The largest Slovenian Daily < in the United States >
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Mondays
and Legal Ho) idays. •:-] < 50,000 Readers > g
fflJDTOH PISA***: 4687 COKTLAHDT.	■ntared as Seeond-Claai 1		\ Art of Congr	ms of Ma	rah S, 187».	TSLEFON PISA&OT:	«887 OOETLAHDT.
KO. 117 — $TEV.*U7.		NEW YORK, FRIDAY, MAY 18, 1917. — PBTBK, 18. MAJA, 1917. ______ . —* _____	—----1,			VOLUMB XXV. —	LETNIK XXV.
Iz Rusije
KABINETNA. KRIZA KONČANA. — &EST SOCJALISTOV V RU-8KJBM MINISTRSTVU. — PROTEST SLAVNEGA RUSKEGA PISATELJA MAKSIMA GORKEGA. — GENERAL BRUSILOV IN GURKOV BOSTA OSTALA V SLUŽBI. — RUSIJA ZAHTEVA MIR BREZ ANKKSIJE IN BREZ VOJNE ODŠKODNINE. — PORAZ RUSIJE BI POMENIL NESREČO ZA VSE NARODE — ZBOROVANJE GENERAi-u tf.
Amer. rušilci v Evropi. Značilna odredba. Uspeh "Mongolije".

