GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Izhaja vsak petek.
Uredništvo upravništvo Kopitarjeva ulica štev. 6.
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— poluletna . .	„	2*—
četrtletna . .	„	1*—
Posam. štev. .	„	0*10
Št. 19.
V Ljubljani, dne 8. aprila 1910.
Leto ¥.
Ljubljana, 8. aprila 1910.
Letos je na nekem shodu v Nemčiji škof iz Fulde dejal sledeče:
»Res, težaven je naš čas. Žal pa, da mnogi katoličani znamenj časa ne razumejo. Preveč so komodni; mislijo, da se da vse le s pobožnostjo doseči. Ne, to ni zadosti: treba je ljudstvo tudi socialno izobraževati, treba socialno in versko izobraževanje medseboj združiti!«
Krasne besede, ki jih je katoliški škof govoril; v Trstu pa imamo strujo, ki se smatra za edino pravo katoliško, trdi pa ravno nasprotno: da ljudstvo nič ne pomeni in socialno delo popolnoma v nič devlje ter grunta, koliko miligramov je oblast ljudstva težja ali lažja, kakor trdijo ljubljanski »modernistični krivoverci«. Potem je seveda umljivo da se v Trstu katoliška stvar prav ne razvija, ne na slovenski, ne na laški strani.
Škof iz Fulde pa misli drugače, ravno-tako vsi katoličani, ki umevajo duha in težnje časa ter potrebe ljudstva. Brez dvoma dandanašnji med katoličani v gotovih in mnogih slojih ni več verske vneme in verske izobrazbe, kdor pa misli, da bo to samo s prižnico in apologetiko izboljšal, se kruto moti. Treba je, da katoličani sodelujejo in dajo celo iniciativo za velika dela socialne reforme, le tako bodo našli pot v ljudska srca. Drugače bodo nasprotniki ljudstvo igraje v roke dobili. Ljudstvo je v današnji kapitalistiški pridobitni dobi tam, kjer najde odmeva za svoje gospodarske, težnje, kjer se mu nuja boljša gmotna eksistenca. Aktivno sodelovati pri ljudski socialni povzdigi: to je danes edina pot za katoličane, da ohranijo ljudstvo pripravno za verske ideale. Le tako je mogoče začeti tudi z versko probujo in združiti s socialnim delom religiozno.
Tako je mislil sam papež Leon XIII., tako dela centrum, tako izvajajo nemški škofje in to je tudi bila pot za katoliško re-nesanco med Slovenci. Kdor tega ne ve, naj gre brati dr. Mahničevega »Rimskega Katolika-!
Tako pa je tudi v Trstu. Vsa dolgovezna »Zarjina« člankarija, ki spominja na tiste srednjeveške prepire, koliko duhov bi imelo prostora na ostrini ene igle, ne bo niti treh ljudi mogla organizirati in vzbuditi v njih katoliške zavesti. Velekonservativni »Vater-land«, ki ga bero samo najvišji prelati, je oni teden pisal, da gre danes bolj kakor kdaj pot do srca skozi želodec, in katoličani, ki bodo samo doma čepeli, članke kovali in vsako besedo devali na apotekarsko vago, ne bodo za vero prav nič naredili. Če ne bi Bog sam s svojo milostjo in čudovitimi poti svoje modrosti ljudi pri sebi ne držal, taki cepidlačarji jih gotovo ne bodo.
Povsod se katoličani teh cagovcev in nergačev otresajo. V Nemčiji so se jih lani otresli, ko je Roeron s svojo »kolinsko konferenco«, kjer je hotel nemške katoličane in centrum na sito dejati, a je sijajno pogorel. Letos je 17 čeških konservativcev celo kato-liškonarodno stranko zatožilo škofom in kardinalu Skrbenskemu, češ, da je preveč »socialistična«. Škofi pa so nergače zavrnili in katoličani so jih pred tednom na svojem strankarskem shodu pred vrata postavili. Na katoliškem ženskem kongresu, ki se je te dni vršil na Dunaju, je nekaj cagovcev svarilo pred žensko aktivno in pasivno vo-livno pravico, češ, da se to s krščanstvom ne strinja, pa so propadli, ker so jim doka-
zali, da krščanstvo zamenjujejo s svojimi lastnimi domnevami. Katoliške žene so rekle, da smatrajo za svojo nalogo vzbujati zmsiel za praktično socialno delo, ker je to za katoličane zdaj najbolj važno. Katoliški duhovniki, laiki in škofi so temu pritrjevali in cagovci so ostali na cedilu.
Sicer pa ta protisocialen duh, ki v Trstu veje, ni samo napačen, ampak vodi naravnost v herezijo. To je namreč janzenistovski duh ali pa vsaj njegovo dete in ne katoliški. Na Slovenskem smo tega duha že imeli. Bil je protiven vsakemu poletu irt vsaki obče-koristni delavnosti in se zapiral v svoje kamrice, kjer je gojil svoje grozne škrupel-ne in pomisleke. To je duh iz Port Kovala žalostnega spomina za človeško zgodovino. Ta duh se je na Slovenskem tudi najbolj upiral katoliški probuji! Ta duh je gnal svetnika Hofbauerja pred, tribunal, ta duh je preganjal v duhu svetosti umrlega ljudskega prijatelja velikega ameriškega škofa Baraga — v domovini.
In zato, ker ta duh ni pravoveren, ga je treba z vso odločnostjo pobijati, tako kakor morajo odločni katoličani pobijati krivoverstvo in brezverstvo.
Antimodernist I.
