RAST -L. V, ŠT.5-6(27-23) SEPTEMBER 1994
[SSN 0353-6750
REVIJA ZA LITERATURO KULTURO IN DRUŽBENA VPRAŠANJA
)—[
Za izid te štcvitke so prispevati:
Ministrstvo Repubtike Stovenije za ktdturo
Ministrstvo Repubtike Stovenije za šotstvo in šport
Skupščina občine Brežice
Skupščina občine Črnometj
Skupščitia občine Kočevje
Skupščina občine Krško
Skupščina občine Mettika
Skupščina občine Novo mesto
Skupščina občine Trebnje
Zavarovatniea Adriatic, enota Novo mesto
Popravki iz prejšnje števitke:
V pesmi Avgusta Gregorčiča Mesto mojih noči (str. )6S): 2. kitiea: da (prav: do) kje se sproščajo /.ve/.de, ne da (prav: do) kje tuči rasto
UVODNIK I LITERATURA
Poezija
VSEBINA
Pričevanja iz preteklosti in o sedanjosti
Preludij Stvarnost in seti Če boš...
Literarni večer v okrogli dvorani Kupovanje pesniške zbirke Piknik ob presihajočem jezeru Raševinasto podstrešje Odsotnost Mi, cigani, smo Samo mati ve Želja Dan Čergarko Ime ti skrivaj izgovarjam Še so topli večeri... Pride čas... Preko dolgih zamrznjenih... Kadarkoli se ozrem... Ko stopim... Odpravljam se na pot...
Pomlad... Četudi zaostajam... Mesečinka Žametna črnina Requiem Poletna noč Jesensko jutro Napevi V času Spet jo bo vprašal Sesedanje (ne zgodba—ne pesem) Moje školjke poezije
Krka v Novem mestu pred sto leti
Uvod
Ob stoti obletnici dolenjske proge Kopitar, Pleteršnik, škrabec, Breznik — — štiri obletnice O osnovah Jurčičevega časnikarstva Kako je leta 1906 Ribnica počastila pesnika Simona Gregorčiča Kako sem spoznavata Kosovela (Zapis ob 90-Ietnici rojstva) Quo vadiš, Bienale

1) %ooT

Prevodi
Proza
II KULTURA
III NAŠ POGOVOR
Samohodec po glasbenem brezpotju (Iz pogovorov z glasbenikom Vinkom Globokarjem ob njegovi 60-Ietnici)
str. RAST. št. 5-6 (27-28) 311 Jože ŠKUFCA 317 Severin ŠAH
318	Ivan GREGORČIČ
319
320 Rajko ŠAJNOVIČ
321
322	Sonja VOTOLEN
322 Boštjan JURJEVČIČ
323 Aleš KOTNIK
324	Antonio MACHADO j (prevod: Jotka MILIČ)
325
326	Franci ŠALI
329 Sonja STERGARŠEK 328 Katja PLUT
335 Milan ŠKERLJ 335 Dagmar SLEKOVEC 349 Zorka SKRABL
358 Franc JAKOPIN 368 Matjaž KMECL
375 KarelBAČER
378 Lučka ČEHOVIN 384 Jožef MATIJEVIČ
393 Marjan LEGAN
IV DRUŽBENA VPRAŠANJA		
	Ob mednarodnem )etu družine	400
	Slovenska družina v letu družine	403
	Družina, vir in navdih (Pogovor z dr. Jožetom Ramovšem)	408
V RASTOČA KNJIGA		
	Idealnega učitelja ni, je samo ljubezen in so iskanja (Pogovor z učiteljico Alenko Knez)	415
	Posvet o nadarjenih na Otočcu	425
	Dolenjska in Beta krajina naprej — kdaj inkako	430
	Gradnja računalniško podprtega informacijskega sistema — uvajanje uporabnikov	433
	Upravljanje delniških družb pri nas in v nekaterih evropskih državah	439
VI ODMEVI IN ODZIVI		
	Knjižnica Pavia Golie stopa v četrto desetletje	451
	O Igrah s soncem Ivana Perhaja	454
	Novosti Dolenjske založbe	455
VI! GRADIVO ZA DOLENJSKI		
BIOGRAFSKI LEKSIKON		460
VIII KRONIKA		
	Jutij — avgust 1994	468
	Sodelavci te številke	476
Tanja RENER Marija CIGALE
Jože ZUPAN
Ivan GREGORČIČ Vinko SKALAR
Janez USENIK
Janez USENIK Boris DULAR
Stanka PUNGARTNIK Ivan GREGORČIČ EraneiSAH
Kare) BAČER
Peter ŠTEFANČIČ
NASLOVNICA: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto; iz pubhkacije Franci Šati, Stane Granda: Novo mesto Tiskarna Novo mesto, Dolenjska zaiožba, 1994; foto: Bojan Radovič
Kast S
PRIČEVANJE IZ PRETEKLOSTI IN (3 SEDANJOSTI
/.t šft'w/A.)/7.tsfi, fo'f/.tittpo't//.tt/t)/.tyft'tt)/t'ftf/t'st'.sopot/ro/t-ttt',),/t't/oA.t/ /ttiro/.i/z/rt/.t/.t /tttsrtf.t. /'rtsptrAt/.tft/tt/t.tsttpr.trt/ottt.tftttsf.t/.t/tvrrott/)
/ttt/tfttt/tt/ftt'/).
/)rtt//.t sft n/A.t /c /ttts/.t t/<< /tr.t/ttr šc/c Atttttt .trposf.i, cc/tr.tt /c tt.ttrot-r.ttttt, (Ai/)oft'/tt)fto/tf.ttf7.t/t Aottct /[ttt[;.i.
(/rtt/tttšAt ot//tttt st' /c /.tr/c/, t/.t /trfttf/tttt t/t/t/tA K.tsft t/tt/c </tt srtt.ttt/.t s/.t w'.s'foy y /sršAtttt. Ot/pttrttrttt v ttttrotttt.šAt /tsA.trttt so s/trt/t/t /<tx/y, tt/'tr.tr prt' tt'/št'ttt/o////;tt).t/.t/štt't't/ft(tt)f/'opAtt".)f). A/ttttttto, tAttft).trt'rt/.tA.t//)ort-tAtft ttt' s toto tt.ttttttttAottt ttt rt t/ttttt) /tt.t/tt ttt, tttt/t.tA ftt</t gostoto t/ </tttt;t/) Ar.t/ct S/ottttt/t'.
/tsft, A< sft)(t/.tfo šft't't7Aoot//'tr.)/t rst7'tt)(ttt)t/o/ot.i/t t)/t't)o/'st't/,/)o//rt'š.)f))o v tt/t'/;'tt'</t«/['ttt' ttt o/t//tt/)//tt)t'/)ftspt'rAt' o s/ttrtttšttttt t šo/.t/t ttt o /ttcAsAr/tt s/o^t-ftšttttfttAttttsrtroAtt/otrtttpftt/tt/ttAršAt'//.). /ttr/t/t/tofttft/tosAtfš.t/t /.tpo/tttft f/trt/tttt/ft/t, t/ttt ftt/trsAf šrt tt/At.
Z.t Aottttto o/t/tAot.tf);c ttt /'t.ttot.tst tt t/tt/ tcp.i tt.trot/A.t stt st' t/t/ot tto t).t;7'o// t/A.t/.t/t N.tt.tš.t /'ctrot,/ t.ttut A.t/t. /tttt/.tt) Kt st tt. /'t ft t štt Atttt tt ttt //ttš.ttt /.to s sttt/o ft /ttttttttt ft /ttto/ošAtt t At/ttt. /sAott.t /.t/tt.t/.t /'.t prt' t st ttt i/tttptttt sttt/t/tt /ottttt, tt.tA/tttt/tttttttspott/or/tf)), št'/)ost7tt'//i.t/to/rft'f)f.)/ftftt)ft)tts/'t'šf)tf)) .ttfftr/cftt/ttts/tttAttt.
/'rt'f/t/t)/)ftttt.tt/rt't)).t/t'/ott).t/t'ftft/tfffftsfttt)ot/rttš<rot/'/'tšt'tspott)t)t7os/o tfttsAo Att/tttttto/ttttost, t/.t st- /t/t/.tt.t t.s.t/ t/tt' /tottttttt/tttt o/t/cfttftt, /tot t/.tttt / AAtAs(ttt)/'/t'ft'tšt)tA<tft). /ttstttt). sot/tt/tšo/sAtttt/tot/tsttf/tttttttttrtt/fttAoftt .S/o rtttsAo-tttfttšAtp.t.s/or.tt/.t. V/'tŠt't.t/)SOSt't).ttfft)<)tt)///tt/)t'/ttt/<t/oft7t/'ft/'r.tt /.t /'t.t/ttot.ttt;.t. /)tfš.t pt/t.ttt/.t /t' /'t/.t A Atr/.ttt.t ()portt t. /'rtt/stt/fttt.t t/otstt.t, o/< f)/t'//'.) sost't/t7(ttt)f)/toft'/.t/t/[t/ttttA /r.tt)t ()rt)tA. r.trt).tft7/štt/t'A7.tr<ff)/)[tštt. sAtttstA.t/^tttZAtAtt, [ttt!t/;sAt//tot, [tortut, At.t/.tttArtttAt.t/.tttt. ( tstttttttt;.tt)[ /.tt t;sAt ot/Aot /o tttt/<7 /'fti/stt/tttA /<t/'tt/'/fAt' s/ottttt/t' A A/.ttt Attc.ttt, tt/tpot t).ttt)t'sftttA/t.t/t'/tt7/tt/t.tt)/tO'/tšAt'o/tttttt'7t'ot/<tf()fš.tfttt.pAttttfAooo/ftt.tfor tsc/t /.t/)ft't ;tt7) .tAtttftosft. (/tttttt štt/t' st) st' /oft/t štOtAo /.tsttot.tftc pto/t AftU' tt.t/(<^t o/'tt//t'tt/tftttt/t7ttA7.tAs.t/'/t'tt'tstttA.tttt;ofttt/ttttt'sttitt7i. Nrur/tfttt tts/n/t /).t /t' tAt/ttc/.t /'o/tttt/.t, t/.t /t' fo7'.t t/o /tfttštt/tp.t st/tftttt/tr.t /.t/tttsu tio ttt tt t ftt.tfstA.tft ft ftt t/t/tt /'Ot/t.ttAt/tttft /'AftfsttfAottt /ttšo / t/tt/c /.tt.tsu tttttt 0A0 //t't))f)ft'ttpo't/t).ttAt//t!/tttttft)ttt't.tt)/t'tt)tt)/f), ftttšttttttttt/tfttttAt/tttt), tt.ttttcttttt t.tsftttttttt spotttttttttt.tfttoZt, Atst';t'sstf<;ttttt/t'Atttttf.t;tto/'.t/'ts.t/tttt't//'tt.ttttt' fttfcttsc/tftftsff s/ot-CftsAtp.tft.tfttt/.t. 7S/tst't;.t/.<H'tA.t/c/)tf!('fttftftfttt)tfttf)t'!t) sttt/t/ttttt/.t s/.ittsfttft.t sffoA.t. Nt/Att// t/c/.ttftt so /tt/t pot/, t/r. /o/c /oportštt. /'/t/tt/ft/ttttt.tttt), .tA.tt/fttttA t/r. /r.tttt/.tAtt/tttt, t/r. /r.ttttt' /{trtttA./tttf/stt/tttA S<AZ//, ttt pot/, /r.ttttt' /Vttt.tA, /trtt/stt/tttA .SAtttsfftttcp.t t/rttšft.t S/ftttttt/c. /sAott.t /.i/tt.t/.t /ttt //o* Ott/t t scttt t/rttptttt. At so s sttt/ttt) sfotAfttttttt) t/t/ttttt ottto ptttt/t. tAt .sft/ttAtcstt/tttftttttt/tftt/š.tttpr.tttAtft/t/trttttttt /VtftrštttAtttt t/ttttt.ttt/t' Av.t/ift'ftttttttpt.ty<tt.tsttttopt.ty//t'tt.t.
X.tt/tt;ttAttt/t'fttštt;t't/.tso't.ttt/.tsAttisf<ty/tostt<)At)Ht.it'AsAttryf/.tpof//tt.it)f7t
/ttift/tsAit/fttrtttttttposf.t/.tttttv/Ats.tt/ttittssA/f/tttopttot/tnf/ttt/Vstt.i/t.
Vrtvt/t/^.t.stsfttft/trcc/.t/ttstft/VtttrštttAtttttft/tpftcttttt/c/ttft/t/.ttt/tr.t. šfc tt/At tt trftp.t /t fftfA.t / v/t. At p/t /c tt t /tot/Att/t t;t.tt/tt.t t/ /ttšt šAt' /tt/tttt/sAt Aot t)<At'/trt/)f.tt't7/ttpt)tA/'r.tf)t ()rt)fA. Nts/tt/ft/tprts/ttrtA. Attftt.ttt.ts/ttr/Vtftr.šttt Attt' s/ot .tt, (t/)/.tt //t'tt /t' /tt/ t' /. šfttt/At ttt.t/.t /eftts, /t.t /t' ft.t/tts.t/ pot/. / r.tttt t' Mtr.tA.
V /tttttt/tttt šft rt/At /t.t pttt/ tt.t.s/ttfttttt /stt/ttt.tr, /'/t ft rštttA, SAt.t/tct, /{o/tttA šftrt tt/t/tfttttt' tt tt/tttt ttt tt/t'//ttt't'ttt t/t/tt r.t/'ftttš7/.t t/r. /r.tttt /tAtt/tttt. N.t/ tt/t -6/)StSt4 r.tttttt tt t ftttt tttt sft; ftsft t/t / t/ tt%'.t ft/tstrttcp.t / tpts.t, At /tftttt/.tr/.t /ttttttttt tttttt' tt/tttt' ttttt-tttt' /trt [itt/rt.ittpt ttt /t<t/;/.t/t//.ttt/tt s/ttuttsAt tt.tott/ttt' / trtstt. -Zt/t sc. t/.t /t' (t/tt //ttft/t' ttt /trt't/s<.tr//.ttt/t' ft/t7t<tn7t t/(tstvA<tr še /tttst /ttttt /tttOt /ttttt y t.tstt, Att ttt.trstAt/tt ttt'/ttt/tt.t.t/f tttttt'/trt/tt.tfit/i/str.t, t/.t tt.tš.t/t/fAttvft.t.tt.ttitt-It t tt.t/tt.t ttt t/r/.tttt.t fts.ttitftsut/ittt' ttt tt.tst.t/.t tt/ ttttt ttt s.ttttttt/t/tto. .tfttp.tA sc p'
pr/prnv//.t/nJo/poAtv/tfrn/7to, /tvrAAovttrttto, .tftf(A fttttAntft/fftofttnAov.ttt/7 šfrv/AAA rot/ov ttnš/A /srr</ntAov, /Atst; ž/vo /o nrniAovtfo s rnJtf/77) (/v<7) sfo/r f/fA;fttpn/rA/Atv/opnftnšrrrfvrr/rrMrrtAtopotttrfttAftn.«
77 ostiov.t/' /ttrrtrrvrp.t rnstttAnrsfvn tnrnnš//n /sro/. Jr. M.tf/7tž Atttrr/ At <ssvrr//7t/r st/tt/rr /7) rnz/tspr, /nA.t/ sr /r f.tAo tt.n/nr/rtt prt/sovrt/n/A ttAv^tr/n/ s /'[t/JtrfsftAo, tt.t/vrr Aof t/o/po/rftt/ ffrrt/tt/A S/ovrttsArpn tt.trot/.t. N.tAnxnft/ (sjptsvor/ n.) fo so/nttnntvt tz/tt t zn p/o/J/r rn/ttntrvntt/r/tnrttfKpn /srt/sovrt/-;ttpno/sits.tn[/srt'(/vsrfnt[/rpovt7).'rnsfnAn!sAf7'ot//ort7rv7nv/fr.i/nn/'<.
/'ro/ Anrt/ Anrrr o/'/.tv//n z.tnnntv zn/s/s o frttt, A.tAo /r /m /Af/6 A/Att/rn /sornsf//.t /sr.stttAst A.rtportsr.i. /o sr /r zpot/t/o /r nrA.p nirsrnv /trst/ stttrf/o ftp.t tz/rnitio /srt7/7fA//rftrp;t pr.stt/A.t n; poAottrttrp.t S/ovrnt.t.
AnAo srttt s/sozftn/n Ao.stsvr/n, /r ttns/ovtto v/srnšntt/r /ttrAr (.t/)ovtn /o nvto r/rn ot/povnr/.i n.tn/ z tttznti/rnt s/sozti.nt/ ttt prtrrv.ttt/ o /srstt/Att Z/.tftp.t ro/tt.t m Atftprn/ov.
V zpot/ovttio Novtp.i tnrsfn tt) ArAr /srrt/ sfts /rft srpn/o spoftt/ttsAf zn/stst M/Aif).! .ŠArr//n A) /zrrpttn prtrrvnti/n ZorAr SArn/A o sfo /rf sf.tr/ t/o/cft/sAt žr/rz-tt/šA/prop/.
/'rt/s/tžnttn prrfrA/osf, povrz.tft.t s fes .t/t ono o/s/rftt/ro, oAttt/t s/soffttttr <7) o/so p.tft srt/.tft/osf r fzrort/f Aft/fttrttr (/rt/tšrtnr. /o so frtnt//7 ttnštp.t ponos.7 <7; s.tttto z.tvrt/.ttt/n.
/.tfrr.trtt/ (/r/ z.trrtt/nnto s pr.sft/Atsftt .Srvrr/ttottt šn/t/rtn, A/ /r At/ rt/rtt p/nv/^t/; /so/sttt/tt/Aov, t/n /r ttnš /srrt/r/ .S/ovrttt/r /sr/šr/ Jo rrvt/r A.tsf. /'o/tp ftp.t p.t /r /«7 vsr Jo ttrtt.tt/ttr /'o/rznt ttt ttnfo .stttrft, A.tr sr /r zpot/t/o r /r.srttt /rf.t / AAJ, t/r/t-vrtt t7.nt tfrrt/ftfšArpn ot/Aor.t nt rrt/rtt sot/t/nvrr. /'r.tzftftt.t /so ft/rpovrttt ot/Aot/tt /r z.! ttrrt/tnšAo t/tffž;7to šr vrt/ttts rttnAo /'o/rtn, Aof /r /s//n frt/n/, Ao snto tnor.t/t sprt/rf/ notno, </.t ftp.t p/rtttrtt/frptt ttttsžn ttt' A« vrr n.t t/t/ovtn/t srrr.tft/7A r /rt/tnovt so/s/ n.< Arrptt.
Mr J /srstnAt foArnf r rrvt/t prv/t sot/r/n/r fnJ; rontsA/ prsn/A </ Novrp.) rtrsf.r
,S' proxo )7) /srrr<s<A prsnn' 7x š/).!nšr<7]r sr //frr.irn/ Jr/ sA/rnr. Af r snx< r fr/ šfr-w/An n;n;)r<n7/ rrr prosfor.) Jr«p<7n r.tzJr/Aont, /snsttAn/rnto, J.) /'<s (/rsrntAfsA.) /;7rntn).) /'trn Ao// oAstVf).), Aof /r zJ.f/sn/.f.
O J. A/rn.f/tf s/ormsAr pr.f/tAr, A/ /r AJ proftfor/r.fn fft.f/.f /rfos r /Vorrftt fnrsrn, p/šr fffffttffosffn x//oJ<srf7t.tr /ožrAM.)ff/rr/r, f7t s/rrr /.)t /rfo f7t s prtTtft.t-ft/7 or/j.ffff/t.ffor/rfff f7t soJr/ff/otffft .<rfor/rn). .S Arfffrfto /'rsrt/o /'.f sr spr.f.šff/r, '<.f/f Aot);ts7rt/f)// Atfffn/rrrsfnrffofo, Anrffosf rsro/ffffff.fZrff Afrnn/rs/orrn-sAr pr.i//Af / r.srfft, A.fr sp.ft/.t t'rt7orf7prfp/f(/t/offf.irrpr.f/frffrffsfr.fr/.t/ffo-
Sff. '<
Zn fo šfrrJAo /r Mnr/nn /.rp.m pr/prnrf/ porfrrf svetovno /ttnffrpn nvntffp.trt/-nrgn p/nsArtf/An V/tfAn 7.7oAoAnr/n, t/otttn /z ZtfžrftfArrAn. < Vsr xvrsf/ p/nsAr so znff/ rff.tAovrrJftr,« p/šr nvfor porfrrfn, orr/srnv t7ttn ttrAnfr/r rn/r ot/ JrnpfA, rt/Af/ /'opo/ pn /r AvnAfrfn. 77fJ/ vs/ zvoA/ so r.nt/ v nnrt/n rttnAo /'/rmrn/f/, /x ffrprrp/rt/ftr fftffo7/rr /7A fz/nm /n svo/r sA/nt/Ar /r po frttt, AnAo /fttorr/o f/rn/tff n/rpovo /Jr/o, A/ /r /sorr/o ft/rpovr p/nsArftr ff.sfvnr/nAtosf/. «
Z ftfrt/ffnrot/tfrpn posvrfn o ftnt/nr/rn/A, A//r /n/ tftn/n /rfos nn Oforrtf, /r/v/ /srn v// f/tr/sno portsrJfs s ptsvzrfA/ /zrrrrft/A tfptsftsv/frv /ff ftnpofAov /srtsA t/r. V/ttAo SAn/nr. O/s /sosnnftvfnA sA/op/A vprnšnff/ /s t rn^ft]/š//n ftft// o ffto/ttosf/A t7t ttn/ffosf/A, A.tAo v prorrsn šo/.m/n ftnJnr/rftAt) xnpofov/f/ /sorornosf, A; /o pofrr-Ar/r/d.
Z /S/t ftAo A7tty, Mr/fr//7'ro prvrpn n/t t/ntprpn rnvrrt/n x Osftovffr šo/r Mtrftn, sr/r poptsvnr/n/ ft/t ff stsJr/nvrrproA /v.tft (Zrt-porr/r. A/rnAn A7x / /r f7tovnf/vftn ftr/fr//7rn, /srrsrp/.f /r frnj/r/ottn/ttr nnttnr šo/sArpn t/r/n, ttrettr/ so tf/rftf so Jr/n v-r/, sprof/ rvn/v/rn t/osr/rnr rtsot/f.tfr, /zAffšff/r f7t frs/srAr /soposfo /srrJ.sfnv//n Jrnpnn ffr/fr//rftt, vnt)/r /r t/</n/n fnJ/ n/frntnf/vf)/ nr/srtf/šA/ Aotttp/rf. Nn vprn-šnn/r o /t/rn/ff/ šo// Af /JrnAtrftt ffr/fr//7f /r povrJn/n.- «.Sn/ tf/ ft/rnAtr šo/r. /;«/< Rast S-6/[994 tt/rn/ttrpn fftf7r//n fft. .Sntffo ///f/uvrt; /r At so tsA.tft/n. /'rvo /sopo/7t/r t/rttpo. OAo/r pn otttopor.t rnsttffttrvntt/r ofroAovt/t /sofrr/s. Ao ttr/fr// fo t/o/.tfftr, /r rtsfo vsrr-tto, AnAšrtt /r oAv/r šo/r. /Vr/fr/p stno 7r Jo/p.t /rf.t fo/tAts svo/sotAt/, Jn AtAAo Jr/nfttdttn/Ao//r.<<
312	/ rfts /AA4 /r 7)rpnfttZtrt/n /Jrttžrttt/) tt.trot/ov rnxp/ns//.t /.t /rfo t/rtfžAtr. V fr/
šrt'V)/A))).)tA)//))/t')))ofoft'))).)f)AoA.))'sf)t'))))/))')spt'vA), vrtt/))))))), tA)))/)7)ov.) sporov)/.) ftt' x.)fo))t/o v pox.)Ao. /'n/').)))/) so /)7) A4.<r)/.) (')//;)/«, 7.«]/.) Ht))tr, </r./ožt//.))))ovš)))/ožt'X))/).))). .Sfr.)/)of))o/vs/M)/)).)))/t', (A))!)or.)/oofrov)vsvf)-/)7))).]/7'o//))t')t)))7)/t'f)/))/)v//t'))/.)t/o)f)v//.!f))))))V)!t'sf)sAt'))))).)s)7/.).)/)vv/o[)))))).)f) /)rt'(/oA/)t/t'))!)!t'At'V)t)7!/))t)/t', A) fo))).
A)))pr.)v//.<))/))</t'/)))sA)/)t/r[)2/'/'r))).)s))]V)!t'A.)f(')')7)t'vro/'sA)7)t/r2))v.)/)v )).)/or))t))) )0)port'J/[) pršt- /<ro/. /ions /)[<A<r, vot//.) A.it/rovsAt' s7o2At' v fov;))))) /)Jr.)v)/ArA.). V)).)tA)//))/)7!prt'Jsf.)v)fv.)/]ft'))).)f)At'sft'p.)po(/rov/.)A)A.)A!/ošt' A))///'0))(A)r)f))).)št'S/)t'V)7)t))t'/'0f))))/'0frt'At'.
/)r. /.<7itv /Ast')))A oA/.)v//J Jv.) pr/spovA.). Arvvn.) )).))))«))/.) r.)vt)))j/)))šA) ])v*t))o-sf) ))) )]/t'pov) ))/)<«.)/'), v t/ropt))), A) )))).) o.isAtv /)o/t')!/sA.< /J /itA) Ar.)/))).) n.i/irt'/
AJ.)/)))A.)A«, ;i.)/)()A')))M)r.)^))))'.7)/<)(/r. /;])!ty.)(<.)Ar)/t'/A)7.)<))).'.f.)))<)V)fv) [))))vt')'/t'vNovt'))))!)tsf)). ()A.)/)rt't//op/.)prt'f))/)ot//')r.)f.!, (A)/'r)/t'A)t /'o// v/))t' \c))o/)) s/'rt/v/A.m/tm.tA) )))).)/.)))/</<)v<)//rt')))t7/)))7).)n;)))))v)!f<<v,f/'.t')))A p.) s pr)t/rxA), A)/)7] soov.)/(/))tA)f)))))]).)rp)))))t')!f) 7)')[].)/t .)Af[).)/)).)))<A.)rA/)vt'/)o )).)(A)//))p/)oJ/')V)/))).)srr.)))t'/)f't'v);t'))!';i'Ap'.
(.n)t/)vo/)jt/o/t'))/sA)/')o//r.)/sA)A'As)Ao)),/)r)/)r.)V)7p.)/t'/'ro/. A.))'t'//{.)Atr, sv /v o/)op.[f)/o s 43 )))[<))). A/vt/ ))/))))) sfjf))t/)/'rvšvrv)))))))/vpov.)oAožvv.)))A.) /);/)/.) /'r)))))<..
/so)]vvrvv)/v/vpopt'sfrv))/)ot/)))vv))))Aro)))Ao.
K.isf, rt'V)p)/:;)/)ft'r.)ft)ro, A])/r))r«)))Jn)/A(')).)v/)r.)š.)))/.), /t v šnnAAf)/)))) /)o/, Ao/ZAor fr.)/.) ))/v))o ž)v//v))/v, /Difvp)))/.) x.)t/ 3/^ so</vA)Vsw. Nvt/vo)))))o vt7tAo.7))J)Av.)/)rf'f)).)p','f.)Ao )))(')))/«))/(')))/').)/<.))))/'r.iv/irptffjo/ts/fšjrffjAt' povr;)f))vsot/Av.
ž^v/))))o, J.)/')svx))))/oot//ov)7))]OV))).)rov)!)A). 7.)Ao/')svšvAo//))frt/)A) "Jo))).)" ))) v J)'op)A prttA/J) .S7ovv)))/v.
/'o /.))*/) st' (A))) s/)o/;).), /').)V) /Dtposo), J.tsf /).) /'o svo/</t s))o/))v)/f. /ot/) /'o
ft'))), A)%.!))));))))o;)rt'Js.)Ao.
/o/v ŠAo/v.)
Nov« )))t.sfo, 24. 4. /444
Rast 5-6/) 994
Rembrandt van Rijn: f.astna podoba z nasionjeno roko, !619, jedkanica (iz kataioga 1. bienaic siovenske grafike Otočec Novo mesto !S)94,!)o!enjski muzej, t^S)4)
LITERATURA









Scvcr/r? ^a/r / /z zapušč/ne
EREEUDl/ /)e'ze'reva, Jozoreva po/et/e, že se preveša v /cscn, r/š/e /e pr/čev per/e, vse več /e nae/ po/p Aopren, še ma/o /n Jo Jo //sr/ pre/e// Jarvo z/ara, v Ja/;a v;, nn?/r/en/, č/sr/,
Jo nova poJoJa svera,
Jnev/ ne JerJo več /sr/, zvezJ po/ne /)oJo noč/
/n r//)o Jrsrvo srvar/
/io po/n//o san/e srca...
STVARNOST AN iEN Jc/o p/arno
moe/ro poje or/e*, sonce v Jraze/e z/are pene sc/c,
Aor /z san/
se v Ja/p pne pogor/e.
.Sa/ia J//)a žar v ojčne ve/e, v A reg se vzpen/ a oAamne/o mor/e.
Mor/e, /aJro,
Jr/J/, /'e/e sAa/e,
čuJen sver poJ opo/c/ansAnn JZ/ščcm še o/i/aAe spremen/ v o/'.Je /n v oroAc,
A/ v snn /7J /ščem.
ZJ/ se m/, Ja v čas,
A/ več ga n/, pom/em,
/n z mrrv/m/ o/' mrrvem svem čn/em...
ČE	...	Če /'oš v/Je/ Aosr/, Ao m/ preAo/J/e/o gro/',	^/ve/e so /n preš/e
	šopeA poJsA/J rož	
	vrz/ nan/e.	vrara smrr/, zJa/ so č/stc /n Je/e,
	MorJa ///' vsa/ Jo /nrra sArz/eš v rravo —	Jar//o zem/p.
	Ja /7J o/J Je nočna rosa	Prej Aor //J sprejme naza/
^ Pesem je hita ohjavtjena v Do!.	/n e/a //J še zae/npč	šopeA /'oJsAJ' rož
razgledih leta 1985	o/'s Je zar/a.	vrz/ n j/i/e.
/van Gregorč/č A/7ER^/W/ VEČER V OKROGA/ DVORAN/
,S s/ovesno zat/rego a// z Josro/jnsfvcno vzv/šenosrjo,
z (.senčno /abAornosrjo ab s prazno režo pomembnost;
pr/Aapajo pesn/A/ v areno
/;; se posedejo v /oAu sred/ščnega A'ropa.
boren; sropa/o t/;agona/no v samo sred/šee.
/Vj/bove besede se poAorabjo po oboe/;; prebojen/b A rogov /n pres;ba/o brezšumno v sp/ra/ab naš/b ub/jev.
S /azno zamudo
/n b/ažen/m s;?]eb//a/e;n orroAa
se pr;ma;e v dvorano
pesn/A v rož/eab;
p/jan besed
poveša g/avo
bor cverov/ po/n; medn.
/n začne rož/ce sad;;;,-na rone rož posad; vgngasro Aravž/jasro ven /z Aroga.
.S srndcncem sabarsAe žeje se spusr/mo zara/cvam nomad; za nj/m na srepe, na prosrrane savane.
/VeAje na dnn
zaArož/, zavre,
se poced/,
smaragdno
zažar/
naša
/asrna
Ar;.
KGEOV4jV/E EEW/^KE ZR7RKE
A;sr; zad;ba/o pod prsr/. jČur/m prer;vanje p;ščerov pod AoA/jo.j besede zažar;jo, zaroj;jo, zamed;jo.
A*o zaprem p/arn/ee, ugasnem /uč, a ne ognja.
Proda/a/Aa ne s/nr;, AaAšno bogasrvo odnašam za drob/ž, A; so ga žubb ženešrer/prsr/.
LITERATURA
Rast 3-6/1994 b/cv;d;,
AaAo žar;jo pr/žgan/ z/a m; A;
318 za ;noj;m če/om.
/Ve opaž; vebAe prazmne,
A; z/ja s pobee /n /aja za meno/,
Ao smeb/jaje odhajam sAoz; vrara
/n nesem zre/o po/erje v prep/ašeno z/mo.
V zraAt/ /n/gora/o /nnavsAf pog/ed/.
Xof nož/ se zabpa/o v b rber.
P/eb/?aro se
odb//a/o prep/esA.;/;; nasmeb/ /n pada/o AovmsAo prazn/ v vodo,
A/ čaAa da zadabne, da pon/Ane, da presahne.
R/l^EV//V/3SfO PODSTREHE
V rašennasro podsrrcš/e med /ec//a/oče z/oge razoma prš/
/z f)dda//enc megbce šnmna svedoba zvezd.
Pt/d g/ad/no zadržanega d/ba /}cA*a/ neznanega n/ba.
Nebo
se /ron/čno nasm/ba.
ODSOEAVO^E
Pogosfo odAa/aš.
Le en Ara r od/deš.
Negorova Arefn/a od/ožena v zraA Aor pog/ed
za pr/co nad dobravo, A/ se ne vrne.
LITERATURA
Rast 3-6/1994 A(ar /e /me/o barvo,
/e pos/e/ /e s/va senca, A/ frp/
319 v spom/nn.
Pod n/o bod//o mrav//e, pod n/o rasre/o rrave.
b/ pozdra v//a/o vefer,
A/ pr/ba/a /n odba/a.
b/ pozt/ra v//ag) sonce, A/ vzba/a /n za b a/a.
Ra/Eo &!/nov/č M/ O/GAN/ SMO
/s ra Ar;,
/sfe oč/,
;sfa Jnša,
/sfe so/ze, ;sfa!!sfa,
/sfo frp//e/;/e, en freAnA, ena sreč.;.
SAMO MAT/ VE
/SoAAo noč/ /e n)af; ču/a po J šoforon; e gozJn?
A'on!.!/ /e zar/s;]//a mrn/ene oč/, //A /e ;;!ora/a o J/sre N.
A/; sem /oAa/ oj /aAofe, a// sem /oAa/ oJ mraza, a// se;n /oAa/ oj Ao/ezn/, fega uAog/ e/gansA/ ofroA n/sem veJe/.
7b satno m.'n ve.
ŽET/A
Vse, Aar v/J/m z očm/,
A/ raJ /me/, raJ JoA;7.
Vse A/ pograA/7 z roAmn/, v vse A/ zagr/ze/ z zoAm/, z nsm/eant/ po//nA//.
AaJ A/ v/Je/, J.! pr/Ješ, r/, gospoJ C/v/A Aa;/ A/ v/<7e/, Ja s/ r/, gospo;/ C/v//, na mo/em mesfi;, /az pa na rvo/em.
O, //7;A/ Aog,
/zpo/n/ m/ ro že//o.
DAN	
Vsfan/fe e/gan/ /n	/mr; /e še en
ogen/ zaAur/fe,	Jan.
t 1TFRATURA veseAre se m zapoge.	/2anes pozaA/re vse sArA/,
Rast .5-6/1994 zap/eš/fe, a mnz/Aanf/e	veseAre se,
za/gra/fe.	za;gra/re,
/Ve m/sAfe n.a	zapo/fe,
320 /ačne freAt;Ae,	zap/eš/fe.
Ra,ko Sa,novic /ME E/ SER/V/t/ /ZCOV71R//tM
Ot/Aar s/ oJše/ oJ /nene,
/n/a Josr s/ nio/o /n rat/osr s se/io/ oJnese/. /Asra so m/ /zgore/a,
/nie rvog' sAr/va; /zgovar/a/n. Z.igHŠčen;! sem,
Ja ogen/ Ao/eč/n s so/zam; pogas/m.
/'rav//o /i)i, poz;)/)/.'
,4/; /.iz s so/zn)/?)/ oč/ii/ vpraša/n.'
/1// /e A'/o mesro,
A/or voJa roče — ogen/ //uAezm naše Ja ugasne?
Govor/ni;
ZaAa/ /l/s/ cver, pa Ja re nasAr/va/ za ušesa po/ozun?
ZaAa/ /i/s/ A/serna Ao/a vt/ra,
pa Ja re nasAr/va/
oAo// vraru
/n na prs/7i
nos/ni?
ZaAa/ n/s/ voJa, pa Ao /o popi/em, re/ie Ja po//u/)nn?
ČERG^REO
77, čergo, /epor/ea črna,
Ao s/ pre/ezJJa vse srran/ svera, pr/7// ruJ/ v nio/o vas, ogen/ zaAur/,
/n Jovo/i m/, Ja se pogre/em.
Ve//A s/ ogen/ zaA//r/7a, več/i oJ ogn/a v svo/77) oče/i, vse gor/
oJ p/amena /z usr rvo//7i. Napo/ni veJro voJe, gre/ ga s p/anien/nu oč/n/
/n za/// srce mo/e,
A/ žare gor/.
Son/a Vofo/en
^e so rop/; večer/
A'o verer z ž/rom zapo/e
Ao /ma/o čeAe/e aAaet/o ra Je /e rosa
Ja .st /o v Aee vrrem Ma/o sem še ttt/aJa

fr/Je čas
AosousraArezAeseJ m roAe A rez prsrov
7*eJa/ se ne zttam ozreft za raAo OAa sva že /esensAa
/šošf/an /ttr/evčtJ
KaJarAo/t se ozrem veJno /e ra tu r/sr/ /astmi!
Ko sfop/m
poJ everočo /aAAmo
oAsrane neAo
OJprav//am se na por
sAr/vnosr
AeA rttApan
Aom/aJ
A/eščeč/ Ar/A/ čeAe/ rreper JttAa
ČerttJ/ zaosra/am v Ja//a v/ sAš/m 322 me/oJtjo neAa
AreAo Jo/g/A zamrzit/emA po/;
JtatipAsoJanes/agr/
/n pst)
tn/mo reJA/A goAA At/A
sttA/A ranA/A prep/Aan/A /e rreAa Ja pr/Jem
Jo seAe
/1/cš Aorn/d ME^EČ/NE^
5per dan požr/a /e saitta, dež prš/ sdoz meg/o, od re/ ur/ /e r/š/na
^'pod d/ad/vca se ne z//je, n/ dar/e m/d zvod, ne zvad/ rude dnrmon//e /z nodene srrune /od.
dador da/za/n zn udo.
Prav po r/dem čez dodrnee z verrom ves razposajen meseč/n de /z da/ja ve vrača čarodn/ zven.
d: do /ed, d/ me oddaja, prav do donea se srop/, /e r/š/na še osfaja, meseč/nda /zzvem.
Ž/tAiEEJVA ČE/V/N^
Pogna/a v nedo /z zem/je črne
e/p resa s/oda je svoj vrd dučav/, dar čuva spod, n/dod več ne vrne, rado zap/sano v ncdešd/ je posrav/.
d rez desed sem zr/ v pododo,
med črne dodre sdr/r/ ange/sd/ odraz, zajeda/ v črn/ marmor se je grodo;
<<Prerano, /juda, s/ odš/a od nas..."
Zadaj dež/š? Čemu se m/ odm/daš?
Po drogu, repčed, vod/ rvoja s/ed/ Zaman marjer/e/ ncdo/žn/ se dodr/daš, n/ žare, veš, njen dragocen/ med.
dej, po/r /mam, d/ je drezd/dno de/a, že//m s/, da za vedno d// d/ moj. Pojd/va rja, na drugo srran rune/a, ne redraj več /n sror/ ro nocoj/
/Gašperj
Ze sper s/ ru, d/ed/dava pr/dazen/
/n s/umja zarje? Pr/de noč za njo?
5aj upa moj'ga v/r je sdoro prazen...
... pa vendar, draga, še ne pojdem rja, dovod sanjam vzper/ se v nedo, morda odsrane čas, odsrane za oda.
EEQU/EM?
/Stnrrj
Anfon/o MacAat/o	5 c n<
	M;/.! po/erna noč. Visoke A;se sfarega mesra na š/roAem rrgn /ma/o oJprre halone. V prostorne;;; /n /vazne;;; /;ravoAorn;A'!; Aammrc A/opce, s/merr/čne rrJo/esAe /n aAac;/e r;še/;; svo/e črne sence v /;e/; peseA. Mesec v zen/ru, na zvon;An pa razsveJ/cna šfev;7č;;;ca nre. .Spr;7;a/a;;; se po reni sfaren; mest;; san; Aof pr/Aazen.
^ Znani shkar, ki je rad upodaNja! anda!n/ijske !judt iti pri/ore njihovega xiv!jenja.	/ESE/VSEO /A/r/AO /u/;n Romeru Je 7orres' Do/ga poJeže/sAa cesfa sreč/; s;vega sAa/ov/a n; AaAšen reven rra v;;;A', A/er se pase/o črn; /;;A;, RoA/Ja, rrn/e, gr;;;ov/c. Zen;//a /e ;noAra oJ Aap/pc rose, fopo/ov JrevoreJ pa ves z/af Jo rečnega ov;;;Aa. Za v;/o/;čast;;;;; gora;;;; ;;;eJ/e;;/e prvega sv/ra,-s pnsAo na ran;; ;neJ svopm; /;;str;;;;; /;rf; stopa /ovec.
Prevodi	NAPEVA GospoJ, ž;v//en/e ;ne urru/a, ;n;an; /;;;pa vo gr/o oJ Ar;ča;;/a naJ n;or/;, morsA; g/as me og/ušu/e. GospoJ, ž;v//e;;/e me nfrn/a /n veso//e me Jnš;. GospoJ, sa;;;ega s; n;e p;;st;7, č;sfo samega z mor/em.
L1THRATURA Rast 5-6/1994	A/; r; a/; /az se /grava sAr;va/;;;ce, GospoJ, a/; g/as, s Aaferm; re A/;cem,
324	/e rvo/ g/as.
/sčtn? fr vsrpovsoJ,
/n Jj/i/ ft'sp/d/i /n vsrptjvstjj fr/?;!/&/?? sjrno zjfo, Jj /?/ fr AsAf;?/.
S{i.mski pesnik AntonioMaebado y!fuizjebttrojeti26. )uti].itS7Sv Sevit)i. Ko je bit star osem tet, seje presetit/ družitio v Madrid, kjer je )H(./ivc!mta&)stmsrvk))ue!inatov
Spatiijo iti bit večkrat v !\iriz.n,k)er ]e spoztiat Jeana Moreisa,Osear)a Wttdeain!<ut^eti!)arta. Sprotesuro sejepreživtjat. Posnirtiz.etie(bita sta poročena te tri teta) je večitio svojega živtjenja;Areživet v Se^oviji m Madridu. M^ državt)atisko vojno je stopi! tia repnbtikatisko stran in kaj}Tak}io/tnani(ratikistov, čeprav že titntobotm, je kotieetn jatmarjat^l^/umstitSpatiijoitise zateket zmaterjovt ratieijo, vfait tionre, kjer)epo{^ottiotnaotiemoget umrt 22. februarja t91^.
Nanizata bom tijegove pesniške ztiirke:So!edades(Satnote), t^Ol; Sotedades, (ki!eriasyotrospoenias (Samote, materije m dru^e pesmi, razšn]etiai/<Lta)a), !^()7;(!amposdc CastiHa (kastit)ska potja), t^!2; !'aginascseonidos(!/tirane strmi), !*7!7;!*oesiasconip!ctas (/brane pesmi), t^!7,ttrnnat/daja!^2.S; Nuevaseatieiones (Nove pestili), !^2()in(laneioncroapderito(Apo kritna tiestnariea),!^26.
včztsr
/RRZ	/R92.
MO/ OČE
/az st* /o;aa; spona;;/aa; svo/ega Jo/srega očera, v časa, sa/ ga čas vent/ar srra;; ot/naša.
Mo/ oče, /ovec, — ;;a /;rtga Gvat/a//;v;ra nekega s ver/ega J;;e/ —
— ro /e ;;;tst/ra cev ;t/egove /a;š/e /a /se/; Jaa za;;es7/;vega srre/a/
Mo/ oče v naše;;; Jo/aačoa; vrfa,
;ao/ oče sret/; svo/;7; /;;/;g ;ae</ t/r/oa;.
Ve/;/e oč/, v;so/o če/o,
;;;ršavo /;ce, ;a/a/;ae; /sr/;;.
Mo/ oče /s;se /z Jro/sars /s/savts/, pre;a;.š//a/e, saa/a, rr;s/, govor; g/asao.
Spre/sa/a se — o t/rag; oče, še vet/ao s; ra, čas re a; ;z/sr;sa//
/az sea; srare/š;, /or s; /s;/ r;, oče, /.0 s; ;ae /so//a/s//a/.
/AagiaA' v s/soaaaa sea; še vet/ao r;sr; ofro/, A; s; ga ust/;/ za ro/o. A/aa/o /e ;aaogo /ef, ;;e t/a /s; se re s;so;a;a/a/, oče ;ao//
/e //e s; se ;aat/;7 vsa ra /era?
!1. marca 1916
Notica o avtorju in prevodi:
JolkaMtttČ
Atitonio Maetiadoy!šm/;re}iro-/tnkeijai/špatiskeeneiktope/tije
LITERATURA Rast 5-6/1994
Ves čas sta š)a v gosjem redu. Hodil je za njo in stopal v njene stopinje. Tako je bilo najlažje riniti v breg po zasneženi poti zapadlega, sipkega snega. Če bi stopil kam drugam, bi se ugreznil prek kolen, morda celo do pasu.
Bori so komaj vidno štrleli vršiče iznad razprostranc beline. Nekdo je že moral iti pred njima, kar so razodevale stopinje v gazi. Vodile so h koči, onadva pa sta rinila mimo nje, da bi poprej prišla na vrh. Na gori si, če si prišel do njene zadnje vzpetine m do konca. Zdi se, kakor da gora to ve, da čuti, da šele takrat odpre svoje srce in se ti hvaležno da.
Naprej ni bilo gazi, zato sta zamenjala vrstni red. Bredel je čez kolena in tu in tam celo do pasu. Šla sta počasi in zasopeta sta se odpočivata vse pogosteje. Bila sta že v sedlu iti vrh sc je grel v soncu, ki je bodljalo po belini okrog njiju in vžigalo bliskavice v neslišnem prasketu, kot da bi rojilo milijarde iti milijarde svetlikastih kresničk.
Nista si upala motiti z besedo te prekrasne podobe planine, njenega svežega zimskega lica v poznem dopoldnevu. Samo v očeh in na komaj opaznih smehljajih sta drug drugemu brala nje pomen m slišala nje zven.
Sreča zaradi doživete lepote je bila to. Morda še kaj, saj sta se že dolgo poznala iti vedeta o drugem več, kot sta si utegnila povedati. Oboje se je zdaj zlilo v nedopovedljivo razkošje. Utrujenosti kakor da je ne bi niti bilo, volja in utopljenost v čustvo, ki se je že prelilo v nekakšno zamaknjeno ujetost v ta beli zimski gorski vrt pod modrim baldahinom, sta jima bližala vrh, ki bi ga v drugačnih razmerah igraje dosegla. Zdaj pa sta se z zadnjimi močmi skoraj privlekla do gomile, v kateri je bil žameten kup zloženega kamenja in železni drog s pločevinasto škatlo. Včasih so v njej še puščali štampiljko z blazinico, da si je vsakdo lahko odtisnil znak v svojo planinsko knjižico, če je to hote). Že nekaj let je bila škatla prazna in brez pokrova. Zarjavela je čakala svoj ubožni rjasti konec. Takšno je videl poleti, ko je bil zadnjič tu, kjer sta zdaj oba lovila sapo in se oddihavala, do pasu ugreznjena v mehko belino.
Bila sta na vrhu, skoraj privlekla sta se nanj. Iz nahrbtnika je izvlekel stekleničko in krepko nagnil. Ona si je privoščila dolg požirek čaja. Potem sta malce steptala okrog in si pridobila kak krožni meter zavetja. Sedeč na položenih nahrbtnikih sta sladko onemogla in odrešujoče zadovoljna obmirovala. Kakor iz zaklonišča so legali njuni pogledi v dalje pod njima. Zasneženi svet, v dolini naselja, nad njima in vse do obzorja modrina. Njene oči so se smehljale skozi pol priprte veke in v nosnici je zadovoljno srkala v dolgih požirkih sveži razhlajeni zrak. Opoj razkošja ju je prevzel. Prijel jo je za dlan, iz čiste radosti in duševne potrebe, ki mu je neustavljivo narekovala ta gib.
Preletela ju je velika ptica, dvakrat visoko nad njima zaokrožila, kriknila v neizmerno tišino in se spustila za previs. Videl je, kako ji je sledila z očmi.
«Tam za bori je stena. Šla bova mimo, ko se bova vračala. Rada bi videla dolino in vas pod njo. Lani sem imela smolo in srečo hkrati. Bor me je rešil, drugače ne bi več zdaj tu sedela. Bila sem sama in od strani so se potegnile megle. Pokrile so vrh in tako sem tipaje rinila navzdol in malce zašla iz smeri. Skoraj bi lahko bilo usodno. Pod mano se je ugreznilo in obvisela sem na vejevju. Povlekla sem nogi in skozi režo je zazi-
Franci Sati SPET JO BO VPRAŠAL
LITERATURA Rast 3-6/1994
jata prežeča previsna globina. Potem sem se umaknita nazaj iti čakata, da so megte odšte. Šele v koči sem se ovedla, kaj bi se tahko zgodilo.«
-^Včasih si mato nora, je pripomnit, [zzivaš usodo, ni dobro sam riniti v takšnih okoliščinah, čeprav vem, da ti samota godi, če greš sem gor.«
Spet sta nemeta v tišini. Čutita sta jo in sc predala njenemu kraljestvu. Ni bito tako zaradi kakšne zadrege, pač pa sta si jo oba žeteta in jo hotela užiti in se je nasititi. Tako sta obsedeta priprtih oči, komaj sta si upata dihati. Sonce je vrtato v njiju z nežnimi, toplimi zbodljaji in tizato okrog njiju rob malega zavetišča, da so jete mezeti drobne kapljice in potzeti k ttom.
Nekaj časa je tako trajalo, potem pa je začutil, da je toplota na obrazu uplahnila. Odprl je oči in videl, kako so sonce prekrile temnikaste megle. Kar rasle iti hajale so izza stene, kakor rakave metastaze so jele prepredati in temniti nebo.
--Pojdiva,« je dejala. V njenih očeh je začutil begavi trepet, nekakšen nepreboleli strah.
--Tako so prišle tudi takrat. V to smer bova šla, tja do stene ne moreva več, prenevarno bi bilo.«
Po nekaj zdrsih sta zginita v megli.
<< Nazaj na gaz morava, druge rešitve tii. Ne kaže, da se bodo razkadile. Tu nekje v to smer bi morala iti, na najini desni mora biti.«
-Samo, če nisva šla levo od nje? Potem bi jo morala iskati v tej smeri.«
-Pojdiva še malo v desno, mislim, da jo bova tam na.......aajjjjiiiii....«
Obstal }e in buljil v prazno pred sabo. Skozi žile mu je še) grozljivi električni srh in oledenel, nakar je butnila po vsem telesu znojna kri, da je srce udarilo z vso močjo, enkrat in še enkrat, nato pa zabilo kot ponorelo.
Zakrilil je in jo poklical skoraj tiho. Nič. Zaklical je glasneje, potem pa je v grozi zakričal, da bi ga morala slišati, če bi ga mogla...
Zašibila so se mu kolena in sesedel se je v kepo — na robu s svojo zavestjo. Oči so tipale, divje iskale. Iz njih je vrela ena sama mrzlična želja, da bi kaj videl in presodil, kaj mu je storiti.
Potegnil je rahel veter in za sabo povekel črnikavo kašasto megličje. Spodaj se je počasi odstirala bela poljana. Sel je do roba in uzrl njo, v znak je ležala, z licem obrnjenim gor, kjer je stal in jo gledal. Ni se premaknila, z ničemer ni dala slutiti, da še živi...
Zdaj bi bila priložnost, da naredi, kar je že tolikokrat premišljeval, in se mu je vselej zdelo, da je izvedljivo. Če je mrtva, je v odhajanju njena poslednja živa podoba, bežeča v neskončni prostor. Moral bi poskusiti preseči njeno hitrost, jo dohiteti in oditi z njo...
Zdelo se mu je, da bi to zmogel. Že večkrat je s krmarjenjem svoje vidne energije prehiteval odhajajoče podobe in bil vse bližje njunim preteklostim. Nekoč mu je tako uspelo videti svojega očeta, ki ga sicer ni mogel nikdar poprej videti in občutiti, saj je umrl, ko mu je bilo komaj dve leti.
Zdaj je ležala tam doli v kosmeni rdeči bundi, spodvitih nog in kratkih svetlih las. Sonce jo je otipavalo z žarki, lazilo breztežno po njej in jo grelo, še zdaj, ko je bila že daleč v svetlobi...
Vstal je, naredil korak, jo še poslednjič pogledal in poletel k njej, ves čas v zbranem pričakovanju trenutka, ko bo moral vso svojo duhovnost usmeriti v njeno pot in jo dohiteti, da bosta skupaj šla v čas, v katerem sta nekoč že bila...
In potem jo bo spet vprašal.
* Kat)a!*!ntjcbi!avš()!sk(.'m!ctu !S?91/*J4kotučc!ikaM. ra/rcdana 2. regijskem tekmovanju za src-hrno(.mkarjevo priznanje naj!io
pesniški /Eirki, in sicer i.otosovo prehujan)e / Mitjo i^ukovcem in !)o resničnosti i/satijan cvet.
UTHRATUKA Rast S-6/! 494
Poezija. Ni lahko pisati o njej, celo če ti je tako domača kakor meni, celo če jo imaš tako rad kakor jaz. Ali pa morda ravno zato.
[e tiekaj velikega, ima nešteto različnih oblik, nešteto različnih školjčnih lupin, se zliva po nešteto različnih poteh.
Najlepše pri njej pa je, da je edina, ki sme govoriti v imenu neme boginje Ljubezni.
V	pesmi zaslišiš tiho glasbo, v njej začutiš utrip srca, v njej zaslutiš skrite misli in občutke tistega, ki jo je ustvarit.
Moraš začutiti to, sicer je pesem prazna, brez pomena.
Ko začutim v svoji duši pesem, ki bi se rada izlita iz nje, sedem nekam, kjer sem sama. Da sc lahko vidim. Da se lahko slišim, da slišim tiho glasbo duše. Da se začutim. Da začutim ntem svojega srca. Da se zaslutim, zaslutim skrite misli v moji glavi. Zberem vse to v konico peresa in potem napišem pesem.
Včasih začutim v svoji duši pesem, pa me je strah pomagati ji, da se izlije iz nje. To je takrat, ko prej preberem nekaj zares izbrušenega, izkristaliziranega, popolnega. Potem si mislim zakaj sploh pišem? Saj ne znam. In nikoli ne bom. Saj nima smisla. Nikdar ne bom pravi poet.
A, saj me mine. Rečem si: pa kai! Saj ne pišem zato, da bi bila poet, saj ta pesem ni za vas, je
za moje srce, ki nima rame, da bi se zjokalo na njej, pa mora
kapljati svoje solze na papir.
Papir vpil bo solze, vpil bo jok, a bolečino bo pustil.
In srce moje tako joče v neskončnost...
In moja pesem torej nima konca...
Vem, da tudi začetka nima.
Vem, da se tudi ne rima.
Vem, da vi ne marate pesmi brez začetka in konca.
Zato
to ni pesem za vas.
Narcditn piko.
V	meni nastane velika tišina. Tišina in praznina. Če ne, vem, da nisem povedala vsega iti da sc je ta praznina, ki bi morala biti v meni, naselila v pesem. Prazne pesmi pa, saj veste, niso bogvekaj.
A tudi tišina je poezija. Dane Zajc je napisal, da je pesem "igra besed iti tišin«. Ko bereš pesem, jo moraš čutiti. Slišati vse besede in vse tišine. Te tišine niso tihe in prazne kakor navadne tišine. So bogate in polne in prav tako glasne kot besede med njimi. Če pesem čutiš še bolj, še globlje, še višje, še širše, potem so te tišine še bogatejše in polnejše in še glas-[lcjšc od besed.
Takrat so se odprle tvoje školjke poezije.
Takrat si poet.
Sonja Stergaršek SESEDANJE
(ne zgodba — ne pesem)
Po dolgih hodnikih se je ustavil. Skozi potne srage so oči velevale, da se mora ustaviti. Knjiga ga je zelo težila; vrata so povsod zaprta. Rana na roki se je večala. Končno, je upa), saj je na predpražniku začutil prašne ostanke. Od povsod so prihajali. Vsi sami. Za njimi čiste, plemenite živali. Škripajo samo očala. Pa te rože, pripete na vagone. Vedno se praznijo. Nekdo je izgubit očala. Zaletel se je v ogledalo. Ne more naprej. Pred njim se odvija vse nazaj. V ogledalih je neskončnost končna. Kot operacija z nič. Pa ti tvoji beli zobje. Naj ugriznejo v razbolelo. Naj bo črno reka.
Čista mrzla jutra na strehah. Očala je našel. Še vedno mraz na strehah. Ponovno teče za vlakom. Ustavljajo ga drugi ljudje. Sprašujejo, kdaj je nazadnje spal. Devet je ura. Stvari prihajajo do konca. Starci izgubljajo plašče.
Ko je pozvonilo in je odprta, ga je sprejela kot prijatelja. Vstopil je, malo pojedel, povedal. Ko je vstal, je šel delat. Nekoč sta imela otroka. Nikoli ni znala narisati zebre. To jo je motilo. Nihče od prijateljev ji tega ni verjel, ker sc je znala smejati. In otrok je sprejel zebro, jo popravi). Vedno sta sc želela imeti rada. Sivi plašči po bregovih so naznanjali prihod nove zime. Ni verjela, ker je videla pomlad. Drugi so spet prišli. Sedeli. Hvalili. Vprašanj ni več postavljala. Ko je spet pozvonilo in je odprla, so bili drugačni. Bilo jih je veliko. Vsi bi radi noter. Prostora primanjkuje. Skozi okna visijo. Plašči. Starka na oknu ji je vedno pomagala, nato je tudi ona odšla. Mar pozabljaš, ko ga gledaš, da je zebra tvoja? Ko je odhajala, je otrok ostarel.
Na oknih so obmolknili pogovori. Obrazi so se večali. Večali do take mere, da jih oko ni več zaznalo. Otroška roka jim je segala skozi lase in se tako dopolnjevala. Obljubam so rekli, bo že kako. Zvečer so plamenice ugašate počasi, druga za drugo. V mraku so iz pokošenih trav stopale počasne, v belo ovite podobe. Klobuki so popadali na ogromen sesutek starine. Besedam je ostalo le še slovo. Ne bomo se poslavljali, so rekli. In košenina je zamrla. Jutro je potegnilo vase vse živo. Samo oči, povsod oči.
Besedam je dajala nov pomen. Predvsem, dokler jih je sama izgovarjala. Ko se je zbudila, še ni čutila spremembe. Tudi v ogledalo se ni pogledala. Potem je prišel. Spet z očali. Lepo so mu jih popravili, sam ni mogel. Ko se je vrnil, so bolečine počasi ponehavale, vendar se je lepota zlila z dobroto. Večkrat. Potem je ostala sama. Otrokove roke so sc [HUtAUHtA večale, v sebi so nosile svetlobo. Potem so odhajali v polnoč. Raz sebe Rast5-6/)994 niso spustili nobene dlake. Malce nehotno sc ji je smehljal. Spet so pomislili: nchavanje zime in prijetna svetloba. Bosim rokam se je izvila beseda. Mirno, kleče je pred sabo zapenjala otroku zimski ovčji plašč.
129 Samo pridite, vstopite.
SonjaStergaršck
SESEDANJE
UTERATURA Rast 5-6/1994
Bistro se je skalilo in v noč potisnilo kamenje, ki ga je ožulilo do kosti. Ker ni več videl očal, jih je drža) v roki ali pa jih je previdno spuščal v žep. Lahkota nepravilnega gibanja mu je dajala smešno formo, a zaradi pozabe, ki jo je prinesel, se je oblačen smehljaj v popolnosti zli) z njegovim nasmehom. Trmasto je splaknila kozarce, natočila do polovice in sama pita. Boj ni bil več grenak in ostanki na polici so prijetno mirili njeno dušo.

Kot z morja je udaril val svežega. Okna je na stežaj odprla. Takrat se je tudi spomnila očeta, ki je požvižgaval Glumače. Kako malo glasov je potrebno in soba je povsem polna zvokov, tudi klavir je na istem mestu. Nekako ji ni bilo jasno, zakaj se drevesa ne prismukajo v notranjost. Zakaj je prah na zavesah. Zakaj drugi, neznani, gostujejo. Res, kaj išče? V prazni sobi, polni zvokov zastarelega spomina na očeta in njegovo lepo barvo, je udar toplega zraka od zunaj pomenil pravo razvedrilo. Hotela je pogledati otroka. Ni ga našla. Stopila je ven in že je bila v okovju ljudi.

Ko sprožiš nekaj novega, se premakne tudi staro. Zato je še vedno držala obljubo in se je rada opravičevala. Saj je napaka samo zaradi živega, ki je odveč. Ker je svoj. Nove imamo, da jih naučimo. Na to je tudi pozabita. Zaradi zveze, zveze med ljudmi. Saj roža raste, če jo zalivaš. Z vodo. S čustvi? Nov smeh, novi zobje. Še so beli, še se smejejo. Ko so prišli ponjo, je bila mirna. Zoglenelo oko je velevalo nov udarec po telesu, po mesu.

Kako preprosto meče sonce svoje poslednje žarke na poleglo naravo. Zakaj tako visoko? Tatu gori je toplo (od sonca), tu doli je mrzlo (ker sonca ni več). Opasani kamni brzijo skozi vodno gladino. Drvijo, parajo bregove. Sledijo. Sledijo. Zdaj je zadnje sonce že na puščobni skali. Ne more ostati na istem mestu. Nikoli ne more. Tudi oblaki se premikajo, črni ali beli. Pa kamni me dražijo, kot senca mi legajo na zavest, mi parajo veselje, tlačijo z vprašanji. Kdaj se boš vrnila ti reka s soncem? Kdaj boš v nežnosti pogrela in z nežnostjo prepojila vse moje mostove?

Iznenada jo je prešinilo. Tisto petje, pa pesmi, pa ti ljudje. Kam spet hočejo? Saj vendar ne bodo nikogar spustili noter. Ko je pogledala okoli sebe, ga ni več videla. Odšel je. Tokrat ne zaradi očal. Zataknilo se ji je. Natočila si je kozarec. Tudi drugi so jih držali med prsti. Spet pogovarjanje, gledanje v tla, včasih na uro. Vidi, da se eni zabavajo. To je ni več motilo. Po stopnicah je odšla v jutro in na reki je naletela na strmino, ki je ni mogla premagati. Zjutraj pa se je vse vrnilo. Vonj, barva, vegaste stopnice. Naga ga je poklicala. Pesmi so prepevale pravljice in zdelo se
SortjaStcrgaršck
SESEDANJE
Lucijan Reščič: Jesenska vinjeta, ]97),perorisha
LITERATURA Rast .5-6/1994
ji je, da mora počakati. Saj vendar ve, da je sedanjost takt) daleč. Res, zameglitev tii prišla nenadoma. Ravnotežje je počasi izgubljala in dotaknila se je telesa, roka je prijela roko in poljub je še dolgo odzvanjal nežnost.
Vedno bom prišel k tebi. In ona je rekla, vem. Ko je pozvonilo, je vedela. Da je čisto res, še ni upala verjeti. Toliko. Da daješ, ne da bi ti vzeli. V zavesti je ostajal boj, niti vsakdana so se trgale.
Iz vode v vodo je metala nove kamenčke. Od julija do avgusta sc ni nič spremenilo. Nič ni zaihtelo, še manj zadišalo. Postala je mogočna... mogočna je postala. Iz grobih kamenčkov je gradila velik grad z velikimi okni, z velikim vrtom, z velikimi zastavami, z velikimi zastori. Ni ji uspelo. Porušil se je. Do temeljev. Hrepenenje se ji je trgalo. Koščki ličila so padali v sedanjost. Vstanem in odprem okno na stežaj, na ročaj. Vanjo vdre okolica. Spet nič. Mučno je. Obleka sc še tli posušila. Kaj ho zvečer v teater nosita?
Ruševine in smrad. Spet prihajajo. Tudi on? Tudi on. Nikjer se ni ustavit, nikogar ni srečat. V notranjosti je toplo. Bo zmagala previdnost? Saj ga ne bo zeblo in našel bo očala na starodavnem mestu. Skopala se je. Kakšno je njeno telo? Ne gleda se več v ogledalo. Drugi imajo trde obraze. Lačtii pa niso. Ne zna vprašati, zakaj je otrok tako star, starejši od nje.
V manjših podatomskih celicah so nastale grobe oblike dušnih podob. Sredi srca je energetsko polje. Moč se raztaplja v roke. Noge mehko ubogajo telo. Glava se naslanja, ne odgovarja. Oči v svetlobnem objektu. Vse žari. Boj je stik in stik je zlitje, kjer se ne sprosti ogromna razdiralna energija, kjer se je naša oblika poenotila. Iz spanja odhajajo sanje v resničnost. Sedanjost prehaja v večnost. Zlitje je pesem na grobovih neizpeta. Trava ne raste več, pokrita je z belim spancem. Pod njo je skrita milina nastajajoče pomladi. Videla ga je v množici odhajajočih. Očal tii več potreboval. Njegove oči so sijale. Na bregove se je lepila reka. Listje jo je pokrilo. Želim ostati neimenovana.

