalce sprejmem i zajtrkom. Prikladno sa dijake ali viso-košoloe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Sostanovalci*. 26924 Sobico čisto In mirno, s poscfenln vhodom — v bllžtal pošte iščem • 10. septembrom Ponudbe na oris«, oddelek »Cista sobica* 26884 »Jutra* pod Elegantno sobo oddam samo starejšemu finemu gospodu. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 26876 Sobo s popolnoma separiranim vhodom, v bližini Poljanske ceste išče gospod — Ponudbo ns oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Poljane« 86842 Večjo sobo s štedilnikom oddan zakoncema bres otrok v Gerbi&svt alioi 1 28871 Opremljeno sobo oddam v Levstikovi ulici it. 19/m, desno. 26843 Opremljeno sobo oddam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. 26850 Mesečno sobo lepo opremljeno, s električno razsvetljav«, ▼ bliiini zmajskega moota takoj oddam 1« mirnemu gospodo. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. Preprosto sobico sred) mesta oddam. Naslov ▼ oglasnem oddeiku Jutra »896 Lepo solnčno sobo z 1—S posteljama In separatnim vhodom Is stopnic, blizu vlade oddam. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 26830 Opremljeno sobo lepo ia zračno, s prostim vhodom in elektriko oddam t Ulici na grad S/I »797 Sobo oddam gospodo. Naslov T oglasnem oddelka »Jutra* 26794 Opremljeno sobo snažno, v bližini Tabora, s separatnim vhodom — iščem. Oenjene ponudbe i navedbo cen« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Trgovdka sotrudnica*. 26813 Kot sostanovalko sprejmem ▼ snažno podstrešno sobo s elektriko, k bolj« gospodični dijakinjo al{ šiviljo ▼ Slomškovi ulici it. 23/1 — levo 26754 Solnčno sobo opremljeno, oddam takoj 2 boljšima osebama. Naslov v ogla«, oddelka «Jutra*. 26936 Opremljeno sobo krasno ta veliko, ■ elektr razsvetljavo ter »opariranim vhodom oddam na Poljanski oesti štev. 20/11, desno. 26939 Sobico ali kabtaet išče s 1. septembrom gospodična v centru mesta. — Ponudbe pod »Cez dan odsotna* na ogl. oddelek »Jutra«. 26941 Prazno sobo veliko, parket ta elektrika, oddam s souporabo kuhinje Bežigrad. Naslov ▼ oglas, oddelka »Jutra*. Opremljeno sobo oddam gospodični. Naelov v oglasnem oddelka Jutra. »942 Opremljeno sobo lepo, s posebnim vhodom, v bližini obrtna šol« na Mirju oddam distingulrane-mu gospodu. Naslov v ogl. oddelka «Jutra*. 2692 Opremljeno sobo elegantno, s posebnim vbodom, "t sredini mesta oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra*. 26051 2 opremljeni sobi elegantni, oddam skupno ali pa tod) posamezno boljšim osebam. Naslov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 26702 Opremljeno sobo lepo, oddam gospodu Pod Trančo 2/II, desno. »769 Opremljeno sobo v bližini kolodvora oddam s 1. septembrom gospodu. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*. »676 Čisto sobo s posebnim vhodom oddam gospodični ali gospodu. Naelov pov« oglasni oddelek »Jutra*. 26613 Pisalne stroje amerikansk« »Remington« prodaja na obrok« J Gu-stinčič, Maribor, Tattenba-chova 14 Zahtevajte cenike »145 Pisalni stroj »A«g», i« Aoral nov, celo ugodno naprodaj. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra*. »712 Knjig* Knjižnica skrr. tn nemških knjig — event. g omaro naprodaj. Naslov t oglasnem oddelku »Jutra*. »799 Knjige naprodaj: Ljubljanski Zvon 1882. 1891. 1802, 1901, 1902, 1904, 1910. 1911, 1912. 1913 ta 1914 ter Dom ta Svet: 1889, 1890. 1891. 