XXX
Skromnost je lopa čednost, vendar jo včasih tudi potrebno, da pokažemo na svoje lastno delo in s tem pregostobesednemu nasprotniku zamašimo usta. Nekateri verujejo na socialno demokracijo, kot edinozveličav-no; namenoma ali iz nevednosti pa prezirajo delo slovenske krščansko-socialne organizacije med nami. Ako pogledamo po celem Slovenskem, vidimo, da je cela dežela pre-prežena z raznimi gospodarskimi, izobraževalnimi in strokovnimi društvi. Skrbi se ne samo za kmeta, kakor tako rada povdarja socialna demokracija, ampak tudi za delavca. Ako pogledamo v Ljubljano samo, najdemo že pred 15 leti tu ustanovljeno »Prvo ljubljansko delavsko konzumno društvo«, ki je že tedaj, ko o socialni demokraciji pri nas še ni bilo ne duha ne sluha, vršilo svoje organizatorično in gospodarsko podporno nalogo. Kaj pa naše »Slovensko delavsko stavbeno društvo«? Ni je stranke na Slovenskem, ki bi bila izvršila tako delo, kakor ga je izvršilo to društvo. Društvo je 102 članoma pripomoglo do lastnega doma, — iz priprostega delavca pozdignilo ga do posestnika, ki je gospodar v lastnem domu. Mogoče so nekateri izmed članov, ki so bili tako srečni, da so prišli potom tega društva do lastnega doma, že pozabili korist, katero so prejeli od društva, in mogoče danes celo zabavljajo, — pa to nič ne de, ker ni pravila brez izjem in nehvaležnost je redno plačilo sveta. Dobroto lastnega doma izpoznajo v prvi vrsti oni,ki ga še nimajo ter se morajo z mnogoštevilno družino potikati iz stanovanja v stanovanje ter bili odvisni ne samo od plačevanja visoke najemščine, ampak tudi od milosti gospodarja, ki množice tnale, razposajene dcce nič kaj rad ne gleda in se mnogokrat zgodi, da se mora tak ubog proletarec, ki ima mnogo otrok, potikati iz stanovanja v stanovanje, kakor deseti brat. Otroci, potrebni svežega zraka, morajo pa usihati v zaduhlih sobah, kjer niti za polovico toliko ljudi ni prostora.
Slovensko delavsko stavbeno društvo postavilo je na Glincah in v Rožni dolini 25 hiš, v Vodmatu 51, v Štefanji vasi 11, v Šiški 7, v mestu samem 5, pri Dev. Marij v Polju
1, na Kokrici pri Kranju 1 in v Dravljah 1 delavso hišo.
Skupna svota za te hiše porabljenega kapitala znaša približno 484 tisoč 927 kron ter pride povprečno na eno hišo 4708 K.
Ako pogledamo na posamezne skupine teh hiš, tedaj vidimo, da so veljale hiše v Štefanji vasi od 1800 do 2340 K, v Vodmatu od 2990 do 4200 K, na Glincah od 3007 do 4400 K. Povprečna številka je pa zato toliko višja, ker so si nekateri člani (nižji uradniki) postavili tudi hiše za 16.000 K do 20 tisoč kron, ki so cele palače.
Stavbeni stroški so bili v primeri z današnjimi naravnost malenkostni in tudi stavbeni svet so člani dobili po taki ceni, da reprezentujc danes vsaka taka delavska hiša dvojno vrednost nakupne cene.
Uspeh dela tega društva je, da je nastal Novi Vodmat, potem Rožna dolina in nov oddelek Štefanje vasi, — kajti poleg hiš, postavljenih po Slovenskem delavskem stavbnem društvu, jeli so graditi svoje domove tudi drugi delavci in nižji uradniki, ki so razpolagali s toliki denarnimi sredstvi, da so lahko prevzeli zgradbo na svojo roko, in nastale so cele delavske naselbine.
Tega bi brez »Slovenskega delavskega stavbnega društva« ne bilo. Ako se pa pri tem vpoštevajo težave, s kojimi se je moralo boriti to društvo, da je popolnoma brez vsakih denarnih sredstev spravilo v promet okrogli kapital 485 tisoč kron, bo vsakomur jasno, da delo, ki ga je izvršilo to društvo, ni nikaka malenkost, preko katere bi se moglo preiti molče na dnevni red.
Seveda prva zasluga gre pri tem našemu dr. Kreku, ki je bil in je še duša našemu krščansko-socialnemu delu in do zadnjega časa tudi neposredni voditelj tega društva. Brez njega bi bilo to delo izvršiti kratko-malo nemogoče. .
Slovensko delavsko stavbno društvo se je po tem delu nekako oddahnilo in zbralo svoje moči. Po približno štiriletni dobi namerava nadaljevati započeto delo in vpora-biti izkustvo, ki si ga je pridobilo v pretečeni dobi svojega delovanja. Oglasilo se je že mnogo novih članov, ki žele, da bi se jim zgradila lastna hišica, edina ovira je začasno le to, da je društven stavbni prostor treba še nasuti in izravnati, kar pa dela društvu vsled pomanjkanja pripravnega materijala težkoče. Ko se ta težkoča odstrani, se bode započeto delo z novo vnemo nadaljevalo in na ta način odpomoglo še vedno rastoči potrebi po zdravih delavskih domovih.	A. K.