Mirno je in na tleh so pokrite trave. Okoli njega se nabira vse to kamenje. Teži ga. Noče vstati. Še vedno ima klobuk in očala. Ko se bo stemnilo, bo njegov korak močnejši, vidnejši. Bolje se je držati navodil. Matere na primer. Za vsak slučaj. Potem se je zvečerilo. Nova luč je razgrnila obraz in zasvetilo se je v korakih. Nikoli ni reke), da se ne počut) dobro, nikoli ni omenjal sebe v veliki družbi podobnih. Preprosto. In znala se mu je približati in znal se je dotakniti njenih las, koščkov belega telesa. Predajanje je vedno bilo težko zanjo, boječ se, da je ne razlasti, ne vzame, ne odide...
Pahlo Picasso: Ženska v naslonjaču št. I. 1949, litografija (i?. kataloga 1. bienale slovenske grafike Otočec Novo
mesto 1994)
RAST-L. V, ŠT. 5-6 (27-28) SEPTEMBER 1994
REVMA ZA
UTERATURO KULTURO <M DRUiBEMA VPRAŠANJA




KULTURA



Mitan Škertj KRKA V NOVEM MESTU PREE) STO LET)
Uvod k odtomku
(]p/s[]/e Jr. A/J.m ^Ker// ž/vZ/en/e v N]]ve]n ]]]esft], v Krk; ;n o/i n/e/. Gre za ras, ko /e e Nove)]) tttest)] ohrskora//JmnazZ/o, ])J pru/i poč/rtj/c po/ef/ /##6 Jo /KVJ, ko /e ko;[ča/gJnnaz;)o. /'orem se naJa//u/e/o spomin/ še na čas šfnJpa na Dnna/n, ko jepoč/rn/eeprež/e//a/ Jonta ok Krk/, rer na čas, ko /e Jek J e Novetn mesrn kor m/aJ pravn/k. Konča se z /erom /K%; feJa/ /e za vedno zapusr// svo/ //uk//en/ Jomač/ kra/ — Novo mesro.
Govor/ pret/svem o šporr/k, k/ so p/) rakrar pop//, z/asr/ o ves/anpj, pa mJ/ o p/avan/u m Jrsan/u. SeveJa /e k Jo vse ro uJe/šrvovan/e povezano rud/ s reJa-n//m Jrnža/nnn) ž/vZ/en/eu]. V oJ/omkn so /zpnščen/ odsfjvk/ o t/rnž<nskJ! razmera/], k/ so sieer rtick z;]m]]i]V], a ver/erno man/ pomemk;)/ za okp]vo.
Za /až/e raztrmevan/e /e rreka upošrevar/, Ja /e še/ A/dan /kakor več/na orrok v r/srem času/ v prvo g/mnazpo z Jeser/m/ /er/)n /o konča/ z osemna/.suau rer Ja /e /me/a pu)])]az]/a rakrar osen] razreJov, rore/ /e «osma šo/a« po današn/em šter/u čerrra g/ntnazZ/a.
Dagmar Stekovec

Kopališču !ia Loki; foto: »(iuido« Kandija, iz arhiva Dolenjskega muzeja
KULTURA Rast S-6/1994
TVS
V tistih počitnicah se je začeto tudi kopanje v Krkt. Poznat sem jo iz. Žužemberka, toda v Novem mestu je trikrat širša in nima stapov, dasi ima še naravne podvodne pragove; po drugi stran) je v Novem mestu znatno toptejša. Vsekakor so se mogti v Žužemberku uspešno kopati rudi tieptavači, v Novem mestu je bito to na prostem skoraj nemogoče, vsaj pa prav nevarno. Zato so Novomeščam vedno imeti kopališče, in sieer teseno, na petrotejskih sodih ptavajočo zgradbo. Takrat je stata ati plavata na mestni loki — sejmišču, [meta je skupen bazen, razen tega nekaj kabin z bazenom in na kopnem še posebne stačitnice. Plavajoča zgradba je imeta na Krki, ki večkrat čez noč naraste za meter ati več, botj redko tudi za dva, znatne prednosti in kopališče je bito dokaj pri-tjubtjeno. Dasi čisto btizu je imeto to neprijetnost, da je bito treba od zadnjih hiš kakih .100 m po - res je - najbolj žgočem soncu ali pa ob vodi še dalje po še hujši vročini.
Mitan Škerlj Zato so po nekaj letih prestaviti kopališče pod mestni mlin, k '<pur-KRKA V NOVEM MESTU garskemu« strciišču, kjer je bilo popoidne več sence, razen tega pa sta I RED Slo l i li	Blizu dva gostilniška vrta, slovenski bučkov (Preatonijev) tik
nad kopališčem, nemški (kazinski, Schwarzov) le malo dalje. Da ima sicer skoraj stoječa Krka tik pod jezom precej močan tok od mlinske reke, da se pod prejšnjim kopališčem do tik nad novim izlivajo v Krko novomeške kloake, ni motilo mestnih očetov ne zdravstvenega oblastva. Saj so vodo za mestni vodnjak na Velikem trgu črpali tudi pri mlinu, med dvema kloakama. To kopališče je imelo dva bazena, za moške in ženske, medtem ko je bil na starem samo eden in sta imela vsak spol svoje ure; na novem sta se lahko kopala ob istem času. Zakaj je bilo treba ženskam tako skrivati se, ve sam Bog. Tedanje kopalne obleke so zakrivale precej več kot plesne, šle so nekake suknje od vratu skoraj do kolena in pod njimi so bile hlače skoraj do gležnjev, vsaj pa čez kolena. Pa ne triko, temveč precej težko, lepo nabrano blago. Če se je ta oprema napila vode, je morala tehtati nekaj kilogramov; v vodi se ta teža seveda ni poznala, toda plavati je moralo biti prav težko. Na glavi seveda pokrivalo, slamnik ali nekaka avbica iz enakega blaga kakor obleka.
Ko se je nad mestom odprla bolnišnica usmiljenih bratov in pozneje še ženska bolnišnica, vsaka seveda s svojo kloako, je postala voda pod mestom le malo pregosta. Mesto je dobilo vodovod — nič kaj posrečena naprava, ob dežju je voda hudo kalna — so kopališče prestavili na Loko, še malo višje je hilo kot prej. hi moderniziralo se je. Kabine za slačenje so bile sicer še deljene, drugače kakor v cerkvi so bili moški na levi; posebnih kabin za kopanje ni bilo več, pač pa dva bazena, za otroke in za odrasle, in dva prostora za sončenje, na levi za moške, na desni za ženske. Ko sem bil kot sodnik že trajno iz Novega mesta, se je izvršil ta preobrat. Že precej pred prvo svetovno vojno je postalo mesto za kopanje povsem sodobno, nič drugače kakor naša Ilirija.
Plavati pa mora v Novem mestu vsakdo, ki noče ostati v bazenu ali se kopati v kadi. Kopalnih sob v mojem času skoraj ni bito, ker ni hilo vodovoda. In res tudi znajo danes plavati vsaj skoraj vsi rojeni Novo-meščani. Šestkrat poševno čez Krko in nazaj in vmes še na jez ni bilo nič posebnega, tok izpod mlinskih koles se je dal vsaj na poti nazaj izkoristiti, tja grede pa ni bil prijeten.
Kopat smo se hodili, ne že v prvi ali drugi šoli, marveč malo pozneje, takoj po obedu, če ni bilo šole, torej zlasti v počitnicah. Razen hlačk je dobil vsak staro rjuho — strah pred soncem! — in kos kruha, redno smo vzeli s seboj tudi stare mariaškarte. Pa smo bili v vodi in na deskah do IS. ure in dalje, do malo pred sončnim zahodom, če nas niso prej izpodrinili uradniki in trgovci, ki so prihajali pozneje proti večeru, po uradnih urah. Kljub rjuham smo bili kmalu rdeči in potem črni kot murni.
In kričali smo, kričanje je spadalo sploh k živlienju, vsaj v spodnji gimnaziji. Kdor se ni sam naučil plavati, kar zaradi Krkinih svojstev res ni bilo prav lahko, tega je za male denarje naučil stari Wolf, ki je imel res dobro metodo. Imel je šest ali dvanajst lekcij. Jaz sem jih vzel šest, splava) sem v drugi, v peti sem plaval ob čolnu čez Krko in s tem sem bil "frajšprehan«.
KUtTURA Ves ta čas sem veslal samo enkrat ali dvakrat. Jako rad bi bil, pa me Rast S-6/]9^4 doma niso pustili, ker nisem zna) plavati ne jaz ne oče. Čudno, oče, ki je svoje dni precej veslal na Bledu, se za Krko nikoli ni prav vnel in v manjši čoln ga skoraj ni bilo spraviti. Krka je veljala še za bolj nevarno, 336 kakor je res bila, sicer pa je res skoraj vsako leto pri Novem mestu kdo
KULTURA Rast 5-6/1994
utoni) v nji. Zgodilo sc je to pravzaprav vedno. Nikoli zaradi posebne nevarnosti vode, razen, da je pač povsod globoka in zato nevarna neplavalcu. Ali pa je voda nevarna, če je npr. prvo ali drugo zimo utonil dijak Kotnik, ko je v zimski suknji stoje veslal v malem čolniču, t. i. Seelen-trankerju? Ali je bila voda nevarna, ko je kot dober plavalec utonil moj dragi tovariš Murgel pri reševanju tonečega tovariša neplavalca, ker ga je prijel srčni krč? Seveda, na suhem ne bi bi) utonil ne eden ne drugi, ne ostali, ki jih je vzela Krka.
Zimskega športa je bilo malo. Krka je ves čas, kar jaz pomnim, zamrznila čez in čez samo dvakrat. Enkrat menda o božiču 1891, drugič v zimi 1929; enkrat pa je med mojimi gimnazijskimi leti zamrznila delno pod kasarno, toliko da so nekateri trgovci —lovci tam igrali svoj «Eis-schiessen« in odganjali nas, mladino, ki smo se drsali. Voda je bila zamrznjena samo nekako za tretjino širine, ograje ni bilo, stvar torej več kot nevarna, no, trajala je le nekaj dni. Skoraj vsako leto, tudi po večkrat je zamrznila Težka voda pred izlivom v Krko. Ker ni bila široka, ker voda pod mostičem ni skoraj nikoli zamrznila in prav tako ne kakih sto metrov nad izlivom, kjer je imela studence, je bilo drsališče jako skromno. Urejeno ni bilo nič, največ je bila klopca, da si sedel, ko si natikal drsalke. Slabo je bilo še to, da je led seveda ob bregu pokal, če je voda količkaj narasla ah uparila. Tako se torej nismo kaj prida drsali kipih najboljši volji.
laz sem imel še dva posebna doživljaja na ledu ah, če hočete, tri; dva v gimnaziji, enega kot visokošolec.
Hotel sem z brega nasproti navadnemu dohodu na drsališče. Voda je bila uplahnila, led pri bregu ni ležal na nji, udrl se je in jaz sem bil čez koleni v ledeni vodi. Nevarno ni bilo, mrzlo pa tako, da sta mi obe hlačnici zmrznili in sem komaj hodil, preden sem prišel v manj kot sto korakov oddaljeni Rozinov grad (Sukljetov «Kamcn«) k prijatelju Ceršaku, kjer sem se otajal in posušil brez posledic; še zvedeli niso doma.
Drugič, v 8. šoli, je bilo huje. Tri dni pred novim letom sva se sama drsala z Vladkom Šukljctovim. Južno je postajalo, led je bi) že precej sumljiv. Kadar je postajal črn, smo vedeli, da ni več zanesljiv. Hotel sem se pa le prepričati. Večkrat sem predrsal posebno temno mesto, nazadnje sem pa prav tam zavrl in na mestu malo poskočil, takoj sem bil do pod pazduho v vodi in bi) bi gotovo čez glavo, ako ne bi bil instinktivno razprostrl rok. Voda je bila prav nekako za moža globoka, močnejšega toka ni imela, sicer bi me bila lahko potegnila pod led. Vladko, pogumen fant in velik kavalir, mi je hotel pomagati, pa sem ga zapodil, da se ne udere še njemu, naj prinese kak ko), sem mu rekel. Medtem sem poskuša) zlesti na led, pa ni šlo, ker se mi je zlomi), kakor sem se oprl nanj. Tako sem se prelomil toliko proti bregu - saj je bil oddaljen le par korakov - da sem dosegel dno, potem sem se toliko odgnal z nogami, da sem prišel do nog iz vode na led. Naprej ni bilo težko. Zopet k Ceršaku. Gospa in gospodična Rozinova sta me spravili v posteljo, skuhati vina in čaja, še nahoda nisem dobil. Posušit) se pa obleka ni hotela do večera toliko, da bi jo bi) oblekel. Torej so morali k nam po drugo. Tega sem se najbolj bal. Oče, neplavalec, mi je že tako vedno prerokoval, da me nekoč prinesejo iz vode, sedaj sem se pa še skozi led udrl. Silno so se ustrašili domači, ko sem pa prišel cel in na videz zdrav domov, se jc strah sprcvrni! v jezo iti izrečena je btla kazen, da na Silvestrov večer ne bom sme) plesati v Čitalnici. To je bila velika sramota, ker sem bil strasten in tudi dober plesalec in najbrže že angažiran za kake četvorke. No,
Milan Škerlj v treh dneh se je vihar potege): škodita mi ni kopetj nič, po mestu so naj-KRKA V NOVEM MESTU brže govorili, da sem korajžen fant, in bit sem pomitoščen.
Tretjič sem se zmočil na novem drsatišču, ki so ga prireddi na toki nad kopatiščem, pod sejmiščem. Tam je bilo nekaj močvirnega sveta, Izko-pati so iz njega zemtjo, napraviti iz nje nasip ob Krki, nabrato se je tatne vode in ker ni bita globoka, je hitro zmrznita. To drsatišče sicer tudi ni bilo prostorno, toda vsaj nevarno ni bito. Štaba stran: naravnost proti jugu pod strmim pobočjem, kamor se je vpirato sonce. Led je kar pre-percvat, če ni bito posebno mrzto, in detate so sc razpoke. Preskočim tako razpoko, obtičim trenutek z drsatko, padem naprej in se popetjem po trebuhu, noge pa po vodi, ker so drsatke kar zorate prepereti led. Nič ni bito hudega.
Omenit sem prijatetja Ceršaka, Rozinove, očetovo bojazen zame. Tako prihajam k najtepšemu, kar je Novo mesto imeto in ima zamene ati bi imeto, ako bi moget tam živeti. To je Krka. Ne smem reči, da sem jo jaz odkrit, kaj še, ati da sem jo eden prvih uporabit za šport in iz ljubezni do nje na nji preživet skozi četo vrsto tet vse proste ure, to smem reči in morda še tudi to, da sem naše) posnemovatcev, ati bolje, da smo jih našti Geršak in jaz in pozneje še dr. Stanc.
Od novomeškega jeza do prvega nad njim pri mtinu v Votavčah teče Krka sedem km. Skozi je široka okoti sedem metrov, na ovinkih je še širša, skozi je povprek gtoboka tri do štiri metre, nikjer je ne prebredeš. Četo tik pod jezom v Votavčah, kjer hitro teče in je ptitva, ima par ozkih, globokih tokov, in stari jez nad Cegetnico, ki je hit že v mojem času razen kupa kamenja na sredi ves pod vodo, je bil pretrgan ob obeh bregovih s precejšnjimi gtobinami. Skoraj povsod je voda meter ati dva od brega tudi totiko in botj gtoboka. Ker z brega raste dateč v vodo vrbovo grmovje, je na večini mest skoraj nemogoče ztesti v vodo ati v čotn ati iz njega. Dno je ponekod blatno, da sc vdereš, na mnogih mestih pa skahiato; ztasti med Cegetnico in Brodom je nekaj stotin metrov vetik det dna pokrit s t. i. tahkim kamnom (travertinom), ne vem ali gre za začetek ati za konec brzic, ki jih ta kamen deta v Krki vsaj od Zagradca do Bete Cerkve na mnogih mestih, okoti Žužemberka pa čete stapove. Čudno je tako dno: skata, vsa luknjasta, često obraščena z vodnimi rasttinami in posetjena s potžki, ti sega skoraj do gtadine, korak na tevo in desno pa je gtohina tudi tri m in več. Tričetrt reke bi na mnogih mestih tahko prebrede) ati botje preskakat po takih skatah, nikjer pa, vsaj na meni znani progi, ne bi prišet čez vodo, povsod je nekje par metrov širok in gtobok prestedek.
Največjo gtobino sem merit ob mati vodi pod sedanjim cestnim mostom .5,6 m. Seveda to ni povsem naravna globina, ker je manj kot dvesto m nižje jez mestnega mtina, ki vodo dviga najmanj za meter in sc gotovo pozna še dateč navzgor, najmanj do tistega opuščenega jeza nad Cegetnico, tj. kakih dva in pot km, najbržc pa še datj. Saj bi Krka, ki razen ob jezovih, slapovih in brzicah skoraj stoji, brez teh naravnih in umetnih zaprek bita deroča voda, ker pade na toku manj od 100 km za skoraj 150 m. (Sava od Ljubtjane do Brežic na okoti 110 km za okoti 170 m!) Le na mato mestih ima Krka peščeno dno, tako nekaj sto KUI TURA	pod jezom v Votavčah. Tiste sipine so obraščenc z gosto
Rast 5-6/1994 podvodno travo, kar čete btazine so je, da je ovira za vestanje, seveda pa vestom ne tako nevarna kakor skale, ki segajo skoraj do površine, ati razni koti, ki so zabiti tu in tam v dno ob bregovih in na katerih bi sc 338 tahko razktat čotn ati vsaj nasede) jako trdo in trdno.
KULTURA Rast .S-6/! 994
Skat je ob bregu v vodi !e malo; največ ob strmem, skalnatem levem bregu med Brodom in Cegelnico, kjer se je od previsne, v vodoravne ptasti razstavljene skale, pod katero se je ob nizki vodi dalo vedriti, odkrušilo nekaj skal; dve sta bili kakor veliki rakvi. Sploh je bil tisti del Krke najslikovitejši; gozd na obeli straneh, levi breg tudi skalnat, dno iz -lahkega kamna«; voda je imela na tej progi največji padec. Ob visoki vodi je tu naravnost drla, dasi ji ni bilo videti. Sploh je Krka ob visoki vodi varala, mnogo bolj je drla, kot bi se ob pogledu poznalo; zaradi znatne globine ni delala valov na površini, v čolnu si jo pa dobro čutil. Tekla je toliko hitro, da se je splačalo zapeljati na preplavljeni breg in veslati ali odrivati sc po njem navzgor; seveda pa je to bilo le na malo mestih mogoče, ker je, dasi breg razen na že imenovani progi in malo nad Brodom na desni strani ni skalnat, struga le toliko globoko izdolbena, da voda večinoma ne more na breg. Še največ je poplavila neposredno nad mestom pa tja do -Pod gavgami«. Izkoriščali smo tudi nasprotni tok, ki nastane na konkavni strani (vode) za vsakim ovinkom tem močnejši, čim hitreje teče voda na svoji konveksni strani. Seveda je veljalo vedno premisliti, ali se splača prečkati vodo, da izkoristiš nasprotni tok in preplavljeni breg. Ni se splačalo na vsakem mestu in ob vsakem stanju vode, tudi ne z vsakim čolnom in z vsakimi vesli. Le malo nas je poznalo te skrivnosti Krke, v svojem času sem jih poznal najbolje, to lahko trdim. Saj tudi nihče ni bil toliko na vodi kot jaz, dejal bi, da niti poklicni ribič z Drske ne. In kako je prišlo do tega?
Voda me je vedno mikala, že prav od otroških let. V Novem mestu je bilo več čolnov, največ, tudi po štiri do šest jih je imel stari Fišer, mizar na Bregu. Ta jih je rabil sam, ker je bil lovec, z njimi je uganjal piratstvo: lovil je po vodi, ki je oh povodnji plavila kose lesa z raznih žag ob zgornjem toku, in posojal je čolne; razen tega je iskal ponesrečenec, utopljence.
Dokler nisem začel redno inštruirati, sem imel kaj malo denarja in silno redko sem utrpel tistih 10 ali 21 krajcarjev, ki jih je Fišer zahteval za uporabo čolna. Tako sem v spodnji gimnaziji le prav poredko prišel do čolna; nekoliko sem se tudi bal, plavati še nisem znal in doma so vedno nujno svarili pred Krko.
V peti šoli se je pa vse spremenilo. Prišlo je mnogo novih sošolcev. Med njimi je bi) Milan Ceršak, sin notarja Ivana Ceršaka iz Ormoža. Bil je genijalen godec. Igral je že, ko je prišel, jako lepo flavto iti kmalu sta igrala s Hladnikom, ki je Ceršaka spremlja) na klavirju. Naenkrat si Ceršak premisli in se začne — morda zopet? Ne vem — učiti gosli. Spozna) je, da so gosli neprimerno popolnejše godalo, in začel se je učiti igrati )ih pri kapelniku Langu z njemu lastno energijo in vztrajnostjo. V kratkem času ga je Hladnik spremljal h goslim. Vsa ta godba pa je imela za nasledek, da je Geršak začel pešati v šoli. Bil je dobro nadarjen tudi za šolske predmete, toda podlage ni imel najboljše in dvema gospodarjema pač ni mogel služiti.
Zlasti mu je predlo v klasičnih jezikih. In tu sem mu lahko in rad pomagal jaz. Dolžan ni hotel ostati Geršak nič. Ker nisem bil pravi inštruktor ali korepetitor in bi denarja ne bil vzel od sošolca, me je Ceršak vabil na svoj čoln. Njemu čari Krke niso ostali skriti, ugajali mu pa niso novomeški čolni, zato sta si dala on in njegova filia hospitalis — hony soit qui mal y pense — gdč. Hedviga Rozina, ki bi mu lahko bila skoraj mati — napraviti poseben čoln, jako trden, ne premajhen, a precej uren. V začetku so bila vesla navadna, v Novem mestu običajna, tj. delal si z
KULTURA Rast S-6/1994
enim samim veslom, ki si ga vtekc) z obema rokama ob strani čolna; če si bil pa sam, si sedel na zadnji konec čolna, veslal in obenem krmaril. Način je bil prav dobra telesna vaja, če sc je veslalo enkrat ob levi enkrat ob desni strani čolna, delale so vse mišice od pasu navzgor pa tudi spodnji del in noge niso povsem počivale. Hitrost, ki se je dala doseči, je bila pa z našim, za štiri do pet ljudi namenjenim čolnom, precej majhna. Dvomim, da bi bil mogel, tudi ko sem bil dobro izurjen, za dalj časa v mirni vodi doseči več kot štiri km na uro, še to precej težko; dva sva seveda dosegla nekaj več. Veslala sva v začetku skupaj, ko pa je Ceršak začel gosti in je vedno več časa porabljal za gosli in se je tudi jel bati, da mu postanejo roke in prsti okorni, sem vedno bolj pogosto veslal sam, včasih pa z Jankom Bardom, jako ljubeznivim fantom, ki je tudi stanoval pri Rozinovih in bil nekaj mlajši od Ceršaka in mene.
Mislim, da sem v šesti šoli že rabil čoln več kot Geršak in sem tudi sam kupoval vesla, ki smo jih precej polomili ali zgubili. Veslal sem navadno takoj po obedu pa do kakih 16. ure popoldne, torej v najtoplejšem času; proti večeru, v hladu, je rabila čoln gdč. Rozinova.
Pri Rozinovih je bil še drug, mnogo manjši čoln, pravi Seelentranker, v katerega sva se le prav za silo strpala oba. Eden je moral veslati stoje, drugi pa mirno sedeti na tleh. Stoje smo veslaii redno s t.i. pagajo, tj. z veslom, ki je imelo list na vsakem koncu precej dolgega droga. Lista sta bila znatno manjša kot pri navadnem veslu.
Ohraniti ravnotežje ni bilo težko, potrebno je bilo le prav vzporediti delo z veslom in s koleni. Hitrost, ki jo je dosegel s tistim čolnom in veslom en sam veslač, je bila znatno večja kot z navadnim veslom, predvsem pa je bil ta čolnič sila okreten, tudi v hudem diru se je dal skoraj na mestu okrcniti. Mali čolnič sem rabil zlasti v Težki vodi nad Rozinovim mlinom, ker ga ni bilo pretežko spraviti čez jez. Najrajši sva imela čolnič v veliki vodi, ker je, majhen in spredaj ošiljen, nudil najmanj odpora v deročem potoku. Paziti pa je bilo potrebno seveda prav posebno in večkrat sva komaj komaj ušla mrzli kopeli v kalni Težki vodi. Sam sem se enkrat res okopal z malim čolnom, in sicer pozimi.
Razen dežja nas ni, zlasti mene, oviralo nobeno vreme in noben letni čas. Zgodilo sc je, da sem s hlačami primrznil k čolnu; da so se na veslih, ko sem potegnil z njimi po zraku nazaj, delali ledeni kristali; da smo morali, če je čez noč prišla visoka voda in je bil čoln prekratko priklenjen ter je prišel pod vodo, pod vodo odklepati, to se pravi, zavihati rokave do ramen ali — res da jako redko — zlesti v vodo.
Tistikrat sem veslal pod Oblakov mlin, v ozki vodotoč, po katerem se je odtekala voda izpod jezu. Bilo je malo vode in čolnič je obsedel. Da ga splavim, sem stopil s srede v zadnji konec. Prednji je zato postal lažji, voda ga je obrnila, jaz sem sedel poleg čolna v mrzli vodi, čolnič pa je odplaval in veslo z njim. Ker sem bil že moker, sem kar po vodi planil za njim, da ga ujamem, preden pride v globljo vodo. To se mi je posrečilo. Samo nekaj sto metrov je bilo do doma in gibal sem se krepko, tako mi mrzla kopel ni škodila. Posušil sem se kar pri Ceršaku, doma še zvedeli niso za moje junaštvo.
Redno sem veslal vsako sredo in soboto, ko popoldne ni bilo šole, seveda tudi druge proste delavnike. V nedeljah in praznikih je bilo težje. Jaz bi bil že rad, pa starši so želeli, da gremo skupaj na družinski sprehod. Le počasi sem sc oprostil teh sprehodov, popolnoma pa seveda ne; tudi nisem nameraval, kajti poleti, ko je bil dan dolg, sem šel od Ll'' do 16'' na čoln, potem smo šli pa skupaj na sprehod.
(^oirtania v Novem mestu; fotografijo hrani Dolenjski muzej Novo mesto
KULTURA Rast 5-6/)994
M)
Vestanje, vsak teden po šest ur, pa tudi mnogo več, me je žeto krepito. Ko sem priše! v 5. šoto, sem bit dotg, stok fant, po očetu. Bil sem sicer uren, a ne krepak. V 6. šoti sem bit že eden najkrepkejših med sošotci, dasi so bili razen Metoda Dotenca vsi starejši, nekateri po več tet, in krepki fantje s kmetov. Nisem več totiko raste) na dotgo kakor na široko. Spominjam se, da se je dr. Mariko čudit mojim rokam, kako robustne so postate v kratkem času kakega teta. Saj tudi ni bito tepšega in botj zdravega kot vestanje na Krki, na soncu in zraku, brez praha; žcteznicc še ni bito, ceste na kotodvor ne. Tudi sedaj ne kvarita zraka mnogo, takrat jih ni bito.
To so biti sicer že davno prej pogruntati Novomeščani in zgraditi so vetik čotn, za dvajset in več oseb. Meščani so biti v družbi in uradniki, mistim, da ztasti tovci. Tako je bi) širok čotn, da so bite klopi ob straneh, med njimi dolga ozka miza in na vrvici med dvema kotoma se je data razpeti vrsta različnih zastavic, kakor si pač morske tadje ob svečanih prilikah obesijo «gato<<. Vse to je bito tepo, toda uporabtjati so svojo barko kaj mato, 2—3 krat na teto. hi ne za vestanje, za to so najeti dva težaka. Bač pa se je mnogo pito in jedto, v čotnu ali na bregu ati oboje. Mistim, da so na poti domov mnogi sami voziti barko.
Bolj v najinem stilistu so si dali napraviti čotn nekateri profesorji; bil je pol manjši od tiste tadje, tepo ostro zgrajen, tmel je prednost, da se ni vestato ob straneh, držeč veslo v rokah, marveč tako, da je tekto ob ktinu na zgornjem robu stranice. Vesta so imeti profesorji jako dotga, jesenova, torej prav težka. Redno je en mož vestal samo z enim vestom, dve sta bik pretežki, tudi se je težko zamahovato z njima, Goniti so torej, redno, Čohi štirje možje, eden je krmarit, par jih je tatiko što tia čotn kot potniki. Ta čotn je tul hitrejši od Geršakovega, če sem ga sam podit še tako. Dolgo me sicer niso mogli ujeti, toda stednjič so me le prehiteti. hi pri tem se je profesor bon, ki med dijaki ni bil priljubtjen, tako
KULTURA Rast 5-6/1994
reža), da sem misli), da se norčuje iz mene. Pa sva sktenita z Ceršakom, da jih ujameva. In sva jih. Napraviti sva dala enake k)ine ob stranicah in podobna, a znatno )ažja vesta, tako da je en vestač z tahkoto vtadal dve. Seveda se je bi)o treba naučiti vestati s temi vesti, ki so kaj rada skočita s ktinov, se zvijata v roki — žtice so bite skraja previsoke — in se tudi neredko lomila. Toda ko sem bit dovotj izurjen, me tudi štirje profesorji s krmarjem vred niso ujeli, pač pa jaz nje. In postat sem objesten, takt) da me je dr. Marinko po očetu dat posvariti, naj se ne šatim tako s profesorji in jim ne kažem premoči, da ne bo zamere.
Vese) sem precej potomi), bita so iz žaganega mehkega držaja, v kateri je bit vstavtjen preširok list; vse jetovo, zbito z žeteznimi žebtji. Drugačnih vese) naš mizar, stari Pišec, ni znat detati, najbrže tudi m imet primernega lesa. Iz trdega tesa bi bita pretežka, naša so bila prešibka. Ko so žebtji dobro zarjaveti, je bito po vestu. Botjše tudi niso bite naše «pa-gaje«, vesta z dvema tistoma, toda držata so dtje, ker so biti tisti majhni.
Ko sem bit v S. šoti ati takoj po maturi, je dobit dr. Stanc s Koroškega nov čotn na gredetj (Kiel) z dvema paroma veset, za štiri do šest oseb. Pomagat sem ga sptaviti. Tako tahak je bit, da sem ga sam dvignit in spravit v vodo, bit sem pa takrat za IS tet izredno krepak fant, postedica predvsem vestanja, pa tudi ptavanja in tetovadbe.
Smet sem rabiti tudi novi čotn, ker sem kot povodnjak uživat Stan-čevo zaupanje, predvsem me je pa razvesetil, ko mi je dat v izktjučno rabo svoj prejšnji ptoski čotn za dve, največ tri osebe. Tega sem opremil s posebnima žeteznima ogrodjema, ki sta se dati razpreti in ztožiti. Če sem jih razprt, se je dato vestati z dvema vestoma, če pa sta biti skupaj, sem tahko vestat s pagajo ati z navadnim vestom ob strani. Čoln ni dohaja) čotna na gredetj, če sta v tem vestata dva vestača vsak z dvema vestoma, sicer pa je bit dobro najhitrejši v Novem mestu in, ker je bil ptosk, najbotj okreten.
To se pravi, okretni so bili oni čotni Fischerjeve znamke precej enako, toda če sem vestat z dvema vestoma, sem z nasprotno uporabo veset v najhitrejšem teku tako rekoč na mestu obrnit in vestat v nasprotno smer. S starega mosta, ki je stat na 18 tesenih kozah, so ljudje gtedati, kako sem "šivat « most: med prvima kozama navzdot, na mestu obrnit in med stedečima navzgor in tako datje. V nizki vodi to ni bito nevarno, dasi so bite nekatere koze tako btizu skupaj, da sem s svojima dotgima vestoma komaj zvozit, ne da bi bit zadel v kozo. V vetiki vodi pa ni bito samo težko, ampak tudi nevarno. Ako bi me bita voda potisnita v kozo, bi se mi bit čotn takoj napotnil ali pa četo zvrnit, in prav nerodno bi bilo ztesti na most, čotn bi bita pa voda vzeta, kajti most je bit komaj tristo metrov nad jezom. Šet sem pod most — seveda brez "šivanja« v tako visoki vodi, da sem se mora) vznak vteči v čotn, in proti vodi sem prišet te btizu tevega brega, kjer je bita voda mirnejša, in sicer tako, da sem se oprijemat za podotžnc nositce mostnic, pri zadnjem pa krepko odgnat. Z mahni čohiom sem šet po Bezgaru — Brštjinskem potoku — do Brštjina, z vetikim pa v Težko vodo in Prečno do prvega nitina na njih.
Kaj vse sem doživet na vodi, nekaj v družbi, nekaj sam, kajti, če sem hote) kaj doseči, sem bi) pravzaprav najraje sam, ker sem vede), česa se smem totiti. V družbi to ne gre tako. Rad sem imet za tovariša, ko je Ceršak odšet, pokojnega Mitana Šuktjeta, ki je bit izvrsten tovariš: tju-bezniv, krepak, odločen, brez strahu. Z njim se mi tudi ni nikoli nič pripetih), dasi sva bila prav drzna.
KULTURA Rast 5-6/1994
"Doživtjat« sem sam ati v družbi drugih. Parkrat sem se namočit, ne tako temetjito, kakor takrat, ko sem se vdrl skozi ted, pa tudi v mrztem času, ko sem skakat iz čotna v čotn. Nekoč mi je sitno predto v vetiki vodi nad jezom. Poskušat sem, ati sidro drži čotn tudi v vetiki vodi. Sidro je bit precej vetik kamen, privezan z močno, v vosku kuhano, torej za vodo neobčutljivo vrvico, ki je bita na drugem koncu privezana na čotn, da ni mogta uiti. Bit sem na Geršakovem čotnu in sem spustit sidro, ko sem bit morda 40 ati 50 m nad jezom, čez kateri je drta umazana Krka, tako vetika, da se je jez pravzaprav poznat te po dotgi črti precej visokih vatov z betimi kapicami. Ne bi bito, po mojem mnenju, preveč nevarno čez jez ob tako vetiki vodi; treba bi bito te vestati navpično na jez, da ne bi vatovi prijeti čotna postrani, pa bi čtovek, opirajoč se in držeč ravnovesje na dve vesti, hitro sptovit v mirnejšo vodo. Nazaj bi morat čotn seveda spraviti po suhem. No, sidro je prijeto, čotn se je ustavit morda 30 m nad jezom in se je seveda takoj zasukat s prednjim koncem proti jezu, kajti kamen je bit privezan zadaj. Stat sem torej in sidro je držato tako dobro, da ni čotn prav nič drset proti jezu.
Ko sem vse to dognat in se nagtedat in nastišat divje vode, sem hote) nazaj. Tu se je pa takoj pokazato, da sem v pasti, da "naprej ne vem, nazaj ne smem«, pravzaprav narobe. Treba je bito dvigniti sidro in obenem obrniti čotn proti vodi ter začeti krepko vestati. Čim sem te mato dvignit sidro, se je čotn pribtižat jezu, ker pač nisem moget obenem z vesti obrniti čotna in zamahniti vsaj totiko, da bi se rešit jezu. Tako torej ni što. Obrnit sem nato čotn, viseč na sidru, tako da je gtedat prednji konec proti vodi in skočit k sidru, da ga izvtečem. Kakor sem bit uren, voda še botj, tako je jeta obračati čotn, da bi bit šet najbrže počez čez jez, ako ne bi bi) takoj spustit sidra, ki je k sreči takoj prijeto. Na bregu so se že začeti zbirati tjudje, radovedni, kako se izmotam; poznati so me seveda vsi in marsikdo mi je morda privoščit, da se izptačam za svojo neprevidnost. Rešit bi se bit, ako bi bil žrtvovat, prerezat vrvico; to bi bito narejeno v trenutku in še bi bit čas prijeti za vesta. Toda žrtvovati vrvice nisem hote). Nazadnje sem se izmotat tako, da sem vesta), ne da bi bit čotn obrnit, torej ritensko, in sicer ne naravnost proti vodi, marveč nekotiko proti tevemu, mestnemu, konveksnemu bregu, kjer je bita voda precej mirnejša, jez pa, ki gre poševno skozi vodo, botj dateč. Z vsem naporom se mi je posrečito z vestanjem izdreti kamen, da se je pač po dnu vteket za menoj. Ko sem priše) v mirno vodo, sem kamen dvignit totiko, da ni dosegal dna, in odveslat. Gtedatcem bi bil najraje pokazat oste, pa se ni spodobito in tudi nevarno je bito, breg je bit tako btizu, da bi me biti tahko kamenjati. Drugič sem poskusit isto, ko je bil Vtadko Šuktje z menoj. Brez težave je što; on je dvigat sidro, jaz sem vesta), kar naravnost proti vodi; za dva ni bilo nevarnosti — razen ako bi se bito ztomito vesto.
Že kar v začetku mojega ptovstva, ko smo še imeti navadna vesta, sva vestata z že omenjenim Jankom Bardom. Otok, ki ga je še nekaj pod sedanjim žetezniškim mostom, je bit takrat znatno datjši in ob mati vodi je precej tistega dotgega grebena, ki se je vteket sicer pod vodo proti mestu, gtedato iz vode. Ta greben je bi) poraščen z bičkom, tako da se je težko razločevato, ati je suh ati ne. Midva sva poskušata, kje se da s čotnom čez. Što je večkrat, nazadnje sva pa temetjito obsedeta. Z vestanjem čotna nisva mogta sptoviti, tudi če sva oba stopita na tisti konec čotna, ki je še ptaval. Torej sva se začeta odrivati z vesti. Napeta sva svoje moči, naenkrat je čoln zdrsnil z grebena, Bard pa je izginit v vodi,
KULTURA Rast 5 6/)W4
samo za koteno je obviset na robu čotna. Ali mu je spodrsnilo na mokrem dnu čolna, ali je čoln na njegovi strani prej odnehal, alt je zdrsnilo, ali se vdrto veslo, Bog ve. Nerodno je bilo precej. Da ni bil Bartl plavalec, to je zaleglo najmanj, saj je za nogo visel za čoln. Toda glava je bila pod vodo. In če sem se nagnil na isto stran, da ga primem za roko ali za obleko, se je čoln kaj sumljivo nagnil. Potegni) sem ga brž. za nogo na konec čolna, tam sem ga spravil toliko iz vode, da je bila glava zunaj. Ni bi) še izgubil zavesti, brž je bil v čolnu in potem je moral na moč vestati — daleč ni bilo — da se ne prehladi.
Pri drugi priliki je padel v Krko bivši veliki župan Lukan, ki je bil vso gimnazijo eno leto za menoj in s katerim sva sc prav dobro razumela. Na ovinku pred Ccgelnico je bilo eno redkih mest, kjer je v Krki rastlo trstje. Hotela sva si ga nekaj narezati, t ukan je rezal iz. sprednjega dela čolna, jaz sem sedet zadaj in držat z navadnim vestom čotn proti slabemu toku. Nisem pazil, kaj počne Lukan, kar «čof« in ko pogledam, Lukana ni. Hote) je k sebi potegniti trst, ta sc je zlomil in Lukan je bil v globoki vodi, seveda popolnoma oblečen, tako konec septembra. Takoj se je pokazal, zvlekel sem ga v čoln, spravi) najbližje, kjer je dopuščalo grmovje, na breg, in teči je mora) domov, da se ne prehladi.
Na Krki je lahko po več sto metrov brega, kjer zaradi gostega vrbovega grmovja ne moreš pristati s čolnom. Sploh pristajanje ni prijetno, ker je voda redno globoka takoj pri bregu. Če sta dva, že gre, ker eden pridržuje čoln z veslom ah držeč se za kako vejo. Če si pa sam, moraš skočiti, držeč verigo v roki, in če ne paziš, lahko pri tem odrineš čoln, da te vrže za verigo v vodo, če pa jo spustiš, ti odplava čoln. Nekoč sem ga komaj uje); vrgel sem se z. obupnim skokom za njim in res sem ga ujel, toda noge sem do stegen potegnil po vodi in ne bi verjel človek, kako kratek trenutek zadostuje, pa si moker do kože.
Drugič sem na podoben način padel v vodo, ko sem leze) na breg. Potem sem vedel, kako ravnati.
Enkrat mi je tako padla v vodo na trebuh gdč. Linča Umkova. Napravili smo izlet, mlada družba v nekaj čolnih, v mestni gozd nad Ccgelni-co. Tam je bil nasproti trči vasi dober studenec, tzkrcali smo se pa včasih malo nižje iti tam je gdč. skočila, na mesto da bi stopila in že je ležala na nizkem kamnu, ki je bi) ob prav nizki vodi iz vode, takrat pa tie. Nič ni pomagalo, dal sem ji svojo suknjo, da se ne prehladi, zapeljal sem jo na nasprotni breg in od ondod je tekla dva km v Kandijo, kjer je počakala pri znanki, da ji prineso iz mesta obleko. Bilo je v največjem poletju, škodilo ni ne nji ne mojemu glasu kot čolnarju, izlet je bi) pa le nji pokvarjen povsem, nam drugim pa tudi precej, zlasti meni. Dekle je bila tolikokrat na čolnu, da sem ji prisojal več skušnje, kot je bilo prav. No, to pa so bile malenkosti, nevarnosti razen za nahod ni bilo, le jaz. bi bil nekajkrat lahko skupil kaj več, ker sem redno padel v vodo pozimi ali vsaj v mrzlem letnem času.
Parkrat mi je šlo pa res za nohte. Kako sem poskušal s sidrom, sem že povedal. Drugič sem bi) ob jako veliki vodi v potoku pod Rojinovim mlinom. Žaga je stala na štirih ali šestih precej visokih kamenitih stebrih, tako da so bila med njo in hišo z mlinom mlinska kolesa. Padec je pri vseh mlinih na Težki vodi precej vetik, jez precej visok, da se dobi ob nizki vodi več moči. Poskušal sem, kako bi se iz glavnega vodnega toka pod žago it) med stebri prišlo v curek, ki je drl izpod koles. Voda tatu gotovo ni bila globlja kot kakih t,.S m, toda drla je tako, da je hotela vsc prevrniti.
KULTURA Rast S-6/1994
l ik pod žago je bila ob mali vodi sipina, kjer je raslo visoko grmovje, ki je pa takrat gledalo samo toliko iz vode, da mi je oviralo čoln in vesla, kod grmovjem je bila brv, po dva hloda z brega do preproste koze sredi vode in naprej zopet dva hloda. Voda je segala skoraj do brvi, dvomil sem, da bi čoln sam prišel pod njo skozi, tudi gori grede sem prišel ne pod brvjo, marveč ob levem bregu, kjer je bila brv nekoliko preplavljena, in le tako, da sem sedeč zadaj zapodil čoln čim bolj nanjo, še) potem v prednji konec, s tem olajšal čoln zadaj in ga zvlekel čez brv. Tisti moj poskus, priti pod žago v curek, se je povsem ponesrečil. Voda me je pritisnila ob steber, čoln je bi) takoj poln in jaz sem stal v deroči vodi nekako do pasu, žaga, njen pod, je bil pa še toliko nad menoj, da nisem dosegel prečnega trama, po katerem bi bit zlezel iz vode. Vesli sta seveda odplavali. Slišal me ni v mlinu nihče, voda je hudo bobnela in mleti so tudi. K sreči sem imel, kakor vedno, pri sebi tisto vrvico, ki sem jo že omenil pri poskusu s sidrom. Bila je dolga do 60 m. Vzel sem jo v dve gubi, vrgel čez tram, napravil zanko in si pomagat na žago. Olajšani čoln je, dasi poln vode, takoj odplaval in se motal med grmovjem. Stekel sem na kopno in okoli mlina na brv. Polni čoln bi bil lahko zdrsnil pod brvjo, moral sem ga ujeti z brvi, sicer bi bil ušel v Krko, ki je bila oddaljena manj kot dvesto m. Res ga je tisto grmovje zadržalo toliko, da sem ga še ujel in z muko spravil k bregu. Tam je bilo eno veslo, voda ga je sama spravila k bregu. Kolikor hitro sem mogel, sem spraznil čoln pa z enim veslom za drugim, ki sem ga ujel šele precej daleč v Krki. Potem brž k Rozinovim, kajti bilo je dokaj hladno, dasi je sijalo lepo sonce.
Tretjič bi se bita prav po moji drznosti lahko zgodila velika nesreča, za katero se ne bi bil mogel izgovarjati s slučajem, ker sem nevarnost iskal sam; res je le, da sem se je zavedal šele, ko sem bil že sredi nje in nisem mogel več nazaj. Težka voda se izliva v Krko tik pod cestnim mostom, ki ima dva nizka oboka, tako da je ob veliki vodi le malo odprtine pod njima. Ker je Krka neprimerno močnejša od potoka in je povodenj navadno istočasno v obeh vodah, zastavlja Krka potok, tako da se ta prav počasi odteka pod mostom vanjo, pač preplavi travnik nad mostom in skoraj napolni odprtine obeh obokov. Iz Krke priti v potok torej ni težko, le počeniti treba v čolnu in paziti na vesla. Lc parkrat sem videl, da je bil potok hujši in da je prav vdrl vanjo, tako da je zaradi utesnitve vodotoča z mostom in zlasti z zidanim stebrom v sredi nastala skoraj brzica in so se delali vrtinci. In hotel je vrag, da sem prav ob takem stanju na veliki Slančev čoln naložil brata Vladka in Vojčka, oba neplavalca, da poskusimo priti proti deroči vodi pod mostom v potok.
Brata sta mi slepo zaupala, ne vem, ali sta se sploh zavedala nevarnosti, v katero smo prišli, ko smo se sicer spravili pod most, nikakor pa nismo mogli naprej, ker nas je hotela voda postaviti počez, z vesli pa nismo mogli nič, ker je bila odprtina pod obokom premajhna, da bi bili zamahnili, voda pa pregloboka, da bi se bili z vesli odrivali kot z drogovi. Petkrat, desetkrat se je posrečilo, nazaj pa tudi nismo mogli, krmilo bi sc bilo takoj obrnilo postrani, čoln pa za njim in v hipu bi bi) polti vode, brata bi bila, oblečena, utonila par metrov od brega v deroči vodi. Slednjič sem čoln spravil k desnemu bregu, tako da se je skoraj dotikat zidu mosta. Tam se je eden bratov ujel za tenko vejico grma. Previdno je tipal naprej ob nji, da je prišel do močnejšega stebla. Jaz sem medtem drža) čoln, tako da je sta) z ostrim sprednjim delom proti vodi, drugi brat je menda pazit, da nas voda ni preveč butala ob zid in polomila vesel. Vse to smo morali delati čepe pod obokom. Lc počasi in prc-
KULTURA Rast .5-6/1994
vidno smo napredovati totiko, da sem se moget dvigniti. Z vso sito sem se upr) ob obok, pognat čotn kar sem moget naprej in takoj prijet za vesta. Biti smo rešeni. Voda se je nad mostom raztita čez travnik in je sicer tekla hitro, toda drta ni. Držat sem se, kakor da je vse to bilo v programu, bat sem se, da brata ugotovita, kako nam je predto, da se preplašita in mi uideta. Pa nista, namreč ušta; ati sta sptoh opazita nevarnost, ne vem. Motčati smo vsi trije, tudi doma. Ven priti pod mostom ni bito pretežko. Treba je bilo točno držati čoln v toku pa ga je sama voda tepo odnesta v Krko.
Zadnja, naj večja dogodivščina se mi je pripetita oktobra 1896. Za živtjenje sicer takrat meni neposredno ni što, vendar je bita stvar dovotj resna za mene in za druge. Bit je jako tep sončen popotdan in odpraviti smo se na obeh čotnih: Stančeva guvernanta z Martino, Umkova Linča, Potjančeva tva in sestra Ana. Prišet je tudi naš najmanjši, tri in po) teta stari Stanko, toda postat sem ga nazaj, ker je prišto eno dekte več, kot sem mistit, v svoj mati čotn se ga pa nisem upat vzeti. Jako žatosten je odšet sam nazaj, h vata Bogu!
Mi smo kreniti k mestnemu mtinu, kjer je bito drevje in grmovje Ragovega toga v najtepših jesenskih barvah nad temno zeteno, ponekod od jasnega neba skoro višnjevo Krko. Dovotj dateč od jezu sem reket, naj dekteta obrnejo čotn, tako da bi se jezu btižati s krmitom in bi tahko z enim udarcem vese) ztetete pet, šest metrov nazaj z jeza. Sam sem z matim čotnom storit prav tako. Kotikokrat sem se na ta način pribtižat jezu tako, da sem trčit vanj! Ko so bite skoro ob jezu, sem zakticat «nazaj« in sam krepko potegnit, da je moj čotnič kar odtetet. Kaj so detata dekteta, ki so vsa znata za sito vestati, guvernanta pa naravnost odtično, ne vem. Ati niso naenkrat potegnite iti se tako zaptette z vesti ati je tista, ki je bita pri krmitu, držata krmito postrani: naenkrat vidim, da se čotn ne odmika od jeza, marveč se mu pribtižuje z bokom, da teze na jez, da visi sprednji konec že čez jez in da samo zato še ni zdrknit čezenj, ker se je na njem zataknito krmito. Vedeti treba, da je jez kaka dva metra te mato nagnjen, potem pa kakega pot metra navpičen. Što je čezenj te mato vode, očitno pa je čotn našet mesto, kjer je što nekaj več, saj površina s kamenjem obtoženega in z gostim debelim mahom obrastega jeza ni povsem gtadka.
Na mah se izdere krmito, čotn se strese, Poljančeva Iva pade ati skoči v vodo pod jez, Umkova zteze sama iz čotna, poktekne na jez in se prime za zgornji tram jezu. Tako otajšani čotn se premakne naprej in ko popotnoma brez potrebe skoči v vodo še Martina, odptava čotn tepo sam čez jez. V njem sta biti guvernanta, ki je držata Martino - ta je obenem višeta na robu čotna - Ana je pa mirno sedeta v čotnu, ati tako htadnokrvna ati tako preptašena, ne vem. Ptavati ni znata ona, pa tudi ne Umkova. Vse to ni trajato pot tako dotgo, kakor se pripoveduje. Kaj naj storim jaz? Martina, guvernanta, Ana niso bite v nevarnosti. Voda je bita majhna, do spodnjega, botj nevarnega jezu bi rabite skoraj pot ure, pomagate bi si bite na breg, pa če bi z rokama vestate - kje so bita vesta, nisem vedet. Voda tudi ni bita tedena, torej se je tahko nekaj časa držata na jezu Umkova.
Potjančeva je sicer izvrstno ptavata, toda bita je popotnoma oblečena in obuta in vatovi pod jezom - res sicer ne nevarni - so jo grdo premetavati. Njej je bita pomoč najbotj nujna. Obrnit sem v hipu svoj čotn, ga na moč pognat čez jez in skočit v vodo v trenutku, ko je čotn s sprednjim koncem dosege) vodo pod jezom. Tako sem preprečit, da se čotn ni zadrt
KULTURA Rast S-6/) 994
v vodo in ni zajci. Potem sem se obesi! zadaj za čoln in ga piavaje naravnal k Poljančevi. Ta ni izgubila pameti in se je prijela za prednji konec ter zlezla čezenj v čoln, ki sem ga zadaj držal v ravnovesju. Potem sem še jaz čez zadnji konec zlezel v čoln. Od strani bi bilo obema lažje, toda malt čoln bi se bil najbrž zvrnil. Na bregu sva bila kmalu, izkrcal sem jo in poslal, naj teče domov.
Ljudje so se medtem začeti zbirati na bregu in ob mlinu, toda nihče ni še) Umkovi na pomoč. Ta se je, plavanja nevešča, menda bolj ustrašila, kot je bilo treba; ležala je na sredi jezu, najmanj 40 m od brega, tam, kjer je — po nepotrebnem — skočila iz čolna. Niti na pomoč ni klicala, seveda sem jo bodril, da pridem takoj potijo. Pomagati sem ji hote) na ta način, da ne bi bil šel po spolzkem mahu iti karnnju, marveč v vodi ob zgornjem robu jeza, tako da bi se lahko s koleni iti rokami upiral, ako bi me hotela voda splaviti čezenj. Nazaj grede bi bi) imel samo eno roko, ker bi moral držati Umkovo, zato sem zahteval vrv. Prineso, privežem si jo čez prsi in zlezem v vodo. Dajat sem navodila, kako naj popuščajo vrv; bili so pa tako nerodni, da so me z njo skoraj vrgli v vodo in slednjič se je izkazalo, da je prekratka. Medtem sem se prepričal, da voda ni tako huda, kakor sem se bal, zaklical sem, naj vrv spuste in jim jo še potegnil iz rok. Umkovi sem reke), naj me prime z obema rokama za moja ramena, prepričan, da bo v svojem strahu držala bolj čvrsto kot jaz. Vstati si ni upala; napol kleče, napo) čepe sva pridrgnila do kraja, kamor so takoj prišle tudi ostale dame; od cele družbe sta bili kolikor toliko suhi le guvernanta iti Ana.
Jaz sem oblekel suknjo, ki sem jo ime) slečeno že prej med veslanjem in hiteti smo vsak na svoj dom. Čudni so bili ljudje. Zdelo se mi je skoraj, da jim je žal, da se je vse tako lepo končalo. Vsaj meni povodnjaku so menda privoščili, misleč najbrž, da bom poslej ozdravljen in z menoj dekleta. No, moram reči, da so se zmotili. Drugi dan sem bil zopet na čolnu iti od deklet se tudi ni dala nobena oplašiti. Nahoda tudi ni dobil nihče.
Ko sem bil preoblečen in suh, sem šel k Slancu, da se opravičim zaradi čolna, bal sem se, da se je kaj pokvaril, pa se ni. Dr. Slane me je grdo nahrulil, prvič, da sem dekleta spravil v nevarnost — to je bilo res in ne: brez mene ne bi bile šle tako blizu jezu, ko bi bile ravnale pametno, pa bi šle čez jez — drugič, da nisem šel najprej pomagat Martini. Teta Slan-čevka me je branila iti jaz sem dejal, da sem šel najprej pomagat tistim, ki so bile v večji nevarnosti, Martini sploh ni pretila nevarnost. On je nato zarenčal, da ve, da sem se vedel junaški, in dobro je bilo.
Pri Poljancu pa je bila "rešilna« večerja in zlat navesek k uri sem dobil z Ivino sliko in z napisom "svojemu rešitelju«. Imel sem vtis, da bi sc bil materi in morda tudi hčeri še bolj prikupil, ko bi bit poslednjo rešil še samskega stanu in se brž zaročil.
Veslali smo pa še, ne samo v počitnicah, dokler sem kot študent hodil domov, temveč zlasti, ko sem v Novem mestu služil pri sodišču in v vseh poznejših počitnicah. Izlete smo delali po vodi, sam sem veslal, ali z Ano iti njeno iti svojo prijateljico Marico Rozinovo. Obe sta bili dobri vesla-čici, najboljši v Novem mestu. Na takem, rekel bi, sprehodu, v pozni jeseni ali zgodnji spomladi smo imeli neprijeten doživljaj: lepo sončno je bilo, toda prav hladno, ko smo nekaj korakov od desnega brega pri otoku zapaziti male, čisto male valovčke na mestu, kjer jih ni bilo pričakovati in razložiti. Potegnemo bliže: bil je mrtvec, pokonci je stal v blatu, lasje so mu segali prav do gladine vode in med njimi so se delalt
Milan Škerlj majhni valovi. Še to smo videti, da je mož popotnoma ohtečen in da ima KRKA V NOVLM MKSTU na nogah težke škornje, zaradi katerih je pač stal pokonci, ušesa so hita l'RHI) Slo I ). II rib načeta iti ribe so pač povzročite mate vatove. Brž smo šti po Fischerja in spravili mrtiča na mestno Loko, od koder je bito prav htizu na pokopališče. Komisija je dognata nesrečo. Mož je hit sejmar, ponoči je najhrže zašet s ceste na kolovoz in od ondot v Krko; od kod je hit, sem pozabit.
Rešit sem iz vode že omenjeni dekteti, enkrat tudi ptavalca, tovariša, ki je hotet z meno) ptavati prvič čez Krko. Priporočit sem mu, da naj ga spremtja čoln, on, da ni treba, tmel sem vtis, da je že dobro zanestjiv in popustil sem. Plaval je naprej, jaz par udarcev za njim. Ko smo hiti na koncu druge tretjine pota, je začet omagovati in kticati mi. Priptavat sem od leve od zadaj, da me ni moget zagrabiti in mu da) z desno roko krepak sunek pod levo pazduho, da je ztetet par metrov naprej, jaz pa sem pri tem seveda prišet z gtavo malo pod vodo. Tako setu ga prignat do brega, kjer je obtežat napot v vodi, napol zunaj, zevajoč in sopihajoč. Sedaj se ni branil čolna, plaval sem ponj na kopališče iti tovariša spravil nazaj. Utopljenca sem našel samo enega, dasi sem še nekajkrat pomaga! pri iskanju; več sreče je imel in več vaje Fischer; ta je našel vsakega, toda vedno mrtvega, tako tudi Marinkovega nečaka, ki sc je šolal pri stricu; ta nesreča me je hudo pretresla.
Kopališče, perišče iti čolnarna v Novem mestu, 13. avgusta 1939; fotografija je last Dolenjskega muzeja Novo mesto
KULTURA Rast 3-6/1994
Zorka Škrab!
Uradnja železniškega nadvoza v
lrcbnjeni)S9d;fotoarhiv Knjižnice Mirana Jarca Novomesto
KULTURA
RastS-6/I^M
OB STOTI OBLETNICI DOLENJSKE PROGE
Od teta 1825, ko je bila odprta prva žetezniška proga za javni promet med Darlingtonom in Stoetonom v Angliji, se je pričela doba železnic, ki je v naslednjih stotih letih prepletla skoraj vse kontinente.
Tudi na ozemlju današnje Slovenije so se začela prva gradbena dela že zelo zgodaj. Leta 1846 je bila zgrajena prva proga, in sicer Maribor—Celje, 17. septembra 1849 pa je bita z. velikim pompom predana prometu proga Celje—Ijubljana. Veliko težje smo prišli do dolenjske železnice, katere zgodovina je polna krajevnih sporov, političnih bojev, interesnih nasprotij in kompromisov.
Za dolenjsko progo je obstajalo več idejnih načrtov. Vsak konzorcij, na Čehi katerega je bil navadno pomemben gospodarstvenik ali politični veljak, je podpiral svojega. Prvi načrti poteka dolenjske proge so bili narejeni že v sedemdesetih letih devetnajstega stoletja. Že takrat so nekateri krogi, zbrani okrog dr. Coste, podpirali gradnjo proge po dolini reke Krke. Potekala naj bi skozi Žalno, Luče, Krko, Zagradec, Žužemberk, Sotesko, Dolenjske Toplice, Črmošnjicc do Gaberja pri Semiču. V začetku leta 1885 pa je bit oblikovan nov konzorcij, ki ga je vodit Josip Kušar. Spomladi 1885 so začeli z meritvami na trasah I juh-Ijana —Novo mesto in Praprcče —Kočevje. Za progo Ljubljana —Novo mesto sta bili tako zopet predvideni dve varianti, in sicer: Hudo—Trebnje—Novo mesto—Gornja Straža, po dolini Temenice in Hudo —Žužemberk—Novo mesto, po dolini reke Krke. Na predlog Trgovinskega ministrstva je deželna vlada razpisala revizijo trase Hudo—Trebnje—Novo mesto —Straža ter Hudo—Žužemberk —Novo mesto z odcepom proti Kočevju, z nalogo, da se dokončno preuči gospodarska upravičenost ene ali druge variante. S. in 6. novembra 1886 se je na tjubljan-skem magistratu sestala komisija iti preučila obe trasi. Proga po dolini Krke bi bila nekoliko krajša kot proga ob Temenici, zanemarila pa bi Novo mesto. Z gradnjo proge po dolini reke Krke bi oživili rudnik v
Zorka Škrab! Zagradcu, rudnik na Dvoru, papirnico v Žužemberku, številne žage itd.
OH sroil OBLETNICI 33^3 deželni odbor se je odločil za progo Stična—Trebnje—Novo
DOLENJKE pnoGE _ c. *	C	. f ut	- i
mesto —Straža, ces da )e ta proga gospodarsko bol; upravičena, ker gre
skozi gosteje naseljene kraje temeniške doline in je bogatejša s kmetijskimi proizvodi in naravnimi bogastvi.
Dolenjska kot zaostala pokrajina si je že dolgo želela železnico, misleč, da jo ho ta rešila pred gospodarskim propadom, izseljevanjem in zaostalostjo.
Žal pa časi in razmere Dolenjcem niso bili naklonjeni in če ne bi bilo domačih politikov, med katerimi imata največ zaslug baron Svegclj in dr. Franjo Suklje, kateremu so pri tem veliko pomagala osebna poznanstva s prometnim ministrom Guttcnbcrgom, Wittkom in Wrbo, je vprašanje, kdaj bi Novo mesto dobilo železnico.
S. maja 1890 je državni zbor končno sprejel zakon o gradnji dolenjske železnice. V Novem mestu je zavladalo pravo veselje, toda do začetka gradbenih de) sta pretekli še dobri dve leti. 29. septembra 1892 je c. kr. okrajni glavar na kraju bodočega kolodvora zasadil lopato in tako simbolično otvoril začetek gradnje dolenjske železnice. Po predvidevanjih naj bi bila končana že januarja 1894, toda dela so se zavlekla vse do pozne pomladi. Tako so se Novomeščani lahko šele 31. maja 1894 udeležili slovesnosti ob odprtju novomeške proge. S tem dnem se je poštna kočija dokončno ^upokojila«. Že od leta 1893, z dograditvijo proge Grosuplje—Kočevje, je njena pot potekala samo na relaciji Novo mesto—Grosuplje z odhodom ob pol peti uri zjutraj.
Otvoritev dolenjske železnice na novomeški postaji, tl. maja IS94; fotografijo hrani Dolenjski muzej Novomesto
Ker je bilo domačim politikom jasno, da bo vlada za gradnjo dolenjske železnice prispevala le del stroškov, so sami pričeli z zbiranjem finančnih sredstev. Ustanovili so poseben konzorcij za dolenjsko železnico, ki se je konstituira) kot delniška družba. Ustanovni občni zbor je KUl I URA 4' *"*'*'' '	Dunaj"- Za predsednika so izvolili barona Šveglja.
Rast s-6/1994 Družba je izdala dvoje vrst delnic, in sicer glavinske in prioritetne (prednostne) delnice. S slednjimi ni imela problemov. Večji problem so predstavljale glavinske delnice, kajti dividende na te delnice bi se razde-350 lile šele po tem, kar bi ostalo po pokritju obresti prioritetnih delnic.



