UREDNjSTVO ZARJE je v Ljubljani, FrančiSbaneka ulica St. 8 (tiskarna L nadstr.). Uradnj nre za stranke so od 10. do 11. i)Of>oldne in od 5. do 6. no; oldne vsak dan razen nedelj in praznikov. Rokopisi se ne VTa?ajo. Nefrankirana pisma se ne : ;	»prejemajo	: : :
NAROČNINA : celoletna po pošti ali s pošiljanjem na dom za Avslro-Opisko in Hosno K 21'60, polletna K i0‘80, četrtletna K 5-40, mesečna K 1 -80; za Nemčijo celoletno K 26'40; za ; :	ostalo inozemstvo in Ameriko celoletno K 36’—.	: .
Posamezne številke po 8 vin.
ZARJA Izhaja vsak dan razen nedelje In praznikov •’ •" .*	ob pol 11. dopoldne.
UPRAVNISTVO se nahaja v Selenbureovi ulici *tev. 0, 11. in uraduje za stranke od 8. do .2. dopoldne in od 3. do	ivefor
Inserati: cnoslopna pelilvrstica 30 vin., popojen prostor,
:::	in	reklame	40	vin. — Inserate sprejema upravnUtvo. •
Nefrankirana ali premalo fraukirann pisma se ne sprejemajo
"	Reklamacije	lista so poštnine proste.	———»
Stev. 559.
V Ljubljani, v četrtek dne 17. aprila 1913.
Leto tli.
Mala ekspropriacija.
Nemška brambna predloga, s katero se sedaj bavi državni zbor v Berlinu, razodeva blaznost oboroževalnega tekmovanja tako kakor še noben vojaški zakon doslej. Argumentov proti militarizmu je toliko, da ne bi prišli vojni hujskači nikdar iz zagate, ako bi se morali bojevati z duševnim orožjem. Med najtehtnejše spada ta, da ne more imeti militaristična tekma posameznih držav nikjer drugod zaključka kakor v blaznosti in polomu. Odkar so se ustanovile stoječe vojske, se nadaljuje konkurenca brez nehanja, ker hoče vsaka velika država ostati militaristično najmočnejša, male pa posnemajo vsaj razvojni tempo velikih, na bi vsaj v razmerju ne zaostale za njimi. In državne zveze, ki jih diplomatje hvalijo kot poroštvo miru, le pospešujejo to mrzlično tekmovanje ter nakladajo posamičnim državam bremena, ki postajajo «potrebna« le z ozirom na zvezno razmerje. V Parizu ne vprašujejo več, koliko vojakov, konj, pušk, topov in ladij ima Nemčija, ampak koliko jih ima trozveza. In prav tako kalkulira Nemčija, kako velika je vojaška moč vzajemne trojice. Vsako povečanje na eni strani je neizogiben povod povečanja na drugi. Vsled tega rastejo stroški militarizma absolutno in relativno; vse druge državne in ljudske potrebe stopajo v ozadje. Kultura narodov se zanemarja, ker se vtika denar v orožarne in kasarne, pa ga ne ostane za učila in šole. Produktivne sile pešajo, ker požirajo neproduktivni vojaški izdatki svote, ki bi bile potrebne za investicije, za pospeševanje industrije in poljedelstva. Računstvo pa ima neupogljive zakone: Odštevanje je od nekdaj v nasprotju s seštevanjem; ako se ljudstvu venomer nakladajo nova bremena in se mu venomer slabe sile za prenašanje bremen, tedaj ne more biti konec drugačen kakor blaznost in polom.
Temu cilju se že prav nevarno približujemo. Miljarda je tisoč miljonov. Treba se je malo zamisliti v to svoto in se predstaviti nično velikost. Delavec ki zasluži 1200 mark na leto, bi moral delati 833.333 let. da bi zaslužil mi-ljardo; ali pa: 833.333 delavcev mora delati leto dni in zaslužiti po 1200 mark, da zaslužijo vsi skupaj miljardo. Od Kristusovega rojstva sem bi moralo 435 delavcev zaslužiti leto za letom po 1200 mark, pa bi bili doslej zaslužili približno eno miljardo mark. Od Kristusovega rojstva se bi moralo 43.555 ljudi polagati leto za letom po 12 mark na stran, da bi bili doslej privarčevali eno miljardo.
Tako svoto zahteva nemška vlada naenkrat za povečanje svoje armade. Trajni stroški Pa prihajajo potem leto za letom, in umevno je, da bodo leto za letom naraščali. Odvzemanje takih svot iz gospodarskega življenja se mora Čutiti. Nemčija je lahko bogata država, ali vsako bogastvo ima nazadnje meje. Razuntega pa bo-gastvo ne raste samo od sebe. temveč se mora producirati. In za produkcijo je treba sredstev. Ce se mu ta odvzamejo, opeša bogastvo samo. Militarizem, ki tako brezobzirno izčrpava gospodarske sile ljudstva. je podoben možu, ki žaga vejo. na kateri stedi. Polom je neizogiben; vpraša se ie, če pride malo prej ali malo pozneje.
Seveda si militarizem nikdar ne bo dal dopovedati tega. Osp': sam seb' narnen 'n srn()te.r-Globoko je njegovo prepričanje, da so narodi in države le zaradi oboroževanja in vojne na svetu. Kako, odk,od bodo dobili sredstva, da ga pitajo in negujejo, je njihova skrb. Le gledajo naj, da se mu bo dobro godilo. Militarizem se ije ozira na gospodarske prilike, na drage potrebe.
na krize, na karkoli. Boli egoističnega organizma od njega ni. Zato bi bila utopija, pričakovati od njega spoznanja. Z argumenti se mu nikdar ne bo prišlo do živega; uspeh prinese le boj.
Doslej je vodil boi zoper militarizem samo proletariat, ki je bolj kakor vsi drugi razredi čutil njegovo moro. Proletariat je plačeval glavni krvni davek, proletariat ie nosil največja gospodarska bremena. Zato je pozdraviti vsak poiav, ki je sposoben, da zanese bojno razpoloženje proti militarizmu tudi v druge sloje, ali pa da vsai zmanjša simpatije, ki jih uživa moloh v drugih razredih.
Nekai takega se ie zdaj zgodilo na Nemškem. Miljarda ie svota. ki se ne strese meni nič tebi nič iz rokava. Vojna uprava trdi, da jo mora imeti. Vlada si je toraj morala beliti glavo, odkod bi jo vzela. In v svoji zadregi se ie spomnila sredstva, ki je samo po sebi zelo simpatično, ampak prav zaradi tega izredno čudno za tako konservativno, vsaki prekuciji sovražno kompetenco, kot je nemška vlada. Sredstvo namreč kaj močno diši po socializmu in ne pomeni nič več in nič manj kot majhno ekspro-priacijo kapitalizma. Eksperiment je zelo skromen, seveda. Gospod Bethmann Hollweg ima v svoji zalogi veliko množino pri vseh političnih starinarjih zbranih radikalnih fraz zoper socialno demokracijo; nihče pa ne more zahtevati od niega, da nai pokvari s kakršnimkoli radikalizmom dobro razmerje med sabo in kapitalistično gospodo. Če bi šlo. bi itak najrajši le jemal iz proletarskih žepov, pa sipal v junkerske. Ali ker mora in mora imeti svojo miljardo za po-množitev armade in ker je — vsaj naenkrat — ne more iztlačiti iz delavstva, mu ni pomagalo nič druzega kakor potrkati na vreče, v katerih so nabrani iz tujega dela izvlečeni profiti.
Enkratni vojaški izdatek v znesku ene mi-ljarde mark se ima pokriti z enkratno dačo od premožema. Vlada predlaga, da naj se od vsakega premoženja, ki znaša, več kakor deset-tisoč mark -- po avstrijski vrednosti približno dvanajsttisoč kron — plača pol odstotka za oboroževalne zahteve.
V	državnem zboru so se meščanske stranke v božjem imenu nekako vdale tej zahtevi, četudi m bilo opaziti posebnega navdušenja za to novo metodo. Bilo jih je pač nekoliko sram. V časopisju, preden je prišlo do razprave v parlamentu, so bile nekoliko bolj odkritosrčne. Čim boli patriotičen je bil kakšen list, tem bolj je rohnel proti »konfiskaciji premoženja«. proti kršenju privatne lastnine, proti »zakrinkanemu prekucuštvu«. Najponosnejši »stebri ti ona in oltarja« so bili najboli divji, ko jih je hotela vlada postaviti v eno vrsto z navadnim ljudstvom, zahtevajoča, da naj proti vsej navadi, tudi oni kaj plačaio. To grmenje in grainjane je prihajalo veliko bolj od srca, kakor pritrjevanje v parlamentu. In če bi se zgodilo,' da se vladna predloga soglasno sprejme, ostane vendar v dušah gospode mačkasto razpoloženje, ki zmanjšuje obligatno navdušenje za pikelhavbe in drednote. Ako sc vladni apel na kapitalistične žepe še parkrat ponovi, kar je z ozirom na naraščajočo mrzlično tekmo oboroževanja prav lahko mogoče, lahko kmalu doživimo, da stopi najkonservativnejša, državo vzdržujoča in prekucijo pobijajoča gospoda očitno v opozicijo proti militarizmu.
Ideja nemške vlade — ki mimogrede ni njena originalna ideja, ker jo je že leta 1907. sprožil neki socialist v nemškem državnem zboru — je pa na vsak način zelo zdrava. Obžalovati je le. da se udejstvuje za namen, ki je sam po sebi škodljiv. Sicer pa je vsekakor po-
Slovenci in Jugoslovani,
(Predavanje Ivana Cankarja v ljubljanskem »Mestnem domu« 12. aprila 1913.)
(Konec.)