XXX
Iz Trsta se nam piše:	»Društvenik«	je
že mnogokrat dajal pojasnila glede društev in društvenih odborov. Na Kranjskem se morda poslužujejo teh nasvetov, Primorska je pa v tem oziru še bolj »naprej«, ona namreč ne potrebuje več svetov, ker to že vse sama prav dobro ve. Tukaj je za ustanavljanje društev še vse prezgodaj, radi bi še počakali boljših časov, da ne bo nikjer nobenih zaprek za društva ustanavljati in da dobimo več delavcev. — No, pa še takrat, kadar nameravajo kaj ustanoviti, delajo tako oprezno, kot bi se bali, da bi novo ustanovljeno društvo ne imelo takoj v za^ četku preveč in pregorečili članov. Skrbi se posebno za to, da bi v odbor ne prišle take osebe, katere se preveč zanimajo za društveni napredek. Zato se je nekaterim takim že obljubilo, da jih le iz usmiljenja sprej-
mejo v odbor. Morda se boje, da ko bi ostali izven odbora, da bi jim preveč sitnosti ne napravljali. Če le en par takih sitnic v odbor pride, pa le ne morejo društvu nič koristiti in tudi nič škoditi. Ker bi pri odboro-vih sejah in drugih posvetovanjih, ako bi ne hotele z drugimi vred kimat5, morale molčati, če bi hotele imeti mir, do veljavne večine bi itak nikdar ne prišle, saj se ne gleda na splošni blagor, pač pa, da se soglaša z nekaterimi osebami in da se v zamero ne pride. Zatorej se tem potom zahvaljujemo za vaše mastne dijete in odklanjamo ponudbo iz usmiljenja priti v odbor ker je tudi izven odbora polno dela na socialnem polju. Prav žalostno bi bilo, ko bi moral po vseh raznih društvih delati le odbor, vsi drugi člani bi pa igrali vlogo kakega histeričnega oddelka v bolnišnici.
Druga, še hujša bolezen našega morskega obrežja je pa ta, da nekatere osebe neznatna osebna nesporazumljenja in ljubosumnosti vporabljajo v strankarske namene. To je pač žalostno za naše krščansko prepričanje in tudi dovolj sramotno, da se radi malega razžaljenja domišljave časti, kar niti nikomur ni bilo znano, da se načela kar čez noč izpremene, prav po Luter Martinovo. Ali je mogoče, da bi bil tak društve-nik dober, ali še celo, da bi bil odbornik ali predsednik, ki svoja načela izpreminja, kakor mu bolje kaže. Poprej goreč kot ogenj, vse bi najraje sam storil, ko pa ne dobi za to dovolj priznanja, ali če se mu pokaže resen obraz, radi tega postane največji sovražnik in nasprotuje, kjer more. To je za enkrat prvi slučaj, a upamo, da ni zadnji, ker take vrste ljudje se težko poboljšajo, ker se jih mora vedno gladiti, če ne, je pa joj. O uboga moja koža!
Nekaterim se je sanjalo v čitalnici pri oknu, da je bil uvodni članek od prvega aprila v »Naši Moči« v Ljubljano prinesen, namesto poslan, pa o tem jaz prav nič ne vem. (Mi tudi ne. Ne potrebujemo, da bi nam kdo članke donašal, ko sami vidimo da se mesto praktične agitacije in dela med ljudstvom trati zlati čas v rilcokuhariji in v premišljevanjih, ki dovajajo v herezijo. Uredništvo.) Zakaj podtikate take stvari vam^ne-ljubim osebam, brez da bi mogle dokazati, samo zato, da jih počrnite? Ali je to vaše krščansko človekoljubje? Ali nimate nič vesti? Pomnite, da povračivni dan je zadaj! Vas srčno pozdravlja vaša, vas srčno ljubeča	Gostinja.
XXX
Vedno pogosteje se čujejo pritožbe, kakšne, kako slabe in kako zanikarna da so sedanje služkinje. Ne rečem, da je temu kriva samo gosposka nervoznost, samoljubje, sebičnost in potratnost, ki drugemu, posebno nižjemu ljudstvu nič ne privošči, da, celo še tisto ne, kar v resnici zasluži. Za ubogega posla je vse predobro in vse predrago, da, celo še lepe besede se mu ne privošči1. Ako kdaj res služkinje niso take, kot bi imele biti, to največkrat ni njihova krivda. Takim nedostatkom kriva je le njihova pomanjkljiva vzgoja. Ne mislim pa tu na vzgojo mladih, še otročjih ali šolskih let, v katerih je človek še bolj malo razvit v mislih na poznejša leta. Pač pa mislim na vzgojo, ki se prične takoj potem, ko se dopolnijo postavno določena šolska leta. To je tisti čas, v katerem mlado dekle najbolj potrebuje nadaljne vzgoje in izobrazbe. A žalibog, da mora, komaj ko zapusti šolske klopi, že za kruhom v svet. Pri svoji gospodinji ne najde svoje skrbne matere, pač pa svojo iz-koriščevalko. Taka gospodinja, ki sprejme v službo 14- ali 16-letno dekle, skrbeti bi imela za njeno nadaljno vzgojo in da bi se izurila v domačih delih; saj bi gospodinje same imele svoj trud obilno poplačan s tem, da bi si vzgojile dobre posle. Pa bo katera rekla (kakor je bilo že enkrat v enem časniku čitati):	»Ja, sedaj naj pa še značaje
poslov študiram, še tega se manjka, kdo mi Ido pa kaj dal za to?« Seveda, če že nobena gospa noče značajev poslov študirati in jih tako pametno poučiti v hišnih opravilih, potem so vse pritožbe zoper posle ničeve. Vsakega najmanjšega dela se treba priučiti kako pa naj zna, ako jo nihče ne pouči, in če ji tudi gospa kaj reče, je to rečeno le s trdimi, osornimi ali celo surovimi besedami, ki dekleta bolj k trmi, svojeglavnosti in nezadovoljnosti vodijo, kakor pa k udanosti in ljubezni do dela.
Iznašlo se je sicer neko sredstvo za nadaljno žensko izobrazbo. V novejšem času
ustanavljajo se gospodinjske šole in drugi poučni tečaje le žal, da tudi teh naša dekleta ne bodo mogla obiskovati. Če bi bil pouk tudi brezplačen, vendar je treba nekaj imeti, da se zamore nekaj mesecev preživeti brez zaslužka. Take šole so le za premožnejše, a katere nimajo nič, jim tudi s takimi tečaji nič pomagano ni. Pa bo kdo rekel: saj služkinje ne potrebujejo gospodinjskih šol. Saj menda ni nikjer zapisano da bi morala služkinja vedno služkinja ostati. Z dokazi bi se lahko dalo podpreti, da dekleta, ki so že mnogo let služile, vendar dobro gospodinjiti ne znajo, temu bi znal marsikateri mož pritrditi, kateri ima tako ženo.