Prvi spopad z wfunflrim podmor-j Podaniki sovražnih držav se bodo j Poročali smo že. da je ameriški skim čolnom. — Angleška admire morali seliti — Vsak bo moral ime-, paraik "Mongolia" potopil 19. liteta zadovoljna. Patrolna služba. ti ^g^g dovolienie	ai>rila v Ariffležkem kanalu nem-
__•	' '	ški podmorski čoln. Angleško po ,
. roeilo pravi da je strel zadel samo ' \ si pcvianiki sovražnih drža^.	ln da ]c bil poveljnik podmor i
Boji z Lahi,
Labi so prekoračili Sočo. — Zavzeli goro Kuk. — Devin padel. — Prodrli 12 milj do Trsta. — Nad 4000 jetnikov.
London, Anglija. IG. maja. .Vngleška admiraliteta poroča:
-Angleška admiraSiteta nazna- sr!mijei? v hliiif Do1	to čolna ubit, in podmorski
AngiesKa acnuraniera nazna ^ orožarne m arzenalov. se bodo
nja, da je prišla ameriška mornari-	. j	izsehti iz j ^o^i^rdšče
,a rusilpev. ki bodo sodelovali z okrožja< ali pa bodo morali do-;
Z laško armado ob gorenji Soči. 16. maja. — Velika bitka, na ka-čoln je z la-stno paro prišel v nem-1 ter6 So se pripravljali skozi celo
i zimo in ki je namenjena, da odreši Mongolia" se sedaj nahaja v i iredento, se je pričela 12. maja. —
Nikaka tajnost ni. da
Tozadevno poročilo je
London, Anglija, M. maja il prof nor P. Miljnk [i zapreka med d »r novo rusko vlado.
Takoj s|K>'*ptka so ^a republikanci in soejalisti sma-i /a, zavetnike.	liti iz obližja
za lu'zanrsl jive^a, ker je prve dni po revoluciji v svo-i Queenstown, Angleško 16. ma-j t4Bbori^a ^zenalov. pri,"......M. .1« so naj v.nda p«, nomano««!^"^^ m^Jgfa.
''Jl,.ltk-	.	i ocean in je takoj nastopil patrol-;
položaj vladno krize v pr-;no siuibo v angleških vodah. Med!
tbiti dovoljenja od zvezna vlade. __j	^anišču in Tn°r,nar I Bitko je otvorila artdlerija odgo-
,legati delavskega m vojaškega sve-, Anslrfka admiraliteta pravi, da ^ wntnoVa prol^a^Z	'?elj° * £
lado.	i je ta pomoč zelo veliko vrednosti;. moraio sovražni tuiei prese- \	1 u »Jamo samo go- trita v obl
so roimblikajici in socialisti sma-U zaveznike.	fi^i^TJf-!!^ LS^I vor Bruoe R'	Sr" ** v p<mdc
angleškimi silami
Admiral Sims bo vrhovni povelj_________________ ... ...........	.. ... . ...
i renjega teka Soče pa do morskega Nadaljevala se je vso ne-,_____ Kras in Gorica sta bila zaje ta pomoč zelo velike vrednosti' . " -J: ^r^Tm^lJrovoniLkoT- Tu navajamo samo go-. krita v oblake dima.
da se morajo sov razni tujci prese- j Vor Bruce R. Ware, Sr., ki je bU i v p(mdeljek dopoldne ob 11.15
J vo>asKegajna paniiku obenem s svojim si-; je infanterija prekoračila Sočo.
Rajhstag odgoden.
Državni zbor je odgoden do 5. julija. — Socjalisti glasujejo proti vsem predlogam. Kanclerjev govor.
na v v var-
Ztiaj si laliko razlagam« tednu V maju.	> vožnjo, kakor poroča angleška ad-
Zdaj tudi vemo, zakaj je delavski in vojaški svet do i mira liteta, ie prišlo do spopada ij«»ga <*asa nasprotoval koalicijskemu ministrstvu. Bilo
med onim rušilcem in emškim podmorskim čolnom.
V mestu Xew York -je-dvajsetf državnih orožarn in en ;irzenal. j
Povečini se nahajajo v okra-j ponosen jih, kjer je naseljenih mnogo A v- 1837'* strijcev in Nemcev.	j Tem
Orožarne se nahajajo v sledečih krajih:
Seventh Ave. in 67. St; — Manhattan.
nom-	Korakali so po mostovih, katere so.
Govoril je sledeče:	. rnžrnirji zgradili pri Pla^. Ta-
"Vi ste ponosni na poročnika j^j na Jrugi <^rani so se pripra vi-Ware od 19. aprila. Jaz sem pa u ^ napad na fforo Kuk. Od te-nanj cul 27. februarja daj s0 Lahi neprestano napredovali po natančnem načrtu, velik	^^ so bili laški pijonirji v
o je wmoRoc-e delovati roko v roki z ministri, ka-; 0 ni ni5 znanetra. i' ni zaupalo. Bali se. da bi izgubili kontrolo nad i Ko se je br<Movje bližalo An
im svetom, ako )>i voditelji stopili v ministrstvo, juliji, jt. poveljnik angleškega bro~jna£f°;m,	. ROri,	I petim. Bili smo
' .	_ *' 1 . v ... ... 1	, . V.T , • C olumbufi Av. m t>Jnd Nt., — ! vzlioflno rul Rpaf-hv
1] s<» vsi edini v tem, da se more položaj izboljša- i dovlja potom brezzicnega brzoja-1 Manhalttan	' mo	*
ko m- napravi koalicijska vlada. Ne more se več. i ^raial ameriškega poveljnika - j
vati, da hi oni, v katerih rokah leži vsa moč. ne bi-	bf>dcte	za' 1,322 Bedford Av. Broofcij-n.
Vlado.	^LL^ n^HniV ^	! Mare-V Av ^ ITeyward Av ' "I ti pot v pristanišče. Ob 5.21
besedam je sledil aplavz, ker je oče tako pohvalil	so frradili mostove. Deže-
«A Ojega sina.	valo je neprestano in vsled gorke-
"Solnce ie vzšlo eno minuto pred • vremena je bila nevarnost, da devet milj jugo- _ pride poVodenj s Karnskih Alp Head v An-., ^ je taial sneg. Do zadnjega •p• 1 . . . . ^ tl , , i arleškem kanalu. Bilo ie megieno moanT1 ^ ko je prižia (Kiločitaa
f^^-14^ T^n^ ! f\kapitan	113 j I beseda od kovnega poveljstva za
; momnela, ko je prišla j luje parna piščal, da bi mogli naj- ] na^ok, ^ je mi.qlUo. da bo Soča 7
m za viaao.	Ameriški poveljnik ie odgovo-1 n^Z "" ^ ........ ' n pot v prLStanisee. Ub o.zi — ka-1 narasUo vodo Avstrijcem v prid
j »at i ie. <Ul bodo vodje demokracije spoznali, potemjril:	T . ; A .	Q iko dobro veni° natančen čas —; Iz artilerijskega streljania se je
" m	' > oddal častnik, v katerega r>(*\- i ra^-?delo. da je topništvo zelo na-
' Lahko pričnemo takoj."
Angleški poveljnik je bil prese- j
nečen nakar je ameriški povelj-
» . zjav-j ^ ^ pripravili med •value-! . -
s o priklopili vladi, da je, kakor je rekel general Gu — Rusija je na robu propada, — vet delavskih in vojaških delegatov bo kontroliral j
rševalni oiuan vladnih sklepov. Vodje izvrsev_______ vožnjo
bora so ze illk^li priliko )K>kazati svoje drza\niLške j Ameriško brodovje je takoj na-H.sti in njihov vstop v vlado je dobrodošel.	Utopilo svojo službo.
Vlada bo kontrolirala produkcijo. tr*n>j>ort. razdelitev produktov in se bo zavzela za varstvo de-! iavstva.	;
i»ke in vo jaške stranke. J V kratkem času se bodo posveto-i/j«vo opolnoči podpi- raJi generali Alfksijev, Dragoim- i rov. Gurkov in Brusilov. Pre]>riča-' ie bi imenovan narodni j ai so, da bo vlada navdušeno po-; ernov poljedelskim mi -zdravila imenovanje Kcrenskega' po Iprrdseduik delegat-J t^t votnega ministra, a. Skobci jev. je jKkstalj j
Lexington Av. Manhattan.
Petrograd, Rusiia, 17. maja. — abuirtna kriz« na Hirskem je kon tna. — \"luda je izlala izjavo, f ero »e	delr^a
11
__Boji na Balkanu.
Angleži, Francozi in Srbi dobro napredujejo. — Vroči artilerijski boji. — Dež in megla.
predovalo. Izborna težka artileri-rek nato. sem opazoval častnika | ja ki je p^ebnost laške armade je na poveljniškem most-m in sem za-| razbila prve avstrijske utrdbe. -pazil, da je težko sopel m da je Deset paKsii tm>avi ]ahko mečejo hotel nekaj reči. pa ni mogel. — bombe 2500 jardov daleč. Slednjič sem slišal njegove bese- • Avstrijsko topništvo ni posebne de.:	fflejte m podmor-'odgovarjalo na italijanski ogenj
1 < fvl11'	! ' pondeljka, ko ie postalo ob
j do
Av.,
Votrogradu se je razširila
tei
rKi ro
Otl
delavski minister, vklenjeno j« biio, da bo v kabi- J u p< t /;istupnikov raznih soeja 1 i«'-nih skupin. 7» vojnim mini t m« Keivntikim ▼re'l bo torej v j nistrstvu M^t Aoejalistov. Jenerala Brusilov in Onrkov, kij pred kratkim vložila *vojo re ! naeijo sta sklenila os<tari v ar j
ili Tu.H oHtali poveljniki, ki noj uatančna poročila glede situacije mt-ravali odstopiti, bodo ostali. na	Mada
V izjavi, ki jo je izdala vlada nafančuo izntžeao. da se bo vla-tlicit zanapivj zavzemala za mit da bo Kklcnila mir. ne da bi ijaruiila kak drugi naroti tk/i-zahlevala kako vojno
ve*t. da namerava general Aleksi-j »rv res.enirati.
1
' Poročilo o nemirih v Vladivo stoku je vlada odločno dememv rala.
I>rža\nii department je dobil od poslanika Krancisa v Peirogradu
ila na da bi ikodnino. Ilir. ki ei
'la
1 bo sklenila Rusija, bo leksije tujega ozemlja vr»jne odškodnine, pa obenem Unli prepn-pomenil poraz Rusije za 11 aro le. Rusi ja nikakor ne ««ue dopustiti, da hi bili zavezniki na zapadu pora. ženi.
•lil
brr la k da hi
nesr«
London, Anglija,_16. maja. — Ob Do iranskem jezeru smo napredovali na 5 tisoč jardov dolgi fron-j ti za 500 jardov glol>oko in smo u trdili na novo pridobljeno ozemlje navzlic hudemo obstreljevanju.
Ob Strumi smo okupirali Kju-:ne: pri. dve milji in pol proti severu, \a zapadi 96. cesti in v South Washington, D. C., 17. maja. — j od Prosenika; vjeli smo nekaj so-! Brooklynu; 56 zapadna 8b cesta.
\-ražnih vojakov. Zavzeli smo tudi Opozarjamo one rojaike, ki se prednje sovi*ažne zakope jugoza-padno od Erne-koja v dolihii 3000 Združenih dr- jardov. Vjeli smo 70 vojakov; na-iav ji prepričana, da Rusija ne bc še izgube so bile majhne, popustila, ampak da bo tudi zana-j Mornariški le«talci so z uspehom mej pomagala zaveznikom a* boju bombardirali taborišča za sovraž-j
Koalicijsko ministrstvo bo sesSa-'l Pari«, Francija, 16. maja. — Za- > Vojaška predloga sprejeta,
vljeuo, kljub temu, <Ia dozdaj še: padno od Doiranskega jezera, v o-j	_
krajih Krastali in Dautli, so An-
I roč je spada pisčaL raport; trenu
Pank Av. in 34th St., — Man liat tan.
Broadway in 6Sth St.. — Manhattan.
Franklin Av. in 166 St. Bronx. 171 Clermont Av., Brooklyn. Madison A v. in 94 th St. — Man
. v	Bil je blizu naSejra	I bregu Soče živahno vi-vehje7ko je
Bedford Av m Presulent St. ; konca in vsak čas smo pričakoval: i laSk^ pehota pri^ela prodirati po
j eksplozijo. Nato sem rekel: 'Kapi-, mofctovih na drugo stran Soče. Na-- j tan, 1 ti moramo sem in tja!' Ni mi, to pa se je nad modrimi valovi So-bilo treba tega reči, kajti ladja; priiazal bei| ^ raeči ogenj, ki se je že pomikala enkrat na levo je ^r^len za avstrijske šrapnele enkrat na desno. Vozili smo naglo ; Poročevalec, ki opisu ie to bitko Sel sem na krov k telefonu. na;jc opazoval most pri piavih, kjer očeh sem imel daljnogled. Skozi; ^ lažke čete prekorači:e reko in telefon sem dal povelje: 'Top st.}so se pripra^jali na naskok av-3, meriti in poročati, kadar zagle-( striifjkih postojank na levem poda periskopTrenotek nato pride j ^fa Kuka- Preko mosta so šli v naznanilo: 'Periskop; ne, odsei je • oddelkih po šest mož. Voda pod ne, zopet ie tu . 'Pozor', sem zaikdi- mostom ^ ptnila vsled šrapne-cal; 'tusoč jardov, pet stopinj, toč- lov Vse križem ^ leteli po zraku ka O'. Nato sem zagledal pen-:Ma ffiavami laških vojakov in za-skop, in zaklical: 'Top št. 3. začni jkopili moŽTiarji So bobneli vmes. ogenj'. \strehi je. Videl sem strel iTsti prizor je nudil na dni. v zraku, videl sem, da je strel na i ,uestjht kjer so Italijani šli podmorskem čolnu zadel stolp in • preko
periskop ie odletel Čez krov. vzdi ! Vsa stvar so je vršila kot račun : gnil se je velik oblak dima in pod- v matematiki. Bataljon za bataljo-
; Brooklyn.
; 216 Fort Washington I Manhattan.
Park A v. in 94th St.. — Manhattan.
j 125 W. 14th St.. Manhattan. ] Summer in Jefferson A vs.. — Brooklyn.
801 Dean St., Brooklyn. 56 W\ 66th St., Manhattan. 7th Av. in 35th St. Razim teh so še sledeče orožar-
nahajajo v bližini imenovanih orožarn. da si preskrbijo dovoljenje da smejo ostati, drugače se bodo i morali prvega junija seliti.
Predloga o prisilni vojaški službi bo postala zakon. — Določbe glede registracije. Povelja governerjev
nista imenovana finančni in justiČ-
ni minister.	gleži zavzeli prvo črto sovražnih
Slavni nrski pisatelj Maksim okopov v dolžini petih kilometrov Ciorki odločno protestira, da bi i m 700 metrov globoko, prišla v Rusijo z ameriško komisi j V protinapadih na fronti pri Ser-jo rudi .lames Duncan in Edward di Legen Hadji Banmah so ime- Washington, D. C 17. maja. ~ Kussel. Ta dva boje ne zastopata li Bol**ri	velike	~ i ^ precej viharni zgodovini bo po-
ameriških delaveev m tudi nista	81110 ^	bolgarskih s stala predloga o prisilni vojaški
l vojakov.
poobaščenea cij. --
in tudi nista delavskih organiza-
morski čoln je izginil. Toda fantje noic ic šel k napadu in%akor pra-iz Texas so bili na svojem mestu j vijo jefcniki, ie pehota nev^trašeno Posadka topa št. 1 je naznanila ;žla naprej ,da ^^ čudHi celo po Mi smo pripravljeni; ali naj stre-;veljlliki. nikdar, odkar je Ita-1 jamo? m odgovoril sem: 'Ne, vsejiija	v Vojno. ni bUo voja-
je koneano .__štvo tako navdušeno za napad kot
ravno sedaj. Kuk je bil njiii cilj.
Dolgo časa ni bilo nikakega poročila in nikdo ni vedel, kaj se go-
-*	di v prvih vrstah. Naenkrat pa se
Obleka, za katero si plačal po zi-	meglo in dimom, ki je ob-
rni $25. je danes vredna $37.50
Cena obleke.
London, Anglija, 16. maja. — Kmalu na to, ko je Bethmann-lloll-weg odklonil povedati nemške mirovne pogoje, je bil nemški državni zbor odgoden do 5. julija.
Vlada hoče imeti proste roke in da se ne bi vsled dolgih deoat v zbornici stvari ne zavlačevale, je bil zbor vsled cesarjevega odloka odgoden. Na ta način je ostalo mnogo stvari nerešenih.
Posamezne stranke so v zadnjem trenutku naglo končale, kar je bilo najbolj potrebno in so odložile, česar niso mogle več rešiti. Večinoma so razpravljali o cenzuri, prekem sodu in o regulaciji živeža.
Obe soejalistiČni stranki sta skupno glasovali proti vojaškim in drugim predlogam.
Zahtevali so da vlada skrbi za to, da vojaški governerji v Alzaci-ji in Lotaringiji izpolnujejo, kar je ministrstvo prej obljubilo.
Kar so poslanci z največjo napetostjo pričakovali, namreč mirovne pogoje, tega jim kancler ni razodel.
Radikalci so izjavili, da prej nu odnehajo, dokler se niso izvršile notranje reforme; tudi to se ni zgodilo.
Časopisje je z Bettmanovim govorom zadovoljno in trdi, da je bil to najboljši njegov govor.
Splošno pa nemša javnost vidi v tem govoru vabilo za Ruse. da sklenejo separaten mir. Listi namigujejo, da bodo zapadne države morale plačati visoko vojno odškodnino, če Rusija sklene mir.
Maršal Putnik umrl.
Niča, Francija, 16. maja. — Felmaršal Radomir Putnik. prejšnji šef srbskega generalnega štaba in bivši vojni minister je umrl.
Maršal Putnik je bil največji srbski vojskovodja. Veliko zaslug si je stekel v obeh balkanskih vojnah, ko so bili najprej premagani Turki, nato pa še Bolgari. Bil je v resnici srbski vrhovni poveljnike, dasiravno je bil formalni poveljnik prestolonaslednik Aleksander.
Putnikova zasluga je bila, da so bili Avstrijci v prvih dneh vpadih tepeni. Ka pa je prišla katastrofa jeseni 1915 nad Srbijo, je zopei Putnikova zasluga, da je rešil vsaj nekaj Frbske vojske v alban.^ke gore. —
Celo Nemci so priznali, da je v umikanju pokazal velike strategič-ne zmožnosti, dasiravno je bil vsled revmatizma nezmožen zajahat-i konja in je le z veliko težavo izdajal svoja povelja.
Nemška past.
London, Anglija. 16. maja. — Trije uugleški jutranji listi raz-' pravljajo o včerajšnjem govoru nemškega državnega kanclerja. V fplošnem trdi, da ie kancler za*-lo izbral svoje b«t»ede, da bi se pri-hznil ruskim idealistom, ne da bi se odpovedal upanju na osvojitev ozemlja.
Ruski socjalisti so V nevarnosti da bodo šli v uemško past. Priporoma jse. da bi Anglija, Francija in Amerika poslale v Rusijo svoje najboljše rn najuplirvnejše soojali-stične govornike in mislece, da bi podpirali one. ki si prizadevajo, da bi vMvarili novo vlado.
Rusija lahko doeaše časten mir.
Amsterdam, Nizozemsko. 16 maja. — Ofieielni dunajski 'Frero-denblatt' pravi, da ie nemški kan-eler Bethmaoo-HoJlweg h prrpro-stimi in jasnimi besedami izrazil zeljo nemške vlade, da je voljna regulirati rusko mejo in da želi obdržati prijazne od noša je % rudko vlado. Potem nadaljuje:
"Ves mret ve, da Nemčija
j službi potom izbora vendar posta-; kajti cena je poskočila v toil-ki me-Zavzete postojanke smo obdr- j va. —	; rf. Cene obleke bodo še poeko&ie
žali. Pri Gradešici so Srbi nasko-j Poslanska zbornica je sprejela to- ko bo vlada pričela izdelovati o-! čili sovražnika in so vjeli nekaj vo-j zadevno predlogo včeraj popoldne j bleko za armado, ki bo štela 2 mi-I jakov.	j te je le malo manjkalo, da ni bila i }jona Tako pravijo danes newyo*
. j Navzlie deževnemu vremenu in zavržena. Le agreshmi akciji na-1 trgovci za obleke, jem m Berlinom brtdo sedaj trha meffH ^ ^ ^ koleQU črne in j čelnika vojaškega odselca Denta se j Californijska volna, ki je bila koT {rroh"	! na srbski fronti vroči artilerijski! je zahvaliti, da je dosegla svojjpo i0c funt, se danes'prodaja po
sko Časten mir. Poročila o različnih nazorih nekaterih točk ined Dima
boji. __' crlj.
'	Takoj po sprejemu
Isvoi pšenice is Argentine. j predloge bo razposlal Buenos Aires. Argentina, 17. ma- i partment že davno pripravljena ja. — Argentinska vlada je obja-i povelja, ki se bodo tikala korreni-
Zagotovljenje zalog bakra.
Washington, D. C., 17. maja. — Bernard M. Bariu-h. načelnik po
svetovalne komisije Odbora na	,
rodne obrambe, je imenoval John! vila danes prepoved izvoza pšeni-j tih izprememb v celi armadni»or-D. Rvan-a, predseiintka Anacon- ce, kar tvori že drugo prepoved gaaiizaciji. Predsednik bo izda.
: glede izvoza živil. Brvo prepoved ! proklamacijo, s katero se bo dolo-ki se je izvršaia v aprilu, je bila; čilo dan za splošno registracijo - razveljavljena na zahtevo Anglije ! vseh moških v določeni starosti
da Copper Co. načelnikom podko miteja glede dobave baikra.
Načelnik Baruc je že imenoval različne komiteje glede drugih kovin in ti komiteji bodo pomagali
pomožni komisiji pri zagotovitvi	.
sodelovanja podjetnikov, v koli-i ^^ vlad»- da nStavfla
kor pri tie jo vpoštev trebe.
narodne po
katero je podpirala vlada Zdraže-1 Governerji posameznih držav bodo nih držav.	j izdali proklamacije in povelja, ti-
V dcKačnem času je zagrozila an- i kajoea se teh določb.
V splošnem pa se bo vedelo šele pošiljatve premoga v Argentino J sedaj, da se nahajata narod in U-Ker pa je republika popolnoma od-; nija v resnici v vojni.
Boj proti izkoriščevalcem.
Washington, D. C.. 17. maja. -Ce bo dana vladi polnomoč, da določi maksimalne cene živilim, bo u-parabila slednja svojo moč v pr-v ivrsti. da uniši takozvane 'cot-nerjc\ s čemur se bo tudi preprečilo vsako izkoriščan je. V tem srni-
v i sna od uvoza premoga, ji grozi s tem popolno ustavijenje industrijskega obrta. Združene države so se baje na tihem pridružile temu pritisku na Argentino in vspri-čo te kombinacije, ki je bila premočna, je bila ta prepoved preklicana.
Slednjič se je določilo, da se nakupi veliko količino argentinska
Washington, D. C., 17. maja. — Senat je sprejel danes s 65 proti 8 glasovom armadno predlogo, katera je bila sprejeta včeraj v poslanski zbornici.
Tafcoj, ko jo bo predsednik Wilson podpisal, bo določil dan, ko se bodo morali registrirati vsi molki med 21. in 30. letom.
Senatorji ki so itlaadvsli proti
j 55c. Temu je vzrok veliko naroČilo armad 111 i angleške in francoske vlade. Mno-vojni de- so ameriške tvrdke ne sprejemajo več zunanjih naročil, toda cene ostajajo na višini, ker Angleži porabijo vso avstralsko in novozelandsko volno zase.
V Združenih državah porabijo vsako leta 600 miljonov funtov volne, pridelajo je pa samo 30C miljonov funtov. Ostalih 300 miljonov je dobe iz Južne Amerike Vsaka ovca da povprečno 24C unč volne. Iz štirih funtov sirov« vojne se napravi en funt volne Id se mora porabiti za izdelovanje sukna.
Pod sedanjimi pogoji potrebuje armada 480 miljonov unč volne 1 kr gre mnogo ovac v klavnico, bodo cene obleke občutno poskočile.
Zastonj
dobit« kajiii. eo:
dajal goro, prikazalo dogovorjeno ziir.menje, s katerim so pokazali, do kod so že prodrli. Na vsakem opazovališču. kjer so častniki opazovali potek napada, so se oddahnili. Lahi so zavzeli že polovico gore, toda vrh še ni bil v njihovih rokah do torka 15. maja popoldne.
V torek zjutraj ob dveh so zopet prekoračili Sočo nad Kanalom. Ta prehod je pripravil ogenj težkih možnarjev. ki so razdejali avstrijske izdolbine v skalnatem bregu. Po bombardiranju se je videl cel labirint v skalo izdolbenih dvoran. Vas Loga je bila polna strojnih pušk. Lahi so si z bombami in bajonetom priborili pot skozi vas. Nato so razšli po cesti med Logo in Bodrezom. Jetniki so pripovedovali, da so prometne zveze pre trgane in da niso že dva dni jedli.
Roosevelt kot general.
Albany, N. Y., 17. maja. — Posledica posvetovanja governerja Whitmana s polkovnikom Roose-veltom bo najbrž ta, da bo imenovan slednji generalnim majorjem čet države New York. To bi se seveda zgodilo le v slučaju, da bi predsednik Wilson odklonil nje-govo imenovanje za načelnika ameriške ekspedicijske sile, na francoska bojišča.
Med njimi so bili Dalmatinci, ki so šele pred kratkim prišli iz Galicija in so bili le en teden na tem bojišču.
Na o.stali fronti tega bojišča so se dogajali isti boji in se še nadaljujejo.
To ie zdaj ura boja m Lahi so pripričani, da zmagajo.
(Ce ne bo šel dež).
Pošiljateljem denarja.
Kakor že mano, ne sprejemamo nič več denar sa izplačila ▼ Avstriji, Ogrski in Nemčiji.
Lahko pa redno ie izposljujemo izplačila vojnim ujetnikom in drugim ▼ Rusiji, Italiji in Franciji, kakor tudi onim ljudem na Primorskem, kateri bivajo v krajih, ki so asedeni po laiki armadi.
Kadar pofljet^ denar, priložite tudi dopisnico ali pismo vojnega ujetnika ker nam a tem pomagate sestaviti pravilni naakrc,
SAKBKR,
-Warn York, H«
Wilsonov duh.
Predsednik Ameriške Unije Woodrow Wilson je, dflsi s.mi iH* ve, delegat pri preliminarni socijalistični mirovni konferenci, ki sedaj zboruje v Stokholmu.
Wilsoi lov dnli je velik in mogočen faktor pri seda-nph soe j al isti enih mirovnih prizadevanjih. V tem smislu so je izrazil vodja danske soejahie demokracije* Rigmand Borgbjcr?, ki se je ravnokar vrnil iz Petrograda preko Stokholma.
V	svojem listu "Social Demokraien'\ ki je glasilo tlanske socjalistiene stranke, razmotriva tako imenovani JSeheidemannov mirovni načrt, katerega je namenil rušim socialistom.
I*roti nekemu časnikarju se je izrazil sledeče:
—	Wilsonov božični program je bil naš program; o-dobravali smo >ra v polnem obsegu in prisrčno. To mnenj«* je bilo tudi med nam skandinavskimi socjalnimi demokrati.
V	Stokholmu je nek nizozemski soejalist izjavil:
—	Prihodnji mir mora biti Kerenskij-Wilsonov mir, «— in jaz to skozi in skozi odobravam.
Prepričan sem. a ko se bo formuliral kak soejalno-demokratičen mir in ga bodo odobrili, se bo strinjal v glavnih potezah s Kerenskij-Wilsonovim mirom.
Borgbjerg je prepričan, da je mir mogoč le na ta način, da se demokrat izira ves vset.
Demokratizirati se mora tudi Nemčija.
Zaradi tega j*> njegovem mnenju politična reforma v Nemčiji tako počasi napreduje. Pravi, da ie največja zapreka soejalistienim mirovnim prizadevanjim naraščanje rt^akejonamega duha v Nemčiji.
—	Ako junkerstvo samo vzdigne glavo; ako se pojavijo šovinistične zahteve; ako da Bethmann Hollweg tudi friimo majhne koncesije šovinistom, potem je to velika škoda naši stvari. Po mojem mnenju bi naši stvari najbolj pomagala hitra demokratizacija Nemčije.
Toda stvari se v Nemčiji tako počasi razvijajo.
Prepričan sem, da to obžalujejo vsi socjališti in ne-soejalist i jhj vseli skandinavskih državah.
Nemčija mora biti demokratizirana, toda potrebno je, da ta demokracija izid«- i/. Nmiči je same. Demokracija s ene more pridobiti po sovražnikovem orožju.
Ako bi vojskujoči se narodi hoteli imeti splošno zborovanje, na katero bi poslali izbrane delegate, ki ne bi inwdi na jeziku laži in bi prevladovala rsniea, potem se doseže mir v 49. urah. —
CCMTRAL NKWI PHOTO HftVICf, NCW YORK.
-ooo-
Italija m zavezniki.
\Tnši nazori glede vstopa Italije odlični možje, ki žive v njej. nam
▼ rojno «e ne Ktrinjajo z nazori o »talih, katerim je bHa natvezana roro»ta*na lai. da hoče Italija "o tfvoboditi" ie neodreiene
to je ozemlja, kjer stanujejo Italijani ali ce vsaj nahajajo v
premoči.
mso znani niti po imenu.
Posledica tega je tudi. da v splošnem ne razumemo uloge, ki jo je provm- igrala Italija v tej svetovni vojni d&siravno je storila z ozirom na njene moči m^—'a ravno toliko ......	-kot katera druga izmed zavezni-
Italijani »egajo tudi po pristno ^ drim Uspeti, ki jih je do-
*!ov«n»kem ozemlja ali moderno	nist> niti majhni, nM malo-
rečeno jturoRlovarvskem. kajti ni- važni.
l zna razmere \ južni Glede vojaških uspehov zasluži
Italija večjo pozornost kot ji je bila posvečena dosedaj. Italija je vstopila v vojno ob strani zaveznikov in proti svojim dotedanjim zaveznikom Avstriji Nemčiji na podlagi dobrega razmisleka.
8 svojim vstopom v vojno je o-lajaala delo Francija, ki bi bila drugače prisiljena zavarovati svojo italijansko mejo. Po par mesecih razumljivega odlašanja je eto-__ pila Italija ▼ boj na strani za vezjo obiskali ter nje zrodwine do ^^ • ^m Preprečila popol
Avstriji, bi ne padlo v glavo trditi, da »o v Prim or ju in Notranjski Italijani v pretežni moči.
Z ozirom na to je velezanimiv flanek, katerega je priobčil new yoriki "Timea". J
Navajamo ga v naslednjem, nt <?a Jbi se identificirali % katerim se daje v njem izraza.
—- Italija kot dežela je boljše mana A meri kancem k"+ katera druga r Evropi in to radi velikega števila ameriških turistov, ki so
let, ki tvori predmet pod naših javnih koiab.
Italijo m prebivalstvo
no podjarmi jen je Rusije od stram Nemčije m Avstrije. V Draču, v Albaniji, ie rešila Italija zadnje ostanke srbske armade, to je mož
Filip Sheidemann, vodja nemških socjalistov.
vezniško zmago na balkanskem vali *mo 5c pri toni in tono 20 vojnem pozo riše u.	jstotov, medtem ko je bila prej
Jz tega & izprevidi, kako visoko' 22.40; kompanijsko delo bomo mnenje imajo Italjani o sebi. — j dobivali 3T»č ve«" na dan kot do Majhna ofenziva od strani tako sedaj.
korumpirane in nazo ri ias1™ drža-1 Lahko toi bili to dosegli takoj ve kot je Avstrija, jih je skoro prvi dan, pa kakor povsod, so tu-spravila na rob propada. Kaj bi še di tukaj basovi priliznjene i, ki bilo, da je padla nanje vsa sila! so podpisali, da bodo stavkali, ko
Avstrije, neovirana na cu-agm frouftah.
Zavezniki si nimajo z vstopom Italije v vojno ničesar obetati ter bi bilo zanie boljše, ee bi bila ostala Italija nevtralna. Pri končnem obračunu bi bilo enof»a manj in rešitev mednarodne-"-* vprašanja bi bila veliko lažia kot bo	ko
je stopila na stran zaveznikov Ita-lfia. najodličnejsa med državami ki niso vredne upoštevanja v modernem smislu.
Dopisi.
pa so je stavka prijela, so hodili okoli basov in so rekli, da bi radi delali.	Stavknr.
Oglesby, Dl.
V tukajšnji cementni tovarni Marquette Cement Mfg. Co. so zopet zastavkali delavci v Stock house zaradi nedeljske plače. Zahtevali so čas in pol (tiinc and half). Delavci so zmagali, ker omenjena družba ima dobre izkušnje. koliko stavka stane. Stavka je trajala samo eno uro. Dela se s polno paro in tudi delo se lahko dobi, ker delavci vedno odhajajo, ker ne morejo prenašati večnega prahu. Tudi premogorovi obratujejo.
Tz naše sredine nam je pobrala nemila smrt dne 14. aprila gospo Marijo Sitar. Bila je splošno pri-
Farrell, Pa.
Društvo sv. Barbare postaja šl. 82 je na seji dne 'J. maja sklenilo. da bo olnlržava veselica dne ... 26. maja v društvenem domu. ( i- ljU.bljeaa Pri vseh narodih, Id so
ji izkazali zadnjo east.
Dne 9. maja seni našel v J'Pro-sveti" poročilo od Marije Mcglič.
Jugoslovani, Slovenci, zborujoči 2. maja 1917 v Narodni dvorani na 13. cesti in Raein Ave., Chicago. 111., so soglasno zaključili, da pošljejo naslednjo resolucijo Vam. gospod predsednik, kot izvršujoči oWa«ti Združenih držav. Sedaj, ko je vojna nadloga usilje-na naši ljubljeni novi domovini Združenimi državami, mi chieaški Slovenci čntimo. da je naša dolžnost vstati, ter kot eden mož izjaviti naše stališče za predsednika Združenih držav: ta dolžnost te-meji že na hvaležnosti. — Ameriko spoštujemo v njeni plemenitosti: častimo Ameriko v njeni izjavi neodvisnosti in ustavi: ljubimo jo v njeni blagohotnosti in velikodušnosti. s katero je vsprejemala na svoje prsi siromašne in zatirane zemljane, da bi mogli postati deležni njene sreče in obilnosti.
Ranjenih src smo prišli na ameriško obal: toda vse prežemajoči duh te dežele svobode, je osvojil naše duše, vzdignil nas iz prahu prerodil nas v otroke svobode. — Amerika, mati svobode, pozdravljamo te! Naj vstane tvoj duh v vsem svojem veličanstvu, rariptro-stre naj svojo svetlobo po eeli ženil ji, da postanejo tudi naši rojaki. trojeden narod srbski, hrvatski in slovenski, združeni in svobodni Zavedajoči se, da ni plačila brez dela, niti varne demokracije bre? požrtvovanja na delu. udobnosti in krvi, v očieled krutemu sovražniku, posvečujemo. Vam erospod predsednik in Vaši vlaidi, svojo složno pomoe in obljubimo častno vršiti svoje dolžnosti bodisi kot delavci, uradniki ali vojaki, da bode orožje ameriške demokracije zmaeronosno ter da se na ta naem odpre pot svetovni svobodi in bratstvu vseh ljudi.
Za Slovensko Narodno Zvezo v Chieagi;
Rev. Math. Kebs, John Pokelshek, pred..
Btidolf Skala, tajnik.
Chicago, m.
Cim bolj se bliža svetovna vojna svojemu koncu, tem jasneje izražajo narodi svoje želje, svoje načrte za bodočnost. Skupno se boii demokracija proti absolutizmu, skupno se bori ententa za svobodo in pravice vseh narodov, toraj tudi Slovencev.
Vprašanje .prihaja tudi k nam, kaj so naše žolje. kaj so naši na črti. Pripraviti moramo svoj odgovor. ker bomo sieer pozabljeni.
Mi imamo dozdaj različne od-! govore, ki pa ne vodijo v eno misel. Del naroda govori tako, drugI j j" del zopet drugače; ne vemo ne mi Vsakdo
VSAK OA MORA RABITI.
Kot mora vsakdo jesti vsak dan, ako hoče obdržati svojo moč, tako mora imeti tudi Pedisin. Eno naj-pogLavitejših organov telesa so noge. Kdor ne more rabiti nog, je nesposoben za delo. Da ostanejo noge pri moči, je potrebno hraniti jih dnevno, kakor želodec. Hrana a noge je Ped kin. Pedisin povzroča moč. hrani živce. Noga. ki nima dovolj dnevne hrane se poti, je utrujena, ima žulje, odtise in kur-
ne drugi, kaj hočemo. In vendar je tako potrebno v teh velikih zgodovinskih trenutkih, da povemo jasno in glasno vsem. kaj so naše želje, kaj naši načrti, kje naše pravice.
Pedisin.
rabi
Kd mi smo v tem. da želimo, da bi se naši stari domovini boljo | godilo kot se ji je prej. ko je rao-' ral najboljši del naroda s trebuhom za kruhom po svetu. Da b:
bili v svoji zemlji svoji gospodar-i--
ji. da (bi nas ne Zaničevali zato.
Pedisina ni treba neprijetnih ko-i. Nainažite Pedisin vsako jutro in on bo napravil svoje delo.
Velika družinska škatlja — zadostuje za več mescev — en dolar. Naročite jo takoj na tem naslovu:
CROWN PHARMACY
2812 B. 79th St.p CLEVELAND, OHIO. JAVNA ZAHVALA.
ker smo Slovenci, da stopimo v zvezo s tistimi, ki so naši prijatelji, ki trpe enake krivice. »Skratka : mi moramo jasno pokazati, j k-je so naši sovražniki in stopiti v , zvezo s tistimi, ki so po jeziku, po ; krivicah in trpljenju naši bratje ! Mi vemo, da je naša bodočnost I samo v ozki -zvezi z napami jugoslovanskimi brati. SUimi smo maj-; lini, slabotni, neznatni — v zvezi ž njimi smo močni, krepki in veliki.
Iz negotovosti, v kateri tavamo zdaj, anoramo na piano v našim programom — ne posamezniki, atopak vsi. Kdor ljubi svoj narod, kdor ima še kaj v srcu ljubezni do lepe naše stare domovine, kaj simpatije do trpečega naroda, Id ga preganjajo in pobijajo, zapirajo in obešajo, se bode v tem velevažnem trenutku zavizel za svobodo svoje stare domovine, za pravice svojega naroda, da bo v bodočnosti sijalo lepše solnee
tistim, ki so našo krvi m našega j Setničar, John Možina, jezika.	ICepon, Matevž Lavriša,
Spodaj podpisani so teuipotom vsem cenjenim durovaV-om naj-prisivncjše zahvalim za svoto, katero ste mi potom nabiralcev da rovali ter mi tako vsaj delom;;, pomagali iz mojega obitpnega položaja, kajti usoda jo hotela, da mi je starejša hver .Alarija dne 22. aprila, previdena s svetilni zakramenti TJa. umirajoče, z;t vročinsko boleznijo v Gospodu zaspala. Ravno na dan njene smrti so pa zopet vzeli njeno sestro Antonijo zaradi rste bolezni v bolnišnico in tretja sestra liarbami-ja je isti dan na enaki boleyjii obolela. Zahvaliti se imam hitri zdravniški postrežbi, da se slednji dve nahajati na poti okrevanja. fy. tega toraj vsak lahko sprevidi, da je bil moj položaj v resnici brezupen.
Imena darovalcev so sledeča: Po $2: Frank Petkovšek, Jakob Kukar in Frank Ilarle. Po $1 : Frank Pustaverh. Mat.
Frank Frank
sti dobiček je namenjen za pokritje dolga in /a izboljšanje doma. ki je v veliko korist tukajšnjih
Slovencev. Vstopnina v plesno	P» 11 c odgovarja resnici. Dru
dvorano je o0rt to je za tisti, ki	:tvo Lilija SXPJ ni darovalo pc-
hočejo plesati. Godba je potem	kojni Mariji Sitar nobenega ven-
prosta. Vab;m vso rojake, da se	kakor tudi ne društvo Mladi
naj vdeležijo naše prve spoinla-	Vence so darovali ožji pri-
danske zabave. Pridite vsi, ker le	J316^*1 oziroma prijateljice ter
tukaj .se malo poveseliino. da po-	^'uštvo Vrtnica SXPJ, katerega
^abimio svojo bol iu gorje, ki ga	članica je bila pokojniea. uživamo dan za dnevom v tovar-1 Tebi, draga Marija, kličem:
nah- saj človek uživa veselje le	Bog ti daj večni mir in naj ti bo
todaj. kadar mu je dana prilik;:,	lah k.t svobodna zemlja! da se malo veseli. Toraj ne pozabite na 26. trni j! Pri zabavi bode
preskrbljeno vse najlepše; tudi	Sheboygan Wis
kranjskih klobas in big ne bode	Slovenec Frank Raik. 'saltmer
manjkalo, strt,kijev bo bo pa kar	Pennsylvania Ave., se je pe-v izobilju. Indite vsi! |ljal v gvojem a^oluobilu
Dne 6. maja sem se odpovedal ljo popoidlle 13 maia malo na iz_ tajn^vu^ na moje mesto je izvo- ,>rehod. Xa2ad ede je jen Frank S. Omperman, Box hot(,la? da je zadel na Jnver Fillk
. FarTeI1'	^.P^V^.Uoad v nek drug avtomobil, ki je
svoje mesto dne .JO. maja t i. Že-11>rihajal ed liaf|^tno stra^ 4
Prilika čaka mojstra.
Vsi, prav vsi — brez razlike najFurlaai, Martin Svete, Jal;ob ^lo-
posamezua prepričanja, pridite v nedeljo dopoldne dne 20. maja v Narodno dvorano na 18. cesti in Racine Ave. na sejo "Slovenske narodne zveze'', kjer pripravimo Slovenci svoj odgovor, kjer se or-ganizujemo a- medsebojno zvezo.
Naročnik.
lim, da bi novemu tijniku šili tako
pri tem poškodoval neko 81 letno
na roko. kot ste sli bratje, meni ^nsko Katarino Seliuelke. Rai ves ca« mojega poslovanja. Vam kov avt0mobil se je pri trčenju z vseui se zahvaljujem v imenu na-,dlagira avtomobiloiv. preobrnil m xe slavne organizacije ter va« po- stresel t ^ ki ^ v ^^
zh-ljam na skupno delo.
Frank Kramar.
Richwood, W. Va.
na cesto, ostali pa so vsi nepoškodovani, medtem ko je bil avtomobil, posebno prvi del, popolnoma
. . „ „ . razbit in uničen. Ženska je dcibila Kje se nahaja na^a naselbma, težke p(>5kod4>e ri padcu in so jo
ne bom pisal, ker je bilo o tem ze vzeli v bolnišnico, iyer zdra^-niki pisano, in nicer da je vMcko jon dvo,mgo nad njenim okrevanjem pod nebom, blau oblakov. Dasi- Tudi arugi avto je zelo poškodo-ravno Me, g. urednik, rekli, da Van, vendar ralzun one ženske ni je dopisauk zmotil, jc vendark- nihče pogkodovan. resmea. kaijti drugače ne bi bil 8.
->a onem mestu je cesta precc-j navzdol in k temu zelo ozka in to je največ vzrok, da se je nesreča
Delavci smo imeli 1. ma^a sejo in ^^ ker 2. maja smo napovedali stavko I Rt.°ra.^	m,Ralk: kl Je
Zvečer istega dne je superintend ^ni	^oje«a
dent poklical na sejo v^ delavce ™ ^ pravoeasno ^avltl m se in nam je nekaj pridigoval. Rekel je. da ae zopet lahko vrnemo na delo po atari plači, ako pa tega nočemo, naj gremo iz hiš, ker so kooopanijske. Vsi smo enoglasno izjavili, da naj družba preekr-
maja sneg tako "krMrmisu".
Zupet smo nekaj
padal ko»t ob
napredovali, sejo iii stavko
izogniti. Pozdrav»
Janko Pleško.
DELO V PEKARNI
Katerega vesela pekovsko delo, poleg ee pa nauči tudi razna pe-
bi selitev. Dne 4. mag a so priali^eiva, nag se o^laai. Plaža po do-vozovi in so zložili nanje pohi- > govora za dnevno štvo. Ko je biio že vse naloženo J naj ae na:
priiH povedat, da do l 5329 Butler St, Pittsburgh Zahte-1
V	zvezi z izjavo ruskega justi-neffč ministra Kerenskija je objavil newyorski "Times" naslednji zanimivi članek:
— Obupu bi se teško rao?lo dati bolj močni izraz kot se je zgodilo to v govoru KeTenskija, ki zavzema mesto justičneira ministra v ruski provizorični vladi. Rekel je, da je izirubil svoje visoke nade. s katerimi ga je napolnilo odstranjen je carja, da ne more še nadalje verjeti, da je ruski narod Sposoben živeti v prostosti in redn, da obžaluje. da ni umrl pred dvemi meseci, ko je imel že stare iluzije o možnosti sijajne bodočnosti nje erove dežele.
Nadaljevanje sedaj obstoječih razmer pomeni pogin Rusije, izdajstvo njenih zaveznikov in zmaero njenih trpkih in brezobzirnih sovražnikov.
Stem, da je naslikal sliko tako črno ter se tako udal malodušno-sti, je Kerenskij najbrž pokazal in razodel, da manjka njemu m njegovim tovarišem superijornosti ali višje sile zoperstaviti se neugodnim razmeram, katera superijor-nost je omogočila Washington« doseči uspeh vsprieo položaja, ki je bil skoro prav tako obupen kot je sedaj v Rusiji.
Junaki ne resignirajo. kadar se pojavijo zapletljaji. Postarajo sa orodja, ki gra jim da sreča na razpolago, brez obzira na to, kako nezadovoljivo je to orodje. Uspeh pa dosežejo, ker jim niti ne pride na misel možnost neuspeha.
V	resnici velik mož. človek za-povedrajočega ženija. ki bi ne v-praeal za boljšo priliko ali je vsaj ne potreboval kot se nudi ravno sedaj za ustanovljenje stalne in trdne vlade v Rusiji ter vključno tudi za pridobitev lastne nesmrtne slave. Napravil bi kratek proces z divjimi teroristi, ki bi žrtvovali svojim sanjam vse res ničnosti in istisiitoati življenja ter kmalu naSel kot namestnike ljudi, ki bi pripravili vojake, ki so po svoji naravi prav tako ubogljiv > do' discipline kot miljoni muzi-kov, katere so skozi stoletja držali t robatvn tMuji, prav iako slabotni in korampiram kot oni
žina, Mat. Slana, Ignacij Potavs, Marija Bezeg. Frank Corn. Frank Grom in Ignacij Geržel. Neimenovani
Po 50c1: Jurij Zaveršan. Matevž Plestenjak, Johi Nagode, n Marolt. Frank lvueler. Jos.
da zdnueni povemo zahteve naše Drašler. Anton Turk, Jos. Klnv-stare domovine. Seja se začne ob j žar. Frank iS e tin a, John Petlco\
f). uri dopoldne. Kdor še ni pozabil svojega jezika, kdor se še spomni svoje matere, komur so še pri srcu prelepi kraji nase stare domovine, bo gotovo na tej 3eji. Cim več nas bo, tem močnejše bodo naše zahteve, te n jasnejši naš odgovor.
Domovina nas kliče na delo — domovina, trpeča in krvaveča —, hitimo ji na pomoč!
Ivan Kušar.
K REVNEMU LAZARJU
šek, Mat. Ogrin. Frcjik Jereb, John Hladni k. Mike Urbančič, Gregor Gerjol. Anton Urbančič, Andrej Čepon, Frank Mikš, Ft. Petkovšek. John Treven, Frank Govekar, Frank Ogrin. Anton Kobal, Martin Mesec in Lo\-renc Terček. Framk Beniot 45«'. Po 40<: Peter Zore in John Mesec-.
Neimenovani 35f. John Ateblaj 30^. Po 2S>č : John Tajsar, John ( an-kar, Jos. Kucler, Anton Lenaršič, John T. Rep. Jos. Con ta, Anton Pust aver h, John Sedej, Jakob Gostiša. John Rožnik, John Var-šek, John King, Fr. Koržie, Mart. Ivanetič, Jos. Mikuš, John Vrh. Jakob Dobnikar, Anton lirezpa-lec, Jakob Rode, Fr. Svete, Ant. Židanek, Fr. 3Iivšek st., Fr. Miv-šek mi., Andrej Kavčič, Fr. Petkovšek, John Ravnohrib, Gregor Sedej, Fr. Osenek, Anton Veh ar, Ciril Kerže. Stefan Dolenc, Tomaž Troha. Fr. Jereb, Jos. Draš-ler, John Tervek in Anton Žirov-nik.
Po 10^: John Oven, Anton Su-hadolnik in Anton Cerk. Skupna svota $45.75. Ob zaključku se pa tudi lepo zahvalim nabiralcem za njih trud hi zamudo časa. Toraj prisrčna zahvala in Bog vam povrni stotero !
Ostajam vam iz .srca hvaležmi
Anton Marinčič. Waukegan, 111.
Rad bi izvedel za naslov svojega prijatelja ANTONA. TOMŠlC. podoma če Bolusorv iz Knežaka pri Št. Petru na Notranjskem. Prosim, če kdo ve za njegov naslov. da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi. — Frank Krnic, Box 521, Verona, Pa _(18-21- 5)_
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 36 let, s posestvom v starem kraju, se želi seznaniti j s Slovenko, bodisi dekle ali vdo-1t(m SS MOŽE	va z enim ali dvetoa otrokoma, v
▼ nanjarai. Debra pla | starosti od 25 do :*5 let. Katero Wt.	j veseli, naj mi pile in priloži sliko.
G. Moaoaeh SoUa Onpmy, »|	J. Adam,
(13—* t 4) Qerwasda, N. T, 223 First Ave., Milwaukee, Wis,