(__
<^2 2/ <^^22 22

fismo novomeškega županskega odbora deželnemu poslaneu Karlu Rudežu z dne 30. novembra 1872




^^^^TZ^CTŠ	7777^(^7^7 " ^^T777-6^7^ ^34^2^7
^/^7-4^	-^7^77*7^

Prošnja mestnih stražnikov y,a dodatno oborožitev med gradnjo dolenjske železnice 7. dne 9. marca IS93
'T'
Stempc)frei auf Grund der A. h. Concesaionsurkunde vom !6. December rČQ!, R.G.m.Nr.9ex!a9a.
Unterkrainer Bahnen.


durch we!cbc deni Inhabcr a!!c Red)tc gcwahrt \vcnicn, \vdche dcn Stanna-Actionhren der «Unterkrainer Hahnen* in Gen!Assheit der Geseiischafts-statuten zustehen. Die Tiigung des Actien-Capitales erfolgt naeh detn bchbrd!ic!t gcnehtnigtcn Atnortisationspiane innerhaib der Conccssionsdauer. Die Zahiung der Dividenden erfoigt in Wicn bci der von den ^Unterkrainer ^^a^^nen* xu bestimnienden Cassa.
Wien am 14. Mai 1892.
Dclniee detniške družbe !)o!enjske žc!e?.niec, !S92
KULTURA Rast S-6/1994
Zato je kranjski deželni /.bor sklenil kupiti /a pol milijona goldinarjev glavinskih rlelnic. Seveda so morate nekaj prispevati tudi občine, kjer naj bi potekala načrtovana proga. Tako je mestna občina Novo mesto prispevala v ta namen S.()()() goldinarjev, poleg tega je še brezplačno odstopila zemljišče za progo.
6. junija 1S90 je državni zbor sprejel sklep, da da za gradnjo dolenjske želzniec 2.,500.()()() goldinarjev, konzorcij za dolenjsko železnico pa je istega teta sporočil, da žele, da deželni zbor, namesto SOD.()()<) goldinarjev zagotovi 4-odstotne obresti od kapitala. To bi pomenilo, da bi dežela morala vsako leto plačevati 2%.TSS goldinarjev, kar je bil velik znesek, vendar le v primeru, če železnica ne bi prinašala nobenega dohodka, «kar pa je skoraj nemogoče,« so zapisale Dolenjske novice I S. novembra IH40, «saj naj bi samo dohodek od kočevskega premoga prinašal 2SS.640 goldinarjev, povrh vsega pa izkušnje pri vseli železni cah kažejo, da se prihodki ne manjšajo, marveč od leta do leta množe!«.
KULTURA Rast .S-6/1994
Dohodki, ki jih je imcta d.d. Dotenjske žeteznice, niso zadoščati za obrestovanje najetega posojita. Za kritje obresti za dobo treh tet od teta 1896—1898 je morata kranjska dežeta ptačati 161.000 goldinarjev. Na šesti gtavni skupščini detničarjev dotenjskih žeteznie, ki je bita 24. junija )900, se je stanje nekotiko popravito. Skupni dohodki so znašati 624.501 gotdinarje ali 17.85! več kot teta )899, stroški 400.787 gotdi-narjev, čisti dohodek pa 221.711 gotdinarjev. Za obrestovanje iti amortizacijo prioritetnih obtigacij pa je bito potrebno 249.240 gotdinarjev. Tako je primanjktjaj znašat 25.527 gotdinarjev, ki je bit v znesku 1.546 gotdinarjev pokrit iz rezervnega fonda, 21.989 gotdinarjev pa je pokrila dežeta.
Stanje se je v nastednjih letih izbotjšato. Gospodarstvo se je botj usme-rito na žeteznico. Družba je uspešno postovata skoraj četo desettetje. V tetih 1905 — 1907 so dobiti detničarji četo po 1 — 4 krone dividende. Leta 1908 se je zopet pojavit primanktjaj in po tetu 19 tO so detnice dotenjske žeteznice z nominatno vrednostjo 200 enot (kron), prodajati za 50-60 enot (kron).
Leta 1916 pa je država odkupita detnice Dotenjske žeteznice z vsemi zgradbami, voznim parkom in vsem inventarjem za 41.000.000 dinarjev po 0,5-odstotni obrestni meri po stanju od t. januarja t9.lt datje. Kupnina naj hi hita izptačana v 16 enakih pottetnih obrokih, in sicer od t5. maja t916 do 15. novembra !941, kar pa je preprečita vojna, bo drugi svetovni vojni je bita d.d. Dotenjske žeteznice 5. decembra ]946 nacionatizirana, t9. avgusta 1948 pa tikvidirana.
Tudi promet po žeteznici je bil po začetnem navdušenju kar nekaj časa pod pričakovanji. Že )5. oktobra 1895 so Dotenjske novice zabe-težite, da promet na dotenjski žeteznici, ztasti na novomeški progi, čeda-tje bolj peša. Vzrok je po vsej verjetnosti v počasni in dragi vožnji ter neugodnih zvezah. Vtak je do Ljubljane vozit več kot štiri ure, ztasti v času zimskega voznega reda, ko so bili potniškemu vtaku priktjučeni tudi tovorni vagoni. Povrh vsega pa so morali potniki še prestopati v Grosuptjem. Situacija se je spremenita že nastednje teto, ko so spremeniti vozni red in potniškemu vtaku niso več priktopili tovornih vagonov. Potniški promet je potem v nastednjih letih konstantno naraščal, medtem ko je tovorni promet v tetih 1902 — 1905 stagnirat.
Ko pa se je začet razvijati cestni promet, je država pohiteta in zaščitita interese žeteznice. Tako so se medkrajevne avtobusne zveze razvijate žeto počasi in po hudih bojih. Avtobusi namreč niso smeti voziti na reta-ciji, kjer so obstajate žetezniške zveze, a če je to izjemoma dovotita, je smet avtobus voziti samo v času, ko ni bilo zvez z vtakom. Kot primer naj navedem prošnjo tastnika avtobusnega podjetja Josipa Kosa iz Novega mesta, ki je teta 1914 prosil za dovotjenje za prevažanje potnikov z "motornimi voziti« na progi Novo mesto-Ljubtjana-Novo mesto namesto podjetnika tvana Ktinarja. Kratjevska banska uprava je zavrnita prošnjo, češ da za izdajo zaprošenega dovolila ni raztogov, "ker obstojajo na progi Novo mcsto-Ljubtjana dokaj ugodne žetezniške zveze, ki se bodo s potetnim voznim redom še izbotjšate«.
Vsi prebivatci Dotenjske so si od dotenjske žeteznice vetiko obetati. Dotenjske novice so že nekaj let pred pričetkom gradnje objavljate čtan-ke, v katerih so razni pisci poučevati Dolenjce, kako se naj pripravijo na žeteznico. Svetovati so jim, naj začnejo gojiti ječmen, hmetj in živino. "Mi imamo še vse premato živine. Totiko, kolikor jo imamo, in kakršno imamo dandanašnji, to zadostuje komaj za današnje razmere ne pa za
Odlok o prevažanju oseb z motornimi vozili na progi Novo mesto -Ljubljana z dne 20. decembra 1932
KULTURA Rast 5-6/1994
MHcm yrtPA8A
PANSKA UPRAVA DRAVSKE BANOVIML
^'ASME 6A!!38HHE . ^
LJUBLJANA	R,y6MHA
6600/b. 20.docemura Ido./.
VIII. N9
ODLOK
Ka osnovi -j j 4.,00.,Gl.,Ul.96.in 102. obrtouga zakona zavračam prošnjo Kosa Josipa,avtobusnoja podjetnika iz Goveja mesta za dovolitev redneja prevažanja oseb z motornimi vozili ca progi Novo mesto-Ljuuljaoa na.-.esto dosedanjega podjetnika Klina ja Ivana.
Proti tej odločbi jo dopustna pritožb^ na ministrstvo trgovino in industrije,ki ji jo silo vložiti pri kr.banski upravi dravske banovine v Ljubljani tokom 15 dni po dnevu dostavitve odločbo,opremijono s takso 20 Din po tar.post.6.taksne tarife zakona o t.-ksan.
Taksa po ta.'.pont.j.i.:.a..a'.'mu^ tat.:r..u tarifo je plačana i prodpisno ruzv ikj-.vljeza.
Hazlo,;i:
Za izdan jo zaprošene. *a dovolila ni cikamo putrc..o,ker pesto jajo na progi kovo mesto-^jubljana dokaj ugodno železniške zvozo.ki bodo po obvestilu dirokcijo državnia beležnic s polo. voznim redom pri: odKjoga lota ".o znatno izuoljčano.tako z uve. ve'je ^rzino vla.vov,kakor z večjim upoštevanjem lokalnih pril QJ Grosupljega uo Ljubi Jano,kjer sicer le oustoja tudi avtobu. zveza,bo i povečano število vlakov za tri pare.
Cestna proga poteka domala vsporedno z železnico,vsled če sar so železniški in avtobusni promet ne bi dopolnjevala,nego bi so njiju interesi ostro križali,kar nikakor ni v občo kori s
0 tem se obveščajo:
1./ G.Kos Josip,avtobusni podjetnik v Novem mestu.
,' 2./ Srezko načelstvo v ..ovem mestu z vabilom,da dostavi
bodoče. Ako pa hočemo večini !epšo živino rediti, potrebno ]e, da dobimo več krme. Gtcde na krmo pa smo Dotetijei v dosti krajih prav reveži. Travnikov skoraj nič ni, vso krmo mora prebivatee na njivah v podobi detetje itd. pridetovati. V mnogih krajih pa imajo dosti travnikov, toda močvirnih, na katerih rase te mato vredno kisto seno in še tega ne Bog si ga vedi kotiko, ampak prostoru primerno le mato, kaj mato.
tn ravno v takih krajih, kjer imajo dosti močvirnih travnikov, ravno v takih krajih teži Dotenjcem še vetik zaktad v zemtji. Ako hi se taki travniki po umetnem poru osušiti, kjer mogoče (in žeto povsod je to mogoče) po potrebi tudi namakati, pridetovato bi se še enkrat totiko sena kakor dandanes, tn to hi ne bito stabo, kisto, netečno, ampak naj-hotj stadko, jako tečno seno. Kdor tega ne verjame naj se prepriča. V potetnem času, oh košnji naj gre na obširne osušene ter namakane trav-
Vabilo na slavnostno vožnjo na progi Grosuplje — Novo inesto — Straža s programom vožnje 7,a 30. majlS44
StNLADUNG
AM3I. MAN894 ,
J3t'iij]'[ii![igpfa{i[4aiif&n'^h'p[l;fp)t'Bpptiip)iJji)hi)fpiun'tG}ibi!!:1],i

e ržžžžVžr 4

rr/t' '

	PROGRAMM.		
AbfabrtTonLatbMhS-B.	8Uhr!0Mtn. Vorm.		10Ubr32M!o.Yorm.
AnkunHtnGroMtupp	9 n 3 n n	n	"n M,	,
j	,	, Wdat)burg	9 , 46	,	„	n	nHonigMn	"n 37,	,
n	nStttith	M, 5,	,	n ,Rudo)fsw!rt	M,9,Macbm.
	!0,27,	,	tUhr!0M!n. Nachm.	12,32,	,
š^jitc: ht ?ct iibtoltott cRitSof^tociJ.
AbfabrtvoaRudo[fswert5Uhr30Mtn.Nacbm.	AnkUQft!nLa!bachS.B.9UhrAbtnds.
t
*"
-!
Novomeška žele/niška postaja iy. tistega šaša, fotografijt) hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
N-

Vse dokumente v tem prispevku tirani Zgodovinski arhiv Ljubljana - enota za Dotenjsko in Belo krajino Novo. mesto
Viri in literatura:
L Eond Mestna občina Novo mesto, Zgodovinski arhiv Ljub-Ijana-Enota za Dotenjsko in HelokrajinoNovomesto
2.	Eond Dolenjske železnice Novo mesto, Zgodovinski arhiv Ljubljana,Enota za Dolenjsko in Belo krajino Novo mesto
3.	Dolenjske Novice 1890, 1891, 1892, 1893, 1894, 1895, 1897, 1898,1899,1900,1905
4.	Ivan Mohorič: Zgodovina železnic na Slovenskem, Ljubljana 1968
5.	Karel Rustja: Katalog ob stoletnici novomeške proge (v tisku)
6.	Fran Suklje: Iz mojih spominov, Ljubljana
7.	Marko Ivanetič: Razvoj gospodarstva na Dolenjskem, Dolenj-ski zbornik 1961, N(,yo mesto
1961
KULTURA Rast 5-6/1994
nike gospoda Bcrga v Mokronogu in primerja na njih rastočo travo z ono na sosednjih neosušenih ter ne namakanih kmečkih travnikih...« Dolenjske novice 15. 1. 1891.
Še največ koristi je železnica prinesla prebivalcem oh sami gradnji. Za graditev železnic so namreč potrebovali ogromno delavcev, gradbenega materiala, valjanih in kovanih izdelkov, železa, jekla, kamna, lesa itd. Pri gradnji je poleg domačinov sodelovalo tudi veliko tujih delavcev in obrtnikov, zlasti Italijanov in Štajercev. Vsi pa so bili z redkimi izjemami slabo plačani. Med gradivom fonda Mestne občine Novo mesto najdemo več prošenj delavcev, ki so delali na železnici, za potno podporo, da so se lahko vrnili domov, ker njihov zaslužek ni zadoščal niti za preživetje, ter obvestil o protestih oziroma prekinitvah dela zaradi premajhnih plač.
Za vse te delavce je bilo potrebno organizirati nastanitev in prehrano ter dovoz živil in gradbenega materiala. To pa je omogočilo priložnostni zaslužek kmečkim voznikom in kmetom z oddajanjem prenočišč, kmečkim gospodinjam pa s prodajo vrtnin in kuhanjem. Seveda so tuji delavci poleg zaslužka pebivalcem povzročili tudi marsikatero sitnost. Povečalo se je število izgredov in kaznivih dejanj. Zato so novomeški stražniki prosili Mestno občino za dodatno oborožitev.
Železnica je resnično pomenila velik napredek, zlasti v tehničnem smislu. Dolenjsko je povezala s svetom in mnogim spremenila življenje, vendar je kljub vsemu prinesla manj, kot so si obetali. Vse kaže, da je prišla prepozno. Stara industrija je zaradi pomanjkanja prometnih zvez propadla še pred železnico, zdaj pa je bilo nemogoče, da bi se pokrajina po hitrem postopku industrializirala, kar so mnogi od nje pričakovali. Res se je povečalo zanimanje za graditev novih industrijskih obratov sredi gozdov in za modernizacijo parnih žag predvsem na Rogu in Ribniški ter Sodraški dolini. Les, ki se ga do leta 1893 ni splačalo predelovati, je končno dobil dostop na svetovni trg. Vse to pa ni preprečilo, da za Dolenjsko ne bi nastopilo obdobje industrijskega in s tem tudi ostalega gospodarskega zatona in mirovanja, kar se je kazalo v izredno močni migraciji.
Do začetka prve svetovne vojne je bilo zgrajeno vse železniško omrežje, ki se je po vojni podaljšalo le za nekaj deset km. Za obdobje po drugi svetovni vojni pa je bilo značilno opuščanje in demontaža prog. Nekaj so jih sicer res posodobili, vendar v glavnem na Štajerskem. Promet se je preselil na ceste. Tako je z zgraditvijo "avtoceste« v petdesetih letih v bivšem novomeškem okraju promet po železnici skoraj popolnoma prenehal. Zaradi nerentabilnosti je prišlo v šestdesetih letih do poskusov ukinitve proge Novo mesto —Metlika, promet na progi Grosuplje—Kočevje pa se je omejil le na tovorni promet. 15. januarja 1966 je še zadnjič peljal vlak med Stražo in Novim mestom.
Po zadnjih podatkih je bilo v Sloveniji konec leta 1991 1201 km železniških prog, od tega 500 km elektrificiranih, 95 električnih lokomotiv, 30 elektromotornih in 84 dieselmotornih vlakov ter 101 dieselektrična in 28 dieselhidravličnih lokomotiv.
Ker z železnico že nekaj deset let močno tekmujeta avtomobil in letalo, si ta prizadeva za čim hitrejši, varnejši in udobnejši promet. Vprašanje pa je, če in kdaj ga bo dočakala tudi Dolenjska.
Franc Jakopin
KULTURA Rast 5-6/1994
KOPITAR, PLETERŠNIK, ŠKRABEC, BREZNIK - ŠTIRI OBLETNICE
Spominjamo se 150-lctnice smrti Jerneja Kopitarja (1780—1844), 100-lctnice Fleteršnikovega Slovensko-ncmškega slovarja (1894 — 95), 150-lctnice rojstva Stanislava (Antona) Škrabca (1844 — 1918) iti 50-)ct-nice smrti Antona Breznika (1881 — 1944).
KOPITARJU je bil letos posvečen mednarodni simpozij v okviru Obdobij v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi pri Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete v Ljubljani (vodil ga je dr. Jože Toporišič); na njem je sodelovalo okoli 60 slavističnih strokovnjakov iz evropskih iti ameriških univerz, ter drugih znanstveiuh ustanov; osvetlili so Kopitarjevo delo in njegov pomen za slovensko in mednarodno filologijo. Njihovi prispevki bodo objavljeni v posebnem zborniku prihodnje leto; po svojem obsegu iti znanstveni teži ne bo zaostajal za Miklošičevim zbornikom, ki je izšel pred dvema letoma kot rezultat podobnega srečanja 1991, ob 100-letnici Miklošičeve smrti.
O Maksu FLETE.RŠNIKU (1840—192.1) in njegovem slovarju je bito lani in letos že nekaj objav iti predavanj (Delo, SAZU, Seminar slovenskega jezika, literature iti kulture za tuje slaviste, Rast), spomnili so se ga pri pouku slovenščine na šolah različnih stopenj, izdana je bila posebna znamka; sredi septembra je bila v 1'išecah osrednja republiška proslava, ki jo je priredil častni odbor Republike Slovenije pod vodstvom predsednika Milana Kučana, obnovljena je bila Pletcršnikova domačija s spominsko razstavo (muzejem), v začetku oktobra bo na republiškem slavističnem zborovanju v več predavanjih obravnavano njegovo znamenito slovaropistio delo.
Sredi maja 1994 je Frančiškanski samostan Kostanjevica pri Novi (Sorici, kjer je Stanislav ŠKRABEC preživel 42 let (1871—1915) in ustvaril svoj veliki mozaik o slovenskem jeziku, organiziral Skrabčcve dneve. Srečanje je strokovno pripravil Jože Toporišič; prispevki, ki so predstaviti bogato Škrabčcvo jezikoslovno in drugo dejavnost, bodo izšli prihodnje leto.
Manj opaženo je minil spomin na leto BREZNIKOVE smrti; spomnilo sc ga je — kot nepozabnega učitelja in znanstvenika — v njegovem rojstnem Ihanu predvsem veliko absolventov nekdanje šentviške škofovske gimnazije, med njimi tudi ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Šuštar.
Vemo sicer, da so se te obletnice v letošnjem letu zgostile mogoče naključno. Zato seveda še bolj sili v ospredje vprašanje, kaj imajo naši štirje zaslužni možje vendar skupnega, kako so v slovenskem kulturnem in znanstvenem izročilu po svojem delu med seboj povezani, zlasti pa nas mora mikati vprašanje, kaj je vsak posamezni učenjak doprinesel v zakladnico slovenskega znanja, kaj je pomenil za ohranitev in razvoj slovenske jezikovne iti narodne identitete, predvsem pa, kaj nam te v slovenski kulturni zgodovini že potrjene velike osebnosti pomenijo danes, tudi mlajšim iti najmlajšim rodovom. Zdi se, da je oživljanje in predstavljanje njihovih dosežkov še posebno potrebno v času, ko marsikdo ne pozna ali noče priznati dejstva, da naša jezikovna, nacionalna iti državna osamosvojitev ni nastala čez. noč iti samodejno, ampak se je pripravljala dolgo in vztrajno, z veliko vnemo, a tudi z mukami in omahovanji številnih rodov naših prednikov, zlasti živo in učinkovito v zadnjih dveh stoletjih; tu pa je bila vloga naše četverice izredno pomembna.
Franc Jakopin Ko poskušam v tem kratkem zapisu označiti njihovo delo in pomen,
KOPtTAR, PLETERŠNIK, SKRABEC sc mogoče premalo zavedam nevarnosti, da hi zaradi posebnih obletni-
BREZNtK-ŠTtRtOBLETNtCE .	,	,	....	,	,	,,	.	<
enth okolišem nitliovi dosežki bili prevce povzdignjeni v primerjavi z
neomenjenim prispevkom drugih njihovih vrstnikov, ki so delovali na istih ali sorodnih slavističnih in slovenističnih področjih, pa letos nimajo vidnejših obletnic. Stvari se navadno izravnajo, ko pridejo tudi oni s svojimi obletnicami v podobna svetlejša polja našega opazovanja.
Nedvomno ima med našimi štirimi osebnostmi Kopitar posebno mesto. Ni bil samo za dva rodova starejši od Pleteršnika in Škrabca; njegovo življenje in delo se je že iztekalo, ko sta se ta dva rodila. Vse njegovo delo, razen Slovnice, je nastalo na Dunaju, v cesarski prestolnici, kjer je bi) ugledna bibliotekarska postava v dvorni knjižnici, državni cenzor in na koncu dvorni svetnik, osrednja avstrijska avtoriteta za vsa slavistična in balkanistična vprašanja. Največ njegove dediščine (znanja, a tudi nedokončanih zamisli in nalog) je sicer prevzel Fran Miklošič, vendar pravijo, da je tudi Skrabec imel Kopitarja v mezincu; Pleteršnik se je srečal s Kopitarjevim gradivom, ko je pomagal Miklošiču pri korekturah cerkvenoslovanskega slovarja. Breznik je bil najtesneje povezan s Skrabčevim delom, saj velja za njegovega pravega naslednika; bila sta si blizu tudi kot duhovnika, čeprav po temperamentu zelo različna. Breznik je bil tudi najnatančnejši in najgloblp poznavalec (iti kritik) Pleteršnikovega slovarja. To najlepše dokazuje njegov izvod slovarja s tisoči pripisov novega gradiva in pripomb. Vsi trije so bili gimnazijski profesorji, poučevali so slovenščino in druge jezike; toda najpomembneje je, da jim je bil skupni predmet preučevanja slovenski jezik, zlasti njegova knjižna oblika. Medtem ko je bilo Skrabčcvo iti Breznikovo preiskovanje slovenskega (knjižnega) jezika jezikoslovno globlje in bolj vsestransko, je Pleteršnik predvsem njegov poznavalec, besedoslo-vec in praktični slovaropisec z najvišjimi kvalitetami; zato vrednostna primerjava med njitni na isti ravtii ni v celoti mogoča.
t'rv;t slovenska znanstvena slovnica ('raminatikdcrslavischcnSprachc tn Kiain, Karnten und Steyermark Jerneja Kopitarja; reprodukcija naslovnestrani
KULTURA Rast S-6/1994
JLRNEJ KOPITAR
Lahko bi rekli, da je Kopitar svoje univerzitetne študije vsebinsko opravil že kot Zoisov tajnik, knjižničar in varuh njegove mineraloške zbirke; v teh letih pred odhodom na Dunaj (ISOS) se je tudi dodobra spoznal z razsvetljenskimi in prerodnimi prizadevanji Zoisovega kroga ter se jezikoslovno tako izobrazit, da je napisal prvo slovensko znanstveno slovnico Grammatik der slavischen Sprachc in Krain, Karnten und Stcycrmark. V njej je zajel celotno slovensko jezikovno ozemlje razen prekmurščine, izhajat pa je iz kranjske (gorenjske) podlage. Slovenščino je opazoval v njenem resničnem obstajanju, čeprav je jezik imenoval ..slovanski« v teh in teh deželah; izraza slovenski, slovenščina sta se v današnjem pomenu in vsebini začela uporabljati za naš jezik šele v prvih letih po izidu Slovnice (Janez Nepomuk Primic). V Slovnici je predstavi) tudi slovensko knjižno in jezikovno preteklost ter se (nekoliko romantično) razpisal o slovanstvu.
Za Kopitarjevo nadaljnjo filološko pot je bilo nedvomno odločilno njegovo dopisovanje z ..očetom slavistike« Jožefom Dobrovskym (Praga); začelo se je spomladi ISOS iz Ljubljane in je trajalo z Dunaja nepretrgoma več kot dvajset let, do Dobrovskega smrti IS29. V pismih
O r a m m a t i f
b t t
<5 lopi fd)tn Sp t o d) e Rrain,S}.!rntmnnb6t!pttinorf.
tfp	pf!nti#Kpm.
_______*8 o !.
KULTURA Rast 5-6/1994
sta obravnavata vsa takrat aktuatna stavistična vprašanja; sprva je bilo med njima še razmerje učenec — učitetj, ki pa je kmatu presto na raven dveh enakovrednih učenjakov. Prevtadovata je večinoma Kopitarjeva pobudnost, saj je sprožat nova in nova vprašanja. Med pomembnimi temami, ki sta jih v dopisovanju obdelovata, naj omenim samo Brižin-ske spomenike. Več tet sta razčtenjevata in reševata težka mesta v njih in se skupno dokopata do sprejemljivih odtočitev. Dobrovsky je seveda žete), da bi ta stovanska v tatinici pisana besedila izdat Kopitar, kot pripadnik jezika, v katerega starejši podobi so Brižinski spomeniki napisani. Danes je kar težko dojeti, zakaj je sicer odtočni Kopitar tako dotgo omahovat in odtašat z objavo; nazadnje sta ga prehiteta porušena Nemca (Koppcn in Vostokov), ki sta BS izdata leta 1827 v Sanktpeter-burgu. Svojo izdajo BS je Kopitar nekako skrito čez devet tet vktjučit v znamenito knjigo, v izdajo starocerkvenostovanskega kodeksa, Gtago-tita Ctozianus (t836), ki mu je utrdita fitotoško stavo.
Na Dunaju je Kopitar prvi dve teti (1808 — 1810) študirat pravo in naravostovje, začet je objavtjati v dunajskih časopisih, ztasti odmeven je ostat njegov programatični spis Patriotische Phantasien eines Staven (1810); v njem že vidi Avstrijo (in Dunaj) kot središče vsega neruskega stovanstva (avstrostavizem), zato predvideva tudi ustrezne kutturne in znanstvene ustanove, ki bodo morate skrbeti za razvoj tega večinskega deta državtjanov avstrijskega cesarstva. Jeseni istega teta je postat cenzor za stovanske in novogrške tiske, pozneje še za romunske; decembra je bit s cesarjevo odtočbo imenovan za četrtega skriptorja v dvorni knjižnici. S tem je bita uresničena njegova pokticna nagnjenost in tiha žetja; zdaj je bit sredi knjig in rokopisov, sredi Evrope, z zvezami na vse strani; napredovat je po obeh bibtiotekarskih testvicah do najvišjega nastova in postat znanstveni razsodnik «in stavicis«...
Medtem ko s stovenskimi stovarskimi pripravami in spodbujanjem zbiratcev ustreznega gradiva Kopitar ni imet sreče (mogoče Vatentin Vodnik četo, iz strahu pred njim, ni upal izdati svojega stovarja), sta se ob detu za srbski stovar ideatno .ujeta« z Vukom Karadžičem, s katerim se je spoznat teta 1813 in mu je ostat očetovsko dober podpornik do smrti. Več tet je sistematično urejat gradivo, ki ga je iz živih in knjižnih virov nabrat Vuk, pripisovat srbskim iztočnicam nemške in tatinske pomenske ustreznice; spodbujat in priganjat je Vuka, naj dopotni besedne zbirke, pomagat mu je gmotno, pri tisku in prodaji Stovarja, ki je prvič izšet t 818. Vuku, srbskemu jeziku in srbskim narodnim pesmim je utirat pot na Zahod (Goethe, Grimm). Vendar srbska kutturna zgodovina pri ocenjevanju Kopitarjevega deteža ni vedno pravična — ob ugodnem pohtičnem ozračju ga dviga, v nasprotnih okotiščinah ga spet botj ali manj zamotčuje.
Vetike so tudi Kopitarjeve zastuge pri tem, da je že ostaretemu Dobrovskemu pomagat končati in izdati temetjno stavistično deto tistega časa, cerkvenostovansko stovnico tnstitutiones tinguae stavicae diatecti veteris ()822), v kateri je tudi njegov dodatek Epimetra Kopita-rii tria; o tnstitutiones je še istega teta napisat tudi obširno kritiko, ki je njegov učitetj ni bit preveč veset. Znano je namreč, da sta se razhajata gtede izvora stare cerkvene stovanščine; Dobrovsky je njene začetke videt na srbsko-botgarskem jugu, Kopitar v predogrski Panoniji (v širšem smistu), kjer sta detovata Cirit in Metod. Od Kopitarja je t. i. panonsko teorijo prevzet tudi Miktošič; v zadnjem času postaja v stavi-stiki spet aktuatna in doživlja raztične preobrazbe.
vas	0	-g*
Stnnt.	Cinigr auf (tonlofri!) e[, brfonbfrd f r f m b f, obtr mtnig gfbrdutRtidtf, fdabtn, Pat! btn Runtntfn 93oca) a or ) tvfgjomfrffa, cit)' ntcj)r nad fin n nad btm ) fin, ata	
Sin g.	Gdatftidffr.
N.	ribe)
G.	rihelna
D.	rabetnu
A.	rabetna
L.	rabetnu
1.	rabehiam u. f. m.
&rrg[fid)fnftnb:
ApoRet SipoRt), Mihci bftUfinf 3t!id)0f), bten-ze) iBrcmff, dhrge) Stritibobrcr, kape), fine gift&atf, (cottus gohio L ), k4ve) Ufitn on @tmdttffn kembe) (Slotfrnf&rodngf), tneshe) iPbilijlft bfr $dtt* d)fr, fhkrate) Sfrgtndnntbfn :c. Tempe) abfr, unb ned) ntf))r fmerke) 9)op, reze) DbRRif), parke)
5^4	-3-	o ^	
St n m. <So pf!)t aud nottddcn, nobena, nobeno		
(aud obddeu obdna, obdno) frtnfr, ffinf, ffintd.		
a. 3)if Sfctination	con ()va, dvd, dva, 'd bit	
grmihntidf b n n ) i f tb t:	boi (lumntt	t tvirb gtbtdnt,
unb ttbfrgfj)t in e.		
11 u a). M3sc.	Fctnin.	Bleutr.
BI.	dvr	dvd	dva
G.	dvdh	dvdh	dvdh
D.	dvorna	dvdtna	dvettta
A.	dva	dvd	dva
L.	dvdh	dvdh	dvdh
!.	dvema	dvdma	dvema
9t n m. 6o gf^t at'd oba, obd,		obi bfpbf.
g. Dfctina on con	trije, tri, tri brtp.	
Dur. Mase.	Fetnin.	Bleutr.
!\.	trijd	tri	tri
G.	treh	trdh	trdh
11.	trim	trdm	trem
A.	tri	trt	tri
L.	trdh	trdh	trdh
1,	trdmi	trdmi	trdmi
4. 3)cc)ination con	fhtirje, fhtiri, fhtiri oicr.	
*) 91ad bfr !tno)ogif con moshjd, )afjd ete.		
Reprodukcije strani iz Kopitarjeve slovnice
		o -3*	
Du	a). (Jjtanibftr)	(tjirff)	(Stoff)
N.	gofpodarja	paRirja	mehurja
G.	gofpodarjov	paftirjov	mehurjov
D.	gofpodarjama	paRirjama	mehurjama
A.	gnfpodarja	paftirja	mehurja
L.	gofpodarjih	paftirjih	tnehurjih
1.	gofpodarjama	paRirjama	tnehurjama
Dur.			
N.	gnfpodarji	paRirji	mehurji
G.	gofpodarjov	paRirjov	tneburjov
D.	gofpodarjatn	paRirjam	mehurjatn
A.	gofpodarje	paRirje	mehurje
L.	gofpodarjih	paRirjih	mehurjih
1.	gnfpodarji	paRirji	mehurji
	Sfrgtfi&fn Rab		
Brimor, bramorja (fonjl autf) mramor) cine

P ) u t.	Mase.	Fctnin.	Bleutr.
Bi.	fhtirje *)	fhtiri	ftitirt
G.	ihti tih	fhtirih	fhtirih
D.	fhtirim	fhtirim	fhtirim
A.	fhtiri	fhtiri	fhtiri
L.	fhtirih	fhtinh	fhtirih
1.	fhtirimi	fhtirimi	fhtirim!
5' i)Mtibfrt.	3)ft)inotieu	con pdt jitnf.	n. a. M
1') u r.	M. F.	N.
N.	pdt	
C.	pdtih	obfr petdh
P.	pdtitn	— petdtu
A.	pdt	
L.	pdtih	— petdh
1.	petimi	— petdmi
St n m. t. 60, ttnf pdt, tvrtbfn ot)f ubtigfn CSrunbjntRfnbfftifitf. bidnofutbfrt, mf)d)f^inbft)t. nobfti)): otfofheR, fhdRihobrr ftieRdh etc., fddem, fddmih obrt fedmeh etc., čfem, čfmih obrt of-mdh etc., devdt, devdtih Pbtt devetih etc., defdt,
f a
*) 9?od'bfr!tna!opirDOn britje, gofpddje:obft fet) man f) tirji fogfn, nad bfr Slnatogif oon go-fpodarji ? ; u j; i r f n iR mtbr fhtirje. Ufbrigrn^ iR fhtirje aui! zhetirje gftnitbftt: in zhetdrtifbft titrtf) )(i bit rcinfrr 3Cnrjfi ned oot^aobtn.
Reprodukcija strani i/ Kopitarjeve
Kopitar ježe ob Vuku veliko razmišljal o črkopisih m pravopisu, idealno mu je bilo načelo ena črka = cn glas; z bohoričico ni bil več zadovoljen, bila je v marsičem pomanjkljiva, za češko pisavo s kaveljci se tudi ni mogel navdušiti. Toda tudi dajnčica in metelčica nista prinesli odrešitve; morali sta se umakniti tradicionalni bohoričici, nazadnje pa sc je še za Kopitarjevega življenja začela uveljavljati gajica.
Velikt) šolsko senco, ki se je razširita v splošno mnenje, so na Kopitarja vrgli zapleti okrog cenzuriranja Krajnske Čbelice. V sporu s Čopom in Prešernom, ki sta zagovarjala kultiviranje knjižnega jezika do najvišjih stopenj, za rabo v vseh oblikah lepe književnosti, je Kopitar ostal pri t. i. ljudskem jeziku; spričo duhovitih in učinkovitih Prešernovih zbadljivih stihov je razumljivo, da so ostale simpatije mladih na nje-govi strani. Kdo pa naj se poglablja v veličino dela, ki ga je ustvaril "zoprni posebnež « Kopitar?! Na to, da so bili po krivici omalovaževani veličastni Kopitarjevi filološki dosežki, je v izdaji Kopitarjevih zbranih del (dve knjigi, samo določeno obdobje) ogorčen opozoril Novomcščan Rajko Nahtigal (1944), prvi profesor slovanske filologije na ljubljanski univerzi.
Precej težav in bolj ali manj očitnega sovraštva si je Kopitar nakopal pri čeških slavistih svojega časa. Dobrovskemu je večkrat oponesel, da je preveč prizanesljiv do svojih mlajših rojakov, ki potvarjajo staročeške rokopise (I tanka — Kraljedvorski rokopis) iti se udinjajo Rusom; vedel je namreč za njihove preveč prisrčne stike z ruskimi odposlanci, ki jim je bil glavni informator prav Hanka.
Pravo razočaranje je Kopitar doživel tudi pri svojih, avstrijskih oblasteh. V dolgem in temeljitem ekspozepi je leta IS27 predstavil svoj načrt za potovanje na goro Athos, kjer naj bi v samostanih preiskal slovanske rokopisne fotide in pridobil za dvorno biblioteko najdragocenejše in najstarejše starocerkvenoslovanske kodekse, vendar je bila njegova vloga zavrnjena. Pozneje se je izkazalo, da so bila Kopitarjeva predvidevanja pravilna, ko je zapisal, da bodo sicer vse te spomenike dobili v roke Rusi. Crc predvsem za dva najimenitnejša spomenika — Zografski in Marianski kodeks.
Zadnja leta svojega življenja je Kopitar veliko svojih moči uporabit za ustanovitev stolice za cerkveno slovanščino za ukrajinske uniatske študente v Rimu, vendar okoliščine za to niso bile ugodne; zdravstveno že precej izčrpan se je po polletnem bivanju v Rimu vrnil I S44 na Dunaj.
Verjetno brez. Kopitarja ne bi bilo Miklošiča; šest let ga je skrbno iz pravnika preusmerjat v filologa in jezikoslovca in tako vzgojil svojega naslednika, prvega profesorja slavistike na dunajski univerzi in glavno slavistično osebnost druge polovice 19. stoletja.
i. MODUS INDfCATfVUS. Teinptts praefeijs.
Sing.							
nt nrhdt.'	H f<it'f	iičtipf	idificbf		idnnniftrrf	itfilfhrf	
j. del am	icr-am	gris-em	vrčm	j-čni	ničtim	vuzh-im	*
2. dčl-.dh	igrafh	gris-eih	vrefh	j-čfh	n.čt-ifh	vnzh-tflt	
dčl-a	'Č'A	gts-e	Yr-d	^	mut-t	Ytizli-i	O
IJuah a del-nva	igr-Ava	gris-evtt	vrčva	j-čva	lrdt-iva	vuzh-ivA	*
2. dčl-ata	igr-Ata	gris-cta	\r-čta	j-dffa	ničt-ita	YHZh-ittt	
3. ddiata	igr-Ata	gris-eta	vr-čta	j-čfla	mot-ita	vuzh-itA	
MAKS PLETLUŠNIK
Maks ['[crcrštlik (1S40-I923); reproducirano i/AIhtnna slovenskih književnikov
KULTURA Rast S-6/1994
Rojen je bi! v Pišecah v učiteljski družini v času, ko je tamkajšnje okolje imelo še precej fevelalncga naeliha. Bil je zelo navezan na svoj elomači kraj, na posestvo in posebno na vinograde.
Da ni dobil in prevzel dne 21. februarja 1881 od ljubljanskega kne-zoškofa dr. Pogačarja naloge, da sestavi slovensko-nemški (Wo!fov) slovar, se najbrž ne bi spominjali nobene njegove obletnice; ostal bi bil dober gimnazijski profesor, ki je pisal poljudne sestavke o grških in rimskih zgodovinskih in literarnih stvareh, bil v mladih letih vnet slovano-fil, ki je leta 186.5 prevedel staroruski ep Slovo o polku Igoreve in pri Slovenski matici leta 1871 v knjigi Slovanstvo objavil daljša zgodovinska sestavka o Slovencih, Hrvatih in Srbih.
Z omenjenim datumom se začenja prava zgodovina sestavljanja Ple-teršnikovega slovarja, saj bi vse vcčdesctletno zapleteno in občasno skoraj brezizhodno dogajanje okrog te teme lahko označili kot njegovo predzgodovino. Ko je B!ciweis v začetku petdesetih let dobil od knezo-škofa Wolfa zagotovilo, da bo gmotno omogočil pripravo in natis obeh "velikih« slovarjev — ncmško-slovenskega in slovensko-ncmškega —, je šlo s prvim kljub začetnim težavam razmeroma gladko: v petih ali šestih letih je Matej Cigale opravil redakcijo in slovar je leta 1860 v dveh knjigah izšel. Vsem je bilo sicer jasno, da je slovensko-nemški del veliko bolj potreben in nujen, zlasti ko je Levstik v svoji ostri kritiki Cigaletovega slovarja to še posebej poudaril. Kmalu je knezoškof tir. Vidmar (Wolf je medtem umrl) imenoval deželni odbor, ki naj poskrbi za izdajo nemško--slovenskega slovarja. Pridobili so tri obsežne zbirke slovarskega gradiva (Zalokarjevo, Cafovo in Miklošičevo), Levstik pa naj bi opravil redakcijo in sestavil slovar. Toda Levstik si je zamislil slovar z zgodovinskimi in etimološkim) ambicijami, za kar pa gradivo ni ustrezalo; začel je sam dodatno izpisovati, v tisku (zaradi pritiska nekaterih članov odbora) predstavil nekaj svojih obdelav; odbor pa je bil neučakan in že po dveh letih so ga odslovili. V sedemdesetih letih je sledilo še nekaj poskusov, da bi redakcijo slovarja spravili v tek, a so se vsi ponesrečili, do Plcteršnika. Ta je bil življenjski realist, široko izobražen, delaven in v slovaropisju je imel že nekaj izkušenj (pri Miklošiču in pri sestavljanji) latinskega šolskega slovarja). Bil je takrat na Slovenskem najbrž edini, ki je znal presoditi, kakšno vrednost ima zbrano gradivo, po kakšnih postopkih ga bo lahko spravi) v ustrezno slovarsko obliko in koliko let bo moral pri tem delu vzdržati; vedel je tudi, kje so praznine (novejša knjižna in časopisna produkcija, pokritje vseh narečij), ki jih bo moral sam zapolniti.
Ni znamenj, da se ga je kdaj loteval obup, čeprav je moral iz tako raznolikih in brezobličnih gradivskih gmot, zapisanih deloma po narečnem izgovorit ali v starejših oblikah, izdelati enotno slovensko pravopisno, glasovno, naglasno in oblikovno izhodišče za vse iztočnice. Tudi naloga, kaj iz zbirk v slovar sprejeti iti kaj opustiti, ni bila lahka. In da je poleg vsega tega opravil še zgledno pomensko razčlembo in jo predstavil z nemškimi ustreznicami ter ves čas obdržal v glavi celotno zgradbo slovarja, ki deluje usklajeno, čeprav za to ni uporabljal posebnih kontrolnih mehanizmov. Trdnost in premišljenost Plcteršnikove slovarske zasnove (in velikanski napredek v njeni uresničitvi) se pokaže zlasti ob primerjavi s Cigaletovim slovarjem, a tudi z drugimi sočasnimi slovanskimi slovarji.
Seveda jc kritika odkrivata tudi pomanjktjivosti v stovarju (npr. v nagtasu, izgovort.), vendar so vse to drobnosti spričo monumentatnosti Ptcteršnikovega slovarja.
STANISLAV ŠKRABHC
Cvetje z vertov sv. Frančiška, 1H91, nasiovnica
Napake v izreki in nagiaševanju naše knjižne slovenščine, 1894, reproduciran de! nadatjevanja S. $krabca iz Cvetja iz vertov sv. Frančiška
Mtadi docent bran Ramovš je ob njegovi smrti konec prve svetovne vojne zapisat (LZ 39, 1918, 810): "Kakor je bito njegovo zunanje živ-tjenjc revno in enakomerno, tako je bito notranje raznotično in bogato. Oče Stanistav je bit znan vsemu stovenskemu izobraženstvu in njegov stoves se je razgtasit že v njegovih prvih detavnih tetih preko stovenskiti mej; da, spoznanje, kaj ima stovenski rod v tem možu, je prišto k nam sete iz tujine. Ko je oče Stanistav izdat svojo prvo, znamenito razpravo O gtasu in naglasu našega knjižnega jezika v letnem poročitu novomeške gimnazije I. 1870, pač ni našet doma rodovitnih tat, ker je razumništvo častito v Levstiku svojega matika. Pač te Miktošič in Vatjavec sta jo vedeta že takrat ceniti...« O isti Škrabčevi razpravi je na drugem mestu še zapisat, da b. jo mora) vsak izobraženi Stovcnec znati na pamet.
Z VERTOV SV. FRANČIŠKA.
Časopis za vemo slovensko ljudstvo, zlasti za ude tretjega reda sv Frančiška
Dvanajsti tečaj.
Vrrdi! in izdal
1 *. Sttmi^lnv	r-;ct)oc,
mašnik perve^a reda sv. Frančiška na Kostanjavivi.
V GORICI
llitarijanska Tiskarna )S93.
Napake
'vse

v izreki in
nagJaševanju naše knjišue slovenščine
(Dalje.*)
Kres, do k r e' s
%
a, ' ge.

r č s a' ah k r č s u', kresovi; k r č s -legati, -le'g a m ^ h
pred^^pČc bi ti ni d^ kr
L e' h a, ! e' h e, srb.
'v

lieO-a. ^	"*^*r§i* T'
L e'k, le'k a (po Valjavcu); leka r, le^nt^ca; le-karnica; ali: leka'r, lčkarP,q^; leka'rnjAa; ličiti, ! e' č i m ; 1 e' č n i k (kaker g r e' § n i k).
L e' n, 1 e' n a, 1 č n 6'; Ič' n i. ^-a, 6 ; i l^e o o' b a^ 1 č n o-b č'; ! e n i' t i se: 1 e n u' h ; Lenček ^
Lep, le'p a, lepo'; lepega, lčpčmA, ,!čpč m lepe, lep č, lepo', z lepo; 1 e' p i, -a, -6, ! e' p č g a itd.;
1 e' p 5 1, -a, -e; lepšati; 1 e p o t a g ! e p o t <P, Dalm. Suz. c : *nje hpote*. d. 1 e p o' t e, a ! č p o t 6', 1: 1 č p o t e (Dalm Jez. 3$ a:	u vsej lepoti* je skoraj da tiskarna pomoto nam.
tkpott-) i. lepoto' pl. n lepotč', g. le po tč d. Ičpo'-t a m, i. ! e p o t c' m i.
L e'p, g lepa' ali lepu'	prilč piti, pri<le'pim;
p rl ! e' p i,!. p rile p i l a. p r i 1 e p i' 1 č, Dalm. Ps. 44 b : <per!ej-
.A' s, [Asa^; Irsčf, -a, A; 'i e s n ,'ka ; )^'s'a, -c, od tod Le'sar ,
L e's k ali le's a k, (pa la skat a'ti, las, k a'če m.)
Leska, -e ; 1 e' s k a v, -v a, - v č ; 1 b' š č a, -e ; 1 e* š ni k (na Dolenjskemu ole'šnik po vplivu besede , o'rč h re'š^k.)	. ..
L e' š č e r b a sr. nem.	Čudn6.^& kako je'm J-p
. * ga! Miki. Et J Wb. t6 besedo izvajati tz^ren!a^b$tem*kb jcbilo ^ žč davnč povedanč, od kdd tntSra biti ; tudi nč^rav, ,akč jo pU+i r 1 e š r b a, 1 e š č r b a, kčr ser*Jizgovarja vsaj ua^Doleojsk&n či"* jasnč z e (kar tudi v mnogih drugih primčrčh (stoji za 'sr -j kr e'g	in s polnim *\pred r.
L6-to, le'ta, pl. le't'a, !6't; le'tos;
-š.j a, -e.
L e\v, leva'	/Arn/; ! Č V i' t t, il^č vi'!
[L e', v, le'v a /rt?. Iak6 satu slišal, mislim, cnavad^j^* to^d besedo! Valjavec uči, da se govori le*,v, le'v a* ali l^va ijT^ tudi lč',v, lč'va (ali: le',v, le'v a?), Po stslov. lj^n brv.

t.
tistih, h' po
Hne nf h<t-

O. Stanislav Škrabec (1844—1918); iz. Albuma slovenskih književnikov
KULTURA Rast S-6/1994
Rojen je bi) v Hrovači pri Ribnici, maturira) je v Ljubljani. )'o končanih bogoslovnih študijah je bi) Škrabec dve teti (1868 — 70) profesorski pripravnik na novomeški, takrat še frančiškanski, gimnaziji; nato je tri teta v Gradcu študira) klasično fitologijo in slavistiko in tam opravi) profesorski izpit. Od 1873 je žive) v kostanjeviškem samostanu in poučevat jezike na redovniški gimnaziji. Objavtjati je zače) spet teta 1878, vendar so njegove prispevke odktanjati tako pri Soči kot pri Stovenski matici. In ko je )cta 1 880 zače) izhajati (njegov) verski hst Cvetje z vrtov sv. Frančiška (ureja) ga je do italijanskega napada na Gorico 1915, ko je mora) pobegniti v Ljubljano), je odstej (skoraj) vse svoje izstedke objavtja) na phitnicah, ki so postatc z listom vred zaradi tega stavne. Svojih, večinoma kratkih sestavkov ni pisat samo za jezikovne strokovnjake, ampak predvsem za Stovence, ki naj razmišljajo o svojem jeziku in si prizadevajo za gojitev in urejanje njegove enotne knjižne obhke. Zato njegova pripoved ni znanstveno -suha«; hote) je tudi najtežja vprašanja narediti razumljiva in jih v barvitem osebnem, pogosto s primerami pretkanem slogu, mestoma tudi šegavo, pribhžati čim večjemu številu bralcev.
Poteg v že omenjeni zgodnji temetjni razpravi o slovenskem nagtasu se je Škrabec k tej za slovenščino tako pomembni, a pred njim komajda upoštevani tematiki, še pogosto vrača). Izhaja) je iz dolenjskega tonem-skega stanja, ki ga je prinese) od doma; dotoča) je naravo tonemov, primerja) dolenjske realizacije z gorenjskimi in poskusi) razložiti vzroke za nastanek netonemskega naglaševanja. Njegovi in Valjavčevi akcentolo-ški prispevki so postopoma prodrli v slovensko jezikostovno in slovni-čarsko zavest; tudi Pleteršnik se je mora) v svojem slovarju spoprijeti z natogo označevanja fonemskega nagtasa po dotenjskem tipu.
Čeprav je bi) Škrabec predvsem neprekostjiv glasoslovcc (sistemsko je obravnaval stovenski samoglasniški sestav, točevanje širokih in ozkih e-jev in o-jev, samogtasniško redukcijo, nenavadne razvoje samoglasni-kov; kot neizprosen bojevnik proti elkanju se je veliko ukvarjal s sogla-stiikom ) in njegovim izgovorom kot u — vprašanje je v stovarju reševat tudi Pteteršnik in je še danes nenavadno občutljivo — itd.), je v števitnih čtankih razpravljal tudi o ob)ikos)ovju. Obravnaval je vse pregibne besedne vrste (rad se je ustavljal pri zaimkih); stovenščini je prizna) možnost rabe dovršnih gtagotov v sedanjiku in v prihodniku oblike z bom in dovršnim detežnikom.
Škrabec je bi) odličen poznavalec slovenske knjižnojezikovne preteklosti (ukvarjal sc je tudi z Brižinskimi spomeniki), zlasti 16. stoletja; na teh temeljih je izoblikoval svoja pravopisna načela in sc tudi sicer opiral na jezikovne dosežke slovenske protestantske književnosti. Svoje jezi-kovnozgodovinske raziskave je vedno izkoriščal za pojasnjevanje njemu sočasnih jezikovnih dejstev, pa tudi za uravnavanje moderne knjižne norme.
V Ljubljani je Škrabec začel urejati svoje spise; leta 1916 so začeli izhajati Jezikoslovni spisi, ki jih je po njegovi smrti nekaj časa še pripravljal Anton Breznik, vendar je natis obstal. Škrabčev pomen sta v zadnjih treh desetletjih oživila zlasti pokojni ribniški rojak Jakob Rigler in Jože Toporišič.
Anton Breznik ()881 —)944); iz Albuma slovenskih književnikov
KUt.TURA Rast 5-6/1994
ANTON BREZNIK
Ta neutrudni preiskovalec slovenskega knjižnega jezika nam je časovno najbliže; nekateri iz starejšega rodu stno se še učili po njegovi Slovnici in uporabljati njegov (in Ramovšev) Pravopis 1915, 1917. Kot Skrabec v prvi je bil Breznik v drugi svetovni vojni pregnan iz svoje delovne sobe, čeprav samo iz Šentvida v Ljubljano; in kot Škrabec je v teh okoliščinah po treh letih razmeroma mlad umrl.
Breznik je že kot gimnazijec zapisoval ljudsko pesniško gradivo za Strekljejeve Slovenske narodne pesmi, ki so izhajale pri Slovenski matici. Objavljati je začel kot bogoslovec v Domu in svetu (1901); za duhovnika je bil posvečen 1906 in po enoletnem kaplanovanju v Postojni se je vpisal na graško slavistiko, kjer sta predavala Matija Murko in Karel Štrekelj. Njegovo disertacijo o naglasnih tipih slovanskega glagola je 1911 objavtl dunajski slavist Vatroslav Jagič v svojem znamenitem Arhivu. Potem je Breznik tri desetletja poučevat v Škofovskih zavodih v Šentvidu.
Med zgodnjimi Breznikovimi objavami (še pred končanim študijem) je v novejšem času zlasti pridobila na veljavi in aktualnosti njegova študija Besedni red v govoru (1908); tudi prispevek Slovanske besede v slovenščini (Čas, 1909) naznanja, da se je lotil obsežne tematike, ki jo je iz raznih vidikov obravnaval vse svoje življenje, bodisi v ocenjevanju leposlovnih prevodov, časnikarske slovenščine iti jezikovnih brusov bodisi v obravnavi jezika naših pripovednikov, ki je prvič izšla v nadaljevanjih v DIS, 1914—1916. Gotovo ima Breznik največ zaslug za to, da so se pišoči Slovenci začeli jasneje zavedati slovenskega izvirnega jezikovnega izročila in ločevati med domačim in izposojenim besednim blagom, ki je zlasti v drugi polovici 19. stoletja preplavilo slovenščino. Breznik pri izganjanju ncudomačenih slavizmov ni bil preveč strog; njegovi seznami tega besedja so ostali podlaga tudi za poznejša desetletja, ko je bila ta plast vrednostno označevana v pravopisnih slovarjih (1950, 1962) in v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970—1991).
V prvem obdobju se je Breznik ukvarjal tudi z drugimi področji, ki napovedujejo njegovo Slovnico. Po več kot šestdesetih letih, ko je bila v šolski rabi novim zahtevam že čisto neustrezna Janežičeva oz. Janežič--Sketova slovnica, je leta 1916 izšla Breznikova Slovenska slovnica za srednje šole, ki je pomenila pravo osvežitev in kakovostni skok. Izšla je še trikrat (1921, 1924, 1914). 4 udi pravopisna in pravorečna vprašanja so ga pogosto pritegovala; leta 1920 je izdal svoj pravopis, 1915 pa skupaj z Ramovšem. Zadnji je sprožil veliko razprav in polemik (J. Glo-nar).
Pomemben Breznikov prispevek k zgodovini slovenskega knjižnega jezika je njegova študija Literarna tradicija v Evangelijih in listih, kjer obravnava jezikovne spremembe od Trubarja do Japlja in novejših izdaj. Zelo mu je bila pri srcu zgodovina besed in njihova obravnava v rokopisnih in tiskanih slovarjih, zasledovanje poti posameznih besed po slovarjih do Pleteršnika. Z veliko natančnostjo, pogosto že kar z navdihom, je to snov obravnaval v delih: Slovenski slovarji (1926), Popovičev Specimen vocabutarii vindocarniolici ter Pohlinov Glossarium slavicum (1927), Iz zgodovine novejših slovenskih slovarjev (191S), Kastelčev latinsko-slovenski slovar (1918).
Anton Breznik:	Življenje Besed;
reprodukcija ščitnega ovitka, na katerem je posnetek strani iz Pleter-šnikovega slovarja z Breznikovimi pripombami in dopolnili
KULTURA Rast 5-6/1994
K študiju besed spada tudi njihovo tvorjenje; iz tega območja je objavi) enega prvih svojih čiankov Pogreški pri nekaterih priponah (1904) in svojo zadnjo, v stovenskem besedotvorju nepogreštjivo razpravo Zto-ženke v stovenščini (1944). Kot njegov vzornik Stanistav Škrabec ni sprcgtedal posebno mikavnih jezikovnih procesov pri nastajanju sloven-skih imen (Rodbinski priimki iz starih svetniških imen, 1941).
Zastužih so, da se poklonimo njihovemu spominu.
d',
Z.
'—	^	AZzr.zyr 47-^4 e
. - ttr
' t-ufulndl.	-----!Ty ^.).-.ll .--A.. /hs)
cudJf-i. ^ 'b'H'i).^rYiz
=. Z h- r' ' -



%

nost. r. bu-	'df AEilualtlu!,
- t,-	^
' mu dug.
/	- slu^a. /. bif 4<.i)f idtitrtff (linint etneteo
ntgerl, (r-Ano


. /. bic Ht.nf!!:1)nr(ft l. (c A no Er; t D" č







s!u'n)
--C/;
/s

f^LOTTA
.	'-!)!], bet :)iu[)m, C., Z,
^ (1?
'7/r
c'...............
^	močno *.. vid ?h!!)d; n ntidjfn, O/; p -
/ V''	^	^ '	^	' ^
sludtl. shn.m. _tb. "n;-r. .) td)!"-!;fn laffcn/^1^ !H'utM^)d)t'n)t!)lfli naJ-thrc-tun, b!Clii)amc<f - ' /
^	Qut, E'f.,''7.^. ved-cl n-m. Ja^n^tTC^
tutf fidifl i f7*7. C. n A !
h*^i an^^) E//v
/slutnja, n A

7. bn- ?:))uun,i,	C<7;. (T.7,	/
-	^ r/č/ ^ ^ ^
^^ fl/^.. 7,in ^ 4	, s
JL r^/7:7. Ž/^bn; L /'
^. ANTON B
(tlu^ali atn, tl. t,
y 7; - is.	y	^	^
s!utva. /.bet ^uf, brr J{u!)m, C ; rslutvt
veliko slutvo, ta človek je v velikem
slut, /. bn $d'mn. E,v.. .^„., r^r.7, C., stepra slo^, Pč; ^!!.n!td}!fmi, Et^/7 7 '—


l^^^slušcr^r.a, od). (Mfbč . 7^t!.. E,*.* Tj; sluim 7i\'^c, ber Qltt)Ji.nto, slušne koščice, bif — * (Mt)Mn&d)ddjti!, Ci^.( * .7
<^tra . ^
Slutiti, .m tl.	<'a)ifl„. r.,na m. še /dail<<L^.v/^
sluzi tif! nod) fcudi:), O/TiJe SWo-7:''74 7b' 6.7;	-.
— P'itn. slizet . solzet). sluzina, /. itr 3di!;un. /on. sluznica. / bif 2d)dunl!aut,
///.; — btf 3d)ftmid)ir,ie,	rr, V
sluznja^ m bag &dilf)ni:l))ft, C'

Matjaž Kmec!
Josip Jurčič (1844 — 188)); iz
Albuma slovenskih književnikov
KULTURA Rast .S-6/1994
O OSNOVAH JURČIČEVEGA ČASNIKARSTVA
»Zgodba« o Jurčičevem publicističnem delovanju ;c danes bolj ali matij znana, vsaj s površjem. Kako zamotana je, je v opombah k 10. knjigi Jurčičevega Zbranega dela (1982, strani 473—487) slikovito razložil urednik zadnjih dveh zvezkov Janez Logar: o tem, kako je že urednik prvih Jurčičevih zbranih spisov hran Levec po dogovoru z založbo hotel vanje uvrstiti tudi vsaj poglavitno Jurčičevo publicistiko, pa m zmogel; kako je Kare) Glascr, avtor obsežne zgodovine slovenske književnosti v štirih zvezkih (stoletnico tega nemajhnega, čeprav svojevrstnega podviga obhajamo letos!), sestavil prvo predmetno, a zelo zasilno bibliografijo Jurčičevih časnikarskih besedil; o številnih drugih (literarnih) zgodovinarjih, ki so tako ali drugače posegli v vprašanje; pa seveda precej podrobno iti nazorno tudi o lastnem delt), o vseh težavah, ki jih je pri tem imel. Zagotovo je s tem napisal eno najbolj zanimivih uredniških poročit, kar jih je v nizu Zbranih del slovenskih pesnikov iti pisateljev.
Uredniške težave so bile od vsega začetka dvojne narave: po eni strani je Jurčičev časnikarski «opus« velikanski in »razmetan« po zelo različnih časopisih, čeprav je seveda daleč najpoglavitnejši del objavljen v Slovenskem narodu, ki ga je po nesrečni smrti še ne tridesetletnega Antona Tomšiča 187) tudi urejeval, preselit iz Maribora v Ljubljano in ga spremenil v dnevnik. — Na drugi strani pa je večkrat potožit, da mora ves časopis napisati od prve do zadnje strani sam; če drugega ne, je v sprejemljivo obliko prepisoval dopisniške članke, tako da je določljivost avtorstva pogosto kar se da težavna. Deloma se je sicer ohranil tako imenovani uredniški izvod Slovenskega naroda, v katerem je Jurčič s svinčnikom pripisoval imena piscev, toda za večino časopisa tega ni — pa še kar je ostalo, je tu in tam barbarsko okrnjeno s kasnejšimi posegi. Tako je mora) Logar pri nepodpisanih besedilih na avtorstvo sklepati po slogu in idejah. Če pa se samo spomnimo Jurčičevih izjav, kako brez Levstikove vsakodnevne družbe v zadnji sobi »narodnega hleva« pri Prmetu, ko sta predelovala dnevna in druga vprašanja in kjer so sc oglašali tudi drugi somišljeniki, od Gregorčiča, kadar je prišel v Ljubljano, naprej, ni daleč do sklepa, da je marsikateri članek v resnici imel po več očetov, pa če ga je tudi v besedilno obliko na koncu spravit Jurčič. Logar navaja kot značilen primer članek Slovenstvo v Ljubljani (SN 1868, 106), ki ga je Glascr pripisat Jurčiču, Slodnjak pa Levstiku in ga tudi kot urednik uvrstil v Levstikovo ZD, »čeprav bi ga po vsebini in slogu lahko prisodili Jurčiču«.
Vendar je zdaj delo okrog zbiranja in razbiranja Jurčičevega publicističnega pisanja prav po zaslugi Janeza Logarja že desetletje opravljeno, naj je tudi poprej trajalo sto in več let in naj se bodo še tudi poslej iz razumljivih razlogov pojavljali predlogi za spremembe.
Ostaja pa na takšnem substratu, na tem velikanskem kupu pisanja, vseeno odprtih veliko vprašanj nazorske, motivacijske, celo filozofske narave. Kajti naravnost nepojmljivo je, zakaj in v znamenju kakšnih idej se je človek tolikšne energije in nadarjenosti z. naravnost mazohistično zagrizenostjo poprijel in držal posla, za katerega je sam večkrat trdil, da je »strašen« (»strašno je danes žurnalistovati slovensko«); ob katerem
] MMM
^MSriboru^j,!<nn-Hn <^6M.
.nar(t(!;t'j [)))li)i('n: {trabant.
c*
L

^	Hkakor že ime kaže, namen
aarodovajo in ostane njegovo.^
!'ropadAvstriJž —mL.h^"" ^ b^tHfHFiznašii niti prvt izrekii — bii bi bojd propad'razkopanega siovenske^a^t^da,, naj b! nas žo podedovaia	JCSi^a , aii okienoia Žciezn^oka RrusiAt.	,!
jjpjp', iiiittif '*	'"']—".....^	-!.' ---	. -.*!.... -	'
seioj zvcstcg^Avstrijanca. zviJanJaAtj^lrtjskcdrža
-vH	d' i	b !?!i





Tedaj sc bodcskazovni ^Siovcnski narod" v<
iističnihnačč).	!*	'
KdinoiefedcraiistiCnanaCeiadajeJo— pript^navajcsku])nostnajvi#ihdržavini!) zadev i^hjih akupno obravnovanje — ceiokupni državi, kar je dr^(tf'"ega, in vsem državinjm udom, kar jc-njihovega. ^ Toraj sc ho pogatrlai ^SiovMMHtJ^ narod" — (butati in narodu na enako korist in apas -*- za združenje vseh 8i o ven ec v v jed n o afidt^r^ativno ueidVo.	^
L c v tej eeioti zamore dobttr^ravnopravno^t s!o venskega jezika v tt^adu, žoii in javnem živ-^ ijetji dostojno podiago in djanskovcijavo Ravn^pravnoataiovcnakoga jezika pa je bistveni deij ---------------- M	'	-	j.,*	-
narmi^n^^Jd^^^^^
njeno oinani corkvono promožonje, da so ijuJska Aoia no ioCi od o&i/ve, da so oživija boi) in bo)j Javno oerkveno živijonje.
Vmn<)goj^žiOniijtvstrtJižo!itnomirinspo!azumijo)!jdzvsct)riavstt'ijanskitninarodispioh;upamo,Wa
)vansjrj} d,r'!2ino_i't prevojih aiiah po zameni literarnih in spiohknitur-





Listek.







NastovnicaSiovcnskcga naroda
SLOVENSKI NAROD.