1894, 1897, 1898, 1809, 1900, 1901, 1902, 1903, 1904, 1906 — zadnje so vezane Naslov v oglas oddelku pod šifro »Knjige* 26938 Valvasor n Izdajo, kupim. Naslov v oglasnem oddelku Jutra 26713 »vpiti Nedolžne 3 cvetke inteligentna, želijo dopisovati s goapodi boljtih po-klioov, kateri reflek tirajo na resnost ia na bodoie življenje. Dopise s polnim naslovom in sliko na oglasni oddeiek »Jutra* pod šifro »Vera », Upanje 19 ta Ljubezen 17*. 26963 P. ž«M dopisovati i vpokojeo- kanri. Ponudbe pod «P> aa oglasni oddelek »Jutra*. 28002 3 gospodične ossaaljone, M« dopisovati radi zabave s tremi Inteligentnimi gospodi. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Vijolica, Vilenka, Vi slava*. Mlad obrtnik tali znanja s gospodično, z nekaj premoženja. Ločenke ali vdov« niso izključene. Dopis« pod »Sigurna bodočnost* na oglasni oddelek »Jutra*. 26883 Damo z beBas klobukom, ki jo Je gospod spremljaj T petek ob 19. ari U Emone, po Dunajski oesti preko trač-nio do hiše, prosim sa poznanstvo. Pismo na oglas oddelek cJutra* pod šifro «More». 26892 Klavir za vežbanje ugodno na razpolago v Kolodvorski ulici i. »822 Pes (čuval) dobermaoske pasme, poceni naprodaj. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 2U551 Psico dojijio Učen za prihodnji teden proti primerni odškodnini. Poizve se: Jovanovič, hotel Miklič. 26895 Dobermannčke čistokrvne mladiče — samo dobrim rokam ugodno prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. »834 Foxterjerje prave pssm«. stare I meseca, prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra* 26875 Kobila angi. polkr., od Irebca Valentina, 6 let stara, 166 cm visoka prama, vsake vožnje vajena, priporočljiva ljubiteljem hitrih konj, naprodaj. Anton Lovrenčič. Sodražica. 26616 Dama vešča trgovin«, s urejenim lokalom v centru Zagreba, želi mo*ko perilo ia pleteno blago v komisijo. Ponudbe pod »Za 17.190* na Publlcitas, Zagreb, Gundu-ličeva U. »708 si 0£l«Jt« aalogo krasnib brzošivalnih strojev, najnovejša iznajdb« moderne tehnike Na u stroj šivate popolnoma enostavne vsa tovrstno Dlago. aaiitk* in čipke » sikcak šivom, ve tete vezenine, gumb« is -funsbniee Pouk v vezenju brezplačen. — Prodala tudi na obroke. Ceniki franko »Tribuna* P B b.. Ljubil ana Karlov«k» ••*£» 4 Ol 0 ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o ■ o CD RODITELJI! Blita se začetek šolskega leta! Z ozirom na izvanredni uspeh naše lanske akcije za prodajo 9773 šolskih oblek na obroke smo se odločili, to leto razpečavati velik kvan-tum raznega volnenega blaga za deške in dekliške obleke, primerne za šolo po izredno znižanih cenah na šestmesečne obroke Na zahtevo pošljemo potnika na dom. Obla6iln?ca ,,ILIRIJA" Telef. 2825 IHesini trg 17/1. Telef. 2825 Mlada dama Iz bolji« rodbin«, želi živahne korespondence, najraje t akademično naobra-ženim gospodom v stalni službi. Dopise na oglasni oddelek «Jutra> pod šifro »Edinka*. 26806 Samostojna gdčna želi znanja s boljšim urad nikom, ▼ starosti 80—8fc let. — L« resne dopis« na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Lepa bodočnost*. 26814 Dve inteligentni mladenki želita Banja v svrho dopisovanja z boljšima go spodoma, event. vii urad nikoma. Dopise na podružnico »Jntra* v Mariboru pod »Stella in Oarmen*. 26781 Gospod srednjih let s« želi seznaniti z gospodično ali mlado vdovo do 35 let, s premoženjem. — Vdove * 2 otrokoma niso izključen«. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Mirno življenje*. 26922 Tri ptičice si Iščejo gorka gnezda. — Cenjene dopise na og!a«ni oddelek »Jutra* pod šifro »Lastovka, Slavček, Kanarček*. »508 Obrtnik 36 let star, se želi seznaniti z gospodično alj mlado vdovo, ki bi imela veselje poročiti s«. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Zvesto življenje*. 26919 Gostilničar in mesar v svrho takojšnje ženitve išče družico na zelo lepo posestvo, s primernim premoženjem ta podjetnostjo za obrt, v starosti 25—30 let. Tudi vdove niso izključen«. Samo resne ponudbe s sliko na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Srečna bodočnost*. Tajno« zajamčena. 26812 Gostilničar samoetojeti, T prometnem kraju na deželi, želi poročiti gospodično ali vdovo s 1 otrokom z večjim premoženjem. Prednost imajo v Ijnbemi varane. Dopise do 8. septembra pod Šifro »Zenltev takoj* na oglasni oddelek »Jutra*. 26831 Obrtnik samostojen, dobro ritoiran, mirnega značaja, star 8f let, želi v svrho takojšnje ženitve snanja s gospod ič no ali vdovo. — Le resne ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »STeča*. « »821 Velika sreča v zakonu »a tn tiste, kt I« niste poročeni. Nudi s« Vam lepa ta srečno bodočnost ▼ velikem zneska denarja — pod neverjetno lahkimi pogoji, kater« lahko izpolni najrevnejši. — Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Mariboru pod »Srečna bodočnost*. Priložiti je 2 Din v znamkah. »789 ffTr'Tf'7'ff Vliolhie irttsra. sitre, stran« Ii po-rebščtae kupit« najbolje pr| M. Mušič-u, paviljon ia dramskim gledališčem Prepričajte s«. 171 Planino dobro ohranjen, poceni prodam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. Salonski gramofon krasen, • ploščami vred naprodaj. Naelov T ogla«, oddelka «Jutra». 26800 Klavir prodam za 6000 Din. Vatlov pov« oglasni oddelek »Jntra*. 26830 Planino dobro ohranjen kupim na mesečne obroke po 300 Din — Ponudbe na: 2eieznI5ka postaja Bled-Jezero. 26429 Bencin - motor v prav dobrem stanju, od 4—6 konjskih sil, kupim Ponudb« na naslov Fr. Del&korda, St. Jan? pri Velenja. »704 Delilni stroj za testo kupim. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra* 2665* Strojno pletenje t dvema stroiema v bližini Ljubljane oddam v najem oziroma prodam al] poso-lun šel« pol leta rabljena stroja ■ vso pripremo po aizld seni Za pletilje, ki se tel« osamosvojiti, zelo — a godna prilika Naslov v ogL odd »Jutra«. »172 Prevozniško koncesijo z vsem Inventarjem ta živino po ugodni ceni prodam. Poirve se na Poljanski cesti št. 54/111, vrata II 1970 Fina šivilja izdeluje najmodernejše plašče po 100 in obleke po 50 Din. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. »927 Za tapeciranje bi lakiranje vsakovrstnih vozov po znižanih cenah se priporoča Jernej Jelovšek, sedlar za vozove, Rimska cesta 11. Preskrbi tudi kolarska in kovaška dela. Na deželo gre tudi na dom. 26837 Barvanje čevljev z aparatom. Kukman, Gajeva 2. Priporočilo Priporočam s« za vsa v mizarsko stroko spadajoča stavbna ta pohištvena dela — Ivan 8emrl, mizar, Ljubljana (Poljane), Mesarska cesta št. 4. »477 Trlciklje * skrtajioo ta napisom tvrd ke. ta prevažanje blaga pripravne ta trgov««, pekarne m mesarij«. Izdeluje c Tribuna* F B b.. Ljubljana Karlovska cests 4. Otomane • različnih vzorcih po 56*. ■500 is 68C Din. otom&nskt jregrinjala. modroce itd stupite najbolje pri Rudolfu ievorju. tvornica tapetni ikega pohištva. Marijin tre U. 8. 