'StaSP teto 1X111. Stev. 32 D iWW, v tobc to S. febmorja 1930 Cena Din 1- Izhaja vsak dan popoldne, izvzerrrši nederje fn praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji insera-ti petit vrsta Din 4.—. Popast po po dogovora. Inseratrri davek posebej. »Slovenski Narod« velija letno v Jugoslaviji Din 144.—. za inozemstvo Din 330.. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske Številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. NOVI PREDLOGI NA LONDONSKI KONFERENCI Amerika in Anglija sta stavili prve konkretne predloge za omejitev oboroževanja London, 8. febr. AA. Včeraj popoldne je objavila angleška delegacija za pomorsko razorožitveno konferenco komunike, v katerem je dala pregled poldtike angleške vlade na pomorski razorožitvcni konferenci. V izjavi izraža angleška vlada mnenje, daJx) morala konferenca ne samo zmanjšati obstoječa brodovja in gradben-e programe, temveč tudi odpraviti tekmovanje, kar bi pomenjalo velik napredek na poti utrditve svetovnega miru. V skladu s temi mislimi predlaga angleška vlada, naj se ne sklene sporazum 'le na -temelju globalne tonaže, temveč na podlagi posameznih ladij v raznih kategorijah in na temelju tonaže, katero potrebuje posamezni narod v vsaki kategoriji vojnih ladij, pa najsi so te ladje oklopnice, letalske ladje, križar-ke, rušilci aH podmornice. Izločitev tekmovanja v gradnji ladij in ohranitev ravnovesja med posameznimi brodov-ji, sta točki, ki sta temeljnega pomena, da se zagotovi varnost. London, S. februarja, o. Kakor se zdi, se je premaknila pomorska raz-orožitvena konferenca z mrtve točke. Z objavo ameriških predlogov za an-gieško-ameriško pomorsko pariteto in angleškega memoranda se zdi, da je konferenci podana podlaga za pospešitev dela. Dočim se je dosl-oj >Ie meri-torično in informativno razpravljalo o raznih predlogih za pomorsko razorožitev, sta stopili največji pomorski velesili, zastopani na konferenci, sedaj s konkretnimi prelogi na dan o načinu rešitve vprašanja pomorske razorožitve. Ti predlogi so tem bolj važni, ker navajajo že točne številke moči in razmerja posameznih vojnih mornaric. Na konferenci stopa vedno bolj v ospredje amerfško-angleški sporazum, ki bo odločilnega pomena za nadaljni potek konferenca. Jasno je, da polagajo Ze* dinjene države in Anglija največjo važnost na odpravo podmornic, ki so se izkazale v svetovni vojni za eno najbolj učinkovitih sredstev na morju slabejš'ih držav. Posebno pritiska na odpravo podmornic Anglija, ki je bila med svetovno voljno po podmornicah zelo ogrožena. Angleška vlada naglasa, da je vojna praksa dokazala, da so podmornice ofenzivnega in ne defenzivnega značaja, kakor so to povdaTjali gotovi stro-kovnjaški krogi, če ne bo možino povsem odpraviti podmornice, bo angleška vlada predlagala, naj se števtfo podmornic omeji in prilagodi strogo obrambnim potrebam. Na vsak način bo Anglija zahtevala, naj se število podmornic zniža na Čim manjšo mero. Angleška vlada bo prav tako zahteva? Ia. najj se oživotvorijo določbe washing- tonske konvencije iz I. 1922, ki jih pa niso še podpisale signatarne oblasti in ki regulirajo v interesu človeštva uporabo podmornic proti trgovinskim ladjam. Angleška vlada želi. da bi se moč in število podmornic posameznih držav točno klas:f:cirala in da bi posamezne vlade objavile listo podmorni c. London, S. februarja, o Italijanski zunanji minister Grandi je posetil Gib-sona. Italijanska delegacija je z zadovoljstvom ugotovila, da se izjava Stim-sona znatno približuje italijanskemu stališču v vprašanju pomorske razorožitve. Japonska delegacija ni hotela podati nikakih izjav slede na arnerško n angleško izjavo. Angleški krogi na-glašajo, da bi AngHja v primeTu, da se angleški predlogi sprejmejo, lahko razorožila pet vojnih ladij tekom 18 mesecev. SnoČi se je sestal odbor strokovnjakov, ki je razpravljal o francoskem kompromisnem predlogu. London, 8. februarja, o. I tavanska delegacija je z zadovoljstvom sprejela angleško spomenico o pomorski razorožitvi in naglasa, da je konferenca na ta način prešla iz brezplodni i h razprav na dejstva. Italijanska.delegacija je z angleško spomenico toliko boij zadovoljna, ker se angleško stališče znatno prjbli-žuje italijanskemu. Minister Demetrovic o zvezah z Madžarsko Zboljšanje gospodarskih zvez med Madžarsko in Jugoslavijo je pogoj za sodelovanje v evropski skupnosti Budimpešta* S. febr, AA. >Pestd Naplo« priobču'ie Intervju z jugosilovenskim ministrom za trgovino in uiduslvriijo Jurjem Demetrovićem. Jugoslovenski minister za trgovino naglasa med drugim, da se razvoj gospodarskih srrkov med Madžarsko in Jugoslavijo vztrajno popravlja in poglablja. Opiraje se na statistične podatke ugotavlja, da j z iz njih razvidno, kako postaja izmenjava blaga med obema državama oim dalje ždvabnejša in da sc kaže čim dalje jasnejša težnja, da se potom vzajemnega sodelovanja podpro gospodarske vrednote. To realno zbliževanje Je treba pozdraviti tudi zato, ker je izraz interesov obeh držav in ker je imperativna potreba in pogoj za gospodarsko sodelovanje v evropski skupnosti. Temu cilju mora bati podrejena vsa gospodarska poritlka, ki postaja na ta način pogoj ne samo za poglobitev medsebojnega gospodarskega sožitja, temveč tudi za učvrstitev ostalih stikov. Osebni stiki ter micajarive gospodarskih krogov v obeh državah bodo mogli roditi v tem pogledu le srečne rezultate. Dr. Beneš o zunanji politiki ČSR Češkoslovaška hoče delati za skupnost držav v srednji Evropi, Id bo prvi korak k panevropski zvezi Praga, 8. februarja. V debati o re* paracijah, ki se je vršila v senatu, je zunanji minister dr. Beneš na kritiko svojega ekspozeja izjavil, da je bila stvarna, pri čemur je povdarjal, da te* melji češkoslovaška politika na pre» pričanju pretežne večine prebivalstva, zlasti glede na prijateljstvo s Franci? jo. Toda tudi brez te zveze ne bi mogla nobena vlada nastopati druga* če, kakor je sedanja. Dr. Beneš je z zadovoljstvom ugotovil, da Češkoslo* vaška nikoli ni imela resrrh konflik* tov z Nemčijo, da se je zbližanje z Avstrijo oosrcčilo in da se je zbliža* nie z Madžarsko poskusilo. V politiki Češkoslovaške od njene ustanovitve dalje ni ničesar, kar bi bilo v nasprot* stvu z današnjo politiko sprave, z ev» ropskim mirom in z demokracijo. Ma* la^ antanta danes nima več one ostro* sti, ki jo je im 'a, kakor se je mislilo, ob svojem nočetku v takratnih razme* rah kot obrambni faktor nroti ekspan* asiji gotovih krogov na Madžarskem. Češkoslovaška hoče odkritosrčno in sistematično delati za novo zajednico malih držav v srednji Evropi, ki bo -»omenjla le prvi korak in nrvo etapo resnični panevr^-«;ki držnvi. Agrarna reforma v Albaniji Kralj Zogu hoče izvesti agrarno reformo, da bi oslabil vpliv begov Beograd, S. februarja. M. Iz Tirane porajajo, da sc vrše zadnje dni ob'ime priprave za izvedbo agrarne reforme. Ni še jasno, kdaj in s kakimi sredstvi bo izvedena albanska agrarna reforma, vendar pa forsira albanska vlada zbiranje potrebnega materijala in izvedbo tehničnih del. Zdi se, da si hoče kralj Zogu z izvedbo agrarne reforme zopet pridobiti popularnost v širokih množicah naroda, na drugi strani pa ga vodi pri tem želja, da bi oslabil albanske bege. ki so njegovi glavni in najnevarnejši nasprotniki. Problem agrarne reforme ustvarja v Albaniji zel"» napeto atmosfero in predstavlja najdelikatnejše vpraša- nje. Zakonski načrt je že izdelan in bo v lajkrajšem času predložen tiranskemu par-a men tu. Glavno skrb povzroča albanki ladi finančna stran agrarne reforme. Vršila so se že pogajanja z italijanskih" bančnimi krogi za zaključitev večjega posojila za izvedbo agrarne reforme, vendar pa so upanja na uspeh teh pogajanj zelo mala, ker postavljajo Italijani izredno težke pogoje. Istočasno je bil predložen albanskemu državnemu svetu pravilnik o osnovanju igrarne banke. Ta pravilnik je skorni do-'edna kopija pravilnika naše agrarne banke. V Albaniji vse mirno Beograd, 8. februarja. Albansko poslaništvo je izdalo stioči naslednji komunike: Fantastične vesti nekega atenskega lista iu informacije iz Debra so skušale dokazati, da je situacija v Albaniji povsem nenormalna in da je pričakovati usodnih dogodkov. Vse te vesti so netočne in ten-denčne. V vsej Albaniji vlada red in mir, kar lahko potrdijo številni inozemci, ki prihajajo iz Albanije. Albanski narod, ki je prožet z željo po miru in napredku, nudi albanski vladi vso svojo pomoč, da bi mogla izvesti svoj program reform in preurediti vso državo. Tendenčnost teh vesti dokazujejo zlasti neresnične informacije o akciji bega Vrlacija. Beg Vrlacij je narodni poslanec, ki aktivno sodeluje z ostalimi svojimi poslanskimi tovariši pri delu vlade in parlamenta v Tirani. Albanska vlada se zaradi teh tendenčnih vesti prav nič ne vznemirja, marveč se še z večjo odločnostjo posveča izvedbi svojega programa, da ustvari v vsakem oziru močno in zdravo albansko državo. Reforme v Španiji Madrid, 8. februarja. AA. Kralj je podpisal dekret o ustanovitvi podtajništva v ministrstvu za gospodarstvo. Obenem je bila sprejeta ostavka 4 generalnih direktorjev tega ministrstva. General Hermosa je podal ostavko kot predsednik komisije za kolonije. Včeraj je govoril minister Berenguer na mikrofonu ter v angleškem jeziku nag!ašal, da vlada na španskem mir in blago-tanje in da upa vlada še na zboljšanje tega položaja. Madrid, 8. februarja. Državno podtnjni-blvo pri predsedništvu vlade demrnMra vesti o tem, da bi bila oblastva aretirala generala Silvestra. Zahvala Primo de Ri-vere Mussoliniju MIlan, 8. februarja. »Popolo d* Itaiia« poroča, da je bivši španski diktator Primo di Rivera povodom svojega odstopa poslal italijanskemu ministrskemu predsedniku pismo, v katerem se mu zahvaljuje za izkazano podporo ter izreka upanje, da bo Španija prebrodila vse težkoče. Atentati tudi v Braziliji Krvavi spopadi med političnimi nasprotniki — Ponesrečen atentat na brazilskega podpredsednika Rio dc Janeiro, 8. februarja. podpredsednika je bilo proglašeno v Podpredsednik ni bil ranjen. Atentat vračali domov pristaši politika Vian nasprotniki. Kastala je strahovita re pet oseb. Ranjenih je bilo 16 ljudi, o Rio de Janeiro, 8. februarja. znanec s streli iz revolverja ranil po Rio de Janeiro, 8. februarja-sedniku republike Melloviannu se je so začeli padati streli. Mellovianna in ubitih. o. Zaradi atentata na brazilskega državi Minas Geraes obsedno stanje, or je oddal nanj tri strele. Ko so se na, so jih napadli iz zasede njihovi volverska bitka, v kateri je bito ubitih d katerih se mnogi bore s smrtjo, o. »Agence Havas« poroča, da je ne* dpredsednika brazilske republike. AA. Tekom banketa v čast podpred* vnela ostra politična debata, na kar 15 drugih oseb je bilo ranjenih, 5 Požar v francoskem municijskem skladišču Nocoj je nastal požar v topničarskem skladišču v Vincennesu — Skoda znaša več milijonov Pariz, 8. febr. Davi jc v artiljerijskih skladiščih v Vincennesu IzbruhnH požar, ki je vpepelU pet vefIkih poslopij. Požar Je nastal ob 2. ponoči ter jc povzročil tudi več man'ših eksplozij. Na pomoč so prihiteli ogn;egasci iz Pariza, ker ognlegasci iz Vincennesa n'so zadostovali. Ob 4. zjutraj je bila že vsaku nevarnost odstranjena. Povzročena škoda znaša več milijonov iran-kov. Pariz, 8. febr. AA. Davi, kmalu po 2. uri je bila pariška prefektura obveščena, da je Izbruhnil požar v artiljerijskom parku v Vincennesu. Iz vseh okoliških krajev so odšli na kraj požara požarni oddelki, ki so takoj stopil) v akcijo ter preprečili nevarnost Se večje