V	jedru svojega članka pa je imel dr. Rostohar popolnoma prav; in izpregovonl je zelo )b pravem času. Kaj je bila glavna vsebina in misel njegovih izvajanj? Povedati hočem to nalo manj okorno in malo bolj naravnost, ka-tor pa je znal povedati nesrečni dr. Rostohar:
Poglavitna naloga, ki je prisojena nam Slovencem ob reševanju jugoslovanskega pro-)lema, je ta-le: uveljavimo svoje jugoslovanstvo za zdaj le v toliko, da se vsi skupaj, ko-ikor nas je, naučimo na izust stari srbsko-lrvaški rek — »Uzdaj se use i u sv.oje kljuse!«
—	Toliko bodo priznali gotovo tudi najbolj hri->avi Ilirci: ako pride kdaj do političnega združenja jugoslovanskih narodov — in ne samo noja vroča želja je, temveč tudi moje trdno frepričanje, da do tega združenja res pride — edaj se to ne more izvršiti drugače, kakor da ;e združijo enakopravni in enakovredm narodi. ?e sama ta enostavna misel nam kaže polje, ;jer nforamo orati in sejati ne le zase. temveč :a vse jugoslovanstvo. To pa je naše lepo do-nače slovensko polje. Pod avstrijskim valp-om, v svoji ječi in revščini in mnogoštevilnih ladlogah smo povzdignili svojo kulturo tako vi-:oko, da je kras in veselje. To je izraz narodne noči, ki ne zaostaja prav nič za tisto močjo, ki e je pojavila pred Lozeugradom in pri Kuma-iovu. Glejmo, da bomo v sebi zdravi, močni m rsnj duševno bogati (če že ne drugače), tako la nekoč ne pridemo k bratom prosit miloščine.
temveč da jim prinesemo darov; ali pa še boljše
—	da si pridejo bratje sami po te darove, preden bi jih mi ponujali. —
Naši do omedlevice navdušeni Ilirci pa niso pozabili samo na slovensko kulturo (slov. jezika itak nikoli niso znali), ne samo na Trubarja. Prešerna in Levstika, temveč pozabili so navsezadnje kar sami nase. na svoje ime in na svojo domovino. Pravega Ilirca je sram, da stanuje v Ljubljani, ne pa v Žabcu ali vsaj
v Varaždinu.---------
To. kar Ilirci počenjajo, je že delirij. Hvala Bogu, da teh Ilircev ni veliko — skoraj na prste bi jih lahko naštel. Meni se ne dft očitati, kar so očitali Rostoharju, da ne pridem med ljudi, med ljudstvo. Že prav zelo pridem med ljudstvo; in če bi hotel povedati, kaj si misli preprost človek o jugoslovanstvu, kakor si ga Ilirci mislijo, bi moral biti grob. O kakšni ilirski navdušenosti pa v slovenskem narodu še govora ne more biti — to veste prav dobro vi sami in neumno bi se mi zdelo, če bi se lagali drug drugemu v obraz.
Ostane še stvar, ob kateri človek ne ve, če bi se razsmejal, ali razjokal. To je jugoslovansko jezikovno vprašanje, ki ga niso bili postavili avstrijski diplomatje. mojstri v neumnosti, temveč navdušeni ljudje, ki nobenega jezika ne znajo. Posledice tega vprašanja že trdo občutimo — naši listi pišejo tako zanikerno slovenščino, da se zgražajo ob nji že vpokojeni poštni uradniki. Jaz spoštujem radikalnost, ki ie bila od nekdaj lepa čednost mladine. Ali če ta radikalnost zahteva, da pade slovenščina, samo zato, ker sta padla Odrin in Bitoli, tedaj hvaležno odklanjam to radikalnost. — Zadnjič me ie srečal na cesti znanec: »Odrin je nal!«
membno dejstvo, da vrže meščan, vlada svoje načelo o svetosti privatne lastnine med staro šaro in razglaša novi nauk, da stoje splošni interesi nad privatnimi. Ako bi države uporabljale to teorijo za koristnejše namene, namesto za militaristične, bi se že v sedanji družbi lahko izvršilo toliko velikega, lepega in dobrega, kolikor se zdai lej>cga, dobrega in velikega zakopava in ubija. Kakor je mogoče s to ekspro-priadjo, ki ne pomeni za velike bogataše niti toliko kolikor izdatki enega veselega večera, zbrati miljardo za kasarne ip bajonete, tako bi se po enakem načelu lahko gradilo šole in sirotišnice, bolnice in sanatoriji, asanirala mesta in zboljšala zemljišča: dobil bi se denar, da bi se starcem omogočilo in bolnim otrokom ohranilo življenje.
Kajpada, tega ne bo storila nemška vlada, pa tudi ne avstrijska ali pa kakšna druga meščanska. Ah korak, za katerega se je ohrabril gospod Bethmann HolKveg pod pritiskom militarizma, pokazuje pot, ki je mogoča in ki drži do višjih ciljev nego so kasarne in arzenali. To je pot. ki si jo že davno krči zavedni proletariat, pot v boljšo bodočnost vsega človeštva, pot v socializem.
Ali Rusija lahko začne vojno?
(Vpliv notranje politike na zunanjo politiko ruskega carizma.)
Spisal Gregor A 1 e k s i n s k i j.
(Konec.)
Sestanek v Racconigiju in v Potsdamu je s tega stališča zelo značilen. Car Nikolaj II., dasiravno je zaveznik Francije, je šel v Racco-nigi, da je z Italijo sklenil tajno pogodbo. Imamo vzroke, da je Rusija vladi Viktorja Emanuela s to pogodbo priznala proste roke pri osvojitvi Tripolitanije in da sme razviti na severu Afrike, v neposredni bližini Francije gospodarski, politični in vojaški vpliv Italije. Isto postopanje vidimo v Potsdamu, kjer je Nikolaj II. napravil roke Nemčije svobodne glede bagdadske železnice in je proti Angležem odprl pot Nemcem proti Perzijskemu zalivu.
Potem je pričela ruska monarhija razprostirati svoje diplomatične mreže preko balkanskih držav, kamor so jo vlekli njeni gospodarski in finančni interesi.
Rusko carstvo je imelo edino sredstvo, da bi plačevalo svoje zunanje dolgove (okrog 800 miljonov frankov):	pomnožen	izvoz	svojega
žita, od katerega je odvisna njegova trgovska bilanca. Pot za izvoz vodi preko Črnega morja in skozi Dardanele. Misel o osvojitvi Carigrada razjeda zopet možgane vodjem ruske vlade. Naslanjajoč se na nestanovitnost in nestalno ravnotežje v evropskih razmerah, se hoče carizem maščevati v znamenitem orientskem vprašanju in ščuva balkanske države na eni strani proti Turčiji, na drugi pa proti Avstriji.
Odkar so se velike sanje gospoda Witteja, gospodarska osvojitev Kitaja, žalostno pogreznile v krvavem mandžurskem polomu, je Rusija svoje poglede obrnila na Evropo in je svojo glavno politično točko preložila iz Rumenega v črno morje. Kakor Srbija. Bolgarija in Avstrija, sanja Rusija, zaprta v ulico brez izhoda v Črnem morju, da bi prišla do prostega morja. Do tje lahko pride po treh potih:	1. z železnico
preko Kavkaza do Aleksandrete; prišla bi pa v navskrižje z Nemčijo, lastnico Konia-Bagdad železnice: 2. po morju skozi Dardanele; Anglija bi se protivila. da bi ruske oklopnjače imele svobodno pot v Egejsko morje, skozi Suez v ln-
— »Je že prav, že prav, ampak srečke umetniške loterije še vendarle niso razprodane!« —
To je: premalo gledamo nase, premalo mislimo nase! Ljudje so zdaj med nami — saj jih lahko vsak dan slišite — ki bi nas najrajši kar prodali — kaj prodali — kar dali vbogajme. Imenuj se dandanes v Ljubljani Slovenca, pa boš tepen, ne od nemških, temveč od ilirskih šovinistov.
Meni pa se le zdi, da ostanemo pri tej svoji stari in naturni misli, vkljub vsem radikalno-narodnim strahopetcem. Strahopetci, res, to je prava beseda! Zakaj še pred par dnevi sem bral izpod peresa takega oblastnega Ilirca članek, ki odklanja naš stari narodni program, zedinjeno Slovenijo, iz edinega razloga, ker bi tegaxpro-grama uresničenje ne bilo po volji Nemcem! Takemu radikalnemu učenjaku postavimo kar spomenik! —
Najbolj gnusni, res -- gnusni —! pa se mi zde tisti ljudje, ki čisto brez vzroka in brez povoda spravljajo v zvezo s političnim jugoslovanskim vprašanjem še slovenski jezik. Kar ponujajo ga, kar mečejo ga čez mejo, še ne vprašajo, kdo bi več zanj dal. Jaz še nisem videl Hrvata, ki bi prišel ponujat k nam svojo hrvaščino. Pri nas pa' ie drugače! (»Slovenec«,
— »Matica«!) Tako smo siti svoje kulture, da nam je že odveč in da bi jo najrajši kar vrgli čez plot. —
Rekel sem, kaj da je najbolj potrebno in edino koristno, če hočemo doseči svoj slovenski kulturni in svoj jugoslovanski politični cilj. Naj dela vsak kakor mu je dano; jaz sem delal!
dijo. Rusiji ostane torej zadnje sredstvo, da prične sanstefansko politiko z modernimi sredstvi in združi v imenu ortodoksnega pansla-viznici Srbe, Bolgare in Črnogorce z železnico in carinsko zvezo, da se za poljske tovarne odpre trg vseh balkanskih držav. Zaradi tega podpira ruska diplomacija z vso silo donavsko-jadranski načrt. Ona ga je lakorekoč izumila Gospod Izvolskij je v letu 1907 prvi nasprotoval zelezmci skozi Sandžak, katero je projektiral Kfo* Aehrenthal. Gospod Čarikov. ruski poslanik v Carigradu je lani v maju dogotovil tajno zvezo štirih balkanskih držav; posrečilo se mu je. da so štiri krščanske države porinile na stran narodno in versko mržnjo in se zedinile za skupno železniško politiko. Za stvar se je izvedelo in Nikolaj je moral odpoklicati svojega zastopnika. Ali tajna zveza je obstala. Tako je Rusija omogočila oskrbovanje bolgarske armade s proviantoin, ker je tekom prvih bojnih dni prisilila Turke, da so odpovedali blokado Varne m Burgasa, s čimer je omogočila zmago-nosen pohod proti Carigradu ...