Prijateljem in bralcem „Slov. Naroda".

o«
1. januarja prihodnjega leta 1873 naprej bode „S!ovcnskt Marod" izhaja! kot
DNEVNIK
vsak dan, izvzemi pnnedetjkc in dneve po praznikih.	.
Program nm ostane stari, strogo narodni, kakor ne gaje drža! skozi pet let svojega izbajattja.
Uredništvo in lastništvo bode akrbc!o, da list svojemu nAlogu kot (!ncvnik po najboljših moče!) zadosti. 1'rinašal bode torej redno uvodno činnkc o va<-h )ndil)č))ih dnevni!) ))itanji!), redno dopise iz vs<h slovenski!) pokrajin, tor iz politično važnejših slovanskih in neslovanskih mest: iz Zagreba, llelgrada, Prage, Dunaja, (Jradca itd. Hkrheto ae bo)ic za nnrodno-gospodnrstvunc razprave, za obširen j)o!iti^ni razgled in kolikor mogočo obširni do! domačih in zanimivih novosti. Naznanjalo so hodo po dvakrat na teden tržne cene in v posebni opomrniei uradni razglasi, javno dražbo, konvokaeije itd.
Na dober "Listek", kateri bode imel reden prostor v našem dnevniku, hočemo posebno pozornost obračati. Za ta prede! sta že skoro dovršena dva izvirno-slovenska romana od dveh znnnih slovenskih pisateljev: „)van Erazem Tatenbah", historičen roman iz domnče zgodovine, it) „Naprej", izviren romat) iz dennanjega družabnega in političnega življenja Slovencev. S prvim začnemo že z novim letom, ako bode dokončan, kar upamo. Isto tako imamo hranjene povesti, prevedene iz ruskega in češkega, ter so nam posamezni spisi za ta oddelek od najboljših zdanjih slovenskih pisateljev obljubljeni.
Ker bodo potem takem stroški za naš list jako visoko narasli, prosimo v imenu slovenske narodno dnevne literature In našega napredovanja, ne samo, da nam naši dozdanji naročniki tudi na dalje zvesti podporniki ostanejo, temuč vsem prijateljem na srce pokladamo, da naš Časopis še bolj razširijo, da nam po vseh krogih novih naročnikov pridohč.
..Slovenski Narod' veljd kot dnevnik:
Za en mesec	1 g!d lO hr
Za četrt leta	H ,,	HO ,,
C31b teto	. jtH „	—	,,
Z. &trt )C. ^	''	' "'J* ^	J, g,
Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, na mesec, 30 kr. za četrt leta.
Naročnine sc naj pošiljajo administraciji "Slovenskega Naroda" po poštnih nakaznicah (Postanwcisungon).
Baz anvMžašjMŠaa ) aarššzsaAJe
da nohajo onkrat nekoristni in novami prepiri mod Slnvonc! in Itaiijani, k)\}ti tro^ji so
$kupni sovražnik, d^ so Nemec, ki hoče pri nas
Nasiovnica Siovenskega naroda
lohko uresničila prototljma ideja, ko hi so !o hotelo. — !n poskušnja ne bi bi!a niti draga, niti težavna; zadostilo bi, da stopijo v dogovoro za
iijanako pa morda dr. Deperia, grof Coronini, pa šo kak drngi od one In drugo atrani, taka kon-foroncija hi aktonlla program, ati podtogo zveze med Italijani in Slovenci, katera zveza nam je neobhodno potrebna, če hočemo zajeziti nam tako nevarno pruaofilatvo. Tukaj nam gre za kožo Itai^anom in Slovencem, kajti Nemci ne poznajo uamiijenja; pri qjih velja pravo močnejšega (Fanat-recbt), kateri je prvorojeneo onih črod, ki ao prišio čroz Alpo naa zatirat in nam poatavljat gospo-dovaloo barone in grofo, tistih čred, ki so pilo naše vino, oskrunilo naše žene In napravile iz iopo Ita lije zomljo nesrečno polno tugo in trpotca, iadijo brez krndla, dokler ae Je pnars^tln v novejših ča aih rndoijnbom pod vodstvom Cavnrja oteti jo iz barbarskih rok.
Nij nič novoga, kar tukaj pravim, znano mora biti celo malim otrokom. Torej ao čudim, da dozdaj nij miaii! nihče na to, kako bi ao napravit kompromis mod italijani in Hiovcnci, da postopajo viribna unitis proti neutrudljivemu ao vražniku. No zamorito , gospod urodnik , čo sont Vaa a tem nadlegova!, to pismo narekvaia mi ga je najčiatejša in giobokejša ljubezen do naše lepe domovine in želja, da bi enkrat oproatiii ae takih
lilibustojov, ki ao ao vrinili v našo deželo, da nam ukradejo, kar imamo n^jdraiega in avet^šega:
Dopisi.
Hz	18. dec. [Izv. dop.j Kakor atrda
z jasnega neba Je padel včeraj znani dež; šolski
ake in itadijanake) kroge. Vae atika giave tor ao šopeče poprašnje, kaj to pomeni. Nokateri trdijo, da je giede oaobnoatij v naših šolakih krogih (po-
arednjošole na narodni podiogi preosnu-jojo; tro^ji ugibajo, da je miniatoratvo, provooi-ru))o po mnogih rosnlčnlh in noreaničnih dopisih (o privatnih in javnih), hotelo ao prepričati, koliko roauioe Jo nd vaeh te!) tožbnlt. Kdo imn prav? Skoro gotovo vai! Tožilo, pisalo in govorilo so Je
V)Jnh<Jtm<4okt

N<J* mt*dipA, np<m)e bodočaotU, ki je iugai* v klovna in (tp!ob nnrodnn doinvnMt M mnoti,
nojoge v LJabijanj (eko nekoji e^rM^jivoi tegeno pfisp^o, ne bojimo **: Zgodovine rnn-
četke evojegetgnMtenke	ed^ editd TbHH
tioveMkipoiUMnitnopi*^) ]
Droge rojeke, v b^jih eredi nem Je ed4iej' deiokrog ne okoio po nešib kr^jinAh odkeeee, ke-
eenjo. Oni, ki bi redi droge eaUMii; bodo HnUMi <obe. Mimo ,, M deio! KJof eo etrkr vi^Je. ne leni, nego ieetnn n#ob<^ inm Je t***h, lene Jevne^d-
deeporeeeme e prtetmih enhodh; de pridemo vei, keterha Je.,mer ee eerddcvo omiko in evo-bode do edinega <^)je do drede iepe eioreMke -n ode domovine.
Članek je bi! objavljen v Slovenskem narodu 6. oktobra 1872. leta (št. 115 — V. tečaj). Natisnjen je bil na uvodni strani in razporejen v tri stolpce.
so mu metali polena pod noge domači in še boli nemški politični nasprotniki (neki sodnik, Zhubcr po imenu, je izjavil, da bi bilo treba sleherni slovenski časopis konfiscirati že zato, ker je slovenski — in res so kakšenkrat s politično cenzuro zaplenili tudi po več številk Slovenskega naroda zapored). Zakaj je pisatelj, ki je hotel biti predvsem pisatelj, in je v predsmrtnih mesecih večkrat bridko potožil, da si je življenje šele takrat toliko uredil, da bi lahko v miru dela) literaturo (dotlej si je z železno disciplino "kradel« za "fabuliranje« po dve uri dnevno, od 15. do 17. ure), zakaj, s kakšnimi predstavami in pričakovanji je dela) tlako pri časopisu? Levstik, ki v mnogočem ni bil nič "boljši«, je ob Jurčičevi smrti s solzami v očeh govoril, da je prvega slovenskega romanopisca uničila politika. Toda Jurčič je vsaj posredno na drugi strani skorajda enačil časnikarstvo z življenjskim smislom: ko so ga 1874. njegovi lastni ljudje "žagali« od Slovenskega naroda, je pisal Vošnjaku: "Če ne bo v domovini mesta zame, pojdem pa v sever ali na jug, če ne bom mogel nič našparati, pojdem pa po Tomšičevem potu...« (Tomšič, ki je bil kljub svoji orjaškosti in možatosti zelo depresiven, je storil samomor). — Pa ni bilo takrat "delanje« časopisa niti najmanj atraktivno: ohranjena so poročila, kako sta Tomšič in Jurčič živela v Mariboru (in deloma v Šmarju) — del uredniške sobe je bil z zaveso ločen za njuni ležišči — in tu sta, bodisi na tej bodi na drugi strani zavese, preživljala uro in dan; "Našparati« pa tudi ni bilo česa, ker se je časopis otepal z neprestanimi denarnimi težavami. Znano je, da se prav zato Jurčič niti oženiti ni mogel, saj kaj dosti bolje ni bilo niti kasneje v Ljubljani.
Toda nekaj se je ves ta čas ne glede na vso revščino dogajalo: Jurčičeva javna avtoriteta je nezadržno rasla — na nematerialni osnovi, zoper celotno logiko meščanske družbe; po pričevanjih sodobnikov (Vošnjak, Šuktje idr.) niso "V poslednjih treh letih pred njegovo smrtjo... izveli ničesar, ne da bi se posvetovali z Jurčičem« - in to ne glede na Trstenjakove ugotovitve, da ga "materialni svet noče za svojega vodjo«. Jurčiču je avtoriteta rasla izključno na moralni in modrostni osnovi. Bi) je tako "čist« v temeljnem vodilu, da jc treba narod pripeljati v "obljubljeno deželo« svobode in samostojnosti, da mu ni mogel nihče prav ničesar očitati; navsezadnje je prav ob začetku Slovenskega naroda Slovence pretrese) eden največjih političnokoruptnih škandalov - "prodaja narodovih koristi« ob glasovanju za dualizem - od česar si zlasti staroslovenski politični tabor zlepa ni čisto opomogel — vsaj mentalno. Jurčič pa je bil ne glede na liberalno politični značaj "svojega« časopisa pripravljen zmeraj spet braniti tudi politične nasprotmke, če se je le pokazalo, da so delovali narodno koristno. In podobno. Pri tem ga je, vsaj zdi se tako, po svoje, in bolj neizrecno kot naravnost, v mesijansko žrtvovanje usmerjal tudi Levstik. V časopisni publicistiki je videl možnost narodnega združevanja, političnega ozaveščanja, širjenja ustreznih idej in zbiranja okrog njih. Sodelovanje v taborskem gibanju mu je pri tem pritrjevalo. In ni se motil: bi) je eden prvih Slovencev, ki je zaznal pomen in možnosti tako imenovanih javnih občil, medijev, njihove moči. O tem je večkrat pisal Vošnjaku in je skoraj užival, kadar so z "Narodovim« pisanjem uspeli preusmeriti slovensko politiko in politike dobesedno prisilili v popravljanje ali spreminjanje stališč. Ko je npr. razmišljal o nekakšnem tedenskem časopisnem izvlečku za preproste in manj premožne bratce, je izrecno zapisal, da je lahko tak časnik "velika moč«.
KULTURA Rast 5-6/1994
Torej se je za časnikarstvo in vso mizerijo, ki jo je mora) ob tem tolči, odloči! resnično /.globokim političnim nagonom: oblikovati javno mnenje, z njim politiko in preko nje stanje "slovenstva« oziroma slovenskega naroda. S tega vidika so zanimive njegove bolj ali manj načelne iti programske izjave (v korespondenci), ki se vseli 13 (ali več) Jurčičevih časnikarskih let niso bistveno spremenile: prvo je narod (kot stoji tudi v programu Zedinjene Slovenije); ločeval je med političnim in narodnim značajem lista, češ prvaki bi raje političnega, on pa na to ne bo pristal. Ko so se ostrila razmerja med klerikalci in liberalci, je rad svaril, da Slovenci poleg narodnega še enega, to je verskega, boja ne bomo prenesli. Bil je sicer vnet liberalec, zlasti še potem, ko so ga skupaj s časopisom politična dogajanja zmeraj bolj potiskala v to, toda zelo dolgo ali kar trajno si je prizadeval, da bi iz Slovenskega naroda nastal "naroden« iti v tem smislu nadstrankarski časnik. Janez Logar je opozoril, da je Jurčič "kariero« javnega pisca začel kot šestnajstletnik 1861 s člankom, v katerem je obsodil Dežmanovo narodno odpadništvo, in konča) s podobnim artiklom, ki ga je napisal še 48 ur pred smrtjo z enako tendenco. Natančnejše členitve bi takšno temeljno in komaj kaj spremenljivo držo zmeraj spet potrdile. (Brini, tudi $. Barbariča monografijo Josip Jurčič v seriji Znameniti Slovenci, 1986, poglavje Časnikarska tlaka, str. 100-149!)
Dodatno pa je treba poudariti nekaj, kar se morda z današnjega vidika ne vidi čisto jasno, je pa že ob malo bolj temeljitem premisleku iti ustrezno usmerjenem branju bolj ali manj očitno: da je namreč tudi vsa njegova beletrija publicistično zaznamovana (tako kot njegova publicistika nosi številna "fabulistična« znamenja) in da je kakšenkrat celo zelo težko potegniti natančnejšo mejo med enim iti drugim. Seveda je v mnogih Jurčičevih pripovedih ideologija meščanskega in narodnega aktivizma, kajti za to gre, zelo nevsiljiva celo po merilih tistega časa: propagiranje sposobnih mladih, neobremenjeno mislečih in delujočih mladih izobražencev v stanovsko zaprti družbi, odpor zoper sleherno zaklavzuriranost predmeščanske družbe (v "izvirnih«, to je "sodobnih«, snovno aktualnih romanih ali v kakšni zgodovinski noveli, kakršna je Hči mestnega sodnika) in podobno. Toda že roman Ivan Lrazem Tat-tcnbach kot prvi slovenski zgodovinski roman (1873) je ves zaznamovan s časnikarskim protinemškim in projugoslovanskitn učinkovanjem; bil je objavljen kot podlistek v nadaljevanjih, posebej pa je v njeni žur-nalistično značilen zaključek z neposrednim "čiščenjem« sicer pokvarjenega nemškega grofa, češ da je vseeno umrl za idejo južnoslovanske države. V Doktorju Zobru (1876) je zaostril narodno poanto v moralnem razmerju med slovenskim Zobrom in nravno pokvarjenim nemškim doktorjem Langmannom; v romanu Med dvema stoloma (1876) je na koncu poslal mladega moža, ki se je pregreši) zoper temeljno vrednoto, to je čisto ljubezen/naturo, častno umret v hercegovsko vstajo (1873), kjer je pade) na pravi strani; izrecno narodno polemične poudarke je nameni) tudi nameravani, vendar le delno uresničeni zgodovinski trilogiji Slovenski svetec in učitelj, misel o socialni krivičnosti nemeščanske družbe pa drami o Veroniki Descniški. Skratka, skoraj povsod je tako ali drugače, izrecno ali neizrecno, pritaknjeno ali podtaknjeno, dodajal aktualen komentar, ki je bralca v čisti literaturi ogovarjal skorajda dnevnopolitično.
Ob tem pa obstaja manjši korpus nekakšnih polnovel, izrecno fahu-liranih feljtonov, kakršna sta na primer Črta iz življenja političnega
KULTURA Rast 5-6/1994
agitatorja (1868) in Beta ruta, bet denar (1874) — prva z neskritim dnevnopolitičnim poudarkom zoper italijanski iredentizem in druga 7,oper klerikatno sprenevedanje v tako imenovanem kutturnem boju: te pa delujejo nekako enakovredno na oba načina, literarnoestetsko in praktičnopolitično. l.iterarnoslogovnih postopkov je kar nekaj tudi v njegovem i7recno časnikarskem pisanju, tako da se v resnici leposlov-nost in ptiblieističnost v takšnem ali drugačnem razmerju pri Jurčiču kar naprej sprepletata: ne le eno ob drugem, kot ponavadi mislimo, temveč tudi mnogo tesneje — eno v drugem. Jurčič je takšno medsebojno -<pe-netriranje« skušal večkrat — vsaj za literaturo — tudi programsko upravičiti, na primer: "Pisalec mora publiki in razmeram plačevati trihut«; ali: -Historične drame mogo pisane biti v onem duhu, ki ga umetno brez učenosti. Ni treba spceijalno zgodovinski študij. Ni tuje iz. knjige vzete, temveč naša zdanjost ima pravico na gledišče...« (oboje zabeleženo leta 1868).
Vse te ideje so kaipada imele "evropsko« zaledje, kar pomeni, da niso bile kaj slovensko izjemnega, temveč da jih je Jurčič po svoji presoji prenašal v slovenski duhovni prostor in jih tu razmeram in sebi ustrezno funkcionaliziral. Če v razumevanje pritegnemo tistočasno nemško pojmovanje romana — za primerjavo je na voljo natančna in dobro komentirana dokumentacija skupine avtorjev (Romantheorie, Dokumcntation ihrer Ccschichte in Deutschkmd 1620—1880, 1971) — je podoba razmeroma hitro jasna. — Na začetku 19. stoletja je k. Schlegel iz strahu za nemško narodno samostojnost trdil, da mora biti vsaka literatura nacionalna, to da je njena usoda in ji šele resnično zagotavlja polno vrednost. Drugi Schlegel, August Wilhehn, pa je 1828 retorično vzkliknil: "Kateri višji cilj si lahko poezija še zastavi, kakor da sveti ogenj domovinske ljubezni ohranjuje?« Iz dokumentacije se lepo razbere, kako se je politično domovinstvo razcvetelo v nemškem zgodovinskem romanu, kakor hitro je (vsaj za tisti čas) spodletelo upanje o združeni Nemčiji. Achim von Amini je, podobno kasneg* Jurčič, menil, da mora zgodovinski roman kazati skozi preteklost nemško sedanjost in načrtovati prihodnost. Zanj resničnost pripovedovane zgodovine ni tula enostavna zgodovinska resničnost, marveč z aktualno resničnostjo uglašena zgodovina, ki naj išče pota iz sprotmh nemških kriz (1. c. 245). — Po julijski revoluciji 1810 je prepričanje, da se je treba aktivno udeleževati politike, ne pa jo samo opisovati in komentirati, zastavilo mladim nemškim književnikom vprašanje o njihovih specifičnih možnostih. Dotedanji literarni praksi so očitali, da je gradila nekakšen duhovni univerzum iti konkretno zgodovino spreminjala v nadčasovno splošnost ter tako izgubljala zvezo s sodobnostjo. Da bi bili romani resničnejši, bi se bili morali njihovi avtorji močneje udeleževati sprotnih dogajanj. Wienbargov poskus družboslovne estetike je bi) izraz takšnih naziranj iti podpora tendenčnemu romanu s političnimi učinki. Novi "sodobni« romati (Jurčič bi ga označil "izvirni«) naj bi prav tako kot zgodovinski odgovarjal na vprašanja v zvezi z aktualnimi političnimi razmerami (1. c., H. Eggert, 285). Robert Prutz. pa je 1847. pisal, da samo samozavesten, politično podjeten narod zmore resnično epiko (1. c, 112). V smer nekakšnega žurna-listično pojmovanega romana je malo zatem kreni! Karl Gutzkovv (181 1 — 1878), zelo vplivna pisateljska in časnikarska osebnost — bil je med mladonemci podobno vpliven kot Jurčič med mladoslovenci in je populariziral tako imenovani "Zeitroman«, na sodobna vprašanja iti

Vabiio na naročbo.
„S)oyc"s!t) !War<K)"bo<iei!
Zt četrt !c!t !...	.	3	,	M*,
Zaco!o!cto.........l**n — n
Zapo4i!jmjemdomBertčunAlOkr*jo. oameaec.HOkr. znčotrtlota.
';čotrt!ott, ...........^4g!d.
Ob novem )etu!873.	,
tega prvega Blovcnakcga ooviaarj^ prnsajiTnio^ tndi nd od prvoga atovenMkr^a dnovnikn
nUOVototovoRPit/ivMcmpintpomitcntintHa)-vonccm, ic!cči v nujjuvt vrati, da nastopa*
jočo !oto, uko )inw tudi no )ir'^odo k avr!ti
Izrezek iz Slovenskega naroda (l.juh-Ijana, I. januar 1873, št. I —VI. leto)
KULTURA Rast 5-6/1994
razmere pripeto pripoved, ki mora biti več kot le zrealo resničnosti (torej dober humus za tenelenčtiost).
Že takšen bežen in delen pogled tia literarno področje, predvsem na pojmovanje literature v mladonarodnem srednjeevropskem okolju sredi 19. stoletja, torej dodatno osvetljuje svojevrstno in tesno notranjo povezanost publicističnega iti literarnega pisanja tudi pri Josipu Jurčiču — v duhu časa je enostavno eno z drugim kontaminirano. Res je ob časnikarski tlaki tisti dve uri popoldanskega fabutiranja jemal kot sprostitev iti oddih, toda hkrati je tudi takrat deloval politično in novinarsko — le da na drugi ravni. Za oboje je bil nadarjen, o večji nujnosti političnega iti časopisnega delovanja pa je bil povrhu tudi prepričan. Njegova večkratna namigovanja na mojzesovsko nalogo in odgovornost svoje generacije, pa tudi izrecne izjave o tem, da morajo on iti njegovi svoj narod pripeljati v "obljubljeno deželo«, sc v takšnem kontekstu slišijo kot temeljna tnaksima: šlo naj bi za samožrtvovanjc z globokim smislom, torej za poslanstvo.
S takšnega vidika je Jurčičev časnikarski "mazohizem « veliko razumljivejši. Šlo je za nekaj podobnega kot pri Levstiku, ki je na vsa prigovarjanja, nuj rajši piše Krpane kot slovnice, odgovarjal, da je treba najprej znati pisati — in je zato počel vse drugo: sestavljal telovadno itt matematično terminologijo, delal slovarje in slovnico, pisal političnosa-tirične liste in kritike, se zanimat za čebelarstvo. Šlo je, preprosto, za zgraditev mreže osnovnih institucij, ki bi na koncu institucionalizirale tudi narod Slovencev, ga po mtadocvropsko povzdignile iz stanja spontane etničnosti v ozaveščeno in organizirano, sistematično delujočo nacijo. V njej je tudi literatura taka institucija, celo zelo pomembna, vendar sama zase veliko premalo; povrhu tudi prestihijska.
Tu nekje je torej mogoče iskati filozofsko-nazorsko jedro Jurčičevih časnikarskih odločitev in vztrajanj. Samoumljivo je, da je ob tem treba zelo resno upoštevati tudi preživitveno logiko: časnikarstvo je bil posel, ki ga je hitro in dobro obvladal; skupaj s "kmečko« pridnostjo ga je delalo za več kot upoštevanja vrednega delavca; pomenilo mu je možnost prve strehe, pod katero je lahko stopil, ko se je usul dež pomanjkanja. Toda res je tudi, da bi se bil lahko preživljal nekako tudi s pisanjem literature, takšno izkušnjo je že imel — najsi z Mohorjevo družbo najsi z Janežičem ali celo Stritarjem. V časnikarstvo ga je torej gnalo več in globlje, isti načelni temelji pa so ga večkrat "Zapeljali« tudi v ukinjanje meje med obojim, med literarnim in publicističnim.
Vprašanje potemtakem odkriva še en pogled na sistematičnost, premišljenost in principiahiost Josipa Jurčiča, te sijajne postave našega novodobnega nacionalnega osvobajanja, našega časnikarstva in seveda naše literature. Ob vsej pozornosti (literarne) zgodovine do njegovega dela ga še vedno veliko preveč rinemo v Levstikovo senco in odvisnost, namesto da bi mu ga preprosto postavili ob bok: tako kot mu je v resnici Levstik dajal veliko, je tudi Jurčič s številnimi lastnostmi in idejami, ki so bile Levstiku že zaradi njegove koleričnosti in usode popolnoma nedosegljive, oblikoval slovenstvo tistega prelomnega časa na odločilen način. Dva velika Dolenjca v slovenski zgodovini, prijatelja, sodobnika, somišljenika — nobeden manjši od drugega.
Kare! Bačer
Simon Gregorčič (1H44-I906) v (ircgorčič, SM I462
Ignac Gruntar (1H44—]923), notar; 1962
Ivan (iankar, Zbrano deloXXVI, str. 407
str. 272
KULTURA Rast 5-6/1994
KAKO JE LETA 1906 RIBNICA POČASTILA PESNIKA GREGORČIČA
Leta 1903 se je bolehni Simon Gregorčič končno odtočil, da se reši moreče osamljenosti na Gradišču, proda posestvo in se preseli v Gorico, kjer je imel poteg prof. [osipa Ivančiča vrsto drugih prijateljev in občudovalcev. Počutil se je ne le osamljenega, ampak tudi razočaranega, kajti eno leto poprej izdani tretji zvezek njegovih Poezij je bil deležen malo pozornosti v javnosti, pa tudi kritika mu ni bila naklonjena. V njem st) bili namreč objavljeni ciklusi Predsmrtnice, Pogrcbnicc in Posmrtnicc, ki so v naglici nastati ob izbruhu bolezni in so bolj koncept kakor pa dodelane pesmi. V njih motijo zlasti gostobesednost, nabuhla alegoričnost m narejenost prispodob pa tudi banalnosti. Pesmim se pozna, da Gregorčiču tedaj ni stat več ob strani estet Stritarjevega kova niti ne prijatelj bran Erjavec, sicer prirodoslovec, vendar pa izredno dober poznavalec poezije. Vrh tega je bila tedaj na pohodu zmagovita moderna poezija Ketteja, Murna, Cankarja in Župančiča, ki je potisnita Gregorčičevo poezijo na stranski tir, četudi so bile tudi v tretjem zvezku nekatere močne lirske pesmi (Tone sonce, tone; Na življenja cesti; Kropiti te ne smem; Mladosti davna leta). Zanimivo pa je, da je prav Ivan Cankar, ki je tedaj najbolj neusmiljeno napadal starejši pesniški rod, čez leta iskreno obžaloval ravnanje svoje generacije in napisal v nedokončanem eseju tele* besede:
"Pred dva/ser/m/ /er/, v onem zdavnem, ra k o /epem času, ko se je rod)7a nova s/ovenska pesem, fa spa/na pesem Kerfejeva, A/urnova m Župančičeva, smo vsi, ki smo sr.?/; ob zibe/ki, napravih smrten preb. /Vaše miade oči so zamaknjene srrme/e v prihodnost,- naše prešerno tipanje je s široki;?! zamahom z.n-rg/o prefek/ost, pa ni zavrg/o samo njenih zmot, temveč ft;di vse njene večne /epofe. Če bi otroci ravna/; njivo, bi trebi/; /ju/iko, obenem gazi/; pšenico. Tako smo znra/;7; Simona Gregorčiča, pevca po mi/ost; božji.«'
V taki situaciji se je leta 1906 pesnika spomnil prijatelj Ignacij Gruntar in ga povabil na obisk v Ribnico. S pesnikom sta bila istih let in ožja rojaka, Gregorčič doma z Vršnega, Gruntar iz bližnjega Kobarida. Oba sta hodila v goriško gimnazijo, Gruntar dve leti za prijateljem. Gruntar je bil po dovršenem pravu notarski pripravnik v Gorici in Tolminu, kot samostojen notar pa v Kobaridu in Logatcu. Vsa ta leta ju je vezalo iskreno prijateljstvo, skupaj sta ustanovila kobariško čitalnico, Gruntar pa je bil nepraktičnemu pesniku dober svetovalec v gospodarskih zadevah in je v Gregorčičevih Poezijah I iz. leta 1882 bil podpisan tudi kot založnik, čeprav je dejansko vse stroške plačal pesnik sam. Gruntar je bil podpornik dijaštva in je povsod, kjer je službovat, podpiral razvoj šolstva, ustanavljal posojilnice in spodbujat družabno življenje. Ko je v osemdesetih letih prišlo do razkola v liberalni stranki, se je Gruntar priključil elastikom, medtem ko je Gregorčič bil za njihove politične nasprotnike radikale, to je Tavčarja in Hribarja, verjetno zlasti pod vplivom načelnega, možatega Prana Erjavca, ki ga je Gregorčič zelo cenil. Leta 1893 se je Gruntar preselil v Ribnico in to je prijateljstvo z Gregorčičem še bolj zrahljalo.'
Gregorčič je po daljšem oklevanju sprejel prijateljevo vabilo. Kot bi slutil, da je to zadnje leto njegovega življenja, je sklenil obisk v Ribnici
KardBačcr KAKO JL !TTA !906 R1BN1GA POČASTILA PLSN!KA S!MONA GREGORAČA
'Navcdcnoddo, str. H
str. lMHin lH9
K()](,-d.)!M()!i<)rj(.-V(.-dru/tn!9SS, str. 9! 91(po!iatisvk!i)tnt!tih-ni^asko/istoictja, str. !!!)
^ Atttoti Burgar, Stmoti Gregorčič.
Živ!j(.-!i)(.pis. ya!()/i]!gtinci)Grmi
tar. Ljuh!janai9()7, str. 64 —66
Sitnon (iregorčič
?!\[jei!je}ijs
;\iri.<< '.j

I',l 7
Nas!()V!iastra!!Bnrgarjev(.gaživ!)c-njepisa i/ teta !907;!$nrgar, Simon Gregorčič, !9()7
KULTURA Rast S-6/1994
povezati z obiskom tiajzvestejšega prijatetja iz zadnjih let [vana Vrhov-tiika, župnika v f rnovem, pri katerem je vedno prenočevat, kadar so ga opravki pripeljati v f.jttbljano, na poti domov pa v Cerktjah še svojega pobratima in dobrotnika tvana Hribarja, ljubljanskega župana, ter planinca in glasbetiika Jakoba Aljaža, župnika na Dovjem, ki je uglasbil več (iregorčičevib pestiti.'
V torek, 26. jutiija, je odgovorit (irtmtarju: "ITidetn prihodtiji teden. Dan naznanim. Vstavim se čez noč v Ljubljani kot gost predragega mi župnika Vrhovnika (v Trnovem)!« Iti šest dni zatem: «V torek bom v Ljubljani, ako misliš res, pridi v sredo zjutraj.«** Tako se je tudi zgodilo: v sredo, 3. julija, je pri Vrhovniku prenočil, naslednji dan pa sta se z Gruntarjem odpeljala v Ribnico. Tatu je pesnik preživel tri tedne.
"Tiste čase,« piše Anton Spetide/ <-je bilo politično življenje pri nas precej naclektriztrano, a morda nikjer drugje politično mišljenje posameznikov ni tako malo motilo harmonije v družabnem življenju kakor ravno v Ribnici. Nemara zato, ker so vrhovi političnih strank med seboj prijateljsko občevali, ali pa tudi — kakor je dejal neki ribniški šaljivec — ker mrgoli v ozračju Ribniške doline bacilov zdravega humorja, šegavo-sti in dovtipov.«
Kako je v tem okolju potekat Gregorčičev obisk, nam je na podlagi poročil v takratnem dnevnem časopisju in po pripovedi (iregorčičevib gostiteljev popisal tedanji študent filozofije in kasnejši ravnatelj kočevske gimnazije Anton Burgar v prvem obsežnejšem Gregorčičevem življenjepisu/' Za knjižico je dal pobudo Gruntar in jo tudi založil. Podatke pa lahko dopolnimo z že omenjenim člankom Antona Spcndeta.
Gregorčič je rad posedal na klopi ob Gruntarjcvi vili, se sprehajal po obsežnem vrtu, zašel pa je včasih, ko se je že bolj udomačil, tudi v družbo v gostilni Pri Genetu ali v Arkov hotel. Pri dekanu I ranču Sal. Doli narju, sodnem svetniku in deželnem ter državnem poslancu I rancu Višnikarju, okrajnem zdravniku dr. Antonu Schiffrerju ter notarju Gruntarju se je izmenoma zbirala družba na tarokovih večerih, ki sc jih je udeleževal tudi pesnik, vendar le kot opazovalec in razigran, dovtipen družabnik. Očitno mu je ta ugledna družba, ki ga je spoštovala in imela rada, prijala ter ga trgala iz njegove osamljenosti in čemernosti. Tako je včasih improviziral tudi kak verz, namenjen zbrani družbi.
Na splošno pa je pesniku vsa Ribnica izkazovala pozornost in spoštovanje. Tako se je izleta k Novi Štifti, ki ga je organiziral Gruntar, udeležilo veliko Ribničanov, deloma na vozovih, deloma peš. Tam je župnikova! Karel Klinar, šegav iti duhovit človek, znan tudi kot pesnik in glasbenik ter avtor svoje čase zelo priljubljene pesmi Le enkat bi videl, kje sobice gor gre... Klinar je izletnike počakal pred klancem, objel in poljubil svojega prijatelja pesnika in mu rekel: "Glej, Šimcn, že nekaj let tli bilo zastave na zvoniku, danes pa vihra trobojnica tebi tia čast.«
Prav tako so pesniku tia čast priredili izlete k županu Ivanu Rusu v Loški Potok, v Prigorico k županu iti znanemu gasilskemu organizatorju Nacetu Merharju. Nekoč je dekan Dolinar dal pesniku na razpolago svoj voz, da je lahko obiskal Velike Poljane, Gruntar pa mu je omogoči), da je s svojo služabnico Ciljo Čebroti obiskal Novo mesto in si ogledal bolnišnico usmiljenih bratov v Katidiji. Tu so ga lepo sprejeli iti pogostili, skromni pesnik pa pm je šele pred odhodom povedal, kdo je.
26. julija se je Gregorčič, vidno okrepljen in dobro razpoložen, poslovil orl gostoljubne Ribnice. Pevsko društvo mu je tia železniški postaji zapelo več narodnih pesmi, njegovo milo pesem Pogled v nedolžno oko
Karel Bačer KAKO JE LETA 1906 RIBNICA POČASTILA PESNIKA SIMONA GREGORČIČA
Kibniea okitil leta 1911); i/:l'oydravi i/ slovenskih krajev, Ljubljana, I9H7
IvanHribarflHSI l94l),politikiu ljubljanski župan; i/: Janki) Slehin ger, Albunisliivenskihknjižuvnikiiv, I92S
Burgar, naveileiio deli), str. 69
KULTURA Rast 5-6/1994
pa so morali večkrat ponoviti. Vlak je imel v Ribniei navadno pet mintit postanka, tisti dan pa je na željo potnikov in občinstva stal nad pot tire in ganjeni pesnik se je s solznimi očmi poslavljat pri okun, kajti vzklikanju ni bilo ne konea ne kraja...
Po vrnitvi v l.pibljano je Gregorčič obiskal Hribarja v Cerkljah na Gorenjskem, napravil z. njim izlet na Skaručno, obiska) v Vodieah grob Hribarjevega brata, na Dovjem pa Aljaža. Prvega avgusta se je po novi ž.elezniei vrnil v Corieo. 1.5. novembra se je še zadnjič poslovil od prijateljev v gostilni Pri zvezdi, kamor je rad zahajal, naslednje jutro pa ga je zadela kap, ko je maševal pri domačem oltarju. Devet dni kasneje, 24. novembra, je bolezni, ki sta se ji pridružili še zlateniea in pljueniea, podlegel. V oporoki, ki so jo odprli po smrti, je izrazil svojo zadnjo željo s slovesnimi besedami:
"Ko Ju/t zapusfr svo/e re/e.sno Zuva/i.šee, na/ re/esne ostanke tzroee sv. kovrenea na pokopaksea ro/sTne Ja/)ovni/e /dmšen/ske. fopre/i boJt preprost; pra/) sem Z/) pepe/Z«
1 2
Lučka Čehovin
Stika zgoraj:
Srečko Kosove! (!904—!926);ix A!humas!ovenskih književnikov
Stikadesno:
Kosove!ova domačija v lomaju; iz knjige Kosove) MareaA!yna
Srečko Kosove!: Z!atičo!n;nas!ov-niea
KULTURA Rast 5-6/1994
17S
KAKO SEM SPOZNALA KOSOVELA
Zapis ob 90-)ctnici rojstva
$e danes sc rada spominjam napo) otroških let, ko sem obiskovala ni/jo gimnazijo v Tomaju, in tistega tepega razgleda s tomajskega griča, kjer je hi! dijaški dom in smo živeli v tako lepih tovariških odnosih. V posebnem spominu mi je ostalo leto I4.S4, ko smo se vse od jeseni pri pravljati na spomladansko proslavljanje 50-lctnicc rojstva Srečka Kosovela. Takrat nisem vedela o Kosovelu nič več, kot da je mlad umrl in napisalpesniškozhirkoZlatičoln, ki je tudi nisem poznala. Bilo mi je !4 let. Živo se spominjam, kako smo v mladinskem pevskem zboru pod vodstvom profesorice Majde Hauptman pripravljati poseben program Kosovelovih pesmi, ki naj bi jih peti na proslavi, ki se je začela v dopoldanskem času v Sežani — rojstnem kraju Srečka Kosovela. Vztrajno smo vadili pesmi Jesen, Bori, Večer. Natančno se spominjam mimike obraza mlade, sposobne dirigentke, kako je s pogledom iti rokami izvabljala iz mladih gr) v melodijo prelite Srečkove pesmi. Ure in ure smo ponavljali isto melodijo in vem, da mi vaje niso bile nikoli odveč, kot da mi s čarobno močjo sega besedilo posameznih pesmi vedno globlje v dušo. Deklice smo za ta slovesen dan še posebej izvezle posebne znake, ki smo si jih pripeli na bele bluze. Za deklice trtin list z grozdom, za dečke pa borov storž, na obojih pa je pisalo Tomaj. Še danes hranim ta znak kot spomin na ta lep dogodek. Prav na rojstni dan IS. marca smo se zbrali vsi mladinski pevski zbori iz vse Primorske. Zdelo se mi je, da nas je prava množica mladih ljudi, ki smo prepevali Kosovelove pesmi. Profesorica Hauptmanova nas je pohvalila, da smo se dobro odrezali. V lomaju je bilo tega dne še posebej slovesno. Vsi ljudje so bili praznično razpoloženi, na vseh hišah so bile razobešene razstave, ob glavni cesti, ki vodi skozi vas, pa so bili različni štanti. Posebno se spominjam tistega, kjer so prodajali jubilejno zbirko Zlati čoln in razglednico, na kateri je bil Jakčev portret S. Kosovela. Oboje je izdala Primorska založba. Tako pesmi kot razglednico sem si kupila in zdelo se mi je, da imam pravo bogastvo. Od tistega slovesnega dne mi je ostala v posebnem spominu Kosovelova domačija, na vznožju Tomaja, okrog katere so se zbirali ljudje, ki so prihajali od vsepovsod, predvsem iz Ljubljane in Trsta.
.
7^t	L*-^ čLsj
7*'
^ t-t*T o<-	,*
^-<^o /LrL<,n^L^
Kosovelova pesem Balada
KULTURA Rast S-6/1994
Slovesnost ob hiši je bila popoldne, ko so odkrili spominsko ploščo. Glavni govontik je bil dr. Ivan Regent in tudi nekaj drugih pomembnih ljudi je govorilo, ki jih nisem poznala. Tudi slišala nisem, kaj so govoriti, čeprav sem si prizadevala priti v bližino, a na sam vrt hiše so smeli stopiti najuglednejši gostje. Ko sem bila v Tomaju, sem velikokrat hodila mimo Kosovelove hiše, vedno sem jo ogledovala, kajti v primerjavi z drugimi vaškimi hišami se mi je zdela prava vila. Posebno sem občudovala vedno lepo obdelan vrt. Če sem opazila, da je kdo na vrtu, sem se vselej ustavila, da bi me morda opazili in bi imela priliko spregovoriti. A to se vsa štiri leta, ko sem bila v Tomaju, nikoli ni zgodilo. Tudi na pokopališče sem posebno ob sobotah in nedeljah, ko sem imela več časa, rada zahajala in postala ob Srečkovem grobu tam pod zidom. Ono drobno knjižico pesmi z naslovom Zlati čoln pa sem hranila kot svetinjo. Pesmi sem prebrala tolikokrat, da sem znala skoraj vse napa-met. Zdele so se mi tako preproste in lepe, kot mi je bila lepa kraška pokrajina v vseh letnih časih. Kadar sem le mogla, sem hodila na dolge sprehode od vasi do vasi in občudovala naravne lepote. Zlati čoln me je spremljal tudi na nadaljnji poti šolanja v Ljubljani. V srednji šoli je bil še en dogodek, ki je poglobil moje zanimanje za Kosovela. Pri pouku slovenščine nam je profesorica Jovita Podgornik, ki je posvetila več časa Kosovelu, rekla: "Okrog Kosovela je še veliko neodkritega in neraziskanega, tudi nelepe stvari bodo nekoč prišle na dan.<<
V	tej zvezi je omenila prof. Ocvirka. Zopet nisem vedela, kaj se lahko skriva za temi besedami. Zato sem hotela, da bi kaj več povedala, a drugega nisem izvedela, kot da je bil prof. Ocvirk Kosovelov kolega, ki hrani vso zapuščino in jo pripravlja za izid. Težko sem si predstavljala, kakšna naj bi bila ta zapuščina, če sem pomislila, da je pesnik umrl star komaj 22 let in če ne bi napisal nič drugega kot pesmi, zbrane v Zlatem čolnu, bi bil zame velik in najljubši pesnik.
Ko sem po končanem šolanju sprejela službo v Kosovelovi knjižnici v Sežani, kjer sem še danes, sem takoj pogledala, kaj o Kosovelu hrani knjižnica. Na policah je bila prva knjiga Zbranega dela, še bolj pa sem bila vesela posebne mape, v kateri je bilo nekaj rokopisov in fotografskega gradiva, vse to iz obsežne razstave, ki je bila ob 50-letnici v avli sežanske bolnišnice in ki sc je tudi spominjam. Besede Jovite Podgornik so vzbudile v meni toliko nemira, da sem takoj začela navezovati stike z ljudmi, ki so pesnika poznali in bi mi lahko kaj povedali. Mislim, da mi je srečno naključje naklonilo službo, ki mi je vse poti in zbližanja z ljudmi omogočala. Tako sem se hitro spoprijateljila s Kosovelovimi, najprej s Tončko, najstarejšo pesnikovo sestro, potem z Anico in še s Karmelo. Vse tri sestre so mi o svojem bratu veliko povedale. O pesniku pa so mi zanimive stvari povedali tudi starejši domačini, ki so se ga radi spominjali: dr. Robert Hlavaty z Opčin, ki je bil znan kulturni delavec in dober akvarelist, Avgust Černigoj, Ivan Mrak, dr. Bratko Kreft. Po vsem, kar sem izvedela, se je v meni utrjevalo prepričanje, da je bi) prezgodaj umrli pesnik genialnega duha, ne le pesnik Krasa, kar so dolgo govorili, temveč utemeljitelj slovenske moderne poezije, nežen lirik, borec za pravice in vizionar slovenske usode.
V	tem prispevku bom poskušala opisati, kako so vsi ti ljudje pomagali soustvariti mojo podobo o mladem pesniku. Ker je bila Tončka vse do smrti kot nekakšna kustosinja Kosovelove domačije, ki je leta in teta prijazno odpirala vrata številnim gostom, ki so prihajali, in neštetim ekskurzijam, ki so prihajale od vsepovsod, sem največkrat imela priliko
KULTURA Rast 5-6/1994
ISO
slišati njeno pripoved. Vsetej je najprej podrobno predstavila Kosovelovo družino, kar je bilo za nepoznavalce gotovo zanimivo. Iz njenih besed ni bilo težko razbrati, da je bila mati Katarina močna in odločna osebnost, ki je vodila družino. Bila je ne le skrbna, ampak tudi stroga vzgojiteljica svojih otrok. Mislim, da je nekaj materinih lastnosti imela tudi Tončka, ki je kasneje, po smrti matere, prevzela vlogo vodilne osebe v družini. O svojih starših je Tončka govorila z. veliko ljubeznijo, spoštovanjem in tudi ponosom. O materi je povedala, da sicer ni imela kakšne posebne izobrazbe, a je bila naravno inteligentna. Z očetom sta sc spoznala, ko je učiteljeva) v Sežani, mati pa je bila takrat zaposlena kot družabnica pri bogati družini Scaramaga. Z družino je veliko potovala in se tako naučila tudi nekaj jezikov. Tončka je pripovedovala, da je bila mati zelo delovna in so jo imeli zelo radi. Kadar sem bila sama pri Tončki na obisku, mi je rada pokazala kakšne spominske predmete svoje matere, npr. srebrn pribor in porcelanast servis, ki ga je mati dobita od družine Scaramaga za poročno darilo. Povedala je, da so ta servis naročili direktno v tovarno na Češkem in da je iz najboljšega porcelana. V hiši je bit vselej za najboljše goste in posebne slovesnosti. Pohvaliti se moram, da sem bila tudi sama nekajkrat deležna te časti, ko mi je Tončka postregla kavo v prekrasnih skodelicah. O svoji materi je govorila, da jih je zelo kulturno vzgajala, saj so zgodaj začeli zahajati v gledališče, opero in na razne koncerte. Največkrat v Trst, in to kar peš, čez Rcpcntahor. Pot je bita dolga, a zdela se jim ni nikoli naporna.
O očetu je Tončka govorila kot o velikem domoljubu in narodnem buditelju. Poleg tega da je vestno opravljal svoj učiteljski poklic, je vedno vodi) tudi več pevskih zborov, otroke je pa zelo majhne naučil, da so prepisovali note. Torej je bila v Kosovelovi družini tudi glasba doma. K očetu so ljudje prihajali tudi po razne nasvete in ko je bilo potrebno napisati kakšno prošnjo. Nikoli ni pozabila povedati, kako si je oče želel, da bi Srečko postal gozdarski inženir, ki naj hi poskrbel za pogo-zditev Krasa. Zaradi tega so ga vpisali namesto na klasično gimnazijo, kamor je čutil nagnjenje, na realko. V Ljubljani ]c Srečko živel s sestro Anico. Ko sem sc z njo pogovarjala, mi je velikokrat pripovedovala, kako se Srečko ni mogel vživeti v novo okolje, kako mu meglena Ljubljana ni bila všeč, kako je pogrešal dom in kraško sonce. O vsem tem govorijo tudi mnoge njegove pesmi, kot npr.: Čez travnik, Vaza z bori, v kateri pravi: Vsako noč se vračam v brinje, v skale, v bore... V mnogih pesmih izraža svojo stisko, kot npr.: O, kako so mi tuji vsi ti obrazi, ko sredi sanj strmim vanje, njih praznote pijan...
Nekoč mi )c Anica prtpovedovala, kako je nekega dne prišla v stanovanje iti našla listek, ki ji ga je Srečko pustil in ji sporočil, da je odšel domov. Takrat je bil Tomaj pod Italijo in potrebno je bilo imeti posebno dovoljenje za prehod čez mejo, zaradi tega so bili tudi obiski domačega kraja bolj redki. Anica je potem hitro odšla na postajo in ga pregovorila, da ni šel na vlak. Kadarkoli mi je Anica govorila o Srečku, me je ganil njen materinski odnos in njena izredna skrb za brata. Iti zmeraj je zaključila: «Oh, ta naš Srečko.« Nekoč sem jo vprašala, če kaj ve, kako je bilo s Srečkovimi dekleti, saj je napisal toliko lepih ljubezenskih pesmi. Povedala je, da je kot večina mladih fantov rad pogleda) za lepim) dekleti, kar ic opazila na skupnih sprehodih. Ko pa sta nekoč šla v Tivoli, ji je celo pokazal neko dekle, ki mu je posebno všeč. Tončka pa mi je povedala, da je bila Srečkova ljubezen Vida Štolfa, kasneje dolgoletna in ugledna profesorica slovenskega jezika v Sežani, ki še danes živi
Pesnikov hratStano, roj. 26. 9. l89.S,znanžurnalist
KULTURA Kast S-6/<994
v visoki starosti 91 let, izredno svežega dntia, in prav pred nekaj dnevi sem jo obiskala in se ponovno čudita njeni bistrosti. Ko je nanese) pogovor na Srečka, mi jc povedala, da ji je nekoč Tine Debeljak pisal, kako je bit Srečko zaljubljen vanjo. Ona pa sc spominja pesnika kot prijatelja, ki jo je vedno, ko se je vračal iz Ljubljane, v Sežani obiskal (pri Štolfovih so imeli gostilno in tako mu jc tudi mati vedno ponudila kozarec terana in malo pršuta za lažjo pot do Tomaja; ponavadi je hodil peš). Povedala mi je, da jo je nekajkrat spremlja), a njuni pogovori so bili vedno samo o poeziji in kulturi. Zato sc nikoli tu imela za Srečkovo dekle. Dokler so bili Kosovelovi živi, je Vida Štolfa sodila med njihove najboljše prijatelje.
Karmela, ki je zgodaj odšla od doma, je bila meni najbližja. Izžarevala je neko posebno svetovljansko kulturo in zdela se mi je vsa poduhovljena. O čemerkoli sva govorili, je navadno zaključil pogovor z besedami -Meni je glasba pomenila vse.« Opazila sem, da ji je bila tudi literatura zelo blizu. Vedno, kadar je prihajala v knjižnico, je želela, da ji pokažemo predvsem nove slovenske knjige. Običajno je prihajala v Tomaj dvakrat letno, in sicer spomladi iti jeseni, ko je občudovala tiste prelepe barve ruja, ki se prelivajo po kraških gmajnah v vseh odtenkih od rumene, oranžne do vinsko rdeče. Govorila mi je, kako jc bil Srečko po naravi vese), in nerazumljivo se ji je zdelo, od kje predstava o melanholičnem, bolehnem kraškem pesniku. Se zlasti ju je družila umetniška pot, na katero sta se oba podala. Njun poseben odnos je razviden tudi iz ohranjenih pisem. Naj navedem samo nekaj besed iz pisma 19. februarja 1923. "Dolgo je že, kar si odšla, in verjetni mi, da mi še ni prišlo iz spomina tvoje mesto ob mizi in ob klavirju. Zdi sc mi, da si povsod, le da te ne morem videti s telesnimi očmi, zdi se mi, da čujetn godbo nekje tam daleč, daleč in kakor da se jc stopila z večnostjo v eno....«
Posebno rada je Karmela prihajala v domovino takrat, ko jc dobila kakšno povabilo na literarni večer ali spominsko razstavo o Srečku. Spominjam se, ko je ljubljanska Drama v sezoni 1983/84 pripravila posebni literarni večer z naslovom Grozna ogromnost in kako smo bili vsi veselo presenečeni, ko je zadnji hip nepričakovano naravnost iz Avstrije prišla tudi Karmela.
V času najinega prijateljevanja mi je napisala veliko pisem, ki jih hranim kot neke vrste literarne dragocenosti. Njeno pisavo sem primerjala s Srečkovo iti zdelo se mi je, da sta si podobni.
Pokojni Hlavaty z Opčin je med študijem stanoval s Srečkom v študentskem kolegiju. Pravil je, da sc jc vedno nanj jezil, ker je kar naprej pisal in tttdi ponoči ni znal iti spat. Hlavatyja, ki je študiral medicino in je moral zgodaj zjutraj vstati, je tak način sostanovalca motil in kadar se jc prav hudo razjezil na Srečka in mu rekel, naj ugasne luč, je Srečko z rjuho pregradi) sobo in včasih do jutra pisal. Hlavaty se je spominjal, da je Srečko vedno imel popisane vse papirje in tudi papirnate vrečke, tudi škatlice od vžigalic so mu prišle prav. H!avaty se jc tudi spominjat, da je pogosto k Srečku prihajal na obisk brat Stano, ki je bil tedaj znan žurnalist, iti če Srečka ni bilo, je odprt predal in trgal popisane papirje. Iz tega se da sklepati, da je bil celo brat nezaupljiv do Srečka in da je marsikaj uničil. Hlavaty mi je nekoč za spomin prinesel tudi nekaj Srečkovih portretov, ki jih je kasneje narisal po spominu.
Tudi z dr. Bratkom Kreftom sva se večkrat pogovarjala o Srečku. Vedno mi ga jc opisoval kot izrazito levo usmerjenega človeka in neke vrste revolucionarja. Povedal mi je tudi, da ga je v času bolezni, malo
Anton Ocvirk (I907-19H0), lite-rarni zgodovinar, utemeljitelj slovenske primerjalne književnosti, urednik, v mladosti tudi pesnik. -Med Kosovelove vrstnike sc — zaradi razlike v starosti — ni vključil, pa tudi po pesnikovi smrti so se med njim in skupino okrog -'Mladine« pokazala precejšnja nesoglasja. Uredil je Kosovelove -Izbrane pesmi« (1931), kasneje pa vse knjige njegovih zbranih del.
KULTURA Rast 5-6/1994
pred smrtjo, obiska) v Tomaju in da mu je Srečko pokazat cel sveženj revotucionarnih pesmi. Znano je, da se je za temi pesmimi po smrti izgubita vsakršna sted. Tončko sem nekajkrat vprašata o tem, pa je vedno odgovorita, da nič ne ve.
Pačpamijeohnekipritikitudionapriz.nata, da, kososevTomaju setiti iz šole, kjer so stanovali, v novo hišo, je tudi ona zažgata potno vrečo korespondence, med katero je bito tudi vetiko Srečkovih pisem. Rekla je, da so po njegovi smrti vse rokopise izročiti Narodni in univerzitetni knjižnici. Vrsto tet je potem bita vsa zapuščina v rokah prot. Antona Ocvirka, ki je uredi) Zbrana deta. Vpraštjivo pa je, če se je potem vse vrnito v NUK, kajti sama sem nekajkrat iskata dotočen rokopis, ki je v Zbranem detu, pa ga nisem dobita. Znano je, kako počas; smo v branje dobivati Kosovetovo zapuščino, kot da je resnično bil potreben čas, da smo dozoreti za branje in pripravtjeni priznati pesniško vrednost mladega pesnika. Še danes se spominjam, s kakšnim presenečenjem smo teta 1967 sprejeti izid tntegratov. Kot da je to nekaj, kar v resnici Srečko ni napisal. Tudi Tončka je bita zadržana gtede sodbe. Podobno je bito, ko sta izšti zadnji dve knjigi Zbranega deta. Takrat je bita Tončka v botnišnici v Valdoltri (1977), Karmela iz Avstrije ni mogta priti in tako je mene iz Ljubtjane pokticata Anica in me povabita, naj grem vsaj jaz z njo na predstavitev, da ne bo sama. Seveda sem se rada odzvata, ker sem tudi dobita povabito. Predstavitev je bita v kavarni hoteta Lev. Še danes mi je neprijetno, ko pomistim, kako htadno in formalno, da ne rečem brezdušno, je vse potekato. Meni je bito tako mučno, prav tako Anici, da nisva ob bogatem koktajtu nič od ponujenega mogti vzeti. Prof. Ocvirk je bit takrat že žeto botan in je komaj govorit. Vseeno sem se opogumita in ga prosita, da mi podpiše knjige. Vzeta sem jih tudi za Tončko in jih ji takoj postata v botnišnico. Na moje presenečenje ni pokazata nobenega posebnega navdušenja. Pač pa se je knjig razvesetita Karmeta. Ztasti prvi de) tretje knjige je name napravit veliki vtis in odprl se mi je nov svet v razumevanje in spoznavanje Kosoveta.
Ob nekajkratnih srečanjih z Ivanom Mrakom sem hoteta zvedeti, kako se on spominja Srečka. Pa mi je povedat anekdoto. Pri Mraku so se zbirati mtadi titerati pa tudi drugi umetniki, ki so načrtovati skupne nastope. Včasih so kar tam imeti nekakšne titerarne vaje in Mrak mi je povedat, da je Srečko stabo brat svojo poezijo, kar me je pravzaprav čudito, če pomistim, da je bit dober govornik. Nekega dne ga je zatotit, ko je na balkonu recitirat svoje pesmi. To je Srečka žeto razjezito pa tudi užatito, ko mu je še povedat, da stabo interpretira.
Tudi povod za moje dotgotetno pri jate! jevanje s stikarjem Avgustom Černigojem je dat S. Kosove). Ko sem v Ljubtjani dobita medto informacijo o njuni zvezi, sem razumtjivo hoteta srečati Černigoja. A moram reči, da med večtetnim prijatetjevanjem s Černigojem nisem kaj dosti izvedeta. Povedat mi je, da je Srečka spoznat preko Karmete v Miin-chnu, kjer je študirata gtasbo, Černigoj pa stikarstvo. Karmeta je Černigoju vetiko govorita o Srečku, tako da je Černigoj reket, da je Srečka poznat, še predno ga je videt. Z njenim posredovanjem sta se tako po pismih zbtižata in, tahko bi rekti, spoprijateljita. Po Karmetinem pripovedovanju je bita med podobno mistečimi umetniki stvar žeto preprosta. Prišto je tako dateč, da so četo načrtovati skupne kutturne nastope, na katerih naj bi Karmeta igrata na ktavir, Srečko bi brat svoje pesmi in Černigoj bi predstavtjal svoja tikovna deta. Ti sicer tepi načrti se ža) niso
srečko kosove! integra!!
1926
.
uresničiti. Nc gtede na to, je Černigoja Srečko tako zanima), da se je po študiju v Bauhausu, ko se je vrača) domov v Trst, ustavi) v Ljubtjani pri Srečku. Černigoj mi je pripovedovat, da ga je naše), kot si ga je prcdsta-v)ja): "svežega, potnega idej, znanja in načrtov za dcto«. A hkrati potnega pričakovanj, kaj mu bo Černigoj povedat. Prvo noč sta prebedeta razvneta v diskusiji o vseh novostih tako na titerarnem kot hkovnem področju. Predvsem je Srečka zanimato, kaj mu Černigoj prinaša iz moderne šole Bauhaus. Ko ga je seznanjal z novo tehniko kotažem, je bil Srečko takoj navdušen, da je takoj začet sodetovati in tepiti. Po tem sodeč, sc da raztagati Černigojev vptiv na nastanek Kosovetovih tntegra-tov. A kadarkoti sem od Černigoja poizkušata izvedeti, čigave so tep-tjenke v tntegratih, mi je vedno enako odgovorit: da se ne spominja, če so njegove ali Srečkove, a gtavno je, da so dobre, je dejat. Opazita sem, da je Černigoj cenit tntegratc, saj jih je večkrat prebirat in imet na potici med matoštcvilnimi, a dragocenimi knjigami. Knjigo mi je nekaj mesecev pred smrtjo poktonit in bila sem žeto veseta, ker je nisem imeta. Srečka je visoko cenit, dasiravno sta se kot prijatetja razšta, kot mi je povedat, zaradi tjubezenske zveze med njim in Karmeto, kateri je nas-protovata vsa Kosovetova družina, vktjučno s Srečkom. Mistim, da se je iz prizadetosti Černigoj izražat o Kosovetovih kot o nazadnjaški, mato-meščanski družini. Kadarkoti sva šta skozi Tomaj, se nikoti ni hote) ustaviti pri Kosovetovih, veetno se je uprt mojemu prigovarjanju, češ da v tisto htadno in brezdušno hišo ne gre. Če sta se po naktjučju s Tončko srečata v knjižnici, je znat biti četo ciničen. Svoj odnos in tudi svojo tas-tno osebnost je Černigoj izrazit, ko je Zatožništvo tržaškega tiska hoteto izdati razkošno knjigo Kosovetovih pesmi s Černigojevimi grafikami. Tedaj je Černigoj ponudbo odktonit, češ da Kosovet ne potrebuje nobenega Černigoja in obratno, tudi Černigoj ne Kosoveta. Sicer vedno skromni Černigoj se je zavedat svoje umetniške cene. Pač pa je ponudbo sprejet L. Spacat in tako je izšta 1979. teta knjiga z nastovom: Kras — — Kosovet — Spacat.
Tudi zame sta tako Kosovet kot Černigoj vetika umetnika, botj ko gtedam in botj ko prebiram, večja in gtobtja je njuna razsežnost in vedno mi je hudo, kadar srečam čtoveka, ki nc pozna Ztatega čotna, kaj šetc tntegratov, pesmi v prozi pa pisem in govorov in nazadnje še tistih pretepih otroških pesmi.


o - oo 0
1, ? š
r"
.
Jožef Matijevič QUO VAD!S, BfENALE
Xdc!ik()Hu/ja!i:Mi!ostrasti, orinina!nitcsorcx(i/kata!onal.bic-na!c siovcnskc ^ra(ikc Otočca, Novo mesto !S)S)4)
Bienale slovenske grafike, kot osrednja dolenjska (novomeška) kulturna prireditev s posebnim statusom, se je na svoji tretji predstavitvi začel med kladivom in nakovalom uradne slovenske kritike, Bolje rečeno njenega manjšinskega dela, večina je namreč previdno molčala ali pa se ji ni zdelo vredno (kakšna škoda) ob tako pomembni manifestaciji izraziti svojega uradnega mnenja. Ostro nabrušene osti kritikov, ki so se odločili, da povedo svoje mnenje o bienalu, so bile tokrat uperjene v koncept prireditve. Zakaj? Zato, ker so (upravičeno?!) menili, da je novomeška grafična dveletka zaplula v nevarne vode ekskluzivizma in v svoji pretirani ambicioznosti ni izpolnila v tretje tistega poslanstva iti dogovorjenih izhodišč, ki jih je organizacijski odbor ob družbeni iti strokovni verifikaciji bienalne prireditve določil kot stalnico svojega delovanja.
Pobuda, da Novo mesto dobi pod svoje okrilje takt) zahtevno kulturno prireditev, ki bi dolenjsko prestolnico postavila ob bok ostalim slovenskim kulturnim središčem, se je porodila iz iskrene želje iti še bolj iz potrebe, da se Dolenjska iztrga iz kulturnega mrtvila it) doživi renesanso novomeške pomladi. Potreben je časovni premik za dobro desetletje v preteklost, da bi nani bilo bližje ozadje dogajanj, ko je zamisel o bienalni prireditvi dobila konkretnejše obrise. Bilo je na etii od sej galerijskega sveta iti iz reminiscence na slovito "novomeško pomlad 1920« se je utrnita ideja o osredtiji regijski likovni prireditvi, ki bi sčasoma prerasla pokrajinske okvire in bi se kot pomembni likovni dejavnik zasidrala na republiški (državni) ravni. (Jani galerijskega sveta so med sabo izmenjali kar nekaj predlogov kot izhodišča za osrcdtijo dolenjsko likovno prireditev. Beseda je tekla o bienalu umetniške fotografije (predlog je temeljil na dejstvu, da je takrat v Novem mestu uspešno delovala fotogalerija, v prihodnosti dopolnjena še s fotodelavnico), o bienalu unikatne keramike (zamisel je spodbudila bogata iti dragocena zbirka predzgodovitiske keramike v arheološkem oddelku Dolenjskega muzeja in neposredna bližina na tradicijo lončarske obrti vezanega $cn-tjernejskega polja), o dveletni predstavitvi slikanega portreta (predlog se je nanašal na stalno likovno zbirko Dolenjskega muzeja, ki se lahko polivali s kakovostnimi portretnimi upodobitvami od konca 16. stoletja do danes) do bienala krajine (motiv, ki je bil tako značilen za slehernega dolenjskega likovnega ustvarjalca). Res je, da so člani galerijskega sveta, razen redkih izjem, pokazali najmanj zanimanja ravno za bienale slovenske grafike, čeprav sc Novo mesto ponaša z grafično tradicijo že od Valvasorjevih bakrorezcev dalje (da o Jakcu, Lamutu in Suhyju ne govorimo). Resnici na ljubo je treba povedati, da je bil pobudnik grafičnega bienala Branko Suhy edini, ki je svoj predlog resno utemeljil, nakazal iztočnice oziroma usmeritve in pripravil osnutek razpisa natečaja za prvo slovensko srečanje grafičnih ustvarjalcev. Dokončno potrditev je Bienale slovenske grafike Otočec (tako se prireditev uradno imenuje še danes zaradi močnega sponzorja Tovarne zdravil Krka, ime pa glede na mesto dogajanja ni več ustrezno) dobil na -zgodovinski« okrogli mizi na Otočcu, kjer so 19. maja 19S9 predstavniki stroke, medijev, politike in gospodarstva prižgali zeleno luč in z dobrimi željami pospremili bienale na njegovo prvo pot. Otoška okrogla miza je poglavitni namen slovenskega grafičnega bienala jasno in natančno opredelila ustvarjalcem
Marko Andlovič:	Neskončnost
bivanja, 1993, jedkanica in akva-tintajizkntaioga.Lbienalesloven-ske grntlke Otočec Novo mesto 1994)
KULTURA
HastS-6/1994
nove, prihajajoče generacije ravno v času, ko je grahka tudi v domačem likovnem dogajanju začela ponovno pridobivati pomen iti veljavo.
Če je hit namen Ljubljanskega mednarodnega grafičnega bienala, ki je nastal v zgodnjih petdesetih letih iz razmeroma skromnih začetkov in je postopoma gradil in utrjeval svoj vpliv do te mere, da predstavlja danes eno najpomembnejših manifestacij te vrste v svetu, pa naj hi slovenski grafični bienale po mnenju strokovnjakov pomenil bazično izhodišče predvsem za mlade, še neuveljavljene grafične ustvarjalec, ki hi se kasneje s kakovostjo lahko dokazovali tudi v mednarodni areni. Z gotovostjo lahko trdimo, da v zasnovi slovenskega grafičnega bienala ni bilo na začetku ničesar, kar bi se podvajalo ali celo tekmovalo z velikim ljubljanskim bratom. Svoje poslanstvo je novomeška prireditev deklarirala v tem smislu, da ho ponudila na vpogled in v ocenitev kakovostna deta dveletne domače grafične produkcije. Prva predstavitev v Novem mestu je v celoti opravičila vsa pričakovanja in se ni spuščala čez dogovorjcnc okvire, razen z izdajo za takratne razmere izjemno razkošnega monografskega razstavnega kataloga (grafično zahtevno publikacijo so kakovostno natisnili v Tiskarni Novo mesto), kakršnega si ni mogel privoščiti celo takrat v svetu visoko uveljavljeni ljubljanski bienale. In ravno pretirano naprezanje v to smer (spomnimo se, da je bienale na Dolenjskem potekat v takrat močno zaostrenih gospodarskih razmerah) je bil morda prvi zlovešči znanilec, da si je bienale slovenske grafike že na samem začetku začel izpodkopavati korektno in pošteno zastavljene temelje, na katerih naj bi gradil svojo prihodnost.
Prvi slovenski bienale grafike je bil res slovenski in so bili slovenski grafični ustvarjalci primarni subjekt vsega dogajanja, žal pa jim je drugi bienale namenit le delno, tretji pa docela podrejeno vlogo spričo satelitskih prireditev, ki so zasenčile prvotni in poglavitni namen bienala. Na prvem bienalu so bile tudi spremljajoče razstave, ki so sicer dobrodošel, ne pa nujen pojav take prireditve, v znamenju slovenskih mojstrov grafične umetnosti, predvsem Božidarja Jakca, očeta slovenske sodobne
Janez Knez: Iskanje možnega B, 1993, sitotisk (iz kataloga 3. bienale slovenske grafike Otočec Novo mesto 1994)
KULTURA Rast 5-6/1994
grafike, enega največjih in najvplivnejših tvorcev moderne grafične umetnosti, ki je v bienalnem letu praznoval svoj visoki 90. jubilej. Po mnenju strokovnega efela organizatorjev bienala so si ob Jakcu to čast zaslužili še Bogdan Borčič, Vladimir Makuc, Andrej Jemec in Branko Suhy. V prostorih hotela Gami in gradu Otočec se je odvijalo glavno dogajanje, kjer se je slovenski javnosti prvič predstavilo 45 udeležencev
I.	bienala slovenske grafike z 92 deli. Veliko nagrado Grand prix Otočec 89 so po mnenju večine članov mednarodno zastopane žirije prisodili Štefanu Galiču z obrazložitvijo, da pomenijo njegovi grafični listi izviren doprinos k slovenski sodobni grafiki, ki se kaže v negovanju tu izpopolnjevanju častitljive lesorezne tehnike, v kateri se izraža z jasno zamislijo in s čisto izvedbo. Velikemu lavreatu je sledilo še pet enakovrednih nagrajencev Novega mesta za grafiko. Med izbranci so bili: Zora Bitenc, ki je s svojimi deli dokazala, kako sugestivnost umetniškega jezika ni odvisna od množice elementov ali od kompleksnosti uporabljenih sredstev, temveč od njihove skladnosti s primarno vizijo ustvarjalca. Zdenko Huzjan je nagrado preje) za svoje lesoreze v klasični črno-bcli tehniki, ki jih odlikuje sugestiven ekspresivni izraz, in v katere je avtor vnese) veliko mero duhovne discipline ustvarjalca. Rudiju Skočirju je žirija podelila nagrado za njegove tehnično dovršene in vedno močno socialno angažirane grafične liste. Hamid Tahir je prejel nagrado za svojo izvirnost, ko je na bienalu predstavil veliko grafiko, narejeno iz treh različnih listov, na katerih so vidni sledovi oblikovanja tekstila z veliko prefinjene ornamentike, kar govori o avtorjevem islamskem poreklu. Petega nagrajenca, Klavdija Tutto, po mnenju žirije odlikuje vitalen in gibek likovni jezik, poln ludističnih digresij, v katerih je mogoče razbrati tudi duhovite "izposoje« iz inventarja mirojevskih asociativnih oblik.