Torej za ubogo nižje ženstvo ni nikjer nobene pomoči. Delodajalke se niti potruditi nočejo, da bi si same vzgojile boljšo posle. Gospodinjske šole, četudi niso preveč drage, vendar so še mnogo predrage za večino deklet, in vendar bolj izurjena dekleta laglje službo dobe in so tudi bolje plačane.
Eno sredstvo bi se pa že dobilo, ki bi vsaj nekaterim in vsaj nekoliko pripomoglo se nekoliko bolj izuriti v nekaterih hišnih delih, posebno za tista mlada dekleta, ki na novo v mesto prihajajo in ki se k nekaterim delom niti pripraviti ne znajo.
V prvi vrsti bi se imeli ne le po večjih in manjših mestih, marveč tudi po vseh trgih ustanoviti zavodi za brezposelna dekleta. Taki zavodi bi morali imeti nalogo, dekleta za časa brezposelnosti, ne le dajati jim hrane in prenočišča, marveč gledati tudi na to, da se dekleta še kaj drugega nauče, kakor kuhati, šivati, likati itd. So sicer nekatera društva, ki imajo to nalogo, da izvajajo taka učenja po par ur na teden, pa kaj je to? Tiste, ki najmanj znajo in ki so pouka najbolj potrebne, pa zraven ne pridejo. Tako učenje jim namreč ne diši, zato imajo polno izgovorov. In taka dekleta so navadno največkrat in po najdalj časa brez službe. Ako bi se ta pouk vršil v zavodu, morala bi se ga vsaka taka poprijeti in se dela učiti, da dobi prakso, tako se bo privadila dela, bo laglje v službi ostala in tudi potrpela, ko bo videla, da se v zavodu tudi dela in da se delomržnim nikaka potuha ne daje.
Če bi taki zavodi hoteli na splošno korist naših deklet prav veliko storiti, morali bi se kolikor mogoče ustanoviti tako, da bi bili eden z drugim v zvezi pod osrednjim vodstvom. Nekaterim se to preponiževalno zdi, da bi se eno društvo moralo drugemu klanjati. Dobro je sicer tudi tako, a koristi vendar ni iste. Seveda bi bile bolj ponosne na samostojnost, a sam ponos včasih tudi premalo nese. Ne vem čemu bi se nam zdelo to preponiževalno, če hočemo biti ud močnejšega telesa. Pravijo, da »denar je sveta vladar«, in vendar se denarni mogotci, tovarnarji in kapitalisti združujejo ne le po akcijah, marveč tudi po kartelih in trustih, da postanejo tako močnejši in da jim tako mala obrt ne more škodoti. Nič se ne sramujejo, da niso vsak zase samostojni, da jim le nese. Premnogokrat je berač večji bahač, kakor marsikateri bogatin, zato pa ostane berač, ker se njegov ponos vlcloniti noče.
To je nekako tako, kot bi se reklo: mi smo mi, mi smo bojna četa, ki se nikogar ne boji, dokler ji nobeden nič noče. Če smo združene v eno skupno celoto, pomenjale bi kot faktor, na katerega se mora ozirati, da, celo država bi nas vpoštevala. Tako pa taka posamezna samostojna društva nimajo nikdar tiste veljave, ker vsako društvo bi imelo svojega voditelja, eden bi šel na desno, drugi na levo, eden prehitro, drugi prepočasi, tako da bi bilo mnogo zaprek, predno bi mogle kaj boljšega doseči. V tem oziru nam je nemogoče napredovati, ako ne bomo bolj držale skupaj.
Govori se o tem že nekaj toda s samim govorjenjem ni še vse opravljeno, resnih dejanj je potreba. Teh pa sedaj še videti ni.	Radoslava.
Tobačno delavstvo.
Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza. Pretečeno nedeljo in ponedeljek se je vršil .občni zbor zveze kršč.-soc. tobačnega delavstva na Dunaju. Ko je predsednica Kleinert pozdravila navzoče odposlance posameznih skupin in došle goste, je tajnik sporočil in prečital pozdrave dr. Kreka in di*. Korošca ter raznih krščanskih strokovnih društev.
O delovanju je poročal tajnik Ullreich zelo spretno. Iz poročila je razvideti da je
krščanska tobačna organizacija v teku dveh let močno napredovala. Ko so se odobrila poročila tajnika in blagajnika, se je vnela zelo živahna razprava glede povišanja prispevkov. Konečno je bil sprejet predlog, da se s povišanjem prične šele z julijem 1911. Intersanten je bil tudi razgovor o razmerah delavstva sploh. Pri tem se je pokazalo, da bode treba še marsikake izpremembe v upravi tobačnega monopola. Sprejelo se je več predlogov, ki merijo na zboljšanje razmer tobačnega delavstva. Od krščanske tobačne organizacije v Nemčiji je navzoč gospod Gerhard Cammann, ki jo sporočil pozdrave te organizacije. V nedeljo zvečer pa je priredil pevski odsek sprejemni večeif Imeli smo priliko občudovati umetniška proizvajanja otakrinših tobačnih delavcev. Po zborovanju pa je šla v torek deputacija občnega zbora k generalnemu ravnatelju, ki je deputacijo zelo prijazno sprejel in obljubil, po možnosti ustreči željam delavstva.
»Glasnik« za april' izide, ko dobi uredništvo poročilo o letošnji glavni skupščini »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«.