nesreče. Človeških žrtev ni bilo. Požarna bramba je kmalu obvladala ogenj. Velika zapreka pri tem so bile številne eksplozije municije. Prijateljstvo med Italijo in Avstrijo Demanti vesti o podpisu tajne pogodbe med Avstrijo in Italijo Berlin, S. febr. AA. Avstrijsko poslaništvo izjavlja, da je vest o tajni pogodbi, ki naj bi bila podpisana med Avstrijo in Italijo, fantastična. Obisk dr. Schobra v Rimu je bil čin uljudnosti, ker se je hotela Avstrija zahvaliti za podporo v Haagu. Šlo je samo za podpis prijatljske in arbitražne pogodbe. Stanov^iski fond za oficirje Beograd, 8. februarja. Nj. Vel. kraij jc na predlog ministra vojske in mornarice podpisal uredbo o fondu za gradnjo stanovanjskih poslopij za oficirje in ostale uslužbence vojske in mornarice, kakor tudi za zdravljenje oficirjev iu njihovih rodbinskih članov v kopališčih in letoviščih naše dr- žave. Rožnik prodan Po^ Ljubljani so se danes razširile govorice da je Ljudska posojilnica prodala svoje posestvo na Rožniku za 360.000 Din cistercijancem v Stični. Menihi nameravajo na Rožniku zgra* diti svoj konvikt. Nesreče in nezgode Ljubljana, S. februarja. Včeraj iu danes so pripeljali v ljubljansko bolnico več žrtev nesreč ter nekega samomorilnega kandidata. Samomorilec je hišnik Henrik U. iz Ljubljane. Mož si je včeraj prerezal žile na nogi. Našli so ga v mlaki krvi Njegovo stanje je kritično, ker je izgubil precej krvL Vzrok samomora ni znan. Ko so ga vprašali, zakaj 6e je hotel usmrtiti, je dejal, da je to njegova stvar. Rafael Kovačič, 16 letni posestnikov sin iz Blok pri Logatcu, je zašel z levo r;ko v slamoreznico. ki mu jo je precej poškodovala. Težke opekline po vsem telesu je zadobil Marijan Černivec, 11 letni posestnikov sinček iz Vodic pri Kamniku, ki je zvrnil nase lDnec vrelega mleka. — Primož Čižman, kurjač mestnega vodovoda, je pri delu tako nesrečno padel, da si je zlomil desno nogo. — V rudniku se je lažje ponesrečil rudar Alojzij Pintar. doma Iz okolice Zagorja. Zadobil je poškodbe na g!avi in rokah. Zračna pošta med Amsterdamom in Batavijo Batavia, 8. februarja. AA. Dosedanji poskusi poštne letalske službe med Amsterdamom in Batavijo so se obnesli ter opravičujejo uvedbo rednega poštnega prometa. Nagrada za izsleditev generala Kutjepova Pariz, 8. februarja. V preiskavi zadeve generala Kutjepova ni zaznamovati nobenega napredka. Policija zasleduje sledove za izginulim generalom proti BelgijL »Petit Parisienc poroča, da eo prijatelji generala Kutjepova zvišali nagrado za njegovo izsleditev na 500.000 frankov. Kongres upnikov n™w 7 v?eh stran! ■ «#w upiimui p . o T>hr v Parizu ie zapade! > Beograd, 8. febr. Kakor so obveščene gospodarske organizacije, bo 31. maja na Dumaju mednarodni kongTes za zaščito upnikov, na katerem bodo zastopana upn'ška društva iz raznih držav Glavni namen tega kongresa je razpravljate o zašči'i sitnp n'h interesov upnikov v posa*rA7-,> $Tz vah Na konsres s° Dovnb^eni tud* zastop nifc naših irpmških društev. Pariz S. febr V Parizu je zapadel visok sneg. London, 8. februarja. Po daljši dobi lepega vremena je nastopil po vsej Angliji hud mraz s ^nežnimi viharji. Včeraj ie bila v A-nsrTiji najnižja tempera'ura v tetoS-**M -imi. e-vga J* ie n^-j-i v v., kraji}] silen mraz. Vreme v dravski banovini Ljubljana, 8. febr. Davi je v ljubljanski okolici bila slana. Povsod je h?Io oblačno, le v okolici Kotonbe v Prekmurju je snežilo, dočim je bdio na Notranjskem jasno. Barometer se je dvigmil za pn1>Hžino 10 mm nasproti zadnjemu nizkemu stanju. Jutranja poročila javljajo naslednje vremensko stanje: Gorenjsko: Bobin>sfea Bistrica 0 C, oblačno, snega 15 cm; Kranjska gora —2 C, oblačno, s^ega 30 cm; Jesenice 0 C, oblačno; Tržič +3 C, oblačno; Karmifk -f-1 C, oblačno; Ljubljana -H C, oWacno. Štajersko: Celje -H C. oblačno: Maribor -f-4 C oblačno: Dravograd -f2 C, oblačno; Ljutomer -f-2 C. oblačno. Preknrur-je: K^toriba —1 C. sneži. Dolenfsko: Brežfice -f C, oblačno; Št. Janž na Dolenjskem -f-3 C, ob!ačno; Novo mesto +2 C. oblačno; Kočevje +3 C, oblačno. Notranjsko: Rakek —3 C. jasno. Sorzna ooronsia, LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22 79. Berlin 1356. Bruselj 7.9102. BiMi;r»-pešta 9 9261, Curih 1003 9, Dunaj TfKUS, London 27619 Newyork 56.65 Pariz 222 63. rNOZF.mške bor Z K. AA Cnrih: Beograd 9.1275. Pariz 20.30, 'ottIoo 2518875, Newyork 517.75. Bruselj -°18. Milan 27-105. Madrid 68 BerPn 70. "nni 72.91 Sofiv, 3 745 Pra«- 1~ 3\i Y-ir-58.075, Budimpešta 90.56, Bukarešta 3.08. Nova ljubljanska carinarnica Carinarnica s skladišči in stanova ijsfco kolonijo bo stala okrog 20 milijonov in bo zgrajena med Dovozno iu bodočo Vilharjevo cesto UMU Fl M M 1111M llllll BOTUi uw\ nun ntrn rum duuuj ' i min ni m—rffrri—mm t fffln rmn mm BB| m*"7TTTii iiiiii rrrrn Jdtffl- ittltl miti ■ ■■■r r-~- ....... « — \ I CD * r 5 S i i n i i i < '/ j , n i f /z /" .V.— v /r-7/ W"l- 7__/// ——— CJTVvOlA ZCftAM MOME CAftJN|ASAi!.CE.v LjvfcLjAVJl KfCILO L:OOO Ljubljana* februarja. Vtwasa«je zgraditve nove carinarnice, In bo odgovarjala vsem zahtevam modernega prometa, je bilo v Ljubljani že več let pereče. Dosedanji prostori carinarnice ob glavnem kolodvoru so namreč premajhni in pretesni. Zato se je vprašanje nove carinarnice že dolgo ventiliralo. 2t lani smo poročali, da je bi- končno med carinarnico, železnico in v poštev prihajajočimi faktorji doseženi sporazum glede zgraditve nove carinarnice. Lani 11. aprila je bil dosežen sporazum glede situiran.ia novih carinskih objektov. Kje bo stala carinarnica Za novo carinsko poslopje je bilo potrebno primerno zemljišče. Prva slika kaže, stavbišca. kjer bo zgrajeno carinsko poslopje, skladišča in tudi stanovanjska kolonija za carinske uslužbence. Novi carinski objekti bodo zgrajeni na zemljišču med Dovozno in bodočo Viihar-ievo cesto. Sedanja Vilhareva cesia se namreč preloži za približno 40 do 50 m. Točneje povedano je to zemljišče med Dovčevo hišo in zasilno bolnico (bivšo bolnico za kolero). Sedaj so tam nastanjeni orožniki. Poslopja bodo zgrajena tako, da bodo v skladu s prometno železniško službo in z regulačnim načrtom za severni del Ljubljane. Notranjost carinarnice Kot rečeno, bo zgrajenih več poslopij. Glavno bo seveda upravno poslopje nove carinarnice, katerega pročelje vidimo na drugi sliki. Upravno poslopje bo dvonadstropno ter podkleteno. Glavni dohod v zgradbo bo z bodoče Vilharjeve ceste, oddelki za poslovanje s strankami bodo v pritličju v veliki dvorani. V pritličju bo tudi mestna kontrola, laboratorij, oddelki za posrednike, garderoba itd. V prvem nadstropju bodo večinoma prostori za urade, ki nimajo toliko opravka s strankami, tako knjigovodstvo, carinski muzej itd., v kleti pa arhivi, umivalnica, stranišča, tre-sor s predprostoroni in sobo organa finančne kontrole, dočim bo srednji del kleti rezerviran za centralo kurjavo in premog. Na eni strani glavnega uvoza na carinsko dvorišče bo dohod^rstveni urad s te+rirnicn, na drugi pa javno stranišče. Druga poslopja Poleg upravnega poslopja zgrade tudi obširna pokrita carinska skladišča. Skladišča bodo moderno urejena, imela bodo na strani carinskih tirov 4 m široko rampo za skladanje težkih tovorov. V skladiščih bodo prostori za carinske uradnike, skladiščnika. finančne organe, uradnike dohodarstvenega urada itd. Zelo važna je t»di zgradba stanovanj za carinske uslužbence. Carinska uprava zahteva 40 stanovanj in sicer 10 irosobnih in 30 dvosobnih. Stanovanjski blok bo točen od carinarnice ter bo stal na zemljišču severno od bodoče Vilharjeve ceste, kakor nam kaže načrt. Stanovanjske hiše bodo sicer zidane strnjeno, vendar pa tako, da bo na vsaki dve stanovanji etro stopnice. Ob bodoči VUharjevi cesti bo kolonija zaključena z arkadami. Železniški objekti se umaknejo V zvezi z zazidanjem vseh teh prostorov, to Je zgradbe carinarnice, skiadršč in stanovanjske kolonije, bo potrebno prestaviti razne železniške objekte. V strasta dogovora je bito sklenjeno, da se prestavijo kiančine (nakladalne rampe) s sedanjega mesta bolj proti zapada, v olovne tehtnice s sedanj era mesta ob stari nakladalni rampi k novi rampu istotako tudi oba žerjava. Prestaviti bo treba rodi vagonske delavnice s sedanjega mesta prod zapadu, na prostor, k$er je sedal vagonska delavnica, pa pride novo projektirano carinsko skladišče, odnosno carinska klančina. Tlakovanje cest V zvezi z gradnjo novih carinskih poslopij bo treba seveda tudi preurediti in tlakovati nekatere ulice. Kakor za carinska poslopja, tako je bil tudi za tlakovalna dela v načelu odobren tozadevni nacrt, iz katerega je razvidno, da se bodo tlakovale sledeče ceste in ulice: Vilharjeva cesta v izmeri 12.265 kv. m, Gosposvetska cesta do železniškega prelaza v izmeri 5060 kv. m, Šmartinska cesta (»Kette - Murnova) cesta v izmeri 4080 kv. m, Masarvkova cesta od Resljeve do Kette - Murnove ceste v izmeri 5610 kv. m, Resljeva cesta od Komenskega ulice do Masarvkove ceste v izmeri 4300 kv. m in carinsko dvorišče nove carinarnice v izmeri 4100 kv, m. Vsega skupaj se bo tlakovalo 35.415 kv. m ceste. To pomeni skoro polovico tlakovanih del, kar jih je bilo izvršenih v Ljubljani od 1. 19211 do 1930. V tem času je bilo namreč v Ljubljani tlakovanih 70.762 kv. m. Tlakovati bi se morale še tudi druge dovozne ceste, tako Ahacljeva, Vidov-danska. Vrhovčeva, Škofja in del Šentpe-terske. žal pa te zaenkrat niso v proračunu. Vse omenjene ceste se bodo večinoma tlakovale s kockami, najbrže pride v poštev granitni drobni tlak ali pa srednje kocke, ki bi se zalile z asfaltom. Stroški Stroški za nove zgradbe i»n tlakovalna dela so proračunani na okroglo 20 milijonov Din. Stavbe same bi veljale okoli 12 milijonov Din, tlakovanje cest pa nad 8 m Pol milijona Din. Za ta dela se porabi posebni kaldrminski fond mestne občine ljubljanske, obenem pa bi morala mestna občina zasigurati posojilo za izplačilo približno 11 in pol ali 12 milijonov Din. Kaldrminski fond mestne občine znaša namreč okoli 6 in pol milijona Dim. Načrte za novo carinarnico in ostale zgradbe ie izdelal mestni gradbeni urad. V načelu je bil ta načrt že odobren, vendar pa je treba počakati do končnoveljav-ne rešitve, ki spada v korrrpetenco treh ministrstev in sicer finančnega, gradbenega in prometnega. Kdaj se bo začelo graditi, se še ne more točno reči, govori se pa, da najbrž že letošnjo pomlad. Gradbena dela bodo predvidoma trajala tri leta. Z novo carinarnico bo Ljubljana nedvomno mnogo pridobila, ustreženo bo z njo zlasti trgovcem in gospodarskim krosom sploh, na drugi strani bo pa z zgradbo novih stanovanjskih hiš stanovanjska beda zopet znatno zmanjšana. Beda v Ljubljani Lftibliana. 