V splošnem je sedanja vojna’ delo Rusije, donavsko-jadranska železnica pa ruski načrt. Ako se posreči, bo nepretrgana črta slovanskih narodov od Črnega morja do Adrije zapirala pot do Sredozemskega morja avstrijsko-nemškemu razširjenju. I u si zopet nasprotujeta Romanov in Habsburžan, na mesto avstrijsko-srbskega spora prihaja avstrijsko-ruski spor.«
Iz navedenega je razvideti, da pisatelj, katerega članek smo citirali, verjame, da se sedanje nasprotstvo med Avstrijo in Rusijo lahko izpremeni v evropejsko vojno. Mi nismo tega mnenja in se sklicujemo na generala Kuropat-kina, ki v svojem poročilu leta 1900 opisuje položaj Rusije napram Avstriji in Nemčiji:
»Mi ne smemo živetai v iluzijah, da nam bo lahko premagati avstrijsko armado«, pravi v svojem poročilu in dokazuje, da Avstrija v vojaškem oziru nadkriljuje Rusijo: Avstrijci imajo osem železnic za prevoz svolih čet na rusko mejo. med tem ko ima Rusija le štiri. Isto velja za Nemčijo, ki je še v ugodnejšem položaju: ima 17 železniških prog. ki vodijo proti ruski meji, Rusija jih ima le pet proti nemški meji.
Razlika je ogromna in daje našim sosedom tako premoč, da jo ne izravnata število in pogum naših čet.
Avstrija in Nemčija lahko pošljeta proti Rusiji vsaki dan 760 vojaških vlakov. »V splošnem«, pravi Kuroiiatkin, »ima Nemčija boljša tehnična sredstva. Ako primerjamo ruske in nemške vojne sile. tedaj je bolj gotovo, da bo nemška armada vdrla preje v Rusijo, kakor pa ruska v Nemčijo.
Naša zapadna meja je v slučaju evropske vojne v taki nevarnosti, v kakršni še ni bila, odkar pišemo zgodovino Rusije.«
General Kuropatkin je prišel do teh zaključkov pred dvanajstimi leti. Tekom zadnjih dvanajst let so se pa vojne sile Avstrije in Nemčije vedno množile, med tem ko so ruske vsled nesrečne vojne z Japonsko oslabele. Sedanji položaj zapadne ruske meje je še slabejši kot leta 1900. Končno je pa ruska vlada pred nekaj leti odredila, da je meja brez vsake obrambe, ker je preložila koncentracijo čet nekaj sto kilometrov v notranje, kar je provzročilo. da so proti takemu početju protestirali Francozi, ker so smatrali ta korak ruske vlade za kršitev medsebojnih obveznosti.
Sodrugi po Slovenskem!
Z ozirom na razvoj našega tiska je nujno potrebno, da si uredimo lastno tiskarno. Za vzdrževanje tiskarne ter za vse ono, kar je š tem v zvezi, pa je treba dobre podlage. Ustanavljamo zato »družbo z omejeno zavezo«, katere naslov naj bo
»Ljudska tiskarna«.
Poživljamo zato vse one, ki hočejo pri tem podjetju sodelovati, da se udeleže
ustanovnega občnega zbora,
ki bo 27. t. m. v restavraciji na postaji Južnegd kolodvora.
Začetek zbora ob po! It. dopoldne.
Kdor se namerava udeležiti zbora in slučajno ni sprejel vabila, naj to naznani sodrugu Antonu Kristanu, ravnatelju »Konsumnega društva za Ljubljano in okolico« v Spodnji ŠIšks pri Ljubljani.
V Ljubljani, 12. aprila 1913.
Dr. H. Tuma. Anton Kristan. Dr. J. A. Tomšič.
Lftibliana in Kranjsko.
—	Kapitalizem in živa človeška osebnost.
Eden najnavadnejših in najplitkejših ugovorov zoper socializem —- ki so' ga najeta peresa in plačana usta že stoiustokrat ponovila — je ta: da bo socializem zatrl osebno svobodo človeka’ da bo pokončal živo, ustvarjajočo človeško osebnost, ki je izvirek vsega napredka in pogoj vse civilizacije. Ugovor je piemalo resen, da bi ga zavračali, zakaj bedaki, ki mislijo, da bo socializem vsem ljudem — še preden pridejo na svet! —- predpisal enako višino telesa, naj le za nameček verjamejo, da bo vsem dekreti-ral tudi enako širino In globočino duše . . . Zanima nas bolj, kako se »živi in ustvarjajoči
človeški osebnosti« godi v kapitalistični civilizaciji in v tem pogledu je drobna notica iz Amerike poučna in nazorna. Mnogi kapitalistični podjetniki v Ameriki — in tudi med njihovimi evropskimi tovariši se širi ta šega — zaznamuje svoje sužnje s številkami kakor čed-nik svoje ovce. Delavcev ne poznajo in ne kličejo po imenih, temveč po številkah, kakor kaznjence v ječah. To je v popolnem soglasju z 'današnjim družabnim redom, v katerem se živa delovna sila kupuje in prodaja kakor vsako drugo blago na trgu. V tovarnah American Win-<dow Glass Comp. v Derryju je bilo pred kratkim več delavcev ubitih .Koliko — tega ne poročajo, to je postranska stvar! Ko so hoteli poizvedeti za imena nesrečnikov, se je odrezal poslovodja: »Njih imena so nam neznana. Poznali smo jih le po številkah!« Siromaki so izginili kakor muhe v večnost, ne da bi kdo vedel, kdo so in odkod. Anonimna, numerirana človeška osebnost — v njei se razodeva vsa kapitalistična izkaženost in popačenost sedanjega družabnega ustroja! Ustvarjajoči človeški osebnosti vrne veljavo šele socializem.
— Mezdne in delovne razmere ljubljanskih šivilj in modistinj. V Ljubljani je okolo 80 šivilj. ki izvršujejo svoj obrt z obrtnim listom. Pri teh je okolo 300 uslužbenk. Nekatere šivilje imajo zaposlenih do 20 pomočnic, katerim pa plačujejo tako sramotno nizke mezde, da še za slan krop ne zadostuje. Mnogo pomočnic dobiva le po 50 vinarjev do 1 K 40 vinarjev na dan in prav redke so one, ki dobivajo po 2 K ali malo več. Po tri krone ne zasluži prav nobena. Povprečna mezda ljubljanskih pomočnic znaša 1 K na dan brez hrane ali kaj drugega. Delovni čas je največkrat 10 in pol ur na dan in še več. Kadar je pa sezona, morajo delati ponoči in ob nedeljah in praznikih. Ali za čez-urno delo ne dobe nobene posebne odškodnine, temveč le navadno plačo in kako osoljeno opazko o lenobi, če ne izvrše naloženega dela. Mrdistinje so prav tako na slabem v Ljubljani kakor šivilje. Ob pričetku sezone hodijo bledih in upad Jih lic zjutraj iz delavnic in prodajalen. Za ljubljanske pomočnice; pri šiviljah in za mo* distinje je res nastopil že skrajni čas. da se organizirajo in tako dosežejo vsaj take delovne m mezdne razmere, ki se spodobijo. Tudi delavnice so vse prej kakor zdravju koristne.
I o nizkih, temnih sobah, ki so pozimi popolnoma zadostno pregrete, sede po deset ur in več. Potem ni čudno, da spozna človek že deset metrov od daleč šiviljo po njenem bledem obrazu in trudni hoji. Ljubljanskim pomočnicam post; vij;.mo za zgled dunajske šivilje, od katerih je 94o organiziranih in ki dobivajo minimalno mezdo po 2 K 20 vinarjev na dan. Pomočnice, ki bi se rade organizirale, naj se zgla-se pri sodrugu Zoretu, strokovnemu tajniku. Selenburgova ulica št. 6, 2. nadstropje.
— Zagorje ob Savi. Podružnice Unije rudarjev v Zagorju shod se vrši v soboto dne
I i*-*ni ob^ zYe£er v dvorani g. Riharda Mihelčiča na 1 oplicah pri Zagorju. Poročevalec sodrug Ant. Jarolin, načelnik rudarske »Unije« iz lii"na _na Češkem. Sodrugi, agitirajte za shod m udeležite se vsi, ki ste prosti. — Podružnično vodstvo.
— Občniz bor jeseniške podružnice »Vza-lemnosti« bo v nedeljo, 20. aprila ob 10. dopol. pri »Jelenu« na Savi. Vsi sodrugi in vse sodru-žice naj se zanesljivo udeleže občnega zbora,
Jav®n ženski shod priredi jeseniška podružnica »Vzajemnosti« v nedeljo 20. t. m. ob treh popoldne pri »Jelenu« na Savi, Na shodu poroda sodružica Stebijeva o predmetu »Delavska zena in organizacija.« Delavke in delavske žene, vse na shod!
... Z Dolenjskega. Letošnje vino smo že spili na Dolenjskem, ne bo se treba bati treh ledenih mož in ne Sofije — vse je šlo, sadje in vino. Marec je bil gorak, suh. Sadno drevje je krasno razcvetelo in trta je bujno odganjala. Dne 12. t. ni. je začelo snežiti, burja je divjala, Kakor nobenkrat po zimi in nedeljo dne 13. je tudi še naletoval sneg, pokril cvetje in zemljo; mrzlo, prav mrzlo je naprej in ob sadje in vino smo letos. Dolenjski vinogradnik mora vprašati, ako se Se izplača taka draga kultura, kakor je ona vinograda z nasadi ameriških trt. In pri nas je le v krajih Temenice in ob Kumu manj vinogradov, drugod pa vse polno. Naš cviček Je imel dobro ime in prodajal se je včasih prav
visoke cene. Naš kmet je bil navezan na dohodke vinograda. Dobival je tudi svojo pijačo; on je mnenja, da daie vino telesu moč in od tega mnenja ga ne odvrne nobena moč. Raje jč le krompir, zelje in fižol, kakor bi bil brez vina. Zdaj bo že tretje leto, ko ni vina. In kaj bi bilo sadja! Na slovenskem Štajerju dobijo miljone kron za^sadje v dobri letini. In bogovi so te dni sovražili vinograde in sadna drevesa tudi po slovenskem Stajerju, Ubogi viničarji tam! Zimsko žito je v več krajih Dolenjske slabo prezimilo. Pšenica bo komaj seme vrnila. Krčmarjev je pri nas toliko! Pivo se bo točilo,
Pn njem se ne zasluži dosti. Le pivovarji se smejijo. Slaba letina kaže biti in že se pripravlja več tisoč mož na pot v Ameriko. x	.na Notranjskem. Iz Blok poro-
Io PV’ p?s.estnik je zasledil v Žu-panšeku, med Blokami in loško dolino ležečem hribu, premog. V Kočevju, kamor so ga bili nesli kazat, so rekli, da je dober, nekateri trdijo celo, da bo morda celo prav dobre kakovosti
— Umrli so v Ljubljani: Antonija Wernig’, žena železniškega vratarja. 39 let. — Janez Popit. dninar, 34 let. —. Ana Orajžar, vdova železniškega sprevodnika. 50 let. — Marija Adamič, občinska uboga, 65 let. *— Ana Cugelj, zasebnica, 73 let.