priredi v nedeljo, dne 20. maja '' SLOVENSKO SAMOSTOJNO DRUŠTVO" svoj prvi izlet. Vese-lični odbor je preskrbel vse potrebno. da bodo cenjeni frost je povsem zadovoljni. Vsakovrstnega razvedrila ne bo manjkalo, posebno pa opozorimo cenjene rojake in rojakinje na nekaj novega in sicer na otvoritev prve slovenske mesnice. Igrala bo izvrstna godba in v presledkih bo čuti ubrane glasove harmonike. Nihče naj ne ostane doma, kdor le poželi par ur neprisiljene zabave. Na veselo svidenje v nedeljo od ene ure naprei pri Revnemu Lazarju.
Odbor.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Barbare štev. 64
v Gallatinu, Pa., ▼ soboto dne 26. maja t. 1.
Začetek točno ob 6. uri zvečer. Vstopnina za moške $1, dame so vstopnine proste. Tempotom vljudno vabimo dr. it. 103 SNPJ v Gallatinu in vsa sosednja društva ter posamezne rojake in rojakinje, da nas pose-tijo na gori omenjeni večer. Za sveže pivo in dober prigrizek bo skrbel v to izvoljeni odbor. Na svidenje 26. maja!
Anton Rodica. tajnik.
(36-18—5)
I.-AS \" A HODA. 18. MAJA 1917
Amerika brez voditeljev.
Ljudska množica laliko vidi in čuti. Nikdar pa ni v stanu misliti in delati načrte. To je posel vodi-ljev. Množica potrebuje inspiracije, »podpore, navodil in vzerleda
reakcija proti tem napačnim vodi-j teljem. Ubilo se je vsakega, ki jej kazal ali izvai&l kako siiperijor-J nots.
Filozofija francoskega misleca
voditeljev. Napoleon je priklenil; Rousseau-ja je zanikala vsako j nase druhal francoske revolucije i funkcijo ali delovanje voditeljstva. j ter izvršil z njo vse slavne čine i Pod uplivom te filozofije se je zgra prvega cesarstva. Washington .jedilo tudi našo lastno vlado, s na zbral druiiaJ, ki ne je zbrala, da se j tančno izdelanimi sistemi in ovira-2 oper* ta v i zatiranju Anjfle/ev leta'mi, ki nai bi vezale roke in noge 1775. Iz nje pa je vlil in ustvaril j voditeljev.
prvo demokracijo sveta.	j To je sistem, ki povzroči pri vsa-j
Kakšna je naša sedanja sitna | ki vol it vi popolni propad voditelj-! fija 7 ojtirooi na vodstvo v iiui*'in j stva. Px-i zadnji izrpremerobi ad i*jtrodn«*m življenju? Mi imamc mini»t racije v mestu New Yorku ljudsko mno/iro, izvanredno do- se je stare in izkušene inžinirje na-' bro vzgojeno, disciplinirano in domestilo z novimi, željno velikega vodstva. Ali ga pa i Možje, ki so se umaknili, so pu-l
stili delo napol izgotovljeno. Noben v novi skupini pa ni vedel kakšen namen ima to delo. To je
imamo* Nikakor ne in to tvori danes največje pomanjkanje v Ameriki. To občutimo i v jasnih dne vih mim. &e bolj ostro pa občutimo to v viharnih dnevih vojne. — Našo vlado se je zgradilo v dobi reakcij** proti voditeljem in vodstvu. v času. ko so bili voditelji tirni m ko s«* je Videlo edino obrambo proti njim v tem. da se jim ndvrame moč ter jo izroči onim, ki je nt- znajo izvrševati, namreč ljud-
simbolieno za naše javno življe nje.
Ni pa ljudska množica, kateri je pripisovati krivdo. Stvar je eno stavno ta. da nalaga sistem ljudski množk i breme, za katerega ni sposobna. Napačno se domneva' no tem sistemu, da je ljudska množi ! ca sposobna izbrati si zmožne ljudi
sJci mm.žj- i. Ameriški probem je , vsa podrejena mesta pri upravi j najti formulo, ki bo dovoljevala in j Nič<*sar ni določenega glede nada-: po»P**ševala voditeljstvo in vendar I Ijevanja voditeljstva kot se zgodi zagotovila narodno kontrolo v slu-i to pri ravnateljskem svetu te ali? čaju zlorabe.	one korporacije.
Kai je ;iapra\ik> Huu velikim?- Lastniki delnic ne skušajo izvo-Senatus populusque Romanu«! — liti častnikov ali uslužbencev kor-Nenat je dobavljal in predstavljal; poraeije. Izvolijo le ravnatelje, ki voditeljstvo. narod pa oni m omen j so nato odgovorni za uspeh ali netil mali »lilo, ki je razširila vlado! uspeh.
kozjih pastirjev s sedmerih gričev j Ko se je pričelo spoznavati v dokler ni s.-gala konečno od Skot-j vsem obsegu nevarnost, ležečo > ske do Nubijske puščave in od Per ; podmorskih čolnih, so prišli na zije do M rebro v Herkula. l)anaš |«lan različni, napol premišljeni na-iiji nemški Kolin ali K>lmorajn j« ! Črti. V Washingtonu se je preči-bila rimska "eolonia'5 to je našel : talo načrt o zgraditvi lesenih ladij ; bin a. Dor*hct»tcr v Angliji je bil! Sprejelo se ga je brez pomisleka taborišče rim- Pozneje so izkušeni graditelji ladij
Ali je angleščina prikladna1 za petje? '
Kadar se poje v angleščini, je postal v zadnjem času jezik tako ne-umljiv. da so pričele muzikalne avtoritete resno iskati odpomočka proti temu. Francis Toye izvaja v nekem angleškem listu, da so tega krivi skladatelji sami.
— Priznati se mora. da se pojavljajo težkoče pi*i petju gotovih angleških zlogov na gotove note. — pravi Toev. — Angleščina je na nasprotju z nemščino in ita-lijanščno revna na širokih samo-glasniških zlogih. Tako je napri-mer težko zapeti "Fix" ali ''Her" ali "sun" naglas in to v višini. Ce hi pa skladatelji znali svojo stvar, bi ne zahtevali od pevea takih stvari.
Polovica namišljenih tekoč glede pet ja v angleščini nastane iz ne-kompetenee številnih skladateljev glede prilagoditve besed k nape-vu. Oni najbr tudi ne poznajo naravnega ritma jezika. Kadar pa upoštevajo ta naravni ritem, izgi-
Oglaševanje dela promet.
Uspešno oglaševanje vaše trgovine je Electric Sign. Ta vzbudi pozor vsak čas. Potrebno je le za ureditev nekaj obrokov po par dolarjev in potem pa razsvetljavo vsako noč nekaj centov in imeli boste to uspešno oglaševanje. Za podrobnosti telefonirajte ali pa pišite na naš installment Sign Bureau.
The New York Edison Company
At Ytur Sen'ice General Offices: Irving Place and 15th Street Bianch Othc: Shovr Rooms lor the Convenience of the Public
iji E 8(th Street
124 We« 43d Street
4*t Broadway J 126 Delancey Street -V 10 Irving Place
15 £ 125th Street 362 £ 149th Street N All Show Room* open until midnight