Med brati in sestrami.
Ljubljana. Veliko skioptično predavanje bo v veliki dvorani »Uniona« prihodnji torek točno ob pol 8. uri zvečer. Kazale se bodo prekrasne skioptične slike iz strašne francoske revolucije. Slike bo pojasnjeval dr. Josip J e r š e. Prosimo, da občinstvo pride pravočasno. Sedeži so po 40 vinarjev, stojišča po 10 vinarjev. Ker je to velezani-mivo predavanje združeno z velikimi stroški, agitirajte za veliko udeležbo!
Ljubljana. Somišljenike in somišljeniee iz Trnovega in Krakovega vabimo, da pridejo zanesljivo v nedeljo, 10. aprila točno ob pol 11. uri dopoldne na ustanovni zbor prenovljenega našega izobraževalnega in gospodarskega društva za Trnovo in Kra-kovo. Zborovanje se vrši v prostorih Sokli-čeve gostilne. Na zborovanju govori deželni odbornik prof. Evgen J are. Pristop imajo samo somišljeniki in somišljeniee S. L. S.
Velikansk požar je uničil v ponedeljek vrjansko papirnico. Pogorela je do tal. Prizadetih je približno 200 delavcev in delavk. Ni še znano, kako da je nastal požar. Vrjan-ska papirnica pripada medvoškim papirnicam družbe Leykam-Josefsthal.
Jesenice. Opozarjamo na politični shod, ki se bode vršil v nedeljo popoldne ob pol 4. uri v »Delavskem domu« na Savi.
Sava. Pod oblastjo mojstra M. se delavcem pač ne godi dobro v tovarni, seveda delavkam še veliko slabeje. Mož, ki menda nima niti pasjega srca, laja in renči nad delavkam, naj si bodo krive ali ne. Niti iskrice človekoljubja; saj če bi so delavka •pred njegove noge zgrudila, bi še zarenčal: Nesite mi tega umirajočega h .... a stran, da se ga mi ne bo treba ogibati. Pred par dnevi so snažile delavke okna pri električni centrali in to v visočini do sedem metrov. Neka delavka je postala na lestvi vrtoglava ter prosila, da se jo premesti k drugemu delu. Toda mož nečloveškega srca kratko-malo veli: »Če ne moreš delati, pa pojdi domov.« Kaj hoče storiti sedaj ta moderna sužinja? Slučaj prinese ob tem prizoru mimo vodjo električne centrale. Ko vidi le-ta unogo delavko plakati, sc takoj zavzame za stvar ter pove par gorkih krutemu mojstru. Delavka je dobila drugo delo. Kaj morda na ve ta »človekoljub«, da delavke nismo prav nič zavarovane zoper nezgode? Da ne smemo delati na krajih, kjer smo vedno v smrtni nevarnosti? Kdo bo skrbel za delavko, če se ponesreči? Mar mojster? Tovarna bi porekla, pojdi, od koder si prišla. Tako se godi delavkam na Savi. »Fi-liantrop M.«, pač še ni videl teči solz sirot ponesrečenih delavcev in delavk-mater, katere, ko dorastejo, kolnejo njega, ki je nekdaj povzročil njih bedo in katerega brezvestna in brezsrčna parola je: Delaj po mojih mukah, ali pa crkni kot pes!
Iz Trsta. Način, na kakršen tukajšnje gospe z nami postopajo, je že neznosen. Skrajna sila je prikipela do vrhunca. Evo slučaja, ki je doletel mojo znanko. Pred štirinajstimi dnevi je iskala službe ter jo dobila pri nekej gospej, a morala je čakati štirinajst dni za vstop. Posclsko knjigo je seveda pri gospej pustila. A ko je prišla določeni dan v službo, pove ji »ljubezniva dama«, da je že drugo vzela med tem časom. A da se je nekoliko postrcžljivo poka-
zala, rekla ji je, cla ji je dobila službo pri neki drugi gospej, njeni znanki, kjer bo imela boljše, nego pri njej. Res, kakšna požrtvovalnost! No, in ko je dotično dekle prišlo k onej, tako dobrote polni gospej, ji je »milostna« povedala, da jo sicer sprejme v službo, a samo za tri mesece, ker potem ona odpotuje na letovišče za dva do tri mesece. Ako ne bo nobene dobila, ko nazaj pride, bo pa zopet lahko pri njej v službo stopila. O ti ljubeznivost gosposka! A tega pa ne pomisli »milostljiva«, da meseca julija in avgusta se tu v Trstu ne dobi službe cla bi bila kaj vredna, ker večji del tržaške gospode odpotuje na letovišča v poletnem času. Dekle seveda ni sprejela službe, kar je prav storila, za tri mesece se pač ne izplača vstopiti v službo k tako dobri gospej. — Ni pa prav storila to da je stvar pustila zaspati. Mar se li ne najde za nas nikjer pravica? Je li to prav da je dotična gospa odklonila dekle ko je ta morala štirinajst dni na svoje stroške biti njej na razpolago? Ne in ne. To je vnebovpijoča rkivica. In to se čestokrat dogaja. Zatorej dekleta, bodite bolj odločne in nikar v takih slučajih, ako se vam pripete, ne mignite samo z ramami, misleč si, da itak nič ne pomaga, torej boljše da molčim. Nikar tako, dekleta! Ako se nam od strani naših gospodarjev godi krivica, iščimo pravico tam, kjer jo delijo v enaki meri nam in našim gospodarjem!
Prometna zveza.