.	^ mestni klavnici so zaklali od 30. marca
do 6. aprila 66 volov, 8 bikov, 8 krav, 122 prašičev, 171 telet, 18 koštrunov, 66 kozličev; vpe-
K - ,pa .-1° 256 kK mesa* 2 prašiča, 92 telet iti 74 kozličev.
Ali sem že „Zarji“ pridobil novega naročnika?
Štajersko.
— Dramatično društvo v Mariboru, V nedeljo 20. t. m. se uprizori priljubljena narodna tera »Rokovnjači«. Ker so vloge v najboljših rokah in so zlasti pevske točke zasedene z našimi najboljšimi močmi, upamo, da bo (a predstava na višku, ki je pri naših razmerah sploh dosegljiv. To je obenem tudi zadnja predstava v letošnji sezoni. Začetek ob pol 8. zvečer.
— Dva detomora. Iz Ptuja poročajo: Poročali smo že, da so našli otroci na Kasimirjevem travniku mrtvega novorojenčka. Sedaj so se dognale glede tega detomora sledeče podrobnosti: Dete je moralo že biti staro tri do pet dni; da bi ne kričalo, mu je mati natlačila v usta razno nesnago, košček lesa se je našel globoko v grlu. Po tem ga je nečloveška mati bila z glavo po zemlji, ker je bila črepinja ubita; ker se otrok mogoče ni bil mrtev, mu je zavila mati prav trdno vrat z močnim trakom. — Iz Maribora pa poročajo, da so našli v greznici hiše št. 26 Mejne ulice proi Pobrežu truplo novorojenega otroka. Ležal je v greznici naj-brže že nekaj mesecev.
Koroško.
— Otrok zažigalec. Na Hajdini pri Celovcu je pogorelo posestvo M. Jančiča. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Živino so rešili. Skoda znaša 6000 K. Ogenj je zanetil štiriletni deček, ki se je igral z vžigalicami.
— Smrtna nesreča z avtomobilom. V bližini St. Andreža v lavantinski dolini je stopil stavbinski mojster Karl Eggenberger iz Celovca pred mirno stoječi avtomobil, da ga zopet navije. Naenkrat se avtomobil zažene naprej, podere Eggenbergerja, ki je padel pod avtomoml in divja preko Eggenbergerja dalje v jarek, kjer se razbije. Eggenberger je obležal z razbito črepinjo in umrl na mestu.
— Tatinsko družbo, obstoječo iz 6 mladih fantov v starosti od 18 do 27 let, so aretirali v Celovcu. V zadnjem času so bile tatvine v mestu in okolici na dnevnem redu. Tatovi so bili zelo predrzni, obenem pa tudi zelo previdni, tako da jim policija dolgo ni prišla na sled; Sele v ponedeljek se je posrečilo žandar-meriji pri Sentpetru blizo Celovca, da je zasačila celo družbo in jo zajela na nekem kozolcu.
— Velika tatvina. Žandarmerija v Pliberku je dobila ovadbo, da je bilo ukradeno posestniku Jakobu Fereju iz nezaklenjene sobe 2000 kron denarja in sicer I bankovec za 1000 kron, za 1000 kron pa drugih bankovcev. Tatvine je sumljiv 191etni delavec Matija Pičko. ki je izginil. Zvedeli so, da se je odpeljal Pičko v smeri proti Celovcu in včeraj so ga v neki predmestni gostilni celovški aretirali. Pičko tatvino taji. Pri njem so našli samo 38 kron in srebrno uro in srebrno in zlato verižico. Denar, pravi Pičko, da je prikegljal. Gotovo je, da je Pičko denar kam skril, da ga po prestanem zaporu dvigne. Izročili so ga deželnemu sodišču.
— Prodajalec človeških kosti. V Trgu je aretirala žandarmerija znanega cunjarja in prodajalca kosti Josipa Hoferja iz Partscha v Sol-nogradn, ker je nabiral in kopal po pokopališču človeške kosti in jih prodajal.
Goriško.
— Prvi mainik na Goriškem bo letos za goriško delavstvo vse večjega pomena nego pretekla leta. Ne samo z ozirom na to, da bo letos goriško delavstvo skupno z delavstvom vsega sveta proslavilo tridesetletnico smrti svojega učitelja in ustanovitelja delavske internacionalne stranke. Karla Marxa. ampak ta dan mora zriačiti tudi pričetek volilnega boja za deželni zbor na Goriškem, v katerega se podaja goriško zavedno delavstvo z vso vnemo, brezpogojno in samostojno s svojim programom in z akcijo, s katero se bo dokazalo deželi zahrbtno spletkarjenje meščanskih strank in njih dosedanje delo v deželnem odboru kakor tudi v deželnem zboru. V ta namen je skupen politični odbor slovenske in italijanske socialno demokratične stranke določil, da se prične z volilno akcijo s tem. da se prvi majnik proslavi po vsem dostojno in po sporedu, ki ga pravočasno objavimo. Zategadelj poživljamo delavstvo go-riške okolice že sedaj, da se pripravi na dostojno proslavo edinega delavskega praznika.
V	tem zmislu bo proslavljalo prvi majnik tudi delavstvo po drugih krajih Goriške.
— Solkan. Politična organizacija socialno demokratične stranke sklieuie na soboto 19. t. m. ob 8. zvečer v prostorih Delavskega izobraževalnega društva zaupen sestanek vseh politično organiziranih sodrugov. Dnevni red: L prvi maj; 2. deželna konferenca; 3. organizacija. Sodrugi, pridite v obilnem številu. — Odbor
— Nepotrjen sklep. Starešinstvo v Sežani je sklenilo nakupiti za 200.000 K delnic bodoče električne železnice Opčina—Sežana. Deželni odbor pa tega sklepa ni potrdil, ker ni dana še nobena konkretna podlaga, kako se bo to podjetje financiralo.
— Dve trupli najdeni v Soči. V nedeljo so našli v Soči dve trupli, in sicer v kanalu v Stra-čicah. Trupli sta bili oddaljeni eno od drugega le en meter. Enega mrliča so agnoscirali za Josipa Rusjana, ki je pred kratkim, kakor smo poročali, izvršil samomor zaradi neozdravljive bolezni s tem, da je skočil iz pevmenskega mosta v Sočo. V drugem mrliču pa so spoznali Lavrenca Čičigoja, kmetg iz Solkana, katerega so pogrešali že od 16. marca. Izvršil je samomor zaradi slabih gmotnih razmer. Trupli so prenesli v goriško mrtvašnico.
Trst.	.
— Cenjene čitatelje opozarjamo na oglas Delavske konsumne zadruge za Trst, Istro in Furlanijo, ki je na zadnji strani.
— »Ljudski oder«. Odbor »Ljudskega odra« ima v petek zvečer x društvenih prostorih važno selo.
— Žalosten dovtip. Tržaški »Piccolo« Je objavil v šaljivem tonu spisano notico, kako se je neki težak, ki so ga aretirali, jezil, ker mu je prisodil komisar samo tri, namesto dvanajstih dni zpora. Težak se je pozneje začudeno posvetoval z redarjem, češ: Kaj bi moral pravzaprav storiti, da bi dobil vsaj dva tedna zapora, »Piccolo« se je z zadevo šalil. Težak je bil že več mesecev brez zaslužka, pa si je mislil: Ako si pošten, moraš stradati. Bodi nepošten; pregreši se zoper zakon. Te bodo vsaj preživljali na državne stroške. Tako se godi dandanes ljudem na svetu.
— Strahotno dejanje blaznika. Iz Trsta poročajo: V ulici Remota št. 5 je stanoval v drugem nadstropju mehanik Franc Šlager, star 33 let, rodom Tržačan. Zaposlen je bil v tržaškem tehničnem zavodu. Bil je oženjen. Njegova žena Roza je bila stara 32 let. Imela sla otroka, ki je bil star poldrugo leto, pri njima je stanovala tudi 731etna tašča, Marija Vianello. ki je rodom iz Tolmina. V nedeljo zjutraj okolo tri četrt na 8 pa se je nenadoma zaslišal strahovit krik iz stanovanja. Šlager, ki je pred eno uro odšel od doma in se je nato zopet vrnil domov, je, pri-Sedši v kuhinjo, pograbil tamkaj kuhinjski nož s 25 centimetrom dolgim rezilom in ga, ne da bi izpregovoril kako besedo, zabodel svoji ženi v trebuh. Revica se je s strahovitim krikom zgrudila na tla in kri jej je v curku brizgnila iz rane. Zblazneli Šlager je nato pograbil svojega otročiča in mu tudi prerezal z nožem trebuh, da so takoj izstopila čreva. Tašča, ki je v groznem strahu in trepetu bila navzoča pri tem me šarjenju, je skušala izviti blazniku nož iz rok, toda ta je zamahnil tudi proti njej in jo težko ranil na desnem pleču. Nož je prodrl celo v pljuča. Udaril je nato še enkrat in jo ranil nad levim očesom, nakar je vrgel nož od sebe in zbežal iz hiše. V ulici SS. Martiri je srečal stražnika, kateremu je povedal, kaj je storil. Stražnik ga je odpeljal. Med tem so prihiteli v Šlagerjevo stanovanje sosedje ter poklicali policijo in rešilno postajo. Zdravnik rešilne postaje je nemudoma prišel, a med tem je Šlagerjeva žena že izdihnila. Otročiča in Vianeliovo. ki sta v smrtni nevarnosti, so prepeljali v mestno bolnišnico. Šlagerja so policijsko zaslišali, potem pa so ga odvedli v sodni zapor. Mrtvo truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Just«.
Vestnik organizacij.
Sodruge šeotjakobskega okraja vabimo na sestanek ki bo v nedeljo 20. aprila ob 10. dopoldne v gostilni gospoda Leona (prej Pok), Florijanska Ulica St. 6.
Vič-GlinSka podružnica „ Vzajemnosti" ima v soboto 19. t. m. ob 8. zvečer v društvenem lokalu v .Ameriki" (prvo nadstropje) svoj občni zbor, na katerega so vabljeni vsi člani.