8. februarja. lAdtsoi križ se je po prevratn razširil po vsej Jugoslaviji. Po zadmaih pravilih iz L 1926 je r Beogradu glavni odbor, v vsej državi pa 4 oblastni odbori, ki snujejo svoje krajevne odbore. V Jugoslaviji imamo 900 krajevnih odborov, ki štejejo skupno okoli 45.000 članov. V PomJadku je or-garozicamh 2500 šol z 5000 razredi hi 250 tisoč^člaini. Tej veliki dražini pripada w«fi ljubljanski krajevni odbor, ki šteje letos že bfizu 700 članov. Upravni odbor je imel lani IS sej. opravilni zapisnik pa izkazuje 350 številk, dočim jih jc imel predlanskim 60. Odbor je priredil naslednje prireditve: dan Rdečega križa, družabni večer v Zve-dj, dva samaritanska tečaja ter Miklavžev sejem. Pri mladini je treba začeti. Vzrasti mora duševno in telesno zdrav rod, brez zr-jen z ideali solidarnosti, skupnosti, medse-jen z ideali solidarosri. skupnosti, medsebojne pomoči in ljubezni do vsega lepega in rtejnenitega. Zavedajoč se te Motike aa- loge je priredil krajevni odbor na Trati v Poljanski dolini ferijalno kolonijo za 30 dečkov v starosti od 9 do 12 leta iz ljubljanskih osnovnih in srednjih šol. Letošnje počitnice namerava krajevni odbor prirediti dve koloniji: za dečke in deklice. Krajevni odbor je prejel mnogo prošenj ljubljanskih revežev za denarno podporo. Sestavil je listo najpotrebnejših ter jih povabil v šentjakobsko šolo, kjer je razdelil med 60 revežev 15.000 Din. Pozneje je nakazal 19 revežem še 3000 Din. Lani je poteklo 10 let, odkar je bila ustanovljena Liga Rdečega križa v Parizu. Njen namen je zabrisati strašne vojne posledice ter ustvariti narodom normalne živijenske razmere. Ona stremi za tem, da Trraste zdrav iu krepak človeški rod, ki bo živel srečno m zadovoljno. Enake želje imamo vsi — pravi tajniško poročilo — ki smo se združili pod zastavo Rdečega križa. Tudi v na m beli Ljubljani je mnogo bede. Koliko družin strada in prebiva v vlažnih in zaduhlih kletnih stanovanjih ali razpadajočih barakah. Otroci teh družin propadajo duševno in telesno v nežni mladosti. Naša naloga je, da jih rešimo pogina. Več tisoč članov mora šteti naša človekoljubna organizacija, da bo mogel ljubljanski Rdeči križ nuditi revežem moralno in gmotno podporo. •M cdistirtja. se je preselila na Poljansho cesto 20 in se priporoča ce-_njenim damam_ Reprezentančni ples našiti akademikov Drevi se bo vršil IV. reprezentančni ples v reHci dvorani >Uai.'ona«. Kakor vsi akademski plesi doslej, je tudi letošnji pod najviš&m pokroviteljstvom Ni. Vel. kralja Aleksandra. Cisti dobiček te elitne prireditve je namenjen akademskim strokov-nicn knjižnicam, ki so skoro vse še pomanjkljive in pa dobrodelnim ustanovam slušateljev ljubljanske univerze, s pomočjo kate rin študira na našem kulturnem žarišča več siromašnu dijakov. Ples prirejajo slušatelji vse4i fakultet univerze. Lična in originalna vabila so bila tiskana po načrtu, ki ga je izdelala u-čer&a arh-itekta Plečnika gdč. šoHfe. Akademska mladina poseča rada in redno druge prireditve* danes pa vabi vse svoje prijatelje na svojo reprezentančno že tradicionelno prireditev, zlasti pa vse svoie nekdanje tovariše starešine. Ljubljana naj pokaže z obdlnicn pesetom. da se za-v.eda, da je unsverz4tetno mesto. Za prvovrs-tno rmrziko in zabavo bo skrbel 11 roož.brojecj Jormy-jazz. Oficieln: sprejem gostov je od 20.30 do 31-30 ure. Vabila je pripraviraliii odbor razooslal, če ga kdo pomotoma ni dobH, naj reklamira pri vratarju na univerzi. Vse priprave za •prireditev vrše 3kaderrrfci sacni pod vodstvom častnega damskega komiteja, ki mu načeluie bamca ga. Ela Sernečeva in dvorna dama Fran?a Tavčarjeva. Pri ljudeh z nerednim delovanjem srca povzroči kozarec naravne »Franz Josefove« ^rencice, če ga popijete vsak dan zjutraj na tešče, lagodno, milo iztrebljenje črevesja. Zdravniki za srčne bolezni so prišli do rezultata, da učinkuje »Franz Josefova« voda tudi pri težkih oblikah srčne hibe sigurno in brez vsake neprilike. »Franz Josefova« voda se dobiva v vseh lekarnah in droge-rijah ter špecerijskih trgovinah. Bogato založen trg Ljubljana, 8. februarja. Letos ljubljanski trg menda še ni bil tako bogato založen z živili kakor danes. Zelenjave je bilo v izobilju. Domači radič so kmetice prodajale po 1.50 Din merico, pozneje celo po 1 Din, motovileč po l Din, pozneje po 0.75 Din merico. Krompirja je bilo na trgu le nekaj voz. Cene so neizpre-menjene. Prvič letos je bila na trgu rekordna množina jajc. Ker je nastopila stagnacija v izvozu jajc, skušajo mnogi izvozniki blago prodati na domačih trgih. Tako je danes neki izvoznik iz Bosanske Gradiške pripeljal na trg kar tri velike zaboje lepih bosanskih jajc, na debelo jih je prodajal po 0.75 in celo po 0.50 Din komad. Na drobno jih je ponujal po 1 Din. Zaradi velike množine so cene jajcem danes m glo padale. Sprva ie bil komad najboljše kakovosti po 1 Din, proti poldnevu pa že po 0.75 Din. Tudi domačih jajc ie bilo na trgu mnogo. Tudi perutnine je bilo na trgu ninogoi Kokoši so prodajali po 30 do 40 Din, piščance, katerih je bilo malo, pa od 20 do 25 Din komad. Domače pitane go>i so ponujali po 80 do 120 Din komad. Sadni trg je bil dobro založen z lepimi domačimi jabolki, katere so ponujali po 4 do 8 in k«. Dragega sadja na domačem trpu ni bHo. Betiy Balfour v filmu razkošja, plesa, lepih žen. ljubezni in uživanja ! Ca i >saiii|»iiii|ca Pri vseh predstavah se brezplačno razdeljuje pristni šampanjec iz slovite Meti Kloiar Bouvier! Senzacija in novost! Predstave danes ob: 4., četrt na 7, pol 8. in 9a uri — jutri ob: 3., pol 5., 6., pol 8. in 9. ari! KINO ..DVOR" TEL. 2730 Ljubiteljem živali Slovensko društvo za varstvo /ivaii v Ljubljani je zbralo mnogo materijala. ki jasno dokazuje, da je položai živali. ki prihajajo v stik s človekom ali so celo v njegovi oblasti, še vedno eden in isti: za živali le prečesto pom nerazumevanja, prekomernega izkoriščanja in trpinčenji, a za človeško dostojanstvo skrajno ponižujoč. Seveda ta pavšalna obdolžitev no velja za mnoge dobrosrčne ljudi, pač pa za ogromno število onih, ki se ne zavedajo ali nočejo zavedati naravnost zločinskega značaja svoiega postopanja z živalmi. Slovensko društvo za varstvo živali radevolje m s hvaležnosti o priznava trud in požrtvovalnost mnogih, ki so skušali temu zlu odnomoči, v prvi vrsti vsekako dobrim vzgojiteljem naše mladine. Zalibog, da je bil njihov trud le prečesto kronan s prepičlim uspehom. Radi začasnega nedn-voljnega uspeha pa nikakor ne smemo postati malodušni ter se udati pcpol.ioma napačnemu nazoru, da se ne da ničesar doseči. Baš nasprotno: svoje delo v tem pravcu moramo podvojiti, potrojiti in — uspeh gotovo ne bo izostal. Zato je Slovensko društvo za varstvo živali sklenilo, da v poživitev in podkrepitev tega stremljenja naprosi tem potom vse ljubitelje živali, da mu blagovoJi.io pismeno sporočiti svoja mišljenja in predloge, kako, kje in kdaj bi se dala predmetna akcija vršiti z večjim uspehom. Vse predloge bo društvo hvaležno upoštevalo, najboljše bo skušalo tudi objaviti najširši javnosti. Pismene pošiljke :e naslavljati na Slovensko društvo za varstvo živali v Ljubljani, Poljanska cesta 59. Drama Začetek ob 20. Sobo:-. ^.: Za Ijtibezen so zdravih. Izv. Nedela, 9.: ob 15. Pcsimifii TooCck, mfactinifci -predstava. Izve ji. Ob 20. Cvirček za ipečj-o. Lvdska predstava pri zmžaii-iih cc rtah. Izve n. Pooedelvek, 10.: Don Carlos. D. Torek, 11.: Cvrdck za peč>o. C. Sr-eda, 12.: Drugo presenečen;c v '..abezrv-; :n Prisiljena ženitev. Gostovamo francoske drame »La petire scerre«. Izven. Cctric.k, 13: Prijate'?; postave. Noč. d-bra sve-•to^alka. Kocncdija tistega, ki se :c poročil c nemo ženo. Gosiovanj« fnncosfae dra-me »La -petke scene«. Izven. Petek, 14.: zadrto. Nedelja v ljubljanski drami. I-.;- c ob 16. uri bo prva repriza ?»picar;e\e mladinske iST. .Tanko itd. Dirigent g. Neifat, režiser £090. Povhe. Predstava se vr£ pri mi?anih cenah. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER Nedelja na Šentjakobskem odru. Tu tri v nedeljo 9. februarja ob 30.15 ponavlja Šentjakobski oder velezabavno burko »Pred poroko<, ki vzbu.ia vsled svoje silno humorne vsebine smeh iti zopet smeh. Vo-diln-o vlogo igra priljubljeni komik Šentjakobskega odra g. Lavru\ Vstopfdcc *e dobe v trgovini g. Miloša Karničnika in na večer predstave od pol 30, ure pri gled. blagajni. Cenjene posetnike prosimo, da že v predprodaji kupijo svoje sedeže, da ne bo navala pri večerni blagajni. KOLEDAR. Z>*vte*; Sobote, S. fehruar>a 10J<>, katoličani: .lanev-, pravoslavni: 2<->. januaru. Ksenotont. Jutri: Nedelja. 0. februarja 1^>: kati>-lič-ani: Polona, pravo«»;avni: 27. janua-rw, Jovan Z . DA S. I š.\JE PRI Rti )IT\' t\ forama: Za Ijube-zen s»o zdra^tln. Opera; Grofiea Marica. Kina Matica: Bre/J>oŽTK> dekle. Kino Ljubljanski d\*or: Car šamponi ca. A'mo Ideal: Vražji kapet.in. Planinski frfes na Tabocu. /T. reprezentančni \iie% v Union u. Obrtni ples v Kazini. PRIREDITVE V SEDEUO. Drama: ob 15. Pogumni Tonček, ob 20. Cvrček za pečjo. Opera: ob 15. Rigoiertro, ob pol 20. iV čar. Kino Matica: Brezbožno dedde. Kino Ljubljanski dvor: Car šampa-mca. A'mo Ideal: Vražji kapetan. Film ZKD: Morje Ob 11. n Matici šentjakobski gledališki oder: Tred r*>-roko. Lutkovno gledališče na Taboru: ob pol 16. Gašperjev junaški čin. Nogometna tekma Ilirija-Manbor na igrišču Ilirije. DEŽURNE LEKARNE Bahovec, Kongresni trg, 1'star, S\. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šiška. Bohemski večer SK Ilirije dne 15. februarja v Lnionu Prireditve SK Ilirije, športne ali družabne. 2e cd nekdaj slove po svoji privlačnosti. Naj omenim samo njen vsakoletni liausbal , ki je postal že tradičiia. njene Miklavževe večere ter Silvestrovo, kicr ic vsako leto zabava na višku, kjer vlada prekipevajoče veselje. Krona vseh prireditev pa je nedvomno njena vsakoletna ina-škerada. Že predlanskim jc vzbudil športni karneval SK Ilirije splošno pozornost, lanska reduta v cvetju pa je bila najclegant-nejša prireditev cele sezone. Letos je Ilirija sklenila, da priredi bohemski \eccr v Unionu. Zdi se in vse kaže, da bo to družabna prireditev prve vrste v Liubliani. Že deviza je posrečena: bobemi! 7"» pomeni eno noč neprisiljene, domače zabave ob zvokih izvrstega Mcrkurjevega daiicin^ -bendu, noč veselega rajanja, sestanek vseh bohemov in onih, ki so dobre volje. Ceia internaciionala se bo zbrala na Iliriji: za-Stopani bodo vsi narodi. PrUavlIenJ >o zamorci i" Konga, ruske baletke, vročekrvne Španke. Indijanci, maharadže in odaliske itd. Posebno senzacijo obetajo slikovite skupine. Urotcsknc maske, kakršnih LJubljana še ni videla. Sprevod Mask bo kakor karneval \ Nizzi. Zatorej svetmem vsem. ki so dobre volje, da pridejo na bohemski vejer SK Ilirije. Za prigrizek je poskrbi e-no. točila se pa bo izvrstna kapliica. Pomnite torej in ne pozabite! Vaša de-vi.'a je boliemski \ e3er SK lliriie \ Unio-nu dne 15. februarja! Beli zobje olepšajo vsak obraz. Često že zadostuje samo enkratno čiščenje z prijetno osvežujočo Chlorodont-pasto, da se doseže lep sijaj slonovine tudi na stranicah zob, ako se vporablja posebno izdelano ščetkico za zobe. Ostanki jedi, ki ostajajo med zobmi ter povzročajo radi gnilobe neprijeten duh ust, odstranjujejo se najtemeljitejša s Chlorodont ščeteo. Tuba Din. 8.—, velika tuba Din. 13.—, četkica za ?ube Din. 20.—. Leo-VVerke A.-G., Generalno zastopstvo za Jugoslavijo: Tvornice Zlatorog, Maribor. 