na
Prvi bienale slovenske grafike je z doslednim uresničevanjem zastavljenega koncepta povsem upravičil ogromna prizadevanja organizatorjev, velika gmotna vlaganja in obenem pokazal nujnost kontinuiranega nadaljevanja, ki je za razvoj slovenske grafike, kot smotrna dopolnitev Ljubljanskega mednarodnega bienala, Sloveniji in njenemu likovnemu
KULTURA Rast š-6/1494
razvoju neobhodno potreben. S tem dejstvom se ni bilo težko sprijazniti, totiko težje pa je bito razumeti, zakaj sta nasteduji dve prireditvi pokazati tako drastičen odkton od prvotno začrtane poti. Drugi novomeški festivat stovenske grafike je imet enoletno zamudo kot postedieo vetikih gospodarskih, družbenih in potitičnih sprememb na začetku novega desettetja. Se posebej so se posledice odražate v gospodarskih tokovih, tako da razmere tudi tokrat niso bite naktonjene širokopoteznim načrtom prirediteljev H. bienata, ki so si za citj postaviti še obsežnejšo in razkošnejšo, predvsem pa znatno dražjo postavitev razstave, kot je bita uvodna. Po mnenju predsednika bienata so se organizatorji zaradi šte-vitnih nerešenih vprašanj (status bienata) in akutnega pomanjkanja denarja, predvsem pa zaradi sovpadanja v isto teto z tjubljansko prireditvijo, soglasno odtočiti za cnotetni zamik.
Na razpis natečaja za tt. bienale stovenske grafike se je prijavito znatno večje števito grafikov, temu primerna je bila tudi večja setekcija. Komisija za izbor je po zaključenem natečaju prejeta deta 97 avtorjev, na zaktjučno razstavo je uvrstita deta 44 ustvarjatcev. Osrednja bienalna prireditev sc je z Otočca preselila v primernejše, za ta namen preurejene prostore Dotenjskega muzeja. Med spremljajoče razstave so organizatorji uvrstiti samostojno razstavo Gabrijeta Stupice (razstava je bita v preddverju vetike dvorane Dolenjske gaterije), Stefan Gatič, dobitnik vetike nagrade t. bienata, je razstavtjal v hotetu Grad Otočec, deta Jožefa Muhoviča so bila na ogted v Študijski knjižnici Mirana Jarca, gostom bienala, predstavnikom hrvaških grafičnih ustvarjatcev, je bita namenjena mala dvorana Dotenjske gaterije, častna gosta bienata, svetovno uvetjavtjena grafika Jaspcr Johns in Johnny Friedtaender, pa sta razstavtjata svoja deta v novem prizidku Dotenjskega muzeja. Oba avtorja, prvi iz New Yorka, drugi iz Pariza, sta nedvomno v vetiki meri popestrita bienatno dogajanje, vendar je prisotnost njunih izjemnih grafičnih dosežkov zasenčita osrednjo prireditev in nehote stovenske grafike postavita v drugi ptan. Se v času trajanja tt. bienata je iz Pariza prispeta žalostna vest, da je v svojem SO. tetu končat svojo živtjenjsko pot Johnny Friedtaender, ki je ime) ogromen vptiv na razvoj stovenske grafike, saj se je četa vrsta danes voditnih stovenskih grafikov izpopolnje-vata v njegovem stovitem atetjeju na Ruc Saint Jacques 1X7 v Parizu. Prireditctjem bienata bo ostat v tepem spominu, Novo mesto pa mu je tahko trajno hvatežno za ptemenito gesto, s katero je novomeško bienatno zbirko trajno obogatit z donacijo dvajsetih na bienatu razstavtje-nih avtorskih grafičnih tistov.
V čem se H. bienate raztikuje od t. in v kakšnem smistu je napravtjen nedvomen preskok gtede na setekcijo prvega? Odgovor najdemo v uvodnem beseditu, ki ga je za drugi bienatni katatog prispevat predsednik komisije za izbor, umetnostni zgodovinar iti direktor Moderne gate-rijc Rijckc Beristav Vctušek: "Stovenski prostor je omejen v svoji zemljepisni razprostranjenosti, in torej tudi s števitom avtorjev. Tako je imeta žirija za izbiro del neugodno in nehvatežno dotžnost, da naredi setekcijo iti da izmed devetdesetih avtorjev izbere te potovico te-teh. Eno neizogibnih dejstev, ki spremtjajo vse tovrstne razstave, pa tudi nekak atibi, je pomanjkanje razstavnega prostora. Pokazato se je, da ima to tudi nekaj dobrih strani; narejena je (po mojem osebnem mištjenju) setekcija, ki ima koherenco iti čvrstost nečesa, kar bi tahko imenovati "stovenska grafična scena )992<<. V nekaj "izbirnih« krogih se je izkri-statizirata ideja o teni, kaj je tisto, kar deta stovensko grafiko, nastato
Rudi Skočir: Ranem nostruniquoti dionum, 1992, jedkanica, akvatinta in hrušenka (iz kataloga 1. bienale Slovenske grafike Otočev Novo mesto 1994)
KULTURA Rast 5-6/1994
med obema bienaloma, posebno. Prva in osnovna meja je bila tehnične narave — kakovttst grafičnega odtisa. Druga je bila njegova originalnost (v tehničnem smislu) in tretja, ki je bila tudi najpomembnejša pri dokončni odbiri — likovna kakovost. Brez želje po zgodovinsko-umet-niški mistifikaeiji in manipulaciji, saj vsi vemo, da je "kvaliteta« prej subjektivna kot objektivna kategorija, je izbira te žirije odsev vsote posameznih funkcij njenih članov. V tem smislu je napravljen nedvomen preobrat glede na selekcijo prvega bienala; odprta je možnost k nečemu, kar pogojno lahko imenujemo eksperimentalna grafika, ki tistim grafičnim izrazom, ki zaznamujejo nedvoumno približevanje h grafičnim tehnikam ali odmikanje od le-teh in ki se, z ene strani, ne morejo identično ponoviti v več odtisih (kot monotipija, na primer), in z druge, ki stojijo na meji med tradicionalno reproduktivno grafiko (omejeno število odtisov) in nevarnostjo, da sc spremenijo v avtorsko brezosebne reprodukcije. Vsak grafični bienale, in tako tudi ta, vedno znova postavlja isto vprašanje: Kaj je grafika, kje se začenja in kje končuje? Vsak bienale bo dal tudi svoj odgovor, nasproti času, v katerem se dogaja, nasproti intencijam organizatorjev m članov žirije. Takšen izbor je eden možnih odgovorov«.
Med izbranimi avtorji, ki so šli skozi sito izborne komisije, se je mednarodna žirija za podelitev nagrad odločila, da dodeli (irand prix Otočec 94 mladi, obetajoči grafični ustvarjalki Mariji Starič-Jenko. Pet enakovrednih nagrad Novega mesta za grafiko pa je namenila Zori Stanič, Samuelu Grajfonerju, Ivanu Mršniku, Janezu Berniku in Andreju Jem-
Da so bili na H. bienalu slovenske grafike zastopani resnično kakovostni avtorji, pove dejstvo, da je direktor dunajske Albertine odkupil za njeno stalno zbirko .1.5 grafičnih listov, njegovemu zgledu je sledil še Michel Troche, generalni inšpektor likovnih umetnosti iz Pariza, ki je izbral sedem avtorskih grafik za stalno zbirko bonds Regionaux d'Art contemporain. K temu dodajmo še to, da je za H. grafičnim bienalom ostal, v primerjavi s prvim, še razkošnejši in obsežnejši katalog. Organizatorji so izvedbo zahtevnega knjižnega projekta tudi tokrat zaupali domači tiskarni iz. Novega mesta.
KULTURA Rast 3-6/1994
Analogno z največjo svetovno športno prireditvijo, (ki vsake štiri teta postane planetarno središče dogajanja in kjer je nekdaj vetjato plemenito geslo, «da je pomembnejše sodelovati kot zmagati, je v zadnjem čast) nekompromisno zamenjal moto "višje, močneje, hitreje«) so se nekako v podobnem slogn lotili dela tudi organizatorji Ul. bienala slovenske grafike. In če ima vsak bienale, vključno z novomeškim, svoj vzrok, vprašanja in odgovore in končno tudi svoj eilj, in če je ta eilj z vsako novo zaporedno številko višji, dražji in zahtevnejši, potem lahko upravičeno dvomimo, da bo Novo mesto s svojim bienalom dočakalo iti slavilo vsaj polovico tako visoko obletnico, kot jo bodo drugo leto z ljubljansko grafično prireditvijo. Poglavitne vzroke za takšne pesimistične napovedi lahko najdemo v zgrešenem konceptu tretjega bienala, ki je v svojih nezdravih ambicijah dobesedno poteptal tista načela, zaradi katerih je nastat in jih nosi v svojem nazivu. Že preprosta lekcija iz psihologije nas uči, da motivacija strmo pada, če je cilj previsoko zastavljen in ga kljub še tako veliki prizadevnosti ni mogoče doseči ali uresničiti. Ravno to pa se lahko pripeti v naslednjih dveh letih, ko naj bi po napovedih predsednika bienalne prireditve v uvodnem besedilu tretjega bienalnega kataloga (po obsegu in razkošnosti prekaša svoja predhodnika in, čisto mimogrede, organizatorji izvedbe tokrat niso več zaupali Tiskarni Novo mesto (?), postalo Novo mesto mesto evropske grafike, za nameček pa naj bi dobilo še galerijo z zvenečim imenom "Rembrandt« (!).
Resnično bi bila velika škoda, da bi zaradi pretiranega apetita po mednarodni uveljavitvi slovenska grafika izgubila svoje, zdaj že utečeno prizorišče. Zato nikakor ni odveč ponovno prisluhniti besedam, ki jih je na otvoritvi drugega bienala izreke) takratni član državnega predsedstva in pesnik Ciril Zlobec,« da vsak ambicioznejši začetek nosi v sebi izziv: je lahko obet, ki mu gre želeti vse dobro, hkrati pa tudi tveganje, izvir, ki mu je peščena pokrajina preblizu, lahko jo spremeni v oazo, še več možnosti pa je, da v njej ponikne.« Preveč osebnih prizadevali), truda in denarja je bilo vloženega v dosedanje prireditve, da bi tvegali, da bienale ponikne. Objektivno gledano je vsekakor bolje, da ostane novomeška prireditev dosledna svoji temeljni zasnovi, programu in usmeritvam, da si realno prizadeva postati trdna oaza slovenske grafike, od koder se bodo profilirani grafični ustvarjalci podali na evropska in svetovna prizorišča. Sanje o evropskem mestu grafike pa ostanejo zgolj sanje in sanje so dovoljene vsem in vsakomur, vendar z realnostjo nimajo nič skupnega. Sredi septembra se bodo za tretjim bienalom za dve leti zaprla vrata. In ko bodo organizatorji pod razpredelnico "obiskovalci« potegnilo črto, bo pod njo zazijala velika praznina. Pred tem dejstvom si ne smemo in ne moremo zatiskati oči. Samo vprašamo se lahko, kako in komu na čast naj postane Novo mesto mesto evropske grafike, če si je sedanjo prireditev s pestro mednarodno ponudbo ogledalo komaj ka) več obiskovalcev, kot jih je bilo prisotnih na sami otvoritveni slovesnosti.
Tretji bienale slovenske grafike (tu imamo v mislih res slovenski del bienala) je pokazal, da je slovenska grafična ustvarjalnost dosegla visoko kakovostno raven, da so njeni avtorji (v tehničnem smislu) posegli po kreativnih umetniških postopkih pri reševanju grafičnih problemov in da so zlasti mladi, kar je še posebej spodbudno, pokazali zavidljivo mero individualizma, pri tem pa so sc skoraj praviloma odločali za nefiguralne motive v tehniki globokega tiska. Če bi poskušali avtorje, ki
/ora Stančič: Brez naslova, 1994, originalna litografija na kamnu (iz katalttga l. bienale slovenske grafike Otočec Novo mesto 1994)
KULTURA Rast S-6/1994
so šli skozi sito izborne komisije, postaviti pod skupni imenovalce, bi lahko rekli, da jih povezuje abstraktni ekspresionizem. Formulacije seveda ne moremo jemati dobesedno, saj najpogosteje na odtisih srečamo dialog črt in površin. Črt, ki so enkrat tanke in globoko zarezane v kovinsko podlago, drugič široke kot poteze čopiča ali razpršene kot oljni madeži na vodi.
Sklepni del otvoritvene slovesnosti je bil v znamenju letošnjih nagrajencev, ki jim je nagrade po presoji mednarodne žirije, sestavljene iz strokovnih avtoritet, podelil državni minister za kulturo, lasni in v ničemer sporni dobitnik velike nagrade za leto 1994 je postat Bogdan Borčič, svoboden, neodvisen ustvarjalec, ki ni nikoli koketirat s trenutnimi modnimi trendi in je vse svoje ciklične nize gradil na lastnem konceptu. Na bienalu se je predstavil z najnovejšimi avtorskimi odtisi iz cikla, ki ga je razvijal kot logično nadaljevanje cikla "Školjke«, in z njuni dokazal, da resnično sodi v sam vrh slovenske grafične ustvarjalnosti. Ob glavnem nagrajencu je žirija izbrala še pet avtorjev in jih nagradila z Nagrado Novega mesta za grafiko. Mladim ustvarjalcem Maji Ravnik, Bojanu Kovačiču, Dušanu Podgorniku in Marku Andloviču je pomenila spodbudo za nadaljnje delo, starejšemu Andreju Jemcu pa dopolnitev bogate nagradne kolekcije.
Zadnjih pet let je, predvsem z novomeškimi manifestacijami grafike, pokazalo, da se slovenski grafiki ni treba sramežljivo skrivati pred tujo konkurenco. Vsakdo, ki je pred nedavnim videl v Dolenjskem muzeju predstavitev ameriške grafike tn je dosežke ameriških umetnikov primerjal z našimi ustvarjalci, se je lahko o tem prepričal. In ravno zato je narobe, da se na bienalu v Novem mestu kitimo s tujim perjem, saj je naše dovolj pisano in bleščeče. Naj bo naslednji bienale resnično to, kar nosi v svojem nazivu — bienale slovenske grafike — z vsem, kar spada v celovit pregled domače grafične ustvarjalnosti. In za takšno bienalno prireditev prihodnost prav gotovo ne bo vprašljiva.
Portret Vinka Globokarja za NAŠ POGOVOR (str. 391) je reproduciran iz knjige V. Globokarja Vdih in izdih, ]987
Marjan Legan SAMOHODEC PO GLASBENEM
BREZPOTJU
Iz pogovorov z glasbenikom Vinkom Globokarjem, ki je 7. julija dopolnil 60 let
To besedilo je, lahko hi tako rekli, nastajalo desetletja. Z Vinkom Clobokarjem, «eno najbolj profiliranih osebnosti glasbene avantgarde v drugi polovici 20. stoletja«, kot piše v Svetovni zgodovini glasbe Kurta Honolke, se poznava od mladih nog. Doma je iz Žužemberka, z desnega brega reke Krke. Priznam, občudoval sem ga, odkar sem ga spozna), potem ko se je s starši iti sestro leta 1947, star trinajst let, vrnil iz malega rudarskega mesta v francoski Loreni, kjer je imel njegov oče bdvard delavsko kantino. Zelo občudoval, vendar sprva ne po glasbenih dosežkih, temveč po spretnosti iti znanju nogometne igre. Izjemno nadarjen iti NAS ]'()( OVOR zagret K' izbrati v slovensko mladinsko nogometno reprezentanco.
Rtst S-6/)994 Potem je šport odrinila pozavna, ki je, kot sam pravi, na zabaven način stopila v njegovo življenje. Rad bi igral trobento, pa so v dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani, kjer je stanoval kot gimnazijec, enega 292 trobentača že imeli, in so nm ponudili, naj se raje spoprime s pozavno.
V tem inštrumentu, zaviti kovinski cevi, do katere nima pretiranega čustvenega odnosa in jo je na nastopu že tudi vtačil po tleh, je odkril sebe. S komaj šestnajstimi leti je igra) v Big bandu ljubljanskega radia, z zabavnim orkestrom Bojana Adamiča pa še kot dijak prepotoval vrsto držav po Evropi.
['o končani gimnaziji sc sprva ni mogel odločiti zgolj za glasbo. Vpisal se je na fakulteto za elektrotehniko in se dokončno prepričal, da to tu zanj. Dobil je štipendijo in leta I95.S odšel na glasbeni konservatorij v Pariz, kjer je sprva igral v različnih lokalih iti celo ameriških vojaških bazah. Takrat je oboževal jazz. V Parizu je spoznal nekaj glasbenikov -med njimi Reneja Lcibovvitza, o katerem govori s posebno hvaležnostjo — ki so mu odpirali svet sodobtie glasbe.
V tujini se je sprva uveljavil kot izvajalec, kot virtuozni trombonist, ki sc je prebil med najbo!]še na svetu. Za njegovo ustvarjalnost in energijo pa je bilo to premalo. Pri tridesetih letih je zložil prvo skladbo z. imenom Voie (Pot), za njeno besedilo pa je uporabil verze Majakovskega. Od takrat naprej je komponiranje začelo stopati v ospredje njegovega zatu NAS POC OVOR 'Tump za glasbo, dokler ga ni povsem prevzelo. Uveljavil se je kot eden Rast.S-6/]994 vodilnih evropskih glasbenih avantgardistov, ki ga glasba zanima tudi po teoretični in celo filozofski plati. Postal je pisec in iskan sogovornik za najzahtevnejša glasbena vprašanja, vedno znova je preseneča) s svo-.194 jim originalnim utiranjem ncshojcnih glasbenih poti.
Če hi mu reke), da je slovenski narod ponosen na svojega sina, ki je uspe) v širokem svetu, hi se najbrž. zmrdnil nad tem. Ko sva se lanskega avgusta na slapovih Krke v kopalkah pogovarjala o tem, se je pritoževal nad radijsko novinarko, ki ga je hotela vtakniti v predalček slovenskega skladatelja in ga spraševala, kako se kot tak počuti. "Nimam občurka nobene naciona/nc pripac/nosri, če sen) odkrir, .se nunam z.) me. .Seveda set!) S/ovenee, s/ovcusko set!) na ned tudi oba sinova, k/ sta se v ra/tm, k/er smo žive//, bkrari uči/a tre/) /ezikov (f)ti je z njima govoril zgolj francosko, žena Tatjana slovensko, nemška guvernanta pa nemško). Toda več kor ozka s/ovenskosr mi pomet)/ oc/prrosr v svet. konce koncev set)) srrt)/et)o žive/ v S/ovem/i /e osem /er. Tudi / raneoz/ t))e nima/o za svo-/ega, sa/ ram nisem žive/ v času šo/an/a, ki /e za rovrsrt)e o/ičurkc it) vpe-rosr ze/o pott)et))/)uo. /'ra v rako t)e .\'et))et, k/cr set)) žive/ c/vana/sr /er, ko sen) /)t/ /iro/esor na visoki g/usbem šo/i v k*oe/t))t. /Ti .S7ovet)ci/) pa rako in rako ni sprva nikogar zamma/o, ka/ počnem, in počakari sen) mora/ deseder/a, da so mespre/e/t (letos je imel v Cankarjevem domu v Ljubljani kar dva koncerta z lastnimi skladbami), /čer rore/ ne spadat)) v noben naciona/nt program, me na primer sp/ob ni v anro/ogi/i francoske g/asbe, sem pa v vseb svetovni/) g/asbenib /ckstkom/),« pravi.
Tak je Vitiko pravzaprav še mnogo rajši. Povsem svoboden, nevezan, NAŠ POtiOVOR P"^rejen nobeni smeri, kaj šele ustanovi, brez pravil, ki bi utcsnjc-Rast S-6/)994 vala njegovo inventivnost. Le tako se je lahko razvil v tako markantno glasbeno figuro, dobesedno obsedeno od dela in ustvarjalnosti, še bolje rečeno, od ustvarjalnega iskanja. Globokar se vseskozi drži Hcinejcvc 395 misli, da se glasba začne tam, kjer utihne beseda, torej je njeno polje
Vinko (flobok.tr v Žužemberku; foto: Milan Markelj
NAS POGOVOR Rast 5-6/1994
izjemno široko. Vse zvrsti glasbe so zanj enakovredne, čeprav ima nekatere raje od drugih, edini pogoj je kvaliteta. Tudi vsi zvoki so zanj v načelu enako plemeniti, iz nepregledne množice jih izbira za svoje skladbe le po tem, kako zmorejo izraziti njegovo idejo, ki je počelo njegove glasbene stvaritve.
Zelo značilna je bila zato zanj izkušnja z direktorovanjem v glasbenem raziskovalnem inštitutu IRGAM v Pompidoujcvem centru v Parizu. Prevzel je le brez obveznosti, ko pa je začutil prvo omejevanje in so od njega zahtevali -neke izdelke«, ga to mesto preprosto ni več zanimalo. "V oArJ/u usfanove se moraš ho/j a/; man/ /tri/.iga/an, še več, /agart samemu sebi, ro pa m mora/no,« pravi prepričano.
Zdi se, da je skladatelji! Globokarju z dolgoletnimi lastnimi izkušnjami natanko jasno, kako se uveljavlja avantgarda v umetnosti. -Če hočeš sropiri korak naprej, moraš skozi sropnjo negacije, se pravi, Ja si primoran nekaj, kar je prej novim, kririzirnri, zanikan, Ja, ce/o porušiti. Ta pojav m znači/en /e za Janašnjo avanrgarJo. freJ perJeserimi /en je .Srra vin.sAp beza/ prej občinstvom skozi okno Jvorane, Janes pa je A/a.siA,« je odgovorit Globokar v intervjuju za Dolenjski list novembra 19S2. leta, ko je btl vprašan, ali v glasbi nista nujna tonalnost in harmonija, ki sta v skladu z -zakoni našega sluha«. Njemu ni do "božanja ušes z glasbo«, daleč pomembnejša mu je njena izrazna moč, pa naj gre za harmonije ali disharmonije, tonalnost ali atonalnost. S slednjima [e moč povedati in izraziti več ali kot je dejal v intervjuju za Delo: - Pekel je uporabnejši.«
Po vsem rečenem nas ne preseneča, da ima Globokar klasične orkestre in vse, kar je povezano z njimi, za muzejske ustanove, ki igrajo enako glasbo po enakem kalupu mišljenja in po enakih pravilih na vseh koncih sveta. Njega to ponavljanje ne zanima, niti iskanje briljance v izvedbi stokrat izvedenega, resnično vredno največjega ustvarjalnega napora se mu zdi le iskanje nečesa novega, predvsem pa to, kako je mogoče neko idejo ali misel izraziti z glasbo. Pri tem se kaj malo ozira na okus in pričakovanje občinstva ah kritike, ka) šele, da bi stregel okusu ah se celo prilizoval. Ne sprašuje po obisku niti po denarnem uspehu koncertov, čeprav dobro ve, da se glasba, ki želi ugajati, najbolje prodaja.
Ali lahko preživi ob takem odnosu? "Povsem /abAo, rref/uio .svo/i/i JohoJAov t/obivjm oJ avforsAib pravic, frer/ino oJ reea/ev, Ai /ib voJini, frer/ino pa oJ Aoneerfov. /Vornia/no zas/tižiiii, nisem pa č/ovcA, Ai bi si že/e/ /ahfo,« odgovarja na to vprašanje in se več ne trapi z njim. Občutek ustvarjalnosti mu nadomešča vse drugo.
Vinko ima absoluten glasbeni posluh in lahko komponira pred hišo ob Krki, na potovangi, v hotelu, povsod seve brez klavirja. Začne se z idejo, ki jo želi glasbeno izraziti, če je to te mogoče. Ko se je na primer lotil emigrantstva in ga skušal prepoznavno problematizirati v svoji skladbi, ga je ta misel obsedala toliko časa, da je našel zanjo glasbeno rešitev. Skoraj vse je mogoče spremeniti v glasbo, če se le najdejo primerne glasbene tehnične rešitve. V iskanju se ne ustraši prijemov, absurdnih za običajno razumevanje glasbe. Kot na primer: pri trombonu ga ni zanimalo samo pihanje v ustnik in zlivanje glasbenika s kovinsko cevjo v eno izrazno telo, temveč tudi, kakšni zvoki bi nastajali, če bi zrak vlekel skozi instrument in ustnik vase. Ali pa: kakšne zvoke daje klarinet, če ga potapljamo v vodo, in kaj je mogoče s tako produciranimi zvoki izraziti.
Marjan Legan SAMOHODEC PO GLASBENEM BREZPOTJU
Portreti V. G!obokarja (razen posnetka na str. 396) so reproducirani iz časopisa De!o(foto:Suhodo!-nik)
O sktadanju ati kot sam pravi, ustvarjanju zvočnega sveta nenehno razmištja. Velja samo tisto, kar je novega. Že zdavnaj mu ne zadoščajo običajne note, temveč si je morat sam izmistiti tudi notacijo, to je zapis, s katerim pove izvajateem, kako naj sktadbo izvedejo. Seveda so tega sposobni te mojstri, kakršni z njim nastopajo v orkestru New fonic art, ki ga je skupaj s tremi gtasbeniki, prijatetji iz Argentine in Francije, ustanovit pred petindvajsetimi teti. Pred nastopom se nič ne dogovorijo, nič ne vadijo. Po preprostih, vnaprej dotočenih zapisanih informacijah svobodno improvizirajo ob navdihu trenutka. Med gtasbeniki oz. njihovimi gtasbenimi sporočiti se ustvarja sprotno kompleksno razmerje, tvoren diatektični odnos, ki deta avantgardno gtasbo zanj tako čudovito in neponovljivo. Neponovtjivo, to je za Vinka Gtobokarja še posebej pomembno in odtočitno ati, kot je dejat v intervjuju za Razgtede, da mu prav široka ktasična glasbena izobrazba in radovednost pomagata, da ne ponovi ničesar takega, kar so gtasbeniki ugotoviti že pred tristo teti.
Pablo Picasso: D. H. Kanhnwei!crjcv portret !!, 3. junij 1957, litografija (iz kataloga 3. bienale slovenske grafike Otočec Novo mesto 1994)
RAST -L. V, ŠT. 5-6 (27-28) SEPTEMBER 1994
IV

REVMA ZA
UTERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA
DRUŽBENA
VPRAŠANJA
Tanja Rener
OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
Družina je ponovno v modi. Beseda, ki jo otroci najpogosteje uporab-tjajo, ni mama, kakor bi morda pričakovati, ampak -dom«, "doma«, -pri nas doma«... dom torej, ki označuje družino.
Družina je ponovno v modi ne samo zato, ker se njenega pomena zavedajo veliki sistemi, kakor je ekonomski (družina je najpomembnejša enota investicij, potrošnje in varčevanja), kakor je Cerkev (z)asti katoliška se močno trudi, da bi letošnjemu letu vtisnila svojo predstavo družine in družinskega življenja), kakor je Organizacija združenih narodov, ki je leto 1994 razglasila za mednarodno leto družine. Družina je moderna ali bolje, pomembna, ker ljudje sami, ki v družinah živijo, mislijo in vedo, da je pomembna. Po podatkih novejših raziskav v Evropi več kot 90 odstotkov ljudi postavlja družino in družinsko življenje po pomenu na prvo mesto, daleč pred delom in družbenim ugledom. Še več, najbolj je presenetljiv podatek, da tudi tisti, ki živijo sami — in teh je tudi v Sloveniji vse več — mislijo, da --je družina najbolj konkretna vzpodbuda, ki daje smisel življenju«.
Toda — katera in kakšna družina? Samostalnik družina že dolgo ni več najbolj primeren za označevanje sodobnih družinskih skupnosti, pravijo strokovnjakinje in strokovnjaki. V javnem govoru o družini je mogoče letos zaslediti predvsem dvoje, poudarjanje pomena družine kot institucije in skupnosti vsakdanjega življenja ter dramatične, včasih kar grozeče tone o - krizi družine«.
Resnici na ljubo je treba reči, da je tudi v družboslovnem razmišljanju o družini vse od konca druge vojne pa do konca šestdesetih let prevladovala govorica o -krizi družine«. Za to obdobje je značilno iskanje nadomestnih institucij za družino, ki - tako so menili - ne more več opravljati svojih funkcij, ker jo pretresajo krize notranjih odnosov in je postala pravo bojišče navzkrižnih interesov.
Šele v sedemdesetih in osemdesetih letih se je -govorica krize« umaknila treznejši, ideološko in politično manj obremenjeni presoji. Zato sc je šele tedaj lahko pojavilo bistveno vprašanje: ali je družina zares v krizi in ali ni v krizi z.goli določena predstava, določena ideologija družine?
V strokovnih razpravah torej že nekaj časa namesto govora o krizi družine prevladuje razprava o spremembah družinskega življenja in poskusi določitve osnovnih pokazalcev sprememb.
Osnovni razvojni trendi spreminjanja družin v Evropi in Sloveniji kažejo naslednjo podobo:
1.	intenzivna pluralizacija družinskih oblik in družinskih življenjskih stilov je značilna za vso Evropo in tudi za Slovenijo. Zato je mnogo korektneje kot o -družini« govoriti v množini o -družinah«. Bolj kot kdajkoli si ljudje sami izbirajo oblike in načine družinskega življenja.
2.	formalizirana zakonska zveza izgublja svoj socialni status in pomen, vse več ljudi, predvsem mladih, živi v zunajzakonskih družinskih skupnostih predvsem do obdobja, ko se rodijo otroci, a tudi še potem. V Eranciji in Veliki Britaniji se okoli 30 odstotkov otrok rodi zunaj zakonske zveze, v Sloveniji po podatkih iz popisa 199f pa 26,4 odstotka.
Tanja Rener OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 3-6/1994
3.	štcvito razvez narašča povsod, kjer je razveza zakonske zveze omogočena. Za gibanje števiia razvez zakonske zveze v Stoveniji v minulem desetletju pa ne bi mogli reči, da je podoben evropskemu trendu. število razvez v tem obdobju v Sloveniji namreč rahlo, a konstantno upada vse do zadnjih let. V obdobju 1980—1984 je povprečno število razvez znašalo 2507, v letu 199) pa 1828. Čemu gre pripisati ta, od evropskih trendov odstopajoči podatek? Ker raziskav na to temo pri nas nimamo, bomo tvegali povzetek hipoteze, ki smo jo oblikovali sredi osemdesetih let, ko smo menili, da poglabljanje ekonomske krize z upadajočo kvaliteto življenja ljudi povzroča začasno stabilizacijo družinske strukture, kar se kaže v zmanjševanju števila razvez. Ali drugače, pod pritiskom "zunanjih« obremenitev iti stresov se družina začasno stabilizira in v obrambi pred zunanjimi pritiski potlači lastno potencialno konfliktnost. Vendar je potrebno dodati, da v zadnjih letih število razvez v Sloveniji ponovno nekoliko narašča, saj [ih je bilo 1992. leta 1966.
4.	zvišuje se število enostarševskih družin. Podatki za Evropo kažejo, da je število enostarševskih družin blizu ene tretjine vseh družin iti da so v 90 odstotkih to materinske enostarševske družine. V Sloveniji je eno-starševskih družin manj in število ne dosega 20 odstotkov vseh družin, od katerih je 15,9 materinskih in 2,5 odstotka očetovskih enostarševskih družin. Raziskave po svetu in tudi pri nas kažejo, da živijo enostarševske družine in še zlasti materinske enostarševske družine v najtežjih življenjskih razmerah, kar pomeni, da imajo v primerjavi z drugimi nižje dohodke na družinskega člana, manj trajnih dobrin pa tudi ocena zadovoljstva z lastnim življenjem je nižja kot pri ljudeh, ki živijo v drugačnih oblikah družin.
5.	zvišuje se število t.i. reorganiziranih družiti, to so družine, kjer en ali oba partnerja ponovno vzpostav)ja(ta) družinsko skupnost. Obstajajo ocene, po katerih v Sloveniji okoli 30 odstotkov otrok ne živi (več) z obema (biološkima) roditeljema, v Nemčiji se to število približuje 50, v ZDA pa je višje od 50 odstotkov.
Poleg povedanega se po ocenah strokovnjakov/inj najbolj dramatične spremembe v družinskem življenju sodobnosti dogajajo v t.i. družinskih ciklih, natančneje ob začetkih in oh koncih družinskega življenja.
Pojavljata se dve zgodovinsko novi fazi družinskega življenja, ki pi, denimo, družine pred 100—150 leti niso poznale.
a) povečuje se časovno obdobje prehoda iz družine staršev (družina orientacije) v lastno družino (družina prokreacijc). Vse večje število mladih ljudi po vsem t.i. razvitem svetu se ob koncu šolanja in s prvo zaposlitvijo ne odloča za lastno družino, temveč na prav poseben polsa-mostojcn način živi s starši še naprej. Strokovnjaki to fazo imenujejo "živeti skupaj narazen« (Eiving Apart Together) in opozarjajo, da statistični in raziskovalni instrumentarij sploh še ni prilagojen novi situaciji, zaradi česar natančnih podatkov o takem tipu življenja mladih ljudi, ki je nedvomno opazen tudi v Sloveniji, nimamo. Imamo pa podatke, ki posredno kažejo v to smer, in sicer gre za višanje starosti žensk in moških ob rojstvu prvega otroka. Temu pojavu pravijo «pozen prehod v starševstvo« (late transition to parenthood), ki je značilen za vso Evropo in tudi za Slovenijo, kjer se povprečna starost partnerjev ob sklenitvi zakonske zveze in ob rojstvu prvega otroka pomika nad 25. leto. Na Nizozemskem je denimo povprečna starost mater ob rojstvu prvega otroka že blizu 28. letu.
Tanja Rener OB MEDNARODNEM LETU DRUŽINE
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1994
b) podaljšuje se zaključna faza družinskega življenjskega poteka, obdobje zoževanja družine ati faza "praznega gnezda«, kot pravijo nekateri. Spričo daljšanja povprečne življenjske starosti budi, spričo dejstva, da imajo ljudje v povprečju manj otrok, ki so rojem "blizu skupaj«, se podaljšuje doba, ko ostarela partnerja živita sama, ko morata na novo opredeliti medsebojne odnose, ko družina ni več usmerjena na otroke in ko morata na novo oblikovati družinski življenjski stil, kar gotovo ni lahko početje.
Predvsem za ženske so navedeni novi življenjski poteki v zgodovinski primerjavi zares novi in pomembni. "Povprečni« življenjski potek ženske pred, denimo, sto leti, je bit popolnoma vezan na družinsko okolje: iz družine staršev je prišla neposredno v lastno družino, rojevala skozi vso fertilno dobo tja do menopavze in preden je zadnji od otrok zapustil družino ali še prej, se je njena življenjska pot končevala.
Nasploh bi lahko rekli, da vsak razvoj zadeva na krize. Vendar okoliščine, v katerih se je znašla družina oz. družinsko življenje na skorajšnjem prehodu v tretje tisočletje po Kr., ne bi bilo prav ali nujno razumeti kot znake njenega gospodarja ali kot nekakšno vesoljno nesrečo za njen obstoj in smiseln ter razumeven razvoj, pač pa kot znake procc-sualnega razvoja v družbene prilike, v katerih bo le-ta ohranjala in še izpolnjevala svoje temeljne duhovne in socialne funkcije.
Gra/tVrtt rmb/rm mrdnarodrtrga /rta dra^mr /r /ati (7Z/V /zdr/a/a ga /r ivtcarrAa amrtrtčra Cathrrtrtr Lttta^ Ato/trr, Ut iterr m M&tat/a rta Ouna/u. /'rrprojto vtztaa/no zaamm/r /r 'vabčfo.r.f/mčfo/izmt. Arrr. zavarovano j jfrrho dvo/r &</);'. At povrzant drago Z dragtm oMAa/rta ir mo ir<rr. namrrč nr jorto/<z"ajo /r ^tv/jm/a trt //abrznt. marvr<* tadt dom. top/mo. tArb. varraMt. /t/t^tno trt to/rranro Poadar;ma (^dprfotf /tntj v trm gra/tžrtrm znamm/a pa jtmbo/no ponazar;a draftno Aot trmr/jnt ztdaA dra^bmr zgradbr
Marija Cigale
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1994
SLOVENSKA DRUŽINA V LETU DRUŽINE
Leto 1994 je Organizacija združenih narodov stovesno razgiasita za leto družine. Kot je znano, so "leta« Združenih narodov mišljena predvsem kot opozorilo na neugoden položaj določenih skupiti ljudi in članice organizacije naj bi takšni skupini posvetile večjo pozornost. Smisel "let« je sprejem ukrepov — zakonodaje, političnih usmeritev, posebnih programov — ki naj hi izboljšale življenje določene skupine ljudi iti njihov položaj v družbi, v kateri žive.
Že pred tem je Organizacija združenih narodov sprejela poseben dokument, Konvencijo o pravicah otroka. V njem je rečeno, da morajo države podpisnice "vsakemu ofroku pr/znar/ pravico Jo ž/v/jenjsbe ravni, ki ustreza u/epoveniu re/esnemu, umskemu, Ju/iovnemu, nravstvenemu in t/ružkenemu razvo/u, pri čemer eJen a/i oba starša nosita g/av-no oJpovornosf, Ja v sk/aJu s svojimi sposobnostmi in pmormmt zmožnostmi zagotovita ž/v/jcttjsbc jiogoje, jiotrebne za otrokov razvoj. Države jioJjiisnice pa morajo sprejeti vse ustrezne ukrepe, s katerimi bojo staršem a/i Jrugim, ki so oJgovorm za otroka, jiomaga/c uve/javifi to pravico in, če je potrebno, zagotovi/e maferia/no pomoč ter druge programe jiomoči, z/as ti razvoj ustanov, zavoJov in s/užb za varstvo otrok.« V letu družine naj hi države, članice Organizacije združenih narodov, naredile čimveč, da Konvencija o pravicah otroka ne bi ostala zgolj lep papir, ampak da bi "Staršem m drugim osebam, ki so odgovorne za otroka, pomaga/e uve/javiri otrokovo pravico Jo ustrezne živ-/jenjske ravni...« Če poenostavimo, svet bi moral postati do družiti iti otrok prijaznejši.
Ob prvem pogledu na sodobni svet mora človeku priti na misel, da so leporečne konvencije in resolucije, "leta« in druge lepo zveneče zadeve, kadar gre za otroke in družine, v bistvu velika hinavščina — v času, ko v Bosni in še marsikje drugje cele družine pobijajo po "etničnem načelu« samo zato, ker so sc brez svoje volje in krivde znašli na mestu, kjer so "druga stran«; v času, ko na našem planetu vsak dan umirajo otroci zaradi lakote; v času, ko bi z denarjem, ki je potreben za en sam zdravstveni poseg, kot je npr. rojstvo "iz epruvete«, lahko nakupili tovore cepiva, ki hi rešilo smrti mnoge otroke, ki umirajo zaradi bolezni, za zdravljenje katerih so že zdavnaj znana in dosegljiva zdravila, pa jih starši ah država, ki ji pripadajo, ne zmorejo kupiti... Toda svet je tak, poln protislovij in krivic, in ker lahko storimo le malo za to, da bi ga spremenili v celoti, pač kaže slediti pravilu, da vsakdo lahko za človeštvo največ naredi tako, da pometa pred svojim pragom. Če že ne moremo vplivati na to, da otroci na svetu ne bi umirali od lakote, poskusimo kaj storiti doma, za slovenske otroke.
Slovenski ukrepi
Morda bi lahko rekli, da se je Slovenija — če z malo dobre volje pripišemo zadeve pripravi na leto družine — kar izkazala. Lani je slovenski parlament sprejel Resolucijo o temeljih oblikovanja družinske politike v Sloveniji in nato še zakon o družinskih prejemkih. Slovenija je oblikovala svoj nacionalni Odbor za leto družine. V obeleževanje leta družine se je, vsaj kolikor lahko vidimo, najbolj intenzivno vključila katoliška
Cerkev, ki je načrtovala in izpeljala že nekaj prireditev za družine. Skratka, videti je, da je teto družine v Stovcniji dosegto vsaj enega od namenov, to je, čtovcški skupnosti, ki ji pravimo družina, sc posveča ncko-tiko več pozornosti.
Vprašanje je seveda, ati smo s tem dobili pravo "družinsko potitiko«.
Naj povem takoj, da v nekaj takšnega, kot je "družinska politika« preprosto ne verjamem. Že zato, ker se niti definirati ne da razumljivo. Rečeno je, da je to «... ce/ofa socfa/m7), ekonomskih, pravru/i, pedagoški/), zdravsfeen/7}, /iska/ndi x/i'. ukrepov, k; /ih po/irieno-adinini.sfra-fivni srsftan izva/a, da k/ posredno ak neposredno vpkva/ na žn7;eu/ske /logo/e družin...«, kar z drugimi besedami povedano pomeni, da je tako ati tako vsaka potitika družinska potitika. Kateri vtadni ukrep pa na živ-tjcnje družin ne vptiva?
Verjamem pa v to, da je potitika tahko do družin botj ati pa manj prijazna. tn reči moram, da se mi večina -politike«, ki sc »deta« v Sloveniji, ne zdi do družin žeto prijazna. Celo vetiko tistega, kar sc proglaša za "družinsko potitiko«, se mi zdi vpraštjivo.
Zakaj?
Moti me, da iz papirjev in razprav, ki se posvečajo družini, veje prepričanje, da bi država (družba, družbena skupnost...) s svojimi ukrepi morala detovati tako, da bi družino čimbolj približali nekakšni - idealni družini«. Drugače povedano, bistven motiv družinske politike ni želja po boljšem življenju družin, ampak želja po "boljši družini«. Ker družina svojib funkcij ne opravlja dovolj zadovoljivo, so potrebni posebni ukrepi, ki bi k temu prispevali. Toda v takšnem izhodišču tiči podobna past, kot v vseh politikah, ki imajo za cilj poboljšati ljudi; namreč vprašanje, ali je tisto, kar si taka politika predstavlja kot ideal, dosegljivo, in ne nazadnje, ali je v resnici boljše od tega, kar obstoji.
Državo ali recimo -narod« v zvezi z družino seveda najbolj skrbi dejstvo, da je današnja slovenska družina odpovedala zlasti v eni tunkciji
namreč, ne producira dovolj otrok. Idealna družina, ki tiči v središču političnih prizadevanj, je družina, ki ima vsaj tri ali štiri otroke. Ker pa je model, ki se je uveljavil v slovenski stvarnosti, drugačen, politični ukrepi dostikrat spregledajo stvarnost in prinašajo usmeritve, ki bodo bržčas zgrešile cilj ali pa dosegle le manjši del družiti.
Kakšna je v resnici -slovenska družina«?
Predvsem, ne glede na vse naše posebnosti, polstoletno življenje v drugačnem sistemu itd. je -slovenska družina« neverjetno podobna nemški, avstrijski, italijanski ali, če hočete, tudi hrvaški, madžarski, srbski ah ruski družini. Na -družinsko« obnašanje ljudi očitno delujejo silnice, kt so močnejše od režimov, ideologij iti celo religij. Je, skratka, družina, kakršna je tipična za industrijsko razviti svet.
Takšna tipična družina je majhna, in le malo je družin, komaj nekaj odstotkov, ki posedujejo zemljo ah drugo premoženje, od katerega žive; večina je odvisna od dela in zaslužka svojih članov zunaj družine. Vedno več je enočlanskih, torej nedružinskih gospodinjstev, posameznikov, ki živijo sami. Tako je, denimo, ob popisu prebivalstva v Sloveniji leta 1991 v Sloveniji živelo 551.H99 družin ter 115.392 samskih gospodinjstev. Teh je bilo torej kar cela petina. Med družinami je bilo več kot četrtina takih, kjer družino sestavljata samo odrasla partnerja I 14.560; 437.339 pa je bilo pravih -skupnosti staršev in otrok«. Od
tega pa je bito spet skoraj četrtina nepopotnih, torej družin, v katerih živijo otroci samo z enim od staršev, v 85.2)4 primerih je hita to mati, v 14.095 primerili pa oče.
O številčnosti družin nimamo podatkov, statistika pa tiampostrežes podatki, da je bito teta 199) v Stoveniji 640.195 gospodinjstev, od tega 144.14) dvo-, t56.688 tri- in 160.72) štiričtanskih.
Takšen sestav je postediea dotgotrajnih gibanj, zlasti padanja rodnosti. Za - družinsko obnašanje« Slovencev je značitno, da imajo pari mato otrok (izmed vseh otrok, rojenih teta )99t, je bito te okrog 700, torej manj kot 4 odstotke otrok, ki so v svoji družini četrti, peti itd.); da se pari pogosto razidejo — teta 1991 je 8.175 parov sktenito zakonsko zvezo, 1.828 parov pa se je tega teta razvezato. Tega teta je bito izven zakonske zveze rojeno 5.702 otrok, kar pomeni več kot četrtino vseh novorojencev. Takšni podatki niso značitni te za to teto, pomenijo dot-gotrajni trend in nič ni videti, da bi se spreminjal. To pa sptoh ni tipičen, stovenski mode): povsem podobne podatke bi našti v katerikoti industrijsko razviti državi.
Značitnost "stovenskega modeta« pa je morda še vedno to, da sta v veliki večini družin zapostena oz. detovno aktivna oba starša, čeprav je to vzorec, ki vedno bolj prevtaduje tudi drugje, in je med mtadimi generacijami ktasični mode) zaposlenega moža in žene — gospodinje, ki je bit datj časa prevtadujoč iti tudi neke vrste ideat, tako rekoč že neznan. Toda v Stoveniji je zapostenost žensk še vedno med najvišjimi v svetu — teta 1992 je bilo med zapostenimi že skoraj 48 odstotkov žensk. Prav tako je značitna enako dobra izobraženost obeh partnerjev, saj ženske takorekoč ne zaostajajo več za moškimi gtede ravni izobraženosti. Stovenski starši enako dobro poskrbijo za izobrazbo otrok, nc gtede na spot, kar najbrž spet pomeni, da je usmerjenost v zapostenost žensk postata prevtadujoča vrednota.
In kako živi stovenska družina?
Uradni podatki, ki jih statistika zbira po posebni raziskavi o živtjenj-skih stroških, pravijo, da je vse manj družin z dohodki, ki jih imajo, sposobno pokrivati povprečne ati četo minimatne živtjenjske stroške, kar bi pomenito, da je družin, ki si tahko privoščijo normatno živtjenje, komaj peščica. A tem podatkom mnogi ugovarjajo, češ da kažejo stiko mnogo bolj črno, kot v resnici je, ker pač uradne statistike ne "ulovijo« mnogih neuradnih dohodkov, ki lih imajo tjudje, t. i. siva ekonomija pa naj bi menda pomenita že kar kakšno tretjino narodnega dohodka. Še vedno tudi ni razrešeno vprašanje, kje postaviti "prag revščine«. Toda najbrž bo držato, da je za današnjo Stovenijo botj tipična družina, ki težko poveže "konec s koncem«, kot pa družina, ki nima "materiatnih težav«.
Zagotovo pa tahko verjamemo enemu podatku, in sicer tistemu, ki govori o tem, da je majhnost naših družin utemetjena tudi na prostoru, ki ga imajo na votjo. Podatki o stanovanjskih površinah v Stoveniji kažejo, da prevtadujejo manjša stanovanja, več kot potovico stanovanj v Stoveniji predstavljajo posebne sobe, garsonjere, eno- ati dvosobna stanovanja (425.649), torej stanovanja, ki so primerna za samce, par brez otrok ati kvečjemu za družinozenim otrokom. Kaj je vzrok,kaj pa postediea, tu ne bi ugotavtjati, dejstvo pa je, da se družine, ki bi morda žetete imeti več otrok, večinoma srečajo s "prostorsko omejitvijo«. Druge raziskave pa so pokazate, da je stanje dejansko slabše, kot ga
kaže statistika, saj stanovanjski prostor ni razporejen skladno s potrebami — mnogo družin torej, že tako majhne kot so, vseeno živi v veliki stanovanjski stiski.
Slovenska družina je torej majhna družina, z enim ati dvema otrokoma, pogostoma nepopolna; je družina, kjer sta oba roditelja zaposlena zunaj doma; je družina, ki ima težave, da preživi od plače do plače, iti ki živi precej utesnjeno; ceni izobrazbo ne glede na spol in od obeh spolov pričakuje delo. Politika, ki bi zares hotela pomagati, bi se morala nasloniti na ta konkretna dejstva. Prednostne naloge takšne politike bi vsekakor morale seči na stanovanjsko področje, na vprašanje varstva otrok v času, ko sta starša na delu, in, ne nazadnje, na zagotavljanje dostojnega preživetja.
Na kakšne prioritete pa cilja politika?
Zdi se, da politika želi predvsem spodbujati neke vrste «rcpatriarha-lizacijo« — zelo poudarja npr. vrednoto tega, da se eden izmed staršev ukvarja zgolj z otroki. Večkrat se npr. poudarja "prilagajanje dela družinskim obveznostim«, kar je sicer lepo izhodišče, vendar v času, ko bo vsaj še nekaj let naša poglavitna težava brezposelnost in poglavitna težava mater ne bo vprašanje, kako uskladiti delo z družinskimi obveznostmi, ampak kako delo dobiti, da hi družina sploh preživela, nekoliko akademsko. Je že prav, če gledamo perspektivno, toda najhujše so sedanje težave. V tem smislu je razglabljanje, kaj storiti, da bi bili starši več z otroki, nekako šaljivo. Za mnoge konkretne starše, je npr. vprašanje, kako se določajo cene v vrtcih trenutno mnogo pomembnejše — iti vendar se prav glede tega politika obnaša, zdi se, precej bol) slonovsko.
»S potrebami družin bolj usklajen sistem zaposlovanja«, ki je eden izmed pomembnih poudarkov nove družinske politike, je prav tako priporočilo, kako zaposlitev oz. delo napraviti bolj prožno. Treba pa je reči, da gredo takšne možnosti npr. zaposlitve s krajšim delavnikom, zaposlitve s presledki itd. navidez predvsem na roko materam, da pa predvsem po ženskah udari tudi drugi konec te palice: slabši položaj pri delu, ustrezno slabši zaslužek, težja pot do pokojnine in manjši pokojninski prejemki.
Zanimivo pa je dejstvo, da je med slovenskimi politiki, kot kaže, najpopularnejši izmed vseh ukrepov, s katerimi bi pomagali družinam, podaljševanje porodniškega dopusta. Slišijo sc predlogi, naj bi čas, ko je mati z otrokom, podaljšali na tri ali celo pet let. Mnoge ženske sicer po premisleku takšen "privilegij« zavračajo, saj se zavedajo, da bodo ob takšni zaščiti postale popolnoma neinteresantna delovna sila. Se zlasti pa to seveda velja za bolj kvalificirane ženske, saj si v vsakršnem strokovnem delti takih presledkov ni moč zamišljati. Bi se še splačalo vlagati v mlade znanstvenice, vrhunske strokovnjakinje, menedžerke, vodilne delavke, če bi bilo znano, da lahko vsak čas izrabijo svoj petletni premor? Si lahko predstavljate podjetnico ali poslovno žensko, ki bi si mogla privoščiti, da se pet let ukvarja samo z otrokom? Si po drugi strani lahko predstavljate, kakšen imidž bi si ustvarile ženske, ki zaradi "kariere«, dela torej, ne bi izrabile porodnega dopusta, ki jim ga velikodušno daje država? Sicer pa je najboljši odgovor takšni velikodušnosti praksa, ki je baje v Sloveniji postala že precej domača, namreč, da delodajalci kot pogoj za zaposlitev mlajše ženske postavljajo podpis "pogodbe«, ki delojemalko obvezuje, da vsaj dve leti ne bo zanosila.
Lucijan Reščič: Majhen dober dnu, perrrrisba, 1992 (ilustracija za pesni škt) zbirkt) Toneta Pavčka, ki je izšla pri Dolenjski založbi).
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1994
Namesto sklepa: ali smo v leto družine dobili družinsko politiko slovenske države? Ali je ta politika pravšnja?
Seveda je to /gol) moj odgovor, ki mu lahko vsakdo ugovarja. Jaz bi na prvo vprašanje rekla: "Ne, hvala Bogu!« in na drugo: "Naša politika, ki se prodaja kot družinska politika, večkrat bolj, kot iz realne stvarnosti, izhaja iz zamisli, da je treba stvarnost, ki menda ni ustrezna, popraviti iti zato večinoma nima kakšnih večjih učinkov.« Dobra politika bi morala sprejeti družino takšno, kot je, in pomagati tam, kjer je pomoč najbolj potrebna. Ampak, kako bi sc politiki odrekli nameram, da je ljudi treba popravljati?
Leto družine je za slovenske družine vendarle precej običajno leto.

])r. Jože Ramovš
Dr. Jože Ramovš: "Družina je osnovno križišče za prenašanje kulturnega zaklada človeških izkušenj iti vredno! iz generacije v generacijo. «
— .Spošfovan/ Jr. Jože Ramovš, Joma z Vihra nar/ ^enrrujierfom, /a/; src met/ prvim/ učene/ šenrrujn-rsAi' šo/e, A/ sre začun/i pofrebo po sra/-nem jun/o/manju znan/a. OJ AoJ sJmee, A/ so najio/m/e Vaše ž/v/jcnjc z nenebn/m /zjiojio/njevanjemž
"V mojem poklicu jc stalno izpopolnjevanje znanja enako samoumevno, kakor jc bito pri mojem očetu in materi stalno obnavljanje orodja za kmečko in gospodinjsko delo; oče je vsako žitno popravil nalomljene grablje in naredil nekaj novih, mama je vsako leto napravila iz ličkanja novo omelo za pometanje krušne peči pred peko.
Strokovno znanje, ki dandanes zastari v nekaj letih, je za moje poklicno delo osnovno orodje, kakor so grablje za mojega očeta. Urez dobrega orodja ni uspeha pri delu — ne pri kmečkem ne pri intelektualnem — v mojem primeru raziskovalnem, profesorskem, terapevtsko-sve-tovalncm. Seveda pa je prav tako samoumevno, da skuša človek vštric z obnavljanjem »orodij« za poklicno delo dopolnjevati tudi duhovna in kulturna spoznanja, da bi skrb za preživetje iti napredek povsem tie zadušila njegove osebne duše in medčloveških odnosov. Rekel bi, da je nenehno izpopolnjevanje v vseh treh razsežnostih človeškega bivanja telesnem, duševnem iti duhovnem — stvarna potreba, ki jo vidim, iti ideal, ki si ga zavestno zastavljam, nikakor pa ne, da ga v resnici dosegam.«
— Ze/o zgoJa/ se /e pr/ Vas razv// čut, Ja b/ pomaga// soč/oveAu — pose/mo f/sr/m, A/ sam/ n/so Zid/ sposobni uravnavat/ svojega ž/v/jenja; povejte, prosim, Aaj o tem Je/u.
»Čut za reševanje lastnih stisk in težav pri bližnjih — in naši bližnji so v današnji planetarni povezanosti v resnici vsi ljudje! — je osnovni socialni imunski vzgib človeške narave, prav tako kakor poznamo telesni imunski sistem za obrambo pred obolenji, za zdravljenje in celjenje organizma. Strokovnjaki v medicinskih, socialnih, pedagoških, pastoralnih, organizacijskih in podobnih poklicih, ki delamo z. ljudmi iti za ljudi, pravzaprav le profesionalno razvijamo, krepimo, podpiramo in na trctmtke morda celo nadomeščamo ljudem njihove osebne sociahic imunske zmožnosti, da si rešujejo težave in da zdravo napredujejo. Prav itna sodobni mislec E. Lcvinas, ki ugotavlja, da je vsak človek talec za vse druge: če uspejo drugi rešiti svoje težave, bo na svetu manj težav, in manj jih bom čutil tudi jaz; če pa se, narobe, nadaljuje sovraštvo iti morija, kot je na primer v Bosni, ostaja vse bolj ogrožen tudi moj mir.«
— Rezu/raf/ Je/a /n /zpopo/njevanja so fuJ/ šrev/bic Anj/ge, v Aarer/h ste svoja teoref/čua /n praAf/čna spoznanja jiosre Jo vab širšemu Arogu. bi nam sAopo preJsrav/// najvažnejša Je/a?
JožeZupan DRUŽtNA, V]R )N NAVDtH
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/)994
"Popisanega papirja se je res nabralo kar veliko: nekaj nad 30 samostojnih poglavij v raznih knjigah in zbornikih, okrog 80 člankov v domačih in tujih revijah, od knjig pa so bile prve tri — morda res bolj po naključju kakor po izrecni osebni nameri — s področja socialne problematike alkoholizma in reševanja le-tc (Alkoholno omamljen, Boj za življenje družine ter Socialni delavec in alkoholizem), knjiga Doživljanje — temeljno človekovo duhovno dogajanje je predelana in dopolnjena doktorska disertacija, knjiga Slovenska sociala med včeraj iti jutri je rezultat prizadevanj v stroki, da bi prišli do smiselnega sistema socialnega varstva po koncu socializma in neuspešnega poskusa socialne države.
Knjiga Skupine starih za samopomoč — soavtorji so Tone Kladnik, Branka Knific in številni drugi sodelavci pri uvajanju skupin starih za samopomoč — skuša uvajati sodobno socialno gerontologijo in geron-tagogiko po načelu, da bo današnja srednja generacija jutri, to je v svoji starosti, tako ležala, kakor si bo postlala s svojim delom za stare ljudi. Od samostojnih knjig ostane še Sto domačih zdravi) za dušo in telo — antropohigicna; prva knjiga je izšla 1990. leta, letošnjo jesen bo druga. V njih razvijam teorijo in metodiko človeškega osebnega in medčloveškega samooblikovanja, naslanjam pa sc posebej na Franklovo logote-rapijo in na celostno psihologijo Antona Trstenjaka; skupaj z njunima imenoma je kot soavtorsko tudi moje ime na platnicah darilne knjige Gora in človek.«
— M) štev//;;//; predavan/;/] sre govor;// rud; o zasvo/enosf;/), /ikrar; pa poudari/;, da /e rud; prer/rano de/o zas vo/onosr — z de/o;;; pa sre rud; V; zasvo/e;;;.' /'ododno /e rud; pr; //ude/;, s karerun; sode/u/ere ;;; pr;/a-re//a/ere — na/ omenun samo dve /men;.- dr. 7rsren/ak /n dr. Frank/, kako rud; rakšno zasvo/enosr om;7/r;7 Morda še o pr;/are//srvu.' kako nas napo/n/u/e, kako /a/ša kr/r/čne rrenurke, kakšno mesro na/ /ma pr/-/are//srvo v naše;;; napere;;; ž/vZ/en/u?
"Vrsta vprašanj! Glede zasvojenosti — to besedo uporabljamo v povezavi z omamljanjem in progresivnim propadanjem na telesnem, duševnem, medčloveškem, kulturnem, duhovnem in drugih človeških področjih — velja osnovno dejstvo, da omamljen in zasvojen človek svoje omame in zasvojenosti ne vidi. Če torej človeško nazadujem, ker delam pretirano, enostransko in nesmiselno, tako da s tem zanemarjam druge bistvene plati življenja in sožitja z ljudmi, to vidijo in občutijo predvsem najbližjt. Za Trstenjaka in Frankla gotovo ne velja, da bi se z delom omamljala — ožila prostor človeške svobode sebi in bližnjim.
Sam menim, da delam povsem normalno — zmerno iti pošteno, kakor so delali moji starši na kmetiji ali delajo moji bratje in sestra na svojih področjih. Res pa je, da je današnji tempo dela nekoliko hud, in se človek zdi sam sebi kakor subatomski delec v nuklearnem pospeševalniku: od vseli strani te silnice pottskajo naprej z naglico iti ob takem tempu zadeneš ob drugega in hitro pride do hude eksplozije.
S prijateljevanjem imam veliko dobrih izkušenj. S Trstenjakom, ki ste ga omenili, še posebej. In z mnogimi drugimi na raznih koncih Slovenije in po svetu. Najožji temeljni človeški odnos ostaja vse življenje z rodno družino: s starši, z bratoma, s sestro... iti seveda z lastno družino: z ženo, otroki. Bacon je pred skoraj štiristo leti prav zatrdil, da so ljudje, ki nimajo prijateljev, ljudožerci lastnih src — mazohističnih teženj po žretju samega sebe pa nisem nikoli čutil.«
DRUŽtNA, VtR /N NAV]))H
Jožetova mama ob svoji osemdesetletnici
Jože izkoristi vsak prosti čas, da gre združino na pohod
DRUŽBENA VPRAŠANJA Rast 5-6/1994
— Men/m, Ja /e pr/ Vas t /r /n n./vd;/) dr//žma, rod, /z Aarerega /z//a-jafe. /c fo pas veču/ vre/ec?
"Do svojih staršev čutim — oče Matevž jih bo imel kmalu devetdeset, mama Julka pa jih je lani na Silvestrovo dopolnila osemdeset — hvaležnost in spoštovanje. Koliko dobrega sta naredila! Kako bi mogel človek pozabiti materino pesem pri delu, ob večerih, ob nedeljah! Tudi brata branci in Matevž, sestra Julka in njihove družine me bogatijo s svojim lepim človeškim odnosom in z zgledom poštenega dela. Z veseljem Vam potrdim, da imam vse iz svoje rodne družine rad, sem nanje ponosen in v tem smislu so mi seveda tudi vir in navdih.«
— Prav porovo se ra vrc/ec m; Ja/ju/e v /asm; družin/. /VeAroč sre rek//, da /mare šrevdo orrok č/sto po rrad/c/p.- št/r/e otroc/ sre M/ v Vaš/ družin/, šr/r/ otroke /mare rud/ V/. Kako Vam //speva, da se ob ob///c/ de/a /n odgovornost/ /ahko posver/te rud; /asm/ Jruž/m?
"Kje pa piše, da imam več dela kakor kdo drug? Ali pa to, da delo ovira odnose z otroki iti ženo? Moji starši so delali veliko več in bolj trdo kakor jaz, pa gotovo niso zanemarjati lastne družine. Moj dan je dolg prav tako 24 ur, kakor pri klošarjih, s katerimi sem delal dve teti v Ipibljanski Cukrarni; ti niso imeli nikakršnega dela, pa so vsi po vrsti svoje družine zanemarili do konca. Vse to bolj za šalo, saj oba veva in čutiva, da je težko usklajevati današnji način življenja in dela s pametnim sožitjem v zakonu in družini. Ni pa to nemogoče. V sleherni resničnosti je možno najti smiselno rešitev, pravi brankl, in če človek vidi, da je gojitev lastnega zakona in družine temeljno smiselno človeško opravilo, bo dan za dnem reševal tudi to zagonetno praktično vprašanje.«
— P/ k;/iko osvcd/7; pomen druž/ne nekda/ /n danes?
"Nekdaj in danes je družina srčika temeljnega medčloveškega odnosa in "metropola človeških izkušenj«, to je osnovno križišče za prenašanje kulturnega zaklada človeških izkušenj in vrednot iz generacije v generacijo. Nekdaj in danes je nenehno usklajevanje zakonskega in družinskega odnosa ena od najpomembnejših in najtežjih življenjskih nalog, nato pa tudi kot eno temeljnih virov človekove sreče.«
dr. Jože Ramovš kot slavnostni govornik ob 950-lctnici Šentruperta
— .Mednarodno /ero družine /t; Vaše mesto v rc/ zamisb?
«Za to zamisel Organizacije združenih narodov sem izvedel skupaj z drugimi povprečnimi Zemljani. V njej vidim priložnost iti pobudo svetovne skupnosti, da sc izrecneje posvetimo prizadevanju za preraščanje krize družine na prehodu iz poljedclsko-obrtniško-stanovske družbe, ki jo je vzdrževala tradicija zadnjih tisočletij, v poindustrijsko-informacij-sko družbo, ki bo morala iste vrednote človeškega življenja iti sožitja dosegati z drugačnimi sredstvi v povsem drugačnih življenjskih razmerah. Pobudo OZN z mednarodnim letom družine smo resno sprejeli v Inštitutu Antona Trstenjaka: konec oktobra prirejamo v Cankarjevem domu dvodnevni znanstveni simpozij Družina in smisel in vrsto drugih prireditev — predavat bosta prišla tudi Viktor brankl in Elisabeth Luka-sova; izdali bomo Trstenjakovo knjigo Družina...«
— Obema Trebnje /e znana radi po šrevi/nib samomor/b,- Ja b; rad: fo omi/i/i, ste se /ori/i na/oge s širšega vidika.- skrb za zdrave medč/ove-ške odnose, / nd; pr/ te/ zam/.s// je viden Vaš de/ež — vendar pa je takšna srvar učinkovita na da/jši rok. /e nakazana prava pot?
"Samomori so na nekem področju med drugim tudi socialno epidemični pojav: ko se pojavi ta vzorec reagiranja na duševno zmedo, ga ljudje nevede in nehote uporabijo, ko se znajdejo v njej. To pomeni: več ko govorimo o samomorih, bolj jih delamo v zavesti ljudi navzoče, s tem pa bolj "pri roki« kot vzorec za ravnanje v zmedi. Gotovo deluje v obratni smeri vse, kar utrjuje ljudem "kljubovalno moč duha«: to pa je zdrav način življenja, učenje umetnosti za vsakdanje usklajevanje medčloveških odnosov, smiselno duhovno in kulturno poglabljanje. To pa je usmeritev svetovnega projekta zdrava mesta, občine dobrih medčloveških odnosov. Vesel sem, da se je trebanjska občina odločila za ta projekt, sam pri tem sodelujem le od strani, kot mentor. Povsem pa drži Vaša pripomba o učinkovitosti na daljši rok; ko je Janezek našel malo gozdno želvo, jo je vzel domov, češ, ta je še mlada in pri njej bom lahko videl, če želva res živi sto let. Če sc bo sedanja generacija naše občine do srede naslednjega stoletja smiselno prizadevala za zdravo življenje in učila umetnosti dobrih medčloveških odnosov, bo naslednjim generacijam najbrž veliko manj pri roki posegati po samomorih.«
— ka/ že/ire doseči s pottdarjetto v/ogo družine?
"Revitalizacija družine je v teh projektih zelo v ospredju, saj se človekova čustvena in sploh osebnostna stabilnost kuje v družini na prav poseben način.«
— ka; priča Au/ere od obeb zamrsb — mednarodno /efo družine in občina Trebnje z zdravimi medč/ovešAam odnosi — najprej kor oprimisr in naro kor č/ovek, ki zna srvarno g/edari na živ/jenje?
"Morda je v teh dveh letih, ko je bil na primer za učence 8. razredov v občini vpeljan "družinski dan«, kak učenec doživel ta dan glede zakona in družine nekaj takega kakor ob dobrem "športnem dnevu«
JožeZupan DRUŽINA, VIK IN NAVDIH
Lucijan Reščič: V objemu, 1992, perorisha (ilustracijama pesniško /hirko Majhen dober dan toneta Pavčka).
DRUŽBLNA VPRAŠANJA Rast 5-6/1994
glede športu: to je pomembna in lepa življenjska stvar, ki terja zavestno in redno vadbo. Ker ne vem, če je kateri od učencev trt res doživel, je to — reeitno — optimizem. Ker pa vem, da se je skupina ljudi, ki pri tem sodeluje, organizaeijsko povezala v novo občinsko eivilno združenje, k: ima namen skrbeti za pripravo na zakon iti družino ter za druge dejavnosti obnove družine — eivilno samoorganiziranje pa je najbolj obetaven tlačiti za doseganje tovrstnih ciljev v razvitem svetu — je to stvarno lep uspeh, kakor če ustanovijo v nekem kraju prostovoljno gasilsko društvo. Iti to tii edini stvarni uspeh trebanjskega projekta zdrave občine — občine dobrih medčloveških odnosov. In prav tako velja: vsi uspehi iti dosedanje pobude so pri takem projektu komaj začetek začetka: tudi to je realizem.«
— Vaše sporoe//o za sfr/ine tnct/e/ove.škc odnose?
Ne poznani boljšega, kakor je tisto svetopisemsko: kakor želite, da se drugi obnašajo do vas, se obnašajte vi do njih. Kako preprosto težko je to, kajne!«
RAST -L. V, ŠT. 5-6 (27-28) SEPTEMBER 1994
REVMA ZA
LITERATURO KULTURO <N DRUŽBENA VPRAŠANJA