Ljubljanska podružnica planinskega društva „Dle Nalurfreunde41. V četrtek 17. aprila ob 8. zvečer predava v restavraciji ..International" sodr. Karl Pitsch o „Prvl pomoči pri planinskih nezgodah in o uporabi vrvl“. Z ozirom na važnost predmeta je želeti polnoštevilno udeležbo.
Odbor podružnice „Vzalemnostl“ za Moste ima danes v četrtek 17. t. m. ob 8. zvečer pri s. Bittnerju r Zeleni jami 156 važno sejo. Odborniki naj se vsi seie udeleže I
Umetnost in književnost.
Muzikalne »Glasbene Matice« za leto 1912/13 so se zakasnile, ker je tiskarna z enim delom v zaostanku. Cenjeni člani naj nam to zamudo blagovolijo oprostiti. Kakor hitro bodo dotiskane, jih bomo nemudoma razposlali. — Odbor.
Odborova seja »Matice Slovenske« bo v četrtek, dne 17. aprila ob 6. zvečer. Dnevni red: 1. Poročilo predsedništva. 2. Potrditev zapisnika zadnje seje. 3. Poročilo a) iz gospodarskega odseka, b) iz knjižnega odseka, c) iz narodpisnega odseka in odseka za slovenski jezik. 4. Slučajnosti. — Dr. Fr. Ilešič, m. p.
Impozantno strankino zborovanje v Trstu.
Nadaljevanje poročila sodr. Regenta.
Iz navedenega je jasno tudi stališče glede vprašanja o šolstvu in drugih kulturnih sredstvih. Naše stališče o tem vprašanju ni sicer nič novega. Žalostno je le, da moramo o njem še vedno govoriti. Občina je dolžna zgraditi dovolj potrebnih ljudskih šol za italijansko in slovensko. za mestno in okoličansko prebivalstvo. In nam ni v tem oziru nesimpatično nobeno, z vsem mogočim komfortom, z vsemi zdravstvenimi in higieničnimi napravami opremljeno šol. poslopje. Od občine se sme in mora zahtevati, da ustanovi potrebno število otroških vrtcev, da otvori brezplačne ljudske knjižnice, da prireja brezplačna poljudna znanstvena predavanja in da žrtvuje del svojih dohodkov tudi za ljudska gledališke predstave. Teh dobrot občinske uprave mora biti deležno italijansko in slovensko prebivalstvo. Tržaški Slovenci vrše vse svoje delavske, državljanske in občanske dolžnosti v Trstu, plačujejo syoje direktne in indirektne davke. S svojim duševnim in fizičnim delom množe bogastvo, razvoj in napredek tržaške občine. Imajo torej nele pravico, marveč tudi dolžnost, zahtevati, da jim ta občina zagotovi vsa potrebna kulturna in izobraževalna sredstva. Skoraj smešno je pa upanje, da bi italijanska nacionalistična večina v mestnem svetu poskrbela tržaškim Slovencem ona kulturna sredstva, katerih ne poskrbi dovolj niti svojemu italijanskemu prebivalstvu. ! a naša odkritosrčna izjava in stališče, ki so ga zavzeli socialno demokratični mestni svetovalci pri vprašanju slovenskih šol, bi moralo zadoščati v odgovor na napade, ki so prišli in bodo še prišli proti nam od strani trža.ške narodne gospode. Pa ni treba, da bi se teh napadov zbali. Ljudem, kakršni se zbirajo v političnem društvu »Edinost«, ki nam ne priznajo odkritosrčnosti v narodnih zadevah in ki dopovedujejo, da so vse naše narodnostne izjave izrečene le za to, da se ohranimo v ravnotežju, ne moremo pomagati. Ne moremo iim pomagati, ker so sami uecdkrity$£čni in ne morejo že zaradi tega
verovati y tujo odkritosrčnost. Politični odb^ jugoslovanske socialno demokratične stranke * Trstu, je bil vedno pripravljen na skupno d&M s slovenskimi narodnjaki pri vprašanjih ki ol segajo skupne interese. Temu se je pa vedh„' protivilo politično vodstvo tržaške narodJJ stranke. Skupno smo hoteli sodelovati pri Hun skem. štetju. Bili smo odbiti. Skupno smo hotS sodelovati pri solskem vprašanju. Zgodilo nam te enako. Pripravljeni smo bili mi in ital-janski sodrugi stopiti na ulico za slovenske šoli' Demonstracije niso hoteli na narodni strani. K, so^se gospodje zbali, da bi ljudstvo izvedeu nase resnično stališče glede na vprašanje sl? venskih šol, m pa zato, ker sm0 hoteli mi monstracijo za šolstvo, ki pa ne bi bila smel' degenerirati v demonstracijo proti italihnskem prebivalstvu. Na skupni seji našega'pol oS z odboi om pol. društva »Edinost« in z odboro>5 slovenskih staršev, ki-se je vršila v konsunS društvu pri Sv. Jakobu, se ie sklenilo poslati r? solucijo m opis tržaške slovenske šolske n izJ* nje vsem slovanskim in socialističnim di žavS’ zborskim poslancem. Ko je bila resolucija že 2* stavljena, je g. dr. RybaF preprečil da se odro šlje, kamor je bile sklenjeno. Na tisti skimSSl se je sklenilo, da bo vso akcijo za so e vodil imenovani skupni odbor in da ne srn! sklicati nobena stranka zase shodov za šok Teden pozneje je sklicalo za šole shnrf W društvo Edinost, brez vednosti in prod sklS imenovanega skupnega odbora, i„ L slU du so obrekovali socialne demokrSte Tš ‘ nasprotujejo slovenskim šolam da so narodu
krite taSVKtete ri,osrC"M‘ in k'e Kritosrcnost.-1 Kje je bila resna volia /a cknmi,*
delo m kje je ni bilo? Ako smo se v4evK
skupnemu delu za skupne reči dosedai srnS
storili to iz odkritosrčnega nagnenja jn v pre,
pričanju, da je tudi pri nasprotnikih nagi**
do skupnega dela. lam za ni bilo i„ Ka ni nit
reba- da W se vsi,*vali "e na! prej. Iz tega kar smo povedali. Se preprii> lahko vsap, da zamorejo priti tržaški Slovenj d ) svojih pravic veliko ložie s potnočio soci alne demokracije kakor s pomočjo stranke ki bi prav rada veljala za vodstvo tržaški!, Slovencev, ki pa postaja čez dalje boli VastoiK mca interesov slovenskega meščanstva in H mora kot taka bojevati proti delavski socialna demokratični stranki.	Sk’	soc,aH*
Poleg kulturnih in narodnih vDrašanl im* občina nalogo rešiti še mnogo m.mgo druS gospodarskih m socialnih in delavskih Vprašani ki niso bila mt. z eno samo besedico omeniei? na rečenih dveh nedeljskih narodnih shodih, Tem Kosjv.dom k. b, ljudstvo radi prepričali, da so preštudirali delavske zahteve kakor šok ski abecednik, ie tuja zahteva delavstva ki hofr odpi avo in revizijo socialnega domovinske« zakona iz leta 189G. Nacionalistične večine > mestnih svetih odrekajo domovinstvo in nav rodne pravice narodnim manjšinam Meščanska večine in manjšine v občinah pa odrekajo do movmstvo proletariatu, šele po desetih letiW nepretrganega bivania v občini S delati naprositi da ga spreimo med občane, ako ni 0 teh desetih letih potreboval kakšne občinski podpore ali pa podpore iz kakega občinskem dobrodelnega zavoda. Devet let sme delavej v občini delati in prispevati s sadovi svojec^ dela občinski upravi. Ako je deseto leto sv<k jega bivanja sprejet v občinsko bolnišnico, n« sme zahtevati in ne dobi domovinske pravice v tej občini. In ako so razmere prisilile delavca, da je živel v tridesetih letih v štirih različnih občinah, pa v nobeni nepretrgoma deset let, ne dobi v nobeni občinske pravice. In ako si ni mogel delavec poskrbeti v petdesetih letih dela domovinske pravice v kaki občini pa so ga v zadnji občini zasačili brez sredstev za življenje, imajo občine prsvico ga poslati don»v v občino, kamor spada, ikjer m bil morda še nikdar. kjer ne pozna nobenega in kjer ga M0 grdo gledali in zaničevali kakor nedobrodošlega potepuha. ki bo sedaj živel na stroške občina v katero pač po zakonu pir0tida ki mu ie p* tuja in sovražna. Zahtevamo tort} nrevza-me občina iniciativo za odpravo te? nesocialnega domovinskega zakona in da se sklene namesto tega drug pravičnejši, socialiieiši in de* lavskim potrebam popolnoma odgovar aioči domovinski zakon.
Poleg fega imamo tudi za delavstvo iz* redno važno stanovanjsko vprašanje ki je na‘ šim gospodom narodnim zastopnikom n,encla tudi tuja in neresna reč. O stanovanjska vprašanju so tržaški italijanski nacionaIciAe' liko študirali. »Studiranje« problemov ki zan‘‘ majo delavstvo je splošna navada vseli meščanskih strank. V tržaškem občinskem zastopu se je to študiranje nekoliko skrčilo po vstopu socialno demckiatičnih zastopnikov v niestni
svet. Prej so pravili, da bodo zgradili delavska občinska podstrešja in nekaj delavskih občinskih hiš. Danes nas pozdravljajo na Vrdefci. pri Sv. Alojziju, v Rocolu in pri Sv. Ani lepe delavske občinske hiše. In ponosni smo ker so te občinske hiše delo naših socialno demokratičnih zastopnikov. Pa to še ni dovolj. Tržaška občina bo morala zgraditi še veliko, veliko takih hiš, preden bo zadostila svoji dolžnosti. Število prebivalstva se množi v Trstu takorekoJ pred očmi. In množi se prebivalstvo vse bolj. kakor se množe cena. zdrava stanovanja. P°-množevanje prebivalstva povzroča draginjo stanovanj, ki jo povzročajo še itak samostojno preveč hišni posestniki. Treba gnusobo tržaškega starega mesta iztrebiti, ki ga po pravici lehko imenujemo tovarno jetike in kupnih bo* lezni. Treba je z eno besedo: zagotoviti delavstvu mnogo lepih, zdravih, zračnih in vsenl modernim zahtevam odgovarjajočih cenih stanovanj. Delavstvo ima dolžnost zahtevati zaradi sebe, svojih družin in svojih otrok, da i® preskrbljeno z zdravimi in cenimi stanovanji. To dolžnost izvršiti ima občina, ki mora skrbeti obenem za cena prometna sredstva.