Lafayette je ostal v Ameriki do ROJAKI NAROČAJTE SE NA 8. septembra leta 1825, nakar sc ..GLAS NARODA" NAJ.
je vrnil domov iz Washington a ua vladni fregati 41 Brandy wine". Lafayette je bil eden onih malo-
VEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDRUŽENIH DRŽAVAH
nejo vsi problemi petja v angle-1 številnih rodoljubov in ljubiteljev ščiiu kot Izgine megla pred jutra- prostosti, ki ne iščejo zunanjih ča-
njim solncem.
CENTRAL •»«*• PHOTO SERVICE. NIW YORK.
TOPOVI AMERIŠKE OBREŽNE ARTILERIJE.
Brandenburški prstan in cesar;
nemški
«*a»tra l)orii. to jt skega poveljnika Dorija. Stara j spravili na dan vse pomisleke pro-r mivka vojaška taborišča so dane-1 ti erajeniu takih lesenih ladij. — središ- a zapadne civilizacije. K» ! Predlagano število teh lesenih la je i»otekal čas, je postalo rimsko j dij se je skrčilo od 2000 na 30O voditeljstvo ošabno. pohlepno in | Predno pa se je sprejelo ta naPrr grabežljivo. Nobenega ustroja ni se ni vprašalo za svet tozadevnih bilo. potom k ate repa bi motrel na j izvedencev ali jim pa dalo prilike , rod postaviti se po robu tem vodi- da dajo izraza svojemu mnenju, teljem ko s0 slednji izgubili iz vi j Danes stoji stvar tako, da bomc dika narodne cilje ter pričeli za- imeli :U)0 in ne liOOO lesenih čolnov
Kaj bi se zgodilo s takozvano jeklarsko korporaeiio. če bi slednja j objavila konstrukcijski program j na podlagi sanjarenia nekaterih! ►boje. voditeljstvo in i izmed 100.000 delničarjev in nato1 • pozneje, iskala sveta izvedencev t*>r modificirala ali /manjšala sv<»
jc načrte t
Jeklarska korporacija ne pošto pa na ta način. l*redno ie zgladila mesto tiar, je preštudirala vsako
»ledovati 1« svoje laMne. Konečno je poatalo to voditeljstvo degenerirano in d«tluo ter izginilo r cesarstvom vred pod va3om barbarov ki so imeli močan narod.
Katera je skrivnost tra".iio«ti in velike sile rimsko-kaio^ j»ke Cerkve? Voditeljstvo. Tega je manjkal ov prvih dobah kručanske cerkve T'dai bih vsi člani sled-	i^^HHI nje "bratje", kot ^o dane* Ru*i I Prevozno pristojbino za produkt* ter *o bili "meičani" francoskeU*i proizvode, ven m noter. Znan revolucije. Waka posamezna krš- s*veno je preskusila kakovost ru eau^ka ma .e izvolila svoje dia-1^ • Proučila je vprašanje ter se kotie. IHakoni s« izvolil duhov- i nnpravila na dobavo delavske mo-pika. slednji škofa: škofje kanli-1^ ^vedence pa je vprašala za svet liale m kardinali papeža. Prednc »»redno in ne ootem. ko je se pa je pričela katoliška Cerkev uri i i^krat objavilo načrt, dobivati n« moči. se je proces o-j Zvezna konstitueija nam daje hrnil. Pa p« z imenoval kantina j vlado mase. Vsa naša ostala vlad le i is škofe in škofje so imenovali n* telesa so modelirana po onem -v duhovnike. Duhovniki pa so nate j Washingtonu. Ned ostat ek ki ga j« izbrali diakone. V gotovih slučajih| <>ra/rti pri vseh. pa ne moremo o ►o bil inekateri diakoni voljivi. a duhovniki in diakoni, imenovan"
ru! škofa, so tvorili pri tozadevnem »vetu večino. Na vtorizaeijsikem temelju voditeljstva je stala Rim-aka Cerkev. najsilnejša organizacija v svetovni zgodovini, skozi sedemnajst stoletij.
V Maka velika podjetniška korporacija je zgrajena krog osebno sli, voditeljstva enega moža. Tak mož je bii Jame*, J. Hill, Great North, ielcznice; E. II. Ilarriman I'uion Pacific železnice in John Patterson National Cash Rregister Company.
stati za vedno brez izboljšanja.
Mi potrebujemo najbolj uspešnega voditeljstva, da mobilizira mo ljitfdi in vire v Ameriki. To voditeljstvo se ie nahaja v naši sre-j dini. Ono je. ki nam je tlalo indu-J strijalni rarvoj kot ara ni zazna ! m o vat i nikjer drugod na svetu. — Stopili pa smo sedaj v vojno strojev brez voditeljstva ali sveta mož ki bi bili v stanu ustvariti in vo d it i veliko industri jalno mašineri-jo vojne ali pa smo jih v najbolj ' š«m slučaju vprašali za s\et v enajsti uri.
Država je velika korporacija. n
Pogreša se brandenburški prstan. če je mogoče vrjeti tozadevnim poročilom.
Cesar Viljem pa je raditega baje zelo vznemirjen in žalosten in to zopet glasom izjave nekaterih ki pravijo, da so jim znane stvari Nemški cesar baje trdno veruje v bajko, ki veže usodo Hohenzol-1 črnske dinastije s trm slavnim prstanom. V preteklosti se jo že večkrat poročalo, da je ta prstan izginil in v vsakem siileaju je 1> lo zaznamovati nesreče za prusko kraljevsko družino.
Glasi s«*, »la je našel Friderik Veliki ta prstan ob času, ko je nastopi! vlado. Skrit je bil v močno zbiti skrinjici in poleg prstana Je ležal listek, pisan r,,l njegovega o-č<.ta. UvsiHle so se urlasile:
— Tn prstan mi je dal o«"e na -voji smrtni postelji s prrpombo »!;i bo hišii Bnindeiibn»**anov, <lo-kler se bo ohranilo ta prstan, ne le uspevala, temveč celo naraščala na moči in uplivu.
Friderik Veliki ic ta prstan skrbno hranil in dasiravno se je delal kot da skrb; zanj le v toliko kot za zapuščino očeta, so bili nje-govi ožji prijatelji vendar prepričani, da ima polno zaupanje v skrivno moč t etra prstana.
Prstan sam predstavlja majhne vrednost ter obstaja i/, pri prostega zlaetga obroča, v katerega je vdelan črn kamen. Tekom vladanja Friderika Velikega se ga je^večkrat skušalo ukrasti. Ko ie ležal na smrtni postelji, ga je potegnila grofica Liehtenau z njegove roke Kralj se je nemirno zganil ter rekel: *
Ko nas je obiskal Lafayette,
———
j V .spričo nešftetrh dokazov gostoljubnosti in ofieijelnih čaščenj, ki se jih jei /.kazalo francoskemu vo-jaku-junaku. maršalu Joffre in prejšnemu francoskemu ministrskemu predsedniku Viviani-ju je najti zanimive točke sličnosti v nekem drugem obisku dragega nam Francoza od teh obalah. Bilo je to leta 1834. General Lafayette ie prišel semkaj kot gost naroda. Preteklo je že štirideset let. odkar je bil zapustil deželo, za koje neodvisnost je bil toliko žrtvoval.
Lafayette je odldonil pouudbo predsednika Monroe, da se mu da sar do vlade, je podedoval z dm-1 na razpolago neko vladno fregato trimi dragocenostmi vred tudi ta i ter je prišel čez Ocean na neki to-pratan in glasi se. da je pričel j vorni ladiji, imenovani 'Cadmus', strastno verovati v ono staro praz- y newyorsko pristanišče je prispel
n over je.
Pa naj bo obseg vere Viljema v ta brandenburški^ prstan tak ali tak, nemški kmetje so pričeli šepetati med seboj, da se pogreša ta prstan. Dokler se ga ne najde, morejo zadeti le nesreče pruske armado. Vse zadnje poraze in neuspehe nemške armade se pripisuje uplivun tega prstana.
si i ter najdejo svoje popolno zadovoljstvo v izvršenem dobrem.
NAJBOLJA TRGOVINA OPOJNIH PIJA0 V AMKRTWI.
Naročite v«e pijačo pri nas po poiti. Eksprea vam jih prinese ▼
— Her den Ring! f — Kralj hoče '' H' -ring", C to je arnika) — je brzo i la grofica in oni, ki so se nahajali krog postelje monarha, so smatrai to le za neumno željo umirajočega '"1 o veka. —
Glasom pripovedke je imela iz-iniba prstana za posledico veiiki poraz Pnisijc od strani Napoleona (irofica se je spomnila stave vere umrlega kralja ter konečno vrnila prstau Frideriku Velikemu leta 1813. Vojna sreča se je nato obrnila v prilog Prusiji.
Ko je prišel sedanji nemški ce-
Nemški državni zbor.
Debata o Alzaciji Lotaringiji odklonjena. — Rusija lahko doseže časten mir. — Kancler.
Ženska zrakopiovka v nemški armadi.
Ženeva, Žvica, 16. maja. — Neka ženska zrakopiovka, je iz bogate družine v Kostnici ob Boden-.skera jezeru in ki je bila pri nemškem zrakoplovnem oddelku, je o-pusriia zrakoplovstvo. Tier je bil njen zaročenec, ki je bil tudi zra-k op lovec. ubit. Imela je šaržo poročnika in je bila oblečena kot moški častnik. Nekateri niso vedeli da je ženska.
Strojno puško je znala zelo dr.. bro rabiti in je izstrelila tri sovražne zrakoplove. Lase je imela pristrižene in resnega obraza.
dne 14. avgusta leta 1824. Prvo noč je preživel kot gost podpredsednika Tompsa na 81 at en Island. Prihodnji dan je prišel v New York ter se izkrcal pri Castle Garden, sedanjem akvariju, kjer se ga je sprejelo z vojaškimi častmi ter spremilo k City Ilall v odprtem vozu. v katerega so bili vpre-J ženi štirje konji.
Lafavette je praznoval svoj 67. rojstni dan v tem mestu in sicer dne 6. septembra, ko je priredila Society of the Cincinnati veliko pojedino. Največja prireditev njemu na čast pa se je vršila dne 14. septembra, ko so priredili newyor-ški meščani velik ples v Castle Garden. Bila je to največja prireditev. kar jih je bilo v tej deželi do dotičnega časa.
Amsterdam, Nizozemsko. IC maja. — Debata o Alzaeiji je bila na predlog voditelja centruma, dr Mat. Erzbergera. konservativca grofa Westarpa in nacjonalnega liberalca dr. Avgusta Streseman-na odgoidena. Socialisti <*»o proti temu ostro protestirali.
Med debato je socjalisticni poslanec Ledebonr razpravljal o nameri, da se Alzacija-Lotariugija razdeli med Prusijo in Bavarsko
Rekel je. da bi to pomenilo nemške 'j^d. rž. Whiskey*. $2. $2.60 $300
republiko.___| Beli rž. Whiskey.. $2. $2.60 $3.00
| Rum (rdeč)......$2. $2.50 $3.00
I Gin ali brinjevec.	$2. $2.60 $3.00
Sam se je usmrta na električnem y<mai.........$2, $2.60 $3.00
stolu. IAnisette.........	$2. $2.60 $3.00
Rochester, N. Y., 15. maja. — ' Rosolijo.........$2. $2.50 $3.00
20-letni Carl P. Van Vechten, sin Vinski špirit.....$3 $3.60 $4.00
bgatega posestnika parnega mlina, je bil danes usmrČeu na elek tričnem stolu, katerega je napra
Vina alaHlpa aU kisla..........$1. $1.50 $2.00
Pišite po natančni cenik whi-
Bodi sam svoj gospod
Henry Ford je zgradil Ford or-j kateri smo mi vsi delničarji. Ne-CJtfiiMctjo. kateri ie zagotovi jen (tega dne bomo prišli do popolne-. trm ieo obstanek. Posestniki delnic |ra spoznnja te resnice.
v modemi korporaciji tvorijo de-1	___
mokraeijo. ki ima veto-pravieo. —j Oni izvolijo svet ravnateljev, v katerem ostane trajno vo»litelj-stvo. To trajno voditeljstvo se odvzame le v nntkih slučajih, namreč v nlučajih okrajne nesposobnosti organizacije nmlijo
Kje je oče?
Nič zato kaj laliko pride. Vojska ali mir, imejte Ranger kolo iii pravočasno boste iia delu, t cerkvi, na sestanku z prijatelji, ljubljenko ali družino. Vozite se domov iz dela, do-čim drugi čakajo ali hodijo peš.
Izberite izmed 44 vrst raznih barv in velikosti "RANGER" koles. Vai ao naslikani v naravnih barvah v našem ceniku. Najpopolnejša izbira koles na svetu, vsi za TOVARNIŠKO CENO. od $15.76 naprej. '
30 dni na poskušnjo
pošljemo "RANGER" kolo, ki ga izberete. MI PLAČAMO PREVOZ DO VAŠEGA KRAJA, za trideset dni na poskušnjo da se vozite. Ves poiskus je na naše stroške.
temveč pošljite kupon Se <:«nes za na* velik nov eenk, tovarniške •■ene in ponudba, da s*
vil sam. Na glavo si je postavil po- skeya, vina. okrepčujočih pija£ krivalo. privezal roke na <>tol in je itd. Plačamo prevoz pri vseh na-z zobmi odprl električni tok, ka- ročilih za $5.00 ali več vshodno od {erega je napeljal z električne Mississippi reke. Naročite tiskovi* lampe. Žica se je pretrgala, sam pa ne, zalepke, zidne koledarje, kupi-je bil mrtev. Našla ga je mati. ki ce za žganje, odpirače, vse dobite se je vrnila čez eno uro.
Norveški socialisti se ne vdeleže konference.
Kodanj, Dansko, 16. maja. — Norveški centralni delavski odboi je sklenil, da se ne vdeleži socialistične konference v Stockholmu.
brezplačno z naročilom. Denar poOjite po poŠti ali v pri* poročenem pismu.
G. F. ZARUBA & GO.
813 THIRD AVENUE.
Den. G. N. — Pittsburgh. Pa.
"Posojilo za svobodo"
leta 1917.
Državni zakladuičar je naznanil, da se bo začelo sprejemati podpisovanja za
_____ $2,000,000,000
3% ODSTOTKIH BONDOV VLADE ZDRUŽENIH DRŽAV.
Te bonde bomo z veseljem razpečavali, in vsakemu, kdor jih hoče imeti, bomo brezplačno pojasnili vse podrobnosti. Natančne informacije in podpisovalne pole bodo vsakemu na razpolago.
FRANK SAKSER
HLAS NARODA, lo. MAJA 3917
Diktatorstvo ruskega kmeta.
Veliko resnost notranje«ra polo-1 likega eksperimenta, ki je izpre-, /aja v Rusiji kale izjava, katere'menil eno zadnjih postojank abso ve pripisuje ministru Guekovu. lutizma v Evropi v skoro komu-
Malo prod svojim odstopom jt nistieno deželo, baje izjavil:	Vlada je skušala pretekli teden
—	Naša de/ela se nahaja na ro- razpršiti te sumnje stem, da jt bu propada.	i sprejela zastopnike kmetov v ko-
Ta obupna izjava najde svoje o | alicijski kabinet. Kmetje pa so to-krepčilo v patetični prošnji Ko- zadevno ponudbo in vabilo odloe-renskij*. justičneea mmi*tra. na no odklonili.
neko depu tac i jo a Fronte:	Oni niso zadovoljni s polovi-
—	Moje moei so pri kraju. Ne carskimi odredbami. Oni hočejo čutun ve" svojega prejšnjega po- popolno kontrolo nad administra-
V gostilni.
Spisal Guy de Maupaasant.
ZitKaj sem vstopil oni večer v ono pivovarno: Jaz ne veni. Bilo je mrzlo. Droben dež je pršil kakor vodni prah. ovijal plinov* svetilke s prozorno meglo in kjer je segel iznad lin nad vrati svetloben trak na cesto, se je zable-sCai mokri tlak, se je 'zasvetilo
Nato je povzel:
— Ce govorim, postanem žejen. Nisem vajen. Da, jaz ne delam nie — naj se suče svet, kakor hoče — jaz se samo staram. Ko bo-dtrtn umiral, se ne uorn cmeril po ničemer. Drugih spominov razven na to-le pivni.ro ne "bom imel. Ne
blato in umazani čevlji »nimoidc- žene. ne otrok, ne skrbij, ne ža čili ljudij.	flosti — nič. Bolje tako.
----- - ^	- - —B-- , Namenil se nisem nikamor. Iz-] Izpraznil je vrček, ki se je pri-
uma ruti nimam več svojega prej eijo. Med tem časom pa gledajo prehajal sem se nekoliko po ko-'kazal pred njim, obliznil si ustni-
silu. Premeril seni Credit I.von- ce z jezikom in je *zel zopet svo-nals, ulico Vivienne in «e nekaj jo pipo.
drugih ulie. Kar opazim veliko, j Gledal sem ga začudeno. In sem napol že polno pivovarno. Vsto- ga vprašal:
pil sera. ne da bi ravno vedel, za-j — Toda vedno nisi bii tak?
šji iega prepričanja, da smo vestni	na to. da ne stori vlada ničesar
državljani, ae pa sužnji uKraje..	kar l»i ogrožalo njih bodočo kon-
Zal mi je, da nisem umrl preti	trolo. Prevzeti pa hočejo vlado,
d veni i ine»eei, ko se je pričel v ar-	kadar bodo zadostno organizirani
eu ruskega naroda porajati sen	da storijo to tudi uspešno.
novem življenju, ko s<m bil pre Kaj nameravajo kmetje storiti, t kaj. Žejen nisem bil.	j — Pardon, vedno, že izza gim-
• rtč.tn, da se bo mogla Aežela via- ko bodo enkrat zlezli v sedlo, nam S hitrim pogledom sem si po- nazije.
ati sama sebe, brez biča.	kaže par stvari, katere že izvrsu- iskal mesto, kjer bi ne bil preveč! -- To vendar ni življenje, dra-
Za tema izjavama pa stoji ee j jeio v različnih delih države.	na tesnem. ii: sem sedel tik člo- gi moj. To je grozno. Saj se mo-
. m sanica nasprrftujoč.h si int* Prišlo se je do .sporazuma med veka. ki v mi je videl star in lu ras vendar s čim pečati kaj lju-esov. naspr*»tujočih si namenov vsemi elementi, da se glavnega je kadil glinasto, kakor c^-lje čr- bili, morebiti imaš prijateljev.
in ki Problema revolucije, namreč nove j no pipo za dva beliča. Šest a.II' -- Ne. Opoldne vstanem. Pri
ki se ne združujejo
nudijo probleme take teže kot se razdelitve zemlje, ne bo dotakni-j osem j>odstavkov za kozarec. na-'dem sem, zajtrkujein, izpijem ne ni z njimi A. nikdar pečala nobena !(>< dokler se ne skliče "ustrojitel-| toženih na mizi preti njim, je pri-, kaj vrčkov, čakam večera, polto vlada.	nojega sobranja," to je ustavnega j čalo, koliko vrčkov je Že izpraz-sim in pijem zopet vrčke- kru"
Ta različnost načrtov ni nikak nov raz v o i.
Svoje korenike ima globoko v zgodovini Rusije in globoko v temelju človeške narave.
Povzročitelj tega stanja anarhije pa je najbolj konservativni rar red ruske narodne občine, razred na katerem sloni vsa teža"Koeijal-nega reda — razred kmetov.
Bil ie kmet, ki je započel z revolucijo.
Car ga je ntaknil v mo. Nikolaj II. je skušal kot cele generacije carjev pred njim skušale, ločiti tega uniformirane-! ga kmeta od njegovih tovarišev Vojak pa je ostal kmet, kljub uniformi, ki jo je nosil. Njegova podedovana konservativnost ga je u čila, da mora biti nekaj radikalno napačnega v obstoječem dm-, ž a I vnem ali soeijalncm redu, — da je to soeijalt-ii red poln korupcije iti gnil vsled zlorabe in lzda.i-stva.
Tako je vzel svojo puško, jo obrnil proti socijalnemu redu tei ga — razdejal.
Kako daleč bi bil šel ta uniformirani kmet na poti razdejanja, če bi se ga v primernem času ne u stavilo, o tem se ne izplača razmišljati. .Tez pa je bil takoi pri ro-, kah.
Lvov. Miljukov. Gučkov in drugi voditelji Dume so prevzeli kontrolo nad situacijo. Ko so kmetje nekoliko izčistili teren, je prevzela vlada Dume nalogo da zgradi na njem trajno stavbo nove Rusi-
zborovanja. Da se pouči in infor- inil. Nisem se dalje zanimal za'poldruge ure zjutraj se vrnam. mira kmete glede predlog, katere ■ svojega soseda. Z enim pogledom kajti tedaj zapro. To uri je še naj-stavilo na tem zborovanju sem spoznal v njem vrčkarja. e- bolj sitno. Od zadnjih desetih lei logoči stem razumno glaso-i nega izmed onih stalnih pivov
se bo
ter omogoči stem razumno glasovnega izmed onih stalnih pivovar-' seru jih prebil najmanj Šest v svo-vanje. je razposlala vlada po delniških gostov, ki pridejo zjutraj,'jem kotu ob tej-le mizici in ostalo žeh celo armado delavcev, kojili ko se gostilna odpre, in odidejo'v svoji postelji, nikjer drugje.
zvečer, ko se zapre, liil je uma-j Včasih kramljam s stalnimi go-zan. plešast na temenu, dočim so sti. to je vse.
naloga je sistematična izobraževalna kampanja.
Kmetje pa radi tega zav
i postajajo nestrpni j mu padali dolgi, bujni sivkastij — Toda ko si prišel v Pariz kaj Plačevanja. Velik del j lasje celo doli na rob suknje. Pre-'si počel takoj od začetka" njih želi, naj se takoj razdeli med široka obleka, zdelo se je, da je| — Študiral sem pravo — v ka-| nje velika posestva plemenitašev in bila narejena ob času, ko je imel varni Medici unifor-' v razli&nih delih	i® efcs- še trebuli. Uganiti je bilo. da mu' — In pozneje^
.t so že i Proprijacija zemljišč že v polnem 1 hlače niso čisto nič držale in da] — Pozneje i'... a -r^;™ teku.	ta človek ni mogel napraviti de- skim«; 11« lrfi« in
Od Finskega zaliva pa do Astra-hana se je vzelo posestnikom zemljišč njih zemljo, dočim pričakujt vlada volitev in organizacije stavne skupščine, ki naj zadevo v roke.
Prav pred nosovi ministrov, v petrograjskem okraju ScliluesscV burgu, je krajevni komitej eskpro-prijiral par velikih posestev.
To gibanje se širi vedno bolj Vlada, katero ima Odbor vojakov in delavcev popolnoma v rokah pa si ne upa poseči vmes ter braniti princip nedotakljivosti privatne lastnine.
Nemogoče je dvomiti o lojalnosti ruskega vojaka. Predmet nje jrove lojalnosti in zvestobe pa ni več njegov poveljnik. To je Rusija in sicer Rusija kot jo razumeva
Obesil sem vse!
mogel napraviti de- skupaj na klip in sem prišel sem.
set korakov, ne da bi sa popravljal in pridržaval to obleko, ki se
—	Zakaj si ukrenil tako?
—	Kaj se hoče! Celo življenje
mu je tako slabo podajala Ali je vendar nisem mo^el ostati v L(j eaeije u- imel telovnik? Sama misel na nje-'preveč hrupa. Od tu se ne ganem i bi vzela gove čevlje in na to, kar so skri- več. — Dečko, še en vrček-vali v sebi, me je že strašila. Raz- Mislil sem, da se norčuje.
IIC<1*AV T" , /vf..«..: .......v .. '	T "T "	t	,	____;
cefrani maiišeti so bili ob robu popolnoma črni kakor nohti.
Ko sem sedel kraj njega, me je ogovoril z 7nimim glasom .•
—	Kako se kaj imaš?
01 creuil sem se sunkoma k nje« uui in ga meril z očmi.
On je povzel:
—	Ti me ne poznaš.več I
—	Ne.
—	Des Barrets.
—	Prijatelj, bodi odkrit, sem silil vanj. — Tebe teži velika bol, kaj ne? Obup ljubezni, brez dvoma? Goaovo, ti si človek ki ga je uničila nesreča. Koliko let šteješ^j
—	Triintrideset. A kažem jih: najmanj petinštirideset.
Pogledat sem mu natanko v o-j tinskem okraju. Dijaki delajo j braz. Njegovo nagubano, znne-j marjeno obličje se je zdelo kakor
Predrto pa se je pričeto z delom rekonstrukci je ali sopetne zgraditve, je bilo že na nevaren način občutiti nekatere p«wledovane tendence ali nagibe ruskega kmeta.
Skozi stoletja je bil ruski mu žik vajen zreti na moža, stoječega nad njim, kot na onega, ki mu be dal navodila za ureditev njegove ga življenja. Skozi vsa stoletja pa se je istega mužika stalno in vstraj no izrabljalo.
Na carja
Bil seen presenečen. To je bil obličje starca. Vrh temena mu je torej grot Jean des Barrets, moj migotaJo nad kožo, ki je bila tako stari prijatedj z gimnazije	j dvoumno gladka, nekaj dolgih j
tr, r>r»imi ™	w ___Stisnil sem mu roko in sem bii kis. Imel je goste obrvi, košate
m pojmi on m ne kot so to po%- tako začuden, da sprva nisem na-,brke in uosto brado. Mahoma se mili in razumevali nekateri "viso^ besede.	mi je zazdelo - bogve zakaj -.
ne^^e^ m ^	Xakw< U	iz sebe: |da vidim pred seboj kadiijoJ
r« , ... A — In t!? Kako se imaš kaj ti i polno črnikaste vode, vode, ki je' 1 ako idealizirana lojalnost pa Odvrnil je mimo	----
ie predmet, s katerim je izvanred-j _Jaz?_ Tako pač
no težko imeti posla, kajti avtori-; Obmolknil je. Hotel sem bit
v vseh človeških organizaci-1ljubezniv, iskal sem frazo:
lil
Ki
lan in OKlep od tega prf an j a
h
d i
zrl kot na svojega l I i "malega očeta" ar jen pa ie bil rav-| diueta njegovega z« i ljubezni. Na "barine* c z«*ralje je zrl kot na — čirnike in isti "barin* egov neusmiljeni zatira toriščevalee. Tak je hi. a je napravila avtoriteta n diriia ru-i^cega kmeta. tor«^j zapazil avtoriteto bil ustvaril on sam. so le v njem
Kaj, ee bi ga ta u»t s*- ga je že ueste-v preteklosti? Kaka hi. da se ne bodo — ov. Gučkov. enkrat moči, izpremenili v reja. Štolrpina? i jo tako iz jalovi jen je v so ti v radikale«, konservativci trvlno •žali v svojih rokah administra-j.<«ki stroj. V svojih rokah so ob-"žali armado. Vojaki, to so pra-■kmetje, so aretirali generale reljalt admirale, diktirali vi*
teta
iah mora biti že po svoji naravi o-»ebna. Abstraktna avtoriteta v kaki armadi ni nikaka avtoriteta. Poosebljena mora biti v živem človeku.
Trdno stisnjena med kmete v u
niformah in one v eivUu vidi ruska] Puhnil je v zrak «ost oblak di-provizorw-na vlada, kako se drobi i m., jn je re^e|.
vedno bolj njena moč.	| Vsak dan Ista komedija.
\ prasanje, k. eaka nove Rusije j PotrUal je ^ mramorni z
ni tako zelo ono. ee .se hoče irnda- beličem, ki ga je nekoliko nodr
i je vati z vojno proti Nemčiji, — s;j] temveč vprašanje, kako preprečiti notranji konflikt. Tak konflikt
biia umita z njo njegova koža. In odvrnil sem mu: — Zares, v obrazu kažeš sta-j * rejši, nego si v resnici. Gotovo te
sem razposajen in z vsem zadovoljen, kakor je pač človek v tistih letih, poln sreče in življenja.
Pa sem opazil nekega dne pod konec septembra maio pred mojim povratkom v gimnazijo, ko sem se igral volka v grmovju po parku, tekal med listjem in vejevjem semintja in ravno prekoračil mogočen drevored, očeta in mater, ki sta se sprehajala.
Spominjam se dobro, kakor da je bilo včeraj. Bilo je precej ve-treno. Cela vrsta dreves se je pri-pognila vsled sunkov, stokala, je-čaia z onim težkim, globokim glasom, ki gre ob času burje skozi lesove.
Odtrgano, že požoltelo listje je letalo kakor ptiči, se vrtelo po celem drevoredu, natanko kakor urne živaliee. '
Z večer >1 o se je. V goščavo je padla tema. To šumenje vetra in vej me je vspodbujalo, da sem dirjal kakor nor in tulil, da bi s tem posnemal volkove.
Ko sem opazil svoje stariše, sem se jim bližal skrivaj in potil:-oma med vejevjem, da bi jih prestrašil kakor pravi pravcati tolovaj.
Toda ves prestrašen sem obstal nekaj korakov od njih. Moj oče je kričal v strahoviti jezi.
"Tvoja mati je neumnica; in pot«m — - tu ne gre za tvojo mater, ampak zate. Pravim da potrebujem ta denar, in zato čakam, da podpišeš."
Mati je odvrnila s trdnim glasom :
"Jaz ne podpišem. Ta denar je Jeanov. Zanj ga hranim in nočem, da bi ga ti zapravil z dekleti in ■služabnicaoni, kakor si zapravil svojo dediščino.''
Tedaj je oče vskipel v divjem gnjevn, se obrnil, pograbil svojo! ženo za vrat in jo tolkel z drugo roko na vso moč v obraz.
Materi je padei klobuk, lasje so se ji razvezali in se ji vsuli navzdol ; skušata je, da bi prestreg-la udarce, a zaman. In oče je mahal, mahal kakor nor. Ona je o-mahnrla na tla in skrivala obličje v dlani. Tedaj jo je ornil na hrbet in da ibi jo mogel biti še naprej. ji je trgal roke z obraza.
Meni, prijatelj, se je z-delc, da se podira svet, da se rušijo večne postave. Občutil sem ono grozo, ki na« obide spričo nadnaravnih prikaznij, strašnih katastrof, neizogibnih polomov. Po moji otroški glavi je vrelo in kipelo. In začel sem vpiti na vse grlo, tne da bi vedei, zakaj, pod pritiskom strahu, bolečine in grozovite zmedenosti. Oče me je zaslišal, se o-krenil, me zapazil, vstal in se 'napravil proti meni. Mislil sem, da me hoče ubiti ter sem zbežal kakor preganjana izivcr; tekei sem naravnost proti gozdu.
Dirjal sem morebiti eno uro.
Odgovoril nisem ničesar in sem se spustil v jok. Oče ni zinil niti besedice.
Osem dni potem senu se vrnil v gimnazijo.
Kaj bi, prijatelj, z menoj je bilo pri kraju. Gledal sem bii tudi drugo, slabo stran stvarij; dobr^ strani nisem videl več od onegs dne. Kaj se je bilo zgodilo v mojem duhu? Kakšen čuden pojav mi je zaobrnil misili? Jaz ne vem. A odtedaj me nič več ni ne mikalo, ne veselilo, nikogar nisem več ljubil, po nikomur nisem hrepenel, ne častihlepja nisem po znal več, ne upanja. In še vedno vidim svojo ubogo mater v aleji na tleh, dočim jo oče davi in duši. — Po nekaj letih je mati umrla. Oče se živi. Nisem ga videl več.
Ko je končal, je zaklieal:
—	Hej, dečko, še en vrček!
Natakar mu je prinesel vrček.
ki ga je izpratmil na dušek. Tedaj je vzel zopet svojo pipo in kakor se je tresel, jo je zdrobil. Tedaj je napravil obupan obraz in je rekel:
—	Nad To je prava smola, smola, da nikoli take. Zdaj bo trajalo cel mesec, da se privadim drugi.
In po širni dvorani, zdaj že polni dima. se je razlegel njegov večni:
—	Hej, dečko, še en A-rček — in novo pipo! '
OC1
Rdeča lica
bi namreč ogrožal uspeh največjega gibanja proti uspešni in dobro tvorni demokraciji, kar jih je ke-<laj videl svet.
Širom Amerike.
vlada izd	ala i
tokrat iz«	1st o
jamstva ima <	
Lvov, M	iljuk
zavoro \ ai	ii v DI...
Da oni	ne
svojih nn	lerto
izpreuten	icni
V okolei La Crosse. Wis., opa-tare sumnjt /t>vati je 1K)vodcnj. Vlaki Southern Minnesota & Reno Preston divizije luilvvairivke proge vsled ]>o-v c* In ji v dolini reke Root niso mogli v.Kziti med Lanesboro in Frej burg. Reka Root je tekom 24 ur narasla za 12 čevljev. Ne samo da se je z vso naglico lajal sneg, prišlo je še hudo neurje. Farmer ji so morali spraviti vso živino iz nižin tis hribčke. Južna Minnesota S bila popolnoma odrezana od Wis-eonsina. Ravno taka poročila pri-| h aja jo tudi iz Sheboygan, Wis. V j reki Sheboygan ae je led tako na-; kopičil in zagozdil, da je ozemlje!
hovnun povelju .kom ter stavljah ob ^ ana okol<> ^ vodo pogoj* ministrskemu predsedni	tam ležečih tovarn je moralo
ku I>umi m vojnemu mmistru. I z delom prenehati, druge zopet Predvsem p« so ustavili imperi-j 1I!(>rajo prevažati delavce v tovar-jaiistifine težnje Miljukova.	s 5oini Med drugimi prenehala
Rusija je krvavela skozi stole-jje Xideil povodnji z delom tudi t4a vsled izvajanja ekspanzijske; Wisconsin Mirror Plate Co.
politike. Novi zainstri Rusije pa so trdni v sklepu, da ne bo postai itap«rtjalizem cilj nore Rusije.
do centralne