'
RASTOČA KNJIGA





Ivan Gregorčič
Alenka Knc/
RASTOČA KNJIGA Rast .S-6/1994
IDEALNEGA UČITELJA NI;
JE SAMO LJUBEZEN IN SO ISKANJA
Pogovor z učiteljico Alenko Knez
<Nvzz/e z/c/o /n Je/zz ozroA zz.zčrrtzje /n ei'.//e/z.! Jztcv/zo fer zez/ez/sAz/ .sAupzzJ z učene/, A.zr je /z/eztznzz Avzz/zfer.t, k/ govor/ o v/soA/ ravnz avror/č/nega srroAov-zzegzt JeAt, o z/eztz(zAnzt/čzz/7t zzz/zzo.sz/t nzez/ //jo /zz učene/ /n o g/o//oAe/n razzzuze v;////// /z/.srva pzz/.tgošAeg.z przzeeszt. Njen/ učeno/ .so .zAf/vn/ zzz/e/ežezzcz v proces// učenja /// o/Aoč.///;./, A./r /c povsen/ v sA/at/z/ s sodoA/z/nz/ zzače/z.' /zčzfe/j /a/zAo učezze/z pozzzaga, zze /zzore /z./ zz/česar /zaroz/zr/ /zazzzesfzz /z/ega. - .S rc/zz/ /zesezAzzzzz je Jr. M/rAo Ga/esa v reee/tz/j/ /zje/ze A/zj/ge 71/Ao /a/zAo j/zčzre/jev pr/ročzz/A z./ prv/ r.zzrz'z/J z/a zz.szzzzv/ .zvf/zr/č/z/eg/z op/sa /z/tčrrov/zzzja /n ///erz/zAzz/zga /zvaj/zzzja pouAa /zz/zač/7 /ze/A/gosA/z z/z/zz /t/ezzAe Knez z Os/zz/vnc šo/e Al/rz/a. /t/e/zAa je pr/ za/ož/z/ AT//pef /z/At/a zz/ferzzaf/vnz z/č7zezz/.šA/ A/z/zzp/er z;t /. razrez/ v šf/r/Vz z/e/z/z.-jese/z, Z/zzza, PzzzzzAzz/, 7'o/efje (z/z/zzvzz/ zvezeA /7/ pr/r/zčnzA za /zč/fe/jej. V zzjenz je zgosr/Az sv/zje /zogarc peJag/zšAt' /zA//šnje /7z /sA/z/zj z, A/ //7z posre/A/;/' rtzz/z srev/7-n/zzz uč/fe//enz zz vse S/ovezzzje, A/ pr/7z zj;zjo z/a /zzzspzfzzezje A zzjezzz/zz z/z/zz/.
/'ogzzvor je reAe/ prta/vse/z/ o z/jezzenz pez/agošAezzz z/e/zz /zz pog/ez/z/) z/z/zzj. Ker gre za pogovor //zet/ szzt/eAzvee/zz./, je naj/zrž prav, tAz osfaz/z' /za «f/<<, A/ rzzt/z /ztz/j usrreza t/zz/zu zzjezzega t/e/a Azzf '<z//sf;zrzč/z/ v/«.
/Tzz/z' sprt'//)ez/)/zt' v z/ač/zu/ pzzzzčevazz/a zzr/zzA v prvezz/ razrez/zz so vz/zzzt/z/t' ve/zAtz zazz/z/zaz/p' po vsej .S/ovez/zp, sz/; so /zrz7)a/a// A feb/ zza /zospzrz/ezje zzčzfe/jz z vse/t Azzzzeev. //z, /zrzzs/7tt, pret/sfavzAt, v eoztt szz spre-zz/ezzz/ze, zzzzv/ /zzzjeznz v rvojezzz poueevazzjzz.
Pravzaprav v mojezii delu zii novih prijemov, tudi spretnembe niso revolucionarne. Gre za preprosto uporabo vseh znanih prijemov in njihovo pravo doziranje.
Moja drugačnost« je nastala iz potrebe in zgleda. Prva potreba je bila čisto fizična. Bila sem zelo utrujena. Moje glasilke so odpovedovale. Prisiljena sem bila izbrati take načine dela, da sem svoj glas čimbolj varčevala. Otrokom sem začela pisati navodila. Sestavljala sem mini leksikone. Takrat se še zavedala nisem, da so pisana navodila ("leksikon«) precej spremenili življenje v razredu. Otroci so sledili pisnim navodilom iti uporabljali različno literaturo, iz katere so črpali znanja.
Otroci so ob vstopu v 1. razred tako zelo različno podkovani z znanji, zato sem bila prisiljena pisati navodila na kožo« posameznemu otroku (ali vsaj skupini) — tako je naš tempo čisto spontano postal individualiziran.
Vse bolj in bolj sem postajala zahtevna — do sebe iti do otrok.
Za vsak teden sem se dobro pripravila, vendar tie s pisanjem priprav v klasičnem pomenu, temveč sem pripravila strategijo dela, zbirala material in si pripravila -teren«.
Vedela pa sem, da še nekaj manjka. Tisto nekaj je bilo načrtovanje dela z otroki. Na seminarjih iti aktivih smo poslušali o uspehih osiješkega projekta, v katerem je bito poudarjeno dnevno načrtovanje dela v razredu. Začela sem s tem v svojem razredu. Pa nisem bila prav zadovoljna. Otroci so prebrati (ali poslušali) moj predlog dnevnega načrta, prav posebnega vpliva pa nanj niso imeli, predvsem pa niso mogli vplivati na dosego ciljev dneva glede na svoje sposobnosti.
DANES
PLOŠČICE
O PSU,
KI NI ZNAL LAJATI
MALI POTEPUH NOVA PESMICA
KAKO SMO PREŽIVELI TEDEN?
KAJ BOMO DELALI NASLEDNJE DNI?
DANES —V SREDO
IGRI —DOMINE
IGRA SPOMINA
OGLED OKOLICE ŠOLE
HOJA,TEK,PLEZANJE,PLAZENJE
MOJE PLOŠČICE
Primerdnevnega načrtovanja učnega deta v razredu
OGLEDAL! S! BOMO OKOLtCO ŠOLE.
POSLUŠAM:
NOVO
PRAVLJICO
PLOŠČICE
TUDI
TA TEDEN
Primer tedenskega načrtovanja učnega de!a v razredu
H)KAENE(iA UČ!TKLJA N!. )E SAMO LJUBEZEN IN SO ISKANJA
Učiteljica AlcnknKnrzfstoj^ssvojo dolgoletno sodelavko in mentorico Karmelo Dc/tnan
RASTOČA KNJKiA Rast.S-6/1994
Pokazala se je potreba po natančnem tedenskem načrtu, za katerega moramo vedeti vsi v razredu.
Tako se je začeto.
Vsak petek z otroki ocenimo deto tedna, otroci se ocenijo in ugotavljajo svoj lastni napredek. (Otroci so že zgodaj sposobni izredno kritičnega pogleda na svoje znanje.) Sledi načrtovanje dela v naslednjem tednu. V I. razredu je to seveda več ali manj v domeni učitelja, otrokovi interesi se pokažejo predvsem pri organizaciji dela (eni uredijo razred, drugi obiščejt) knjižnico, tretji osebe, s katerimi bomo sodelovali, četrti pomagajo pri likovni opremi) in kasneje pri povzemanju snovi (pisna ati ustna predstavitev, poudarki na pisnem, likovnem ali matematičnem področni).
Tedensko načrtovanje obvezuje učitelja, da dela redno in se ne pripravlja le za en dan vnaprej, saj se pedagoškega dela ne da deliti na ure, temveč je nedeljiv proces. Obvezuje pa tudi otroke. In ne le obvezuje — tudi motivira. Marsikdo od njih se mnogočesa nauči v pogovoru s starši, ob prebiraniu literature, oh opazovanju v naravi.
Verjamem, da bi načrtovanje, analiza dela, ko bi sc preneslo v vse razrede osnovne in srednjih šol, pomagalo k dosti boljšim uspehom. Bilo bi mnogo manj osipa in razočaranih staršev ter otrok.
Zato si želim, da bi postalo to v šoli povsem normalna, utečena stvar.
Omen/dš Jv.; /<d/;;čnn parfner/a v procesu /zohraževa;;/.;; ka/pa frefp — starš/?
Pomemben element je tudi letno načrtovanje, ki ga dobe starši. V njem so navedeni vsi ključni cilji, ki jih želimo doseči v letu dni.
Tako lahko starši kontrolirajo otroka in učitelja pa seveda tudi sebe, saj je del odgovornosti za dosego ciljev zagotovo tudi v družini, ki pa se je lahko odkriža, če teh ciljev ne pozna.
()srcJn/au!crot/arvf;/cgat/c/a/c;gra, astvar/a/na/pra...
Za prvi razred in tudi še za drugega pa tudi del tretjega je igra metoda, po kateri otrok najraje sega.
Zakaj se otrok ne bi učil šteti ob igri Človek ne jezi sc? Igro obrnemo ciljem šolskega programa v prid. Igra pa ostaja igra.
Zelo pomembno je tudi gibanje. Če ga usmerimo s pisnim navodilom, se bo otrok giba), a bo tudi bral — to pa je ključna naloga prvega razc-da.
Prav posebni pomen je tudi odnos med otrokom in učiteljem.
Sama sem ponavadi v šoli (v razredu) okoli šeste ure in potem otroci prihajajo v razred, kadar pač pridejo v šolo. Mislim, da je uvrščanje v kolone, čakanje v garderobah (kjer nujno pride do pretepov, ker otroci nimajokajpočeti), ustvarjanje umetne kvazidiscipline, ki nebo nikoli oblikovala urejene osebnosti.
Vsak dan skušam biti z otroki kar najdlje in vsak dan se od vsakogar poslovim s stiskom roke in nekaj besedami.
Ko predstavljam nekaj značilnosti svojega dela, nikakor ne smem pozabiti, da sem imela veliko srečo v svoji dolgoletni mentorici Karmeli Dežman, ki mi je skrajno nesebično darovala mnogo ur svojega časa, da me je učila v letih, ko sem se lovila z "oblaka na oblak«.
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
/brc/ s/ Jo le/i sjircinciu/' jirišAi jircc/vscui s sainore/ZeArsijo svojega Je/a in njegove neinA.ovifo.sfi fer s šruJijem /ifernmre?
Priznam, da sem prebrala mnogo premalo pedagoške literature.
Morda bo držalo, kar je rekel dr. Galeša, namreč, da je v mojem delu veliko intuicije. $ tem je morda žele) povedati, da sieer ne obvladam teorije, v praksi pa delam vsaj približno prav.
Miren so po rvojem bisfveni e/emenfi, An pogojujejo uspešno ueire-/jevo t/e/o?
Načrtovanje, jasni eilji, zavedanje o različnosti.
Če bi uredila elemente po vrednostih, bi rekla takole:
—	Razumevanje psihe otroka in njegovega razvoja duha in telesa.
—	L očevanje ključnih končnih in procesnih ciljev.
—	Načrtovanje in vrednotenje dela.
—	Samostojno delo otrok (otrok mora dati od sebe, kar zmore, in uporabiti kar največ virov — izkušnje, ljudje — obiskovalci, knjige, na terenu...)
—	Uporaba čimveč različnih oblik in metod dela.
—	Enakomerna razporeditev dela in sprostitve.
—	Maksimalna angažiranost otrok in učitelja.
V naši, inis/iin s/ovensAu — šob se je vedno nekaj spreininja/o; poudari/ se je en segmenf a/i e/enienr de/a in /orsira/ na račun drugi/i, jtrav faAionepogrcš/jivi/i v ze/o sfruArurirancm procesu izobraževanja. Zdi se, da je suiofrua neka harmonična kore/aeija oz. sožirje raz/ičm/i e/emrn-fov. /kakšen je fvoj pog/ed na fe prob/eme?
Prav to, kar si rekel — poudarjanje zgolj enega segmenta nas je pripeljalo v neuspešna eksperimentiranja. Vendar tega nismo bili krivi učitelji, temveč premalo osveščeni reformatorji, ki so nekatere norosti (novosti) presajali iz tujine k nam, ne da bi preverjali kvaliteto novosti in ne da bi primerno izobraziti "pospeševalce« (svetovalce), ti pa so seveda še manj uspešno izobraževali učitelje. In tako so te novosti rodile gnile zadeve (čeprav sploh niso bile tako zelo slabe že v izvoru).
Tudi zdaj se bojim, da bodo nekatere posebnosti zahodnega šolstva k nam presadili brez pravih argumentov (razen seveda VSE JE BOLJŠE, KAR N! NAŠE). V nebo vpijoče je dveletno opismenjevanje, ki se tepe z vsemi osnovnimi pedagoškimi načeli. Tisti, ki ga tako zelo podpirajo, ne vedo, da ga imajo — za primer — v Švici zato, ker govorijo Švicarji popolnoma drugačen jezik, kot se potem srečajo z njim v šoli. lam je seveda čisto jasno, da se otroci uče predvsem ustno izražati in začno pisati kasneje in tudi počasneje kot pri nas.
Če pa bi hoteli doseči resnično pravo pismenost, pa ta ni dosežena niti v dveh niti v petih letih šolanja. To je mnogo daljši proces. Če pa je človek opismenjen, ko zna uporabljati črke (je vseeno katere — v wa!dorf-ski šoli začne s pisanimi črkami) za izražanje svojih misli, potem zna to večina otrok v I. razredu, in torej o dvoletnem opismenjevanju ne kaže razpravljati, predvsem pa ga ne uvajati kot nekakšno novost. Saj vendar vsi učitelji, ki delamo v L in 2. razredu, vemo, da se eden ali dva otroka naučita pisati vse štiri abecede šele v drugem razredu — velika večina pa tehniko obvlada v prvem razredu brez zapletov.
Alenkin alternativni učbenik Tako lahko
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Vakouncnoc.im mfegr/r.m/ j^ouk /ma gorivo namen grad/f/ v učene« ce/otato s//ko sveta, kar /e* v rent atottuz/ranent (razdrob/jenemJ času še jwsebej potrebno. Verjertto p.) rtu/; pr/ rej obbk/ pottka obstajajo jiast/, da se ob ttjenem poenosruv/jenem r/o/enuni/u ;u ttporab/ e/e/nm "škoda /n sda«. Večkrat se ttmetpa, n.! pr/mer, tnožneMfpetenosfuv/j.fnp! odnosa med //ferartt/m svefott! (reksnntt) na en/ stran/ /n predntefnntt svefotn nam ve na drug/ stran/, /./rerafnra namreč repa zat/n/epa pergosro moe/; bc/r.a v jir/spttt/obo, zt/ak.
O i/itegriranem pouku je bilo toliko napisanega in povedanega, da še sama ne vem, kaj bi rekla.
Mislim, da je integracija predvsem upoštevanje vsega, kar sem povedala ob prvih treh odgovorih.
O tem, da se literarm teksti zapostavljajo, bi težko govorila.
Moje mišljenje je, da v I. in 2. razredu otrok tie bi sme) (ker ne zmore) sam brati literarnih tekstov; te mu mora in more predstaviti le učitelj, ki obvlada tehniko branja, razumevanje vsebin, razume tudi sporočilo pesnika in pisatelja. Otrok, ki vleče ali celo črkuje, uniči lepoto pesmi in jo zasovraži, še preden jo spozna.
V	ze/o kratkem času s/ pr/prav//a učben/šk/ komp/ef za prv/ razred, /sako je pr/š/o do tega /n kaj je posebnost tega kom/dera?
Zelo se motiš. Zelo dolgo sem delala in pisala tako, le da je bilo vse to razmetano po policah. V enem letu sem uspela le urediti papirje v urejeno celoto.
Vesela sem, da je strokovni svet učbeniški komplet priporoči) kot alternativno gradivo. Zelo pa me moti, da nekatere učiteljice uporabljajo le delovni zvezek, ne berejo (ali pa le površno) priročnika. Tako ne vedo, da bodo delovni zvezek v celoti predelali le najsposobnejši otroci, ostali pa seveda manj — pač glede na sposobnosti, interese... in preveč obremenjujejo otroke, ki ne zmorejo vsega.
Kaj je posebnega v tem kompletu?
V	štirih knjigah — imenujejo se po letnih časih — so zbrane vsebine, iz katerih otroci lahko dosegajo cilje prvega razreda.
		
ID	POREDNE POVED!	STRAN 97
o		
Prečrtaj povedi, ki so se vrinite v besedita.
Zvonček		Na travniku
Pod grmom je zrasel		Tina je tekala po travniku.
zvonček. Imel je lep bel cvet.		Občudovala je zvončke, tro-
Avto je nov. Kmalu je poleg		bentice in vijolice. Z drevesa je
njega zacvetela še trobentica.		utrgala zrelo jabolko. Rož ni trgala.


POMLAD '	.
% ^
Stran iz učbenika
Poudarek je na praktičnem de!u, branju v funkciji, samostojnem učenju, didaktični igri, logičnem mišljenju, besednih igrah (križanke, rebusi, premetanke). Priročnik je napisan v prvi osebi in je obnova deta. Ni recept, je le opis, kako sem dosegla učne cilje v več kot petnajstih letih dela v 1. razredu.
Tu so tudi variantne rešitve, dodatne naloge, diferencirane naloge, izkušnje drugih učiteljev.
V komplet sodi tudi Jakope — lutka, ki je otrokov in učiteljev prijatelj, pomočnik.
Založnik (dr. Mapet) ima zastavljene velike cilje. Poleg učbeniških kompletov za I. in 2. razred se trudi poiskati kvalitetna didaktična gradiva, ki bodo obogatila slovenski šolski prostor. K sodelovanju vabi vse učitelje, ki čutijo, da bi lahko pomagali z idejami iti konkretnimi deli.
Alenka s svojimi učenci:	učitelj
postaja vse Bolj organizator Jela

		
)EE!		
		