7 Slovenec o tragediji prestolonaslednika Rudolfa Ubil ga je s šampanjsko steklenico zaročenec in ožji sorodnik grofice Večere, Baltazzi Ljubljana, 8. februarja. Pred tednom dni smo prejeli dopisnico •ledočc vsebine: F. n. — V št. 19 vašega cenjenega lista ste priobčili članek »>Lay-errksška tragedija«, v katerem so pa nekatere netočnosti. Kot bivši gojenec Terezij an um a na Dunaju sem bil sošolec Henrika Baltazzija in visokošolski kolega in najboljša prijatelj kneza Elcmerja Lonyay, drugega moža princezinje Štefanije* Zato vam morem dati o maverlinški tragediji precej pojasnil in dopolnil. V tej zadevi se bom zgksil osebno v vašem irredbišvu . . . itd. Pisec teh vrst je doma iz Krškega ob Savi in menda edini še žrveči Slovenec, ki JC Hned priliko občevati s posrednimi ali neposrednimi junaki maverlmškc tragedije, ki je bela do prevrata zagonetna tajra, danes je pa več ali manj pojasnjena. O tej tragediji je napasal že več knjig, od katerih vsaka po svoje tolmači vzroke in potek nasilne smrti avstrijskega prestolonaslednika Rudolfa in njegove ljubice Večere. Razumljivo je, da jc pisce poročil o may©rli!nski tragediji vodila nc samo resnicoljubnost m objektivnost, temveč v veliki meri tudi bujna fantazija Zato je v vseh dostej objavljenih knjigah o maver-lraški tragediji rudi mnogo izmišljenega, olepšanega m potvorjenega. V vsaki je pa tudi nekaj resnice, tako da si človek, ki je imel še pogled v razmere tako žalostno propadlega bivšega avstrijskega dvora, lahko ustvari objektivno sliko o tragediji v Maverlingu. Uredništvo je sprejelo z veseljem gospoda iz Krškega, ki je v stanu dati avtentične podaje o mavcrlinški tragediji, tem bolj. ker je zaradi nekdanjega viso-kegi socialnega položaja imel priliko črpati pri virih in nc morda v potvorj enih arhivih, ker jc bil prijatelj glavnega junaka Baltazzi>a in ker se »de končno izjave o tej aferi od vseh doslej objavljenih še najbolj odgovarjajoče resnic'. Kdo jc bil Baltazzi Irven vsakega dvoma je, da je bil v neposredni zvezi / Rudolfovo materjo Henrik Baltazzi. Vsi, ki so objavili spommc ali podatke o tragediji v Maverlingu, so si edini v tem, da jc Rudu-lfovo smrt povzročil Baltazzi. Nasprotujejo si samo v vzrokih in načinu njegovega dejanja. Kdo je bil torej Henrik Baltazzi? Bil sem šolski tovariš Baltazzija in sem se zanimal za njegovo pokolenjc pripoveduje gospod iz Krškega. Predvsem je treba ugotoviti, da Baltazzi nikakor ni bil italijanskega pokolenja. čeprav zveni njegovo ime it al i j a n sko. Ba-ltazziji so orijentalci, baltiškega pokolenja. To so bili bogati trgovci. Oče Henrika Baltazzi je bil najbogatejši trgovec v Carigradu. Po veroizpovedi so bili mohamedani, pred stoletjem so pa prestopili v grško-oetodoksno cerkev. Baltazzijev oče se je preselil iz Carigrada na Dunaj. Trgovino je opustil, denarja je imel dovolj. Živel je s svojo družino zelo razkošno. Imel je najlepše konje in bil odličen športnik. Ravno tako seveda njegov najmlajši sin Henrik — glavni junak maverlinškc tragedije. Kakor znano, 90 imeli na dunajski dvor dostop samo aristokrati, plebejci, ki se jim jc posrečilo dobiti stike z dvorom so bili maloštevilni. Med temi so bili tudi Baltazziji. Ehrorski aristokrati so bili tudi športniki in ko so videli, da družina Baltazzi uspešno konkurira z njimi tako z razkošjem kakor s čistokrvnimi konji, sc niso branili, da so Bartazzi j i dobili dostop na dvor, kjer so kmalu igrali važno vlogo. Z denarjem je bilo mogoče tudi v tistih, čisto aristokratskih časih prodreti na dvor, kjer so gotovo najbolj pazili na to, da se v aristokracijo ni mešalo plebejstvo. Baltazziji so seveda z dostopom na dvor dobili tudi aristokratske naslove. Prvotno so se pisali pravzaprav Baltadži, kot plemiči so pa izpremenili to orijentalsko ime v Bartazzi. Raltazzijev značaj Vzroki moverlinške afere bodo bolje razumljivi, če upoštevamo značaj Henrika Baltazzija, ki je umoril Rudolfa in Večero. Po zunanjosti je bil Baltazzi srednje velik in izredno lep človek. Imel jc posebno lepe plave oči in krasno postavo. Bil je, skratka, idealno lep moški. 2e njegova zunanjost je premagala vse ovire in omehčala srce tudi najbolj zakrknjene aristokra-tinje. Vsi so ga ljubili in ga občudovali. Izredno lepa Baltazzijeva zunanjost sama bi pa še ne mogla biti .vzrok smrti prestolonaslednika Rudolfa in baronice Večere. Vzrok tragedije je prav za prav Baltazzijeva notranjost, njegov značaj. njegovo samoljubje. maščevalnost, pogum in drznost. Bil je po značaju pač orijentalec. Prestolonaslednik Rudolf jc bil znan lahko-živec, moralno popolnoma pokvarjen človek in velik ljubitelj nežnega spola. Vsaka, ki mu je bila všeč, se mu je morala udati ne glede na to, ali je bila zoročenka, žena ali devica. Rudolf je prišel zaradi svojih ljubavnih afer v konflikt z neštetimi zaročenci, zakonskimi možmi, ženini in ljubčki, toda afere so potlačili tako ali tako in Rudolf je živel po svoje dalje, kakor se mu je ljubilo. Končno je hotela usoda, da se mu je zahotelo po — baronici Večeri, ki je bila Baltazzijeva zaročenka. To ga je stalo življenje. S tem, da je začel ljubavno razmerje ? Večero, je zadel ob samoljubje, maščevalnost, pogum in drznost mladega Baltazzija. To so bile namreč glavne poteze njegovega značaja. Bil je pa tudi izredno nadarjen in izobražen. Nikoli ni mlatil prazne slame, kadar je govoril, kakor mnogi avstrijska aristokratic. Vedno je zadel žebelj na glavo. S človekom takega značaja je prišel Rudolf s svojo pohotnostjo v nasprotje. Morda je Rudolf žalil na ta način tisoče moških pred Baltazzijem, toda vsi ti so bili pajaci, ki so jih pomirili z denarjem, s častmi alt kako drugače. Baltazzija ni bilo mogoče podkupiti ali pomiriti. Rudolf in Večera sta morala za svoj greh nasilno umreti. Baltazzi ni upošteval, da ga je žalil prestolonaslednik, sin cesarja velike in tedaj mogočne absolutistične države. Baltazzijade Baltazzijade lahko imenujemo vse Bal-tazzijeve ekstravagantnosti, ki si jih je dovolil že kot deček v Terezijanski akademiji. Značaj Človeka spoznaš po načinu njegove reakcije na zunanje dogodke. Bal-tazzijeve norčije in dejanja, ki jih tu navajamo pričajo najbolje, kakšen je bil njegov značaj in samo človek s tako drznim značajem je mogel pobiti Rudolfa s šampanjskimi steklenicami in revolverjem, samo človek s takim značajem se ni vprašal, kdo je pohotnež, ki mu je zapeljeval zaročenko, ali je avstrijski prestolonaslednik ali cestni pometač. V Terezijanski akademiji je imel Baltazzi svojo sobo in zasebnega prefekta. Z drugimi gojenci je prišel v stik le med poukom in med odmori ali pri igranju. Gojencem je Baltazzi imponiraj, ker je bil odprte glave in izredno korajžen. Tedaj je bil gojenec akademije tudi princ asturski, poznejši španski kralj Alfonz XIII. Nekoč sta se Baltazzi in Alfonz sprla. Baltazzi je bil nagle jeze in mu ni bilo mar, da ima opravka z bodočim španskim kraljem. Ni mnogo govoričil med prepirom, temveč je stopil k princu in mu prisolil tri krepke zaušnice ter s tem likvidiral prepir. Alfonz je bil tako presenečen, da se ie Baltazziju samo priklonil, rekoč: Hvala lepa! Baltazzi si je upal oklofutati bodočega španskega kralja in to za malenkostno razžaljen je. To je bil tudi mož, ki si je upal razbiti glavo bodočemu avstrijskemu cesarju za nekoliko večje razžaljenje. V akademiji je ta čas poučeval profesor Holzinger, katerega oče je bil nekoč profesor na gimnaziji v Ljubljani. Prof. Holzinger je bil živčno bolan in prenapet Skoro vsak mesec enkrat se je med poukom zamaknil. Postal je bled, gledal je motno in izgubil je popolnoma zavest. Po več minut je bil v takem stanju, kakor bi se mu zmešalo. Gojenci so se ga bali in so še sami otrpnili od strahu ob takih primerih. Le Baltazzi je stopil pred profesorja Holzingerja in mu kazal z obema rokama osle. Profesor ga v svoji zamaknjenosti seveda ni opazil. Nekoč se je pa prezgodaj zdramil, bax> v trenutku, ko mu je Baltazzi tik pred nosom kazal osle. Baltazzi ni bil v zadregi, pač pa profesor, ki sc je začel nekako opravičevati. Nekoč je Baltazzi na vse grlo zakričal v razredu »Hvala bogu!«, ko ie bilo ke kaj pripetik), da te je kdo napadel. Imela sem grozne slutnje. — Kakšne slutnje neki? Saj menda •razumeš, da mora biti človek oprezen. In gospod Karol je skrbno zaprl vrata, zasukal je ključ v ključavnici, segel v žep in privlekel iz njega denar. — Vsaj dolgove bova poravnala, — je vzdilmila žena vsa srečna, videč »toliko denarja na kupu. — Kaj se ti meša! Kaj ne veš, da imava trikrat toliko dolgov? Ta bi bila pa res dobra. Pravo peklo bi si napravil pri onih upnikih, za katere bi že ne brlo denarja. — Vsaj premogarju bi lahko plačala doTg in pa trgovcu in čevljarju, katerima sva že tako ckrlgo dolžna, — ijc zasepetafla žena plaho. — Še na misel mi ne pride! Od njih bi zvedeli drugi in nastal bi ples, da ntkoK tega. — Pa vrniva vsaj Štefci tistih 400 cekinov, katere je nama posodila lani pred velikonočnimi prazniki. Saj se spominjaš, a? To je poštena ženska, ves pa rudi, da denarja nima preveč. — Poštena! Nihče ji ne odreka poštenosti, denarja pa ne dobi, ne, niti pare ji ne vrnem. Ona m bila prva, ki bi šklepetala to po mestu. — Pa mi kupi vsaj novo krilo. Kad misliš? Gospod Karol je kar poskočil od ogorčenja. — Kaj* ti pa pride na misel? Pa vendar nočeš, da bi vsi znanci »takoj mislili, da se je najin položaj zboljšal? — Pa perečem, da sem kupila krHo na obroike. — Tega ne bo nihče verjel. — Kaj nafj storiva s tolikim denarjem? — Kaj vem! In kako moreš reči »s toKkim denarjem«?! Ce bi bik) res kdove koliko, a ne ti bori trije tisočaki. Zares ne vem! — Kaj pa Če bi jih nesla v banko na obresti? — To je pa res pametno! Takoj bi mislili, da sem založen z denarci. Tako bedast še nisem, draga moja. — Kaj torej? — Najbolje bo spraviti denar zaenkrat v rrnznico, v predalček. Kdove, morda nama pride še prav. — No. stori kakor veš in znaš. dragi moj. — je dejala žena razočarano. — Toda priznati moram, da sem si mislila dobitek v loteriji drugače, — je vz-dihnrla. — Jaz tudi, — je zamrmral gospod Karol. na pomoč, na drugi strani. Baltazzi jc streljal in pograbil šampanjsko steklenico ter z njo razbil Rudolfu in Večeri črepinjo. Rudolf in Večera sta ostala na mestu mrtva, Baltazzi se je maščeval. Tako je nastala maverlinška tragedija, ki prav za prav ni tragedija v pravem smislu besede. Tragična smrt prestolonaslednika Rudolfa res ni bila, niti trohice tra-giciiosti ni v njej. Ce bi nc bil prestolonaslednik, bi moral umreti isle ali še sra-motnejše smrti žc preje, ko je lahkomiselno in brez vesti zapeljal toliko deklet, žen in zaročenk. Kdor se danes spusti v prepovedano razmerje n. pr. z ženo vročekrvnega in drznega moža, mora liti tudi pripravljen, da mu ta mož ob prvi priliki razbije črepinjo. Ce bi Večera ne bila ravno Baltazzijeva zaročenka, bi Rudolfovo razmerje z njo končak), kakor vsa druga. Rudolf bi se ohladil in začel bi z drugo, ki bi mu bila všeč. Usoda je hotela, da se je njegova pot križala z Baltazzijevo in to ga je stalo življenje. Danes bi rekli, da je umrl kakor je živel. Popolnoma izmišljene so seveda tudi one verzije o mayerlinški »tragediji«, ki navajajo kot vzrok smrti avstrijskega prestolonaslednika politične motive. Z VIM-om očistite Vaše štedilnike in pa peci: selenburgova ulica Skrajni čas je že, da se ta najpromet-nejša ljubljanska ulica spravi v red. Ce se bo res v kratkem gradila tod nova tramvajska proga, bomo morali seveda do takrat še potrpeti- Ob suhem vremenu dvigajo vozila po tej ulici neznosen prali. Prvenstvo v tem gre mestnim avtobusom. Naj bi se torej vsaj ta kratka ulica namazala z oljnato snovjo, ki zadržuje prah, kakor po velikih mestih. Zato mestna občina še ne bo obubožala, saj je še cesta sredi Medvod inpregnirana proti prahu. Asfaltni prah je pa baje pljučam posebno škodljiv in to ulico pasira vsak dan nešteto šolske mladfline. Na drugih cestah se pa-sant še nekako ogne prahu, v tej ozki ulici se pa nimaš kam umakniti in te prah dobesedno zagrne. Pa še nekaj! Tujci vprašujejo, kdo je bil Schellenburg, da nosi najprometnejša ljubljanska ulica njegovo nemško ime. Ustanovitelj uršulinskega samostana vendar nima, zato, ker je bil bogat, toliko zaslug, da bi se morala ta ulica imenovati po ojetru posebno ker nič ne meji na samostansko last Selenburgova ulica naj bi se imenovala sedanja Nunska ulica, ki teče tik uršulinskega sveta. Dosedanja Selenburgova ulica pa naj dobi kako ponos ne j-še ime, n. pr. Kosovska ulica ali krepke je kratko Kosovna. I. N. Brivnice