tvori
sal, in zaklieal:
—	D^čko, dva vrčka!
< oddaljen glas je ponovil:
—	Dva vrčka po štiri!
Drug še bolj oddaljen glas se
je zaslišal ostro in vreščeče:
—	Tukaj!
Na*o se je prikazal človek z belim predpasnikom in je prinese', dva vrčka, iz katerih je idil v na-gliei nekaj rumenih kapljic po jKJŠčcnih tleh.
Des Iiarrets je izpraznil svoj kozarec na dušek in ga postavil na mizo, dočim je oblizova! pene. ki so mu ostale na brkih.
Nato je vprašal:
—	In kaj je novega!
Za resnico, nič novega mu nisem imel povedati. Brbljal scan:
—	Nič, ti moj stari. Jaz trgujem.
Spregovoril je s svojim vedno enakim glasom:
—	In to te veseli
—	- Ne. A. kaj hočeš? Treba se je pač pečati s čim!
—	Čemu?
—	No, da imaš kako opravilo.
—	A čemu Ji jc to? Jae vsaj se ne pečam z ničemer, kakor vidiš, nikoli z ničemer. Če človek nima beličev, ga razumem, ako se po- strogo.
prime dela. A če imaš toliko, da lahko živiš, je to brez koristi. Čemu bi tudi delal? Ali delaš ti za se, ali za druge ? Če delaš zase, te to veseli, bodi; če dekaš za druge, si popolen tepec.
Na*o je položil pipo mornato ploščo m je
1,1 delaš sedaj?	muči velika bolest.
Odgovoril je resign i rano : i Zatrjeval je: T~ SaJ vidiš.	i — Pravim ti, da ne! Star sem
Čutil sem. kako sem zardel. Si-j vkieti zato. ker ne grem nikoli na sem \anj:	j?rak. Nič ne uničuje ljudi tako,
Dan za dnem tako?	kakor posedanje po kavarnah.
Nisem mogel verjeti:
—	Gotovo si -tudi užival? Kdor ni mnogo ljubil, ne more biti tako plešast kakor ti.
Stresel je nalahko glavo, tako da se mu je hrbet osul z malimi, belimi luskmicami, ki so mu pale izmed poslednjih las:
—	Ne, bil sem vedno pameten. In dvignil je oči proti lestencu,
ki nama je grel glavo:
—	Ce sem plešast, je kriv plin. Ta je velik sovražnik Las. — Hej, dečko, še en vrček! — Ti nisi žejen?
—	Ne, hvala. Zanimaš pa me v resnici. Kako dolgo te že ima ta malodušnost 1 To ni normalno, to j ni naravno. V tem mora tičati kaj • drugega.
—	Da, to sega nazaj v moja o-| t roška leta. Ko sem bil še majhen,! me je zadel nekoč udarec, ki je postai usodepoIn iza celo moje življenje.
—	Kaj pač?
—	1U bi rad vedel? Poslušaj? Cotovo se še spominjaš grad«, kjer sem bil vzgojen, saj si bil med počitnicami pet- ali šestkrat v njem. Spominjaš se velikega sivega poslopja sredi prostranega parka in dolgih hrastovih drevo redov, odprtih na vse štiri vetrove Spominjaš se mojega očeta in moje matere, oba. sta nastopala s ceremonijami, svečanostno in