Krajna skupina Ljubljana »Prometne zveze« javlja, da bodo bodoči teden vselej ob 6. uri zvečer informacijski sestanki v hiši »Zadružne zveze« (nekdanji hotel Grajžar), Dunajska cesta št. 32, in sicer po posameznih kategorijah. Sestanki bodo v stanovanju, I. nadstropje, na desni, nasproti uradnim prostorom »Zadružne zveze«. Kategorije so sledeče razdeljene: Ponedeljek, dne 11. aprila prožni delavci; torek 12. aprila skladišče; sreda 13. aprila pisarniško osobje (sluge itd.); četrtek 14. aprila pripenjači in čuvaji; petek 15. aprila ostale skupine. V torek 19. aprila 1910 se koalicionirajo informacijski zapiski. V slučaju, da bi kdo bil zadržan bodisi po službi ali kakorkoli si bodi, da bi ne mogel priti določen čas k sestanku svoje skupine, pride lahko tudi ob prihodnjih naznanjenih sestankih. Naše uredništvo zelo želi, naj bi sestankom krajne skupine južne železnice kmalu slediii oni članov »Prometne zveze« državne železnice, Ljubljana.
Dne 2. aprila je imela skupina Prometne zveze Ljubljana južni kolodvor svoj mesečni društveni sestanek v gostilni gospe A. Češnovar v Kolodvorskih ulicah. S ponoj-som moremo reči, da je bil sestanek jako dobro obiskan, udeležencev je bilo blizu 50. Sestanek je otvoril predsednik s pozdravom državnega poslanca častitega gosp. monsig. dr. Žitnika in vseh navzočih udeležencev. Nato nam je častiti gosp. monsig. Žitnik razložil nejastnosti pravil provizijskega sklada za delavce južne železnice. Na prošnjo nekaterih članov Prometne zveze se je č. g. državni poslanec monsig. dr. Žitnik sam potrudil in se informiral pri vodstvu južne železnice na Dunaju, kjer je tudi dobil pojasnila in jih tukaj natančno s številkami razložil, na kar se je pričelo živahno razpravljanje gmotnih potreb in izprememb pravil provizijskega sklada. Č. g. državni poslanec dr. Žitnik nam je tudi obljubil, da bode on posredoval pri vodstvu južne železnice s pomočjo vodstva Prometne zveze na Dunaju. Sklenilo se je tudi sklicati prihodnji teden konferenčne večere za uslužbence južne železnice. Stavilo se je veliko predlogov in potreb, kateri pa se bodo vzeli v pretres in razgovor na konferenčnih sestankih, kjer se bodo potem stavile resolucije, ki' sc bodo oddale na merodajna zastopstva. Naprosilo se je gospoda pristava Tertnika za prestavo provizijskih pravil v slovenskem jeziku; kar nam je obljubil, da bode storil; mi smo mu pa iz srca hvaležni za njegovo požrtvovalno delo. Gospodu državnemu poslancu, monsignoru dr. Žitniku, pa izrekamo najiskrenejšo zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost in ga prosimo, da bi bil tako dobrohoten in nam še za naprej na strani stal in deloval za nas kolikor največ mogoče. Z »živio«-klici: Bog ohrani še mnogo let zdravega in čilega. Prijatelji, tovariši, sedaj pa vsi na delo in agitirajte za konferenčne sestanke, da bode obila ude-
ležba in ne pozabite pa tudi pridobivati novih članov. Neustrašeno v boj za »Prometno zvezo« in ne ustrašite se socialne demokracije in njenih podakov, ker »Prometna zveza« deluje gotovo v blagor železničarjev in podpira svoje člane v gmotnem kaokr tudi gospodarstvenem stanju.
Umrla je v četrtek, dne 7. aprila, soproga vrlega člana »Prometne zveze« Florijana Sluga, gospa Marija Sluga. Pogreb bo v soboto, dne 9. aprila, ob 5. uri popoldne. N. v m. p.!
Pri Žabnici je neki železničar, ki je prav velike postave, a kakor se govori, da hlače pa le Adamovo reberce nosi. Adam je rekel, ko ga je Bog vprašal, zakaj si grešil: Gospod, Eva me je zapeljala. On pa pravi: ona me je v socialno-demokratično društvo vpisala. Torej, ako je to resnično, kar on govori, potem že tudi ona hlače nosi in še nekaj socialno-demokratičnega mišljenja mora v glavi imeti. O ti srečna Žabnica, ki imaš tako Evino hčer! On bi bil rad tudi na oba kraja ter ne ve, da se ne da o kaki edinosti govoriti, dokler bodo socialni demokratje vero po svojem tolmačili. Kakor sta noč in dan različna, tako ne moreta orati skupaj resnica in laž, vera in nevera, oziroma v jarem nevere vpreženi udje. In tisti, ki to taji, je ali slep in neumen, ali pa hinavski. Pa ptič se po perju spozna, socialni demokrat pa po časopisu. Pravijo, da je socialna demokracija prekucuška stranka, in nihče ji ne dela s tem krivice, ker rdeči gospodje sami priznavajo da delujejo na izpremembo bodisi državnih, bodisi cerkvenih razmer, na izpremembo, ki znači prevrat obstoječega reda. Monarhija naj pade, to je socialno-demokratični zistem tiranstva in samovolje. A tudi cerkev naj izgine, ta nima. prostora v bodoči državi. To je cilj, ki ga izkuša doseči rdeča stranka. V Barceloni so že pokazali socialni demokrati, kakšno si mislijo bodočo svojo rdečo državo. Pa kaj hočemo? Z butci se ne da nič narediti. Bije v svojo plat kot kozel v zelnik, brez razsodnosti. Vi železničarji, kar vas še ni popolnoma preslepila socialna demokracija z njeno brezvero in lažjo, zapustite rdeče generale, naj le tistim lažejo, kateri imajo laž za resnico in resnico za laž. Pristopite k Prometni zvezi, boste ravno toliko mesečnine plačali in ravno tiste ugodnosti imeli, kakor pri socialno-demokratičnemu društvu. Zraven tega pa še dobite 200 kron mrtvaščine v slučaju smrti.
