nice indijske brigad«' To je bilo pjfetilK oktobra, leta tisočof inpetdesetega.
(KONEC)
in zrak, daljavo in čas . . . življenje. Potem se je 7. umirajočim pogledom zazrl v nebo. ki se je z večno globino odpiralo nad njim.
Šele pod večer so ga našli mrtvega . . .
Medtem ko sta dva vojaka nosila mrtvega majorja Vick-ersa, so iz daljave pluli do njih vseh glasovi zmagovite korač-
— Narodno vseuŽj hild je bilo ustanov leta, pol stoletja pred jen John Harvard.
Polagoma je vzdignil roko, zmajal kopje nad seboj in ga z zadnjim naporom volje in moči zagnal proti Suratu.
Videl je, kako se je kopje zabodlo •Suratu v prsi. Slišal je, kako je kan zavreščal, potem pa skočil na noge in z obema rokama zagrabil kopje. Videl je, kako je zastavico na kopju omadeževala kri . . . Videl je, kako je Surat kan padel, kopje mu je še vedno tičalo v prsih.
Klečal je kakor kip na svojem mestu in gledal umirajočega sovražnika . . .
Mimo njega* so topotali konji . . . Slišal je krike . . .
Potem je zagledal, kako je v Surata priletelo še eno kopje.
njo . . . Zdaj je vse dovršeno . . . In Balaklava je padla . . . Lord Raglan in zavezniki lahko zavzamejo Sebastopolj!
Geoffrey se je polagoma ozrl na levo in na desno: okoli njega je bilo vse mrtvo'. . .
Možje, ki so bili še pred nekaj urami polni življenja, ki so se šalili in pogovarjali o Angliji, o ženah, o otrocih . . . zdaj so ležali tukaj skrčeni, porumenelih obrazov, krvavi.
In ob njih Rusi . . . tudi oni so bili pred kratkimi trenutki živi ljudje . . . Prišli so sem od d!aleč . . . Tudi oni so imeli žene in otroke ... In so se prišli bojevat ..."
Zakaj ?
To vprašanje se mu je kar nenadno boleče zavrtalo v možgane. Začutil je, da mora najti odgovora nanj. Cim prej . . . Saj je že zadnji čas . . .
"Umiram . . " je^omislil in
Dvignil je glavo. Videl je, kako mimo drve tovariši, vsak izmed njih je svoje kopje vrgel v Surata . . .
Polagoma je Goeffreyu vsa ta strahota izginila izpred oči. Gledal je v daljavo. Vse okoli njega je bilo kakor sen: tako jasno in živo, a vendar tako daljno in neresnično hkrati. Ni čutil ne slabosti, ne težav, ne bolečine. Le spanec je vse močneje pritiskal nanj in vse za-peljiveje ga je skušala želja, da bi se zleknil in zaspal . . .
Okoli njega je še pokalo in zadnji konjeniki so se gnali mimo ... t
Tisti, ki so jahali, sg bili živi . . .! Torej le niso vsi padli . . . A Surat-kan je bil mrtev: Plačal je svoj dolg za tisto krvavo nedeljo v Chukotiju . . .! In Balaklava je osvojena . . . Predrli so skozi Dolino smrti . . . šest sto konjenikov indijske brigade . . .! Koliko jih je ostalo pri življenju ... ? To je bila žrtev . . . Vsi do zad. njega so bili pripravljeni na-
Gordon Aufo Wash
7017 ST. CLAIR AVE.
ENdicott 1460 •
SPET SMO PRIČELI
z
OMIVANJEM AVTOV POLI R A NJEM
S1M0N1ZANJEM •
Popravljamo avtna kolesa
V BLAG SPOMIN
DRUGE OBLETNICE NENADNE IZGUBE NAŠEGA PRE-LJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SINA
MAYTAG—
APEX-
EASY—
THOR—
1900—
CONLON—
a E.
ROTAREX— FAULTLESS A.B.C.—
Ituddv, could you spare «10.85? I want to get a cup ol coffee and a War Bond!"
FrankRazborsek
M. M. 3-C
Svoje mlado življenje je izgu_ bil v borbi .za svobodo celega
sveta 18. julija 1943.
Srčno ljubljeni sin, , umrl si za svobodo sveta ■in sedaj počivaš večno spanje, a duša Tvoja vrh neba vživa večno rajsko srečo v objemu večnega Boga.
Kadar potrebujete zavarovalnino
proti otmJu, viharju, za avtomobile, Sipe itd, se lahko in zanesljivo obrnete na
L. Petrich - IV 1874
19001 KILDEER AVE. #
OBLAK MOVER
K nam pa žalost se je naselila, ki nas ne bo nikoli več zapustila, pri nas preje ne bo veselja, dokler se skupaj s Teboj ne snidemo.
Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali po-noči. Delo garantirano ln hitra postrežba. Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega starega znanca
žalujoči ostali
STARŠI
Okrog lfiOOO &skiffi>enc<ev delavskega departmenta je priredilo poslovilni večer za svojo "bossovko," tajnico tega departmenta Frances Perkins, ko se je poslovila iz tega urada. Kot darilo ali v spomin so ji dali $50 rtojni bond, potovalne kovčege in pisalni stroj. Njen naslednik je zvezni sodnik Lewis B. Schwellenbech.
JOHN OBLAKA
1146 E. 61st St. HE 2730.
Cleveland, O. 18. jul. 1945
Ameriški Domove
in potem gredo kupovat k trgovcu, ki v tefl")
oglašuje.	5
v blag spomin
DVANAJSTE OBLETNICE SMRT PRELJUBLJENEGA IN NIKDAR POZABLJENEGA SOPROGA IN OČETA
Joseph Bencin
ki ga je Bog- poklical k sebi dne 18. julija 1933.
Dvanajst let v hladnem grobu soprog in oče že počiva in za vse trpljenje tu na zemlji v nebesih naj Ti plača Bog.
Žalujoči ostali:
Trgovci, zavedajte se nakupovalne moči skega naroda in oglašujte svoje blag"-
v	11
AMERIŠKI DOMOVINI '
/	o
Izplačalo 4?e *>am b*
___________._______________ - — — - — - — — —
MARY BENCIN, soproga; JOSEPHINE, MARY in FRANCES, hčere.
Cleveland, O. 18. julija 1945.

t
POSTREžBAo VSEH'
modelih pralni^k
sweeperjev, ra<^ 'Sl
in pripomočkih'!-. EN 4808—Pok1'1 11. d-op. do l!o]
v MALTZ ELECTRIC;
r,c$ 6902 St. Clair Ave.
UČITE SE ANGLEŠČINA
iz Dr. Ker novega	,,
ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERP
"ENGLISH-SLOVENE READER" ?
kateremu je znižana cena Ct O (r in stane samo:
Či
Naročila sprejema	a
KNJIGARNA JOSEPH GRDINA t
6113 St. Clair Ave. Cleveland
Plevam in Cjos^obah
ljudje
vedno najprej pogledajo
OGLASE
^ Kompletna ^ postrežba na
In Loyal Support
of our fighting men. we hav pledged ourselves to remifl11 every American to buy mofu ® War Stamps & Bonds *N<h<
n
r	f,
Zopet se je zravnal . . . težko ... z zadnjo močjo . . . Klečal je na enem kolenu. Z levico je krčevito stiskal prazno nožnico sablje, desnica mu je počivala na kolenu. Tako kleče je čakal od nekje odgovora in smrti . . .
Čutil je, da mu postaja glava vse težja. V rano na prsih se mu je zarinila nekaka živa roka, ki mu je hotela iztrgati vroče srce. Koleno mu je klecalo, roke drhtele. Na čelo mu je stopal mrzel pot . . .
"Vsak vojak, tudi Rus, mora' izpolnjevati svojo dolžnost . . . Tako je povelje . . . Tako je bilo od vekomaj in bo tako . . .
Tudi poveljniki dobivajo zapovedi . . . Tako mora biti . . . Vsakdo ima svoje mesto . . . na njem se mora bojevati . . . In jaz sem izpolnil svojo dolžnost ... do zadnjega ... In zdaj je konec . . ."
Zgrudil se je na tla. Glava mu je omahnila na stran. Zagledal je težke črne škornje in.
"Elizabeta je v Angliji . . . in Perry pojete tja . . . Moj mali brat Perry . . , Srečna bosta . . . Jaz bom bdel nad njima . . . Dobro je tako ... Le škoda, da se ne morem vrniti v Anglijo . . . Tam je lepo, kadar pade jesen . . . Spomladi me čaka dopust ... za ved'no . . "
Oči so se mu odprle na široko, kakor da hočejo posesati vse življenje okoli sebe; nebo
s silo iskal odgovora na vprašanje, ki ga ie mučilo.
Zdaj je začutil strašno bolečino v prsih. Kri mu je vrela v usta, polagoma je omahoval na zemljo, tujo, mrzlo, neznano . . .
Streljanja iz pušk ni bilo več slišati, samo nekje daleč so še zamolklo grmeli topovi.
Kako dolgo je neki ležal ta-' ko napol oprt na tla?
Prebudile so ga bolečine, ki so mu trgale prsi. Glava mu je gorela, roke pa so mu bile mrzle;
Še vedno ni vedel odgovora na tisto vprašanje od prej . . .
M. Jacoby - R. Leigh:
POROČNIK INDIJSKE BRIGADE
ROMAN