morebiti dve, jaz ne vem. Prišla j«.noč. Omahnil sem v travo in' seni obležal ves izmučen, srce mi je bilo polno groznega strahu in razjedala me je bolest, ki more uničiti za vedno otroško srce. Bilo mi je mraz. morebiti sem bil tudi lačen. Napočil je dan. Nisem se upal več ne vstati, ne hoditi, ne sc vrniti, ne bežati v strahu, da srečam očeta, ki ga nisem hotel več videti.
Bržčas bi bil umrl od nesreč* in gladu pod onim drevesom, da me ni našel stražnik in me povode l siloana nazaj.
Našel sem svoje stariše z na vadmmi obrazi. Mati mi je rekla samo:
:< Koliko strahu si mi napravil, malopridni dečko, vso noč nisem zatisniJa očesa."
LASTUJ KOLO!
Najboljše, za kar moreš danes obrniti svoj denar, je dobro kolo.
Ako se voziš s kolesom na delo in z dela, si prihraniš denar in čas, kajti ni ti treba plačati kare in ni ti treba izgubljati časa s čakanjem na karo, ali ,pa da bi celc moral hoditi truden peš domov.
Od praznikih, adi pa po delu se pelji na kolosu s svojimi prijatelji na deželo. Pelji se ven, kjer zeleni trava in cveto cvetice. Na kolesu prideš tja hitro in brez stroškov.
Vožnja na kolesu je dobra in razveseljiva telovadba, kakoršnje nimaš drugje.
Kupi si kolo in bodi neodvisen Vlaki in poulične železnice imajo lahko zamudo in zlaisti vlaki v vojnem času neredno vozijo. Toda kdor ima kolo, se odrx-lje. kadar je čas in pride vedno ob pravem času na mesto.
Ni treba kupiti posebno dragega kolesa, toda kupi ga pri solidni tvrdki. Na ta način boš gotovo zadovoljen. Izdelovalci koles, ki oglašajo v našenn Listu, so nam poznani in smo prepričani, da vam bodo dali dobro blago za ceno. ka-tero«plačate.
Ako nameravate letos kupiti kolo, tedaj vam svetujemo, da si jo nabavite takoj, ker se nam je sporočilo, da bodo cene \ bližnji bodočnosti poskočile.
Ob priliki svojega obiska v Chicago je g. I^ouis N. Hamerling natančno pregledal Mead Cycle Co. in nam je poslal zelo ugodno poročilo. Potrdil je, da vsa prodana kolesa pošljejo po pošti naravnost kupcu, zaradi tega je mogoče. da se dobijo po tako nizki ccniL Rekel je, da ne ve, kje bi kolesarji mogli kupiti tako dobro kolo po tako nizki ceni, kakor ravno pri Mead Cycle i 'mmpany v Chicago, III.
Kako dobro izgledate? Vi postanete vsak dan mlajfti.
NOVA POT DO ZDRAVJA
Rabitelji Father Mollin^erjevega gla-sovitega rastlinskega čaja priznavajo nekaj izv&iirednega, ker jim je Izboljšal sanje. — Velika iznajdba velikega duhovna zdra\ -nika.
Bistre	in
r.leC-a lica znafl.io zdravo kri in notranjo stanji« v najboljšem retln in to je plačilo tisočerim. ki rabijo Father Mol linger .iev glasovi t ras; linski eaj. Itabij.i ca zdravi lju«!jt-za obdržali je zdra vja. Zabrani telesne strnjK'. ki povzroči čijo prezgodno starost, revmatizem. lured želodca in 5«) odstotkov diujrih l*. lezni. Okrepi notrajne organe in izbo lj.ša sploSno zdravje. To redke korenine, listja, skorje, cvetje, rastline, semenu in jagode vsebujejo zdravilno toniko. ki nikdar ne škoduje in čudovito jiom:i era. Ako vzamete toplepu zvečer, odstra ni težak prehlad čez noč in povrne te lesno moč Matere ga dajejo otrokom so dovolj močni, proti bacilom.Je spo-mladna tonika za kri in telo. Stari ljudje. ki trpe na revmatizmu ali starosti, hvalijo ta Father Mollngerjev rastlin ski Čaj. Podaljša njih zdravje. Žene In dekleta priznajo Father Molllngerjov rastlinskl čaj za veliko zdravilno pomoč. .Te jako poceni, za pe tme<eeev velikost zavitka za družino se pošlje k:> morkoli za $1.00. Na tisoče, ki so naročili rwKT>ošti, hvalijo to izvrstno zdravi-lo. P< »Sij i te po vašo škatljo še danes . Ako hočete imeti poskus pišite po prosti vzorec.
{ Moliinger Medicine Co.,
JI Moliinger Bldg. j E. Park Way. N. S. PITTSBURGH, PA.
OGLAS.
Cenjenim rojakom priporočam tvoja
NARAVNA VINA
ls najboljšega grozdja.
Najboljše staro belo vino Riea-ling 10 gal $6.50, 27 do 28 gal. $15.50, 50 gal. $27.50. Staro rdeče vino Zinfandel 27 do 28 galon $14-, 50 galon $25. Lansko belo vino 27 do 28 galon $14, 50 galon $25, rdeče vino 27 do 28 galon $12.50, 50 galon $22.50. — 100 proof močan tropinjevec 4% gal. $12, 10 gaL pa $25. Pri omenjenih cenah je vštet tudi vojni davek za vino.
S spoštovanjem
8. JACKJ&B. Box 161	St. Helens. Csl.
POZOBt Ker nam j« od dragega natisa zaostalo kakih 300 Koledarjev, prodajamo sedaj po 15c. komad. SLOVKNIC PUBLISHING 00„ 82 Cortland* EL. New York. H. T.
Mater sem oboževal, očeta sem ae bal in oba aem s^poštoval, navajen videti pred njima vee svet na kolenih. V tistem kraju sta veljala za gospoda grofa in gospo grofico. Tudi oocK sutedje, Tanner
Baveloto^, BrenneydljeT kazali do mojih starišev po-
■■Mi
Lahko se ozdravite
Ako ste bolni, pridite k meni.
Jaz imam najfinejše aparate za zdraviti vsako bolezen.
PREISKAVA Z X-ŽARKI.
Jaz vam povem, če morete biti ozdravljeni ali ne.
Jaz vam povem natančno, kaj je pravzaprav vaša bolezen.
Jaz rabim le najnovejše znanstvene metode in iznajdbe.
Jaz imam sam leke in laboratorij.
Jas rabim le pravi Neosalvarsan, 914 in 606.
Jaz ozdravim, ako drugi ne morejo
Začudili se boste, kako hitro boste ozdravljeni. Jaz sem specialist z večletno skušnjo in vem, kaj napraviti za vas.
O V8X KBOKIČNE MOŠKE IN
Pomtovsaje In nasvet zastonj.


GLAS NARODA. 1!-. MA-JA 1V17
It
Jugoslovanska
—B
Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minn.
sedež v ELY, MINN.
•LAVH1 URiDVIKI:
VKdMdnik: iflHAMi EOVANSKK, R. F. D- No. 1, Conem****, Wm,
Podpredsednik: LOUIS BAliANT, Bos 106, Pearl Ave., Loral* 0M»
•Umi tajnik i JOSEPH PI8HLKR, KI j, Min« •lavni bUfftjnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Min«, mejnik N. B.: LOUIS COBTELLO. SaUda. Gol«.
TBH0VH1 ZDKivnii:
J08KPH V. GEAHKK. 848 Kast Oblo Street. Pittsbnrtfc
•OHN OOUZH Box 100, Ely, Mina
iNTHONT IftOTZ, 9641 A venae 11", So. Chicago, III
'OHN VAKOOA, 512« Natrona Alley, Pittaborfh, Pa.
POEOTKH3:
«EO. J. PO&ENTA, Box 176, Blaek Diamond, Waak uEONA&D 8L^0DNIK, Box 480, Ely, Min« JOHN BUPNIK, Box 24, a E., Delmont, Pa.
GOEPODAJUnn ODBOE:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Miafeu
/OHN MOVT5RN, 488 Meaaba Ave., Duluth, Minn
•CAT. POQORELC, 7 W Madia on St., Boom 609, Chicane, ED.
KDEUtEVALNI ODBOE:
tUDOLF PEED AN, 6024 St. CUir Ave., N. E. Cleveland, Ohio rEANK SKBABEC. Stk Yds. Station BFD. Box 17, Denvv
Golo. _
EANK KOCHEVA&. Box 886. Gilbert. Mln^
Val dopisi, tikajoči ae uradnih aadev. kakor tudi denam« ^atlljatve, naj ae poiiljajo na glavnega tajnika Jednote, vae pri *oibe pa na predaednika porotnega odbora.
Na oaebna ali neuradna piama od atrani članov ae ae tod* •strelo
'flf i Q V 4 R An <"
Herbert C.Hoover #
H. C. Hoover, ki bo ameriški živilski diktator.
Vstaja Škenderbegova.
ZGODOVINSKA POVEST. —
jevati se proti tebi; toda jaz !ie N*n v bojih nikdar pozabil krvi, ki se pretaka po mojih žilah. To mist okle j je rešil Grško in umrl
pri sklepanju naše pogodbe in ga potolažil z upanjem na večji davek."
"Ko mi delujemo na to. da se ta davek sploh ne bo več plačeval" je prist a vil Nieej in se na-| smejal.
j ' Da, moj dragi prijatelj", odvrne turški poveljnik, "moj položaj je sedaj kritičen. Doslej se je moje delovanje za moeleme omejevalo na delo proti narodom njihove lastne vere. Sedaj pa ?eir. naenkrat pokiiean na boj proti narodu svoje vere in proti najboljšemu izavezniku »one dežele, ki jo moram še vedno imenovati svojo domovino. Dozdeva se mi.
jo. Oiroci prejšnjega vladarja so bili obsojeni v smrt. Lepota, nadarjenost. in srčnost so rešile najmlajšega izmed njih usode njego vih zastrupijenih bratov. Sken-j derbeg je bil vt/jgojen v Adriamo-, plju (Odrinu) v mohamedanski j veri, in ker se jo že v zgodnji mla
dosti odlikoval v sukanju orožja -;—
pred vsemi moslemskimi vojaki, zapadnim
Moja osebna poslanica nade.
Ž^lim. da me piizrj vsaki coS il vsaka žena v tej dricH, katera trpi iji bolezni. Želim, da ae poznajo va! kot prijatelja—da vedo kdo aem jaz'kaj Kffl sloni v preteklosti in kaj delam sedaj. Moja slika vam lahko »pričuje, da sem on-ve! v medicinski praksi, katero vršim žc dolgo vrsto let: moji lasje so danes »nežo-beli po dolgih letih študiranja, ruziskavanja in de!«. Skrbno sem proučil in-analiziral vse tist£ stare, kronične in globoko vkoi-ieninjene bolezni, ki se tako teixo zdravijo in o katerih ima mnogo drugih zdravnikov le povrlno znanje. Želim, da mi vsak bolan mojki in vsaka bolna ženska zaupa svoje teikoče in tajnosti: vsakemu bom dal pošten nasvet, ker želim, da sem z vrakim dober prijatelj. Pilite po brezplačno knjižico. katero vara nudim, in čitajre. mojo poslanico nade.