Iz Lisjakovega dnevnika. Prav veseli lisjaka, da je dobil svojega opazovalca in namestnika; zdaj bi pa lisjak rad videl, da bi dobil tudi svojega tajnika; no pa ho že menda odkod priromal. Pa naj'bo, vam bo lisjak kaj bolj zanimivega povedal. Slišal je namreč od enega gospoda, da je tožil, da se je zgornja zgradba (Oberbau) podražila za 50 odstotkov, ker imajo prožni delavci boljše plačilo in slabši so za delat, pa.mate-rijal se je tudi nekoliko podražil. Pa poglejmo tole stvarco nekoliko. Prvič imajo prožni delavci boljšo plačo; no, nekaj že res, okroglo za kakih pičlih 15 procentov. Pa kaj je to proti toliki draginji, če si ogledamo nekoliko posamezne stvari. Pšenična moka je bila pred nekaj leta po 20 26 vin., sedaj je po 40—48 vin. kg. Koruzna moka, katere največ porabijo delavci, jo bila po 15 16 vin., sedaj po 28 vin. kg. Slanina je bila po 96 vin., sedaj po 1 K 60 vin kg. Par visokih čevljev je bilo 13 do 14 K, sedaj pa stanejo 22 K in še čez. Druge reči tudi niso zaostale. Pa naj primerjajo delavci svoje zboljšanje z naraščujočo draginjo. Potem slabši so za delo; kako bi pa tudi ne bili. Zadosti ne zaslužijo, da bi si mogli nabaviti zadosti potrebne hrane, potem pa stradajo, da komaj vlačijo svoje grešne kosti za seboj. Ko bi bili zadostno plačani, da bi si lahko vsak preskrbel zadosti tečne hrane, bi bili boljši in vsaki bi bolj z veseljem delal. Če ge je pa materijal podražil, tega pa menda niso krivi prožni delavci. Seveda, prožni delavci so tudi odveč pri železnici. Že izmed prometnega osobja se dobijo taki jezikači, da jim očitajo, da morajo delati zanje; tega pa ne vejo, če se bi proga ne popravljala, da bi bil tudi promet ovirah. Zraven teh pridejo v poštev tudi nekateri prožni čuvaji; v lisjakovem okraju je že en tak, ki bi najraje te rtboge 'reveže požrl. Zgodil se je namreč slučaj, da so šli prožni delavci pobirat suha drva po gozdu in jih zvečer domov vozili, kar temu mogočnežu ni bilo po volji. Najprvo je napravil gozdnega varuha, da je prišel kontrolirat, če res kradejo, pa ko vidi, da ne delajo škode in imajo dovo-
ljenje od lastnika gozda, jih pusti v miru. To pa omenjenemu mogočnežu ni bilo po volji. Tožiti jih je začel proti g. prožnemu mojstru in toliko časa moledoval, da ga je moral dotični gospod uslišati. No, mogoče bo imel sedaj kaj več za to in če bo kaj bolj sit, ko ne bodo prožni delavci več pobirali drv. Saj ko bi bil sam popolnoma čist in da bi ne imel otrok, saj bi mu nobeden ne zameril, tako pa, ker je sam grešen in otroke ima, ki jim gotovo ne bo zapustil milijonov, naj bi bil pa vseeno nekoliko bolj pohleven, če ne ga bo prihodnjič prinesel s polnim imenom na dan	Lisjak.
Krvoses kapitalizem.
Ljubljana. Gospod urednik! Takih dopisov pa res ne smete več sprejemati v »Našo Moč«, kakor je bil v 16. številki pod naslovom »Ljubljana. V Dragotin Hribarjevi tvornici so prav nazadnjaške razmere«. Tu imamo poslovodkinjo neizkušeno, ne pa delavke. Pomislite, fraljca v kratkih kikelj-cah, koliko se razume na težnje delavk. Iz zanesljive strani smo izvedeli, da ima že omenjena frajla sestro v ljubljanski predilnici, ki je tudi čitala zadnji dopis. Baje se je prav močno jezila, da je s tem pokazala, da res ne zna tudi sestra brzdati svojega jezika. Toliko pa že danes lahko povemo, da so delavke postale jako pozorne v naši tvornici in je le želeti, da se organizirajo v Jugoslovanski Strokovni Zvezi. Obenem jim priporočamo »Našo Moč«, delavsko glasilo, da se bodo mogle braniti proti neizkušenim poslovodkinjam.
Ne pozabite, da je treba delati na vso moč
za Vaše glasilo „Našo moč“. Čim več naročnikov, tem večji vpliv bo imelo Vaše glasilo.
■
Nobena kapljica
ne koristi tako želodcu, kot požirek pristnega „FL0RIHH-a“!
Človek! Pomni treh besed:
m
želodca red!
Postavno varovano.
a
fl. ŽIBCKT
* LMBUdN/I s H
8 PREŠERNOVA ULICA S FRIFOROCfl SVOJO VELIKO
ZdL0Q0 ČEVLJEV g
m DOMAČECA IZDELKA. |k
Veliki nakup zniža ceno Veliki promet omogoči veliki nakup i
Vsled tega gledam edino na veliki promet in prodajam blago po najnižjih cenah. Ne visoke cene. ampak veliki promet je moj dobiček, ker se blago hitreje proda, stranka je zadovoljna ker sveže blago po ceni kupi. Pri nakupu manutaktur-nega (gvanfncga) blaga dobi se za moške ali ženske fino ali prosto blagovolite se poslužiti tvrdke
R. Miklauc
Ljubljana, Slritarfeva (Špitalska) uiica 5, to je glavna trgovina, podružnice tvrdke so: pri Škofu, Pogačarje,' trg (Sadni trg) v veliki mestni 1 jši Pr‘ ^Mavžu, Medena = ulica =
■J vseh teh trgovinah se bodete prepričali v veliki zalogi blaga vseh vrst v nizkih cenah in prijazni postrežbi =
ter
fcsr
t/^r
Pazile natančno n imenovane tvrdke!