ob nedeljah Glede na tozadevni članek dovolatc tudi meni nekaj vrstic, gospod urednik. Nedeljsko delo počiva v brivskih obratih že približno 11 let, vendar se do sedaj še nihče ni ob to spodtaknil, ker je samo ob sebi umevno, da ima vsak obrtnik, vsak trgovec, vsak uradnik, in sploh vsak človek, ki dela pošteno 6 dni, pravico, da sedmi dan počiva in se posveti svoji rodbini, eventuelno, da uredi svoje privatne zadeve. Zakaj bn se ravno brivcu odtegovala ta pravica? Kaj on ni človek, kakor so drugi? Mnenje peršferijskega brivca, češ, da je odvisen le od delavstva, katero je samo ob nedeljah prosto, pač lahko o vržem s trditvijo, da ie dandanes vse delavstvo tako organizirano, da je večma ob sobotah že ob 1 prosta najpozneje pa ob 6. Torej, ako so brivnice ob sobotah odprte do S odnosno do 9 zvečer, mislim, da gre lahko k brivcu vsak, kdor hoče. Torej, ako je to veljalo 11 let, ne vem, zakaj bi zdaj ne šlo. Saj bi se ravno tako lahko gospodinje pritoževale češ, v nedeljo mi je zmanjkalo soli ah" sladkorja, pa so špecerijske trgovine zaprte. a-H pa na pr. šivilji tudi Ialrko zmanjka 10 om Haga. pa zato vendar nihče ne more zahtevati, da bi bile manufakturne trgovine odprte. Ljubljana je športno mesto in ob nedelj ah hiti vse ven na hribe ah v naravo, torej kaj naj brivec počne v nedeljo v bravnici? V vseh evropskih mestih v tej stroki, počiva ob nedeljah delo, samo U ubijan a naj bo izjecna! Zakon določa, da se mora dati delavcu, ako dela v nedeljo dopoldne (delal bi fak-tJčno le od pol 11—12, ker bi preje ljudje ne pridi) nadomestni počitek nepretrganih 36 ur! VaSenec v nedeljo nc sme delati! Torej bi po tem takem prišel delavec šele v torek dopoldne na delo! Kateri gospodar, ki dela z več delavci, more na to pristati? Pomočniki se branijo nedeljskega dela, ker so s sedanjo ureditvijo delovnega časa popolnoma zadovoljni. Kdo bi delai pri brivskih vdovah, katerih je tudi precej v Lfcbijani? Svetoval bi vsem onim brivsfom mojstrom, ki hrepene po nedeljskem defu, da se med tednom, ko nimajo dela, posvete lasnfčarskemu delu, to ie izdelovanj« cenenih lasulj za podeželske odre. katere bodo prav lahko prodali, in bi si na ta način marstkak dinarček prishii*, in bi imeti ve« teden deio ter bi ne hrepeneli po nedeljskem defu. Skratka, vsak mojster naj med t°.dnom dela, naj bo ves Jan v lukV-i. raj sir.*, da bo vsak gost dobro posrrežen, peten, bo imel vedno dosti de!a ir zaslužka, v redeljo pa naj pohiti v narav\ da se naužije svežega zraka, da bo v pored-: Jek zepe- zdrav in čil pri ielu. Tudi brivski mojster. _ S kulinarične rasstaTe. Z zadoščenjem smo opazovali okusne razstavne izdelke naših kuharskih rokodelcev. Med razstavljenimi jedili smo opazili tudi mnogo jedil, pripravljenih iz rib s katerimi M bas naša Slovenija lahko ponaša. Da pa so ribarski zakon pri nas res prav malo upošteva, je dokaz to, da smo videli tudi nekaj ribjih specijalitet, ki spadajo strogo pod ta zakon. Radovedni smo, kdo so oni ribiči, ki si laste pravico prezirati predpise celo s tem. da javno razstavljajo svoje pregTeške. — Ribič. _ Šc enkrat o kupletih. Glede na članek Velik uspeh dveh Ljubljančanov? ter na gloso »0 kupletih in kupletistih«, priob-čena v v >Slov. Narodu t, ugotavljamo, da je gospod, ki je pel kuplete v Berlinu za gramofonske plošče, vedno poudarjal, da je pel češke kuplete v prevodu g. L. Poudarjal je, da je tudi glasba originalna češka. Stilizacije v omenjenem članku ni torej razumeti tako da je dotični gospod avtor teh kuple-tov. ' — Gospodu I. D. L. Vaš umotvor v »Slov. Narodu* pod naslovom »O kupletih in kupletistih: mi je napravil toliko reklame, da sem po izdaji prejel tri vabila za nastop na en in isti večer. Ker pa je jasno, da vseh treh nastopov ne morem sam absol-virati, odstopam iz vljudnosti dve vabili Vam. Obenem se Vam za izvrstno reklamo kar na j topleje rahvaljujem. — D. B. — Ncinformiranost in nedosledno-t »Uu. stracijc«. V zadnji št. >Ilustracije« piše muzikalno nam popolnoma neznani g. B. o družabnih plesih. Med vrsticami omenja tudi ljubljanske jazz-orkestre. Med drugim navaja tudi, da tvorijo Jony - jazz sami konservatoristi. To moram v imenu mnogih konservatoristov odločno zanikati, ker ne dogovarja resnici. Nimam osebno nič proti gojitvi te vrste muzike, ker je ta svojevrstna umetnost, a ugotovili moram, da ni razen ene izjeme, nobeden izmed tolikih dijakov konservatorija član tega orkestra. Vsi razen imenovane izjeme, so samouki. Tudi je g. B. zelo naivno informiran o kvaliteti ljubljanski orkestrov. V eni prejšnjih številk je trdila ^Ilustracija«, da vodi orkester trgovskega društva »Merkur«, sedaj je pa čez noč najboljši Jonny. Kje je doslednost? Priobčili bomo v kratkem strokovno poročilo ljubljanskih jazzov, ne oziraje se pri tem na desno ali levot popolnoma drugačni luči. Glede plesnih učiteljev seveda nimamo besed— — I. P., v imenu mnogili konservatoristov. Dvorska knjižnica vljudno naznanja cenjenim odjemalcem, da posluje sedaj v hiši, kjer se nahaja elektrotehnično podjetje gospoda Ivana Mlhelčiča, BORŠTNIKOV TRG 1. Nedelja, 9. februarja. 9.30: Prenos cerk vene glasbe; 10: Versko predavanje; 10.30: Fr. Erjavec: AH nas res živinoreja rešuje?; 11: Koncert Radio-orkestra; 15: Prenos iz Hrastnika: 16.30: Sramel kvartet iz Trbovelj; 30: Va-rvetetni večer; 21: Koncert Radio-orkestra; 22: Časovna napoved in poročila, nadaljevanje koncerta; 23: Napoved programa za naslednji dan. Ponedeljek, JO. februarja. 12.30: Reproducirana glasba; 13: Časovna napoved, borza, reproducirana glasba; 13.30: Iz današnjih dnevnikov; 17.30: Koncert Radio-orkestra; 18.30: Dr. Leben: Francoščina; 19: Zdravstvena ura; 19.30: Ga. Orthaber: Angleščina; 20: Koncert Radio-orkestra: 22: Časovna napoved in poročila, napoved "programa za naslednji dan. 8 Stran 4 »SLOVENSKI N A R O De. dne S. februarja 1930. Stev. 32 Otvorit sem v sanatoriju »Leonisče« — Zaloška cesta, Ljubljana moderni Rontgeii institut ki je opremljen z vsem priborom za vsakovrstno .pregledovanje in slikanje kakor tudi za globočinsko in površinsko obsevanje z Rontge- novmii žarki. Ordiniram od Mil.—M>12. ure in od VzS.—A. ure. Rentgenolog dr. Josip Hebein Dnevne vesti — Demev in zamenjava 20% kronskih priznanic. Finapcna direkcija objavlja: Po odloku finančnega ministra dne 31. januarja se morajo skupne 20^č kronske priznanice, ki so fh prejele državne in privatne naprave ob koJkovanju bankovcev pupilenta mas. fondov in depozitov, položenih za več oseb, kakor tudi priznanice denarnih zavodov, ki se glase na velike aneske, razdeliti na tolško posebnih priznanic, za koJBcor oseb ie bila skupna priznanica izstavljena, odnesno pri priznanicah denamin zavodov na večje število priznanic, gtasečih se na manjše zneske. Nove priznanice bo izdajala za ves teritorij dravske banovine saano dravska finančna direkcija v LJubljani. Interesenti morajo predložita origiiuamo 20% priznanico m spisek oseb, za katere je bila skupna priznanica izstavljena, ter navesti zneske, nn katere naj se glasijo nove priznanice. Denarnim zavodom se bodo zamenjale za manjše zneske samo one skupne priznanice, ki sc slastjo na njihovo ime. Zamenjava se ho vršila do dne, ko bodo priznanice zapadle. — Jubilej jugoslevenskega akademskega društva v Brnu. Akademsko društvo >J-ugo-slavfja« v Bnmi proslavi 19. t. m. 201etnico svojega obstoja. Proslava se bo vršila pod pokroviteljstvom našega poslanika v Pragi dr. Ajiejjcikiovića in župana mesta Brna Karla Tomeše. — Češkoslovaško-jugoslovenska vzajete-nost. Glavni odbor ČeškoslovaSko-jugosIo-veoske lige jc imel v torek v Pragfi pod predsedSLVom dr. Baxe sejo, katere se ie udeležil tudi naš poslanik dr. Ang>jelinović. Generalni tajnik A. Beringer je poročal o deJovanju centrale v preteklem letu in o programu dela v tekočem letu. V tekočem letu hoče centrala tzpremeniti društveno giasdo v reprezentančno češkoslovaško-jtigjoslovensko revijo, povečati zanimanje za JrjgosIlavT^o v češkoslovaškem časopisju, sestaviti točen kuluinto^propasandm pro-gram, sloneč na kultumj deklaraciji in poskrbeti, da se bo tudi Širša javnost začela zanimati za češkoslovaško-jugoslovensko vzajemnost. — Razpisana učiteljska služba. Na ki-parskemin rezfbarskem oddelku teimiške srednje sole v Ljubljani bo razpisano učno. mesto učitelja za kiparstvo in rezbarstvo s takojšnjim nastopom. Za to učno mesto prt« dejo v pošiev kandidati s kvalifikacijo za L kategorijo. Interesenti nai se v svrho točnejšith podatkov zglase pri ravnateljstva tehniške srednje šole. — Vsesiovanski ženski kongres v Pragi. Po vsesiovanski besedi in slavnostnem zborovanju ob prvi obletnici se je vršila v sredo poslovna seja delegatk vseh Slovan« skriih narodov. Jugoslover.sko ženstvo so zastopale ge. Prodanovićeva, Pešičeva, Macherjeva in Zhašnikova. Seja ie trajala z enournicn opoldanskim odmorom od 9 zjutraj do po4 osmih zvečer. O vseh predlogah je bal dosežen popoln sporazum. Ob zaključku seje so se delegatke zali valile predsednici Spolafovi-Čapkovi, da ie tako spretno in vestno vodila sejo. — Avtobusni promet Kranj - Medvode -Ljubljana, ima to nepraktično stran, da pušča od Gašteja do Medvod obljudeno cesto ob Savi v nemar, dočim vozi do Medvod po neobljudeni državni (veliki) cesti. Prebivalci vasi Drulovka, Rrejj, Jama, Mavče, Praše - Zbilje - Podreča, so čisto odrezani od avtobusnega prometa, ki bi se ne obne-cei, če bi se uvedel. Cesta je dovolj široka ip vozijo po nji privatni in tovorni av'omo-bili, zakaj bi parkrat v tednu ne vozil tudi avtobus, bodisi iz Tržiča ali Kranja? želji občinstva je treba ugoditi ker podjetje s tem le pridobi! * — Letošnja lima in divjačina. Divjačina vseh vrst je pri nas doadaj dobro prezimila, tod« dosedanje izredno milo vreme lahko marsikoga neprijetno preseneti ker imamo do prvih pomladanskih dni še celih še^t tednov. Čez noč dt>bimo lahko visoko plast enega in s tem tudi občuten mraz. zlasti v mami. Take presenečenje bi zlasti naše lovske kroge neprijetno zadelo. Treba torej poskrbeti, da se bodo zimska krmišča za divjačino vseh vrst polnila in zalagala s potrebno krmo (hrano) do pomladi. Previdnost je mati modrosti! — Madžarsko poslaništvo v Beogradu javlja, da so pristojne madžarske oblasrij sklenile d-elinitivno evakuacijo vojaškega pokopališča Vfeivaroš (r^smrfcrri ostanki, hi ne bodo prenesem do tega časa. Zamteresi-rani se v s vrbo informacij laHko obračajo na pokopališko sekcijo vojne komande mesta Budimpešte (Budanest. IV. Veres Paine utaza 1) aH mrefcdk) pokonafKca Parkafc-ret). — Advokatska komora ▼ Ljubljani vabi gg. advokate in advokatske pripravnike na sestanek, dne 12. februarja 1990 ob 18 uri v dvorani štev. 79 deželnega sodišča t Ljubljani( kjer bo p3ročal g, dr. Turna Henrik o Kongresu mednarodne sveze advokatov v Parizu. 