(Dalje prihodnjič.)
Balkanski in mednarodni položaj.
Na bojiščih je mir. Kritično pa je razmerje med zavezniki. Turčija ima sitnosti v Siriji in Armeniji.
PREMIRJE.
Dunaj. 16. V diplomatičnih krogih še nimajo poročila, ki bi potrjevalo, da je medlur-čijo in Bolgarsko sklenjeno premirje. Verjetno pa je, da se to zgodi v najkrajšem času. loda na kompetentnem mestu menijo, da gre le za premirje med omenjenima državama, kajti vse črnogorske izjave kažejo na to, da hoče Crna gora nadaljevati vojno.
BOJ DO SKRAJNOSTI?
Pariz. 17. »New York Herald« poroča iz Carigrada: Nepričakovan bolgarski napad pri Čataldži je tukaj povzročil silno razočaranje. Večina ministrov je sedaj prepričana, da se bo vodil boj do skrajnosti. Ukazi, ki so bili že izdani za razpust prostovoljnih čet, so zopet preklicani in izvršene so nove vojaške priprave. Upanje, da se kmalu sklene mir, zopet mineva. Iz dobrega vira (?) poročajo, da je dobila Turčija od Francije in Anglije dovoljenje za blokado bolgarske obali ob Črnem morju, če bi Bolgari predrli črto pri Čataldži. (Te vesti so preveč podobne želji po senzaciji, da bi se mogle resno jemati.)
ČRNA GORA.
Dunaj, 17. V tukajšnjih poučenih krogih zatrjujejo. da odklanja Crna gora vsako denarno odkupnino, ki ne bi imela značaja vojne odškodnine, kakršno zahtevajo ostali balkanski zavezniki.
Srbi pred Skadrom.
Dunaj, 17. V diplomatičnih krogih so prepričani, da zapuste srbske čete v najkrajšem času Skader. Kakor je znano, je izdala turška vlada za Esad pašo ukaz, da ima opustiti sovražnosti zoper Srbe in da nima nadlegovati jih. če se umaknejo. Ako bi se Crna gora branila izročiti ta ukaz Esad paši, ga pošlje srbsko vojno poveljništvo po svojem parlamen-terju v Skader.
Skader nepremagljiv.
Kotor, 17. Esad paša je tujim konzulom v Skadru dejal, da je po njegovem prepričanju trdnjava v sedanjem času nepremagljiva.
Srbski konflikt zaradi Skadra.
Belgrad, 17. Baje sta se ministrski predsednik Pašič in vrhovni poveljnik Putnik resno sprla, ker meni Putnik, da je sramota za srbsko orožje, ker je Srbija ustavila operacije proti Skadru. (Kaj pa bo še sramota!)
POSREDOVANJE VELESIL.
Belgrad. 17. Uradna »Samouprava« dolži velesile, da ustvarjajo težavne položaje in vprašuje. če morejo zavezniki v takih razmerah spreleti njih posredovanje. Kljub temu je gotovo, da bodo zavezniki definitivno sprejeli posredovanje z nekaterimi pridržki, ki pa še niso znani.
MIROVNO VPRAŠANJE.
Dunaj. 17. »Jugosl. Koresp.* poroča, da je
V	bolgarskih političnih krogih in med piebival-stvom velika nevolja zaradi Črne gore m Srbije, ki baje zavlačita mir. Javljajo se glasovi, da naj sklene Bolgarska sama zase mir s 1 ur-čijo. Gešov pa hoče nastopiti sporazumno z zavezniki, če ne omogoči tega njih vedenje. Na merodajnih mestih odločno nasprotujejo trditvam, da Bolgarska na tihem podpihuje Črno goro. Bolgarska vlada se trudi, da bi odstranila vse zapreke in omogočila, da se sklene mir čim prej.
ZAVEZNIKI MED SABO.
Bolgarske obdolžitve.
Sofija, 16. V sobranju je bivši minister Peščev vložil interpelacijo, ki vprašuje, če je vlada poučena o sovražnem nastopu srbskih oblasti napram bolgarskemu prebivalstvu v zasedenih krajih, in kakšne korake da ie storila vlada za zaščito bolgarske narodnosti v Macedo-niji.
Krvava tla.
Belgrad, 16. »Mali Zurnal« objavlja pod na-slovom »Okrvavljena Macedonija« besen članek fcoper Bolgarsko in pravi: Razdelitev Ma-cedonije bo okrutna.
Pašič v Belgradu.
Belgrad, 16. Ministrski predsednik Pašič se je včeraj vinil iz Skoplja, kjer je konferiral z vrhovnim poveljnikom Potnikom o vojnem položaju.
•	Velesile in zavezniki.
Mslan, 17. »Corriere del la Sera« poroča iz Londona o premirju, ki še ni uradno potrjeno, ki pa je baje že gotovo med Bolgarsko in Turčijo, da je to plod ruske diplomacije, ki _se je resno zbala bolgarskega marša v Carigrad. Zadnji'pet.k se je konferenca poslanikov Lovila s podlago za kakšen skupni korak, ki bi preprečil tako bolgarsko gibanje. Konferenca je načeloma sprejela neki projekt in ga je naznanila posameznim kabinetom. Po sreči ni bilo potrebno, da bi bile velesile sklepale kaj meritornega, ker se je dosegel smoter na drug način. Ruska diplomacija je pritisnila na vlado kralja Ferdinanda in mu dala razumeti, kakšni nevarnosti se izpostavlja, če bi Bolgarska izkušala osvojiti Carigrad. S posredovanjem ruske dfc plomacije se je uprizoril v Čataldži sestanek generala Savova in Izet paše, ki sta včeraj ugotovila pogoje premirja in dosegla sporazum o turško bolgarski mej! v Traciji. Zdi se. da drži nova meja približno v direktni črti Midija Enos, pušča pa v bolgarski posesti vse pritoke Marice in Ergene in teče 15 kilometrov severno od Rodosta. Temu neposrednemu sporazumu med Turčijo in Bolgarsko pripisujejo posebno važnost. ker na nekakšen način loči Bolgare od
ostalih zaveznikov. V londonskih diplomatičnih krogih prevladuje mnenje, da se Bolgarska ne bo toliko potegovala za Solun, kolikor za Bito-Ije in ostala od Srbov zasedena mesta. Z ozirom na možno vojno med zavezniki zaradi razdelitve plena (kako krščansko žele tako vojno-) so velesile namenjene, da ostanejo v tej fazi novega konflikta (ki ga že ves čas podj>ihuiejo!) popolnoma nevtralne. »Balkan balkanskim narodom« je načelo, ki mora obveljati, tudi če se balkanski zavezniki stepo med seboj. Upati je, da bo tudi avstrijsko javno mnenje spoznalo potrebo največje rezerve v slučaju, če bo kakšna napetost med Belgradom in Sofijo povzročila novo sovražno vedenje napram dunajski srbski politiki. Z ozirom na tako možnost so države vzajemne trojice priporočile bolgarski vladi večjo zmernost in svetovale, nai eventualno apelira na rusko razsodišče, da se rešijo težave, ki razdvajajo zaveznike. Nekaj zadoščenja povzroča vidno zboljšanje avstrijsko-ruskega razmerja. Vredno je priznanja, da sta se Avstrija in Rusija iz lastne iniciative sporazumeli o balkanskih mejah na tak način, da je za bodočnost vsaka možnost nesporazuma izključena, (če se hoče nesporazum, ni možnost nikdar izključena.)
Praske.
Berlin, 17. Premirje med Bolgarsko in Turčijo je pospešila bolgarska želja za prostimi rokami, če pride do konflikta z zavezniki. Da je položaj zelo kritičen, potrjujejo vesti, ki poročajo, da je prišlo že do raznih spopadov med srbskimi in bolgarskimi četami. Baje je bila večja praska pri Stiplju.
Vojaške priprave.
Solun, 17. Ker so Bolgari poslali dva polka v Dojran in zaradi drugih vojaških priprav so Srbi ukazali, da se koncentrira ena divizija v Geogaliju.
TURKI IN ALBANCI.
Dunaj, 16. »Jugosl. Koresp.« poroča iz Carigrada: V mladoturških krogih se opaža naraščajoča nevolja napram Albancem. »Tanin« ob-jvlja težke obtožbe zoper voditelje albanskega avtonomističnega gibanja in tudi zoper skader-skega poveljnika Esad pašo, o katerem trdi. da je dal umoriti Hasan Riza bega, ker se je hotel polastiti poveljništva z izdajalskimi nameni. »Tanin« poziva vlado, naj ukaže Esad paši. da ima nemudoma odnehati z odporom, da se ohrani Turčiji ostanek posadke. Iz Carigrada še vedno izganjajo Albance.
TURKI IN ARMENCI.
Carigrad, 17. Vali iz Bitlisa poroča, da je devet Armencev iz neznanih razlogov ubilo nekega Turka. Starši umorjenega so odšli na čelu razburjene množice pred konak vlade in so zahtevali, da se krivci najstrožje kaznujejo. Vladni zastopnik je izjavil, da se bo storilo yse, kar bo mogoče. Množica se pa ni zadovoljila s to izjavo, temveč so zahtevali, da se takoj izvrši smrtna kazen nad morilci. Truplo umorjenega so prines'i pred konak in dejali, da ga puste tam nezakopanega. Oblast je dala razgnati množico in je ukazala, da se truplo pokoplje. Pozneje so sorodniki umorjenega srečali enega morilcev, nekega Avedisa, ter so trpinčili njega, ženo in družino. Neka oseba, ki jim je hotela priti na pomoč, je bila ranjena. Dva napadalca so zaprli, eden je ušel. Izdane so stroge odredbe, da se ohrani mir. Drugo valijevo poročilo pravi, da so aretirali osem Armencev, ki so obtoženi zaradi umora.
POLITIČNA STAVKA V SIRIJI.
Carigrad, 16. V Bajrutu je včeraj izbruhnila stavka. Vse trgovine, izvzemši one z živili, so zaprte. Piavijo. da ie stavko organizirala stranka. ki zahteva administrativne reforme v Siriji.
KRIZA V ČEŠKEM DEŽELNEM ZBORU.
Dr, Urban je odložil finančni referat.