ŽELODČNE BOLEZNI
okorela jetra, žolčnica, zapeka, zlata žila, revmati-zem, katar, naduha in funkcijonalne bolezni srca ae lahko vapešno zdravijo privatno na domu in Z majhnimi stroški.
Želimo tudi, da se seznanite z našim vspešnim načinom zdravljenja na domu takih bolezni kakor so sifilis, nečuta kri, kožne bolezni, kapavica, živčna slabost, moška nemoč, semenotok, slabost možganov, kongestivna striktura, bolezni na mehurju in ledvicah in razne druge bolezni na spolno-urinar-nih organih na katerih mnogi moški toliko trpijo.
Zdravniška knjižica, katera šteje 96 strani, zastonj.
PUite Se danes po to knjižico in u n«ej bost« našli enostavna fakta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjižica je zaloga znanosti in vsebuje informacije in nasvete, ki bi jili mora! znati vsak moški in vsaka ženska; posebno pa so ti podatki koristni tistim, ki mislijo na ienitev. Ako torej hočete znati, kako bi dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pišite takoj po to brezplačno knjttico in zvedeli boste, kaj je potrebno glede te ali one bolezni. Ne pošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne trosite denarja za kakšna ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjižico, katera je kažipot k zdravju, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more vaša tež koča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zapišite vaše popolno ime in naslov, izrežite in pošljite nam še danes. Plačajte potrebno poštnino, da dobimo pismo o pravem času.
Dr. J. Russell Price Co.,
j. 1100 Madison & Clinton St«., Cbicafc. III.
Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zdravniško knjižico popolnoma zasloni in poštnine prosto.
Ime in priimek_________________________________________ ___ ________
Štev. in ulic* ali Box_______________________________________________________
Mesto--------------------------------------Država.
demokracijam. Nikake
se je zelo priljubil sultanu in se zveze ali unije se ne sme ustano-je v vojaški službi kmalu vspel do najvišjih stopinj.
po
Zapadno-evropska unija,
teh sekcijah je prostora za nešte-
Angltiiki spi.-Kari «
il Benjamin Disraeli,
f Beeeonsfleld.
If
no? je zašilo za gorami in \v
I kot sa&rap; njegov potomec sem; da moramo udariti sedaj ali ni-; naj /amenjam njegovo usodo in I koli. reči pa moram kar narav-vsaj umrjom kot rodoljub."	nost. da bi se to nikdar ne motri o j
Tedaj pa se oglasi iz bližnjega j	v inan-' r^oclllih	;
samostana večerni pozdrav Devici I1"3*1-	" t
Mariji. Tujec so zgaaie. ko sveti "Kaj! Tebi \ipada srce!"i
vsklikne Nic^j. "No, potem moram jaz obupati. Tvoj neotnah-Ijiv značaj me je edini bodril v vseh naših drznih nadah!"
"hu Eslvii reče tujee ter so
viti, v kateri bi se ne prihranilo se 1 deža zanjo.
Zapadni evropski narodi vključujejo 400,000,000 prebivalcev. V | ostalem svetu, posebno v Aziji, je ! 1.000.000,000 ljudi drugih plemen. 400.000,000 Evropejcev je treba j na jbo1 i
„	wt	. . j združiti na način, da ne ho nikaka , sebe-
Načelnik angleške komisije v kombinaeija plemeil kedai ojrro.
Ameriki. Balfour. doživel v *o-|žala njih nadvlade ali supremaci-
boto uresnicenie sena s\'ojegra živ-! jc _
ljenja, ko je videl, kako sta se o !
Dosti je prostora za nas 400 mi-
vilne množice našega preobilnega prebivalstva. Prostora je za ves kapital, ki ga moremo dati na straii in investirati. Tržišč je za vse blago, kar ga inroemo proizvesti. C'as je že. da prenehamo z neprestanim razmišljanjem o načinu, kako bi
iLski ravnini so je raašir- glasovi zadone na njegovo uho in jal vijoLwut /air gibkega večw*».l™me isnad sreu majhen zlat kri-Rahla «t»ptea je p4»u«iiila in olj-'in ^ iskreno poljubi; nato pa kini gaji so s. vzbudili iz svojega hitru odide po strmih skalah cita-poldanskega po-itka, in /ustave <1,klt* navzdol proti mestu, turškega Inijiioitii la*ljt«\ja, ki je' Stepal je po ozkih, vijočnh se l<*ža1o zasidrano v pirejskem pri- atenskih ulic al t in dospel do neke
Ntanu. no plapolale v sinjem zraku. Iz enih mestnih vrat se prihajale v dolgi vrsti ženske k vod-ttijaku. iz drugih je prijezdila čet.-1
lurauiornate palače: njen granli-telj gotovo ni upošteval okoli mto-ječil modelov, ki mu jih je e;ts ohranil; dasi pa je žalila moderna
Tako so izpričali državni nadzornik rudnikov James Dalrymple in trije drugi uradniki.
Koliko plače je neki dobil Dal rimple za to izjavo?
p,:
Zastrupljeni vojaki.
Pittsburgh. Pa.. 17. maja. — En uspešno uničevali sami j vojak penusvlvanske narodne gar-
I de je mrtev, 16 pa je bolnih in so --j nahjajo v bolnišnici, ker so v nekem restavrantu blizu vojašnice jedli zastrupljeno jed.
Lastnik restavranta je bil aretiran in okoli restavranta so r>o-
j Vzrok razstrelbe v Hastings, Colo.
Trinidad, Colo.. 17. maja. — Ko-
žje zr ezali dve angleško govoreči j	Je T>rosiora za nas mi-| ronerjeva preiskava je dognala
in prostost ljubeči veji- človeškega j bonov na svetu m še veuko pnh- da je bila mlprta varstvena svetil-! stavili stražo plemena v upanju, da bo vodila j ke za razširjenje. V bodočem sto-pot skupaj v vsej bodočnosti iu da let ju se bo obljubilo in razvilo done bodo nastale med obema naro-i sedaj še ucobljudene ali deloma
doma nikake diference.
! oblju'dent dele in sekci je sveta. V vida II. Reese
ka vzrok razstrelbe v rudniku vi Poročnik William F. Corcoran Hastings, Colo. Svetilko so našli j je sinoči umrl. Njegovo truplo so ob mrtvem truplu nadzornika Da- j raztrelesili, da doženojo zastrup-
Zadovoljstvo Balfourja deli vsak Amerikanec. Je pa ena stvar, ki je še bolj važna kot pa ta ožja zveza
ijenje.
rasnih jezdecev, ki so veselo vin- palača klasični ok^iLS, bila je vse-
teli »vojc *uli« e v zraku, dirjajoč po ravnini. Ptiee .so pevale, žn-
eno veličastna. Pol tueata stražnikov, t« čeladami in ščiti, je po-
/elku so šumele, evetlico so diha le vonj. vso je navila jal o zrak s ^ka oprava je bila v čudnem na prijetnimi glasovi in dišavami. i>'prctju s topovoma, ki sta ponos-Na A-isokem skalovju Akropole'«0 stala ob vratih in ki jih j^ be-jo stal sre<ii razvalin Minervine-j neška re|*ul*lika poklonila v dar ga tot?up|ja sam<nt<-n človek in atenskemu knezu. Ko je t'ljee ko-na tt» krušno po/r »riš."e. Okolu rukal mimo njih. so ga stražnik": njega se dvigali slikoviti spo- P" vojaško pozdravili Vstopil je
nasmehne.
"Iji Eshil. gotovo", je odvrnil Nieej; *"toda spoznal sem, da jf, tudi Eshil dolgočasen. Jaz kopr-lmed Ameriko	Britanijo
nim po dejanjih."	Namreč ta. da je treba v to zve
, •,.	.... zo vkleniti še ostale zapadno ev-
il oovbiti se ponudi prilika' ,	,
1	-	ropske narotle.
prej kakor si moremo misliti odgovori tujec. *'Bog je, ki vodi vse stvari. On ne zapusti pravu
sta j al o pred vhodom; njih voja- ne stvari. On ve, da so moje mi^li
Amerika je dežela, ki črpa svojo moč in silo iz kaj različnih vh rov. Naša naloga je preliti in pre-
ineniki starodavno umetnosti, ne smrtni stebri, zaman Lskajoč sebi enakih del v galeriji modernih u-nietnosti, ki nosijo svoje nežno breme, s polno dovršen«rstjo iz klesane podobe, kipeee junaškega življonja. Dasi je l»il tujee oblečen kakor inoslem. oe»vidno ni bH neobčutljiv za to lepot*», in njegova postava iu obraz ne bi slabo pristojala sovrstnikom Perikloja in Fkieje. P.il je v cvetju življenja. nenavadno lepe rasti in krepke postave p njegovo visoko belo oelo, njegov ravni profil, njegov okrogljasti obraz iu njegove za-okrožone ustnice, vse je kaizalo na obraz. kakoršiMi je navduševal kiparje okolu stoječih potbogox.
Tujčeva ol>leka je bila krasna, klasična. Okolu glavo se mu je ovijal ftkrlatanto rdeč turban in na njem so ««* lesketali diamanti. Njegov telovnik, ki se je tesno oprijemal prsi, je bil iz zelenega .žameta in bogato vezen z zlatom in bisorri. Nad njim jc nosil lahek jopic" iz rdečega žameta, ki je bil enako wen in obrobljen s sobo-•loviuo. Nosil je tudi bel plašč, kakor je bil navaden med Albanci r njegove noge so pokrivale sandale, opankane do kolen z bogato -ezeuim zelenim žametom. Izza širokega rdeče-usujatega pasa so wfcrleli z dragulji posuti ročaji
na velik štiri oglat vrt, z arkadami. ki so jih nosili številni tenki in nizki stebri; bili so barbarskega dela hi iz nHmobojnega nira-morja. Sndi vrta. je pljuskal v zrak vodomet in izpod njega je tekla šumeča voda po umetnih vodovodih ob drevoredih pomaranč :n citron. Ob vodometu je na. razkošnem ležišču počival mladi atenski knez Nieej in zrl zamišljen v bq&ato ilustrovano knjigo.
"Oh, ti si!" je rekel knez in se zasmejal, ko se je tujec približeval. "Kavno ob pravem času prideš opomnit me, da moramo storiti kaj več kakor samo citati IVržane, da moramo igrati tudi njih uloge."
"Dragi moj Nieej", odgovori tujee, "pridem samo. da se poslovim od tebe.''
"Posloviš!" vsklikne knez za-čud eno in žalostno. Iti vstal je s svojega počivališča. "Ha! Kaj pomeni to!"
"Le preveč res je ', reče tujec, ki ga odvode knez proti drevoredu. ' Pripetili so se dogodki, ki docela ovvžejo vse naše načrte; in mene pa silijo v položaj, ki je zame usoden in strašen. Hunyadijc z veliko vojsko prekoračil Donavo in (premagal vse, kar se mu je postavilo na pot. Jaz sem dobil
tako čiste, kakor je moj položaj	delatl v ,10V0 111 boi-išo obliko raz"
zamotau. i-e vedno mi rojijo po	hcna pIemeTia- ki se nam leto za
glavi nejasne misli, vendar jih	tom Pri<lruž»Jejo. Xaš sen je ta
nočemo sedaj razpravljati. Jaz	tla bo Amor,ka Poosebljevala zna
moram odtod, dragi knez. Sapa j«;	('aj Alierloža- "spešnost in smotre-
Ali si kdai videl Hu- nost Nemca' vesel° življensko na
jziranje Italijana in liubezen do u-metnos-ti in lepote, ki je znak Fran-
raznovrstnih kratkih mečev, ob P™e,je: da 1,enmdn>nia	v
strani pa nrn je visel v nožniei	« na čelu Epircev po-
eizelirainega srebra dolg scimefcar dam V «lavni
(zakrivljena sabljah.	j < res?" je dejal Nieej izne
Tujec je zamišljeno zrl na pro-i,iadeu- "Moja pLsma mine sporo-
str&no prizorišče pred seboj.
"Krasna Grška", je vzklikntt, "še vedno si moja domovina! Žalostna je moja usoda, čudna in otožna, vendar ne brez upa. Toda
cajo ničesar o tem. Tako nenadoma! Ali je sultan Amurat sam na bojišču
4'Ne, Karambeg je poveljnik. GpravioH sem pri sultanu svoje bo- odlašanje e navideznimi težavami
prijetna, nvadija ?"
Vzgojen sem bil na strmim!-vanskeru dvoru", odvrne Nieej in nekam v zadregi povesi svoje oči.
Slaven vitez je. glavni branit olj krščanstva."
Turški poveljnik vzdihne. "Kadar se zopet snideva", reče. "srečava se morebiti z jasnejšimi nadami ter bolj veselega srca. Sedaj pa treba, dtr se poslovim .:'
Kne« se žalostnega obraiza obrne in pritisne tovariša na svoje prsi.
"Žalosten konec je to vseh naših srečnih ur in visokih načrtov."
"Premlad si še. tla bi se prepiral s srečo", odvrne tujec; "kar se pa mene tiče, še nisem poravnal svojih računov z <njo. Za sedaj pa, dragi Nieej, z Bogom!"
"Z Bogom!" odvrne atenski knez, "7. Bogom, dragi Skender-beg!"
In poveljnik je urcio odšel. II.
Skenderbeg je bil najmlajši siti op irskega kneza, ki se je v začetku vladanja sultana Ajnurata II. skupno z drugimi grškimi knezi zaman vstavljal prodiranju turškega orožja v Evropi. Epdrski knez si je zagotovil mir s tem, da je izročil svoje štiri »nove kot poroke turakenm sultanu, ki se je zavezai, da jih da vzgojiti v vseh vednostih ter da se pri tem ozira na njihovo vero. Ob smrti epir-skegn kneza se pa Amurat ni mogel premagati, da ne bi porabil ugodne prilike in priklopi 1 svojemu cesarstvu bogate dežele, po kateri je tako dolgo hrepenel. Turška vojaka je vdrla v Epir m se polastila glavnega meeta Kro .
eoza.
Vsled svoje zelo sestavljene narave iščemo tesnejše duševne zveze z vsemi temi viri, iz katerih smo dosedaj črpali svojo silo. Vsled svoje se ta vi j ene narave .pa smo tudi najbolj usposobljeni biti posredovalci te zveze in sicer v širšem smislu kot se je bil izrazil v soboto Balfour in z zvezo, ki je edinole v stanu jamčiti svetovni mir in varnost.
Da, -ta zveza mora vključevati tudi Nemčijo. V nemškem cesarstvu se pripraviljajo velike izpre inembe. Še tekom te vojne ali takoj ob koncu nje bomo videli v Nemčiji'parlamentarno vlado, vlado naroda. Njena oblika bo ali ona demokracije ali pa ustavne monarhije. z ministrstvom, odgovornim ljudskemu zastopstvu. — Glavna stvar pri vsem tem je. da bo via dal narod sam. V onem trenutku se bo pridružila Nemčija ostalim
STEVAJTE.
Dr. L 0 R E N Z, jj
Jaz sem edini slovenski) goro- | ■ red Specialist moSklh bolezni w S j
Pittsburgh o, Pa.

Uradne ure: dnevno od 9. do-i poldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL Nedeljo od 10 dop. do 2. popoL P^LOMPiZ.

Ako	izvedeti za naslov svojih sorodnikov, prijateljev, znan-
nnU cev, itd.
Ako želite prodati posestvo, fiil», trgovino itd«, Ako želite objaviti krst, ienitev, Žalostinko itd. Ako želite dobiti delavce ali delo za sebe. Ako želite objaviti draft t vene naznanila RABITE VSELEJ
"GLAS NARODA"
"Glas Naroda" dobite v vsaki slovenski naselbini; v vsakem mostu, v vsakem trgu in v vsaki mali vasici v Zedinienih drŽavah, kakor tudi v Canadi itd.
"Glas Naroda" je najpriljubljenejši in naiboH raziirjeni slovenski list na svetu.
"Glas Naroda" je razposlan na leto v štiri in pol mil jone (4,500.-000) iztisih in je torej najboljSe sredstvo za ozlaievanje.
Cene oglasom so sledeče:
Trikratno iskanje sorodnika ali prijatelja stane__$1.00
Enkratna objava prodaje posestva, hiše, lota itd.
stane ~	----------1—$1.00
Enkratno iskanje delavce r stane__________ $1.00
Enkratno iskanje dela stane...--------- ----- _ $0.30
Enkratna objava ženitne ponudbe, žalostinke ali kaj
enakega stane —-___________ _______ $1.00
Enkratno društveno naznanilo stane_________$0.50
Slovenskim trgovcem naredimo posebno ugodne cene pri stalnih oglasih. ,.
Z naročilom je potrebno poslaH vsaj tudi denar. Naslovite nai
"GLAS NARODA"
82 Cortlandt Street,	New York, N. T.
Opomba: Rojaki, vpoštevajU. naše geslo, da ne sprejmemo oglasov, ako jih spoznamo za dvomljive in s tem varujemo naše naročnike pred raznimi sleparji, katerih je vsepovsod dovolj. Zaeno pa svetujemo vsem rojakom kadar kaj kupujejo ali pa naročajo, da se prepri~ čajo Če je oglas v našem listu in ako ga ne opazijo, naj vprašajo prodajalca, zakaj nI Posebno velike vaŠnosti je za vsakem uri naročilih p*
-
s. .. ..
te-

::f ; -
OLAS NARODA. I*. MAJA 1017
IEOIIIIKO
B
mo. irusTvs

©
©
sviti Birfcvi
L®
U KRDOMin DBtATI BKVHn
■•deft: FOREST CITY, PA.
6UTNI UlADMIJi