98-n — Moosignor Toma Zupana sklad. Ciril Metodovi družbi oo poslale aa Toma Zupana sklad podružnico: Gorajigrad 100 Din; Sv. Pavel pri Preboldu 300 Din; Jesuoiee 210 Din. Lepa hvala! Cela zbirka znafia sedaj ».400 Din. KXHi — Alpski šumski tečaj na Stanlčevi koči (2332 m.) pod Triglavom. SPD namerava prirediti v marcu mesecu (okoli 15.) dva desetdnevna smuška tečaja, ako se prijav; zadostno število udeležencev. Tečaja se bosta vršdla pod vodstvom prvovrstnih smučar jev-aiprmstov, (gtg. Kveder, šircelj). ki sta oba nastavmka JZSS. Koncem tečaja oD ugodnem vremenu daljše (2-3 dnevna) tura s sestopom v Bohinj. Dostop na Stanič evo kočo bo vsakomur mogoč. Izvedena bo tudš zimska markacija. Teren in snežne prrlike So v okolici Staničeve koče zelo ugodne Ln omogočajo vsakomur, da se z lahkoto nauči zlasti terenskega smučanja in spozna vso zimsko lepoto naših Alp, ki so prečeste zlastj ob spomladanskem solncu. Kota bo kurjena Oskrba prvovrstna. Prijave snrejema SPD osrednji odbor v Ljubljani in pa oskrbnik Staničeve koče J. Bitcnc. Ljubljana, Tržaška cesta 21. ki daje tudi vse nadafjne mformacije. SENZACIJA! SENZACIJA! Poskusite svojo srečo! Pri vseh današnjih in jutrišnjih predstavah filma »OAR ŠAMPANJCA« se bosta razdelili izžrebanim pose tn ikom brezplačno po dve ste" Menici šampanjca iz slovite kleti Kletar Bouviersa Vsi v Mno f9Dvor"! — Zastopniki ljubljanskega Aerokloba v avdijenci. K včerajšnjemu poročilu je treba omeniti, da je o delovanju in smernicah ljubljanskega Aerokluba poročal v glavnem predsednik dr. Lajovic in ne tajnik dr. Rape. — Novost sa Slovenijo! Opozarjamo na oglas tovarne >Kristal«, ki ima v zalogi mramornato steklo. Pri novih stavbah in adaptacijah uporabljajte mramornato steklo, ki je nedosegljivo. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da se bo vreme polagoma zbodisalo in da bo temperatura nekoliko padla. Včerajj ie bilo po vseh krajih naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašala v Skop! i u 13, v Splitu 11, v Beogradu 8, v Ljubljani 7.6, v SaTaijevu 7, v Mariboru 6 stopinj. Davi je kazal barometer v LčutoUa-ni 761.8 mm, temperatura je znašala 0.8. — Za slepe. Tenorist kraljeve opere g. Leopold Kovač je bil naprošen v odlični druibi da zapoje, kar mu Je Ihibo, čecmn se je radevoJie odzval Hvaležni poslušalci so se od3kodovaU za krasno petje s tem, da so nabrali za uboge slepce Dm 500.—. G. tenoristu najiskrenejša hvala. — Koliko Hudi le pokopanih na zagrebškem pokopališču. Na pokopaliSčn Mirogoj v Zagrebu so pokopah' od L 1876 do konca januarja 1930 103.997 mrKčev. Danes vsi na fertniSki v Kazino! — Ljubljančanka, U Je hotela tihotapit! svilo, prijeta v Mariboru. Včeraj ponoči so carinski uradniki v mariborskem brzovla-ku preiskali I^bljančanko Malčl V., kj sc jim ie zdela nekam sumljiva m preveč debela. Na dan so prišJe prav zanimive stvari. Pod obleko, za nedrij i in drugod je imela MalČi najfinejšo sviio in več drugih stvari. Vtiliotaplieno hl ago so | zaplenili, poteg tesa pa ie morala plačati 12.000 Din gdobe. — Se o razpravi proti majorja Kalčićn. Včeraj smo poročali, da se ie pred novosadskim sodasč&m začela raoprava proti b-:vsemu majorju in borznemu sensoJu Kal-oiću (ne Tkal&ču). Iz obio&rice državnega pravdništva je razvidno, da ie KaJctć oškodoval največ stovensfcšCi trsovcev. 2k-»e*ša trgovca Onika iz Ljubsja«© je oškodoval za 15.000 Din, žitnega trgovca Lepsce-ka? \i Ljubljane za 18.000 Din, mariborskega trgovca OrSca na za 27.000 Din. Obtoženec jc pni zasftšartiu poneverbe deloma priznal* zagovarjal pa se je, da ga je zapeftaSa strašit. Mož ie namreč strasten kvartopirec. Samo v ]etu 1934 je zaigral 54.000 Din. Razprava se nadaMe. Obsodba bo tere-čena natfrrž danes. — Smrt 107 letnega starca, Bonna je domovina najstarejših ljodl v Jugoalavi/i. Nedavno smo poročali o smrti nekega 110 letnega starčka, pretekli teden Je umrla v Hercegovini 120 letna starka, te ni pat poročajo e smrti 107 letnega Avde Norica. Starček je bil sam, pred 7 leti mu je umri sad. nji sorodnik. Preživljal ne je s beračenjem. Kljub izredno visoki starost], je bil mož še vedno vedrega duha. Umrl je nagle smrti. — Otrok padel pod vagan. V Bački Palanki se je te dni pripetila tefka nosraea. Na progi so otroci porivali prod seboj železniški vagan. Hesraee jo bolom, da jo prišel pod vagon 8 Inim Jovan Mario*, H je bil takoj mrtev. — Samomor. Posestnik dtemn Kome ic Sen te se je te dni obesil na broško na domaČem vrtu. Vzrok samomora jo bom noje neoadravljm iz L]nbl|ane —lj Novoletni berači. Ofif'jelni dan beračkih akcij v Ljubljani je po starih trani-tfijah menda 5e iz francoskih caasfv, — Je vedno petek. Za maimkaterega Ljubljančana j« ta daa pravi idiet? irae '. Bojne operacije ljubljanskih in vnanjih beračev *>o od novega leta sem razdeljene tako-l- : V četrtek in petek prične prodirati proti mestu ena kelona z Dolenjske rtrani, druga z Viča, Dobrov*> in Brezovi« e, ki dečvd«. V tistem prostoru, kjer bo domšrfl-rala harmonika in »rdeča marela« ter Gorenjci, Ciorenjke in »Dečve« bo naiveč dobre voUe. Ne pozabdte, da ie »deviza« večera volitev najlenšib obiskovalk. Mi vsi kaT nas je turistov bomo volih lepoto naše slovenske žene in ne lepoto plesne toa-lote. Zato kličemo vsem naškn tovariši-canvplaninkam, vsem goscem in gospodJč-nacn, ki na bodo današnji večer z »močnejšim spdom« pritjazne in ljubke na veselo svidenje pr$ lepotni konkurenci. Bohemskl karneval S, K. Ilirije - is« II« v Unaona ■ —h\ SMkaoti iz >Mladike<, ki so bile raostevljene na kulinarivni raaelavi, so vee-raj delili revnim učenkam na licejski sol popoldne pa najmanjšim in najubomejJim učencem v šob na Zoisovi ce-sti. Učiteljici gdč. Fran i ca Zemljan in ga. Ljudmila Sre-tek sta izbrale 30 najpotrebnejših dedkov in sta jih pripeljali v sobo. kjer je ravnateljica gospodinjske šole gdč. Jerica Zemljan ob asistenci svojih lepih gojenk Božice in Pranetke tor neobhodnega Janeza razrezala na velike kose medeno hišico Jankota in Metke, vebko srce z grozdjem in klasjem, grnzaoskega krokodila in imenitnega jeaa, prekrasno blazinico, malo skladovnico sladkih polen, ogrozno dekliško srce z resolut- nim napisom: Smo poštene me deklice___, veliko košarko iz sladkorja ter razdelila Še polno drugih slaščic, da so bili dobrot de-lefci trije razredi, pa je ostala še rezerva za bolno mater ha za danes, čeprav je bilo v vsakem zavitku tort in drugih sladkosti dosti za vso družino. Najpridnejši učonček, mali j^kof je bil pa £e poseln-j odlikovan z malim ježem z mandeljnovimi bodicami. Za darila se je ginljtvo zahvalil Vekoslav Ka-aesnik iz I- b razreda, ki je zato *eve«ia dobil tudi obilno nagrado, najbolj so se pa pospodični lavnateljici zahvalili šolski upravnik Polr.k in učiteljici obdarovanih razredov ter «e od dobrosrčne ekspedicije iz »Mladikev poslovili s pomenljivim »Na «-v; denje!: Med «-»»cnimi obdarovanei se je seveda takoj rasrifto živahno cmokanje, isoali timkn pokuSanje in barantanje, ko je pa dobrodelna ekspedicija odhajala po stopnicah, je za njo prirjnla že tudi prva žrev pretepa s krvavo rano na čelu .. - \a Bohentskem karne- v»ln Bliriše svirata Jferkur Jau in Emona Jazx. — lj Lutkovno rlftlilišce na Taboru jx^- novi 9. tm. ob pol 16. uri efektno igra Mitje Sviglja »Gašperjev junaški čine. ki je žela pri premijeri splošno priznanje. — Pripravlja se igra »Rdeča kapica«. —lj Podporno društvo slepih se je preselilo Pod Tranoo 8t 2TI, levo. 47-n —lj Plesni krožek na Taboru javlja, da se vrsi jutri zvečer v veliki dvorani Sokol-skega doma zadnja plesna vaja. Zaključni venček bo v soboto 15. februarja. Vabljeni vsi obiskovalci plesne Šole. 99-n —lj O najnovejši raskj književnosti bo v torek 11. t. m. predaval prof. 6 fibzofske fakultete v SI*oplju dr. Ale-ksije Jelačič. Predavatelj, ki ga veže na Ljubljano doktorat dosežen na ljubljanski univerzi, bo po kratkem uvodu pred- in povojne ruske književnosti govoril v gla\ nem o takozvanih postranskih stru j ah ruske najnovejše književnosti, ki so najzanimivejše m ki kažejo vedno stremljenje ruske umetnosti za novimi sredstvi izražanja. Predavanje bo zato izredno zanimivo Predprodaja vstopnic bo pravočasno jav^ena. _lj V nedelj« zjutraj >vež golaš pri »Tičku na Gričku«. 95-n —lj Uprava Narodnega gledališča v Ljubljani vljudno prosi, da vplačajo P. n. abonenti febmarsfki obrok na-Ska-sneie do 14. t m. —fj Prtmarij dr. Ivan Robida, psoiujater in nevrolog, se je preselil z Miklošičeve ceste 16 v Dalmatinovo u?ico 10, pritličje. —lj Gojence dramatične tečaje ZKD opozarjamo, da se vrši prihodnja vaja v ponde-ljek za prvi letnik ob 7- do pol 9. in za drugi letnik odpol 9. do 10. ure zvečer. V to-rsfc vaja odpade v sled zaposlenosti g. prof. Šesta. —lj Okrožni urad za zavarovanje defav. cev ima od ponedeljka 10. t. m. dalje nove telefonske številke in sicer 2681, 2682 in 2683. _lj »Podporno društvo žeieiniških uslužbencev in vpoktjencev ▼ Ljubljani< ima svoj letošnji občni zbor dne 23. februarja ob 8. uri zjutraj v salonu restavracije na glavnem kolodvoru v Ljubljani z običajnim dnevnim redom. K obilni udeležbi vabi odbor. 91-n —lj Zveza šoferjev Slovenije naznanja da se vrši njen letni občni zbor v četrtek dne 13. t m. ob 19.30 v gostilni Novak, Rimska šesta 3t 19. Člani in drugi stanovski tovariš se pozivajo da se občnega zbora zanesljivo udeleže. _ Odbor. 92-n Bohemski karneval S. K. Ilirije - 15. II. v Uniossu - —K »Morje«. Danes ob 14.30 uri in jutri ob 11 uri predvaja Z. K. D. v prostorih Efrtnoga kina Matice prenujero filma »Morje« Id jc posnet po stavkom istoimenskem romanu slovitega pisatejja Kellermanna. Na ta divno lepi kulturni Shn opozarjamo vse Ijobrtelje kia^rnah filmov. Poučno razlago in uvodno besedo bo govoril g. prof. R Pavlic. —U Seznam izgubljenih predmetov, prijavljenih policijski direkciji v Ljubljani od 16. do 31. januarja: zlata zapestna ura na črnem traku, zlat uhan z 9 briljanti, moška srebrna ura, zlata zaponka s kamenčkom lila barve, denarnica, v njej 20 Din, 1 gledališka vstopnica za balkonski sedež; listnica, v njej 140 Din, 1 legitimacija zdravniške zbornice na ime Tavčar Ana in 1 sokolska srečka »Sokola« v Beogra-dr; listnica, v njej potrdilo čez 100 Din in 2 legitimaciji na ime Fmžgar Viljem, dijak: par rjavih ženskih rokavic; ženski dežnik z rjavim koščenim držajem; 2 rezervni avtokolesi znamke »Chevrolet«; ročna torbica z okoli 40 Din; črn mal pes jazbečar, 1 pasjo znamko št. 325-1930; potni list, poročni Ust. dovoljenje za bivanje ia dovođenje za zaposlenje, vse na ime Stelt Josip, zidar; delavska knjižica, vojaška knjižica s siiko, oboje na ime Jenko Josip, krojaški pomočmk; uradniška legitimacija za polovično vožnjo po železnici, glaseča se na ime BaKazar Zlatica; vojnička objava rezervnega častnika, glaseča se na ime Ravijen Davorin, novinar, in uradniška legitimacija za polovično vožnjo Po železnici, glaseča se na ime Lašm Ivo, žand. podpuk. v pok. —li Seznam najdenih predmetov, prijavi j eni h policijski direkciji v Ljubljani od 16. do 31. januarja: 100 Din bankovecr zlata kravatna igla: moška suknja; klobuk; voinena odeja z belimi črtami; par volnenih ženskih rokavic: električni likalmk; S kliučev in železno vozno dvigalo. V žclez-nških vozovih so se našli ti-!e predmeti: 12 dežnikov. 4 palice, zavitek palic, čepica. 