Praga, 16. Na denašnji seji je deželni odbor sklenil pri deželni banki najeti novo plavajoče posojilo V znesku 20 miljonov kron. Za novo posojilo so glasovali češki odborniki in zastopniki veleposestva. Nemci so glasovali proti posojilu. Vsled tega je dr. Urban odložil finančni referat, češ, da ni upanja, da bi se v kratkem zbral deželni zbor in vsaj začasno uredil zavožene deželne finance, vsled česar ne more prevzeti odgovornosti za nove dolgove. Finančni referat za dr. Urbanom prevzame najbrž grof Schonborn.
Praga, 17. Dr. Urbanov korak je daleko-sežnega političnega pomena, ker je t. zv. češko-nemška sprava s tem toliko kot pokopana. »Prager Tagblatt« ostro napada češko večino v deželnem odboru in pravi, da se bodo postavili Nemci na stališče, da naj nove dolgove plača tisti,, kdor jih je najel: češki del dežele.
Dunaj, 16. Nemški odsek osmerice se je oglasil pri ministru notranjih zadev baronu Heinoldu, da izve, kakšno stališče zavzema vlada glede liajezikovno vprašanje pri političnih uradih na Češkem. V teku razprave je ministrski predsednik grof Stiirgkh izjavil, da bo vlada še enkrat poizkusila, zlasti deželni zbor češki sklicati na kratko zasedanje.
GENERALNA STAVKA V BELGIJI.
Bruselj, 17. Stavka se čez dalje bolj širi. Delo so ustavili tudi krojači in zidarji. Mnogo svobodomiselnih tovarnarjev podpira stavko z denarnimi prispevki: en sam veleppdjetnik j.e prevzel v oskrbo 15.000 delavskih otrok. Za tisoče delavskih otrok skrbi bruseljska občina. Mnogo podjetnikov izplačuje delavcem polno tnezdo za čas stavke. Vsa dežela, zlasti pa
glavno mesto in industrijska središča stoje popolnoma pod vtisom delavske stavke in na cestah je vse mrtvo, trgovine so prazne, prav tako gledališča in kinematografi. Stavka poteka z vzorno disciplino in nikjer v vsej deželi ni bilo niti najmanjših izgredov. Ministrski svet se ie pečal z vprašanjem, ali bo v sedanjih okoliščinah mogel kralj 26. t. m. odpotovati v Gent, da osebno otvori svetovno razstavo.
Brtiseli, 17. Policija je izdala zaporno povelje zoper stavkujoče delavce, ki so vdrli v nekatere zavode in izsilili ustavitev dela. Vsled govorice, da je banka ustavila plačila, je velikanski naval na hranilnice. Mnogo delavcev je odpotovalo iz dežele. V luksemburških in nemških premogovnikih je že dva dni pasivna rezistenca v znamenje solidarnosti. Produkcija je upadla za 30 odstotkov.
AVSTRIJA IN SRBIJA.
Stranka za spravo.
Belgrad, 17. Tukaj se je ustanovila nova politična stranka, ki hoče pospeševati spravo z Avstrijo. Glasilo stranke so „Večerne Novi ne".
PA Pl EVA BOLEZEN.
Vlada se pripravlja.
Rim, 17. Vlada je vse poskrbela, da postavi po papeževi smrti Vatikan pod zaščito italijanske policije in da mora garantirati popolno neodvisnost konklava.
Nevarno.
Rim, 17. ^Tribuna44, ki jc ves čas optimi-inistično poročala o papeževi bolezni, piše: Ni si več mogoče zatajiti resne nevarnosti, v kateri je papeževo življenje. Pričakovano zboljšanje se še ni pojavilo. Kljub oficielnemu olepšavanju in skrivnostnemu vedenju, je prodrla v javnost resnica, da je papež na smrt bolan in da najbrže ne bo več okreval.
Giolitti se vrača v Rim.
Rim, 17. Ministrski predsednik Giolitti je dobil v Piemontu poročilo o nevarnem stanju papeža In se je vrnil v Rim.
AFERA V NANCYJU.
Jaurčs za mirno kri.
Pariz, 17. V socialistični »Humanite« piše Jaurčs o nancyjskem dogodku: »Obžalovanja vredni dogodek v Nancyju pokazuje še enkrat kako potrebna je hladna kri in kako nujno je, da vladajo šege vzajemnega spoštovanja in uljudnosti v tej dobi splošne nervoznosti.«
Tudi meščansko časopisje miri.
Pariz 17. Tudi meščansko časopisje obsoja dogodke v Nancyju. »Figaro« odobrava pametni nastop pariške vlade, ki je takoj poslala na lice mesta svojega komisarja, da preišče afero, dožene krivce in popravi napako, in hvali trezno pisavo nemških listov. V enakem zmislu piše »L’ Action«, češ da nekaj prismojencev ne more angažirati vse Francije in da republikanska Francija odločno obsoja te neprimerne demonstracije.
ŠOVINISTIČNI IZGREDI V PARIZU.
Nacionalistična sodrga je napadla profesorje nemščine.
Pariz, 17. Okolo 500 študentov je na cesti napadlo učitelja nemščine na Sorboni prof. Mij-liota. Demonstrantje so vpili na profesorja: Izgubite se v Berlin! Alzacijo in Loreno hočemol Demcnstracija je trajala dober četrt ure in profesor je le s pomočjo policije mogel nadaljevati svojo pot. Množica je nato odšla na trg »Conccrdia« in obesila narodno trobojnico na spomenik Strassburga.
OSUMLJEN ŠPIJONAŽE.
Berlin, 17. V Speiru so aretirali francoskega stotnika de Morela, ki služi pri nekem ženijskem polku v Nancyju. V Speier je prišel v sredo. Sumljiv se je zazdel, ker si je ogle-daval most na ladjah. (Kmalu bo treba vtakniti oči v žep, da človek ne bo »sumljiv".) Policija ga je nadzorovala v hotelu. Ko so prišle vesti iz Maiisa in Majnca, da je bil tudi tam, so ga aretirali. Zaslišalo ga je več višjih častnikov, a razun ogledovanja mostu mu niso mogli ničesar dokazati.
Zmota.
Pariz, 17. Stotnik de Morel je bil nedvomno po pomoti aretiran in bo gotovo po preiskavi takoj izpuščen. De Morel je na dopustu in je potoval v Nemčijo z dovoljenjem francoske vlade, nima pa nobene misije.
ATENTAT NA ŠPANSKEGA KRALJA.
Zavoljo sokrivde aretirani policist.
Madrid, 16. »Epoca« poroča, da je bil aretiran uslužbenec tajne policije, ki je osumljen, da je bil v zvezi z atentatorjem Alegrom. Dognano je, da je atentator dobil samokres s posredovanjem aretiranega policista. Preiskava je spravila na dan še druge okoliščine, ki govore zoper policaja.
SUFRAŽETKE.
Prepovedani shodi.
London, 17. Zaradi neredov, ki jih venomer povzrokujejo sufražetke, je vlada prepovedala vse shode na londonskih javnjh trgih in ulicah.
ZARADI PLAČE.
Dva mrtva, 4 ranjeni.
Varšava, 17. Zaradi napačnega izplačevanja je nastal med delavci in delovodjami v tovarni za bombaž v Voljem spor in je prišlo do krvavega spopada. Dve osebi sta ustreljeni. štiri pa ranjene. Mnogo oseb je policija prijela.
CAR NE POJDE V PETERBURG.
Berlin, 17. V ruskih diplomatičnih krogih pravijo, da je vest pariških listov, po katerih se namerava ruski car udeležiti poročnih slavnosti princese Luize Viktorije y Berlinu, brez podlage.
ZAHTEVE ZARADI KATASTROFE »TITANICA*.
Novi Jork, 17. Zvezno sodišče je v približno šestdesetih slučajih podaljšalo rok za vlaganje odškodninskih zahtev proti »Ocean-Stenmship Coinpany“ za škodo vsled katastrofe „Titauiea\ Zahteve dosegajo 11,774.600 dolarjev v 685 slu-čajih. Zahteve, ki se naznanijo, kadar poteče rok, ne pridejo v poštev.
NEMIRI NA HAVANI.
v.,	Jork,	17. S Havane prihajajo poro-
čila o velikem vznemirjenju, ki ga povzroča umor liberalnega političarja Fernandeza. Njegovi pristaši izrabljajo položaj in žugajo z revolucijo, če se ne izpolnijo njih zahteve.
Socialno politični pregled.
= Strankin zbor francoske socialne demokracije. Koncem marca Je bil v Brestu strankin zbor francoske socialno demokratične stranke Bil je to deseti strankin zbor od zedinjenja francoskih socialistov. Odkar se je leta 1905 zedinil v Parizu ves francoski socializem v enotno mogočno armado, napreduje kar očividno. Leta 1905. je stela stranka 34.688 članov, na letošnjem kongresu pa je ponosno poročal sodrug Dubreuilh, da ima stranka 68.903 članov. Krasen uspeh je dosegla stranka pri občinskih volitvah v maju lanskega leta. Za te volitve je postavila v 2000 občinah kandidate, med tem ko se je leta 1908. bojevala le v 800 občinah Leta
inS8 Lezni1aga,a franka s svojimi kandidati v, 197 občinah, lansko leto pa v 294. V štiristo občinah pa ima stranka manjšino, ki je tudi dostikrat velike važnosti. Stranka ima 297 prvih županov (takozvanih »mairov«). 400 podžupanov (»adjointov«) in nad 3000 občinskih svetovalcev. Stranka je v pretečenem letu posvetila vse svoje moči boju proti militarizmu. Demonstracija od 17. novembra 1912 pred vrati Pariza, v socialistični občini Prč-Saint-Oervais % x-fr\ t? govori,| sodrugi Scheidemann (Nemčija) Pernerstorfer (Avstrija), Mac Do-nald (Anglija) in Vandervelde (Belgija) in ki se je je udeležilo najmanj 100.000 oseb. je bila zgodovinskega pomena. Kongres v Brestu je brez debate in soglasno sprejel ostro resolucijo proti triletni vojaški službi in naglaša v njej, da je naloga stranke, delati na sporazum med Nemčijo in Francosko.