/ča/ /e po rt o/c tisto bistveno, kar mora učite/; izvabiti iz učenca in ka; mu e/a ti v prvib /erib šo/an/a?
Pravzaprav je najpomembneje, da otrok v !. razredu vzljubi šolo in vse, kar mu ta daje. Med otrokom in učiteljem mora nastati močna čustvena navezanost. Otrok sedmih let se ne uči, da bi nekoč nekaj znal iti uporabljal, marveč zato, ker je učenje človekova naravna potreba (ki jo stroga, uokvirjena šola bolj zatira kot vzpodbuja), uči sc zato, ker hi rad ugajal staršem, učitelju in okolici.
Polne police knjig leposlovja, strokovne literature, učitelj, ki vedno kaj bere, vabijo otroka, da tudi sam čimprej uživa v branju. Otroka v I. razredu nikoli ne silimo brati glasno — sam se za to odloči, in to je velik korak v življenju majhnega človeka.
Izbrani kotiček v naravi sam sili v opazovanje, poimenovanje, raziskovanje, primerjanje, ugotavljanje in končno vrednotenje.
Naloge iz življenja za življenje so otroku blizu, jim sledi in jih rad
RASTOČA KNJIGA
Rast 5-6/1994 Se veliko je tega, kar naj prvošolec vsrka vase, a poudarek je na materinem jeziku. (Tudi naloge z besedili niso zgolj suhoparni podatki.) Zagotovo pa je prav, da en učitelj spremita otroka iz I. v 2. razred, saj 422 bo le tako omogočena zdrava duhovna rast otroka.
Taveselidanali — kmlisepeče
Kakšna je fvt)/a predsrava o /dea/n/ šo// /n /dea/nem ue/fe/ju?
Sajniideahiešole. hudi idealnega tičitelja ni. Samo hubezen je in so iskanja. Prvo pogojuje drugo. Oboje pa omogoča razumevanje otrokovih potreb. Ko učite!] to dojame, je čisto vseeno, kakšen je okvir šole. Učitelji smo že dolga leta toliko svobodni, da lahko delamo najbolje.
/eden Ju; s; sprem/ja/a rud/ de/o v šv/carsk/ sod. Kakšne razkke s; opazda v prunrr/an z našo, s/ovensko šo/o?
RASTOČA KNJ[GA Rast 5-6/1994
42.1
V Švici sem bila en teden, sama pa sem prej gostila učitelja iz Švice.
Naša šola je vsaj tako dobra kot švicarska.
Nekaj razlik seveda je. Učiteljice od t.do 6. razreda delajo le do poroke — torej svojih sposobnosti nikoli ne razvijejo ne vem kako. Nimajo motiva. Vedo, da bodo slej ko prej doma za štedilnikom.
Moški — teh je nekaj več od 1. razreda naprej — pa vsaj v tistih primerih, ki jih poznam, ne posvečajo ravno pretirano veliko časa izobraževanju in pripravam.
Tako kot pri nas so učitelji svobodni pri izbiri učbeniških gradiv, metod ter oblik dela, le da imajo nekaj večjo izbiro.
Veliko več časa pa prebije učitelj v šoli, saj se tam pouk začne ob 8., konča pa ob 16. uri. Vsak dan gredo vsi (otroci in učitelji) za dve uri domov na kosilo (v šoli ne dobe nikakršne hrane). Bolj skrbijo za jezik in matematiko kot pri nas, saj delijo že tako maloštevilčne (od 20 do 24) razrede pri teh predmetih na dve skupini (po sposobnostih). Tako pride npr. ena skupina oh 8. in se vrne ob )0. uri domov, ko pride v šolo 2. skupina. Popoldne pa so vsi skupaj.
Učitelj je tako tedensko v šoti 29 ur (prost je v sredo in v soboto popoldne), otroci pa po 20 ur.
Obiskala sem nekaj prvih in drugih razredov ter učiteljišče (še vedno imajo 5-letno učiteljišče) — s tako izobrazbo učijo učitelji od I. do 6. razreda.
Večinoma so učilnice zelo velike in imajo več kotičkov za branje, igranje, klepet...
Sama sem našla veliko podobnosti s svojim delom. Zeto pa sem bi!a razočarana nad njihovim znanjem jezika in splošno razgtedanosrjo. Na teh področjih je naša šota boljša (bolj zahtevna!).
Bolj natančno sem spremljata opismenjevanje in sem o tem napisala tudi daljše poročilo.
Mislim, da so med našo in šolo v Sviei razlike; tudi prav je, da so, saj smo tudi zelo različni. Mi smo na stopnji, ko želimo mnogo dobrin zase iti mnogo trošimo tudi po nepotrebnem (da se dokazujemo). Švicarji pa so že davno prešli to fazo in so zdaj njihove misli v ohranjanju okolja, spoznavanju sveta in vračanja k naravi.
Kako v/d/š /n ocenjuješ mesto m ceno uč/re/ja m njegovega Jc/a v naš/ družb;?
Jaz sem rada učiteljica in zelo težko objektivno govorim, saj ves čas mislim, da imam vse, ko mi je dano: biti svobodna med svojimi otroki.
Mi pa seveda ni vseeno, ko vidim, na kako lahek način si nekateri ljudje dvigujejo standard. Ampak potem se vprašam, kaj pa sploh je standard. Ali morda to, da imaš vikend v hribih, v katerega lahko kdo vlomi, ali mercedes, ki ti ga lahko ukradejo.
Zal mi je le, da si ne morem privoščiti dopusta v hotelu. Rada bi se enkrat odpočila.
Verjamem pa tudi: mesto in ceno si človek (ali skupina ljudi) postavi sam (sama). Mi si je ne znamo.
Na/brž r/ je tvoje pokbeno de/o obenem tud/ bob/. Katere so še take stvar/, k/ te m/se/no /n čustveno zapos/ujejo /n t/ de/ajo vese/je?
Zagotovo mi je poklic tudi hobi.
Čustveno me najbolj zaposli moja vnučka. Nikoli pa ne bom prenehala (razen seveda, če mi bo odvzet vid) brati. Zelo zelo veliko berem; od strokovne literature najraje vse s področja narave.
Prebiram pa tudi potopise in romane. Največkrat sem prebrala E. Kazana Odnosi.
Poezijo prebiram v redkih urah melanholije (tudi sama napišem kakšno pesem v «afektu<<).
Zadnje čase opažam, da najraje poslušam klasično glasbo. Starost ali kaj!?
RASTOČA KNJIGA Rast S-6/1994
Vinko Skalar
Mednarodni posvet pedagogov o nadarjenih učencih na Otočcu; foto: Jožica Dorniž
RASTOČA KNJfGA Rast 5-6/1994
POSVET O NADARJENIH NA OTOČCU
Mednarodni posvet o "nadarjenih« na Otočcu v dneh od 19. do 21. 5. 1994 je hit organiziran v pravem času. To dokazuje vetiko štcvito udetežencev, bito jih je dvesto, še hotj pa vetiko števito aktivnih udcte-žencev (50), ki so nastopiti večinoma s kvatitetnimi referati. Nadarjene so predstaviti kot aktuatno temo v sodobno razvitem svetu, probtem nadarjenih so razčtenili teoretično, pri čemer so hite nakazane tudi šte-vitne še nerazrešene diteme, s katerimi se ukvarjajo strokovnjaki, še botje, številne ekipe strokovnjakov v Evropi in v Ameriki. Razmištjati so o nadarjenih in o detu z njimi v šoti in izven nje, govorili so o njihovem odkrivanju, predstavtjena pa so hita tudi prizadevanja v zvezi z nadarjenimi v pretektosti in dandanes na naših tteh. Aktuatnost posveta je potrdita tudi prisotnost števitnih potitičnih predstavnikov, med njimi je bila tudi ministrica za deto in družino ga. Jožica Puhar, pa tudi števitni ugtcdni strokovnjaki iz Stovenije in iz tujine. Med gosti iz tujine so prc-vtadovati strokovnjaki - pedagogi iz sosednje Hrvatske.
Posvet je pokazat, če hi poskušati strniti nekatere vtise, da pri odkrivanju in detu z nadarjenimi nismo začetniki in da potekajo aktivnosti v zvezi s to prohtematiko, še posebej v okviru republiškega zavoda za zapostovanje v l.juhtjani, že najmanj tri desettetja.
Sistematično deto z nadarjenimi osnovnošotci poteka v dotenjski in primorski regiji pa tudi na posamičnih osnovnih šotah drugod po Stove-niji, kjer ne razmištjajo te o instrumentih za odkrivanje nadarjenih in o odkrivanju nadarjenih, pač pa so izdetati tudi programe za deto z njimi in v katere jih tudi že vključujejo.
Vktjučeni smo v razviti svet in preko hterature ter osebnih uradnih in neuradnih stikov s tujimi strokovnjaki smo seznanjeni s teoretičnimi dosežki, z znanstvenimi izstedki, kot tudi z modeti in programi det za nadarjene. To pa ustvarja razkorak med vedenjem in možnostmi pri nas, ki so spričo vsega, kar so za nadarjene ustvariti v razvitih državah po svetu, majhne. Ta razkorak ustvarja pri števitnih naših strokovnjakih nejevotjo in pritiske na odgovorne dejavnike v državi.
Posvet pa je tudi pokazat, da smo se z nadarjenimi pri nas dostej ukvarjati predvsem tjubitetjsko in ne sistematično, prek institucij sistema; da stojijo za vsemi, nemajhnimi dosežki posamezniki ati skupine posameznikov, ki niso imeti vedno podpore pri vodilnih oz. pri odgovornih v institucijah, v katerih so detovati ati detujejo; da država nadarjenih dostej ni vktjučita v razvojne projekcije in jim ne namenja posebne pozornosti, pa tudi gospodarstvo oz. razvojne stužhe v gospodarskih organizacijah z nadarjenimi ne računajo kot s perspektivnimi kadrovskimi potenciati.
tzkazato se je tudi, da kadrovske pedagoške šote v svojih programih ne predvidevajo usposabljanja učiteljev za deto z nadarjenimi, pa tudi za učitetje, ki detujejo v praksi, vsaj dostej ni bito predvideno sistematično usposahtjanjc za deto z nadarjenimi učenci.
Izkazato se je še, da potitika in tudi stroka nima gtohatnega koncepta in tudi ne definiranih temetjnih iztočnic, ki bi glohatno opredetjevate odnos do nadarjenih, tako v zvezi z odkrivanjem kot tudi z vktjučeva-tijem nadarjenih v posebne programe, še manj pa v zvezi z vktjučeva-njem nadarjenih v deto, v gospodarske organizacije, v znanstvene in raziskovatne institucije, v projekcijske biroje, v potitiko itd.
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Na tej točki se odpira pomembna, med drugim tudi moralna dilema, ali smemo odkrivati nadarjene in jih vključevati v posebne programe pred vstopom v šolo in na osnovni šoli, če ne vemo, kaj z njimi na srednjih in na visokih šolah, še posebej pa, če ne vemo, kam z njimi potem, ko so si pridobili poklic. Če jim ne bomo odprli možnosti, sc bodo morda izgubili v sivem povprečju, zelo verjetno s čustvenimi problemi ali pa vedenjsko težavni. Morda bodo našli pot v tujino, ki bo s pridom požela, kar smo pri nas sejali. Morda se bodo znašli kot zasebni podjetniki ali pa bodo kot čakajoči polnili sezname zavodov za zaposlovanje. Seveda moramo dopustiti tudi možnost, da se bodo uveljavili kot vrhunski umetniki, znanstveniki, raziskovalci in menedžerji in v polni meri angažirali svoje intelektualne in sposobnostne potenciale, «saj tudi slepa kura zrno najde«, pravi pregovor.
Stroka (tudi politika) pri nas pa tudi ne daje enotnih odgovorov na pomembne dileme. Razčlenili bomo dva ali tri med njimi. Npr.:
Ali si prizadevati za večjo kvaliteto celotnega šolskega sistema in poskrbeti za kvalitetno šolo za celotno mlado generacijo, med njimi tudi za nadarjene, ali pa poskrbeti predvsem v večji meri za nadarjene, šolo za večino mladih pa izboljšati postopno, v skladu z materialnimi in kadrovskimi možnostmi?
Prvi hip sc zdi misel, da bi bilo treba poskrbeti v večji meri za nadarjene, razumna in smotrna. Sedanja šola najmanj ustreza njim in velika škoda je, da se v njej izgubljajo talenti oz. nadarjeni posamezniki, ki predstavljajo nacionalno bogastvo in so potencialni dejavniki družbenega in gospodarskega razvoja. Sola, taka, kot je, duši in ovira mlade talente, ker preveč poučuje in dopušča premalo učenja, ker prisiljuje v šablone in ne dovoljuje svobode in samoniklosti, ker spodbuja konvergentno mišljenje, ovira in celo kaznuje pa divergentno, ker gradi pouk predvsem na vcrbaliziranju in ne na vsestranski aktivnosti učencev, ker si ne prizadeva dovolj za individualizacijo in diferenciacijo pouka, ker je preveč normativna, ker izjemna prizadevanja m izjemne dosežke največkrat ocenjuje z moralno negativnimi oznakami in ne spodbuja originalnosti in inovativnosti. Sc bi lahko naštevali in najbrž je to vse res. Toda res je tudi, da vse to in morda še nekatere druge karakteristike današnje šole ne ovirajo samo nadarjenih, pač pa predstavljajo oviro v razvoju za vso mlado generacijo. V šoli, taki, kakršna je, tudi nadarjene odkrivamo povsem slučajno. Odkrijemo tiste, ki so se zaradi srečnih okoliščin uspeli izmakniti vsem ovirani v okolju, ki so se postavljal: na pot njihovemu razvoju. Pri tem se obnašamo kot iskalci biserov, ki morajo pregledati veliko število školjk, da najdejo tu in tam katero med njimi z biserom. Danes je mogoče pridobivati bisere bolj sistematično in z manj tveganja in z mnogo večjim izkupičkom, s tem da sc vcepi v školjko tujek in školjka bo v samoobrambi okoli njega ustvarila biser.
Primerjava je umestna, saj nosi vsak otrok v sebi potencialne sposobnosti oz. dispozicije, ki bi jih bilo mogoče razviti, če bi jih odkrivali dovolj zgodaj in če bi z otrokom ustrezno delali in mu nudili za razvoj ustrezne pogoje. Da je to tako, dokazujejo podatki, da je manj nadarjenih med socialno neprivilegiranimi, ker so imeli mnogo slabše pogoje razvoja kot socialno privilegirani. Taka razmišljanja podpira tudi podatek, da je med nadarjenimi manj žensk kot moških, bile so in so še vedno diskriminirane. In pa podatek, da nadarjenih skorajda ni med hendikepiranimi — med slepimi in slabovidnimi, med slušno in govorno prizadetimi, med telesno invalidnimi itd., četudi bi prav pri teh katego-
RASTOČA KNJIGA Rast 3-6/1994
rijali pričakovati večje število nadarjenih m uspešnih zaradi njihove kompenzacijske iti nadkompenzacijske dejavnosti. Vendar jim njihov marginalen družbeni položaj ali pa razmere v institucijah, kamor so bili oddani zaradi vključitve v šolo pod posebnimi pogoji, tega niso omogočile.
Če hočemo imeti vrhunske športnike, potem je treba razvijati množični šport in omogočiti čimvečjemu številu mladih, da razvijejo svoje potencialne sposobnosti. In učitelji, če bi jih usposobili za delo z nadarjenimi, bi najbrž ne zmogli z. vsemi ostalimi delati drugače, manj kvalitetno. Morda nam bo prav kategorija nadarjenih in delo z njimi, pokazala pot h kvalitetnejši šoli, tako, kot je ukvarjanje z razvojno prizadetimi približalo učiteljem stiske in težave otrok, ki sodijo sicer v kategorijo "normalnih« in po splošnem prepričanju ne bi smeli biti emocionalno moteni, nekritični, depresivni ali vedenjsko težavni, in prav tako je splošna šola prevzela mnoge metode dela, ki so se uveljavile pri delu z odraslimi.
Vendar to ni edini in najpomembnejši del dileme, ki je bila izpostavljena. Postavlja se namreč vprašanje, ali si smemo dandanes privoščiti, da dajemo prednost peščici nadarjenih, ne storimo pa vsega, da bi kolikor mogoče hitro izboljšali kvaliteto šole za večinski del mlade generacije. Kot majhen narod bomo preživeli iti se uveljavili v razvitem svetu kot enakovreden partner z visoko kvaliteto intelektualnih storitev. Ne bo nas rešilo, če nas bodo v tujini hvalili, da smo dobri in pridni delavci iti da so Slovencem vedno odprta vrata v njihove tovarne. Uveljavili sc bomo le z lastnimi produkti pameti, z lastnimi umetniškimi in znanstvenimi dosežki, z. inovativnost)!) in z originalnostjo. Če pa bomo želeti to doseči, ne bo mogoče računati le na 5 odstotkov visoko nadarjenih, pač pa na 80 odstotkov (ali več) izobraženih, sposobnih, specializiranih predstavnikov mladih generacij. Da ne poudarimo posebej: če bomo vložili vse v nadarjene in nič v večji de) celotne generacije mladih, bi se nam lahko zgodilo, da bi večina kaj hitro izničila vse, kar bi ustvarila manjšina.
Pri tem pa se sploh ne zavzemamo za to, da bi nadarjene zanemarjali in jim ne bi posvečali posebne pozornosti. Zavzemamo sc za to, da bi v šolo vpeljali in v njej uveljavili diferenciran in individualiziran pouk, ki bi dajal vse možnosti visoko nadarjenim, pa tudi učencem s specifičnimi nadarjenostmi, tudi tistim, ki so razvojno prizadeti iti so bili doslej v izrazitem deprivilegiranem položaju.
Diferencirani iti individualizirani modeli potika odpirajo možnosti vsem in ne prikrajšujejo nikogar na račun nikogar. Te dileme iti probleme je argumentirano in dokaj obsežno predstavila v referatu Nadarjeni nenadarjeni dr. Ana Krajnc (glej Zbornik str. 11.5 — 122), bolj obrobno pa so sc teh problemov dotaknili še nekateri drugi referenti. Seveda je ob vsem tem aktualno vprašanje, ki jc bilo že izpostavljeno: koliko je smotrno in pošteno ob relativno slabo razvitem gospodarstvu in slabo diferencirani družbi nuditi otrokom v šoti zelo diferencirane in zelo individualizirane pogoje individualnega razvoja, potem pa jih pustiti na cedilu iti jim ne dati možnosti za ustvarjalno delovanje glede na njihove sposobnostim potenciale in potrebe. Ali še drugače: ali šola, taka kot je, z vsemi pomanjkljivostmi, morda ne zadostuje družbenim in gospodarskim potrebam? In tedaj, ko bomo potrebovali več visoko specializiranih kadrov, več ustvarjalnih in inovativnih talentov, tedaj bomo morda tudi kaj storili, da bi jih ustvarili.
RASTOČA KNJICA Rast 5-6/1994
42H
Tako postavljene dileme so seveda hudo pesimistične, toda prav hi bilo, da se oh njih zamislimo in poskušamo nanje odgovoriti; če jih hotno lahko zavrgli, tem bolje, če pa je v njih delček resnice, nam bodo lahko odgovori pomagali krojiti naš odnos iti našo politiko v zvezi s šolo in v zvezi z nadarjenimi.
Prizadevanja za kvalitetno šolo, za razvijanje modelov poučevanja, ki hi odpirali možnost vsem in ne le nadarjenim, zadeva posebej v vprašanje odnosa do razvojno prizadetih. Razvojno prizadeti so drugi skrajni pol, sicer zelo raznolike populacije mladih v šoli. V 60. in v začetku 70. let smo odkrivali ta pol in ugotavljali, da ga neupravičeno izključujemo iz šole. V 70. m SO. letih stno začeli odkrivati in razčlenjevati nasprotni pol, nadarjene iti nadpovprečno razvite, v prihodnje pa bomo ugotovili, da tudi preostali in hkrati večinski del mladih ni tako zelo monoliten, kot je morda to videti na prvi pogled, da so znotraj večinske populacije kategorije otrok in mladostnikov, katere bi bilo treba v njihovem osebnem pa tudi v nacionalnem interesu posebej obravnavati. In na kraju bomo zopet pristali pri diferenciaciji in individualizaciji, kot pri edino sprejemljivem pristopu, ne da bi se posebej zadrževali pri nadarjenih, ah pri razvojno prizadetih, ali pa pri kategoriji tako ali drugače izjemnih otrok ali mladostnikov.
Na poti k individualizaciji se danes še vedno ukvarjamo s skrajnosti-ma, s skrajnima poloma populacije mladih in ti dve skrajnosti imata še številne stične točke, kot se pri skrajnostih tudi vedno dogaja. Obe kategoriji bi lahko označili kot otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. Če ne bomo zadovoljili posebnih potreb nadarjenih in nadpovprečno razvitih, se bodo lahko kaj hitro znašli na drugem polu kot vedenjsko težavni ali celo kot umsko slabše razviti. Drastičen primer je Einstein pa tudi številnim drugim izjemnim posameznikom se je dogodilo, da je šola zaradi njihove izjemnosti podvomila v njihove normalno razvite umske sposobnosti. Po drugi strani pa, če bi poskrbeli za posebne potrebe razvojno prizadetih, če bi jim omogočili ustrezne pogoje za njihov razvoj, bi med njimi kaj hitro odkrili nadarjene, izjemno sposobne in nadpovprečno intelektualno razvite. Strokovnjaki v razvitem svetu menijo, da so prav razvojno prizadeti velika, doslej še neodkrita rezerva (prav tako ženske in socialno marginalni), zaradi česar prav posebej proučujejo to kategorijo in pripravljajo zanj posebne šolske in izvenšolske programe. Med drugim poroča o tem dr. Ernest A. Blauk v referatu Cilji in ukrepi za pospeševanje razvoja nadarjenih v Zvezni republiki Nemčiji (Zbornik str. 90—97).
Na tem mestu bi želel izpostaviti še vprašanje, na kateri razvojni stopnji odkrivati nadarjene: ali že v predšolskem obdobju, ali v osnovni, ali v srednji šoli, ali celo šele pri visokošolskem študiju. Mnenja strokovnjakov v tej zvezi so zelo različna, nekateri med njimi (tudi referenti na posvetu) celo opozarjajo, da bi bilo prezgodnje odkrivanje škodljivo, da je treba poskrbeti najprej za otrokov vsestranski razvoj in se šele potem osredotočiti k talentom in nadarjenostim. Prav tako smo zasledili mnenje, da je treba nadarjene odkrivati, kadarkoli pridejo njihove nadarjenosti do izraza.
Glede prvega stališča, češ najprej splošno in šele nato posebno, menim, da teh dveh usmeritev ne bi kazalo postavljati eno pred drugo, ne v takem in ne v drugačnem vrstnem redu. Za splošen, vsestranski razvoj posameznika mora biti poskrbljeno, ne glede, če pri njem odkrivamo posebne nadarjenosti. In posebne nadarjenosti, če jih odkrijemo, ne bi smele biti razlog, da bi zanemarili razvijanje oz. spodbujanje raz-
RASTOČA KNJIGA Rast 3-6/1994
voja celovite osebnosti. Tudi kasneje, ko je otrok ali mladostnik v večji meri angažiran na področjih, za katera je posebej talentiran, ne kaže zanemarjati tudi drugih dimenzij njegove osebnosti. Osebnost v eeloti je notranji pogoj tudi za razvo; specifičnih sposobnosti. Razen tega bi lahko le enostranska usmerjenost posameznika pretvorila v neodgovorno bitje, ki ne bi znalo etično vrednotiti produktov svoje pameti in bi bilo lahko orodje manipuliranja.
Glede drugega stališča, da ni pomembno, v katerem razvojnem obdobju nadarjene odkrivamo, je z današnjega zornega kota sprejemljiva strateška iztočnica, ko nimamo še globalne politike glede nadarjenih in ko smo preokupirani z odkrivanjem in ne z razvijanjem. Če pa preusmerimo svojo pozornost k razvijanju, pač ni vseeno, na kateri otrokovi razvojni stopnji se tega lotimo. V tem primeru je daleč najbolj smotrno, da to začnemo čimbolj zgodaj, že v predšolskem obdobju ali pa vsaj v začetku osnovnega šolanja. Tedaj bi lahko otroke vključevali v posebne programe in tako pri njih spodbujali in razvijali dispozicije. V nasprotnem primeru, če prepustimo otrokov razvoj nekontroliranim dejavnikom, bo samo od srečnih okoliščin odvisno, če bodo dane ustrezne spodbude progresivnemu razvoju dispozicij. Enaka verjetnost je, da se bo znašel otrok pred številnimi dejavniki, ki bodo razvijanje danih dispozicij ovirati in ne spodbujali. Torej razvijanje in ne odkrivanje. Tudi odkrivanje, vendar zgodnje odkrivanje skupaj s programi za razvijanje otrokovih dispozicij. Saj je tudi diagnoza smiselna le tedaj, če ji sledi zdravljenje. Tudi diagnosticiranje postane smiselno šele tedaj, ko se že pred tem odločimo za zdravljenje.
Na kraju še ena misel. Načrtna, sistematična in množična skrb družbe za nadarjene lahko poteka le v šoli in z njeno polno angažiranostjo. Programi za nadarjene v prostem času, vikend programi, letni tabori, letne šole itd., vse to je lahko le dodatek, ne moremo pa na takih programih graditi skrbi za nadarjene. V take programe ne bi mogh nikoli vključit) večjega števila otrok, tudi ne enakovredno otrok vseh socialnih slojev. Večje število takšnih posebnih programov bi ustvarilo kadrovske in finančne prepreke in še kaj. V šoli pa delujejo profesionalni pedagogi, ki se sistematično ukvarjajo z otroki skoraj tretjino dneva najmanj 12 let z eno generacijo, če upoštevamo samo osnovno in srednjo šolo. Da ne bi v tem okviru poskrbeli tudi za nadarjene, bi bila velika napaka. Le pedagoge bi morali že pri dodiplomskem študiju za nove naloge posebej usposobiti in pa šolo bi bilo treba nekoliko predrugačiti, posodobiti. Ne le zaradi nadarjenih, pač pa zaradi vseh otrok, ki preživijo velik del življenja in to v občutljivih doraščajočih letih v šoli. Če bi hoteli zares poskrbeti za nadarjene, hi morali začeti pri vlaganju v izobraževanje učiteljev, morali bi poskrbeti za kvaliteto pedagoških kadrovskih šol, morali bi preveriti in izpopolniti programe na teh šolah. Vsega tega se pedagoške kadrovske šole zavedajo, vendar pa si ne morejo privoščiti večjih sprememb brez naročila šolskih oblasti. Programske spremembe so namreč povezane s kadrovskimi in finančnimi zahtevki pa tudi s pogoji dela itd.
In končno šolske politike ne krojijo kadrovske šole. Šolstvo in šolsko politiko kroji država. In kadar se bo država odločila za drugačno šolo in za načrtno delo z nadarjenimi, bo dala za to pobudo in bo zagotovila za takšen projekt sredstva, stroka pa bo iskala rešitve, uresničevala ideje in zamisli. Morda so Zoisove štipendije prvi znanilec vključevanja države v skrb za nadarjene.
Janez Usenik DOLENJSKA IN BELA KRAJINA
NAPREJ - KDAJ IN KAKO
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
V reviji Rast (maj 1994) je v okviru simpatične Rastoče knjige dr. Janez Gabrijelčič predstavil program razvojnih aktivnosti Dolenjske iti Bele krajine. Pri tem je kot prvi (najpomembnejši?) projekt navedel ustanavljanje višjega in visokega šolstva kot zametek nove univerze. Ker sem se s takšnimi razmišljanji (tudi v pisni obliki) ubadal že pred 13 leti, še v tako imenovanih "svinčenih časih«, ko je bilo o novi univerzi bogokletno sploh pomisliti, me seveda močno zanima, kakšen bo rezultat sedanjega napora. Iz tega vzroka se bom v svojem pisanju omeji) le na tisti de! omenjenega članka, ki govori o razvoju Novega mesta kot univerzitetnega središča.
Ker dr. Gabrijelčiča poznamo kot neumornega (optimističnega) zagovornika razvoja naše regije, bom s skrajno dobrohotnim namenom njegovemu pisanju dodal nekatere svoje poglede in misli. Upam, da bom s tem njegov zapis dopolnil z nekaterimi realističnimi dejstvi, saj so argumenti, ki jih avtor navaja, sicer jasni in korektni, vendar so ponekod pomanjkljivi in izpričujejo tudi določen delež naivnosti ah vsaj zgolj lepe in pobožne želje.
1.	Najprej bi omenil v članku uporabljen izraz "višje in visoko šolstvo«, ki smo ga v podobnih razmišljanjih uporabljal) že pred leti. Pomen teh pojmov se je z novo zakonodajo namreč spremenil, zato skušajmo najprej razčistiti s terminologijo. V kratkem — predvidoma v naslednjih dveh letih — bo visoka (strokovna) šola pomenila približno to, kar sedaj pomeni pojem "višja šota«, medtem ko bodo višje šole ustanovljene pri srednjih šolah in ne bodo imele univerzitetnega statusa. Takšno vlogo, kot si jo ta hip predstavljamo pod izrazom "visoka šola«, bodo imele le še fakultete. Iz tega vzroka bi v sklopu projekta ustanavljanja univerzitetnega središča v Novem mestu verjetno govorili o visokih šolah in fakultetah, ne pa o višjem in visokem šolstvu.
2.	Trditev, da bo Univerza Novo mesto (imenujmo jo kar tako, sliši se lepo, še zlasti, ker je bil še ne tako dolgo nazaj tak zapis zelo heretičen — ne sicer prepovedan v pisni obliki, pač pa je šlo po sistemu Velikega brata enostavno za ne-besedo) zasnovana tako, da ne bo konkurirala obstoječima univerzama (Ljubljana, Maribor, kaj pa Obala?), pač pa naj bi jima bila s svojimi programi komplementarna, je prav gotovo lepo zamišljena, vendar nedvomno nerealna. Ne predstavljam si tistih programov, ki bodo zgolj dopolnjevali programe obstoječih univerz, pa tudi dobro bi to ne bilo. Med univerzami mora biti poleg sodelovanja tudi konkurenca, saj bo le tekmovanje za kvaliteto, atraktivnost in s tem za študente prineslo želene cilje.
Univerza Novo mesto bo verjetno črpala svoje študente po dveh poteh:
* domačine, torej slušatelje iz Dolenjske in Bele krajine, morda še Posavja, za katere bo značilno, da bodo v veliki meri želeli študirati -klasične« stroke, pogojene z zahtevami domačih firm, npr. farmacija,
JanezUsenik DOLENJSKA [N BELA KRAJtNA NAPREJ-KDAJ ]N KAKO
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
kemija, strojništvo, lesarstvo, gradbeništvo. Ti programi vsaj v svoji osnovni strukturi ne morejo biti komplementarni, temveč kvečjemu konkurenčni obstoječim na ostalih univerzah.
*	iz ostalih delov Slovenije pa tudi iz tujine. Za ta det populacije (in za del populacije, omenjene v prejšnjem odstavku) pa lahko z veliko verjetnostjo trdimo, da jih ne bo zanimal študij strojništva, kemije itd. V tem primeru pa so aktualni atraktivni programi, ki bi lahko bili drugačni, npr. ekonomija s poudarkom na marketingu, zavarovalništvo, teorija odločitev, teorija rizika, mednarodno pravo, tehnologija transporta itd. Skratka, poiskati bi bilo potrebno res atraktivne programe, ki bodo pritegnili študente. Že trikrat omenjena atraktivnost se meri le z dvema vatloma: dobra možnost zaposlitve po končanem študiju in pa možnost nadaljnjega študija, napredovanja ter zlasti solidnega zaslužka kasneje. No, roko na srce, študenti so zelo zadovoljni tudi s takim študijem, ki ga pogojno lahko imenujemo -lahek« (čeprav je to vedno relativno), tako da pridejo do diplome po liniji najmanjšega odpora, vendar to skoraj zagotovo ni naš namen.
3.	Močna in izredno uspešna podjetja na Dolenjskem in Beli krajini (verjetno sem nepoučen, vendar res ne vem, katero podjetje poleg Krke je tu še mišljeno — morda te še banke in zavarovalnice) naj bi tudi materialno pomagala pri vzpostavljanju pogojev za vrhunsko izobraževanje kadrov. To je seveda dobro in koristno, vendar bodo ta podjetja, jasno, normalno in pravilno, gledala le na svoje koristi:
*	hotela bodo imeti le takšne profile strokovnjakov, ki jih bodo sama potrebovala,
*	hotela bodo imeti (pre)velik vpliv na Univerzo Novo mesto,
kar pa je za avtonomen razvoj univerze že vprašljivo in verjetno v končni fazi ne bi koristilo ne njim ne regiji. Sicer pa bodo podjetja predvi doma v veliki meri financirala visoke šole, medtem ko bo financiranje fakultet še vedno stvar države. Vendar ob govorjenju o vrhunsko izobraženih strokovnjakih verjetno mislimo na diplomante fakultet ter še posebej na specialiste, magistrante in doktorante. Do teh pa bomo prišli izključno preko fakultet, ne pa preko visokih šol.
4.	Če naj Novo mesto postane univerzitetno mesto, je potrebno izpolniti še vsaj naslednje (le nekatere in le minimalne) pogoje:
*	doseči je potrebno minimalni prag v številu stalno zaposlenih rednih profesorjev, kar z domačimi kadri verjetno ni mogoče (mimogrede: koliko pa je res domačih kadrov, ki so že tukaj ali bi prišli nazaj v Novo mesto in katerih profilov so?),
*	ustvariti potrebno infrastrukturo, kjer nikakor niso zanemarljiva stanovanja za redno zaposlene in za domače in tuje gostujoče profesorje (glej prejšnjo alineo),
*	študentski (ne dijaški!) dom(ovi) so nujni za to, da bodo študenti živeli pravo študentsko življenje,
*	prostori baje že so, kje so pa razni laboratoriji itd.
5.	Najpomembneje pa je, da se regionalna polittka zavestno trdno odloči za tak korak, saj bo (na žalost) le politika lahko takšen projekt izpeljala. To trditev lahko podkrepim s primerom Obale, ker nekoliko poznam situacijo pri ustanavljanju tako imenovane -tretje univerze«, ki
JanezUsenik DOLENJSKA [N BELA KRAJINA NAPREJ -KDAJ IN KAKO
naj h: tam nastala. Ker sc tamkajšnja lokalna politika hudo slabo zanima za ustvarjanje infrastrukturnih predpogojev, ni videti, da bomo v kratkem dobili univerzo v tem delu Slovenije, čeprav so začetni pogoji bistveno boljši od novomeških: v Portorožu obstaja Visoka pomorska in prometna šola s preko 1.000 študenti, ki se ho v kratkem času preobrazila v fakulteto in bi lahko bila jedro, okoli katerega se bi razvila obalna univerza, vendar, ponovno poudarjam, nima podpore regionalne politike. V primeru, da se bo lokalna politika na Dolenjskem in Beli krajini zares zavzela za univerzo na našem koncu, kar pomeni, da bo priskrbela predvsem dovolj denarja, bo Univerza Novo mesto -tretja uiverza«, sicer bo četrta, peta,..., najverjetneje pa nobena. Politika (žal, spet politika) mora tudi priznati realen status univerzitetnim učiteljem, mora se zavedati, da so dekani fakultet in rektor univerze nadvse cenjeni gosti, da so trajnejši od nje in tako se mora tudi obnašati. Upajmo, da bodo politične garniture (proces formiranja univerze prav gotovo ne bo dokončan prej kot leta 2004, pa če ga začnemo izvajati jutri) v demokraciji bolj odprte, bolj sposobne, bolj vizionarske in bolj prodorne, tako da bodo prepoznale svojo priložnost sodelovati pri projektu stoletja za našo regijo.
6.	Ob koncu bi dodal še sugestijo, da so v najtesnejši povezavi z univerzo v tem trenutku zelo aktualni tehnološki centri z vsemi svojimi podvariacijami: centri znanja, razvojna jedra in centri za prenos tehnologij. Zanimiv je seveda tudi tehnološki park, ki pomeni neko obliko razvojnega inkubatorja, delujočega ob univerzitetnem središču. Zaenkrat so tehnološki parki predvideni le v Mariboru, Ljubljani in Kranju, morebiti v bližnji prihodnosti na Obali (Delo — Znanje za razvoj, 1.1. 7. 1994), vendar ne vidim razloga, da ne bi zrasel tudi na Dolenjskem.
Novomeški rotovž (iz pubtikaoije iranei $a!i, Stane Granda: Novo mesto; foto: Bojan Radovič)
RASTOČA KNJ!GA
R.fMS-6/)9^4
Janez Usenik
RASTOČA KNJtCA Rast 5-6/)994
GRADNJA RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA INFORMACIJSKEGA SISTEMA - UVAJANJE UPORABNIKOV
Uvod:
Večina podjetij je v zadnjih tetih svoj informacijski sistem podprta z račnnatniki. Pri tem so podjetja glede na število dogodkov iti število računalniško opremljenih delovnih mest, v velik) meri pa tudi glede na finančne možnosti, uhrala različne poti — velika podjetja imajo še vedno računalniški cetiter s eentralnim(i) računatnikom(i), srednja in manjša podjetja (od nekaj deset do približno 100, kvečjemu 200 zaposlenih — meje seveda niso natanko določene) pa so se opremila z množico osebnih računalnikov. Ti osebni računalniki se zadnje čase bolj ah manj uspešno povezujejo v mrežo. Mreže osebnih računalnikov so se uveljavile tudi v večjih podjetjih vzporedno s centralnim računalnikom v raznih oblikah medsebojne povezave ati pa tudi avtonomno za pokrivanje nekaterih lokalnih segmentov informacijskega sistema.
Pri gradnji računalniško podprtega informacijskega sistema pa so vsa prešla skozi iste faze, nekatera morda v pomešanem vrstnem redu zaradi zmotnega prepričanja, da bodo lahko kakšno aktivnost preskočili. Podjetja so (marsikje tudi po načelu hočeš —nočeš —moraš) btla prisiljena slediti osnovnim zakonitostim:
*	odločitev o računalniški podpori
*	izdelava posnetka stanja
*	izdelava razvojnega projekta
*	nabava aparaturne in programske aplikativne opreme
*	uvajanje aplikativne programske opreme s šolanjem uporabnikov
*	vzdrževanje
*	dograjevanje.
Posamezne faze bi seveda lahko razčlenjevati tudi bolj podrobno, vendar nam bo zaenkrat takšna razdelitev kar zadostovala.
Kratek pregled posameznih faz:
V tem zapisu hotno posvetili pozornost uvajanju aplikativne programske opreme na osebnih računalnikih, zato bomo o ostalih fazah spregovorili le v nekaj besedah.
Odločitev o uvedbi računalniške podpore informacijskemu sistemu podjetja seveda sprejme vodstvo podjetja, včasih na osnovi lastnega prepričanja o koristnosti informacijske tehnologije, včasih na osnovi prošenj oz. predlogov podrejenih, včasih pa tudi zato, ker je to pač moderno (zadtije čase temu na srečo v veliki večini primerov ni več tako), velikokrat pa tudi zato, ker vodstvo podjetja meni, da bodo z uvedbo računalnikov radikalno zmanjšali število delovnih mest (kar pa, vsaj v začetku, niti približno tu res). Odločitev ni enostavna iti mora dozoreti v trden sklep, saj, med drugim, računalniška podpora v celoti gledano, ni poceni. V podjetju v tej fazi seveda o računalniški podpori hudo malo vedo, zato se odločijo, da bodo angažirati zunanje strokovnjake. Če imajo srečo in dobijo sposobno zunanjo ekipo (kar je seveda
vezano na ceno, ki so jo v podjetju pripravljeni plačati), jim bo ta vsekakor predlagala izdelavo razvojnega projekta izgradnje informacijskega sistema. Le-ta temelji na osnovi trenutnih razmer (posnetek stanja) in gradi svoje ugotovitve in predloge na viziji in strategiji podjetja. V razvojnem projektu morajo biti upoštevani in predvideni najmanj vsi informacijski tokovi v podjetju, koncipirana struktura baz podatkov in definirane relacije med posameznimi točkami nastajanja podatkov in transformacije podatkov v informacije. S tem v zvezi je izredno pomembna predvidena reorganizacija podjetja, saj uvajanje računalniške tehnologije v podjetje prav gotovo pomeni večje ali manjše organizacijske spremembe. Predvidena in predlagana mora biti tudi ustrezna apa-raturna in programska oprema, ki bo zadovoljivo podpirala zahteve informacijskega sistema. Pri tem je potrebno poudariti, da bo dober informacijski sistem že v samem začetku koncipiran in grajen tako, da bo lahko v najkrajšem možnem času (to seveda ne pomeni nekaj mesecev, temveč v najboljšem primeru dve leti, raje več) prešel v upravljalni računalniško podprt informacijski sistem (skica):
podatki
informacije
za upravljanje
informacije za izvajanje
sistem
sistem
sistem
Prav tako je potrebno poudariti, da načrt računalniške podpore informacijskega sistema ne bo dober, če zaposleni v podjetju pri njegovem nastajanju ne bodo aktivno sodelovati, saj poznajo svoje delo in svoje podjetje mnogo bolj kot kdorkoli od zunaj.
Ko vodstvo razvojni program sprejme in ga prevzame za svojega (računalniško podprt informacijski sistem bo slej ko prej — običajno pa dovolj hitro — zašel v slepo ulico in s tem v degeneracijo samega sebe, če vodstvo z direktorjem na čelu ne bo zares želelo računalniške podpore in se s tem tudi ukvarjalo ne te na začetku, temveč ves čas), lahko začne z nabavo aparaturne in programske opreme.
Podjetja, ki nimajo svojega računalniškega centra — to pa so praviloma vsa manjša ali srednje velika podjetja — so prisiljena izbrati za RASTOČ A KNIK A izdelavo aplikativne programske opreme zunanje sodelavce, torej ljudi, Rast 5-6/1994 k' se profesionalno ukvarjajo s tem delom. Ker je organizacija baz podatkov že določena v razvojnem programu, je s tem delo softverske ekipe močno olajšano, podjetje pa ima dobro osnovo za kontrolo njiho-434 vega dela.
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Na tem mestu tahko omenimo pomembno dejstvo, to je brezpogojno sodetovanje med ekipo, ki bo dobavita aparaturno opremo (hardver), in ekipo, ki bo dobavita in uvedla programsko aplikativno opremo (soft-ver). Če tega sodetovanja ni, tahko pride v primerih, ko nekaj (karkoti) ne detuje, do konfliktne situacije, ko se ekipi izgovarjata ena na drugo — hardverska ekipa obtožuje softversko in obratno, v končni fazi pa je na škodi te končni uporabnik.
Manjše ati srednje vetiko podjetje, ki se toteva računatniške podpore informacijskega sistema, v vetiki večini primerov nima čtoveka, ki bi tahko prevzet cetovit nadzor nad strojno in programsko opremo, tz tega vzroka bodo vsaj v začetku v cetoti skrbniki aptikacij tisti uporabniki, ki s posameznimi programi detajo. Tako smo prišli do faze šotanja uporabnikov in njihovega uvajanja v deto s konkretno aplikativno programsko opremo, o čemer bo govor na nastednjih straneh, zato omenimo te še ostali dve fazi, torej vzdrževanje in dograjevanje.
Vzdrževanje in dograjevanje informacijskega sistema sta pravzaprav žeto tesno povezana, te da pod prvim pojmom razumemo samo skrb za nemoteno deto obstoječe aplikativne računatniške rešitve, med detom dopotnjeno morebiti zgolj z drobnimi popravki, ki ne posegajo v atgo-ritmični instrumentarij niti v strukturo baz podatkov. Dograjevanje računatniških rešitev je bistveno zahtevnejši proces, saj se v tem primeru aptikacije spreminjajo, dodajajo se novi moduti, spreminjajo se atgo-ritmi in baze podatkov. Jasno je, da je informacijski sistem dinamičen proces, zato v njem statno prihaja do sprememb, ki so pogojene s stabilnostjo sistema, odvisnega tako od dogajanja v njem samem kot tudi od zunanjih motenj.
Uvajanje aptikativne programske opreme
Pod pojmom aptikativna programska oprema (ati kratko kar «ap)ika-cija« mnogokrat uporabljamo tudi izraz «računatniška rešitev«) bomo razumeti tiste računalniške programe, ki izvajajo rutinsko deto uporabnika in se s svojim atgoritmom navezujejo na konkreten poset natanko dotočenega detovnega mesta. Pri tem sc podatki preko vnosniti modutov vnašajo v bazo podatkov, se tam obdetujejo, povezujejo z drugimi bazami in v končni fazi rezuttirajo v informacije, potrebne za upravtja-nje.
Detavcu na detovnem mestu, za katerega se podjetje odtoči, da bo opremtjeno z računatnikom, je od tedaj naprej usojeno, da bo postat neposredni uporabnik in s tem tudi skrbnik aptikacije, vezane za njegovo detovno mesto. Vetika večina uporabnikov v začetku ne ve popot-noma nič o uporabi aptikacije, ki se pojavi pred njim. Še več, v večini primerov ne ve nič o rabi računatnika nasploh.
Zato tahko izobraževanje uporabnikov v grobem detimo na:
*	spoznavanje z računatnikom, spoznavanje osnov operacijskega sistema, spoznavanje osnov nekaterih programskih orodij, kot npr. Wordstar, Lotus, zadnje čase je aktuaten operacijski sistem Windows itd...
*	spoznavanje z konkretno aptikacijo, vezano na njegovo detovno mesto, npr. satdakonti, gtavna knjiga, materiatno postovanje,...
V tem zapisu se bomo omejiti te na spoznavanje in uporabo konkretne računatniške rešitve in to imenujemo uvajanje uporabnikov.
Kot je bito že rečeno, vetik det tjudi o uporabi računalnikov ve hudo mato ati nič, zato imajo pred tem orodjem še kar nekakšen strah in tahko doživtjajo prave strese, ko se morajo tega posta kar naenkrat
RASTOČA KNJIGA Rast 3-6/) 994
resno lotiti. V ta namen je potrebno izredno veliko pozornost posvetiti postopnemu in strpnemu uvajanju uporabnika v dcto z računalnikom. Prvi stik uporabnika z aplikacijo, ki mu je namenjena, je velikokrat tudi njegov prvi stik z računalnikom, zato mora biti ta kontakt prijazen, postopen in zvezen. Delavec, pred katerega postavimo računalnik z ^njegovim« programom, je v začetku zbegan in preplašen, zdi se mu, da ničesar ne ve, vse, kar sliši, je novo in predvsem prehitro. Iz tega razloga je pomembno, da ima vsaka spodobna računalniška rešitev napisan priročnik za uporabo. Le-tega uporabnik lahko v miru prelista, prebere iti ugotovi, da vse skupaj ni pretežko. Jasno je, da mora biti priročnik napisan čitljivo in po metodologiji, ki uporabniku čim enostavneje omogoča razumevanje. Če je v priročniku suhoparno navedena le serija ukazov, potrebnih za komuniciranje z računalnikom, razne kopije ekran-skih slik itd. brez povezave v celoto, je takšen priročnik sicer na pogled zelo čeden in impresiven, vendar bo takšen pristop deloval negativno in je tedaj iluzorno pričakovati, da se bodo uporabniki naučili ravnanja z aplikacijo tako, da bodo prebirali navodila. Sam sem imel priložnost videti in na hitro prebrati več različnih navodil (priročnikov za uporabo) raznih proizvajalcev programske aplikativne opreme, in lahko zatrdim, da so nekatera tako vsebinsko kot zlasti metodološko kar precej slaba. Seveda pa pisanje priročnika za uporabo aplikacije niti približno ni enostavno delo, saj sem tudi sam avtor več takšnih priročnikov, in dobro vem, da napisati dober, čitljiv in predvsem razumljiv priročnik ni preprosto.
Vsekakor pa je tudi v primeru, da so navodila napisana prijazno, tekoče in nasploh na osnovi vsaj minimalnih pedagoških (andragoških) načel, potrebno uporabnike vedno znova vzpodbujati k njihovemu prebiranju — samoiniciativno se tega posla loti le malokdo. Večkrat se namreč zgodi, da že po daljšem času (npr. dveh, treh mesecih) dela z aplikacijo s strani uporabnika pride do elementarnih vprašanj, ki so nedvoumno razčiščena v priročniku in bi jih uporabnik našel, če bi le odprl navodila in jih natančneje pregledal.
Uporabniku je torej v fazi uvajanja potrebno nuditi dvoje:
*	dovolj dober priročnik
*	individualno razlago vseh funkcij programske rešitve.
Pri tem običajno izhajamo iz predpostavke, da je uporabniku v potankosti znana vsehma dela na njegovem delovnem mestu. Žal se večkrat na veliko presenečenje izkaže, da temu ni tako in da delavec marsikdaj ne pozna svojega dela oz. natančneje: svoje delo v glavnem že pozna, ne pozna pa vloge svojega dela v okviru funkcioniranja celotnega podjetja. Zanimiva je tudi ugotovitev, da marsikje vodje sektorjev in tudi direktorji ne poznajo funkcioniranja svojega podjetja, predvsem ne vedo, kje podatki nastajajo, kako potujejo po podjetju in kaj se nasploh z njimi počne. Iz tega vzroka je nadvse pomembno, da uvajalec aplikacij poleg funkcioniranja aplikacije zelo dobro pozna:
*	vsebino dela, ki jo konkretna aplikacija pokriva
*	način funkcioniranja podjetja predvsem z vidika informacijskih
tokov (temu bi lahko zelo poenostavljeno rekli tudi »pot dokumentacije«).
Menim, da je veliko izvajalcev zlasti na tem področju precej šibkih: obvladajo le programska orodja, znajo napisati odlične programe, ne poznajo pa vsebinskega ozadja algoritmov in s tem ne znajo svetovati uporabnikom, kako naj delajo. Vsakemu izvajalcu (razvijalcu, kreator-
GRADNJA RAČUNALNIŠKO PODPRTEGA [NPORMACtJSKEGA StSTEMA
RASTOČA KNJtGA Rast 5-6/1994
Hi, v končni fazi prodajalcu in uvajalen) aplikativne poslovne softverske opreme mora biti popolnoma jasno funkcioniranje podjetja kot poslovnega sistema, saj bo le v tem primeru njegovo delo lahko uspešno.
Uvajanje zahteva veliko potrpljenja, strpnosti, hladnokrvnosti in predvsem časa. Noben uporabnik se ni sposoben privaditi delu z določeno programsko rešitvijo v eni ali dveh urah, pa tudi v enem dnevu to ne gre. Zlasti je potrebno upoštevati, da se pred uporabnika postavi izdelan program, ki zahteva poznavanje nekaj deset zelo natanko definiranih ukazov. Ker so ti ukazi v glavnem novi in neznani, si jih nihče ni sposoben zapomniti kar naenkrat. V teku uvajanja mora uporabnik namreč spoznati več stvari:
*	širše okolje njegovega dela (povezava z ostalimi udeleženci v poslovnem procesu),
*	natanko vsebino aplikacije, ki pokriva njegovo delo,
*	ukaze, s katerimi to aplikacijo krmili,
*	morebitne napake, do katerih lahko pri delu pride ter ravnanje v tem primeru.
Uvajanje torej nikakor ni enostavno, temveč po svoji kompleksnosti, občutljivosti in pomembnosti v marsičem presega pripravo in pisanje (progiamiratije) aplikacije. To seveda pomeni, da v podjetju m smiselno vpeljati računalniško podporo kar frontalno, torej v vseh segmentih poslovnega sistema (kadrovska, tehnično-razvojna, nabavna, proiz-vodno-storitvena, prodajna in finančna funkcija), temveč je umno k izgradnji računalniško podprtega informacijskega sistema pristopiti postopno. Omenjena postopnost ima dve dobri lastnosti:
*	uvajanje uporabnikov bo temeljito, ker se bo uvajalec lahko bolj posvetil posameznim uporabnikom
<	uporabnikom se bo zaradi te sukccsivnosti delo na računalnikih bolj - usedlo«, lahko si bodo tudi medsebojno pomagali in svetovali. Uporabnik konkretne aplikacije bo postal tudi njen skrbnik, torej bo
zadolžen za njeno delovanje, njeno nadgrajevanje in dopolnjevanje, njeno korektno uporabljanje in predvsem za ažurnost baze podatkov.
Baze podatkov so daleč najdragocenejši del informacijskega sistema, zato je potrebna stalna skrb za njihovo pravilno negovanje, arhiviranje in občasno regeneriranje. Baze podatkov praviloma nastajajo v dveh fazah:
<	v fazi uvajanja aplikacije in začetnem delu z njo se baze podatkov napolnijo z vsemi potrebnimi obstoječimi podatki, ki so relevantni za tisti del delovnega procesa v okviru celotnega poslovnega sistema, katerega aplikacija pokriva. Podatki so v tej fazi v bazo od nekod prepisani — lahko je bilo to storjeno s konverzijo iz neke druge računalniške rešitve, lahko (najobičajnejše) pa kar z direktnim odtipkava-njent na zahtevana polja aplikacije.
*	v kasnejši fazi, ko uporabnik aplikacijo normalno uporablja, pa se baza podatkov polni in dopolnjuje neprekinjeno, tako da se baza venomer povečuje.
Prva faza gradnje baze podatkov nastaja v postopku uvajanja, zato je tedaj prva, glavna in odločilna priložnost uporabniku dopovedati, da mora na podatke skrbno paziti in jih stalno ter urejeno arhivirati.
Koliko časa traja torej uvajanje? Na to vprašanje seveda ni možno odgovoriti v eksplicitnih merah, npr. pet ur, tri dni itd. Odgovor je mnogo bolj izmikajoč: uvajanje mora trajati toliko časa, dokler je potrebno, torej je, če rečemo kvantitativno, množina uvajanja odvisna od naslednjih pogojev:
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
43 S
*	zahtevnosti računahiiškc rešitve (kompleksnost, veliko povezav z ostatimi segmenti informacijskega sistema),
*	angažiranja posameznega uporabnika za spoznavanje »njegove« računahiiške rešitve, ki je pa spet odvisno zlasti od njegove motivacije:
*	ali je v to delo prisiljen ali ga sam želi,
*	ali mu ho delo olajšano ali morebiti oteženo,
*	ali vidi svoje delt) v povezavi z ostalimi segmenti ali ne,
*	in prav gotovo v veliki meri tudi od angažiranja uvajalca (kar pa je spet odvisno od njegove motivacije, ki se v glavnem meri z denarnimi enotami).
Posamezni uporabniki aplikacij, ki se za delo prej ali slej dovolj dobro izučijo, so lahko zadolženi le za »svoje« aplikacije. Celovit informacijski sistem pa ni le linearen seštevek posameznih subsistemov, ker so povezave med njimi mnogo bolj zapletene. Iz tega razloga je tudi v manjšem podjetju, ki je uvedlo računalniško podporo informacijskemu sistemu, slej ko prej potrebno določiti delavca, ki je celovito zadolžen za informacijski sistem. Njegova prvenstvena naloga je stalen nadzor nad bazami podatkov, zato mu velikokrat pravimo kar skrbtiik baze podatkov. Ker so baze podatkov neprecenljivega pomena, vredne bistveno več kot vsa aparaturna in programska oprema skupaj, je potrebno odgovornim v podjetju že od vsega začetka (najkasneje pa v fazi uvajanja) jasno predstaviti nujnost skrbnika baz podatkov. V veliko primerih ni potrebno, da podjetje v ta namen zaposli novega delavca, morebiti niti ni potrebno v ta namen aktivnosti voditi ves delavnik vse dni v tednu, v vsakem primeru pa mora biti v podjetju nekdo zadolžen za funkcioniranje računalniške podpore informacijskega sistema kot celote. Ker je takšna odločitev odvisna izključno od vodilne sestave, predvsem od direktorja, je potrebno v izobraževanje oz. uvajanje vsaj v generalnem pomenu vključiti tudi vodstvo podjetja.
Sklep
V	prispevku je v kratkem nakazan pomen uvajanja uporabnikov za delo z računalniškimi rešitvami na aparaturni opremi tipa PC. Dejansko lahko ugotovimo, da je proces, s katerim uporabnike naučimo delati z aplikacijami, relativno dolgotrajen, naporen in odgovoren. S te plati je predvsem vprašljiva prodaja aplikativne programske opreme »po pošti«, saj se bo novega računalniškega paketa le s pomočjo priročnika lahko lotil le uporabnik, ki ni začetnik. Veliki večini ljudi, ki se bodo neke konkretne aplikacije lotili prvikrat, pa je vsekakor potrebno operacije in postopke vsaj v minimalnem obsegu le predstaviti ustno.
Verjetno bo marsikateri bralec ugotovil, da se je že sam ubada) s podobnimi vprašanji in težavami, saj ugotovitve, podane v tem kratkem prispevku, niso pobrane iz literature, pač pa so le bol) ali manj uspešno zbrani vtisi iz zelo konkretne prakse avtorja. Iz tega razloga ob koncu ni navedena obsežna strokovna literatura, na katero bi se lahko skliceval — v tem primeru bi podpisani namreč lahko citiral le samega sebe.
V	nadaljevanju bi bilo potrebno obsežnejše obdelati predvsem naslednji dve komponenti, za kateri menim, da ju v mnogo podjetjih ne znajo ceniti: vzdrževanje in dograjevanje računalniško podprtega informacijskega sistema (zadnje čase je npr. aktualen problem prepuščanja programov v izvorni kodi kar uporabnikom) in njegovo zvezno transformacijo v upravljalni sistem. Pa o tem več naslednjič.
Boris Dular
darskivestnik, 1995, str. 254
RASIOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
UPRAVLJANJE DELNIŠKIH DRUŽB Piti NAS IN V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Družbene spremembe, ki so se zgodite v minulih letih, so pomembno vplivale na področju gospodarstva in njegovih subjektov. Se posebej smo priča spremembam, ki nastajajo na področju lastnine ter na tej osnovi spremembam, ki so povezane s pravicami, ki izhajajo iz tega. Prav na osnovi lastnine so se spremenila dotedanja razmerja, ki so temeljila na pravicah iz dela iti upravljanju lastnine, ki je bila družbena. Prav zato je še posebej pomembno, kako smo te spremembe uredili v naši zakonodaji in v kakšni meri smo se približali rešitvam v državah evropske skupnosti.
UPRAVLJANJE DELNIŠKE DRUŽBE PO ZAKONU O GOSPODARSKIH DRUŽBAH
Delniška družba je pravnoorganizacijska oblika kapitalske družbe, ki ima osnovni kapital razdeljen na deklice. Za delniško družbo je bistveno, da je družbeno premoženje ločeno od zasebnega oz. premoženja vložnikov kapitala — delničarjev in da ta pravnoorganizacijska različica kapitalskih družb omogoča delničarjem posredno ali neposredno udeležbo v opravljanju pridobitne dejavnosti, ne da bi od njih hkrati terjala tudi osebno odgovornost'.
V zakonu o gospodarskih družbah je opredeljen pojem uprave delniške družbe, ki je zakonski izraz za organ, ki vodi posle delniške družbe. Organi delniške družbe so trije: uprava, nadzorni svet in skupščina. Pri tem sta uprava iti skupščina obvezna, medtem ko je nadzorni svet pogojno obvezen.
Tako formirani organi družbe omogočajo jasno razmejitev pristojnosti in odgovornosti vsakega organa glede na zakonsko opredeljene funkcije.
Uprava družbe
S statutom družbe je določeno število članov uprave družbe. Uprava ima lahko enega ali več članov, ki vodijo družbo za dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost. V primeru veččlanske uprave mora nadzorni svet oz. skupščina, če družba nima nadzornega sveta, imenovati tudi predsednika uprave (246. člen ZGD). Člani uprave so med seboj enakopravni in imajo vsak po en glas. Zakon sicer želi, da člani uprave odločajo soglasno, vendar je mogoče v statutu opredelit) drugačna večinska odločanja. Enako velja tudi za odločilen glas predsednika pri neodločenem glasovanju (247. člen ZGD). Vsi člani uprave imajo lahko tudi svoje namestnike in vsa določila, ki se nanašajo na člane uprave, se nanašajo tudi na namestnike (260. člen ZGD). To je potrebno opredeliti v statutu. Za vse člane in namestnike pa velja, da morajo biti fizične osebe, ki so neomejeno poslovno sposobne iti niso bile obsojene zaradi kaznivih dejanj, ki jih določa zakon.
Poleg vodenja družbe so funkcije in pristojnosti uprave še zastopanje in predstavljanje družbe (248. člen ZGD). Statut družbe ali nadzorni
RASTOČA KNJKiA
RnstS-6/U)94
svet labko določi, da so za zastopanje pooblaščeni le posamezni člani ttprave oziroma ti skupaj s prokuristom, sicer pa zakon predpostavlja, da uprava zastopa družbo skupno. Zakon izrecno opredeljuje, da izjava volje, podana kateremukoli članu uprave, učinkuje proti družbi kot celoti.
Poleg splošnih opravil vodenja družbe zakon nalaga upravi različne vrste ukrepanja, saj dejstvo, da uprava vodi družbo na lastno odgovornost, pomeni, da odločitev glede vodenja družbe ne more prenašati na nikogar pa tudi noben drug organ nima pravice posegati v te odločitve.
I o pa narekuje tekoče sodelovanje z nadzornim svetom in skupščino.
Tako zakon nalaga upravi družbe pripravo predloga o delitvi dobička, odločitev o sklicu in samem sklicu skupščine, nadalje mora uprava podati predloge sklepov za skupščino, na zahtevo skupščine pripravljati ukrepe iz pristojnosti skupščine, pripravljati pogodbe in druge akte, za veljavnost katerih je potrebno soglasje skupščine in izvrševati sklepe, ki jih sprejema skupščina (249. člen ZGD).
Uprava je nadzornemu svetu dolžna poročati o načrtovani poslovni politiki in drugih načelnih vprašanjih poslovanja, donosnosti družbe, še posebej o donosnosti lastnega kapitala, poteku poslov, o prometu in finančnem stanju družbe, poslih, ki lahko pomembno vplivajo na donosnost ali plačilno sposobnost družbe (256. člen ZGD).
Tako kot lahko nadzorni svet veže določeno odločitev na svoje soglasje, lahko tudi uprava zahteva, da o določenih vprašanjih vodenja poslov odloči skupščina. To pomeni, da se skupščina ne sme sama vtikati v neposredne pristojnosti in odgovornosti uprave. Tudi negativno stališče nadzornega sveta v prej omenjenem primeru nima takojšnjih posledic, saj uprava lahko zahteva stališče skupščine, ki mora biti sprejeto s kvalificirano večino. To pomeni, da so pristojnosti in odgovornosti med organi jasno opredeljene in preprečujejo nekontrolirano poseganje v delo uprave družbe.
Posebej so v zakonu opredeljene dolžnosti uprave ob izgubi, prezadolženosti ah plačilni nesposobnosti (257. člen ZGD). Ge se ugotovi, da je izguba dosegla polovico osnovnega kapitala, mora uprava v 48 urah od ugotovitve izgube sklicati skupščino in jo o tem obvestiti. Če je razlog za stečajni postopek, mora uprava takoj, najkasneje pa v treh tednih po nastanku dejstva, predlagati začetek prisilne poravnave ali stečajni postopek. Če postane družba plačilno nesposobna ali prezadolžena, uprava ne sme izvršiti nobenih plačil razen tistih, ki so v skladu s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarja.
Zakon še posebej opredeljuje skrbnost in odgovornost članov uprave iti terja solidarnostno odgovornost za škodo, ki je nastala kot posledica kršitve njihovih dolžnosti, ter terja povrnitev škode, če je bilo ravnanje v nasprotju z zakonom, čeprav ga je odobril nadzorni svet, sicer pa ne, če temelji na sklepu skupščine (258. člen).
Člane uprave in predsednika imenuje nadzorni svet za dobo največ 5 let, z možnostjo neomejenega ponovnega imenovanja. Ponovno imenovanje ne sme biti opravljeno prej kot eno leto pred iztekom mandata. Odpoklic člana ali predsednika opravi ttadzorni svet v primeru, če ugotovi hujše kršitve obveznosti oziroma da ni sposoben voditi poslov. Razreši ga tudi, če mu skupščina izreče nezaupnico. (250. člen ZGD). V primeru, da iz kateregakoli razloga eden ali več članov uprave ni imenovati, ga v nujnih primerih na predlog zainteresiranih oseb imenuje sodišče (251. čleti ZGD).
RASTOČA KNJIOA
Rast 5-6/1994
Tujec je lahko imenovan za člana uprave, vendar le pod pogojem, da gre za kolektivno upravo, v kateri je večina članov državljanov Repu-hlikeSlovetiije, ali pa, da ima družba )srokurista, kije slovetiski državljan (246. člen Z(d)).
Zakon opredeljuje tudi načela materialnih ugodnosti članov uprave, saj pravi, da se s statutom lahko določi, da se članom uprave za njihovo tlelo zagotovi udeležba pri dobičku, in sicer praviloma v odstotku letnega dobička družbe (252. člen). Nadzorni svet mora pri določitvi celotnih prejemkov posameznega člana uprave (plače, udeležba pri dobičku, povračilu stroškov, zavarovalne premije, provizije, druga dodatna plačila), poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe (2.54. člen ZGD).
Izrecno je prepovedano brez soglasja nadzornega sveta opravljati dejavnost, na področju dejavnosti družbe pa tudi ne sklepati poslov za lasten in tuj račun. Prav tako člani uprave brez soglasja nadzornega sveta ne smejo dobiti kredita s strani družbe.
Nadzorni svet
Nadzorni svet je pogojno obvezen organ d.d., in sicer, če ima družba osnovni kapital 400.000.000 tolarjev, ati če ima več kot .500 zaposlenih, ali če je bila ustanovljena sukccsivno, ali če so njene delnice uvrščene na borzi, ali če je število delničarjev večje od 100. V primeru, da družba nima nadzornega sveta in če z zakonom ali s statutom ni določeno drugače, izvršuje pristojnosti nadzornega sveta po tem zakonu skupščina (261. člen ZGD). Sestavljajo ga najmanj trije člani, sicer pa je število opredeljeno v statutu, v skladu z zakonom.
Člani nadzornega sveta so lahko le neomejeno poslovno sposobne fizične osebe, vendar pa članstvo ni mogoče, če so člani uprave te družbe, če so člani nadzornega sveta že v teh družbah, če so člani uprave od družbe odvisne družbe ali če so člani uprave druge kapitalske družbe, v katere nadzornem svetu je član uprave družbe (264. člen ZGD).
Člane nadzornega sveta, ki zastopajo interese delničarjev, voli skupščina (264. člen ZGD) za dobo največ štirih let in so lahko ponovno izvoljeni (26.5. člen ZGD). Skupščina lahko odpokliče člane nadzornega sveta, ki jih je izvolila pred iztekom mandata, vendar je za to potrebna tričetrtinska večina oddanih glasov. Statut lahko dotoči še višjo večino in druge zahteve.
Nadzorni svet izmed sebe izvoli predsedtiika in najmanj enega namestnika. Vsak član nadzornega sveta ah uprave lahko zahteva sklic seje sveta, ki mora biti v dveh tednih. V primeru, da zahteva ni bila sprejeta, lahko dva člana sveta ali uprave skličejo sami nadzorni svet in predlagajo dnevni red. Sicer se mora praviloma svet sestati vsaj enkrat v četrtletju, obvezno pa enkrat v polletju (274. člen ZGD).
Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov družbe. Lahko pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo proti članom uprave (275. člen ZGD). Za svoje delo so člani sveta lahko nagrajeni s plačilom ali udeležbo na dobičku, kar določi statut. Člani nadzornega sveta lahko dobijo posojilo ali sklenejo pogodbo z družbo samo z odobritvijo sveta.
Tudi za člane nadzornega sveta velja določba ZGD o dolžnosti skrbnega ravnanja m odgovornosti članov uprave.
Dr. Rado Bohinc:	Upravljanjc
gospodarskih družb, Ljubljana, Legaartis, 1993, str. 174 Ibidcm
RASTOČA KNJIGA Rast 3-6/1994
Skupščina
Skupščina je organ delniške družbe, kjer se uresničujejo članske, korporacijske pravice oziroma pravica upravljanja družbe. Pristojnosti skupščine so v zakonu točno določene, in sicer:
—	sprejema delitvene odločitve,
—	imenuje poglavitne organe d.d.,
—	odloča o korporacijskih spremembah (282. člen ZGD).
O sklicu skupščine odloča uprava z navadno večino, nakar objavi čas in kraj zasedanja skupščine in pogoje, od katerih je odvisna udeležba na skupščini in uresničitev glasovalne pravice (28.3. člen). Skupščino je potrebno sklicati tudi na pisno zahtevo delničarjev, katerih skupni delež dosega dvajsetino osnovnega kapitala, lahko pa se v statutu opredelijo tudi nižje kvote. Skupščina mora biti sklicana vsaj mesec dni pred dnem zasedanja skupščine. Uprava je dolžna sporočilo o sklicu skupščine poslati finančnim organizacijam in združenju delničarjev, ki so na zadnjem zasedanju uresničevali pravico glasovanja, delničarjem, ki so deponirali delnice, ali ki to zahtevajo po sklicu seje, ali ki so vpisani v delniško knjigo. Skupščina veljavno sklepa, če so navzoči delničarji z glasovalno pravico, ki predstavlja vsaj 13 odstotkov zastopanega kapitala. Če se ne doseže sklepčnosti, se že ob sklicu prvega zasedanja določi ponovno zasedanje, ko skupščina veljavno sklepa ne glede na višino zastopanega kapitala. Za sprejem odločitev je potrebna navadna večina oddanih glasov delničarjev, razen če zakon ne določa višje večine ali drugih zahtev (296. člen). Način uresničevanja glasovalne pravice ureja statut družbe. Uprava je dolžna posredovati predloge in protipredloge delničarjev skupščin v skladu z zakonskimi opredelitvami. S statutom se lahko določi glasovalna pravica tako, da število glasov, ki jih ima posameznik glede na število delnic ne more presegati določenega števila ali odstotka. Lahko se izključi glasovalna pravica delnicam, ki vsebujejo prednostno pravico pri razdelitvi dobička (302. člen ZGD).
UPRAVLJANJE IN NADZORSTVO DELN!ŠK!H DRUŽB V NEKATERIH DRŽAVAH EVROPSKI SKUPNOST!
Kljub dolgotrajnemu prizadevanju še vedno v okviru Evropske skupnosti niso bili sprejeti poenoteni dokumenti, ki bi enotno za skupnost urejali sestavo delniške družbe ter pristojnosti in dolžnosti organov, statut evropske družbe ter vključevanje zaposlenih v upravljanje evorpske družbe.
Čeprav navedeni dokumenti niso bili sprejeti, se je koristno seznaniti s strokovnimi dognanji pri snovanju poenotenih ureditev upravljanja gospodarskih družb .
Pri opredeljevanju upravljanja delniške družbe so se opredelili za načelo dvotirnega sistema, kar pomeni, da ima d.d. poleg skupščine delničarjev še vodstveni in nadzorni organ. Dopuščena pa je tudi možnost enotirnega sistema pod določenimi pogoji.
V okviru dvotirnega sistema predvideva, da družbo vodi poslovodni organ, ki ga nadzira nadzorstveni organ, ki poslovodni organ tudi imenuje. Člane nadzorstvenega organa imenuje skupščina, in sicer največ do dveh tretjin, ostale pa izvolijo zaposleni. Pomembna je določba, da mora biti s poslovnikom o delu nadzorstvenega organa določeno, da končne odločitve sprejemajo tisti člani nadzorstvenega organa, ki jih je imenovala skupščina delničarjevi
lhidcni,str. 175
[)r. Rndi)Bohiiie:]'odjetieiiidru žba, Gospodarski vestnik, 1990, Ljubljana, str. t65
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Dopuščena je možnost, da so č)ani nadzorstvenega organa pravne osebe, je pa striktno prepovedano hkratno opravljanje poslovodne in nadzorstvene funkcije.
Dircktivno je določeno, da mora nadzorstveni organ dati soglasje k nekaterim odločitvam menedžmenta (prenehane ali prenos podjetja na drugega, znatno zmanjšane ali povečanje aktivnosti podjetja, znatne organizacijske spremembe, dolgoročne kooperacije z drugimi podjetji).
Premoženjska odgovornost organov poslovodstva iti nadzorstva je skupna in solidarna, če nastane kot posledica kršitev zakonov oz. statuta družbe ali škodljivih dejanj s strani članov organov**.
Enotirni sistem v delniški družbi predvideva, da družbo vodi administrativno telo, ki ga sestavljajo izvršilni in ncizvršilni člani. Neizvršilni člani opravljajo nadzor nad delom izvršilnih članov administrativnega telesa. Število neizvršilnih članov mora biti deljivo s tri iti večje od izvršilnih. V primeru, da je izvršilni član samo eden, morajo biti neizvršilni člani trije. V primeru večih izvršilnih članov mora biti določeno, kdo bo odgovoren za vprašanja osebja in zaposlitvena razmerja. Zaposleni sodelujejo pri imenovanju neizvršilnih članov administrativnega telesa, in sicer najmanj od ene tretjine do polovice. Ncizvršilni člani lahko z večino glasov odpokličejo izvršilnega člana. Ostala razmerja so urejeno podobno kot v dvotirnem sistemu, pri čemer vodstvo družbe ne mora delegirati pristojnosti na skupščino delničarjev.
Skupščina delničarjev mora hiti sklicana najmanj enkrat letno oz. po potrebi, ki jo ocenjuje vodstvo družbe. Manjšinske pravice se vežejo na delničarje s 5-odstotno vrednostjo delnic.
Podobno kot v naši zakonodaji so opredeljene pravice do obveščenosti in oblikovane liste udeležencev skupščine ter glasovalna pravica na skupščini. Neveljavni so vsi sporazumi med družbo in delničarji, ki bi zavezovali delničarje k določenemu načinu ravnanja.
Nemčija
Delniško družbo v Nemčiji vodijo trije organi: uprava, nadzorni svet in skupščina delničarjev.
Uprava vodi delniško družbo na lastno odgovornost, ki je lahko omejena na določena obvezna soglasja nadzornega sveta. Sestavlja jo eden ali več članov, ki se imenujejo direktorji. V družbah z več kot 2000 delavci morajo imeti obvezno delavskega direktorja, katerega imenujejo delničarji in zaposleni nimajo vpliva na njegovo izbiro. Poseben režim velja za rudarstvo in železarstvo, ki ima delavske direktorje, ki so imenovani v soglasju z zapo^enimi.
Za direktorje ni nujno, da je državljan ali prebivalec ZR Nemčije.
Nadzorni svet odloča z večino glasov, lahko pa je določeno, da ima predsednik odločilen glas. Izvolitev predsednika in namestnika mora biti dvotretjinska, sicer delničarji izvolijo predsednika, podpredsednika pa predstavniki zaposlenih. Tudi člane uprave volijo z dvotretjinsko večino, sicer pa v družbah z več kot 2000 zaposlenimi običajno delničarski predstavniki v svetu uživajo prednost z odločilnim glasom predsednika ter pravilom imenovanja uprave. Člani nadzornega sveta so lahko člani v 10 nadzornih svetih. Skupščina vsako leto odloča o zaupnici članom nadzornega sveta in upravnega odbora'.
Skupščina delniške družbe v Nemčiji (Hauptversannnlung) se sestaja enkrat letno oziroma po potrebi v skladu z zakonom ali akti družbe.
''Dr. Rado Bohinc: Upravljanje gospodarske družbe, Ejuhijana, Eegeartis, 1993, str. IS6
Ihidem, str. [91
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Skupščina deluje le v okviru svojih pristojnosti in daje navodila ali mnenja le na zahtevo uprave ali nadzornega sveta. Skupščino sklicuje uprava. Glasuje se obvezno po številu delnic in ne delničarjev, razen če je v statutu določeno drugače. Nekatere pomembne sklepe sprejema s tričetrtinsko večino (spremembo pravil, povečanje ali zmanjšanje kapitala, kapitalizacija dobička ali rezerv, prenehane družbe, pogodbe o združevanju, izdaja konvertibilnih obveznic, odpoklic članov nadzornega sveta)''. Zakonodaja upošteva načelo enakosti vseh delničarjev, vendar pa prepoveduje uporabo pravic večinskih delničarjev na račun manjšinskih.
Avstrija
V	Avstriji je pravno urejeno dvopartitno vodstvo delniške družbe, in sicer je to uprava ter nadzorni svet. Ureditev je podobna nemški tako v smislu oblikovanja organov kot tudi njihovih pristojnosti.
Manjšinski delničarji imajo ob določenih pogojih pravico imenovati predstavnike v nadzorni svet. Delavski sveti imajo po zakonu o delavski organizaciji pravico imenovati svoje člane v nadzorni svet, ki šteje od 1 do 20 članov, v razmerju 2 proti I v korist delničarjev. Omejitev je, da je lahko posameznik član največ v K) in izjemoma v 20 nadzornih svetih. Avstrijska zakonodaja podrobneje opredeljuje zaščito manjšinskih pravic delničarjev in tako delničarji s 5 odstotki kapitala lahko zahtevajo sklic skupščine ali dodatne točke v dnevnem redu. Vsak delničar lahko zahteva dodatne informacije v zvezi z delom delniške družbe. Delničarji z 10 odstotki kapitala družbe lahko nasprotujejo izboru revizorjev in terjajo od sodišča, da določi druge revizorje. Ob volitvah treh ali več članov nadzornega sveta ima manjšina, ki ima najmanj eno tretjino glasov, pravico imenovati svojega predstavnika v nadzorni svet.
Francija
Francoska pravna ureditev določa dva sistema upravljanja delniške družbe: enotirni z administrativnim svetom in predsednikom ter dvotirni sistem z izvršnim odborom in nadzornim svetom . V statutu sc opredeli, po katerem sistemu upravljanja bo družba delovala.
V	enotirnem sistemu, ki je podoben anglosaksonski ureditvi, administrativni svet sestavlja 3 do 12 članov, ki morajo biti imenski delničarji družbe in so razen prvega imenovanja imenovani za obdobje največ do 6 let. l ahko so fizične ah pravne osebe in jih imenuje skupščina, vendar ne smejo biti člani več kot v 8 takih organih. Izmed zaposlenih je lahko imenovanih največ do ene tretjine članov administrativnega sveta. Delnice članov administrativnega sveta oblikujejo sklad za povrnitev morebitne škode, ki nastane zaradi kršitev dolžnosti kateregakoli izmed njih. Nagrajevanje članov sveta obsega nadomestila za prisostvovanje sejam in nadomestilo za posamezne naloge, ki jih opravijo.
Administrativni svet izmed sebe izvoli predsednika družbe, ki ima v skladu z zakonom in opredeljeno dejavnostjo precejšnje pristojnosti. Predsednik lahko imenuje tudi generalnega direktorja ali dva, če ima družba vsaj 500.000 francoskih frankov kapitala. Ta imenovanja povzročijo, da je operativno odločanje osredotočeno v rokah predsednika in generalnega direktorja. Administrativni svet pa predvsem sklicuje skupščino delničarjev ter poroča in daje soglasje k različnim pogodbam.
"Ihidem, str. !94
^lhidem,str. )97
RASTOČA KNJtOA Rast 5-6/1994
Predsednik delniške elružbe lahko to funkcijo opravlja v dveh družbah.
Po dvotirnem sistemu je v francoski /.akonodaji predvideno, da ima družba izvršni organ ali direktorij in nadzorni svet. Nadzorni svet se formira podobno kot administrativni svet v enotirnem sistemu.
Izvršni odbor ali direktorij je imenovan s strani nadzornega sveta za dobo 4 let in šteje 2 do S članov, lahko pa je tudi samo generalni direktor, če gre za družbo z. manj kot 600.Odd frankov kapitala. Za članu direktorija pa ni nujno, da st) delničarji.
Nadzorni svet opravlja nadzor nad delom direktorija oz. izvršnim odborom, ki mora obvezno pridobiti njegovo soglasje, kadar gre za hipoteko nad premoženjem družbe ali dajanje garancij v imenu družbe.
Zaposleni v delniški družbi nimajo pravice imenovati članov niti v izvršni odbor niti v nadzorni svet. Družbe z več kot SO delavci so obvezne ustanoviti svet delavcev, ki lahko na seje izvršnega odbora in nadzornega sveta pošljejo opazovalce brez pravice glasovanja.
Po francoskem pravu obstajajo tri vrste splošnih skupščin delničarjev: letna redna splošna skupščina, redna splošna skupščina in izredna splošna skupščina delničarjev".
Letna redna splošna skupščina mora biti opravljena v 6 mesecih po zaključku vsakega finančnega leta, da sprejme in odobri letne račune in poročila administrativnega sveta ali izvršnega odbora, ali nadzornega sveta in revizorjev iti ki določa višino dividend ter imenuje člane odbora za revizijo in revizorje.
Redna splošna skupščina uresničuje vse pristojnosti delničarjev, razen tistih iz zahtev izredne skupščine.
Izredna splošna skupščina, ki se skliče za razreševanje in odločanje o posebno določenih vprašanjih na primer dopolnjevanju ustanovitnega akta, povečanju ali zmanjšanju kapitala, o združitvi itd.
Kvorum za redno splošno skupščino je v prvem sklicu četrtina družbenega kapitala, za preloženo sejo pa ni predpisan. Xa izredno splošno skupščino je potreben kvorum polovice kapitala družbe, pri ponovitvi pa četrtina družbenega kapitala. Sklepi na tej skupščini se sprejemajo z. dvotretjinsko večino.
[talija
Italijanska zakonodaja opredeljuje tri organe delniške družbe, in sicer upravni svet, revtzijski odbor in skupščino delničarjev.
Družbo lahko vodi več upravnikov, ki tvorijo upravni svet, ki izmed sebe izvoli predsednika, če ga ni imenovala skupščina. Lahko pa družbo vodi tudi posameznik. Če je z ustanovnim aktom to določeno, lahko upravni svet prenese določena pooblastita na izvršni odbor, ki ga sestavljajo nekateri člani upravnega sveta ali pa se lahko predvidijo določena pooblastila posameznim članom svetač Upravitelje imenuje skupščina za največ d leta in so lahko ponovno izvoljeni, če ustanovni akt ne predvideva druge rešitve. Civilni kodeks Italije opredeljuje konkurenčno klavzulo, ki tako dejavnost veže na soglasje skupščine, prav tako pa opredeljuje tudi kolizijo interesov upravitelja. Upravitelj je lahko odpoklican s funkcije, če za tako odločitev glasuje vsaj petina družbenega kapitala, vendar lahko doseže poravnavo, če manjšina delničarjev (petina) temu ne nasprotuje.
Skupščina vsake delniške družbe mora imenovati revizijski odbor za dobo treh let in je sestavljen iz d do .5 revizorjev ter dveh namestnikov,
UPRAVLJANJE DELNtSKiH DRUŽB PR] NAS ]N V NEKATERtH EVROPSKtH DRŽAVAH
RASTOČA KNJtCA Rast 3-6/1994
med katerimi mora hiti uradni računski revizor oz. pri manjših družbah pa strokovno kvalificiran računovodja. Predsednik revizijskega odbora je revizor. Vsi člani so vpisani v sodni register.
Dolžnosti odbora so nadzorstvo nad vodenjem postov družbe, skrb za spoštovanje zakonitosti in ustanovitvenega akta ter zagotavtjanje pravilnega vodenja knjig. Revizijski odbor je podvržen istemu tretmaju kot upravni svet. Poleg tega pa ima še posebno odgovornost, da ukrepa takoj, ko so nanj naslovljene prijave nepravilnosti, še posebej če so utemeljene in prijavitelji predstavljajo dvajsetino družbenega kapitala, mora opraviti preiskavo in sklicati skupščino, če se mu zdi prijava utemeljena.
Skupščina delničarjev je lahko redna ali izredna. Redne skupščine se sestajajo vsaj enkrat letno v času štirih oz. največ šestih mesecev po preteku poslovnega teta. Izredna skupščina odloča o spremembah ustanovnega akta, o izdaji delnic in o imenovanju ter pooblastilih likvidatorjev. Za sklepčnost je potrebna prisotnost polovice družbenega kapitala in sprejema sklepe z absolutno večino. Za drugi sklic skupščine prisotnost deleža kapitala ni predpisana, razen za izredno skupščino, ko mora biti prisotna tretjina družbenega kapitala.
Italijansko pravo pozna tudi posebne skupščine za delničarje posameznih kategorij, za katera veljajo enaka pravita kot za izredno skupščino.
SKLEP
Temeljna sprememba, ki jo zagotavlja slovenski zakon o gospodarskih družbah, je dejstvo, da je temelj novih odnosov v gospodarskih družbah lastnina oz. kapital, ki v formiranih gospodarskih družbah dobi pravno subjektiviteto. Tako pravica iz dela ni več temelj upravljanja. Na ta način je tudi zakonodaja sprejeta v skladu z zahodnoevropskimi izhodišči.
Zakon o gospodarskih družbah je opredelil delovanje gospodarskih družb in razmejil pristojnosti in odgovornosti, ki izhajajo iz različnega položaja posameznega subjekta v gospodarski družbi. Tako je jasen položaj uprave družbe, ki je v celoti in nedeljivo odgovorna za delovanje delniške družbe, saj jo vodi samostojno in na lastno odgovornost. V upravi so strokovnjaki, ki lastninsko niso nujno vezani na delniško družbo in skrbijo za uspešno poslovanje družbe.
Jasna razmejitev pristojnosti in odgovornosti v delniški družbi preprečuje, da bi se odgovornost za neuspeh prenašala na druge organe upravljanja. Varovalni mehanizmi poseganja nadzornega sveta ali skupščine so postavljeni zelo visoko prav zato, da bi zavarovali avtonomnosti pa tudi odgovornost uprave družbe. Seveda tak položaj nujno terja tekoče spremljanje poslovanja, za kar skrbi nadzorni svet oziroma pri enotirnem sistemu skupščina. Na ta način lahko lastniki tekoče ugotavljajo stanje in se tudi odločajo. Na drugi strani pa je odgovornost uprave izjemno velika in ima tudi konkretne posledice tako ob uspehu kot neuspehu družbe.
Nadzorni svet ima pomembno funkcijo v spremljanju in ocenjevanju stanja in ravnanja uprave. Vprašanje je, ali bo dovolj učinkovit, saj sestava sveta ne zagotavlja v celoti strokovne zasedbe in odločanja. V velikih d.d. kar polovico članov sveta imenujejo zaposleni delavci. Kljub dejstvu, da je zastopanost delavcev v nadzornih svetih tudi v nekaterih
UPRAVLJANJE DELNIŠKIH DRUŽB PR) NAS IN V NEKATERIH EVROPSKIH DRŽAVAH
zahodnih državah visoka, pa jv občutek, da se na ta način šc vedno žeti zagotoviti pomemben de! pravic iz nasitiva deta ne pa tastnine. Pričakovati bi lahko, da ho nadzorni svet sieer imel v svoji sestavi tudi predstavnike detavecv, vendar da bodo ključna in večinska mesta vcndarte zasedti strokovnjaki, ki bodo strokovno spremljati delo uprave in meritorno presojali njeno ravnanje.
Podobna nedorečenost sc kaže tudi v zakonu o sodelovanju delavcev pri upravljanju v zvezi z imenovanjem in delom delavskega direktorja, ki bo kot član uprave odgovoren za kadre in socialna vprašanja. Vprašanje je, katerim ciljem bo sledil, če zakon opredeljuje, da predstavlja interese delavcev, medtem ko je jasno, da uprava deluje na lastno odgovornost iti v interesu delničarjev — lastnikov. Nedvomno bo prihajalo do razkoraka med zahtevami delavcev in uprave tako pri globalnih kot tudi pri konkretnih vprašanjih. Pri tem pa ne bi smeli mimo dejstva, da bo moral biti delavski direktor, ki bo odgovoren za to področje, tudi strokovnjak za to področje, saj je in bo kadrovska funkcija ena ključnih strokovnih funkcij, ki bo zagotavljala kvaliteten izbor in razporejanje strokovnjakov in delavcev za doseganje zastavljenih ciljev družbe.
Položaj, ki ga ima uprava v delniški družbi, je z vidika ugodnosti, ki jih zagotavlja družba, zelo dober, saj zagotavlja številne bonitete, ki pa so pogojene z uspešnostjo poslovanja. To je nedvomno pomemben napredek, ki bo zagotavljal bolj zavzeto delo, še posebej, ker dosedaj m bilo na voljo dovolj spodbud oziroma so bili prevečkrat ocenjevani z vidika socializacije, ne pa ustvarjenega dobička.
UPORABLJENA LITERATURA:
1.	Dr. Rado Bohinc: Upravljanje gospodarskih družb, Ljubljana, Lege artis, 1993
2.	Mag. Borut Bratina, dr. Rado Bohinc, dr. Hilda Marija Pivka: Pravo gospodarskih družh, Ljubljana, Lege artis, 1993
3.	Dr. Rado Bohinc: Podjetje in družba, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1990
4.	Zakon o gospodarskih družbah s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993
5.	Komentar zakona o podjetjih, ČGI' Delo, Ljubljana I9H9
6.	Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju - s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1993
7.	Predpisi o lastninskem preoblikovanju podjetij, Uradni list, Ljubljana 1993
RASTOČA KNJIGA Rast 5-6/1994
Pah!o Picasso: Zenska gtava v protitu, !S)().S, suha igta (i/ kataioga 3. hienaie siovenske grafike Otočec Novo mesto !994)
	
	VI
	
	ODMEVI IN ODZIVI
	





Stanka Pungartnik
Vhod v Knjižnico Pavla Golie; foto: Marko Kapus
ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6/1994
KNJIŽNICA PAVLA GOLIE STOPA V ČETRTO DESETLETJE
"Drušrvo Sokok; kra/jevmc Jtigosktv/Je v 77e/in/e;;] namerava t' najkrajšem časi; osnovaf/ -Javno knj/žmco« z;] Trc/iu/c /n oko/fco. /čn/fžmca /to povr/ar:7a Svojo Jav-nosr z/asr/ s trn;, c/a /to /zposoje-va/a knjige tnc/; neč/ano;;) sokolskega c/rušrva, ret/.] / vsakemu, At/or /to zanes/j/v, t/a /to izposojene knjige fuc/; vrni/.
Začerek /n reme/J re /a ene knjižnice /to bivša knjižnica /fra/-nega c/rušrva e Trebnjem, karera Je 5 sA/epttm o/tenega z/tora bra/-nega c/rušrva z Jne 7 / . /. r/. vs/ec/ razpusta c/rušfva pr;pac//a ruka/š-njemu državnemu SoA;o/t]. Ta Arnpžrt/ca Je pa ra Aro sA*rornno maj-/trta, t/a ne odgovarja Atnorememt] začerku nove Javne A-npzn/oe.«
Verjetno je sedaj v Trebnjem ]e malo ljudi, ki bi prepoztiali ta dopis. Leta 1931. je bit naslovljen na Slavno načelstvo Posojilnice r.z.z.n.z. v Trebnjem in v nadaljevanju člani Sokolskega društva prosijo za denarno podporo in utemeljujejo: -Vzmet/ večj/b kra/ev na Do/en/skem, Je menda ravno Trebnje et//no, A/ nima nobene javne, a ruc/i no/tene t/mšrvene Ampzmce. A ko /točento vzgoj/r/ rot/ s pravo srčno /nre/tgeneo, Je za Trebnje, kakor rut/; vso širšo oko-/Aeo potreba /n osnova Javne knjižnice neod/ož/Ji va zat/eva.«
Tako je pred dttbrimi šestdesetimi leti zaživela prva trebanjska javna knjižnica, ki je kasneje prehajata iz rok v roke in doživljala vzpone in padce. Med vojno so jo ljudje dobesedno raznesli. Po vojni se je precej knjig vrnilo, knjižnico pa je prevzelo Prosvetno društvo Josip Jurčič. V tem času je preživela pravo čistko, saj so s polic odstranili mnogo knjig, ki so
takrat veljale za "neprimerne«. Skromna finančna sredstva so omogočala le majhno nabavo iti tako je knjižnica zaključila leto 1962 s I.S42 knjižnimi enotami. To je bil tudi start, s katerega je začela svojo pot sedanja Knjižnica Pavla Golie, ki je ob sprejetju zakona o knjižnicah dobila tudi naloge matične knjižnice.
V naslednjih tridesetih letih je knjižnica napredovala, širila svojo dejavnost in izoblikovala knjižnično mrežo: v lanskem letu je bilo bralcem na voljo 3S.067 enot knjižničnega gradiva, torej poleg knjig še letniki periodike, video in zvočne kasete, zemljevide, fotografije itd. Izposoja je potekala v knjižnici v Trebnjem in na izposo-jevališčih na Mirni, v Mokronogu, Šentrupertu in v Dobrniču. Obisk je skoraj dosegel številko 21.000, kar je za občino s 17.750 prebivalci lepo število.
Kljub vidnemu napredku se je knjižnica vsa leta borila z različnimi težavami, ki pestijo večino podobnih ustanov. Predvsem je bilo treba ljudi navaditi, da so knjižnico sprejeli kot del svojega vsakdana, kamor so prihajal) ne le po branje za razvedrilo, ampak predvsem po informacije in strokovno literaturo. Kronično pomanjkanje denarja je bilo ves čas huda ovira pri sprotnem dopolnjevanju knjižnega fonda, vendar smo preko medknjižnične izposoje skušali nabaviti vse, kar so naši bralci potrebovali. Pomanjkanje strokovnih delavcev ni vplivalo na delo z obiskovalci, ki so nam bili vedno prvi in vredni največje pozornosti. Problem, ki se je večkrat zdel skoraj nerešljiv, pa je bil prostor. Sokoli so ga takrat, davnega teta 1931, dobili kar v šoli
Prcurcjcm prostori trebanjske knjižnice !*av!a (^o!ie; foto:	Marko
Kapus
ODMHV! !N ODZIV! Rast 3-6/1994
(sedajRimskacestal5),vrazre-dti. Prosvetnemu društvu je bila za knjižnico dodetjena soba v Prosvetnem domu. Na teti 15 m" je začeta detati tudi Knjižnica Pavta Golic. X naraščanjem knjižnega fonda in širitvijo dejavnosti je bita potreba po prostoru vedno večja. Leta I 975 je površina že znašata SO m*. Knjižnica se je namreč prc-setita v prostore, ki so prej stužiti za stanovanje. Štiri leta kasneje se je površina povečata še za 28 m-, knjižnica pa je pridobita čitatnico. Vendar je bila tudi to te kratkotrajna rešitev prostorske stiske. Po dvajsetih letih v prostorih Prosvetnega doma seje ktijižnica preselita v spodnjo etažo t.i. nove šole. Z adaptacijo treh šolskih prostorov in hodnika je pridobila 252 m uporabne površine. Problem s prostorom jcliit tako za nekaj časa rešen. Po desetih letih pa je spet resno začelo primanjkovati prostora. Z dodajanjem novih
polic smo skoraj onemogočili prosti pristop, da o preglednosti niti ne govorimo.
Letos je knjižnica končno dobila že davno obljubljene prostore, ki jih je do konca leta 1995 uporabljala S' ' na družbenega knjigovodstva m kljub težkim časom smo se lottli širitve in temeljite prenove knjižnice. S tem sc je površina povečala na 579 m*. Ker so prostori v kleti zgradbe, se je med delom pokazalo, da so potrebna obsežnejša vzdrževalna dela, kot je bilo pričakovati, saj je bilo potrebno zamenjati hišne dovode za centralno kurjavo, kanalizacijo, sanitarije, dodatno izolirati stctic iti tla, urediti zunanja stopnišča, pločnik in klančino, da je knjižnica sedaj dostopna tudi invalidom. S popolno izrabo slehernega prostora smo uredili ločene oddelke za cicibane, mladino, časopisno čitalnico, študijsko sobo, večnamenski prostor z
Stanka Pungartnik KN)t2NIGA P. GODE STOPA V ČETRTO DESETLETJE
videom in prostor za obdctavo knjižnega gradiva.
Hodnike smo preuredili v polodprto skladišče in pri tem uporabili opremo, ki je bila do tedaj v knjižnici. V njem so na voljo starejši letniki revij in časopisov ter knjižno gradivo, H je zaradi starosti izločeno. Razen čitalnice, ki je bkrati Golieva spominska soba, smo vse prostore opremili z novim, funkcionalnim pohištvom. Na policah je prostora za približno 4.5.000 knjižnih enot. Pri načrtovanju notranje opreme in njene razporeditve nismo pozabili na prostor za manjše prireditve, razstave in srečanja, ki so del programa knjižnice. Posebno pozorni smo bili do najnalajših obiskovalcev, katerim smo pripravili manjšo igralnico, kjer lahko počakajo na starše, ko izbirajo knjige, berejo ali študirajo. Prav v M namen smo pohištvo razporedili tako, da so nastali bralni in študijski kotički, prostor za lagodno posedanje s pogledom na akvarij ali lepe lončnice, ki so razporejene po vseh prostorih. V časopisni čitalnici M) vedno na
voljo zadnje številke revij in časopisov in tudi televizor z videorekorderjem je na voljo tistim, ki si želijo pogledati novejši film ah družinske posnetke. Skratka, poizkušali smo ustvariti kulturen in prijeten prostor, v katerem bi se vsi dobro počutili in se vanj radi vračali.
Knjižnica ima že štiri leta računalniško podprto izposojo, v bodoče pa bodo imeli preko računalnika do katalogov dostop tudi bralci. Ko bo ministrstvo za kulturo izpolnilo obljubo in nas opremilo z dodatnimi računalniki, bo
tudi naša knjižnica povezana v mrežo, kar bo našim bralcem odprlo dostop do popolne informacije, o knjižničnih fondih v vsej državi.
Končno smo lahko postavili tudi del domoznanske zbirke, ki bo obiskovalcem predstavljal naš kraj. Dolga leta namreč že zbiramo domoznansko gradivo in imamo gotovo eno največjih fototek.
In za konec bi morala spregovoriti še o ljudeh, ki so delali v knjižnici. Dolga vrsta jih je, vsaj tako sodim po različnih pisavah v inventarnih knjigah, toda arhivi so tako nepopolni, da je znano le malo imen, zato ne omenjam nikogar. Prepričana pa sem, da je vsak med knjigami pustil košček srca. Toda veliko krivico bi naredila, če ne bi vsaj z nekaj besedami predstavila kranccta Režuna. Na kulturni praznik S. februarja 1963 je postal vodja knjižnice in jo je vodil polnili 25 let. Pod njegovim vodstvom je dosegla napredek, na katerega je res lahko ponosen. Vzgojil je knjižničarje, ki skušajo enako zavzeto nadaljevati njegovo delo.
Ivan Gregorčič
Naslovnica pesniške zhirkc Ivana Perhaja Igressoncem
ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6/1994
O IGRAH S SONCEM IVANA PERHAJA
Pesnik Ivan Perhaj je znan (vsaj dotenjski titerarni javnosti) predvsem kotustvarjateeza odraste bratce, saj se je v pretektosti pogosto ogtašat v Dotcnjskih razgtcdih; kot tirika metanhotičnih, a tudi veseto satiričnih tonov, za katerimi je navadno razpoznavno čutiti --realnost« doživetja, pa so ga v novejšem času tahko spoznati tudi bratci Rasti. V že kar datjni pretektosti ()970) je izdal dostej edino samostojno zbirko Pojoča obata, sicer pa je s štirimi pesmimi zastopan tudi v antotogiji Janeza Menarta Pesmi dotenjske dežete (1984). Sodetovat je tudi v zborniški zbirki devetih novomeških avtorjev z nastovom tz botečine zajemam (t990).
Manj opazen je bil tvan Perhaj v pokrajinskem okotju kot pesnik za najmtajše, čeprav se je občasno oglasit v reviji za najmtajše bratce — Cicibanu. Letos je tovrstno bero odbral za zbirko, ki jo je nastovit [gre s soncem. Zbirko je zatožita Osnovna šola Brusnice, kjer je bit avtor dotgotetni ravna-tetj, natisnilo pa jo je Tiskarstvo Opara v 700 izvodih.
Zbirka prinaša 29 pesmi. Kakor za nositko svojiti liričnih vsebin v -odraslih« pesmih pogosto izbira osnovno-predmetne prvine iz narave, tako se tudi njegove tgre s soncem dogajajo v reatnem svetu narave oziroma so pesmi pretežno pesniška ubeseditev tega sveta. Repertoar pesniške ubeseditve je tradicionaten: pomtad, maj, pote-tje, jesen, sonce, snežinke, miška, čebeta in osa, tisica in jež, potž itd. Pesniška ubeseditev ustvari pos-ptošeno -statično« stiko narave, kot npr. v pesmih Pomtad, Potetjc, Kmetič orje, ali pa ustvari -dramatizirano« pripoved, kot npr. v pesmih Čebeta in osa, Lisica in jež, tgre s soncem.
Ravnanje z bcscdno-prcdmct-nim repertoarjem stedi že preizkušenim in znanim, včasih že kar kli-šeiziranim obrazcem, npr.:
Pod večer /isic.i hodi /mrke krast, neprevidni za/ček se ii/e/ /e v pasf.
Pesniškost besedita ustvarja avtor predvsem s poosebitvami (večinoma so nepresenettjive), rimo in tekočim enostavnim ritmom, ki je btizu otrokovemu sprejemanju. Vsa ta sredstva so upo-rabtjena na način, ki izpričuje dovolj visoko obvtadovanje pesniškega obrtnega znanja.
Sicer pa ostajajo pesmi v tipu pripovedno-itustrativnega pesništva, ki je najbrž žeto primerno tisti starostni stopnji otrok, v kateri začno zaznavati, sprejemati, doživtjati svet okrog sebe ter se spajati z njim v eno cetoto. Poosebitev tu zato učinkuje kot žeto ustrezno sredstvo. V tovrstnem pesništvu je pesniško besedito najbrž neke vrste most do raztičnih sestavin predmetnega sveta, ne pa samosvoj svet, ustvarjen na kritih tiste vrste pesniške domištjije oz. imaginacije, ki poraja nove predstave tudi že vajenemu, torej odrastemo bratcu, in ga ob mm nahrani s pesniško čarovniji) in igrivostjo.
Toda takih pretenzij ta zbirka ni imeta. Gotovo pa bodo preproste in vsakdanje, a radožive -igre s soncem« ogrete tiste najmtajše, ki sami še niti ne berejo, a jim je zbirka v prvi vrsti namenjena, in jih popetjate v poosebtjcni (za njih še ne) vsaketanji svet z rittnizirano in rimano besedo.
Z likovno govorico v knjigi ta svet -vidno poustvarja na besedni govorici stilno in vsebinsko skta-den način še itustrator Niko Gotob.
Franci Ša)i NOVOSTI DOLENJSKE ZALOŽBE
Naslovnica knjige Maček med zvezdami Aste Malavašič
Naslovnica pesniške zbirke Lokvanj v ledu Jožice Vogrinc-Drcnovcc
ODMEVI IN ODZIVI Rast 5-6/1994
45.S
Asta Matavašič:
MAČEK MED ZVEZDAM! Gorjanski škrat, 5. knjiga
Pred tremi teti je Severin Sati zapisat, eh M) pesmi «o mucu Puhku prijetne in domisetne, poetične, razmištjujoče, z živahnimi dogodivščinami takega muca.« Zdaj, ko so natisnjene in opremljene z itustracijami Darje Matarič, so te, takrat izrečene besede o peripetijah mačka Puhca, ki so hite pravzaprav strokovno mnenje o kakovosti pesniškega jezika Aste Matavašič, še totiko hotj resnične iti prepričtjive. Avtorica je zares ustvarita uzgodbeno pesniško besedo, ki bo v vetiko radost iti zadovotjstvo mtadim bratcem ati radovednežem, ki jim je treba zgodbe še brati in potagati v ušesa ter v neizmerne domištjijske polja-ne.
Zgodbe o mucah, muckih, mačkih, mačkah, mucikah, mačkonih sicer otroci neverjetno radi poslušajo, a te o Mačku med zvezdami se bodo še posebej okleniti, saj ni te vznemirljivo napeta, pač pa tudi tepo vsebinsko ubrana in zaokrožena ter metodično ubesedena — pove pa tudt vse, kar je pač treba vedeti o takšnem mačku, kot je ta. Od rojstva, ko je bit najdenček še majhna, puhasta kepica, pa do trenutka, ko je, kar tako "brez stovesa«, nekega dne "tiho odvandra) v mačja nebesa«, kjer še in še živi in potuje'n še in še v meščeveni luninem siju otroke sprašuje: "Kako kaj živite?« tn če so še otroci, ki tjubijo pravtjice skrite...
Kdor v svojem srcu še nosi otroštvo ati bi ga rad delil z otroki, se Astinih zgodb o mačku Puhcu nikakor ne bo moget odreči, sprc-gtcdatipajititudincbomogtain smeta stovenska pesniška beseda
oziroma hteratura namenjena otrokom. S temi pesmimi je kašča stovenske otroške poezije bogatejša za mernik lepih in vznemirljivih stihov.
Nekaj podobnega bi tahko rekli za oblikovatko in itustratorko knjige, mtado ustvarjalko Darjo Matarič. Njene tikovne upodobitve mačkovih zgod in nezgod nakazujejo avtorico, ki se zna in zmore kar dobro vživtjati v domi-štjijski svet literature in ga zreto in občuteno izraziti. Njeni mački so uspeti vizuatni izraz tipičnih situacijskih scen, v katerih se mucek Puhec znajde, in tudi sicer je knjiga primer sotidne oblikovne rešitve.
Jožica Vogrinc-Drenovec LOKVANJ V LEDU Zbirka StGA, !7. knjiga
Pesmi Jožice Vogrinc razodevajo ustvarjalko, ki ji življenje nenehno pripoveduje, kako grenke so njegove brazde, kako mato posejanih zrn upa vzklije in zraste v razcvete radosti, vesetja in prešernosti. Usojeno jim je rasti in se razcvitati v trpkobne, trnikave tiste, ki bodtjivo načenjajo in razjedajo občuttjivo, ljubeče čtoveško srce. Vsebinsko jih je razdetita v pet ciklov: Šepet globin, Skrepenele sanje, Žametno zelenje, Čričkove solze, Mrzel čas, v katerih kakor lokvanj v ledu zrcali svojo ujetost v raznolike življenjske zmrzali in ledenosti, torej, v čas, ki zanjo ni prav nič dobroten in toplih dlani.
Zato ji je pesem s trnom v duši, z mavrico prek katere je zapeljal vlak brezdušja, z verigo senc, z globoko zakopanimi sanjami, s slutnjami, da sc bo pretrgala preperela predivasta vez... A v njej je hrepenenje, v pesnici so še panji
FranciSati NOVOST) DOLENJSKE ZALOŽBE
sanj, je še vedno toliko hotenj, pričakovanj, želja in ljubezni!
Svet, v katerega zre, je poln motnihmisli, burnih trenj. Če jih ne bi btlo, hi ht! mrak lahko lep, tope), meden, tako pa je "pohabljen, zakrnelih oči, brez isker, brez rok in dlani...« Zato bršljan ne najde svojega drevesa iti mu je usojeno oveneti in zgniti... Vendar človek mora upati, mora najti moči iti razpihati meglo, ogreti ozračje, da raztali led, da, recimo, ugonobi tesnobo, meni, poje Vogrinčeva, s pomislijo, ali je sploh še zanjo čas za kaj takega. Ta je namreč že osivel, krokarji pa kljujejo zadnje vlakno njenega maja. Ne vda se! Morda pa se vendarle še sestavi kdaj skupaj in spleza iz brezna, iz dna, iti se dvigne na sončni voz, da se popelje po eesti tlakovani z zelenimi sanjami.
Kaj bo s čričkovimi solzami?
Bodo pošle ali bodo ostale kakor pelin v grlu, ujete v mrzel čas. Vse je razprto. Pesem ni izpeta, življenje se trudi k človečnosti, k prostosti, sobivanju z vsem prirod-nim, žejno bistre studetičniee iti željno mahov, zelenih gozdov prijateljstva.
Človek človeku ni najbližji, grenko spoznava Vogrinčeva, in se zave, kako jo druge bivajočnostt vabijo v svoja naročja, v zibeli čiste vdanosti in zvestobe. In njim se tudt vsa zaupa in ob njih sc čuti varno in neizigrano.
Pestnt Vogrinčeve so torej preproste izpovedi čutečega, ranjenega in razbolelega srca, ki je veliko upalo, veliko izkusilo, in zdaj ve, kaj mu je bilo in kaj mu je usojeno...
Naslovno ilustracijo v zmrzal ujetega lokvanja je ustvaril Janko Orač.
Naslovnica knjige Andreja Dularja Pij, kutnemoj dragi
ODMEVI IN ODX)V) Rast 5-6/1994
Andrej Dular:
P!J, KUME MOJ DRAČ!! Scidtova zbirka, 1 1. knjiga
Vinogradništvo in vinogradi Bele krajine
Knjižno delo mag. Andreja Dularja, višjega kustosa v Slovenskem etnografskem muzeju, s pomenljivim naslovom Ptj, kume moj dragi! je celovit etnološki prikaz razvoja belokranjskega vinogradništva in življenja vinogradtu-kov od zadnje četrtine 19. stoletja do današnjih dnu (davnemu knjižnemu naslovu je dodan podnaslov, iz katerega je razvidno, da gre za zanimivo in dragoceno temeljno študijo vinogradništva v Beli krajini. Ta gospodarska dejavnost je tej pokrajini iti njenim ljudem vseskozi močno zarisovala in oblikovala ne le gospodarsko usodo, ampak tudi social
no, družbeno in vsakdanje življenje.
Avtor v knjigi razgrinja ekonomsko iti socialno podobo belokranjskih družin, ki so bile vse do časa po drugi svetovni vojni, ko so se začeli ljudje bolj množično zaposlovati, močno odvisne od prodaje vina. Tako predstavi povezanost vina iti vinogradniških opravil z medčloveškimi odnosi, navadami, običaii in dtthovnitnt refleksijami belokranjskega človeka. Za pestrost pripovedi pa poskrbijo tudi številni pripovedovalci — vinogradniki, gostihiičarji, trgovci, pivci, strokovnjaki — ki so avtorju razgrinjali svoje pripovedi, povezane z vinogradništvom iti vinom.
Knjiga bo zato pritegnila zgodovinarje, geografe, sociologe, etnologe ter druge strokovnjake.