2 navadni smučarski palici, par volnenih rokavic, košara s praznimi steklenicami, aktovka s tiskovinami, nahrbtnik s kruhom, otroški nahrbtnik, srajca, par starih rokavic, nabožna slika in odeja. Iz Celja Če se žena zdravi. — Tvoja želita je v zdravilišgu? Ku pa počenjaš brez nje ves božji dan? — Poštne nakaznice pjšein. — Ha Ljadskeai vseaeilisča v Celju in bic?T v predavalnici na trgovski ^oli prod va v ]x>ndeljek, hO. t. m. ob 20. uri za:rr«'b-•Hvi univ. prof. dr. V. Voofc o »Yelowcw>to-ne, zemlji gejzir;»v in mraslih \,uLkauov.magaj< na Glavnem ti^u. —e Občni zbor Sa'nnjskc podružnice SPD. V četrtek zvečer se je vršil v Celjskem domu občni zbor Savinjske podružnice SPD, ki je prav krasno uspe]. Izvoljena Je bila z eno samo izpremembo dosedanja sprava. Nn občnem zboru je bilo >bravnavanih precej važnih vprašanj, ticočih se razvoja in na predka našega turimMi. —e Za cerkev »v. Save v CHju. Celjska pravoslavna občina priredi nocoj v prostorih Celjskega doma slavnostno zabavo v korist zklanja cerkve av. Save v Celju. Začetek je točno ob 20.30 uri. Celjske dame fe naprošajo, da posetijo zabavo, ako je le mogoče, v *d r\ar*ykih narodnih nošah. —r Tradicijonalni >l>lanin^ki sejm< se !eto> žal ne bo mogel vršiti, ker ni motri a dobiti Savmjska podružnica ^»PD v ta namen nobenega prostega večera. Vsi v po-5tev prihajajoči tea-znini so namreč že zavzeti po raznih celjskih društvih, katerim pač ni nu*goče namenoma kvariti njihovih prireditev, ki so nedvomno podprte z enako tradicijo, kakor »Planinski sejrn*. Srezbožno dekle (Elrtm Kino Marica.) Zopet senzacija za Ljubijano: To pot dolgo pričakovani najboljši film Nvetovvie fihnske produkcije — »firezbož-no dekle«, eden najmočnejših filmov, kar jih pozna filmska industrija, rn to ne samo po snovi, ki je svet zase, temveč tudi po mojstrski režiji kralja režiserjev Cecil B. de MiHea, po tragiki, bedi, žalosti, grozi m življenju. To so zablode človeka, to je ro-jranie religiji in veri, v za smeh vernikom in naukom svetega pisma, nizkost in podlost človeškega sadizma nad rzločenci tega sveta — jetniki! Snov tega momimenrarnega flhna Je docela mednarodnega značaja. 2c dolgo »e človek iskai novih poti, novih klej, m>vih izumov; povsodi K pokazal nova stremljenja in uveljavljal svojo naprednost Milje tega filma je zato tako široko slikovit in učinkovit, ker s svojo mil oho objame vsakogar in mn vfije sladkobo človeškega Čutenja. Bori sc za religijo, toda istočasno kaže, da je za človeka malo in težko razumljiva ljubezen do bližnjega, kaže triurni človeškega trpljenja tn podlost človeškega sadizma. Vsebina je napeta tn nadvse zanimiva. »Kmb brezbožnežev«, izrodek mladostne revolucionarne mladine, je tipičen primer današnjih časov. Prav tako rabuka na zborovanju, kjer nasprotniki a ta ki raj o svoje idejne sovražnike, ln potem žrtve, nekdo pade in umre . . . Kri triumfira in rešuje problem . . . Sledi sodba! Noben obsojenec ni dejanski krivec; krivda leži na onih, ki so sklicali rfM>rovanje! Brezbožno dekle in tovariši morajo v prisilno vzgojevakrico! Na-daljni milje je vzet n vzgoje mladine v prisilnih delavnicah. Trpinčenje mlađih src, sadizem in sarkazem nad mladrno, nI življenja, ne razuma, ker ga ne pozna, to je najnapeteise poglavje tega filma. Duševno rrnjčende Po surovih jetniških paznikih daje najpopolnejšo sliko še vedno do-minirajoče beštije človeka. Naslovno vlogo igra ljubko in privlačno nova filmska zvezda — Lina Basouet-te. Najtežji momenti so izpolnjeni z elastičnostjo. Poleg nj< domimn Mar» prr. vost kot resolutno dekle današnje dobe. Noa Beerv sijajno podaja izločke brutalnosti in veselje nad bolestjo. Ženjjalna režtja Cecil de Millea pa naravnost omami gledalca tako, da dobi vsakdo najgloblji do-jem o tej grandijozni vele drami sodobne civilizacije m vzgoje. čar šampanjca (Kino H>vor«). V kmu »Dvor« teče v siloviti in učuiko-\:ti režiji svetovno priznanega mojstra Ge-ze von Boivary prirejen krasen in čaroben velefitm »Car šampanjca«. Ce govorimo o tem fthnu, moramo peči, da je v njem v na^eie^irtnejšiui kreacijah podano vse razkole rrjoodenega. ga4aninc-ga sveta. Bar! Paiais dv Luxe* Življenje! Razkošje! Zdate kapliice Šampanjca poidvi^ajo s*rast ž.ivHenja malih smrtankov, ki 2rv*o le v enem ci*ju: izživeti se v sjjaiu m ra2ko*>n, v mondenosta in ljuba\"n^i užrtkiiu Pifcn »Car šampanjca« Jc razsapno w razkošno oprernAjen roman sodobne človečke družbe. Kri vpije po krvj in gomaze. Hoče. Se in še. šampanjec teče po griu. Strast podžiga. Mofidenost m poJtenost sta na visku, In tndii smee navrše pubfike doseže svoj višek. V giavnd vioei na-saopa draies (po dr. Hof-stafcterju) I. 1897-98 samo 34 prvih izrednih slušateljic filozoik, L 1898-99 tud? že 14 prvih izrednih medicink in 37 izrednih filozoik ter 20 filoz. bospitantk; 1. 1927-38 pa 190 juristk. 346 meda cink. 1097 filozoik, 2 evang. teoSogdnji, 5 rzred. slušatelje držav, računovodstva, 4 izred. turistke, 13 rzred. medicink, 349 izred. filo-zofk, 24 ffl. bospitantk in 2 rzred. evang. teologinja, — skupaj 2028 shišateiiic ali 30.13% vseh slušateljev. Od I. 1896-97 do 1927-28 pa je na Dunaju došrtndiralo in doseglo popotno akademsko kvalifikacijo le 62 juristk, 73 državoznank, 822 medicink, 1070 fiJozofk in 306 farma-cevtk. skupaj 2363. Po pravilni pripravi izvršuše ženska akademične poklice brez zdravstvenih motenj. Zdravnik dr. Hofstatter trdi na temelju znanstvenih raziskovanj razjrriti strokovnjakov: »Ženska ima več zanimanja za konkretnosti kakor za abstraktnosti, več interesa za osebe, kakor za stvari, več za dejstva kakor za predstave in pojme. Zato se bolj zanima in ima več talenta za jezike, kakor za matematiko. Abstraktna veda je ženskam navadno zoprna; ako se je pa lotrjo, so pridne in vztrajne ter dosezalo včasih boljša izpričevala kakor moški; toda po dovršenem študiju jim zatrcmanje po-nefoude in se popolnoma izgubi, ko Hm ni več potreben. Ako se orno že in postanejo matere. %m izgine zanimanje povsem, kar dokazuje, da zanimanje nikoli nI bilo iskreno, nego le prisiljeno. Poprečno je žena za vedsiostno delovanje manje sposobna kot moški. Vendar je danes nekaj žen, ki so podaia zelo lepe vednostne uspehe«. V glasba, literaturi in praktični organizaciji je ženska naoboli produktivna. V splošnem ie poprečnost tipična za žensko deflo, ki ni nikoli odlično alj ničvredno, nego navadno dobro. Zaradi telesne mame odpornosti se je n pr. večina zdravnic nastanila po mestih in so se skoraj popolnoma odtegnile naporom prakse na dežela Z ocnož&tvijo ostanejo akademično izobraženim ženskam naj-češče le pretirana častiblepnost in domišljavost ter zahteva, nas se ji mož podTeja; vsi bivši duševni interesa pa se razkade. Glede umetniško delavnih žen ie dognano, da reproduktivni talenti v zakc-nu često še nadalje vrše svoj poklic in navadno Še bolje. Res ustvarja"oče urr.etulcs stakne izvirnosti pa so redkokdaj omožene. »Kako slabi so danes izgled! za akad. izobražene ženske, dokazuje dejstvo, da ženske same odsvetujejo mlademu naraščaju nadaljni študij. Značilno je, da absolvira-ne srednješolke z maturo pri nas na Dunaju često prestopajo v obrt in iščejo služb po raznih obrtih... Posledica tega je na-j vadno ta, da zdaj šoli iztrgani ženski otroci brez dela posedajo doma ali tekajo po mestu«. Vse kakor pri nas. Ženski v!Šh" Študij se praktično malokdaj uspešno cbnnša. mora-lično pa kvari, ker dela ženstvo navadno za zakon in materinstvo manj sposobno zato pa dorrršljavo, nezadovofoo in po časti visoko str&meče. Izjeme so Ie redke, dasi prav častne. Ako je že silno težko vplivati na iz-bero poklica pri dečkih, je to še dosti težje pri dekEcah. Poklic Izbirati si morejo le nad-poprečno nadarjeni dečki ali deklice. Tež-koča se začenja že s poprečnik!. a nepremagljiva ie pri podeoprečnikih. t. j. pri večini. Za pravilno izbiro ženskih poklicev bi se morali zanimati vsi Liudje, toda niti ženski zdravniki se ne oglasijo. Na vprašanje »Kam z dekleti?- ki ga je sprožila gra. Mila Dobova v lanski 29S. št >Slov. Naroda« je ostalo vse nemo! Naša dekleta tišče v vse srednje in visoke šole, dasi ostajajo celo moški absolventi brez služb. Izvoz naših maturantov in aka-demričnih kvarificirancev je malenkosten in mora vkratkem sploh prenehati, ker Imata tudi Hrvatska in Srbija že več ko dovolj svojega inteligentnega naraščaja. Starša se do skrajnosti žrtvujejo, da doštudirajo nirih hčere, v nadi, da jim pcmorejo do boljših sJužb in sebi da olajšajo za starost; toda absolventke gimnazij, akademij, konserva-torija, vseučilišča, tehnike itd. jim po dovršenih ukih pestu:oio doma — izpričevala, iščejo zaman služb, čakajo ženinov in so staršem vedno težje breme. Visoka izobrazba večinoma ne doseza cilja. Za gospodinjstvo pa je latinščina, loga-ritmika. specializacija v raznih strokah čisto odveč, često celo kvarna. Taka učena žena navadno ni uiti za kuhinjo, niti za otroško sobo; nesrečna, čmerna in nezadovoljna je* ako ne najde moža, ki si lahko privošči luksuz žene z maturo ali celo z diplomo in ki ji streže cel rep uslužbenk. Dr. riofstatter pripoveduje v svoji aktualni knjiga o delovni ženi. da je v Avstriji prav tako kakor pri nas. Tudi ondj študira preveč ženstva na srednjih hi visokih šolah, inteligentnega proletarijata je ogromno, dasi se lahko vsaj deloma odteka tudi v Nemčijo in preko morja. Na srečo nahaja avstrijsko in nemško ženstvo dela vsaj po močno razviti tamošnji industrij!, obrti, trgovina Ln po raznih poklicih Duna*a ter drugih nemških mest. po poklicih, ki jih pri nas sploh še ne poznamo. Tudi Hofstatter konstatira, da je izbira poklica za ženski naraščaj, ki mora iskati zaslužka, silno težka i:i da so takozvane poklicne posvetovalnice skoraj brez pomena, dasi delajo z vsem znanstvenim aparatom. Brezposelnost namreč sploh ne dovoljuje, da bi si dčkiice izbirale poklice nego morajo biti vesele, da sploh najdejo kakršnokoli služibico; na dru^ strani pa so dognali, da se deklice 14—18 let ne morelu določati za noben poklic, ker se njih sposobnosti in lastnosti šele razvijajo. Dokler mnrajo deklice za seboj pubertetne dobe, je vsak nasvet nemogoč Po puberteti pa Hm tudi ni mogoče Šele začeti z učenjem za poklic, ker je že prepozno. Tudi v Avstriji in Nemčiji je tekma SNAŽI VSE V HIŠI brezposelnih za vsako službico stra&na. a zmaigujejo ene, ki so najviše kvalificirane in so najkrepkejšč. pa one. ki imajo — največ protekcije. Torej vse kakor pri nas! Večina Izšolanega naraščaja Pa ostaja ceio v obrtih brez služb. V mnogih obrtih deklice niso enakopravne z dečki. Takozvana >MeisterIehrc* (mojstrski uk) je deklicam v Avstriji zaprta in se ie smejo izjemoma udeležiti kvečjemu — hčere mojstrov. Zanimivo je zvedeti, v kakšnih poklici n deluje danes ženstvo, Hofstatter našteva: poljedelstvo, vrtnarstvo, gojenje živali, gor-darstvo, ribištvo, razno industrijo, rudarstvo in gradbeništvo; dalje delaio v čistini in oblačilni obrti, rrranastvu. poligraf . kemični, usnjarski, kamenarski, lesna, kovinski, umetDi obrti, končno kot sludHAije, kuharice, sobarice, natakarice, prodajalke, poštarice Ln telefoaistke, učiteljice. vz®oi -teUicc, pisanrške uradnice, usnuljenke, babice in prometne uslužbenke. K tem prihajajo še umetnice, igralke, pevke, plesaike, glasbenice, novinarke in pisateljice, zdravnice, profesorice, juristke. žavinozdravnice in lekaruice. Hofstatter konstatira, da so bijj prot: ženskemu študiju mnoga veliki duhovi. Filozof Nietzsche. ki je želel močno in ponoi-neišo človeštvo Ln kot predpogoj močne in zdrave matere, je pisal proti ženski emauc -paoiji in zlasti proti študiraniu žensk: »Za vse na svetu nikar ne prenašajte naše gimnazijske izobrazbe na deklice! — Akr» ima ženska učenjaška r.agneuja, ni navadno na nieni spolnosti nekaj v redu«. Celo Eflen Key je rekla: -»Nobena žena ni biia vse obenem* kar more biU soproga svojemu možu, mati za svoje otroke, gospodinja za svojo hišo, delavka za svoje delo. Razdelitev dela mora ostati...« Tore i ne vse skupaj, ker sicer ni žena v ničemer nič. In cek> prvi program prvega splošnega nemškega ženskega društva je dejal: >Ženskj pokret smatra za omoženo ženo dolžnosti v zakonu in materinstvu za prvi in pravi poklic.