47 «J(JTR A» VAM NUDIJO VSE KARKOLI SI POŽELITh • P0SLUŽITE SE Jlflh Nt POZABITE, DA KUPITE LAHKO VSE. KAR RABITE, BREZ DENARJA - NA UGODNE OBROKE ako se obrnete na organizacijo ljubljanskih trgovcev, ki Vam bo omogočila, da kupite to, kar ielito poljubno skorai v »teh ljubljanskih trgovinah. Na ta način si lahko izberete prvovrstno blago, in sicer: obleko, manufakturo, modno blago, krzno, čevlje, dežnike, perilo, pohištvo, kuhinjsko opremo in že« leznino, steklo in porcelan, volno, nogavice, kolesa, papir in pisarniške po« trebščine, pisalne in Šivalne stroje, radio, fotografske aparate itd. in kar je glavno brez vsakega poviška ppi oenah plačate pa pri zadrugi s položnicami v mesečnih obrokih, ki ste jih sami s za« drugo dogovorili, o poudarjamo, da zai>RUGA NE hitro in diskretno dovoli potrebni kredit, na podlagi katerega lahko kupujete Izrecno poudarjamo, da ZADRUGA NE PRODAJA NIČESAR, ona Vam le pri trgovcih, ki so člani zadruge. Ako se hočete poslužiti tega novega sistema, zahtevajte od zadruge potreb« na pojasnila in prospektel KREDITNA ZADRUGA DETAJLNIH TRGOVCEV V LJUBLJANI hekenbur^ova ulica štev. 7, I. nadstropje. Kupi takoj! vrna Plačaj pozneje! ran WBB Lepe oblike m polne grudi I dobt lahko vsaka dama ln dekle t najkrajšem času. I uporabo preizkušenega ta po sdravmkih priporočene- Rlotlona «Juno> od dr. rraine i Ci«., Parls. £ to sonanjo masažo dosežete prt oajzakriljalijtb grudih izvid no obliko hi polno formo Garnitnra 88 Din — Cootlfolla, kosmat zavod, Zagreb — lllea bro; 37. Zahtevajte bresplačne ilnstrovane prospekte! O a«m mh Zadc- via, ako te soli sa nog« -u j« t inozemstvu ie dolgo asa taborno preizkušena — samo majhno množi> no denemo v izvor, napol-:jen s toplo vodo in bolečo togo 10 do 16 tnlnui v liem '!4iTuk."tn( viedtcn na sa mah pisjssh iteklost noge, zmečkantae k nučni pekoči občutki. Bol« •i ne, ki jih povzroča ti »čanje čevljev takoi prejenjajo- ANTON BOC kemična pralnica In barvanje se ie preselil s 1. avgustom 4007 v taopo ulito it. i (dvorišče) Hotel restmnt preko ceste Železniškega kolodvora v Beogradu s opremljenimi 35 sobami z vsem inventarjem NAPRODAJ pod povoljnimi pogoji. Pojasnila daje lastnik ho A BENZIT ! «2 Lisičje, polhove kože is nt dm*» 41a« .-:npaje is UBMijiTo dobr« i>lki» D lAiirte. LJubAj«-a«, rioriinuk* ali«« fci. i. it SELITVE * m«ta * m deSeic »trokomo m oijtenejit potem SI o v e a la Transport iJitioiiSer« <*«t« M (»Mor It WUS 00 Slike za legitimacije iiTTifaje o«.JWtreje toiognj 3ugos Hibi«, Ljuhlj« VklrMorjeT trg. '"Z onrrt m raHjeM v«et YT*t tet juto za embalažo ■mt t e d n « v Bsiotr Mirko Mlakar i-inhlfara Slomftora V OO iz napredne rodbine, Id je dovršil 3 razrede srednje ali meščanske šole ter bi imel vso oskrbo doma sprejme maauia!? turna trs3-vina ? Licbijam. Naslov pove oglasni odde jek .Jutra*. lil i srmonije in pooo-lo, rretemo a«;"boIJ# še 8t«inway, HOiiei B0»ea, lorfer, FOrst« Btin^i »rt. ,-ldjJ efce dobite i« t t». liki uiogi cb iibsrl »tro, s.o mj4x* ts bi vi »g« c t i t ctiji cGUtbeae Hatic® ALFONZ BREZNIK LJnbi}aaa, sJestm trj h. S poiej: majrisiraii). 139 PLAN INKA sdrsvfi«} čaj xesaY«a, Cisti k »svežnje kri tzbo?J§« slabo prebavo, sU botno dek*van}e fire-re*, oap!bovan5e, obolenja tn-:.krača« trislioe, letet, Boict io Žolčni kamets Vzpodbuja apetžt le izborac aSinkaje pri arteriosklerozi. »Ptanlnka« čaj k prlstes v plombirani!! ja k sel po Din 20 t aa-risom protrvalaJca Lekarna Babovec Ljubljana, Kong. trs (Dobi se v vseb le karnab.) h D hi 150. — ^ po povzetju 160 Dia Zimnice ;m&trsee), poeteljne mrtt% lelMn« oottejt 'slofljivel, jtonuji«. dlvanc to Upe*. uiSke tsdolk* audi a*tc«nei« Rudolf Radovan tapetnik Krekov trg štev. 7 do1«s M»stn*ffj« lom« " 9Q Urejuje Davoru, K.a»ijea Izdaja z? konzorcij Outiu AooU Ribnik-at. L* Narodno tiskarno d, U. s.ot aakaroarja tracc Jezer**. Z* maeratm dol JevKl®tm>ret A-iojmj Nova*. V« t LJM>ljan*