Naslovnica publikacije Novo mesto
Nepogrešljiva bo tudi za sleherno belokranjsko družino, za prijatelje, st)delavec in občudovalec te lepe slovenske dežele in njenih ljudi. Po njej bodo segli vsi, ki so z vinsko trto tako ali drugače povezani, se pravi tudi vinogradniki drugih slovenskih vinorodnih
Franci Šah, Stane Granda: NOVO MESTO !zven zbirke
Dolenjska založba je pred leti (1990) natisnila zeleno knjižico Janka Sajeta Novo mesto in dolina gradov. Torej kulturnozgodovinski vodnik, ki v štirih jezikih na kratko v besedi in sliki prikaže zgodovino in vrednote Novega mesta in okolice.
Ob nastajanju prve monografije Novo mesto pa sc je ponudila priložnost, da zapolnimo vrzel ali potrebo po novem predstavitvenem prospektu o osrednjem mestu Dolenjske. Tako je nastalo kratko, zgoščeno besedno in fotografsko sporočilo o socialni zgodovini mesta mr njegovih naravnih, arheoloških, arhitekturnih in drugih/umetnostnih vrednotah, in sicer v treh samostojnih jezikovnih izvedbah: slovenščini, angleščini in nemščini. Tekst sta sooblikovala Franci Šali in Stane Granda, fotografije pa so prispevali Bojan Radovič, Zvone Pelko iti Matjaž Mehle (naslovnica). Avtor fotografske zasnove in oblike prospekta je Peter Simič.
Prospekt torej ni niti najmanj nekakšna turistična razglednica
pokrajin. Bogato avtorjevo pripoved dopolnjuje 59 barvnih in 40 črno-belih fotografij pokrajine, trtnih vrst, vinogradniških m kletarskih opravil, navad in običajev. Knjigo v trdi vezavi, ki jo krasi lepa zunanja in notranja oprema, je oblikoval Jurij Kocbek.
Novega mesta, pač pa kratka zgodbaonjegovih koreninah rojevanja, rojstvu, cvetenju in razcvi-tanju, hiranju in rast) ter vzponu, vse do danes. Čeprav avtorje vseskozi preveva in povezuje misel o neprecenljivi vlogi in velikem pomenu mesta za razvoj Dolenjske in Slovenije sploh, m ne skrivajo svoje privrženosti in ljubezni zanj in do pokrajine, pa v ničemer ne prestopajo mere zgodovinskih in kulturnih resnic o njem in njej ter obema odmerjajo zgolj to, kar si upravičeno zaslužita, se pravi glas o njuni lepoti, moralni drži in duhovni veličini.
Pričakovati je, da bodo podjetja, ustanove in posamezniki izkoristili omenjeni prospekt za promocijo dolenjske metropole in ga uvrstili med svoja propagandna, poslovna in druga gradiva za domače in tuje obiskovalce ter da bo dobrodošel tudi vsakomur, ki boodhajal/rajžalv tujino, k ljudem, katerim naj bi tudi na tak način razširil obzorja o našem mestu, Dolenjski in Sloveniji.
ODMEVI IN ODZIVI Rast S-6/1994
^sM^aMgš

^ .^4* ^1
'*'rM'..*'
* ^*'* : * .*;; L # ^-A***^A



	Mi
	n
Bogdan Borčič: Bi. NM3, <994, Barvna jedkanica in akvatinta (iz kataloga 3. bienale slovenske grafike Otočec Novo mesto 1994)
VII
GRADIVO ZA DOLENJSKI
BIOGRAFSKI
LEKSIKON
Kare! Bačer
Dr. Matija Prelesnik; i? Albuma slovenskih književnikov
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6/1994
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON (36)
PRELESNIK JOŽE ponarejevalce denarja
R. 21. febr. 1812 na Cesti pri Dobrepoljah, n. 10. febr. 1898 na Vidmu. Napravil je sedem razredov gimnazije v Ljubljani in se učil tudi italijanščine in francoščine. Nato je odšel k vojakom in od tam pobegnil. Zaradi ponarejanja denarja je bil večkrat zaprt, vendar se mu je zmeraj posrečilo pobegniti. Zato mu je ljudstvo začelo pripisovati nadnaravne sposobnosti, o čemer pričajo tudi Trdinovi zapisi. Sloves o Prelesnikovili sposobnostih in pretkanosti je segel po vsej Dolenjski, in če je kdo nenadno obogatel, so ga takoj osumili, da mu je Prelesnik delal denar. Ni čuda, če so ga upodobili v svojih delili tudi naši pisatelji: Stritar (Sodnikovi), Trdina (Gospodična Cizara, Narodni zaklad), Detela (Gospod Lisec), Medved (igra Stari in mladi). - Stritar ZD IV, str. 412. K. Bačer: Prelesnik - sloviti ponarejevalec (Dolenjski list 19. avg. 195.5, št. 11).
PRELESNIK MALIJA pesnik in ptsatelj
R. 7. jan. 1872 (nečak Jožeta) na Gesti pri Dobrepoljah, u. I. jan. 1905 v Ljubljani. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v [.jubljani in promoviral na Dunaju za doktorja teologije 1900. V letih 1896- 1898 je bil vikar v Novem mestu. Pisal je pesmi in prozo, najobsežnejše njegovo delo pa je nedokončana trilogija o polabskih Slovanih (Naš stari greh, V smrtni senci, Vineta). Pisal je pod vplivom poljskega pisatelja Sicnkicwicza. — SBI H, str. 486. Slovenska knjižcvnost(CZI982), str. 280.
PRELOVEC ZORKO glasbenik in skladatelj
R. II. febr. 1878 v Idriji, u. 25. febr. 1919 v Ljubljani. Gimnazijo je študiral v Kranju in Novem mestu (eno leto) ter maturiral na idrijski realki. Zn glasbo ga je navdušil Ignacij Hladnik v Novem mestu, vendar se je rednemu študiju glasbe moral odpovedati. Vodil je številne pevske zbore, največ uspehov pa je dosegel s pevskim zborom Ljubljanski zvon. Urejal je mesečnik Zbori in v njem objavil 16 skladb. Med njegovimi skladbami je najbolj priljubljena že zdavnaj ponarodela pesem Dekle, daj mi rož rudečih na besedilo 15-letnega dijaka, kasnejšega književnika dr. Jože Lovrenčiča. - SBL II, str. 488. Mentor XVI/l928-29, str. 77-78.
PREMROU BRANKO pravnik
R. 16. jan. 1909 v Gorici, u. 12. nov. 1986 v Ljubljani. Diplomiral je na pravni fakulteti v Ljubljani in bil 1940- 1941 odvetnik v Kočevju. Bil je član terenskega in rajonskega odbora OE v Kočevju, po kapitulaciji Italije pa je na kočevskem procesu oktobra 1941 brani) 21 organizatorjev in poveljnikov vaških straž in plave garde, zajetih na Turjaku in v Grčaricah. Decembra 1941 je bil po izdaji zaprt in od Nemcev obsojen na smrt, potem pa pomiloščen. -Prim SBL 12. snopič, str. 89.
PREMROU MIROSLAV zgodovinar
R. 4. nov. 1871 v Gorici, u. 5. marca 1944 prav tam. Po študiju prava na Dunaju in Gradcu je bil notarski pravnik pri dr. Pučku v Krškem in se poroči) s hčerjo pisatelja dr. Janeza Mencingerja. Pozneje je žive) na Primorskem in raziskoval rimske in vatikanske arhive ter objavlja) gradivo, pomembno za cerkveno zgodovino južnoslovanskih dežel. - Prim SBL 12. snopič, str. 90. SBL II, str. 492.
PREMRLI LADO (VLADIMIR) publicist
R. 12. jul. 1912 v Novem mestu, u. 17. marca 1987 v Trstu. V Novem mestu je živel le dve leti, ko je bil tu njegov oče v službi pri gradnji železnice. V osnovno šolo je hodil v Razdrtem, se izučil za krojača in se sam izobraževal, posebno v književnosti. Po vojni je pisal članke o slovenski književnosti v Primorski dnevnik. — Prim SBL 12. snopič, str. 91. !'DK I I. jul. 1982, str. 1 - slika.
AlliinPrepcIuh-Alnlitus; iz Albuma slovenski!) književnikov
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 3-6/1994
PRFMRU MILENA roj. MOHORIČ pisateljica in prevajalka
R. 16. avg. 1905 v Ormožu (žena Vladimirja), u. IS. avg. 1972 v Ljubljani. Gimnazijo in študij germanistike je končala v Ljubljani in bila 1929 profesorica na novomeški gimnaziji. Med vojno je bila v italijanski internaciji, nato v partizanih. Povojni je bila profesoricam) Višji pedagoški šoli v Ljubljani. Pisala je pesmi, prozo, kritike in članke v napredne liste in revije, zlasti v Modro ptico. - SHI. II, str. 494.
PRHMRU VLADIMIR književnik
R. 25. jan. 1902 v Boštanju (mož Milene), u. 5. okt. 1949 v Ljubljani. Študiral je na novomeški gimnaziji in po maturi medicino v Ljubljani,-Zagrebu in Gradcu, prestopi) na filozofijo in 1929 diplomiral v Ljubljani iz kemije in fizike. Poučeval je na srednji tehniški šoli v l.j., nato služboval na banovinskem zavodu za raziskovanje novotvorb in organiziral biotehnični laboratorij ter raziskoval rakasta obolenja. Med vojno je bil pod Italijani na listi talcev, bil izpuščen in ponovno zaprt, Nemci pa so ga internirali v Dachauu. Z literarnimi prispevki je sodeloval v Lepi Visli, Treh labodih, Liuhljauskem zvonu, Tanku itd. Prevajal je iz nemščine in angleščine. — SBL II, str. 494.
PRENNER KAREL JOŽEF zgodovinar R. 3. nov. 1780 v Škofji l oki, u. 1.1. maja 1841 v Stični. Od 1815 do 1841 je bil aktuar verskega sklada gospostva v Stični. Za časopis Garniolia je napisal 17 razprav in člankov, v katerih opisuje stare kranjske in štajerske plemiške rodbine, med njimi grofe Auersperge in grad Bogenšperk. — SBL II, str. 495.
PREPELUH ALBIN - ABDITUS politik in publicist
R. 22. febr. 1881 v Ljubljani, u. 20. nov. 1917 prav tam. Po osnovni šoli je dovrši) strokovno šolo za lesno obrt, bil dnevničar pri ljubljanskem deželnem sodišču, kanclist na Brdu in v Ribnici (1908—1915), kjer je postal oficia). Po prevratu je bil komisar pri poverjeništvu za socialno skrbstvo in po upokojitvi direktor Blaznikove tiskarne, poznejše Univerzitetne tiskarne. Bil je ena osrednjih osebnosti takratne socialistične stranke in soizdajatelj socialistične revije Naši zapiski. Pomembnejše kot Prepeluhove pesmi in črtice so njegovi politični spisi, pogosto objavljeni pod imenom Abditus, npr.: Socialni problemi, Idejni predhodniki današnjega socializma, Pripombe k naši prevratni dobi (1911). — SBI.H, str. 495. A. Prepeluh: Pripombe k naši prevratni dobi -slika.
PRESETNIK I RANCE gledališki in filmski igralec
R. 28. avg. 1911 v Stožicah pri Ljubljani. Tik pred drugo svetovno vojno je začel nastopati v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani, odšel v partizane in bil član SNG v Črnomlju. Med drugim igral v Borovih Raztrgancih in Županovi Micki. Kot karakterni igralec nastopit v nad dvesto igrah in filmih Na svoji zemlji ter v Kekcu. — SDL II, str. 84 - s sliko. Kdo je kdo Slovencem (1991), str. 206.
PRESKER IVAN pravnik
R. leta 1857 v Prelaskem na Štajerskem, u. kot višji sodni svetnik leta 1916 v Velikih Laščah. Služboval je med drugim tudi v Krškem, nazadnje v Ljubljani, kjer je ob upokojitvi prejel najvišje priznanje za odlično delo. Ukvarjal se je tudi z leposlovjem in zapustil v rokopisu več pesmi. — Pol stoletja društva Pravnik, str. 68.
PRESL MIRO kulturno-prosvetni delavec
R. 18. jul. 1899 v Bazovici pri Trstu, u. I. dec. 1985 v Izoli, pok. v Bazovici. Študiral na učiteljski pripravnici v Tolminu in učiteljišču v Gorici ter maturiral v Trstu. Od 1918 do 1942 poučeval na meščanski šoli v Črnomlju, bil v italijanski internaciji in nato v partizanih. Po vojn) je dela) v Bazovici in Trstu in bil med drugim tajnik Slovenske prosvetne zveze. — Prim SBL 12. snopič, str. 96.
H. Justin: Prešeren in Smole; ix Prešernovega albuma, 1949
GRADIVO ZA DOL ENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6/1994
PREŠEREN FRANCE največ)! slovenski pesnik
R. J. dee. 1800 v Vrbi na Gorenjskem, n. 8. febr. 1849 v Kranju. Od I. 1807 alt 1808 do 18)2 je žive) pri prastricu /upniku na Kopanju na Dolenjskem. Ta ga je dve leti sam poučevat, nato pa ga je poslal na osnovno šoto v Ribniei. Kaj je Prešeren tam doživel, ni jasno, še na smrtni postelji pa se je z obžalovanjem spominjal ribniških dni. Prešerna vežejo z Dolenjsko še drugi dogodki in ljudje, tako na primer obiski na gradu Prežek pod Gorjanci, ki mu je bil od 1844 do )840 lastnik pesnikov zelo dragi prijatelj Andrej Smole; v Novem mestu se je eno leto po pesnikovi smrti naselila njegova nesojena ljubezen Julija Primic, poročena s plemičem Jožefom Sebeuehenstuelom, predsednikom deželnega sodišča, in je tu tudi pokopana; v Šentrupertu je dolgo let živel iti 26. avgusta 1891 tudi umrl župnik Alojzij Košir, ki je kot kaplan pesniku pred smrtjo podelil sv. zakramente, itd. Namenoma se omejujem na te podatke o pesnikovem življenju in delu, saj so ostali splošno znani. Ivan Andoljšek: Ko se je šolal pesnik France Prešeren v Ribnici na Dolenjskem (Sodobna pedagogika XXXIII/ 1982, str. 206). Karel Bačer: Iz dolenjske preteklosti, str. 5.
PREŠEREN JOŽE urednik in verski organizator
R. 4. februarja 1909 v Smolenii vasi pri Novem mestu, u. 14. marca 1992 v Trstu. Po maturi na novomeški gimnaziji (I. 1929) je študiral bogoslovje v Ljubljani in Rimu ter I. 1944 doktoriral iz cerkvenega prava na Grcgoriani. Po vojni je poučeval verouk na raznih tržaških šolah, ustanovil društvo slovenskih gospodinjskih pomočnic, organiziral skavte in napisal Skavtski priročnik, urejal mladinski list Pastir itd. Pred odhodom iz domovine je bil v letih 1945— 1941 član vodstva ekstremistične Katoliške akcije. — Prim SBI. 12. snopič, str. 97. Mladika 1992, marec, str. 46 - slika.
PREŠEREN JOŽE publicist, prevajalec in urednik
R. 15. aprila 19.49 v Žabji vasi pri Novem mestu. Maturiral jena novomeški gimnaziji in I. 1964 diplomiral iz slavistike na ljubljanski univerzi. Je urednik Rodne grude, revije za naše izseljence, in .-Slovenije« (v angleščini) ter prevaja iz. angleščine in srbohrvaščine. — 225 let, str. 455. Dolenjski list 10. maja 1979, str. 18/19 - slika. Kdo je kdo za Slovence (1991), str. 206.
PREŠEREN JOŽEF duhovnik
R. 16. marca 1752 v Vrbi na Gorenjskem, u. 24. marca 1855 v Ljubljani. Bil je velik dobrotnik svojemu pranečaku pesniku Prešernu, ga poslal v ribniško šolo in tudi pozneje podpiral. Ko je služboval na Ježici pri Ljubljani, se je pesnik pri njem pripravlja) za izpite na univerzi in ko se je Jožef kot upokojenec naselil vRožniulicivLjubljani, je pesnik pri tijetn stanoval do stričeve smrti. Tam so nastale najpomembnejše Prešernove pesnitve, med njimi Sonetni venec. Kidrič, Prešernov album, str. 292. SBI. II, str. 506-7 (rojstni datum: 17. marec).
PREŠERN JAKOB planinski pisatelj in potopisec
R. 9. jul. 1888 v Begunjah na Gorenjskem, u. 14. febr. 1975 prav tam. Študiral je na gimnaziji vi.jtibljani ter nadunajski utuverzi. L. 1912 je protnoviral za doktorja prava. Kot sodnik je služboval tudi v Novem mestu in Krškem. V Planinskcmvcstnikujcobjavljalpotopise, spomine, zgodovinsko in planinsko imenoslovno gradivo. — SBI. H, str. 566. Planinski vestnik XX/I964, str. 45 -slika. Delo 15. febr. 197.5 (osmrtnica).
PRETNAR JOSIP planinski organizator in urednik
R. 18. febr. 189) na Veliki Dolini pri Krškem, u. 41. jul. 1969 v Ljubljani. Gimnazijo je obiskoval v Ljubljani in Celju, študiral pravo v Gradcu iti Zagrebu ter promoviral I. 1919. Urejal je Obrtni vestnik iti Obrtniški glasnik in kot predsednik Slovenskega planinskega društva društvo reorganiziral in povečal število članstva. Po njegovi zaslugi je Planinski vestnik dosegel evropsko raven. SBI II, str. 567.
Ml.ulu]t\ 4. i.ui. l4U4
l)r. Ivan Prijatelj; i/Albuma slovenski!) književnikov
(.RADIVO ZA DOLENJSKI HIOGRAESKI LEKSIKON Rast 5-6/1994
PRETNAR STOJAN pravnik, častni član novomeške občine
R. 23. jan. 1909 v Bovcu. Gimnazijo je študirnt v Novem mestu (matura L 1927), pravo pa na ljubljanski univerzi, kjer je tueli promoviral. Med vojno je bil v italijanski internaciji, pod Nemci pa na prisilnem delti v Salzburgu. Leta 1950 je postal docent, nato pa izredni in redni profesor za gospodarsko pravo na Univerzi v Ljubljani. Kot strokovnjak za gospodarsko in patentno pravo se jeuveljavildomainvtujini,bilčlanštevilnibstrokovnihtistanovin komisij ter bil I. 1981 imenovan za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Je avtor člankov in razprav, objavljenih v slovenskem jeziku, srbohrvaščini, traucoščini in angleščini. I'rejel je visokaodlikovanja,naslov zaslužnega univer-zitetnega profesorja in je od 1989 častni občan Novega mesta. Prim SBL 12. snopič, str. 99. Mladina4. jan. 1994, str. 3 -slika.
PRETNER (PRETNAR) VALENTIN duhovnik, Prešernov znanec
R. S. fchr. 1802 na Bledu, u. 1.5. apr. 1868 pri Sv. Križu pri Litiji. Kot študent lilozofijc in teologckstcrnistjcbil domači učitcljjukjc Primic innjcncga brata in je v hišt) Primčevih zahajal tudi v času. ko so nastajale Prešernove pesmi, posvečene Juliji. Nekaj spominov nanju je kasneje kot župnik pri Sv. Križu pripovedoval kaplanu Janezu Sajovicu. — Kidrič, Prešernov album, str. 27.5 (z napačno letnico smrti). L/ 1934, str. 677. Scmatizcm ljubljanske škofije za I. !H67.
PREŽEL) JOŽE - DJURO elektrotehnik
R. 20. avg. 1921 v Novem mestu. Dovršil gimnazijo v Novem mestu 1941. Od 1942 sodeloval v NOB Po vojni končal lil. stopnjo na elektrotehniški fakulteti v Angliji. Od I. 1964 je letalski rezervni podpolkovnik. Je eden vodilnih Iskrinih elektrotehniških strokovnjakov. Ko je ko 1970, str. 843. Dolenjski list 4. marca 1976 št. 10, str. 3 — slika.
PRtJATELJ IVAN slovstveni zgodovinar in prevajalec
R. 23. dec. 1875 na Vinicah pri Sodražici, u. 23. maja 19.37 v Ljubljani. Maturira! je na ljubljanski gimnaziji, študiral na Dunaju slavistiko in I. 1902 promoviral. Izpopolnjeval se je v Rusiji, na Poljskem in v Parizu ter 1905 nastopi) službo bibliotekarja v dunajski dvorni knjižnici. Tu se je posvetil raziskovanju slovenske slovstvene in politične zgodovine, napisal obsežno študijo o Janku Kersniku ter se pripravljal na univerzitetno kariero. L. 1919 je bi! imenovan med prvimi profesorji novoustanovljene ljubljanske univerze. Zgodaj umrlemu pesniku Josipu Murnu je pripravi! za tisk Pesmi in romance in jim doda! izvrstno študijo o pesniku, na podoben način izdal Stritarjevo antologijo in Aškerčevo čitanko z imenitnimi uvodi, Zbrane spise Josipa Jurčiča in Ivana Tavčarja z izčrpnimi uvodi in opombami ter napisal kopo literarnih člankov, esejev in razprav, s katerimi je ustvaril temelje moderni slovenski literarni zgodovini. Prijatelj je posvetil veliko skrb tudi seznanjanju Slovencev z ostalimi slovanskimi književnostmi s študijami in prevodi Puškina, Gogolja, Tolstoja, Turgenjeva itd. Njegovo največje delt) je nedokončana Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodovina I VI, ki je izšla po smrti pod uredništvom dr. A. Ocvirka (1935- )9H3). - SBL II, str. 57).
PRIJATELJ KARL
R. 22. okt. 1883 v Kamniku, u. 9. maja 1980 v L jubljani. V osnovno šolo je hodil v Ribnici, v gimnazijo pa v Novem mestu, kjer je I. 1903 maturiral. Po študiju geografije na dunajski univerzi je poučeval v Gorici, L jubljani in Mariboru ter I. 1933 postal načelnik v ministrstvu za prosveto v Beogradu. L eta 1978 je kot edini še živeči sošolec dočakal 75. obletnico mature. Prof. Prijatelj je oskrbel predelano izdajo Zemljepisa za srednje šole II Milana Pajka (L924), skupaj z. drugimi pa Zemljevid evropskih zemljin (1930), Zemljepis Evrope (1932) in Stvarno kazalo k Časopisu za zgodovino in narodopisje I -XX (1926). -Dolenjski list I. dec. 1978 št. 48, str. 12 — s sliko. SBL. II, str. 209.
Nagrobnik Julije Primic; fotografija je last Knii/nicc Mirana Jarca Novo mestu
GRADIVO ZA DOLENJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6/1994
PRIJATELJ (PERJATEL) PETER slikar R. 10. junija IH44 v ribniški župniji, n. IS. avg. 1871 v Trebnjem. Gimnazijo (Jurčičev sošolec) in bogoslovje je napravil v Ljubljani, bil I. 1869 posvečen in do zgodnje smrti kaplan na Urdu. Napravil je več oljnih slik za razne ^erkve. Eran Suklje ga v svojih spominih imenuje -velik slikarski talent«. - SBL H, str. 578. Er. Suklje: Iz mojih spominov I, str. 50. Zgodnja danica 1871, str. 280.
PRIMG JOŽE novinar in publicist
R. 15. jul. 1935 v Birčni vasi. Po dovršeni srednji šoli za turizem in gostinstvo je bil od 1958 do 1991 novinar Dolenjskega lista. Tudi po upokojitvi dopisuje listu iz Kočevja, kjer živi že dolga leta, in spremlja z iskrim peresom dogodke iz svojega okolja. Napisal je knjigo Peter Klepec in njegova dežela (1991) -Podatki v uredništvu Dolenjskega lista. Dolenjski list 25. jul. 1991 št. 30, str. 16
—	s sliko.
PRIMG MARIJA novinarka
R. 27. maja 1933 na Vinjem Vrhu pri Novem mestu. Končala L stopnjo slavistike. Novinarka IMP glasnika. — Kdo je kdo za Slovence 1991, str. 208.
PRIMIG JANEZ NF.POMUK slavist
R. 23. apr. 1785 v Zalogu pri Šmarju na Dolenjskem, u. 3. febr. 1823 prav tam. Šolal sc je v Ljubljani, nato v Gradcu študiral pravo. Pod Kopitarjevim in Vodnikovim vplivom je razvil živahno literarno dejavnost in da) pobudo za ustanovitev stolice za slovenski jezik na graškem liceju it) postal tam profesor. Napisal je Abecedo za slovence, antologijo Ncmško-stovcnska branja iti Ncm-ško-slovenski bttkvar (slovar). Nadaljnje delo mu je preprečila duševna bolezen.
-	SBL II, str. 579.
PRIMIG JULIJA por. SGHEUGHENSTUEL Prešernova oboževanka
R. 3f). maja!8]6vLjub!jani, u. 2. febr. l864 vKandiji, pok. vSmihelu. O veliki noči 1833 se je Prešeren v trnovski cerkvi zaljubil vanjo in ji potem posvetil vrsto pesnitev, med katerimi je najpomembnejša Sonetni venec, kjer se mojstrsko prepletata motiv ljubezni do Julije in domovine. Julija se je leto po pesnikovi smrti preselila z možem v Novo mesto, kjer je tudi umrla. Pokopana je na šmihelskem pokopališču. — Prešernov album (1949), str. 298, 95 (slika).
PRIMIG JULIJANA roj. HARTL
R. 27. marca 1786 v Ljubljani (mati Julije), u. pri hčeri na gradiču Ncuhof v Novem mestu 26. okt. 1855, pok. v Šmihelu. Njen nagrobnik je vzidan na zunanji strani kapele, prav nasproti hčerinega groba. — Kidrič Er.: Prešernov album, str. 275 (z napačnim poimenovanjem gradiča Neudorf namesto Ncuhof in napačno letnico rojstva 1787). Ljubljanski zvon 1934, str. 676.
PRIMOŽIČ ŠTEFAN šobi.k in publicist
R. 17. nov. 1866 v Bistri pri Vrhniki, u. 8. dec. 1907 v bolnici v Kandiji. Učiteljeva! je na Dobrovi pri Ljubljani, se v dunajski gluhonemnici usposobi! za poučevanje gluhonemih in 1900 prevzel vodstvo novega Kranjskega ustanov, zavoda za gluhoneme v Ljubljani. L. 1905 je postal nadučitelj v Dobrepoljah. Sestavil je I I letnikov Ročnega zapisnika za slov. učiteljstvo z dragocenimi podatki o naših šolnikih. - SBL II, str. 584.
PRINČIČ STANKO učitelj
R. 26. dec. 1899 v Biljani, u. 6. jan. 1974 v Novi Gorici. Maturiral na tolmin skem učiteljišču 1922. Bil je preganjan od Italijanov, zato se je umakni) v Jugoslavijo in učiteljeva! na Čatežu (1922—1932) in v Ajdovcu v Suhi krajini (144 I — 1942), bil v italijanski internaciji na Rabu in Viscu, nato partizanski učitelj in prosvetni organizator v Biljani. - Prim SBL 12. snopič, str. I 12.
Stojan Puc; iz: Slovenski šah
GRADIVO ZA noLFNJSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON Rast 5-6/1994
PROGAR ALOJZIJ kipar
R. 27. okt. 1857 v Dolenji vasi pri Mirni Peči, u. 29. marca 1918 v Celovcu. Za podobarja se je izučil pri Jerneju Jerebu v Metliki, bil sprejet na dunajsko akademijo ter tam odprl svojo kiparsko delavnico. Izdelal je več oltarjev za cerkve na Koroškem in Štajerskem ter kipov, med njimi Kristusovo glavo za kapelo na Grmu v Novem mestu, ter nagrobnikov. — SBI. II, str. 586.
PRLJNK, roj. MODIC, LJUDMILA (ps. UTVA) knpževnica
R. 4. jul. 1878 v Ljubljani, u. 29. marca 1947 prav tam. Osnovno šolo je obiskovala v Novem mestu in Kostanjevici ter v Gorici napravila izpit za učiteljico v otroških vrtcih. Pisala je za mladino v Angelčka, Vrtec, Naš rod, Cicibana itd. ter priredila zbirko Andersenovih pripovedk. — SBI. II, str. 587.
PRUS ANTON pevec
R. 15. jul. 1922 na Krmačini v Beli krajini. Diplomiral je iz petja na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani in na Akademiji za glasbo, bil 1944 angažiran v zboru ljubljanske Opere in posta) v sezoni 1955/54 solist. Ukvarjal se je tudi s pedagoškim delom. Je zelo muzikalen pevec z. velikim glasom. - SCL str. 554. Dolenjski list 14. maja 1981, št. 20, str. 9 — slika.
PRUS FRANCI gledališki igralec
R. 10. jan. 1905 v Metliki, u. 25. apr. 1981 v Ljubljani. Bil je član Mestnega gledališča ljubljanskega in je nastopal v manjših vlogah ter v televizijskih igrah in nadaljevankah. — SGL, str. 554. Delo 25. apr. 198) (osmrtnica). Dolenjski Iistl4. maja 1981, str. 9 — slika.
PRUSHFCK HARVF.Y CRFCORY (PFRUŠFK GRFGOR) sl.kar R. II. marca 1887 v Jelovcu nad Sodražico, u. 7. jun. 1940 v Clevelandu. Od leta 1906 je živel v Ameriki kot delavec v železarni, nato harval avtomobile iti slikal. Poletja je preživlja) med Indijanci in dohil mnogo pobud v njihovi dekorativni umetnosti. Ustvaril je okoli 800 slik v olju in akvarelu ter lesorezni tehniki. —SB)H, str. 587. Ribnica skozi stoletja, str. 55— slika.
PUC ANTON pesnik
R. 8. febr. 1898 v Žužemberku. V šolskem letu l9!7/)8 je bil v 8. razredu novomeške gimnazije sošolec Mirana Jarca in je z njim tudi maturirat. V romanu Novo mesto ga je Jarc upodobil v Tonetu [ermanti. — 225 let, str. 456. Sodobnost XXVII)/1980, str. 1027.
PUC BOR)S pravnik
R. 15. maja 1907 v Gorici, u. 15. maja 1975 v Ljubljani. V osnovno šolo je hodilvCorici, Ljubljani in Dol. Toplicah. Maturira! je v Ljubljani in tam L 1955 na pravni fakulteti promovira). Od 1945 je bil v partizanih, in sicer inštruktor pri sodnem odseku Glavnega štaha NOV in POS v Črnomlju, nato tajnik belokranjskega vojnega področnega sodišča in končno na Primorskem predsednik vojaškega sodišča pri IX. korpusu. Prim SBL 12. snopič, str. I 16.
PUC STOJAN mednarodni šahovski mojster
R. 9. apr. 1921 v Novem mestu. Po smrti staršev se je družina preselila v Ljubljano. Na L šahovskem šampionatu v Novem Sadu je pridobil mojstrski naslov in se odtlej kar 18-krat udeležil tega vrhunskega tekmovanja. Trikrat je bil prvak Slovenije, nastopil pa je tudi na številnih meddržavnih dvobojih in turnirjih na Švedskem, t inskem, Nizozemskem ter dosegal tudi prva in druga mesta. — Slovenski šah ()972), str. 65 — s sliko.
PUCMJ IVAN pisatelj in politik
R. I. jun. IH77 v Vel. Laščah, u. 25. maja 1945 v Dachauu. Vosnovno šolo je hodil v Vd. t aščah in Starem trgu na Kočevskem, etovršil dva razreda gimnn-/iicvt jtihljani, sci/tičil/nmcsarjaindomaprev/dpttscstvo. MitjetuctivAme-riki, kjer se je ukvarjal s časnikarstvom. t'o povratku se je udejstvoval v politiki, postal narodni poslanecvheogradu in minister za kmetijstvo ter senator. Vmla-dosti je z leposlovnimi deli sodeloval pri Ljubljanskem zvtmtt. — SISI. H, str. 590.
I'UCFI,[ 'VAN agronom
K. IS. maja 1906 (sin pisatelja Ivana) v Vel. Laščah, u. 21. nov. 1979 v Valjevu v Srbiji. Skoraj ves čas do upokojitve je služboval tia srednji kmetijski šoli v Valjevu in pisal v srbohrvaščini člattke in knjige iz svoje stroke. Sodohnokmetijst\oXHI/l9S0št. 1, str. 112. - sliko.
i'ucn ) [ANt x (ps. i;o(;uMn. (;om NjKO)
R. 2S. avg. IS90v(<orenjivasipriRihmci, tt. 12. okt. 1964 tta ježici pri ljubljani. Sest razredov gimnazije je napravil vi jtiblj.tni, 7. in S. razred z maturo pa v Novent tnestt). Kot kaplatt je služboval tttdi v Smarjeti tta Dolenjskem (19 15	1920). S pesmimi je sotlelova) v številnih revijah ter se podpisoval
Rogtnnil (.orettjko. Zgledoval se je pri motlerni, posehtto pri Mttrnovi kmečki pesmi. - SIS! II, str. 591. Ribnica skozi stoletja, str. 16 slika.


V prejšnjettt tt.telaljevanjtt (Rast 1994 št. 5/4, str. 2MI) je tteha pri geslu POLIL RADKOprozaistmpuhlicistpopravitinapač]tipodatekosmrti.l'ra-\il)iojc:ti. 14. jtil. l9HSnaStražnjeniVrt)upri(a*)tomlju.
(iRADIVO /A 1)0] LNJSKI HIOt.RAISKI I LKSIKON Rast 5-6/1944
vm
KRONIKA
Ju!ij — avgust 1994
JUL).)
KOSIANJEVICA NA KRK), ). julija - Tukajšnji klub jamarjev je oh 10-letnici delovanja organiziral 19. srečanje slovenskih jamarjev, ki je potekalo do 1. juli-ja.
RAZBORE (TRSKA (<ORA), I. julija Na Vovkovi domačiji — vikendu je hila predstavitev nove knjige pisateljice Marjete Dajčman Afrika Afrika in tako počastili 60. rojstni dan pisateljice iz Novega mesta. Knjigo je izdala novomeška založba Erro Tonija Vovka, natisnjena pa je hila v tiskarni Hinka Crduna.
KOČEVSKA REKA, 2. jtilija — Entomološko društvo Slovenije je pripravilo na območju Stojne dvodnevno mednarodno srečanje žužkoslovcev.
METLIKA, 2. julija — Tega dne so se na grajskem dvorišču pričele prireditve v okviru Metliškega kulturnega poletja pod naslovom Pridi zvečer na grad, in sicer s koncertom metliške mestne godbe. Na slavnostni otvoritvi je govoril predsednik občinske skupščine Branko Matkovič.
NOVO MESTO, 2. julija — V dijaškem domu so predstavili svoje izsledke udeleženci raziskovalnega tabora, ki so se ukvarjali z nekdaj znano družino Mach, ki je v prejšnjem stoletju živela na Velikem Slatniku. Tabor, ki se ga je udeležilo 15 učencev z Dolenjske in iz Bele krajine, sta pripravila novomeški klub za nadarjene učenec in Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine.
ČRNOMELJ — Silvester Mihelčič, mojster igranja na elektronski harmoniki iz Črnomlja, je izdat v samozaložbi četrti zvezek skladb zn harmoniko, in sicer deset priredb koroških ljudskih pesmi za harmoniko.
LJUBLJANA - Med letošnjimi dobitniki priznanja Ambasador Republike Slovenije v znanosti, ki ga podeljuje Ministrstvo za znanost in tehnologijo, je tudi dr. Slavko Splichal, redni profesor za področje komunikologije in sociologije informacijskih procesov na Lakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, po roduNovomcščan.
POKLJUKA, 2. julija - Tu se je končal 2. triglavski slikarsko-kiparski tabor, na katerem sta med 40 udeleženci sodelovali tudi Jelka Kupec in Jožica Škof iz Novega mesta.
VINICA, 2. julija — Tu je bila spominska slovesnost ob 7.5-letnici viniške republike, 50-letnici bojev za Bosiljevo in smrti partizanskega pesnika in pisatelja Boga Elandra-Klusovega Jožeta.
Slavnostni govornik je bil Igor Bavčar. V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor Lovskega društva Črnomelj, folklorna skupina iz. Vinice in drugi.
SEVNICA, 3. julija — Na sevniškem gradu je bilo 4. srečanje ljudskih pevcev v organizaciji tukajšnje Zveze kulturnih organizacij. Nastopilo je dvajset skupin.
ČRNOMELJ, 4. julija — V kulturnem domu se je predstavil 24-članski pevski zbor Jadran iz Clevelanda, ki je eden najstarejših slovenskih pevskih zborov v ZDA (ustanovljen je bil leta 1920).
5. julija je zbor nastopil še v Metliki.
46H
JULIJ BERLIN — Mešani pevski zbor Friderik Baraga župnije Trebnje in oktet Lipa iz Trebnjega sta od 7. do 10. jutija gostovala v tem nemškem mestu. Odzvala sta se povabilu tamkajšnje slovenske katoliške župnije, ki letos praznuje 21-letnico delovanja. Oba zbora vodi Tone Strmole.
NOVO MESTO - Od 7. do 1.1. julija je v novomeški tovarni zdravil Krka potekal naravoslovni teden za srednješolce, da bi bolje spoznali to podjetje in njegovo dejavnost.
NOVO MESTO — Agencija za šport in novomeški sekretariat za družbene dejavnosti sta izdala knjižico Šport v občini Novo mesto.
OTOČEC, S. julija — V gradu Otočec je bil koncert tečajnikov klavirske delavnice prof. Alenke in doc. Igorja Dekleve, ki so se udeležili te izpopolnjevalne šole na Otočcu. Nastopila je tudi ll-letna Maja Fuerst, lanska evropska prvakinja v igranju na klavir v svoji starostni skupini.
ČRNOMELJ, 9. julija — V kulturnem domu je bila gledališka predstava enodejanke Bregarica in ljudska oblast ali krompir, ki jo je režiral Andrej Stojan. V njej sta nastopila igralca Jerica Mrzel in Iztok Valič.
SEVNICA, 9. julija - V sklopu prireditev Grajsko poletje je na grajskem dvorišču nastopila šansonjerka Vita Mavrič.
SLOVENSKA VAS, MOKRICE, 10. julija - Tu so se pričeli štiridnevni slikarski dnevi, katerih se je udeležilo enajst slikarjev iz Avstrije, Hrvaške, Italije, Makedonije in Slovenije (Zvest Apollonio, Klementina Golija, Mojca Smrdu, Vinko Tušek in Klavdij Tutta). Organizator tega mednarodnega srečanja slikarjev je bilo podjetje Hamer.
KRŠKO, I I. julija — Okoli devetdeset članov Pihalnega orkestra Videm iz Krškega je odpotovalo na mednarodno tekmovanje pihalnih orkestrov v špansko Valencio. Sodelovalo je okoli štirideset orkestrov, med njimi dva iz. Slovenije: poleg krškega še Pihalni orkester KUD Pošta Maribor. Krški godbeniki, ki jih vodi prof. Drago Gradišek, so se v prvi težavnostni stopnji uvrstili na 2. mesto.
OSLO — Od .1. do II. julija je bila v norveškem glavnem mestu mednarodna kemijska olimpiada, na kateri sta dijaka novomeške gimnazije Renata Jakše in Tomaž Maraš prejela častni medalji. Nastopilo je 141 dijakov iz 41 držav. Njuni mentorici sta prof. Marinka Kovač in Stanka Florjančič.
NOVO MESTO, 14. julija — V jedilnici Splošne bolnišnice so odprli razstavo del akademskega slikarja Izidorja Moleta iz Brezovice pri Ljubljani. O umetniku in njegovem delu je govoril Tone Gošnik, ki je pripravi) tudi izbor razstavljenih del. Razstavo je odprl direktor bolnišnice dr. Tone Starc, postavila pa jo je inž. Marta Račečič.
BREŽICE, 11. julija — V zasebni galeriji Meke so odprli razstavo del slovaškega slikarja Pavola Tesarja. Umetnika je predstavil dr. Mirko Juteršek, direktor Slovanske knjižnice v Ljubljani, za kulturni program je poskrbel oktet Orlica iz Pišec. Nekaj njegovih nabožnih slik je bilo razstavljenih tudi v cerkvi sv. Roka v Brežicah.
NOVO MESTO, II. julija — V okviru novomeških poletnih večerov je bil na muzejskih vrtovih umetniški triptih, ki so ga oblikovali plesalka Jana Menger, glasbenik Lado Jakša in slikar Jože Kotar.
JULI!
Slikar IgorOhradinovieua otvoritvi
Na slikispredstavitve.Toni Vovko, Nataša Petrov, Smiljan Trobiš in Marjeta Dajeman, avtorica knjige. Atrika Afrika
KRONIKA Rast 3-6/1994
NOVO MESTO, 1.3. julija - V pasaži na Novem trgu je novomeški kipar in slikar Igor Obradinovič pripravit otvoritev pregledne in prodajne ra/stave svojih slik in skulptur iz /gane gline. Avtorja je predstavil umetnostni zgodovinar Jožef Matijevič.
METLIKA, 16. julija Vokvirupoletnih kulturnih večerov jena grajskem dvo rišču nastopila dramska skupina Tekstilne šole Metlika pod mentorstvom Marije Roglič s komedijo Orkester.
NOVO MESTO, 16. julija — V gostišču Loka so odprli pregledno ra/stavo de) Tonija Vovka, ki se je predstavil z izborom svojih starejših in novejših slikarskih ciklov in z ilustraeijatni za knjige, ki so izšle v njegovi založbi Erro.
Na otvoritvi se je predstavila tudi novomeška pisateljica Marjeta Dajčman, ki je pred kratkim praznovala 60-letnico in oh tej priložnosti je pri založbi Erro izšla njena najnovejša knjiga Afrika Afrtka. Predstavitev je vodil Rudi Škof.
MIRNA, 17. julija - V prostorih tukajšnje osnovne šole sc je pričela poletna šola v naravi s tečajem slovenskega jezika za otroke, ki živijo v zahodnoevropskih državah. 34 otrok iz Anglije, Avstrije, Belgije, Nemčije, Švedske, Švice in (ena deklica) iz Japonske so obiskovali poletno šolo do 30. jtilija. Voditeljica je bila Dragica Motik, svetovalka za učitelje dopolnilnega pouka maternega jezika na republiškem Zavodu za šolstvo in šport.
NOVO MESTO, 17. jtilija — V kapiteljski cerkvi je bral biserno mašo tnsgr. Alojzij Turk, upokojeni beograjski nadškof. Rodil se je v Prečni 21. novembra 1909. Svoje duhovniško poslanstvo je naprej opravljal v ljubljanski nadškofiji, nato pa v skopski in beograjski škofiji. V škofa je bil posvečen 1980. leta, od upokojitve živi na Kapitlju. Slovesnosti so se med drugimi udeležili beograjski nadškof dr. Eranc Perko, ljubljanski pomožni škof Jože Kvas, stiški opat dr. Anton Nadrah. O jubilantu sta govorila novomeški prošt Jože Lap in slavnostni pridigar dr. Eranc Perko, novomeški župan Eranci Koncilija pa je slavljencu izročil priložnostno darilo.
LJUBLJANA - Na 40. mednarodnem ocenjevanju vin so od dvanajstih velikih zlatih medalj podelili štiri za vina iz krške in metliške vinske kleti; prva za laški rizling, letnika 1992 in 1993, druga pa metliško črnino, letnik 1993 in za kolednika laški rizling, izbor, letnik 1993.
Skupaj so vinarji z našega območja, ki spada v posavski vinorodni rajon, poslali na ocenjevanje .33 vzorcev in prejeli tudi zlate in srebrne medalje ter diplome.
Ocenjevali so tudi sadne sokove in brezalkoholne pijače, kjer je bil med petimi šampioni tudi izdelek River mango Tovarne rastlinskih specialitet z Mirne.
JULIJ NOVO MESTO, 17. julija — Ze šestič zapored so se v Osnovni šoli Grm pričele jezikovne počitnice za koroške otroke, ki se jih udeležuje 27 otrok različne sta-Ravnatelj Osnovne šole Crtn Mari	rosti. Zbrane, otroke, njihove starše in družine gostiteljice, sta pozdravila rav-
ian Spilar pozdravlja starše in otroke	natelj grmske šole Marijan Spilar in župan Franci Koncilija. Sprejema se je udc-
s Koroške oh začetku jezikovnih leži! tudi Franci Tomažič, predstavnik Krščansko-kulturne zveze iz. Celovca, počitnic; foto: Tone Jakše
Koncert Klare Itunljanovič v atriju kapiteljske proštije v Novem mestu; foto: I one Jakše
hOf.JUNEC (DOLINA PRI TRSTU) — Delavska pihalna godba Gasilskega društva Sevnica je izvedla med zamejskimi Slovenci dva koncerta pod taktirko prof. Franca Zupanca.
NOVO MESTO - Skupščina občine je na lastno željo razrešila dolžnosti ravnatelja Dolenjskega muzeja Rojana Rožiča in za vršilca dolžnosti do imenovanja novega ravnatelja imenovala kustosa oddelka za sodobno zgodovino Zdenka 1'iclja, ki bo to funkcijo prevzel I. oktobra.
ŠMARJEŠKE I ORLICE, IS. julija Tega dne so odprli na ogled in za prodajo akvarele Milorada Rupčiča in pastele Roža Rupčiča iz. Novega mesta.
HONC KONC — Od 12. do 20. julija je v tem azijskem mestu potekala mednarodna matematična otimpiada, ki se je je udeležilo okoli 400 tekmovalcev iz 70 držav. Slovenijo je zastopalo pet mladih matematikov, med njimi dijak novomeške gimnazije Primož Moravec, ki se je najbolje odrezal izmed članov slovenske ekipe. Uvrstil se je okoli ISO. mesta in prejel pohvalo.
PIŠECE, 22. julija — PTT podjetje Slovenije — poslovna enota PIT Novo mesto in odbor za počastitev 100-letnice Pletcršnikovega slovarja sta v tukajšnjem Kulturnem domu predstavila priložnostno znamko, izdano v počastitev lOO-let-nicc znamenitega slovarja. Slavnosti sta se med drugimi udeležila tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan in mariborski škof dr. Franc Kramberger. Uvodni nagovor je imel brežiški župan Teodor Oršatnč.
METLIKA, 23. julija — Na grajskem dvorišču je bil v okviru poletnih kulturnih prireditev koncert štirih pevskih zborov iz Črnomlja.
KRONIKA
Rast 5-6/1994 NOVO MESTO, 23. julija — V vrsti kulturnih prireditev, imenovani Novomeški poletni večeri, je imela v atriju kapiteljske proštije samostojni koncert kitaristka Klara Tomljanovič iz. Novega mesta. Glasbenica je pred kratkim diplomi-471 rala tta nemški državni glasbeni šoli v Freiburgu.
JUH) URŠNA SELA, 23. julija — Krajevno gasitsko društvo je praznovalo 65-)etnico svojega delovanja.
VELIK) LIPOVEC (PRI AJDOVCU), 23. julija - Tu je bila slovesnost v počastitev ustanovitve XV. divizije pred 51 leti, katere so se poleg borcev udeležili generala Lojze Hren in Lado Kocjan ter sekretar predsedstva borcev te divizije Bogdan Vrančič.
TRDINOV VRH (GORJANCI), 24. julija - Kot je v navadi, je dvakrat na leto na vrhu Gorjancev pri ostankih cerkvic sv. Jere in sv. Elije skupna maša, ki jo opravijo za sosednja naroda slovenski rimokatoliški in hrvaški grškokatoliški duhovniki. To nedeljo sta mašo vodila zagrebški in ljubljanski pomožni škof Juraj Jaueronac in Jožef Kvas, poleg njiju je somaševalo še več duhovnikov s slovenske in hrvaške strani, med njimi šentjernejski dekan Anton Trpin in pleterski prior Janez Hollenstein.
KAPELE, 26. julija — To vas so obiskali udeleženci mednarodnega seminarja o marginalnih območjih, ki ga je organiziral Svetovni kongres IAAS (študentov agronomije). Udeležilo se ga je okoli sto študentov iz 22 držav. Seminar so pričeli v tej brežiški vasi, obiskali pa so še druge kraje v Sloveniji.
OTOČEC, 28. julija — Tu so ustanovili Združenje podjetnikov Dolenjske in Bele krajine. To je prvo tovrstno regionalno združenje v Sloveniji, ki naj bi bilo vzorčno za druge pokrajine. V Sloveniji naj bi bilo najmanj trinajst območnih združenj, toliko, kot je območnih gospodarskih zbornic. Za predsednika so izvolili Franca Zavodnika.
BELTINCI — Na folklornem festivalu (od 29. do 31. julija) sta nastopili tudi dve skupini iz Bele krajine, in sicer tamburaši iz Sodevcev in folklorna skupina Ivan Navratil iz Metlike.
DOLENJSKE TOPLICE, 29. julija — V župnijski cerkvi je imela orgelski koncert Angela Tomanič. Bil je posvečen 25-letnici njenega koncertnega udejstvovanja.
DVOR, 29. julija — V prostorih Možetove tehnične trgovine so odprli razstavo slik akademskega slikarja Jožeta Kumra iz Dolenjskih Toplic. Otvoritev sta popestrila z nastopom Franci Može na violončelu in njegova hči Živa na sintetizatorju.
OTOČEC, 29. julija — Tu sta podpisala pogodba o sodelovanju med občino Novo mesto in katalonsko občino VILAFRANCA DEL PENEDES župana Franci Koncilija in Joan Aguado I Masdeu.
NOVO MESTO, 31. julija — Tega dne je praznoval 80-letnico znani šolnik Martin Fuis. Rodil se je v Beltincih. Po vojni je učiteljeva! na Dolenjskem, bil pedagoški svetovalec pri novomeški enoti Zavoda za šolstvo Slovenije in do upokojitve pomočnik ravnatelja na grmski osnovni šoli. Za svoje zasluge je prejel številna priznanja, leta 1972 pa Trdinovo nagrado.
ŠENTRUPERT, 31. julija — Tukajšnje gasilsko društvo je praznovalo 95-)etnico svojega delovanja.
ČRNOMELJ, METLIKA, 2. avgusta — V Beli krajini sta bila na obisku nemsut veleposlanik v Sloveniji dr. Gunther Seibert in svetovalka na nemškem veleposlaništvu Inge Trautluft, sicer zadolžena za kulturo, begunce in tisk. Spremljal ju je generalni sekretar Rdečega križa Slovenije Mirko Jelenič. V Črnomlju so si ogledali zbirni center za begunce, v Metliki pa so se sestali s predsednikom občinske skupščine Brankom Matkovičem in direktorji večjih podjetij ter si ogledali vinsko klet.
AVGUST ČRNOMELJ — Prve dni avgusta je umri znani belokranjski politik, dipl. inž. agronomije Martin Janžekovič, predsednik občinske skupščine Črnomelj.
METLIKA, S. avgusta - Na grajskem dvorišču so odprli prodajno razstavo slik in skulptur novomeškega likovnega ustvarjalca Igorja Obradinoviča. O njem in njegovem delu je govoril višji kustos Dolenjske galerije Jožef Matijevič.
NOVO MESTO, S. avgusta — Matjaž Berger je pripravil na Novem trgu predstavo pod naslovom Trije zadnji problemi duha. Nastopili so igralci Sebastijan in Boris Cavazza ter gost Aristarh Lentunov iz Moskve, gimnasti, slovenska padalska reprezentanca, piloti novomeškega aerokluba in dirkač Matjaž Tomlje. Prireditev je bila posvečena evropskemu prvenstvu v triatlonu, ki je bilo naslednji dan.
NOVO MESTO - Od S. do 2H. avgusta je že šestič potekal Mednarodni mladinski ekološko-raziskovalni tabor, ki se ga je udeležilo okoli trideset mladih, od tega štirinajst iz tujine. Organizirala ga je Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije v sodelovanju z Zavodom za socialno medicino in higieno dela, občino Novo mesto, društvom Most iz Ljubljane. Namen tabora je bil ugotov-[janje ekoloških razmer v Krki ter življenja v njej in ob njej.
MULJAVA, 12. avgusta — Tu je bita slovesnost ob zaključku Mednarodnega delovnega tabora Krt 94, ki se ga je udeležilo dvanajst mladih iz Anglije, Nemčije, Nizozemske, Belgije, Grčije, Italije in Španije. Namen etnološkega tabora, ki je poteka) od 4. avgusta, je bilo spoznavanje in ohranjanje slovenske kulturne dediščine, preko udeležencev pa tudi njena predstavitev v tujini.
Na proslavi so muljavske predicc ob kolovratih zapete nekaj narodnih pesmi, etnolog dr. Boris Kuhar pa je predstavil predice in njihovo delo, etnološke posebnosti na Muljavi in praznik veliki šmaren.
METLIKA, 13. avgusta — V okviru kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad je bil koncert de) francoskih ustvarjalcev, ki sta jih izvajala Tomaž. Lorenz na violini in Mojca Zlobko na harfi.
TREBNJE, 13. avgusta — Tukajšnje gasilsko društvo je praznovalo I 10-letnico delovanja.
DOLENJSKE TOPLICE — Od 14. do 24. avgusta je tu potekal Mednarodni mirovni tabor mladth iz dežel Alpe-Jadran, ki se ga je udeležilo 62 mladih iz Italije, Madžarske, Avstrije in Slovenije. Poleg mirovniške vzgoje so obravnavah tudi problematiko etničnih in marginalnih skupin, manjšin, nasilja v družini, med vrstniki, institucije do posameznika; poudarek je bil na komunikaciji.
METLIKA, 13. avgusta — Letošnji 3. Okarina etno festival, ki je gostoval v šestih slovenskih krajih, je v Metliki potekal od 13. do 17. avgusta. Prvi večer je bil keltski, predstavili pa sta se dve skupini, trio Liffey Banks iz Irske ter francoska skupina iz Bretanije Bleizi Ruz. Naslednji večer sta na Ciganskem večeru nastopili romska folklorna skupina Ando drom iz Madžarske in Slovenska skupina $ukar. Tretji večer — na Večeru sosedov — je igral slovenski Tolovaj Mataj ter italijanska Compagnia instrumentale tre violini.
BRATISLAVA, IS. avgusta — V tem slovaškem mestu so odprli razstavo naivne umetnosti Insita '94, na kateri so predstavili dela umetnikov — naivcev iz dvaj-KRONIKA setih držav, ki so jih ustvarili med letoma 1972 in 1994. Pokrovitelj razstave, ki Rast 3-6/1994 bo odprta do 9. oktobra, je Unesco, organizator pa Slovaška narodna galerija iz Bratislave. Slovensko naivno umetnost bodo zastopala dela enajstih slovenskih avtorjev, ki so sodelovali na taborih likovnih samorastnikov v Trebnjem, in 473 sicer: )ože Peternelj-Mauser, Konrad Peternelj-Slovenec, Greta Pečnik, Anton
AVGUST
Repnik, Viktor Magyar, Anton Plemelj, Boris Lavrič, Boris Žohar, Franci Lesjak, Sandi Leskovee in Nataša Prestor.
Po končani razstavi v Bratislavi ho celotna razstava Insita '94 gostovala od 22. oktobra do I I. novembra še v Nurenbergu.
BRFZlCF, 19. avgusta V tukajšnji Galeriji Meke so odprli mednarodno razstavo z naslovom Zapiski potovanja, na kateri se je z likovnimi deli predstavilo sedem umetnikov iz Avstrije, Italije in Slovenije. Razstavo je odprl Teodor Orša-nič, predsednik brežiške občine. Njena dela je predstavil akademski slikar prof. Alojz Konec.
NOVO MLSTO, 20. avgusta — V atriju kapiteljske proštije je nastopil Martinu kvartet s Češke, ki je bil ustanovljen leta 1976 na Praškem konservatoriju. Od leta I9H.5 nosi ime znamenitega češkega skladatelja Bahuslava Martinuja.
PORFČ, 20. avgusta — Pihalni orkester Šentjernej, ki ga vodi Sandi Franko, je gostoval v tem istrskem mestu. Na poti tja je nastopil v Lipici in Piranu.
KRŠKO — od 2). do 27. avgusta je v hotelu Sremič potekal poletni seminar za vzgojitelje, učitelje in profesorje šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem, Goriškem in v Benečiji v organizaciji organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Novo mesto ter Ministrstva za šolstvo in šport. Udeleženci so poslušali naslednja predavanja: zgodovinski in geografski oris Posavja (prof. Tomaž Dobovšek), današnji gospodarski utrip Posavja (dipl. psih. Toni Koren), šolstvo na območju organizacijske enote Zavoda Republike Slovenije za šolstvo in šport Novo mesto. (prof. Jože Škufca), kulturna in literarna podoba Posavja (prof. Tine Šoško), Pleteršnikov slovar (prof. France Novak), pogledi tia novejšo slovensko zgodovino (dr. Janko Prunk), problemi preverjanja in ocenjevanja znanja (dr. Cveta Razdevšek), materinščina kot peda gosko načelo (prof. Silvo Fatur), položaj slovenščine v Sloveniji (dr. Janez Dular), ob I 50-lctnici Jurčičevega rojstva (dr. Matjaž Kmecl), o bogatenju besednega zaklada (prof. Marija Gabrijelčič).
Udeleženci so na celodnevni eksktirziji obiskali Kostanjevico, Brežice, Pišece iti Bizeljsko, sprejel jih je tudi minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber.
RAVP.NA (Italija), 2.5. avgusta — Ultramaratonec Martin Strel iz Mokronoga je preplaval 1.56 kilometrov od Lignana do Ravene in takt) postavil svetovni dolžinski rekord.
MF/TLIKA, 26. avgusta — V Ganglovem razstavišču so odprti razstavo del akademskega slikarja Roberta Lozarja iz Črnomlja. Umetnika in njegova dela je predstavil Martin Skoliber.
SEVNICA, 26. avgusta — V okviru (.rajskega poletja, kulturnih prireditev na grajskem dvorišču, je priredila Zveza kulturnih organizacij Sevnica Slokarjev koncert pozavn. Svetovno znani kvartet sestavljajo trije tuji umetniki in Slovenec Branimir Slokar, profesor za pozavno na visoki glasbeni šoli v Freiburgu.
BRP/ZlCF), 27. avgusta — Tega dne so v galeriji Posavskega muzeja zaprli retrospektivno razstavo likovnih del Rudolfa Kotnika iz Floč pri Mariboru, ki je pred tem razstavlja) v Mariboru in Ljubljani.
MF2H.IKA, 27. avgusta — V okviru prireditev Pridi zvečer na grad je na grajskem dvorišču nastopil godalni trio Al Capone štrajh trio.
NOVO MF/STO, 27. avgusta - V okviru novomeških poletnih večerov je v atriju kapiteljske proštije nastopil znani Slokarjev kvartet pozavn.
SODELAVCt TE ŠTEVtLKE
Kare) BAO)ŠR, prot. slovenskega jezika, v pokoju. Novo mesto MarijadKiALE, sociologinja, Ljubljana
LučkadETdOVtN, knjižničarka v Kosovelovi knjižnici Sežana, Sežana )foris))Uf.AR, prof. peda^onike, vodja Kadrovske službe v Tovarni zdravil Krka Novo mesto, Novo mesto
)vatt(iRL(i()KC!(k prot. slovenskega jezika, Osnovna šola Mirna, Rakovnik pri Sentmpertti
Erane JAKOPtN, prof., akademik, upokojen, t.jubliana
Boštjan JURJE^VOtd, študent gozdarstva na Biotehniški lakulteti v
[.[uhliani, Vrhnika
MatjažKML('L,rh. literarnih znanosti, univ. prot., Iilo/olskalakulte ta, književnik, publicist, l.iutrlian.i A)ešKOEN)K, absolvent elektrotehnike, (ielje
Marjan ),)XiAN, rlijrl. inž. agronomije, novinar, odgovorni urctlnik Dolenjskega lista. Novo mesto
Jož.cfMAltJEVtO, prot. umetnostne z.t;orlovine, kustos v ))oleniski Haleriji Novo mesto, Mirna Peč
Jotka MHdO, ptihlicistka, satiričarka, članica ))mštva pisateljev Slove nije, Sežana
Katja Pf UT, (.hiakinja, (iimnazija Novo mesto, Novo mesto Stanka PUNOARTNtK, knjižničarka, t IK Kniizmca 1'avla (iolie Trebnje, Trebnje
tanjaRENER, dr. sociologije, redmprot. na l aktilteti za družbene vctlc, Liubliann
VinkoSKAt.AR, dr. znanosti, redni univ. prot., Iiubliana Zorka ŠKRAB)., prot. zgodovine in sociologije, vodja Zi^orlovinske^a arhiva Ljubljana enote za Dolenjsko m Belo kraiino, Novo mesto Dagmar Sf.EKOVETl, jrrof. biologije, iijrokojena, Izola Sonja S EEROARŠEK, prot. francoskega in an^leške^a jezika, bibliotekarka, tnštiftif za slov. literaturo in literarne vede/R( SA/ft Ljubljana, t.jubljana
RajkoŠAJNOVtd, romski jiesmk. Novo mesto
Eranci SA) ), )rrot. sociologije, vodia Dolenjske založbe jtri liskami Novo mesto, Vavta vas
Severin ŠA) ) (th) t I9S2), pesnik, prevajalec, tirednik, živel v Novem mestu
Mi)anŠKE.R).)(IS7S lš<47), dr. prava, pravni pisce Jože SKUEOA, prof. slovenskega jezika, predstojnik Zavorla Republike Slovenije za šolstvo m šport enota Novo mesto. Novo mesto Peter Š ) )d AN( )(i, lektor m tajnik v ))o)eniski založbi tm liskami Novo mesto, Novo mesto
Jane/. USEŽNtK, dr. znanosti, tmiv. prof., Univerza v t.jubljani, Visoka pomorska m prometna šola v Piranu, Novo mesto Sonja VOdOfTiN, prerini, tičiteljica slovenskega m an^leške^a jezika. Osnovna šola Slivnica, Kidričevo
Jože ZUPAN, prot. slovenskega m srbohrvaškega jezika, ravnatcli Rast S-6/1994 Osnovne šole tsentrupert, Šentnijiert
RAST
RAST
RAST
USTANOVtTLLJtN
tž.OAJATt.LJ
svLtRt.vtjt:
URtt)NtSKK)t)MOR
UK()VNtt!RLt)NtK
t.LKTOR
NAStOVURUžNtStVA
tAJNtK
NAKLADA
USK
REVtJA ZA UTERATURO, KULTURO )N DRUŽBENA VPRAŠANJA Letnik V., teto <994, št. 5-6 (27-2S)
ISSN l)!S!-67S!)lll)K<H (417. U)
1 iskarna Novo mesto — tžotetijska zatožba, zatijo t ratiei Sati
Jane/. Staptiik, predsedtiik, Atbert t etieijan (Sevtiiea), Mitiaet (-tavati ((irosttp)je), Ksetiija Ktiatit ((Ttiotnetj), Tatjana ].:unpret((irosuptje), Rosatia Maček (t.itija), Stane Peček (Trebnje), Nataša Petrtiv (odg. uredniea), Jože Prime (Kočevje), Marko Stejian (Mettika),
Jože Skufea (gt. urednik), Staša Vovk (Novo mesto), Moris Žužek (t.itija)
Jože Skufea (gtavtii urednik), Nataša Petrov (odgovorna uredniea),
Jane/ (-abrijetčič (-rastoča knjiga«), tvati (iregorčič (titeratttra),
Mitan Marketj (kttltttra), Marjan Ravbar, t.ueijan Reščič, Rttdi Stopar, t ranei Sati (družbena vprašatija), Atfonz Šterbene
t.ueijan Reščič
Peter Stefančič
RAST, l iskama Novti mesto — Dotenjska zatožba, 6S000 Novo tnesto, Ragtivska 7 a (tetefon: 06S/42t-t44,124-40S)
Peter Stefančič
tšokopise sprejema tajništvo revije, tatiko pa jiti pošitjate posame/.tiitn urednikom. Prispevki naj bodo pisani s širšim razmakom in širokim robom; priporočtjiv obseg: največ tO tipkanih strani. Rokopisov in drugega (nenaročenega) gradiva ne vračamo.
Naročnino sprejema tajništvo uredništva. Letna naročnina /a fizične osebe je t H00 StT, za pravne osebe 1000 St t. Ta števitka stane v prosti prodaji SOOStT.
Žiro račun: Tiskarna Novo mesto tžotenjska zatožba — za revijo Rast št. 52100-60t-t0472
tOOO izvodov
Tiskarna Novo mesto
Po mnenju Ministrstva Repubtike Stovcnije za kutturo (št. 4)5 — 425/^2 z dne t. juti ja )092) je revija uvrščena med proizvode, za katere se ptačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov.
RAST je nastedniea trebanjske revije SAMORAS t NtSKA Mt.St t)A t/.haja štirikrat tetno
TISKARNA NOVO MESTO
DOLENJSKA ZALOŽBA