« Tudi Hofstatter pravi, da ni želeti, da bi ženske študirale, ker nimajo zato otrok in se izgubi njih ženskost. GironazHio naj bi obiskovalo prav malo dekhc, ne pa v celih trumah. Končni cilj }ih deseic malo, ude-stvuje pa še manje. Prof. H. Stieve piše: »Posebno uničujoče vpKva na žensko preveliki napor v poklicu in zlasti v posl-ih, ki niso primerni ženskemu spolu. To je večina državnih poklicev, predvsem vseučiliški studii Telo študentk, ki zahteva v času razvoja dovoli hrane in gibanja ter miru. tnpn zarado duševnega dela škodo, tako da ie skoraj polovica vseh študentk že pred izpiti bolna. Ženski študij je v mnogib primerni neumnost«. Zato pa vendarle stretnimo za čun vi-Š30, a praktično, koristno izobrazbo ženskega naraščaja. »Hore«! &ri*n*t 4 In Yveta je začeia znova pripovedovati. Pripovedovala je o strahu, katerega je preživljala njena mati, odkar je bratovščina »Crne perunike« vedela za njeno tajno. Mislila je, da «ni več povoda prikrivati noče t ve brezvestnih lopovov in da se jih tudi bati ni treba več. Zdaj je lahko govorila odbrito. Nič ne de, če nastane škandal. V polkovniku najdejo lopovi moža, ki jim bo zna! odgovoriti tako. da jih bo za vedno minilo veselje stikati po zasebnem življenju ljudi. In Yveta je zaJdjučna svoje pripovedovanje s pripombo, da se je njena nesrečna mati baš ta hip spoprijela z hratovščino »črne perunike«. Doma je ni zato. ker je izpolnila zadnjo željo teh lopovov. Posijali so sla po njo. Polkovnikova žena se je odpeljala z njim v brk>g bratovščine »Crne perunike«. Polkovnik de Royal»o4e je pianil pokonci in vzkliknil: — Nesrečnica! Saj je šla v smrtno nevarnost! Yveta se je zadovoljno nasmehnila, kajti ta klic je prihajal izr srca in je bil najboljši dokaz, da polkovnik nikoli nI nehal ljubiti njene matere. Odgovorila je vsa srečna: — Pomirite se, botrček... Bliža se dan plačila in lopove bo zadela zaslužena kazen. Zdaj veste, kako nesramni so in koliko je pretrpela moja mamica. K sreči je nasla hrabrega zaščitnika v osebi moža, katerega dobro poznate ... Yveta se je zadovoljno nasmehnila. — Moža, katerega poznam? — je ponovil polkovnik začudeno. — Da, — Kdo je ta mož? — To je plemeniti podčastnik, ki je nama prinesel vaše pismo... To je ser-žant Diavok). Nepopisna groza jc odsevala z obraza grofa de Rovaijoie, ko mu je Yveta pripovedovala, kakšno vlogo je igral seržant zadnje dni — Moja mamica bi se bila bala oditi k tem lopovom, da ji ni seržant Diavo-lo dejal: »Kar pojdite in bodite brez skrbi. Jaz bom bedel nad vami. Nič hudega se vam ne zgodi. Nasprotno, vse kaže, da je poraz bratovščine »Crne perunike« blizu. Torej ste lahko brez skrbi, botrček, usoda moje mamice je v zanesljivih rokah. Nevarnost je sicer velika, toda bati se ni treba- Seržant Diavolo je bil blizu hotela in je nedvomno skrivaj sledil avtomobilu, v katerem se je odpeljala moja mamica. Zdaj gotovo že ve za brlog bratovščine »Crne perunike«. In seržant ni mož, ki bi dovolil tako podlost. Mirno mu lahko zaupamo. Yveta je umoklnila, kajti na polkov-nikovem obrazu je opazila sledove nepopisnega presenečenja. Ni razumela, zakaj se polkovniku oči tako divje svetijo. Ni vedela, zakaj drhti po vsem telesu. — Kaj vam je, botrček? Polkovnik de Royaljoie ni imel toliko moči. da bi takoj odgovoriL Po vsem, kar mu je povedala Yve-ta, je spoznal, zakaj mu seržant ni mogel ničesar povedati, ko sta se nepričakovano srečala. In polkovniku je bila mučna misel, da je dal aretirati kot .podkga dezerter ja hrabrega moža, ki se ie tako viteško zavzel za njegovo ženo. On sam je pripravil svojo ženo ob zanesljivega zaščitnika, misileč. da je storil svojo dolžnost — Ah, kaj sera storil, kaj sera storil! — je zastokal in se prijel za glavo. — Kaj vam pa je, botrček! — je vprašala Yveta prestrašeno. Toda polkovnik je preslišal njeno vprašanje. Misel na nevarnost, pretečo Moniki. mu je pognala vso kri v glavo. Vzel je čepico in planil iz salona, ne da bi povedal presenečeni Yveti, kam se mu tako mudi. XVI. Pred krvniki V hipu, ko je stal seržant Diavolo blizu hotela »Imperia« na straži, je bila bratovščina »Crne perunike« že zbrana v svojem brlogu. Skrivnostna orijentalska vila na Mont Boronu, ležeča sredi palm kakor biser v šatulji. je zopet gostila nesramne bandite. Prihajali so drug za drugim, ne peš, temveč z avtomobili. Ta luksuz so si lahko privoščili, kajti uijhove umazane kupčije so Šle zadnje čase izredno dobro. Mamkal je samo še en član — Razbojnik. Bilo mu je naročeno predložiti grofici de Ravaljoi-e menico. Ko je polkovnikova žena njegovo zahtevo odklonila, je sporočil Dožu njene pogoje. Poglavar tolovajev mu je zapovedaJ sklicati vse člane bratovščine k izrednemu zborovanju, ki naj bi se pričelo ob šestih zvečer. Razbojnik je izpolnil povelje. Nekaj minut pred začetkorjp zhorovama se je odpeljal v hotel ^Imperia« po Moniko. Nazaj ga še ni bilo. Člani bratovščine, ki so prispeli pred določeno uro, so si medsebojno čestitali k novemu uspehu. Bfli so trdno prepričani, da jim grofica de Roya!:oie brez obotavljanja izroči onih petdeset tisoč frankov, katere jim je bila še dolžna- Na zborovanje so prišli zopet ina-ski-rani, kakor so bili pred tedni, ko je stala Monika prvič pred njimi. V teh strahotnih maskah so zasedli svoja mesta v veliki dvorani, katere stene so bile poslikane s črnimi perunikami. Da bi se ne dolgočasili, je hr tel Dož vprašati svojo sosedo, kako je izpolnila njegova povelja in kaj je opravila od zadnjega zborovanja- Vsi tolovaji so bili radovedni, kakšen bo odgovor. Doževa soseda ni bila nihče drugi, nego MagdaJena de Vaulnes. Na zborovanje je bila namreč povabljena tudi ona. Dož jo je strogo izpraševal, toda Magdalena je odgovarjala zmedeno. Odkar je bila srečala Maxima de Fri-leuse, se ie za interese bratovščine »Crne perunike« presneto malo brigala- Vse njene misli so bile zdaj pri j etnici — Beatrici... in pri njenem 1jub-čku — Maximu de Frileuse. Mogla se je kruto osveriti in ta zavest je bila tako prijetna, da se je brž pobahala s svojim junaštvom. Iz gole nečrmurnosti in da dokaže, česa je zmožna, ie vzkliknila tako glasno, da so vsi umolknili: — Cujte, dragi prijatelji! Povem vara zanimivo zgodbo, ki se zdi neverjetna, pa je vendar resnična. — Dovoljujem vam pripovedovati, draga rjrijateliica, — je de;aj dož. — Ste slišali, da je bila kneginja Kantemirova ugrabljena? — Da... da... da! — je odgovorilo več glasov. — Previdnost sama je vodUa tisto noč moje korake. Kakor običajno sem se splazila v hotel »Imperia««. da opozorim grofico de Rovaijoie skrivaj na njeno obljubo. Stran 6 »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. februarja 1930. 1 Štev 32 Znižane cene! Oglejte si igraća« u otroške vozičke, biciklje, bolenderie. male 'avtoroobiJe, šivalne stroje, najnovejša dvokolesa pnevmatiko :td. Velika izbcra. Prodaja na obroke. Ceniki franke »TRIBUNA« F. B. L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlov- ška cesta 4. JVovost za Slovenijo* POZOR, GOSPODINJE! že 30 let priznano najboljše sredstvo za čiščenje in poliranje vseh kovin, Čisti tudi okna in ogledala. Pri nakupu pazite na zak. zaščiteno znamko in ime „81 DOL*' Seno po Din 110 in slamo po Din 75 za 100 kg prvovrstno sladko v balah, če se vzaruc v količini nad 10 baJ tudi cenejše, prodaja iz komisijske zaloge _ Špedicija TURK, Ljubljana Zobni atelje v Litiji BORIS STOKA se otvori 6. februarja v ..Vili Rotar" Sprejemne ure: dopoldne od 8.—12.; popoldne od 2.—-6. Na željo tudi izven ur. Pištole za st rasen je Lovske puške, floberte, brovning pištole, lovske in ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. Kaiser, puškar, Ljrbljana, Kongresni trg št. 9. Revmatizem Zahvalnica. Q. dr, I. Ra-hlev-evii, Beojrsd, Sara>e\ s-ka 70. Po uporab Vašega zdravila RADIO BALSAMIKA sc Vam prav Iskreno zahvalujem, ker so po uporabi samo ene steklenice bolečine pojenjale in se dobro počutim. Vsakem« znanemu, na revirra-fcšzmu trpečemu, bom priporočil Vaš pomoč^k. Vaš hvaležni Milan J. Kotlič, bri v ski pomočn i k. lieograđ, Makeozijeva 7a, 13. marca 192$. Lek RADIO BALSAMIKA izdeluje, prodaja in razpošilja po povzetju laboratorij Radio Balsamika dr. I. Rahlejev, Beograd, Sarajevska 70. Dobiva se po vseh lekarnah. Šivalni stroji .C^ritaner* .Adlci- in kolesa, iiaibofjši materija!, precizna kons'rukcija, krasna oprema ter najnižja cena kakor tudi pisalni stroji ..Iran i a" pri tf«S. I*e*«*iill«% LHibliana Telefon 2913 ob ved*, v bližini Prešernovega spomenika. Večletna garancija! Poak v veienjn brezplačen uliulijodco^ Sodavičarji! Najboljše in najcenejše Ia. češke siSonske, kraherlske limonadne bele in zelene steklenice ter vse v to stroko spadajoče potrebščine, dobavlja Xehostaklo' Ljubljana, Komenskega ul. 20 q ^^L^L^najiJLflJUlJnLit u h g h h h u n u h h h h TnnnrirB pgrjD Mramornato steklo v različnih barvah ki velikostih. 6—8 mm debelo za obložhev kopalnic, toalet, hladilnic in kuhinj, za notranjo ureditev proda- jalnih lokalov, posebno za mesarje, prekaievalce, peke, slaščičarne, brlvnicc, kavarne, restavraeje itd.. — Etelg« za PORTALE, VESTIBULE, STOPNJlSCA, kakor tudi za napise vseh vrst, plošče za etaž ere, mize, pulte itd. Je masiven materijal brez glazure, kot steklo ne izgubi barve. Potrebne kjknje se lahko vrtajo v vseh premerih. Obiožfcev sladkih sten se vrsi s specijalnim kl ej em aH se pa pritrdijo piešče z vHald. — V zalogi ima In tozadevna dela izvršuje „KRISTAL" it. D jsta.' Ljubljana VII, (Telefon 3075), Maribor, Split. >%MLa\i oglasi< Vsaka beseda 50 par. Plača me lahko tudi v znamkah Za odgovor znamko I Na vprašanja brca znamke ne i ■ » ndeni'arinmn Najmanj H ogfn* 111» :»»—. m^ Črno sladko novo vino Ima de Lika testna trgovina Buzzo-lini. Lingar»jeva ulica. 789 Precizne žepne ure »Schaffhausen«, »Ornega*. »Do-xa«, »Zenith«. vefcke izbere. IVAN PAKIZ, Ljubljana, Pred Škofijo 15 756 Dvoparcelno zemljišče ob cesti v mesto se piroda pš(ičeva c 4 odda sledeča stanovanja: Dvosobno, v najboljšem stanju, elektrika, pKn, vodo\-od, pairket f (DUNAJSKI VELESEMENJ) od 9. do 15. marca 1930 (Rorunda do 16. marca). Posebne T>rireditve: Saion kožubovmske mode — Dunajska moda pletenin — Semenj pohištva — Reklamni semenj. MEDNARODNA RAZSTAVA AVTOMOBILOV IN MOTORNIH KOLES Razstava potrebščin za hotelske obrate — Raz-stava živil in hranil — Stavbni in cestoeradbenl semeni — Tehnične novosti in iznajdbe. Vzorni pregled poljedelstva in gozdarstva. 3. AVSTRIJSKA RAZSTAVA PITANE 2IVINE (14. do 16. marca 1930). Brez vizama na potnem listu! — S sejemsko izkaznico in potnim listom svoboden prestop | meje v Avstrijo. Madžarski prehodni vizom ac | I dobi ob predložitvi sejemske izkaznice na meji. | Precejšnje vozne olajšave na jugosL, madž. in avstrijskih železnicah, na Dunavu, na Jadranskem morju in v zračnem prometu. — Pojasnila vseh vrst ter sejemske izkaznice (no 50 Din) se dobe pri VV1ENER MESSE - A. G., WIEN VII. ter za časa spomladanskega velesejma v Leipzigu pri tamkajšnji poslovalnic]. Oesterr. Messhaus in pri častnem za stop s t vu v LjuMjanJ: Avstrijski konzulat, Dunajska cesta 31, Josip Zidar, Du najska cesta 31 in Zveza za tujski promet v Sloveniji, Dunajska cesia 1. Zahvala. Za obiie dokaze iskrenega sočutja povodom bolezni in smrti naše nepozabne soproge, sestre, svakinje in tete, gospe Ane Cokan vdove Slobodnik se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. posebno zahvalo pa smo dolžni vsem darovalcem krasnih vencev in cvetja, kakor tudi vsem onim, ki so drago pokojnico v tako častnem številu spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo darovala v župni cerkvi Sv. Frančiška v Sp. Šiški, dne 13. februarja ob 8. uri zjutraj. GLOBOKO ŽALUJOČI OSTALI. \ f Vaj;.. Unfoje Joaap Zopaočač. — Za »Narodno tiskara*; Fran Jezer šok. — Za opravo n msenuoi del sata: Oton Chnstol. — Vsi v Uott*axa»