r. B. TAUCH1B, i?« Ahmj Ar«, Rock
JAKOB DOLHNO, box 181, Broogbton. Pl rtANK PAVLOVClC. box 647. Fore* City, Pa. tajnik: AVOUST QOSTIflA, box 810. Tons* CXty, ps.
JOSIP MJLB1NČIČL A80B 8t Clalr Are, Cleveland. OtaU Pomudul blagajnik: ANT. HOCHfiVAK, BFD No. 2, box 11^.
1. udiuruik
RADCOKN1 ODBOBl
JOSIP PBTBBNEU box 00. WlUoek. Fa.
J K It NUJ IIAKNKlt. box «5. Burdiue. Pa. ITAK OBOfiKLJ. MM B. lBTtb B U
POBOTN1 ODBOBl : MABTIN OBEJC^AJN, box T2. B. Miami, : FllAKO TEBOPClC. B. F. D. Na A OOX 148. Fort ttarttfc, Arfc : JOSIP GOLOB, 1916 So. 14tb 8L, Springfield. OL
Os. JOBZF v.
TBHOVN1 SDBAVNIBt
41 B Ohio SL. Plttakaiak. Pa.
J -4L11 BABODA", O Cortlandt B,
Iar«. B. X.
ajlb aradnlki ao naproSnnl poflfljatl m de tajnika la nikakor dragega. Denar aaj m pa pe Bljn ittM poccsa indliilb, ekaprtnlli nil	denarni
kar pa na patom privatnik Čekov, na naalor: Frank PavlovOČ, ft Minora National Bank. Foraat City, Pa
T aln&aja, 4a opastjo dntftvenl tajniki pal poroBIIh glavne« kaka pomanjkljivosti, naj to aanodoam naananljo nrado glav. tajnika, «a iwUL
Vragov poskus.
Ivan IWrobmk
NT' ► I l»«i
]>r
VICil
(N.nlaljevauje).
ie ga je zbudil zopet oni
ueh.
rmiu iu*ki toliko blebe-ho>*t«• itak podpisali... fflavue pogoje vam uio-I'dari. Prvo j»». da uajma
Velja MltttO LA drs**t let. da «'iu kiilani4-ii. Nuzad-rani utegnila stvar vtfvlai oJiii uri vaši karijeri; — Ur pa i»osian<-te lahko ka li »m- v«V\ In do dmrtih le-ie z.*iM»t vsti svobodo in si m »void nov« vnemo r.aslu-.ikor m* vam bo zdelo. — prevaina točka pa .Te ta opozorim na poslediee, a-<e»kn<-ili oh\zno*»ti. ki vam n* pogodba na Intra, proki-
ljieo krvi ter	pisalo Jeaer-
šku.
—	Vi s tie mogoče mislili, da načnemo vas. he,he ! Ne, moja kri je že bolja in bolje drži: boste videli. eez deset let. ko raztrževa doku meut, bo podpis tako rdeč. kakor
i je danes. I^osim, podpišite!
In Jezeršek je podpisar.
—	Hvala, — je rekel oni in pe ! vstal. Počasi je spravil vse stvari
i razen denarnega aparata, nazaj j v koveeff. sa ie vzel v levieo in Kiobuk v desnico ter se je priklonil. —
Jezeršek nui je nehote prožil de smieo. a oni se je le še enkrat priklonil iu je rekel s tenkim nasmeškom :	.
—	Vaša roka in moja ne gresta i skupaj. Sicer pa ostaneva vseeno I lahko prijatelja. Želim vam vso ' srečo in dovoli pameti, da bi nikdar ne obžalovali te ure. Na svi-
! denje.
j Do vrat so se slišali njesrovi : koraki, potem naenkrat nič več. j Jezernek se je stresel.
Posrled mu je padel na denar i Naglo tra je vmrel v blaf-*no, — spravil aparat v žep in je skoro bežal proti domu. Zdaj aele sra j*-| bilo crroza in zdelo se mu je, da se i oe bo utpal po noči nikdar več v nradne prostore.
•
Druei dan je bila sobota in J* zeršek se je moral pripravljati na pridigo. Silno je bil radoveden, ka ko jo bo spravil v sldad s srvojc pocodbo. Ali kakor dober omen se mu je zdelo, da je erovoril evangelij jutršnje nedelje ravno o — usmiljenem samarrtanu.
In sestavil je z nenavadno hitrostjo prelep govor o ljubezni do bližnjega; in celo njemu nepričakovano lepe misli in besede so se mu kar same ponujale. In vrhu
— Tako! — je rekel končno o-ni m je porinil kupček bliže.
Jcservedc se je stresel. Ali hladna pamet ga rekel:
Denar je gotovo lep: ali tu-jma^ ^desetih, iampada radi
prehlada opravi jutranjo božjo
ni zapustila in jej VfifLffa je sluC.aj hotel^ da ga je žu-i pnrk naprosil, naj ima on veliko
r>a. 1
reči, . boje
niti
prav to - -«* hotel ie •ra j«- »lezereek pre->e. da ne pozabi, — prej. »la vas ne smeir i ve*"-. Ali vse molitve
na
službo brez pridige.
In tako je stopil Jezeršek prižnieo in je pričel.
Na koru je zapazil nad učitelj a -Jedveščka. ki je prihajat cesto sem iz svoje vasi: a to ga je le še
di tc bi podpisal in vzel, bi moral opomniti, tla bi želel vsaj nekaj papirja nues.
— O, rudi na to se-m mislil, — je zasmejal oni. — Razumem ako bi zdaj v teh časih začeli pla če vat i v samem zlatu, bi ljudje
mislili. da izdajate ie zadnje svo-j bolj podžgalo, kakor da bi hotel J« orirake. aH pa b- ran ie	ukazati, kaj ga, ako ga je
prh. češ <Ia ste do zdaj skrivali vojja po maži se mu je Jedvea zaklad. O. tudi na to som uuslil.; -ek celo prklruiil _ bila sta oba Zato pa sem vzel to s seboj. — .1*' j olikana človeka ter sta kljub vse-re*,l in je vzel oni mali zaboj- mn naHprotiitvu skoro prijateljske . ek s Kom a mize ter izmotal iz' občevala in se rada dražila, papirja mal ličen aparat, na zu- _ Ali veste sospod kaplan, da naj č,sto enak olnčajnun obtežni- j niRte ^ ll}kdar tako lepo ffOVOrilit
ga je pozdravil nad učitelj in v
Ji
jal. — ne ik<
litvief meni
I'1
Vh, UUnlite od? : "V pek i lirvzduo pahni, iituf-n!". n taico dalje? - s.' j«- oni zagrne O, to bre/. skrbi, to uii ni< luje. I^e molite \j vaše mfl lil »vorile vse. kar je ( •lab^sra pUano! Ha/umite m-trajte. k»>;" vas volj; Kamo v>T(Hhieiraii za teh de-^-t \vr na moio škodo n»' >mete ničesa-ve**.
Da.. . ali dov ..lite: ali se t/ moja omejitev nanaša samo n/
va>. ali tudi na vaše..... prija
tejje... Recimo, ob volitvah? \ rag se je iz vv^a sr«-a zagrne
sni
i)
»»kakega obzira* O«" tistih svojdt prijateljev na splot no nmiain bocve koliko, ozirorar pri volitvah pravzaprav profiti ram več ali manj na v se stran L. Namo pazite, da mene ne imenu jete. mene in mojega doma.. Toda. pustiva |»odrobnosti. ke" sieer nikdar ne končava. Držit' m* prej vam navedenega pravih in niti ne boste mogli pojrrenit' Sieer vem. da ne boste dali mnog* na moje best* le. a zatrjujem van vse. no, da vam pojde izvrševanj najine pogodbe bolj izpod rok, n« go si sami mislite. Skoro bi vat) mogel dati b«-sedo. da nihče nit opazi ne. da ste se posebuo sprr menili. Ne verjamete, kako je t svet glup. in ob vašem sijajner irovornttkem darn in vaši splo£n spretnosti vam bo ijrraea ukanit ga. kolikor bo sploh potreba. Pr vejte mi rajši, koliko vara je trf ba? Pet tiso<" ne? Pa to je i tal vseeno. Evo. tu je denar!
Vzel je iz listniee prgišče ore hoveea listja in je malo pomena' In zdajei jP zablešeal kuj>eefl auhih zlatov pred kaplano^-imi oe mi. Ali oni je mešal dalje in kriT fek je rastel in rastel.
— Pet tinoe... deset..... pet le kaplanov.
kom za spise.
—	Vidite, to je mali ^trojček ki vam napravi papirnatega denarja. kolikor boste hoteli. Evo
vzel je polo belega papirja, jo razrezal v osem koščkov ter polo-'il drugega za drugim v aparat in -sakokrat je izvlekel prelep ti-•očak idi stotak iz njega.
—	Ali opozarjam vas: samo lo četrt milijona aparat deluje cer bi drugaee tn>el denarni kurzj n tega svojega divniega orožja sij ie smem pustiti krhati.
—	In zdaj še svarilo, s katerim : eni že prej začel, pa ste me pre-:intli: kakor hitro vtnioma in lotoma pregrešite proti pogodbi 1 'a- ne bom hodil na to šele opo-{ ar j at v kar se pa obvezujem j :a slučaje. ki«-r se nevede in po-j notoma zaden«"te ob njo. — ne | ioni vas hotlil opozarjat, nego v em trenutku o|>azijo drža\-ni or-i rani. da banko ve i iz tega apara- i a niso tipkani na pravem papir u. iu teden pozneje va.s drži po-ieija za vrat. In s tem sem vam »ovedal vse. česar vara je treba tlagovolite samo še prečit at i. ako te izvolite, da vam prečitam jaz n potem podpišemo.
Jezeršek je počasi vzel doku-uent v roke in je počasi in pazlji-'o čital.
No. stalo je notri samo to, kai e že vedel. Vprašal bi bil sieer še o in ono., a zavedal se je. da bi ■ >ilo to bolj le brbljanje, zakaj na "Re si je mogel odgovoriti z glav-1 dnii, že pojasnjenimi načeli.
Hm, in vendar — kake bodo poled iee, kako se izpremeni njego-•o življenje, kako se izpremeni in sam ?...
Ali na vse to ni bilo mogoče na-
očeh se mu je videla odkritosrčnost. — Da, naravnost rečem, da lepšega cerkvenega govora spion še nisem slišal. Samo da bi to — žlahtno vinee, ki ste ga danes točili. res tudi sami pili, — pa orez zamere, gospod kaplan, he, he!
Jezerskn je bila za'dnja opazka v - * 'w *iih časih najmanj pokvarila xadovoljnost, ki jo je občutil ob vsakem novem prizna-
STAR0KRAJSKA
HARMONIKA!
$75.00 vredne, še popolnoma nove 4vrstne harmonike sil basi,
nju njegovega govorniškega daru •, izdelajte pri Francu Fux v Juden-danes se je pohvale sikoro prestra-1 bachu na Štajerskem, prodam, j šil. — Ali ne gleda satanovo kopi-Iker imam dvoje, za svoto $35.00.; to iz nje?	! Pišite na:
Ako začnejo biti taki zadovolj-j	Matevž Omota,
ni ž njim. ... Ali pokazati tega ni i 111;"» N. Center St.. Joliet, 111.
hotel in obrnil ie rajši na šalo ter je smeje se odgovoril:
—	Kar se toga tiče se lahko Tirez; skrbi zvalite v prvi jarek: ako pa. pridem mimo. vas samaritanske iz vlečem ven!
—	Hvala lepa. Mislim si laliko pod kakimi pogoji. Ostanm že —' ra jše na cest i...
Popoldne je Jezeršek delal do| pozne noči in ko je drugi dan gospod iz mesta končal revizijo, ram je ves vesel stisnil roko.
—	To se vedno iznova vidi, f) kakimi nasprotniki imamo po-' sla, — je vzkliknil. — Zdaj vam že laliko povem, gospod kaplan da smo po raznih znakih pričakovali skoro poloma vašega društva Ali mesto deficita kar desettisoč prebitka, to je divno! Oospodj kaplan, omenil sem vam pa one stvar bolj radi te-ga. da jim zdaj pošteno posvetite. To morate popisati, pa seveda vse vi sami, ker tako noben drug ne zna.
Ali kakor bi bil Jezeršek to prej z največjim veseljem storil — zdaj ga je ob revizorjevih be sedah obšel neprijeten občutek...
Pomislil je le za hip. a že je videl: kakor bi stvar obrnil, bi se laliko okrenila, da bi se pokazala vsaj kakor nekako omalovaževanje pogodbe... In to namreč že tretji dan...
Sieer bi se že dalo izogniti... ali vseeno — rajši ne, res ne!
—	Ne, gospod revizor, sam ne morem... Rekel bi kdo, pa bil tudi najboljši prijatelj, da sam sebe hvalim. In nazadnje sem storil le svojo dolžnost... Ako imaan nekaj talenta za te posle, — saj se ie tudi pričakovalo to od mene... Ne kar vi ali pa kdo drugi napravite:-ali prosim vas, da bi pri tem moje osebe uiti ne omenjali več nego je absolutno potrebno. In najrajši bi. da članek ni polemičen, nego kolikor mogoče stvarno poročilo. To tudi veiko bolj hn-ponira! — je .počasi pristavil.
Revizor ga je malo začudeno pogledal, ali silil ni več vanj, tako odločno je bil oni odrekeT.
Čisti dobiček, kolikor ga je bilo v laiueu odločenega, je Jezeršek razdelil med potrebne župlja-ne popolnoma po načelih nepr-i-stranosti. Silil ga je v to čuden občutek, kakor da bo njegov sopo-godnik tako bolj zadovoljen...
(Dalj d prihodnjič.)
18-21—o
CENIK KNJIG
katere loin » xalo|i
SLOVENIC PUBLISHING CO
;82 CORTLANDT ST. HEW YORK. IC Y
POUČNI KNJIGB:
Umov nenyfrnanfWt tolma«.	
Cerkvena asodovtna	»—'.70
Poljedelstvo PoatreCba bolnikom	'—JO
Sadjerejn v pogovorih	
Slov.-angleškl ln sngl.-alo«.	
slovar	turn
Srednji kateklaem	—M
Trtna ui ln trtoraja	i—.40
CJmna tlvlnoraja	t—JBO
(fniil kletar	k^JO
Omni kmetovalec	»G0
Veliki iWrwrtfrt m'tfV	
tekne B	rLoo
Vec«ek častita	
V Jetnik na galeji Vojna na Balkanu. 11 Zgodovina c. In k. paApolka Bt 17
a Ukamt Zlatokopl Zlataijevo Blato življenje na avetr. dvora aH Smrt eeaarjevlCa Bodolfa (Tra. ftedlja v Meyerllnsn)
7 rakvt kraj bomba Zaklad knpCevalca ■
in anmn kaplja Črnila Grob t svetilnika Ooepa ■	brUJantoaa
Kako ao vjeil Jnekn rasparnfin Loodonakl ponarejale! denarja
UBAVNI IN BAZKI DBCOB KNJIGI: OoU a oreijea	—.50
lea)
Dr. KOLER,
<38 Pemn At«., Ptttibvgli' P«.
Dr. Koter |t uJitaraM •maki aormi
lp««l Jallat v Pittsburgh«, ki ima lllftno ar»kao v adrav-U«oju talcih m Udh bolaaaL •mila aU aa-
' ^»^jsi«-* adraTl a (UauTl-tln $<H. a gm. |a tsaoaal dr. prof KrUch lat »t* mozolja ali mahureita po tatom. V črta.Izpadanja laa. bolaCIna v
Iravl a cUaoft-dr. prof KrUch ahu> —
pridi ta la I z cisti I vam bo kri Ma fmrajta. kar ta boteaan aa nalaaa
izaubo aamana nenaravnim potem, adravlm v par dnah. kapavac all trt-par la tadl rmm druge posledico, ki aa-stapajto radi izrabi JI ranja aamana aeha ■ufanj* eorl, ki rodi la mahurja oa-drarla v kratkem Can, Hrdrocal-) all kdo oadrarlm v M arah |B «l««r hroa
Bolanl aaohvja. U fonraOJo hols nna t krita In krhtn ln vCaslh todl prt spoMaeJa voda. osdrsrtm a softs rojstvo.
Rsumi _ _______
eruas k
noclšte _ . 1» al poti ob
sumatlzam, trsanjo, baieeine, ota-ktlno. srhsCo. »krofls In šrum kotna
ki nastajajo
-lBisaTta*ita-
y DR ROSENTHAL,
SPECIALIST, U
C2* PENN \YK.,	PITTSBURGH, PEN NA.
Pr. Rosenthal. Specialist že čez 30 let. Ako imate tajne bolezni. •yphilis. Cankar, kaeavice. izg-ubo semena, bolno kri. nervuznost. » želodec. ledice, mazulji. revmatizem in druge bolezni, upražajte za • iasv«t Pr. Rosen t hala in povedal vam bo če ste ozdravljivi.
F^wcbna ponudba za kratek čas je dva dolarja na teden, niste zadovoljni s zdravljenjem vam vrnem dva dolarja.	/
Pr. Rosenthal zdravi z najboljšimi zdravili, kijih dobi ir Evrope. - -Indije, Kitaj»ke, Južne Amerike in vseh drujrih krajev cveta. On želi zdraviti le svoje bolnike.
Dr. Rosenthal, 622 Penn Ave., Pittsburgh, Pa.
ustanovljen v Pituburghu čas 20 1*1. Uradne ure: tedensko od 9. zjutraj do 5. popol. Ob četrtkih ir. sobotah od 9 zjutraj do S. zvečer. Ob nedeljah od 10. zjutraj do S. popoldne. Govori se slovensko.


Ne zdravi po pošti
Izreiite in obdržite to objavo.

-> * f '.


rv f
HARMONIKE
-dial takrlneiell vrsto	ladeinjem k
■opravljam pa aajalijlk	mak a d«
t trpsdns m sanealjivai	▼ pagea**
»■aeeljlva vsakdo poBje.	fese mm k
uid It lat tnkaj v tam p	Min te aada
- svojem inatnem domn.	V poprava*
eamam kraajeke kakaa	rae drar
mrmontka. Behljene kam	sanlks kapa
-em ln vaamem todl v am	■ana. Mi *
- ln drretne.	
dM^i	i i: ,
» -jfc ' X	< _.»*»	- JJG_ ^-^f+g * 1
;y f	■ :
\ V---- >

▼a»
Pri
DALMAT1NSKI-CALIF0RNLISKI
VINARSKI ZADRUGI 40 Liberty St.. New York, N. Y Kupujejo ie danes vsi oni, ki osnajo dobro naravno kapljico; VSI, ki nečejo piti nič drugega, kot pravo domačo kapljico;
VSI, ki so ojsdraveli in otrebu jejo moči;
VSI, ki jim primanjkuje krvi in da dobijo kri, treba jim je pravevs naravnega vina is grozdja.
VSI, ki poznajo naravno vino 11 žganje in nečejo, da se jih slepi s ponaredbami;
VSI, v splošnem, ki hočejo obdr žati svoje zdravje;
VSI oni, ki se niste poskusili na šega blaga pilite še danes na:
DALMATINSK0-CAL1F0RNIJSKA VINARSKA ZADRUGA
40 Liberty St., New York, N.Y Sod od 62 galon samo $26.00.
Kadar Je kaka drnStva aaaeeajene kapltt handerflu aaatara iStroMata, kapa lt<Lf ali pa kadar potrakniau ara, rartBaa, pat prstana Itd., na knplta prej alkjer, da todl aaa aa aana rpahn o «tana la So. pa d bodeta prlkranlll dolnrja
OMlka. ras vrst »oflUjaiea hreaplalna rUSte
IVAH PAJK * CO., Ckestnul Ri	OOTnBMAUOH PA
i a a a a e Ai

i1
Zakaj aprejemam vaak dan več naročil od naših rojakov sa razne ameriške in importirane pijače? — Zato, ker je moje blago pristno, cene nizke in postrežba točna! Ako si neverni Tomaž, prepričaj se pri meni ali pri mojih odjemalcih 1
V zalogi imam vsakovrstne pijače od navadne mineralne vode di najdražjega šampanjca.
Ignatz Podvasnik,
»25—27 STATION ST., E. E. PITTSBURGH, PA. Phone ffiland 111.	SVOJI K SVOJIM
NAZNANILO
Cenjenim rojakom v Wisconsin o naznanjamo, da jih bo v kratken ubiakal nal zastopnik
Hobald pripovedke f ga nami, main Japonka Izidor, pobotal kmet Is raznih stanov ( Jama nad DobraSo
Nekaj ta roaka agodortne O jeOkt
Jaunnll
»r»'j videti in konono tudi ni bilo joanMiserla iroka, da bi se prevet* porai»ljal:! Juri baron Vi
stane mu eelo polje ljubezni. —iKralJIHn tojr sam. ostane mu duša. tako 1
RCnlifli 1« >n m
»edast ne bo. da bi pogodbo ve loma lomil: v dvomljivih slučajih •a pride oni posvarit, s tolikim lenarjem se da napraviti eudeže lobre-sra. in vse skupaj je le na leset let.
—	Vrhu t etra se mu vsaj za teh leset let ni treba bati smrti — 'rae že ve. kaj dela.
—	Podpišem! — je rekel trdno.
—	No. vidite. — se je nasmeh-lil oni. In vzel je počasi rezilne ie je i njim dotaknil nvoje
je na .oejpo
Prafld Jndek
Preganjanje Indijenskia misijonarjev Prisega burouakega glavarja Repofitev RMCev sls
EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) ▼ GREATER NEW YORKU,
ANTON BURGAR
82 CORTLAND STREET, NEW YORK, N. Y
IZDELUJE IN PRESKRBUJE
vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh voj&Ških zadevah. Rojakom, ki šele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glade datuma izkrcanja ali imena pamika. Obrnite se saupno na njega, kjer boste toino ln solidne - poatreženl
yiw«HawswammKsmi«>KKgiIi
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa^ko-lonijskih posestev vseh velesil
Obsega 11 raznih zemljevidov.1 stensko mapo cele evrope un
veliko stensko mapo, na eni strani vs.
din jene države in na drugi pa celi svet, ia $1.60.
t
zemljevid primorske, kranjske v dalmacije z mejo avstro oor8ke z italijo. cena je 15 centov.
CENA SAMO 2S CENTOV.
Naroiila hi denar poiljite na*
Slovenic Publishing Company
M Oortlandt »t,	New York, N. T.
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "O L A S V A B O D A1 VAJVKftn SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR DRŽAVAM