= Centralizacija strokovnih organizacij. Strokovna organizacija avstrijskih usnjarskih delavcev je sklenila na glavnem zboru: Načelstvu se naroča, da prične pogajanja z organizacijami čevljarjev, sedlarjev, jermenarjev in ro-kovičarjev, ako se bi hotele te organizacije spojiti z organizacijo čevljarjev. Strokovno glasilo čevljarjev piše k temu vprašanju, da so v Švici združene vse te organizacije v zvezo usnjarskih delavcev. Tudi v Nemčiji so se dlje časa pogajale te organizacije za združitev, a uspeh je bil ta, da so se združili le rokovičarji in stro-jarji. Nasprotno pa so v južnih deželah — Bolgariji, Romaniji, Bosni — le usnjarske organizacije. Glasilo čevljarjev pozdravlja z veseljem misel na združitev, vendar bi pa morali odločiti tako važno vprašanje vsi člani teh organizacij.	„
Novice.
* Zima v spomladi. Po Ogrskem in Hrvaškem je razsajal v noči od sobote na nedeljo velikanski snežni vihar. Z Ogrskega poročajo: Skoraj po vsej deželi je divjal v noči od sobote na nedeljo vihar, ki je napravil pri telefonskem in brzojavnem omrežju nezmerno škodo. Moker sneg je ležal v šest do osem centimetrov debelih plasteh na žicah in je tako obtežil žice in strešne opore, da so se zlomile. Samo v Budimpešti se je zlomilo 164 strešnih opor, nešte-vilno telefonskih in brzojavnih drogov se je zlomilo, ali je pa bilo izruvanih, tako da je 8000 do 10.000 kilometrov žice poškodovane. Vsled tega je bilo 5000 telefonskih postaj brez zveze. Od 230 brzojavnih zvez, ki so združene v bu-dimpeštanski centrali je bilo v nedeljo popoldne 170 nerabnih in od 167 telefonskih zvez pa 125.
—	S Hrvaškega pa prihajajo te-le vesti: Vihar, ki je v noči od sobote na nedeljo divjal po vsem severnem Hrvaškem, je napravil velikansko škodo. V Zagrebu se je podrlo več zidov, Pri trgovini s perilom je odtrgal vihar izložbeno okno in zmetal vse blago, ki je bilo v oknu, na cesto. Po Vrtovih in parkih je izruvanih mnogo dreves, pa sadonosnikih in vinogradih je Škoda ogromna. Telefonske zveze so bile skoraj vse pretrgane, neštevilno drogov je izruvanih. Tudi v železniškem prometu so se poznali učinki snežnega viharja. Vsi jutranji vlaki so imeli znatne zamude. Vihar je imel hitrost 20 do 30 metrov na sekundo.
* Morallčna kvaliteta stavkokaza. Pri deželnem sodišču v Zgorelcu se je moral zagovarjati ključavničar Gustav Ziegler zaradi tatvine in poneverbe listin. Ziegler je bil Že večkrat kaznovan zaradi tatvine in drugih zločinov. Ziegler je bil lansko leto stavkokaz, ko so stavkali delavci v tovarni za vagone. Stanoval je pri neki vdovi in kmalu začel razmerje z njo, ter ji tudi obljubil zakon. Ali stavkokaz Ziegler je imel vse polno ljubezenskih razmerij in ukradel vdovi hranilnično knjižico za 200 K in poročni prstan. Denar je dvignil in izginil nato, ne da bi poravnal svoje dolgove pri vdovi. Izdal je tudi napačno menico. Ziegler je bil obsojen na dve leti in tri mesece zapora, na petletno izgubo državljanskih pravic in policijskemu nadzorstvu Je tudi izročen. Stavkokaz, ki ga ščiti država, pod policijskim nadzorstvom!
* V obljubljeno deželo. Od leta 1907 ni bilo še zaznamovati v pristanišču New York toliko priseljencev kot 31. marca. Ker pa je vladala gosta megla. Je prišla na otok le polovica. V celoti Je dospelo 9400 ljudi, ki so se pripeljali z različnimi parniki.
Odgovorni urednik F r a n B a r 11.
Izdaja in zalaga založba »Zarje«. *
Delavske konsumne zadruge
za Trst, Istro in Furlanijo v Trstu
(registrovana zadruga z omejenim jamstvom)
Vsled velikega dohoda blaga v
IVV
ulica Raffineria štev. 3
so štirje oddelki:
konfekcija - manufaktura = pokrivala - obuvala =
popolnoma oskrbljeni z zadnjimi novostmi za nastopajočo
pomladansko in letno sezono.
Cene:
Konfekcijski oddelek:
Gotove obleke za moške i/. najmodernejšega blaga
Gotove obleke za dečke...........................
Gotove obleke za dečke s kratkimi hlačami . .
Kostumi za otroke................................
Površniki ln raglani za moške....................
Moške obeke iz platna............................
Obleke za dečke..................................
Kostumi za otroke...............................’
Sacco Alpagas črni, modri ln sivi v veliki
meter od	do
K 22 80	naprej
„ lli'50	
. 12—	
. 6—	K 15—
n 28-	. 50 —
. 14-50 naprej	
„ 9—	
, 4-10	9
j Čipke za bliise in okraske . Vihtitcga se izdelujejo ženske
1--
obleke..............................  36--
zberi.
Obleke po meri:
izgotovljene v lastni krojafnici po najnovejših vzorcih in v najfinejšem rezu ter
natančno izdelane.
Moške obleke ševlota.........................................
Moške obleke iz počesane volne...............................
Moške obleke iz počesane volne, modrc........................
Moške obleke iz črnega priketa itd...........................
Površniki in raglani za moške .  ............................
K	18 —	naprej
.	52 50	„
B	«—	»
.	55-50	.
.	55--	.
Oddelek manufaktur:
Oddelek pokrival:
[ Mornarske kape iz slame za aečke ......
Slamniki garnirani za otroke in dečke, zadnji vzorci .Veslarske11 kape iz slame za dečke in moške .	.
Slamniki, katere se lahko zvije v različnih oblikah
Slamniki, panama za moške . .  .........................
Klobuki iz platna za moške in dečke.....................
Klobuki iz platna, garnirani za otn ke in dečke . .
Kape iz sukna In iz platna za dečke ..... Mornarkc iz platna, bele in naravne, za oprati . .
Kape iz platna in svile za moške........................
Fiurski klobuki iz kože in platna za dečke . . .
Klobuki iz klobučevine letni od prvih italijanskih tovarn Klobuki trdi (katranirani) od I. zadruge klobučarjev na Dunaju Specialiteta trdih klobukov angliških In francoskih
Dežniki iz pavole za moške in ženske....................
Dežniki Iz polžide......................................
Dežniki iz žlde.........................................
Dežniki-palicc za moške.................................
Palice za izprehod......................................
Volneno blago za ženske obleke:	meter	od
Ševlot modri in barvani..................................................K	2 —
Drap de Dame.............................................................2-10
Gross de Coth.......................................................j	4 50
Alpaca (lister).........................................................."	2 20
Popellne, v barvah in Črni..............................................."	2-20
Voile iz volne..............................................................  128
Mousseline, gladki In	risani.................................... 2 —
K
do 4-50 3 50 7-
340
1-60
3-50
kcinad od K 1-50
• 2--
I 2-
, 15— .	1	50
■ 3'22 „ —80
.	1-30
„ 1—
. 1— .	3-
.	4-60
280 4-50 9 — 11-80 —-80
, 6-naprej
do
K 9-20 » H-naprej
K 40 napre naprej
L
naprej » S-— . 6--»	9--
„ 10-50 n 11'50 .	4'—
• 8--. 12-11-4015--naprej
Svilnato blago:
Ponacs v barvah ................................................ k
Duchesse za bluze ...	 ’	.	.	’
Svile In mousseline v izpreminjevalnih barvah
Svile za podloge v barvah..........................................
Topelin-Eoliennc................................................
Duchesse Brillant, gladki.......................................
Svila liberty, črtana..............................................”
Taffelas visoki za krila............................................”	*
Croise lz svile v izpreminjevalnih barvah...........................*	3-80
Taffetas črtan (novost za bluze).......................................... 2	80
meter od 1*10 2-20 1-60 1 GO 520 3 — 3-40 2-80
K
do 1-50 3-— ,	3-30
. 2-20 . 6--naprej
K* 4-naprej
K 4—
Blago iz platna:
meter od
Panama, beli in barvani...............................................K —-96 K
Etamine, barvan (visokost 120 cm)....................................„	2—
Marquesettc iz črne volne  ..........................................B	4-—
Eponge, beli in barvani..................................................3-_
Voile iz bombaža  ...................................................m	—-52
Brillantin, beli in barvani..........................................’	—72
Brilantin prozorni...................................................„	120
Tercalle v najlepših risbah...........................................B	—-52
Batiste gladek in risan..................................................—‘80
Llberty za bluze......................................................„	1-10
gerpe iz platna in Sall (fantasie).........................,	.	.	.	,	4 50
Šerpe Iz barvane garze................................................... 3 50
do
1-80
-•70
-90
1-20
1-30
9--
5-
Oddeiek obuval:
Specialiteta amerikansklh obuval iz Sevroa In boks
Čevlji „Derby“ za moške......................................
Čevlji z gumbi, krasni......................
Čevlji „Triumph ....................................  .	.	.
Čevlji z elastičnima stranicama.....................  .	.	.
Ženski čevlji amerlkanske In francoske forme.
Zenski čevlji ,Oscaria“......................................
Ženski čevlji „Chevreaux“....................................
Zenski čevlji „Chevrette“....................................
čevlji za dečke v vseh oblikah:
Čevlji „Derby“ z gumbi, „Trhimph“ itd........................
Čeveljčki za otroke..........................................
Čevlji, nizki amerikanski, črni ln barvani za dečke In moške
Čevlji nizki za ženske, črni v barvah Iz Chevreaux
kalp. par od do K 11-90 K 15 — . 13-— „ 16-„ 12-30 . 15-80 ,	870	„	13-
K 10-40	K	13—
„ 10--	„	15-80
„	9-30	.	12—
K 7—
v 1-20
„ 11-50
K 11-
„ 5— „ 16—
*evlji nizki za ženske, „Derby'..................................
j-evlji nizki za ženske z gumbi
-evlji nizki za ženske, odprti..................................
čevlji fantasla, v barvah čevlji Iz platna itd.
Obuvala za otroke
In
•a In Oscarle: par od do K	9—	K	14—
„	9-20	.	15 60
„	7-40	„	11-70
beli	— sandali —
Skladišče za oblačila je odprto ob delavnikih od 8. zjutraj do 1. popoldne in od 3. do 7. zvečer: ob praznikih od 8. zjutraj do 1 popoldne.
Ravnateljstvo.