Na deželo se pošiljajo vzorci poštnine prosto
50 °/o prihranite q
stroškov v gospodinjstvu na mleku, sladkorju
in kavi; kri, mo£, Zdravje dosežete in ohranite, ako pijete
® SLADIN ®
Kdor se hoče o tem prepričati, dobi vsak knjižico brezplačno
v lekarni irilUjt zraven rotovža V LjllllljaDI
ali po pošti, vsak, kdor po njo piše.
rušti
Ml
Mresti M SIJ reg. zadruga z om. por. KOII$FGS[li Ifj št. 19
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure po 4a/4°/o, to je: daje za 200 kron 9 kron =====	30	vinarjev	na leto. --------------------
Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje prekinilo.
Rentni daveh plača Hranilnica nama. Naisigurneiša prilika za štedenie.
.
Kanonik R. Kalan 1. r.,
predsednik.
Kanonik JI. Sušnik I. r.,
podpredsednik.
Velika zaloga! Nizke cene!
Radi velike zaloge znatno znižane cene!!!
Ugodna prilika za nakup: vezenin, pričetih in izvršenih žen. ročnih del, idrijskih čipk, vstavkov, svile, volne, bombaže i. t. d.
Velika izbira drobnega in modnega blaga:
rokavic, nogavic, ovratnikov, kravat i. t. d. Predtisk in vezenje mam gramov ter drugih risb. - Primerna darila za godove in druge prilike -
Priporoča se z velespoštovanjem
FR. IB, Ljubljana, Mestni trg 18.
Gričar $ IHefač
:: Ljubljana "
Prešernova ulica šf. 9
priporočata soojo najuečjo u zalogo izgofouljenih oblek za ^ gospode, dečke in otroke
novosti
u konfekciji za dame
M
i
i'
Pozor slov, delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine priznani in pri*-. poročljivi s domači manufakturni trgovini
JflfiKO ČEŠjSlIK
(ppl Češniku) LzdUBLiJAJMfl
Linganjeva ulica-Stritarjeva uliea
v kateri dobite vedno v veliki izberi naj« novejše blago za ženske in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
--	=	Cene najnižje, s ■	——
Lenama „pri ur it n. hinca
i liiitljii, na lajala linisoie in RimsKe eesle
priporoča sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 vin., 0 steklenic l krono.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica ‘10 vin , 0 steklenic 2 kroni.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 50 vin., o steklenic 2 kroni 60 vin.
Kapljice proti zobobolu, steklenica 20 vin.
Mazilo zoper pege, lonček l K.
Obliž za kurja očesa, bradavice in trdo ko/o, mala Sk&t-liica 50 vin., večja l K 20 vin.
Odvajalne krogljice, škatljica 80 vin.
Posipalni prašek, proti ognji-vanju otrok in proti potenju
nog, škatljica 50 vin., (Jškatljic 2 kroni 50 vin.
Protinski cvet, proti trganju po udih, steklenica 1 krono.
Ribje olje, steklenica 1 krono.
Salicilni kolodij za odstranitev kurjih očes, bradavic in trde kože, steklenica 70 vin.
Tinktura za želodec, odvajalno, krepilno in slast pospešujoče sredstvo, steklenica 20 vin., d steklenic 1 krono
Tinktura za lase, steklenica 1 K.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju steki. I K.
Žele/nato vino, steklenica 2 kroni 60 vin, in 4 krone 80 vin.
Zcleznate krogljice, proti bledici (Bleichsucnt) mala škatljica 70 vin., velika 1 krono 60 vin.
Edina in najkrajša črta v Jlmeriko!
0\ (A
V) VO
HAVRE NEW-YORK
=■■■ francoska prekmorska družba. ;-
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linjo čez Havre, ter liste za povratek iz Amerike
v domovino in brezplačna pojasnila, daje samo
— ED. SMflRDil -..............
oblastveno potrjena potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v novi hiši »KMETSKE POSOJILNICE« nasproti gostilne pri »FIGOVCU«.
i prodajalna v lastni
im
veli izbira
vseh
za
s rtzie m vseh
£5£gS5£5S5£SS5Sl Najboljša, najslgurnejša prilika za Sledenje! \UUUUUUUU
| (UT Lastna glavnica kron «20.537-92 T-Jl |
LJUDSKA POSOJILNICA
-1	■■	■	-	= registrovana zadruga z neomejeno zavezo —	 —
Miklošičeva cesta 8, pritličje v lastni hiši nasproti hotela .Union* za franč. cerkvijo
prejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. ure .«11 01 brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik zjutraj do 1. ure popoldan ter jih obrestuje po ^ |2 |0 od vsakih 100 kron čistih 4‘50 na leto.
Hsanilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje —-	po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolaganje.	.
Dr. Ivan Šušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpred. Odborniki: Anton Belec, posest., podj. in trg. v St. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, drž. in dež. posl. Anton Kobi, posest, in trg. Breg p. B, Karol Kauschegg, veleposest, v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Ivan Kregar, svetnik trg. in obrt. zbor. in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blag. »Ljudske posojil.« Ivan Pollak ml., tov., Karol Pollak, tov. in posestnik v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudniku!
ban 3a>$ in $in v Ljubljani
Dunajska e«$ta
<
priporočata ^uojc bogato zalogo ::
ueznijj l^olc$
■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■B
  ....
ffiualni stroji za rodbine in obrt
Izdajatelj in odgovorni urednik Jožef Gostinčar.
Tisk Katoliške Tiskaj-ne.